PRIMORSKI DNEVNIK (• lzha|«ti v Trstu 13. maja 1948. njegov P™dhodnlk PARTIZANSKI ONEVNIK pa 28. novem-wa 1943 v vesi Zakriž •'•d Cerknim, razmnožen n® ciklostil. Od B. do 17. “Ptembra 1944 se Je ti-•kal v tiskarni t Doberdob» v C5ovcu pri Gorenji Trebu-**• °d 18. septembra 1844 do 1. maja 1945 v «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. H1®!® 1946 pa v osvoboje-D®m Trstu, kjer je izftla zadnja «tevilka. Bil je edini ««Jani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Ceno 500 lir - Leto XL št. 98 (11.821) Trst, sreda, 25. aprila 1984 Konec obiska zunanjega ministra Andreottija v Moskvi Italija in Sovjetska zveza zaskrbljeni zaradi naraščanja napetosti v svetu Pozornost medsebojnemu gospodarskemu sodelovanju MOSKVA — Obisk italijanskega ^Mustra. Giulia Andreottija v Mo-skvi se je končal včeraj z enournim Pogovorom s sovjetskim voditeljem Konstantinom Čemenkom. Andreotti J® imel med svojim dvodnevnim obiskom v Sovjetski zvezi tudi šest ur Pogovorov s šefom sovjetske diplo-JJ^cije Andrejem Gromikom. Sam An-m"eotti je označil svoje pogovore z Gromikom kot zelo pozitivne, tako zaradi možnosti, da se med Vzhodom in Zahodom ponovna ustvari vzdušje zaupanja, kot zaradi perspektive o-krepitve dvostranskih gospodarskih odnosov, tako da bi se zmanjšal italijanski primanjkljaj v blagovni izmenjavi s Sovjetsko zvezo. Pogovor med Andreottijem in generalnim tajnikom KP SZ ni bil lahek, saj predstavlja italijanski zunanji minister eno od zahodnih dr- žav, na ozemlju katerih so namestili evroizstrelke, ki so glavni razlog, trdijo Sovjeti, za prekinitev ženevskih pogajanj med ZDA in Sovjetsko zvezo. Andreotti je čemenku jasno povedal, da je Italija bila prisiljena namestiti ameriške izstrelke na Siciliji, saj ni mogla mirno gledati sovjetske izstrelke, ki so bili naperjeni proti njenemu ozemlju. Italija in Sovjetska zveza sta različno analizirali vzroke krize v odnosih med Vzhodom in Zahodom ter posledice, ki iz krize izhajajo, kljub temu, je dejal Čemenko Andreottiju, sta obe državi enotni, ko izražata, da bi prišlo do premostitve težav. I-talijanski zunanji minister je tudi povedal, da mu je Čemenko iznesel »nekatere ideje« glede premostitve spora, vendar je za sedaj vsebina tega pogovora strogo zaupna, saj bo Čer-nenko moral svoje ideje še razviti. Italijanski zunanji minister je ob koncu obiska izrazil mnenje, da bi kazalo najprej »postaviti nekatere stalnice« in proučiti smernice, po katerih naj se razvija dialog med A-meričani in Sovjeti in komaj zatem misliti, kje in kako organizirati no- va pogajanja, šef italijanske diplomacije je orisal svojim sovjetskim sogovornikom dejavnost italijanske diplomacije. Gre za politiko majhnih korakov, katere cilj je ustvariti vzdušje, v katerem bo mogoče obnoviti dialog med obema supersilama. Sovjetska zveza gleda z zanimanjem na italijanske pobude. Nikakor ni naključje, da je sovjetska tiskovna agencija TASS posvetila dokajšnjo pozornost sestanku med Čemenkom in Andreottijem, ter da je podčrtala sovjetski interes za dosego sporazuma v Stockholmu, kjer bi se obe velesili morali odreči uporabi sile. Gre za predlog, ki ga Italija odločno podpira, čeprav pod pogojem, da ne gre zgolj za načelno stališče, temveč za korak, ki naj privede do nadaljnjih sporazumov. Andreotti in Čemenko sta govorila tudi o dvostranskih gospodarskih odnosih. Andreotti se je pritožil, da zna ša trenutno italijanski primanjkljaj 2.600 milijard lir in da bi se z uvozom sibirskega plina utegnil še povečati. S sovjetske strani so ugotovili, da bodo sredstva, ki jih bodo iztržili s prodajo plina, potrošili v Italiji. Predčasen konec pouka Po novem šolskem koledarju bodo državni vrtci, v katerih bodo ob evropskih .volitvah volilni sedeži, prekinili pouk 15. junija in ga nadaljevali 19. junija. Na osnovnih in srednjih šoldh se bo zaključil pouk 14. junija. Zaključna ocenjevanja z ocenjevalnimi sejami se bodo začela ne pred 7. junijem, ocene pa bodo objavili zadnji dan pouka. Za razrede, v katerih bodo potekali pozneje izpiti za poklicno kvalifikacijo, bodo opravili zaključna ocenjevanja med 5. in 9. junijem. Tudi ocene bodo objavljene najkasneje do 9. junija. Na osnovnih šolah se bodo začeli zaključni izpiti v sredo, 28. junija, končali pa se bodo vključno do 28. junija. Na nižjih srednjih šolah se bodo začeli zaključni izpiti 20. junija. Do 22. bodo na teh šolah opravili pismene izpite, ustni pa se bodo začeli takoj zatem, 23. junija. Izide izpitov bodo objavili najkasneje do 30. junija. Izpiti za poklicno kvalifikacijo na višjih srednjih šolah se bodo začeli v ponedeljek, 11. junija. Nadaljevali se bodo do 14. junija, nakar jih bodo prekinili do 20. junija, ko se bo začel sklepni del izpitov. Tudi izidi teh preizkušenj bodo znani do 30. junija. Zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah se bodo začeli 8. julija. Italijanska in sovjetska delegacija med pogovori (Telefoto AP) Odprtje rimskega Sklep ZIS SFRJ naj bi izenačil položaj obmejnih izvoznikov z drugimi zasedanja UNICEF RIM — »Vsak otrok, vsak človek, 1 sem ga srečala v Maliju, mi je da je lačen, da se ne spo-mnja, kdaj je zadnjikrat jedel in a ne ve, kdaj bo imel zopet kaj ane.« To je najbolj dramatičen I ' °n^tc Pričevanja filmske igralke v Ullmann, ki je že nekaj let r^fzirana z delom v okviru sklada za otroke UNICEF. Prav to sw°Vanie j® dodalo včerajšnjemu ecanemu začetku vsakoletnega za-??aanja upravnega sveta UNICEF esko dimenzijo tragedije, ki jo tvzivijajo nekateri afriški narodi. To je prvič po desetih leti Evr^Pravni svet UNICEF sesti Do,,rt?1.,.ln Pomen tega dejsti nem na včerajšnjem otvi Dolin Fasedanju. številni itali ;orviUkl' s predsednikom vlade izrflJ?^ CeIu’ pa 50 že Pred 1 seri J«1 zadovoljstvo, ker je t njih -P ,.v Rali ji, prav zaradi Jri italijanskih prizadevanj z tacnim v svetu. Poleg te ka Poudariti, da se iz Itali j fia 'f, mafiajne UNICEF zelo Prisp^™kaPnI^:vek' sai ie,P° sveto /talija druga drzai • pred njo pa so samo Z Maloobmejni promet lahko preseže 15 odst. a le ob izločanju deviz za skupne potrebe BEOGRAD — če bo maloobmejna menjava blaga letos presegla 15 odstotkov skupnega obsega trgovine z vsako jugoslovansko sosednjo državo, bodo morale organizacije, ki sodelujejo v tem prometu, izločati devize za splošne družbene potrebe (nafto, zdravila in podobno) česar jim prej ni bilo treba. ZIS j® ta sklep, o čemer so včeraj obvestili delegate odbora skupščine SFRJ za ekonomske stike s tujino, sprejel z namenom, da bi izvoznike ob meji izenačili z drugimi, pa tudi, da bi ublažil neki drug sklep, ki je maloobmejni promet s sosedi omejeval na 15 odstotkov skupne menjave z njimi in da tako pusti odprta vrata tej trgovini v skladu z meddržavnimi sporazumi, ki jih ima Jugoslavija s terni državami. Maloobmejna trgovina, največ z Italijo, je bila lani ob kompenzacijskih poslih prava trgovinska u-spešnica. Število organizacij, ki so registrirane za maloobmejni promet z Italijo, se je na primer v dveh do treh letih povečalo s 23 na več kot 800. Po obsegu je ta trgovina za 10-krat presegla vse, kar je bilo dogovorjenega s tako imenovanimi go-riškimi in tržaškimi sporazumi. Čeprav se ta trgovina pretežno ukvarja z nakupom repromaterialov, je dejstvo, kot je dejal kosovski delegat Jovan Bogičevič, da je bil tudi to način za izogibanje obveznosti do skupnosti. Iz poročila zveznega deviznega inšpektorata, ki je sicer staro 6 mesecev, je videti, da so na ta način izvažali tudi blago, za katero je mogoče dobiti tudi gotovino, kot na primer koruzo in baker. Slovenski delegat Miran Mejak pa je poudaril, da je treba ugotoviti, ali gre za izjeme ali za širše pojave. Prav ta- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Slava vsem padlim Med številnimi svečanostmi, ki bodo danes pred spomeniki padlih, je posebno pomembna svečanost pred spominskim obeležjem pred pokopališčem pri Sv. Ani v Trstu. Prebivalstvo Kolonkovca, Sv. Ane in Skednja se vsa leta bori, da bi lahko na tem mestu postavilo svojim padlim primeren spomenik. V preteklem letu je odbor za postavitev tega spomenika predložil občinski upravi vso potrebno dokumentacijo in tudi načrt, ki sta ga pripravili dve mladi arhitetklnji - domačinki. Do sedaj ni bilo s strani občine nobenega odgovora. Naj bo današnja svečanost tudi opomin oblastem, vsem antifašistom in demokratom pa vzpodbuda, da se še vnaprej borijo za postavitev tega spomenika. Zanussi: Zoppas novi predsednik liian .RURDENON — Usoda industrijskega koncema Zanussi, drugega ita-jj~nslce0a zasebnega podjetja in velesile pri proizvodnji gospodinjskih stro-zavln elektr°nskih naprav na evropski ravni, je še vedno, vsaj za javnost, žinoV ^gotovost. Kot je znano, so med lastniki (večino delnic ima dru-p .Zanussi) in švedsko transnacionalno družbo Electrolux v teku zaupna nih]ania 20 Prodajo koncema, kar povzroča veliko zaskrbljenost v krajev ln državnih sindikalnih in političnih krogih. _ uorv/ namreč neutemeljena bojazen, da bi švedska družba izkoristila vse l n°sti nakupa, po drugi strani pa pogojevala poslovanje italijanskih o-leh ?? sbojim koristimv Ni izključena nevarnost, da bi Electrolux prenesel z ? j 0 *n administrativno vodstvo v tujino, pravijo v sindikalnih krogih, e‘0 negativnimi posledicami za zaposlenost in bodočnost proizvodnje, h . y sPlošni negotovosti, ki je v zadnjih tednih označevala dejavnost amz ms,v^Pvrta Pogajanja, odstop predsednika Cuttice), se je včeraj nekaj pr e Zn«10' Upravni svet družbe je imenoval za novega predsednika družbe vitJXsi m°žo ene izmed dedinj Gianfranca Zoppasa, kooptiral med upra-qp -le generalnega direktorja družbe Candottija in imenoval v izvršni odbor »h2TaInepa direktorja koncema Del Praja. Obenem pa je potrdil namen 0 skleniti še potrebne operacije za preustroj in ozdravitev družbe«. to pomeni se bo morda izvedelo 2. in 3. maja, ko bodo pn mi sinsrt Altissima posveti s parlamentarci naše dežele, deželno upravo in želJ^U. Včeraj so se medtem zavzeli za odločnejši poseg vlade tako na 1 °dbor kot parlamentarci iz Pordenona, ki so se sestali s podje druženju industrijcev. Velikonočni obračun v Italiji RIM — Prometna policija je sporočila, da je bilo v velikonočnem obdobju kar 47 smrtnih žrtev na italijanskih cestah. Gre samo za žrtve, ki so umrle v nesrečah, pri katerih je posredovala prometna poli oi ja, kar se pravi, da je žrtev bilo na žalost še več. • Velikonočno obdobje je letos veljalo Italijane 1.400 milijard lir. Če k temu prištejemo še tisto, kar bodo naši sodržavljani potrošili tudi danes, bo znesek presegel 2.000 milijard lir. Samo za velikonočna kosila je šlo 750 milijard, medtem ko smo za prevoze potrošili 240 milijard Ur. Naj omenimo še, da so tuji turisti, ki jih je bilo za 30 odst. več kot lani, po trosih v Italiji 500 miUjard v tujih devizah. In potem naj še kdo reče, da kriza ni mimo ... Danes spet evropski nogometni pokali V današnjih povratnih polfinalnih srečanjih v evropskih nogometnih pokalih, v katerih bodo zaposlene dve italijanski in ena jugoslovanska enajsterica, ima največ možnosti, da se prebije v finale, Juventus. V prvi tekmi v gosteh proti Manchester Unitčdu je Trapattonijevo moštvo izenačilo 1:1 in bi mu v skrajnem primeru zadoščal tudi neodločen izid brez gola. Dokaj težja naloga čaka Romo, ki mora proti škotskemu Dundeeju nadoknaditi dva gola razUke iz prve tekme. To pa bi bilo seveda dovolj le za vzpostavitev ravnotežja, za uvrstitev naprej pa morajo Pruzzo in tovariši seveda vsaj še enkrat zatresti nasprotnikovo mrežo. Nič kaj dobro se ni piše niti spUtskemu Hajduku v pokalu UEFA. Spli-čani bodo sicer skušah braniti tesno prednost iz prve tekme, ko so doma z 2:1 odpravili Tottenham, vendar bodo tokrat verjetno brez poškodovanih Zlatka Vujoviča, SUškoviča in ČeUča. Jugoslavija-Spanija za nogometno EP Za današnjo prvo polfinalno tekmo evropskega nogometnega prvenstva »under 21« proti Španiji ima jugoslovanski trener Toplak precejšnje težave pri sestavi reprezentance, saj ne more računati na igralce Hajduka, ki so zaposleni v pokalu UEFA, pa niti na igralce Crvene zvezde in Dinama, ki se bodo pomerili v jugoslovanskem pokalu. Pred poročilom jugoslovanskega izvršnega sveta BEOGRAD — Delegati skupščine Jugoslavije, ki so dokaj kritično razpoloženi do zveznega izvršnega -sveta, bodo imeli v poročilu zvezne vlade o delu v minulem letu nedvomno veliko priložnosti za nove pripombe, prav tako pa tudi dober razlog za analizo lastnega dela. Poročilo, ki ga je skupščina SFRJ sprejela te dni, ni samo zgolj naštevanje nalog in prikazovanje rezultatov, temveč sproža vrsto bistvenih vprašanj, od katerih je v mnogočem odvisno delovanje zvezne vlade. Nedvomno je, da bi bili predlogi, ki jih dostavlja ZIS, kakovostnejši če bi bil pri njihovem izvajanju bolj izražen usklajen interes gospodarstva, komentira Tanjug. Zato je potrebna trdnejša povezava delegatov s samoupravo. Po drugi strani je to videti predvsem pri izvajanju stabilizacijskega programa. V praksi pogosto vztrajajo na posebnih interesih posameznih republik in pokrajin brez odločnejših prizadevanj, da bi ugotovili skupne interese. Smo država z izjemnim smislom za zakonomanijo, pa tudi veliki izvedenci za izigravanje sprejetih predpisov, pravi Tanjug. Pred bližnjim kongresom italijanskih socialistov v Veroni Podtajnik PSI Martelli zavrača kritike in zagovarja stališča in delovanje stranke RIM — Do začetka kongresa socialistične stranke manjkata več kot dva meseca, vendar se je že razvila zelo živahna razprava o tezah, ki so jih izdelali za ta kongres. Številnim kritikam, ki so se bolj ali manj odkrito v zadnjem času pojavile v italijanskem tisku, odgovarja strankin podtajnik Claudio Martelli z dolgim člankom, ki ga objavlja današnji Avanti. Prvi skupini kritik, po katerih naj bi bila reforma stranke potisnjena v ozadje, odgovarja Martelli s trditvijo, da se bo prav na tem kongresu dejansko začela notranja reforma stranke in navaja v dokaz sklep, da bodo namesto centralnega komiteja izvolili »vsedržavno skupščino socialistov«, kar predstavlja veliko novost v zgodovinski levici. Na trditev, da se socialistična stranka pomika proti sredini in da prepušča komunistični partiji nekakšen monopol na levici, odgovarja Martelli, da bi »hegemonija KPI« trajala še dolgo, če bi si socialistična stranka ne priborila novih pozicij. S tem, da socialistična stranka pridobiva nove sloje prebivalstva in širi svoja obzorja, se širi tudi levica in to nikakor ne pomeni pomikanja socialistične stranke proti sredini. Kritiki, češ da je socialistična stranka v preveliki meri »predsednikova stranka« in da torej izgublja lastne značilnosti, Martelli odgovarja, da nikomur, rie v Ameriki ne v Evropi, ne pade na misel, da bi kaki vladni stranki očital, da je »preveč vladna«, še zlasti pa ga čudi, da ti očitki prihajajlo od ljudi, ki se običajno izrekajo proti strankarstvu in za ovrednotenje institucij. Sicer pa je Martelli poudaril, da sedanje obdobje ni zadnje poglavje v zgodovini socialistične stranke in je ponovil besede, ki jih je Craxi izrekel na seji centralnega komiteja, ko je prejel zaupnico v parlamentu : Vlade minevajo, stranke pa ostanejo. Četrta kritika, po kateri je Craxi pripravljen na vse, le da mu omogočijo, da ostane predsednik vlade do konca zakonodajne dobe, je za Martelli ja brezpredmetna: Mi hočemo nekaj narediti, ne pa trajati na vladi, to ni problem, trdi podtajnik socialistične stranke. Zadnja skupina kritik se nanaša na »politiko odločanja«, ki je Craxiju tako pri srcu. Tu Martelli podaja dokaj poglobljeno analizo sedanjega sistema in poudarja, da je treba vzpostaviti pravilno razmerje med hitrostjo in politiko«. Tu prihaja do izraza politika odločanja. A polemika, po Martellijevem mnenju, načenja eno osrednjih točk italijanske politike: pravico večine, da vlada, ne da bi sklepala kompromise z opozicijo. Če tega vprašanja ne načnemo, pravi Martelli, »ni nobene možnosti za modernizacijo in gospodarski vzpon«. BOJAN BREZIGAR Socialistični podtajnik Claudio Martelli (Telefoto AP) Po velikonočnem »podvigu« v Neaplju Trije pobegli kamoristi zopet za varnimi zapahi NEAPELJ — Policija je že ujela vse tri »skesane« k amoriste, ki so v noči z 22. na 23. april pobegnili iz policijske vojašnice »Iovino«, prav nasproti sedeža neapeljske kvesture. D’Amico, Lauri in Zannetti so pobegnili tako, da so v svoji celici prepilili železne rešetke, zvezali skupaj 15 rjuh in se po njih spustili na cesto. Njihov beg so opazili šele ob 6. uri zjutraj. Varnostne sile so takoj sprožile široko iskalno akcijo po vsej državi in kot je videti, so jo zastavile zelo dobro. Lauri ja so prestregli včeraj v Ravenni, v bližini tamkajšnje železniške postaje. Spočetka ni hotel priznati svoje identitete, kasneje pa ni mogel več tajiti kdo je. Ostala dva ubežnika, D’Amica in Zannetti ja, so orožniki prijeli v včerajšnjih popoldanskih urah v Casorii, v neapeljski okolici. Policija skuša zdaj ugotoviti razne podrobnosti bega teh treh ka-moristov, ki so obtoženi med drugim tudi številnih umorov. Trenutno še ni znano, ali so se tega podviga lotili sami ali pa so imeli pri tem tudi zunanjo pomoč. Vsekakor preiskovalci sumijo tudi D’Amicovo ženo Lauro, ki je obiskala svojega moža v zaporu dan pred njegovim pobegom. Sicer je pa tudi Laura D'Amico zaprta in je lahko opravila ta obisk le z dovoljenjem sodnih oblasti in v spremstvu orožnikov. Ob prisotnosti predsednika republike Pertinija Manifestacija v Genovi začetek proslav za Praznik osvoboditve GENOVA — Danes se bodo vrstile po vsej Italiji, ob državnem prazniku osvoboditve izpod fašizma, svečane proslave in ljudske manifestacije. Praznik osvoboditve pa se je začel v Genovi že včeraj, saj se je bilo glavno mesto Ligurije osvobodilo fašistov in nemške nacistične vojske že 24. aprila 1945, z vseljudsko vstajo. Na proslave, ki jih je priredila občinska uprava, je prišel tudi predsednik republike Sandro Pertini, ki je bil deležen običajnega toplega sprejema prebivalstva tako v Genovi, kot v bližnjem rojstnem kraju Stelli, kamor je odšel, da se je poklonil svojcem na domačem pokopališču. Nato je Pertini popoldne prisostvoval u-radni proslavi Dneva osvoboditve v Genovi, kjer je po nagovoru župana Cerofolinija imela uradni govor predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti. Jottijeva je označila odporniško gibanje za »prvo veliko enotno in ljudsko gibanje v italijanski zgodovini«, ki je preprečilo, ob združevanju vseh političnih in kulturnih komponent, da bi osvobodilna borba poslala državljanska vojna. Pri tem je naglasila, da ni mogla biti državljanska vojna, ker so bile »na eni strani vse najboljše sile države, od delavca do profesionalca. od komunista do monarhista, na drugi pa samo fašisti, ki so hlapčevali invazijski vojski«. »Enaka zavest nas mora prevevati danes,« je nadaljevala Jottijeva, »ko razpravljamo o prilagajanju in izboljšanju ustanov, kar je treba storiti z velikim naporom za skupno izdelavo in enotne rešitve pri reformi institucij.« Poudarila je, da rešitve niso lahke, in da morajo pri tem sodelovati stranke, sindikati, zlasti pa parlament, kot zastopnik vsega naroda. Predsednica poslanske zbornice je svoje poseg sklenila s pozivom h krepitvi naporov, prav v duhu načel odporništva, za ohranitev miru na svetu. Ob Dnevu osvoboditve je obrambni minister Spadolini naslovil vojakom poslanico, v kateri spominja na delež italijanske redne vojske in partizanov za obnovitev svobode in dostojanstva Italije in poudaril sedanjo vlogo vojske za čuvan je" idealov odporništva in demokratične republike ter njene vloge za utrditev miru Danes bo Spadolini zastopal vlado na slovesnostih pri oltarju domovine v Rimu in pri Ardeatinskih jamah, predsednik vlade Craxi pa bo prisostvoval proslavam v Milanu, kjer bo tudi spregovoril. Po nedeljski prekinitvi diplomatskih odnosov Italija bo verjetno zastopala britanske interese v Libiji • Maloobmejni promet LONDON — Po prekinitvi diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Libijo ni še točno znano, kdaj bodo zapustili britansko ozemlje libijski državljani, ki so v prostorih libijskega veleposlaništva v Londonu od torka, 17. t.m., ko je po vsej verjetnosti nekdo izmed njih streljal na protigadafijske manifestante in ubil policistko Yvonne Fletcher ter ranil 11 oseb. Britanska vlada je preteklo nedeljo ob prekinitvi odnosov postavila rok 7 dni, kar pomeni, da bi 20 do 30 Libijcev — kolikor jih je pač v veleposlaništvu — moralo oditi najkesneje v nedeljo, 29. t.m., opolnoči. O zdaevi je včeraj razpravljal britanski vladni kabinet, ki so ga postavili ad hoc in ki si prizadeva, da bi vsaj za izvedbo izgona našli skupni jezik z libijskimi oblastni. Glasnik britanskega zunanjega ministrstva je včeraj v tej zvezi dejal, da sta na poti v London dva posebna predstavnika libijske vlade. Z njima bi se morali domeniti o podrobnostih zaprtja libijskega veleposlaništva v Londonu, odnosno britanskega v Tripoliju. Po izjavah samega glasnika pa s tem ni še rečeno, da bodo Libijci gotovo spoštovali rok, ki ga je postavila britanska vlada. Včeraj je Gadafijeva vlada prvič zavzela uradno stališče do prekinitve diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo. Zunanji minister Ali Triki je izjavil, da se bo Libija držala načela recipročnosti. Pri tem ni toliko mišljen izgon britanskih - diplomatov iz Libije (kar je seveda že bilo v računu britanske vlade), kolikor morebitna preiskava v prostorih britanskega veleposlaništva v Tripoliju. A-li Triki je dejal, da bodo preiskavo izvedli, če bo britanska policija preiskala prostore libijskega veleposlaništva v Londonu. Medtem je bila potrjena vest, da bo britanske interese v Libiji, kjer je 8.500 britanskih državljanov, po vsej verjetnosti zastopala Italija. Proti tej možnosti pa se je včeraj odločno izjavil tajnik radikalne stranke Cicdomessere. Po njegovem bi morala Italija — in sploh vse države EGS — prekiniti diplomatske odnose z Libijo. Zunanji minister Zvezne republike Nemčije pa je že odložil za nedoločen čas obisk v Libijo, ki bi ga moral opraviti konec tega meseca. NADALJEVANJE S 1. STRANI ko je treba preučiti druge značilnosti te trgovine, predvsem v tem letu in potem odločiti kako jo v prihodnje usmerjati, pravi Mejak. Za sedaj je znano samo, da je maloobmejni promet z Italijo v začetku leta presegel 30 odstotkov skupne menjave s to državo, in da grozi nevarnost, kot je dejala Žaga Jerkovič iz sekretariata za zunanjo trgovino, da bo v drugem polletju po- polnoma zamrl. To je bil po njenih besedah temeljni razlog, da je Z® sprejel sklep, da lahko ta promet preseže 15 odstotkov menjave — vendar ob plačevanju obveznosti de družbe. Delegati so sklenili, da ne b> smeli zapreti vrata takšni trgovini, treba pa je narediti več reda in dO" ločiti blagovne liste in njene količine, ki bi veljale za tovrstno menjavo, da bi ta posel dobil tudi jugoslovanski značaj, (dd) □ BEOGRAD — Predsednik vlade kraljevine Nizozemske Lubbers z ženo in sodelavci je včeraj na povabilo predsednice ZIS Milke Planinc dopotoval na uradni obisk v Jugoslavijo. Nizozemski premier je včeraj obiskal A vato in položil venec na grob neznanega junaka, nato pa je obiskal spominski center Josip Broz Tito na Dedinju. Včeraj popoldne so se v palači federacije začeli uradni nizozemsko-jugoslovanski pogovori, na katerih bodo po-drobno izmenjali mnenja o sedanjem stanju dvostranskih stikov, govor P0 je tudi o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih. Med tridnevnim obiskom bo gosta iz Haaga sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Mika Špdljak. Premier Lubbers bo obiskal Ohrid, kjer se bo sešel z najvidnejšimi osebnostmi družbenopolitičnega življenja Makedonije. Predsednik nizozemske vlade bo obisk v Jugoslaviji končal v četrtek. (dd) Francoska vlada v zadregi zaradi verskih šol PARIZ — Današnja množična manifestacija za laične javne šole v Franciji bo za vlado dvorezna. Po eni strani bi morala čim bolje uspeti, po drugi pa ne bi smela izzveneti proti vladi sami. Ta manifestacija naj bi odgovorila na prejšnje množične manifestacije pristašev privatne in verske ali tako imenovane svobodne šole, h kateri se je s svojimi cilji pritaknila desna opozicija. Nasprotno naj bi zdaj jutrišnja manifestacija dokazala, da je večina Francozov vendar le za enotno republikansko in laično šolstvo, kar je bilo vedno geslo levice. Razen tega bi bilo to današnje manifestiranje za laično šolstvo v bistvu prvi veliki shod združene levice tudi v političnem smislu, saj so se okrog tega poleg samih odborov za laično šolstvo GNAL povezale vse leve politične stranke od socialistov in komunistov do radikalov, pa tudi vsi sindikati, razen FO. Če torej ljudi na cesti ne bi bilo dovolj veliko, to ne bi bilo vzpodbudno za zbiranje levice nasploh. Še več, ponekod organizatorji računajo celo na tekmovanje med socialisti in komunisti, kdo se bo bolj izprsil za laično šolo. Vsekakor je značilno žeyto, da je generalni sekretar tega odbora CNAL socialist Michel Bouchareissas objavil ogromen uvodnik o tej lemi, to je laični šoli, v glasilu KPF Humanite. Računajo, da bi naj se v Parizu proti večeru, ko je določeno ob 18. uri zbirališče pri Bastilli, zbralo okrog 300.000 ljudi, medtem ko naj bi po Franciji v istočasnih manifestacijah sodelovalo skupno okrog dva milijona ljudi. Po drugi strani pa je ta manifestacija za laično šolstvo tudi izraz razočaranja nad sedanjim vladnim osnutkom šolskega zakona, ki bi ga zdaj dali v razpravo v parlament. Pristaši laične šole namreč sodijo, da je so- cialistični minister za prosveto Alain Savary, v težnji, da bi vsem ustregel, šel predaleč v kompromisu s privatno šolo, zaradi česar bi se skoraj uzakonilo dvotirno šolstvo, še posebej nesprejemljiva pa se tej levici zdi postavka, da bi država oziroma mesto nje v po stopku decentralizacije — občine nosile tudi večino stroškov za vzdrževanje teh privatnih šol. Sedanje manifestacije za laično šolstvo bi tako lahko spravile vlado v zadrego, ali lahko tak zakonski osnutek, proti kateremu protestira sama levica, sploh lahko predloži skupščini. Pri: tem pa seveda lahko nastanejo še hujši in širši politični zapleti znotraj že itak oslabljene vladne večine. V tej situaciji je dodalo svoje tudi razmišljanje pariškega nadškofa in kardinala Jeana Marie Lustigerja, ki je v oddaji »Ura resnice« na televiziji nastopil kot človek, ki se je dvignil nad spore šolske vojne. Res je sicef ponovil, da je proti podržavljenju učiteljev pri" vatnega šolstva, ker bi to tej šoli odvzel0 identiteto, vendar pa se je očitno zavzemal za spravljivo stališče in za dobre odnose z drž°' vo, o čemer sta verjetno govorila tudi s predsednikom republike Mitterrandom, ki Qa je te dni sprejel v Elizejski palači. LustigeT je sinoči poudaril, da se cerkev ne opredeljuje v tem sporu in da ne kanonizira nobenega šolskega stališča. Po njegovem mnenp so — »sploh ljudje, ki bodo manifestirali jutri za laično šolo, v bistvu zelo istovetni s tistimi, ki so pred mesecem manifestirali z? svobodno in privatno šolo.« Gre v obeh Pjl' merih za starše, ki bi radi zagotovili svoji01 otrokom čim boljšo šolo, gre predvsem za l°’ da se mladini prenesejo čim boljše vrednote duha. BOGDAN POGAČNIK Seja odbora za ekonomsko sodelovanje s tujino Nesmiselno omejevanje menjave KOPER — Odbor za ekonomske odnose s tujino pri koprski medobčinski gospodarski zbornici je na svoji zadnji seji ugotovil, da so jugoslovanske orga-Uzacije združenega dela v prvem letošnjem tromesečju samo po tržaškem avtonomnem računu zamenjale za 151 milijard lir blaga. To je za 51 odstotkov več hot v enakem lanskem obdobju. Če pa bi hoteli omejevati to menjavo v skladu s sprejeto resolucijo, ko naj bi maloobmejna menjava pomenila le največ 15 odstotkov vse blagovne menjave z Italijo, bi morali lanskoletne rezultate o-bratno, celo zmanjšati za približno 30 odstotkov. Odbor je tudi ugotovil, da se izvozni ozdi iz koprske, sežanske in goriške občine držijo dogovora, ker jim tudi Narodna banka iz Slovenije potrjuje obseg menjave le do dogovorjene omejene količine blaga. Organizacije združenega dela iz bujske občine pa se ega dogovora ne držijo. Zato je razumljivo, da so nekateri tozdi izvozniki predlagali. da bi preusmerili izvozno uvozne tokove, ki naj bi jih poslej opravljale nvr^*16 f*e,ovnc organizacije registrirane za ta posel. Najhuje je to, je menil Predsednik odbora za ekonomske odnose s tujino pri medobčinski gospodarski zbornici Danilo Petrigna, da zdaj s tukajšnjega območja sploh ni mogoče več zvoziti niti tistega blaga, ki ga lahko izvažamo le na maloobmejno območje, ato je naš odbor predlagal, da bi zvezni izvršni svet odpravil omejitev izvoza saJ na tem območju, seveda s pogojem, da bi del zasluženih deviz morali hPiL™ki nameniti za intervencijski uvoz. Kriterije naj določijo zvezne in repu-■ske skupnosti za ekonomske odnose s tujino, le tako bi bili še naprej lahko Prisotni na obmejnem tujem trgu s kmetijskimi proizvodi. Po drugi strani Pa bi zagotavljali devize za najpotrebnejše blago, to je za repromaterial. V 2n >lnluie svoje poslanstvo v prizadevanjih za čimbolj urejeno okolje. Razen bivanja za »Rožo Portoroža«, ki poteka vsako leto od maja do septem-• Pripravlja to društvo tudi že tradicionalni sejem cvetja. v Letošnji sejem cvetja bo že petnajsti po vrsti. Odpili ga bodo 29. aprila angarju lucijske marine. Obiskovalci si bodo tu lahko vsak dan od 8. do vpriUTe vključno 1. maja ogledali razstavljeno cvetje in še marsikaj, se-? Pa bodo lahko razstavljene eksponate tudi kupili. K sodelovanju so or-nizatorji letos razen gojiteljev cvetja povabili tudi znane želiščarje, me-orje, svečarje, lončarje, izdelovalce suhe robe in podobnih izdelkov dotar B kar bo nedvomno popestrilo ponudbo na sejmu. Člani hortikul- društva in ljubitelji cvetja p>a bodo lahko na sejmu ponudili svoje j . ® rož, lončnic, grmovnic in dreves v prodajo, saj organizatorji menijo, trna marsikdo »odvečne« primerke, ki bi jih želel prodati, t , ‘an.skoletnim sejmom, ki je bil prav tako v Luciji, so bili zadovoljni snfi,0biskovalci kot organizatorji. Razstavljalci so ponudili precejšnjo izbiro wc cvetja, grmovnic in dreves, podjetja razen tega še vrtnarske pripornoč j \ v^ne garniture in marsikaj, kar sodi zraven. Lani so na sejmu našteli ™ tisoč obiskovalcev pri čemer ni upoštevana šolska mladina, ki ima vrost vstop. Tako število obiskovalcev kot tudi število prodanih primerkov Kazuje, da je za to prireditev veliko zanimanja. Razstavni prostor v hangarju lucijske marine meri 1600 kvadratnih me-sVh’ kar omo0°ča razstavljanje na primerno aranžiranih in preglednih me-l-”1-. Obiskovalci imajo dovolj prostora za ogledovanje in izbiranje razstav-: !*"* Primerkov. Letos bodo razstavljene primerke rastlinskih vrst opremili imeni v slovenščini in latinščini in tako obiskovalcem olajšali orientacijo svetu rastlin. Na sejmišču bo poskrbljeno tudi za gostinske storitve, v bo-°?e m bo portoroško hortikulturno društvo prizadevalo, da bi tradicionalni lem postal mednarodna prireditev, za kar ima, kot menijo, vse pogoje. (is) Pogovor z domačinkama ob 40-letnici požiga Gabrovice Sovražnik ni odkril partizanskih bunkerjev KOPER — Osemindvajsetega maja bo minilo 40 let, odkar so nemški vojaki, fašistična policija in domobranci požgali vasico Gabrovica pri Kopru, enega izmed najpomembnejših predvojnih revolucionarnih krajev v Slovenski Istri in eno izmed najbolj organiziranih baz NOB na Slovenskem. Divjanje fašistov je bilo nepopisno, saj so na postelji ustrelili štiriletno dekletce, osemdesetletnega starca pa so živega vrgli v ogenj. Pobili so osem vaščanov, številne so odgnali v zapore in internacijo, vas pa so do tal požgali. Kljub streljanju, grožnjam in mučenju niso izvedeli ničesar, saj so vsi partizanski bunkarji v vasi ostali nedotaknjeni. Med redkimi vaščani, ki so preživeli tedanje dogodke, sta tudi partizanski mladinski aktivistki Zofka Bukovec in Marija Škrk. Danes živita v Kopru, kjer sem ju obiskal in se zapletel v daljši pogovor o 28. maju 1944 in tudi o današnji Gabrovki. Zofka Bukovec je povedala, da jo je napad presenetil v šotoru nad vasjo, kjer je bilo polno propagandega materiala, orožja in municije. Hitro si je poiskala skrivališče med skalami in grmovjem ter z grozo v srcu opazovala, kaj se godi spodaj v vasi. »V svojem skrivališču sem se malo premaknila, ko sem zagledala nad seboj nemškega vojaka. Prepričana sem bila, da je ves čas vedel zame in da samo čaka, kdaj me bo pokon- čal. Vendar se ni nič takega zgodilo. Vse do zgodnjih popoldanskih ur so odmevali po vasi streli in kriki, nazadnje pa so švignili proti nebu plameni in ogromni oblaki dima. Sovražnik je dokončal svoje barbarsko delo. Ko sem se vrnila v vas, sem vsepovsod videla grozo v očeh. Spominjam se Marije Krmec, ki je na rokah držala svojo mrtvo štiriletno hčerkico in kot iz uma kričala: Ne-rina, moja Nerina! Edinega otroka so ji ubili, z njo vred pa še sedem vaščanov, od katerih jih je nekaj živih zgorelo » hišami vred.« Marija Škrk je dogodke doživela neposredno 0 vasi. »Nemci in polici sti v civilu so nas odvedli na kraj vasi ter nas med grožnjami spraševali, kje so partizani. Iz skupine so izločili več partizanskih aktivistk, in mene, ki sem bila stara šele 15 let in nisem imela dokumentov. Odgnali % so nas v koronejske zapore v Trst, kjer so nas zasliševali in mučili. Še danes vidim pred seboj Zoro Purger-Ljubico, učiteljico iz Gabrovice, ki je vsa nežna in drobna stopila pred krvnike in rekla: To sem jaz. Odvedli so jo na kvesturo in mučili. Nikdar več je nisem videla.«. Zofka in Marija sta mi zatem pripovedovati o povojnih letih, ko so zgradili novo Gabrovico z industrij skim obratom, pri tem pa so vaščani ogromno prispevali 4 prostovoljnim delom. Več pa bi morali napraviti za razvoj kmetijstva, saj so tu med drugim zelo dobri pogoji za gojitev oljk. Pogovarjali smo se tudi o spominskem parku, ki bi obsegal celotno področje med Garovico, Ospom in Socerbom. V Gabrovki in okolki so bili namreč med NOB številni partizanski bunkerji, sedeži političnih organizacij, ilegalna tiskarna, kurirske postaje itd. Z ureditvijo spominskih obeležij, nasadov in morda nekaj manjših objektov bi postal ta, tudi naravno prelepi delček Slovenske I-stre, primeren za šolske izlete, pa tudi za organizirane obiske domačih in tujih turistov. Ker pa koprska občina in krajevna skupnost Črni kal sami nista sposobni za dokaj zahtevno investicijo, bi bilo seveda potrebno zainteresirati širšo družbeno skupnost. L. O. Setev v Podravju MARIBOR — V Podravju so pose-j ali pšenico na 2.758 hektarjih družbenega ter na 2.579 hektarjih zasebnega sektorja, kar je znatno več kot v prejšnjih sezonah. Sladkorni pesi bo namenjenih 1.472 hektarjev družbenega ter 731 hektarjev zasebnega sektorja. Največ poljskih površin v Podravju pa bo odmerjeno koruzi: skupno jih bo preko 13.000 hektarjev. Tiskovna konferenca na velesejmu Otvoritev razstave o tržaški obali Ljubljana se predstavlja Trstu »Ljubljana se predstavlja Trstu« je bil naslov tiskovni konferenci, ki jo je predsedstvo izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane priredilo včeraj dopoldne v sejni dvorani Tržaškega velesejma in na kateri so poleg gostov, ki so predstavljali turistične in kulturne ustanove Ljubljane, sodelovali tudi številni predstavniki tiska in turističnih agencij, med gosti pa so bili tržaški podžupan Sergio Pacor, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mi-rošič ter konzula Marjan Banko in Nevenka Kovačič, generalni sekretar tržaškega velesejma dr, Giorgio Tamaro, predsednik tržaške letoviščar-ske ustanove dr. Alvise Barison in še drugi. Tiskovno konferenco je začel A-lojz Sostar, predsednik komiteja za turizem in trgovino mesta Ljubljane, ki je izrazil posebno zadovoljstvo Ljubljane in njenega prebivalstva za sodelovanje na tej pomembni manifestaciji, ki poudarja, je dejal, naše želje po še tesnejšem sodelovanju tudi na drugih področjih, na vseh pač, ki nas lahko družijo, zbližujejo in ustvarjajo pogoje za prijateljsko sožitje. Tokrat, je dejal Sostar, se v Trstu predstavljamo s cvetjem, oziroma cvetnimi aranžmaji, ki so vzbudili zanimanje in tudi občudovanje. Sodelujemo tudi s fotografsko razstavo in še drugimi pobudami, ki so za medsebojno spoznavanje še kako potrebni. »Tako blizu živimo drug ob drugem, pa se na žalost še vedno premalo poznamo. Prav pa bi bilo, da bi se bolje spoznali,« je med drugim dejal So- star in poudaril pripravljenost mesta Ljubljane, da sprejme v svojo sredo podobne iniciative in prireditve, ki bi delovanje Delovne skupnosti Alpe - Jadran lahko še okrepile. Za njim je spregovoril Jože Slokar, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, ki je prinesel pozdrave in dejal, da se je Ljubljana povsem vživela v tokratno tržaško prireditev, ki ima med drugim tudi namen, je dejal, da vzpostavi čim boljše odnose ob tej, pa tudi ob vseh drugih priložnostih, ko gre za sodelovanje dežel, ki v tem smislu še delujejo. Svoje pozdrave so prinesli tudi tržaški podžupan Sergio Pacor, predsednik tržaške turistične in letovi-ščarske ustanove dr. Alvise Barison, ter generalni sekretar tržaškega velesejma dr. Giorgio Tamaro. Iz vseh njihovih posegov je bilo razvidno zadovoljstvo, da sta tudi Ljubljana in Zagreb udeležena na tej pomembni manifestaciji »Pomlad v Trstu«, pa tudi želja, kot je med drugim dejal dr. Tamaro, da bi prišlo morda do podobne predstavitve Trsta tudi v sami Ljubljani. O turističnih ponudbah Ljubljane, o prireditvah v samem mestu, o dejavnosti in pomenu kulturnega in kongresnega centra »Cankarjev dom« ter o življenju Ljubljane nasploh, so nato spregovorili še predstavniki posameznih ustanov, med njimi Sergej Dolenc, direktor kulturnega programa, in Božena Zakonjšek, direktor kongresne dejavnosti v Cankarjevem domu, Husref Pilič za poletni ljubljanski festival, nato pa še predstavniki turističnih ustanov Slovenije. V času ko je na tržaškem velesejmu potekala tiskovna konferenca, so dijaki nekaterih ljubljanskih šol, risali na pločnike velesejma razne cvetne motive, ki označujejo, kot smo lahko videli, resnično vsebino tokratne tržaške manifestacije, ki nosi naslov »Pomlad v Trstu«. Na sliki : predstavniki Ljubljane med včerajšnjo tiskovno konferenco. V razstavni dvorani Palače Costanzi v Trstu bodo jutri, 26. aprila, odprli fotografsko in dokumentarno razstavo na temo »Tržaška obala: pokrajina, problemi in perspektive«, ki so jo skupno pripravili društvo Libumia in krajevni sekciji »Italia nostra« in Svetovnega sklada za naravo (WWF). Prireditelji razstave hočejo opozoriti javno mnenje in tudi krajevne uprave, da je po vsakovrstnih špekulacijah in divjih gradbenih posegih napočil čas za zaščito oziroma za smotrno ovrednotenje prelepega predela med Miramarom in štiva-nom. Uradna otvoritev razstave bo ob 18.30, občinstvo pa si jo lahko ogleda že od 10. ure dalje. Seja deželnega odbora za kulturo V prejšnjih dneh se je sestal deželni odbor za kulturo, ki mu predseduje pristojni odbornik Barnaba. Proučil je vrsto prošenj, ki jih je prejel od raznih kulturnih organizacij in ustanov ter o njih izrazil svoje mnenje. Odbor je med drugim odobril programe o decentralizaciji občinskega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Teatra stabile Furlanije - Julijske krajine in Slovenskega stalnega gledališča ter letni načrt posegov Deželne gledališke ustanove. Odbor je tudi izrazil svoje mnenje o porazdelitvi finančnih sredstev, ki po zakonu odpadejo na posamezne pokrajine; le-te bodo namreč finansirale pobude, ki so povezane s humanističnimi, znanstvenimi in umetniškimi dejavnostmi in z valorizacijo krajevnih jezikov in kultur. Državna manifestacija o stanovanjski krizi Sindikalna zveza stanovanjskih upravičencev Sunia-Sicet-UIL inquilini prireja jutri, ob 11. uri, na sedežu časnikarskega krožka tiskovno konferenco o perečem problemu stanovanjske krize, ki pretresa ne samo naše mesto, ampak tudi celo državo. Na tiskovni konferenci bo predvsem govora o vsedržavni manifestaciji, ki bo v soboto v Rimu, na kateri se bodo zbrale delegacije stanovanjskih upravičencev, delavcev in upokojencev iz cele Italije. Zahtevali bodo, da bi parlament začel razpravljali o stanovanjski problematiki, srečanje s parlamentarnimi skupinami in komisijami aa javna dela in pravosod-stvo ter da bi se začela pogajanja z vlado za rešitev vprašanja. Predstavitev knjige Giani j a Stuparicha V petek, 27. t.m., bo v Časnikarskem krožku na pobudo krožka Che Guevara in založništva Editori riuniti predstavitev knjige Gianija Stuparicha »Trst v mojih spominih«, ki je pravkar izšla. Govorila bosta kritik Ottavio Cecchi in Stuparicheva hčerka Giovanna. Začetek ob 18.30. Vprašanje, ki od blizu zanima vaške skupnosti Zahodnokraški rajonski svet o problemu jusarskih skladov SDZPIga je vključil v program za prihodnje šolsko leto Tečaj za kamnoseke - priložnost za mlade Rajonski svet za zahodni Kras, ki se je sestal prejšnji teden, je posvetil dobršen del svoje seje obravnavi problematike jusarskih zemljišč in v prvi vrsti številnim vprašanjem, ki so povezana s smotrno uporabo finančnih sredstev iz jusarskih skladov. Gre za zelo zapleten motiv, pri katerem se čestokrat križajo pristojnosti deželne uprave, posebnega komisariata za ta vprašanja in občinske uprave, medtem ko so jusarski odbori, ki obstajajo po nekaterih vaseh, večkrat izključeni iz pogajanj in tudi iz posvetovanj za uporabo tega ali onega jusarskega zemljišča. Tako se je zgodilo pred leti na Proseku, ko je deželna uprava brez predhodnega posvetovanja s proseškim jusarskim odborom prodala (Mavi večje jusarsko zemljišče ob železniški postaji, na katerem so pozneje zgradili kasarno za finančne stražnike. Prav zaradi takih neprijetnih izkušenj je zahodnokraški rajonski svet sklenil, da se bo odslej naprej temeljiteje angažiral tudi na tem področju, ki od blizu zanima vaščane Križa, Proseka in Kontovela. V tem o-kviru je bil na zadnji seji že govor o obračunih jusarskih skladov davčnih občin teh treh vasi, predsednik Štoka pa bo v kratkem stopil v stik z občinsko upravo za skupno oceno tega vprašanja, hkrati pa bo dal pobudo za vrsto posvetovalnih srečanj v Križu, na Kontovelu in na Proseku. Iz občine pa medtem ni prišlo še nobenih vesti oziroma sporočil v zvezi s postopkom za odobritev podrobnih regulacijskih načrtov za vse tri vasi zahodnega Krasa. Vse je kot kaže obstalo na občinski urbanistični komisiji, ki se bo sedaj sestala le po izvolitvi novega župana in novega občinskega odbora. Zelo nevarno je, da bo torej vsa zadeva zdrknila na jesen, seveda v prvi vrsti v škodo prizadetega prebivalstva, ki že petnajst let čaka na celovito uresničitev občinskega regulacijskega načrta. • Na sedežu ravnateljstva za javna dela so bo jutri sestal deželni odbor za rezidenčne gradnje, ki mu predseduje odbornik Bomben; razpravljal bo o nekaterih obveznostih, Id so vezane na izvajanje deželnega zakona štev. 75. Med številnimi tečaji, ki jih je vključil Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v okvirni program za prihodnje šolsko leto, je tudi dvoletni tečaj s kvalifikacijo za kamnoseke. Zavod se je odločil za ta tečaj iz več razlogov. K temu je botrovalo dejstvo, da ima kamnoseštvo v naših krajih bogato tradicijo. Tako bodo na primer v devinsko -nabrežinski občini prav letos praznovali d va tisočletnico nabrežinskih kamnolomov, tudi drugje na Krasu, predvsem v Repnu, pa je še dovolj kamna za obdelavo. Nadalje je bilo za izbiro tudi pomembno, da je bilo v kamnoseštvu zaposlenih mnogo naših ljudi, ki so v težkih pogojih kopali in rezali kamen. Tečaj naj bi torej pripomogel k nadaljevanju te tradicije, seveda v drugačnih, neprimerno lažjih razmerah. Nenazadnje, in morda odločilno za vključitev tečaja v program, je bilo spoznanje, da daje kamnoseški sektor lepe možnosti za zaposlitev mladih. V času, ko je brezposelnost vse večja in ko je mlademu človeku vse težje priti do delovnega mesta, predstavlja tečaj s kvalifikacijo lepo priložnost, ki bi jo morali takoj izkoristiti. Slovenski deželni zavod za pok'i^ no izobraževanje je prav zato, ob vključitvi tečaja v program, hotel seznaniti mlade, ki bodo letos končali obvezno šolo in ne bodo nadaljevali šolanja na višjih srednjih šolah, z ugodnostmi tečaja. V sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo, devinsko - nabrež insko, zgoniško in repentabrsko občino je konec preteklega meseca pripravil srečanje, na katero je povabil skupno približno 30 fantov in njihove starše. Izid srečanja ni bil med najbolj obetavnimi, saj je bil odziv minimalen. Glavni vzrok za tolikšno nezanimanje gre verjetno iskati v zgrešeni predstavi o sodobnem delu kamnosekov. Starši, ki imajo še vedno pomembno besedo pri izbiri študijske u-smeritve ali poklica svojih otrok po končani obvezni šoli, bi, ob možno stih številnih drugih izbir, težko »poslali« svojega sina v kamnoseštvo, poklic, ki je veljal še do nedavnega za enega najbolj težkih. S tehnološkim napredkom pa se je v zadnjem času tudi delo v kamnolomih »moderniziralo«; kamnoseki imajo na razpolago stroje in druge naprave, kar jim je povsem olajšalo delo. Pri tem gre še poudariti, da predstavlja izkopavanje kamna le en aspekt kom-noseštva. Drugi aspekt je delo v raznih podjetjih, kjer režejo, obdelujejo kamen. Tu gre v bistvu za o-brino, skorajda umetniško delo, pri čemer se kamnoseki (za rezanje, poliranje in drugo) spet poslužujejo modernih strojev in aparatur. Prav zaradi take spremembe v nekdanjem izredno težkem poklicu bi moral biti dvoletni tečaj s kvalifikacijo za kamnoseke dokaj »vabljiv« za mladino, ki končuje obvezno šolo in ne bo nadaljevala študija na višji srednji šoli. Tečaj traja skupno 1200 ur in nudi ob koncu potrdilo o kvalifikaciji. To je še dodatna ugodnost za udeležence tečaja, saj se jim s kvalifikacijo zniža vajeniška doba od šestih mesecev na tri mesece. • Tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova je anticipira-la razstavo skulptur sodobnega furlanskega umetnika Giorgia Celiberti-ja, da jo bo tako lahko vključila v pobudo »Cvetje Alpe Adrie«. Uradno odprtje te razstave bo dne 30. aprila na Gradu sv. Justa. Na pobudo KD Venturini 1. maja srečanje diatoničnih harmonik Kulturno društvo Fran Venturini od Domja priredi v torek, L maja, srečanje diatoničnih harmonik, ki nosi na5) ov »GLAS HARMONIKE«. Srečanje bo potekalo v Kulturnem centru Anton Ukmar Miro pri Domju s pričetkom ob 16. uri. Prireditev zajema tudi razstavo diatoničnih harmonik, katere otvoritev bo v soboto, 28. aprila, ob 18. uri. Istočasno bo potekalo tudi odprtje razstave slik Stana Žerjala. Posvetovanja v teku o izvajanju zakona 70 Nadaljujejo se posvetovanja med deželno upravo, delodajalci in sindikalnimi organizacijami glede izvajanja 3. člena deželnega zakona štev. 70, ki predvideva izredne posege v podporo produktivnim sektorjem v F-JK. O njihovem poteku je na zadnji seji deželnega odbora poročal podpredsednik in odbornik za načrtovanje in proračun Zanfagnini, ki je od deželnega izvršnega organa prejel pooblastilo za nadaljevanje teh posvetovanj. Zan-fagnini bo nato pripravil sklepno poročilo, ki ga bo moral deželni odbor ratificirati. Kako postane človek, ki ima v srcu (in prstu) zemljo, še obrtnik - zdaj na bagru, zdaj v vinogradu Zdravko Bizjak V tržaški pokrajini zasledimo danes bolj malo takih, ki se še vedno posvečajo izključno kmetijskim dejavnostim. Zaradi mačehovskega odnosa določenih oblastvenih krogov do slovenskih kmetovalcev delo na zemlji ni več dovolj donosno in treba si je poiskati dodaten vir zaslužka. Tako je storil tudi Zdravko Bizjak s Cola štev. 10 v repentabrski občini, ki pa kmetije ni okrnil, ampak ji posveča prav veliko pozornost po zgledu očeta Jožeta, ki je bil dvanajst let tudi župan te občine. Zdravko je samostojen obrtnik in seveda član sekcije za obrt pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Poklicno sodi med tiste mojstre, ki z bagri in podobnimi orjaškimi stroji opravljajo mnogovrstna zemeljska dela, kot sta, denimo, površinski in globinski kop, odstranjujejo odvečni material in, skratka, pripravljajo teren za gradnjo stanovanjskih ali drugih poslopij, cest, pa še marsičesa. Zdravko pomaga tudi pri urejanju kmečkih obdelovalnih površin, ko takšnega opravila ta ali oni kmetovalec sam ne zmore. Ko skozi tipično kraško kalonjo stopiš na prostrano dvorišče Bizjakovih, brž ugotoviš, da je hiša kljub lepemu, svežemu videzu zelo, zelo stara. »Veste, leta 1946 smo jo temeljito obnovili in skrle na strehi zamenjali z opeko«, nam je pojasnil Zdravko, ko smo skupaj z njegovo prijazno ženo Vilmo Krt iz Hruševice pri Štanjelu sedli za mizo v topli sprejemnici. In pripomnil: »Hiša je bila zgrajena, reci in piši, pred kakšnimi 400 leti. Priimek Bizjak je pa na Col priromal z mojim pradedom Valentinom iz Šmarij pri Sežani.« V otroških letih je Zdravko koracal med va- sjo, Zajčjim dolom, kjer imajo Bizjakovi vrt, in vinogradom Pod Tabrom; kot deček je že pridno pomagal ravnati živino. Zrastel je na zemlji in z njo, medtem pa se je tudi šolal in na rojanski strokovni šoli izučil v obrti, ki se ji je poklicno posvetil leta 1958, »ker je bilo pač treba zaokrožiti zaslužek«. Kakor rečeno, Zdravko izravnava prostor, na katerem bo stala zasebna ali javna zgradba in po katerem bodo speljali cesto. Kopati je treba Seveda tudi v globino. Kakšne stroje ima na razpolago? Tu je žlični bager goseničar, ki rije v zemljo, izkopani material pa nato potegne na površje in natovori na kamion za odvoz. Potem ima sodoben stroj za globinsko izkopavanje Po-clain 90, s katerim lahko razbija in ruši stene, nazadnje pa poseben tovornjak, s katerim prevaža tudi stroje. V preteklosti, ko so razmere bile nekoliko drugačne, je redno vozil v Jugoslavijo gradbeni material. Poleg z izkopavanjem za gradbene potrebe se Bizjak bavi tudi s sorodnimi opravili, ki so potrebna za polaganje kanalizacijskih cevi, s popravljanjem cevovodov, tako tudi naftovodnih cevi TAL (Trst - Ingolstadt), in s kopom, kakršen je nujen za vinograd, sadovnjak ali drugačno kulturo. Delokrog zaobjema celovito tržaško pokrajino, drugo vprašanje pa je, kolikšna so naročila. Hudega sicer ni, vendar je tu, kot vemo, kriza v gradbeništvu, zato mora človek presneto paziti, da mu ta ali ona priložnost za delo ne uide. Posebno še zaradi ostre konkurence tvrdk s sedežem onkraj naše pokrajine in celo izven meja Furlanije-Julijske krajine. Zaradi takšne konkurence, ki je pogosto nelojalna, naši ljudje težko pridejo do besede pri licitacijah za oddajo javnih del. Najvidnejša primera v tem pogledu sta Trbiška cesta (202) in tovorno avtopostaja-lišče pri Fernetičih. Vse to v brk deželnemu zakonu, po katerem so javne ustanove dolžne vsaj petino načrtovanih del .poveriti krajevnim P°~ djetjem. Toda v programu so še druga velika dela, kd so povezana, recimo, s Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah ali pa celo z zamislijo o gradnji termoelektrarne na premog pri Orehu: »Si bodo ustrezna dela res lahko zagotovila tudi tukajšnja podjetja in nato potem naročila zemeljske izkope?«, se upravičeno zaskrbljeno vprašuje Zdravko Bizjak. Enaki problemi tarejo njegovega sina Borisa, podjetnega 25-letnega mladeniča, ki je po študiju v zavodu »J. Stefan« sklenil korakati P? očetovih sledeh: tudi sam se je pred kakšnimi štirimi leti s pridom lotil tega poklica z vnetno človeka, ki ve, kaj zasleduje. Bizjakovi stanujejo prav blizu predsednika Kmečke zveze Alfonza Guština in Zdravko je te naše osrednje kmetijske organizacije tudi član. Po očetovih stopinjah goji teran in vitovsko grga-njo, ki ji ob priliki primeša žlahtno malvazijo, redi govedo in ljubosumno čuva vrt. Kot srno že omenili, se od ženi'je ne more ločiti. Ne sa; mo, rad bi, da bi za naše kmetovalce nastopih lepši časi, da bi se ti oprijeli složnejših, združenih oblik dela, ki bi jim, kdo ve, lailko omogočile uresničitev skupnega prodajnega centra-' to bi pomenilo ponovno ovrednotenje njihovega dela in sadov tega dela, obenem pa veliko korist za vse prebivalstvo na Tržaškem. DRAGO GAŠPERLIN Dan vstaje v mestu in okolici Proslave ob 25. aprilu Ob današnji obletnici Dneva vstaje bodo tudi letos krajevne ustanove, partizanske in borčevske organizacije in številna društva priredila vrsto spominskih svečanosti in komemoracij. Osrednja prireditev bo v Ul. Ghe-8a, kjer se bodo spomnili mučeniške smrti 52 antifašistov, ki so jih nacisti 23. aprila pred 40 leti obesili iz represalije za atentat na nemško mcn-*o. Svečanost, ki se bo začela ob 11. uri, prireja Odbor za obrambo vred-not odporništva in demokratičnih inštitucij. Kot prejšnja leta bo tudi letos u-Prava občine Devin - Nabrežina organizirala proslavo obletnice vstaje in osvoboditve. Ob tej priložnosti bo občina položila vence na spominske Plošče in spomenike padlim za svobodo po raznih vaseh. Ob 10. uri bo na nabrežinskem trgu, pred spomenikom padlim za svobodo, osrednja proslava z govorom župana Albina Skerka in nastopom godbe na pihala I® Nabrežine. V jutranjih urah bo predstavništvo zahodnokraškega rajonskega sveta položilo vence na spomenike padlim na Kontovelu, Proseku in v Križu. Pri začasnem spomeniku padlim s Kolonkovca, od Sv. Ane in iz Skednja blizu glavnega vhoda v tržaško Pokopališče bo ob 10. uri svečanost, ki jo prireja Odbor za postavitev spomenika padlim s Kolonkovca, od Sv. Ane in iz Skednja, Na kraju prireditve bi morali postaviti spomenik padlim, za kar si domačini prizadevajo že vrsto let. Pri Sv. Ivanu bo spominska svečanost pred poslopjem bivšega sveto! vanskega Narodnega doma. Ob 10. uri bodo organizatorji svečanosti, KD Slavko Škamperle, KD Union in Odbor za vrnitev Narodnega doma od Sv. Ivana, položili vence k spominski plošči na pročelje poslopja. Popoldne se bo (ob 15. uri) začelo Partizansko srečanje v Miljah, ki ga Prireja VZPI-ANPI, na katerem bo sodeloval tudi Tržaški partizanski Pevski zbor. Pomembna spominska svečanost bo danes dopoldne tudi v Pordenonu, kjer bodo trem zaslužnim partizanskim borcem, ki so sodelovali v jugoslovanskih partizanskih enotah podelili jugoslovanska odlikovanja. Na slovesnosti, ki jo organizira pokrajinsko vodstvo ANPI bo prisoten tudi Jugoslovanski konzul v Trstu Aleksander Nikolič. Tržaška občina se je že včeraj spomnila žrtev nacifašizma. Predstavništvo občine je položilo vence °b vznožje obeležja v Spominskem Purku pod Sv. Justom, v Ul. D’Aze-gjio, na openskem strelišču, v Bazo-v,ci in v Rižarni. V Križu spomenik padlim v prvi vojni Na kriškem pokopališču bodo da-"j* zjutraj ob 10.30 odkrili nagrebli1 spomenik padlim domačinom v Prvi svetovni vojni, ki je sad udar-iJck*1 '*?*a vaščanov in sorodnikov padi vojakov. Slavnost, ki se je bodo udeležili tudi avstrijski diplomatski predstavniki v Trstu, bo izzvenela kot obsodba vseh vojn za utrditev kulture miru in prijateljstva med narodi. Na slavnosti bosta nastopila moški pevski zbor Vesna in domača godba na pihala. Pred tem bodo na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI kot vsako leto Križani s povorko po vaških ulicah počastili padle partizane in aktiviste OF. Pred spomenikom NOB bo krajša spominska slovesnost, zbirališče bo ob 9.30 na dvorišču Ljudskega doma. Sporočilo KZE Tržaška krajevna zdravstvena enota sporoča, da je razpisala natečaje za šestmesečno zaposlitev, in sicer za dva asistenta patološke anatomije, dva asistenta nevrologije, enega asistenta v laboratoriju kliničnih raziskav, enega asistenta splošne kirurgije, enega asistenta radiologije in enega pomdč-nika medicine dela. Rok za prošnje zapade 2. maja. 4. maja pa zapade rok za prošnje za tri mesta laboratorijskega tehnika. Vse informacije nudi personalni oddelek KZE v Ul. Far neto, 4. nadstr., od 9.30 do 12. ure vsak dan razen sobote. Mladenič surovo napadel upokojenko Ko se je nekaj pred 17. uro včeraj 71-letna upokojenka Nerina Zanella por. Lauri vračala domov v Ul. Montebello 31, jo je zahrbtno napadel neki mladenič in ji hotel iz roke iztrgati torbico; ker mu to ni u-spelo in ker je zaradi glasne reakcije mapadenke moral pobegiti, jo je iz maščevanja s pestjo sunil v čelo, tako da se bo v nevrokirurškem od delku mestne bolnišnice zdravila 15 dni. Agentom letečega oddelka zaenkrat ni uspelo zaslediti napadalca, so pa zaplenili njegova sončna očala, ki so mu med prerivanjem z žensko padla na tla. Prijatelji tuje lastnine so noč in dan »zaposleni« Običajni neznanci so prejšnjo noč »obiskali« trgovino z jestvinami v Ul. Apiari 7/1, katere je lastnik 61-letni Ettore Almani. Moški je povedal policistom, da so neznanci vdrli v trgovino skozi stransko okno ter iz nekega predala odnesli več kot dva milijona in pol lir v gotovini. Očitno pa jih plen ni zadovoljil, zato so vztrajali in za pultom našli še druge bankovce. Lastnika trgovine so tatovi »prikrajšali« za tri milijone in pol lir. V ponedeljek popoldne pa so pri jatelji tuje lastnine izkoristili odsotnost 50-letnega Sigfrida Tosa in vdrli v njegovo stanovanje v Ul. Duca D’Aosta 4. Lastnik ni še točno ocenil škode, ki so mu jo povzročili nepridipravi. Umrl je v gostilni Med kosilom v gostilni »Felice« v Ul. Costalunga 306 je predvčerajšnjim umrl 56-letni Angelo Ciacchi, stanujoč v Ul. Laurana 4. Upravnik gostilne je povedal, da je moškega zajela nenadoma slabost med kosilom približno ob 14.30, pospremili so ga na dvorišče in mu skušali pomagati, medtem pa so poklicali rešilec Rdečega križa. Ves trud pa je bil žal zaman in dežurni zdravnik RK je lahko le potrdil Ciacchijevo smrt. Vzroke smrti bodo lahko ugotovili le z obdukcijo trupla. • Občni zbor tržaške KZE bo 30. a-prila ob 18.30 v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Politična kriza na povsem mrtvi točki V začetku maja bo znano ali bo župan član Liste Cecovinijeva odločitev, da ne bo kandidiral za evropski parlament (bivši tržaški župan sicer ni imel nobenih možnosti za ponovno izvolitev v Strasbourg), je skoraj izničila možnost za vstop Liste za Trst v odbora na občini in na pokrajini ter v upravni odbor Krajevne zdravstvene enote. Dokončna odločitev o tem bo znana komaj konec prihodnjega tedna, točneje v petek, 4. maja, ko se bodo na sedežu deželnega sveta v Trstu spet sestali pokrajinski tajniki KD, PSI, PSDI, PRI, PLI, SSk in seveda Liste. Po mnenju mnogih opazovalcev krizo v tem trenutku lahko razreši le formalna kandidatura laično-sociali-stične osebnosti, ki bi vodila tržaško občino do podpisa neke vrste pakta med strankami, zlasti med KD in LpT. Demokristjani so že napovedali, da niso proti tej vmesni rešitvi, melonarji pa so jo doslej odločno odklonili z že znanim izsiljevanjem : ali župana ali pa nič. Manevrski prostor za dosego sporazuma je kot vidimo zelo majhen, paraliza pokrajinske in občinske uprave pa ne more trajati v nedogled. Pred ponovnim sestankom pokrajinskih tajnikov bosta na sporedu kon- gresa dveh strank, ki sta neposredno soudeleženi pri pogajanjih. V soboto in v nedeljo bodo zborovali socialdemokrati, v četrtek, 3. maja, pa tržaški socialisti. Na kongresu PSI bo gotovo tekla beseda o krajevnem političnem položaju in ni izključeno, da bo prav na tem zborovanju prišla do izraza zahteva po izvolitvi Arduina Agnellija za župana. V primeru neuspeha pogajanj z LpT je socialistični tajnik Seghene že napovedal, da PSI ne bo več sodelovala v manjšinskih koalicijah, kar pomeni, da bi podprla eventualno novo Richettijevo kandidaturo le »od zunaj«. Veliko pričakovanje pa vlada za jutrišnjo skupščino KZE, ki mora v roku enega tedna odobriti proračun za tekoče leto. Tudi tukaj so melonarji »jeziček na tehtnici« in še sedaj ni znano, kakšno stališče bodo zavzeli do tega finančnega dokumenta. V primeru zavrnitve proračuna (glasovali bodo v ponedeljek, 30. a-prila) bo dežela primorana imenovati izrednega komisarja, kar bi zelo kvarno vplivalo zlasti na bodočnost katinarske bolnišnice, ki je komaj pred meseci migala prve korake. Delegacija RK SZDL Makedonije je včeraj uradno obiskala SKGZ Na povabilo Slovenske kulturno -gospodarske zveze se je včeraj mudila v Trstu delegacija RK SZDL Makedonije, v kateri so bili Uroš Andreevski in Burhan Ademi, predsednik in sekretar RK SZDL Makedonije ter Vaška Duganova in Ivan Katadžiev člana predsedstva RK SZ DiL Makedonije. Delegacijo so na pogovorih s SKGZ spremljali še podpredsednik RK SZDL Slovenije Jo ž|g Knez, predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri RK SZDL Štefan Cigoj in generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič. Pogovori, ki sodijo v strategijo prizadevanj SKGZ, da bi navezala čim trdnejše stike z vsemi jugoslo vanskimi republikami in pokrajinami in jih seznanila s položajem in potrebami slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, so potekali v prijateljskem vzdušju. Povsem naravno je, da je bila manjšinska politika osrednji predmet pogovorov, saj se tako SKGZ kot RK SZDL Makedonije, vsaka na svojem ozemlju, stalno ubadata s to problematiko; bil je to prvi uradni stik med obema organizacijama, sklenjeno pa je bilo, da se bodio ti odnosi še utrdili in vsebinsko poglobili. Delegaciji sta si torej na včerajšnjem srečanju izmenjali osnovne in formacije o stanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in o polo žaju makedonskih manjšin v Grčiji, Albaniji in Bolgariji. V svojem posegu, ki je zajel celovit oris razvejane dejavnosti in žive prisotnosti Slovencev v Italiji je predsednik SK GZ Boris Race seznanil goste o zahtevah slovenske manjšine, da bi ji italijanski parlament končno le izglasoval zakon o globalni zaščiti, da bi tako Slovenci v Italiji postali enakopravni državljani na vseh pod ročjih družbenega in gospodarskega življenja. Predsednik SKGZ pa je predvsem naglasil važnpst odprte meje, ob kateri Slovenci živimo in dodal, da moramo biti vsestransko povezani z matično domovino: brez tega, je še poudaril Race, bi se naša aktivnost razpolovila. Zaradi tega se SKGZ zavzema za odprto mejo in podpira vse pobude, da bi bila res čim bolj odprta. Gostje iz Makedonije, ki so si med svojim obiskom v Trstu ogledali tudi Kulturni dom in se podrobneje seznanili z delovanjem, vlogo in težavami Slovenskega stalnega gledališča pa so s svoje strani predstavnike SKGZ seznanili s težkim položajem makedonskih manjšin, ki živijo v Albaniji, Grčiji in Bolgariji. Ali bodo za 1. maj vozili avtobusi ? v tolikih letih bodo v Trstu kot kaže za prvi maj spet vozili avtobusi onzorcialnega podjetja za prevoze (ACT). Tako je sklenilo vodstvo prevoz-ga podjetja in sicer na podlagi protestov, ki so lani prišli iz vrst upoko J ricev. Eden od teh se je celo obrnil na sodišče in zahteval strogo spoštova Je zakona, ki baje pravi, da na delavski praznik ni razlogov za ukinitev stnih avtobusnih prog. Odločitev vodstva ACT je povzročila val neodobra-anj med osebjem, v prvi vrsti med šoferji, ki se sklicujejo na sporazum iz 1 eJsnjih let, po katerem za 1. maj avtobusi niso vozili. Zadeva je, kot vidimo, precej zapletena, zato bo jutri zjutraj na prefek-_ r‘ sestanek, na katerem bodo skušali najti ustrezno rešitev. Srečanja, ki fj° vodil prefekt ali njegov namestnik, se bodo udeležili predstavniki ^“kalnih organizacij in vodstva ACT. Za ohranitev kardiokirurškega oddelka Tržaški kardiokirurški oddaek ni suha veja: samo v lanskem letu r* Y niern izvršili 212 kirurških posegov in od tega kar 173 po sistemu zu-nJe- izventelesne cirkulacije. Likvidacija tega oddelka bi potemtakem pomenila hud korak nazaj v znanstvenem, kulturnem in seveda zdravstve-Pogledu. Tako so naglasili med javno razpravo o »kardiokirurgiji v Ca-rsci -*0 ie 16 dni priredil v časnikarskem krožku kulturni krožek »D . .Primarij kardiološkega oddelka Camerini je spregovoril o srčnih bo-ìvJnii, ki so najpogostejše in o tem, kako je obolelim mogoče pomagati. JjTnarij kardiokirurškega oddelka Branchini je osvetlil delovanje in opre-r° >ga oddelka, nato pa je tržaški občinski odbornik za zdravstvo Ressi Poudaril popolno soglasnost krajevnih političnih sil glede nuje, da se kar-°kirurški oddelek ne le ohrani, ampak tudi še okrepi. V tem smislu se glasi tudi resolucija, ki jo je sprejel rajonski svet v .Sv- Jakob. V njej je med drugim rečeno, da smo leta 1982 na Tržaškem beležili nič manj kot 600 primerov infarkta in da je v Trstu poprečno ^nogo več srčnih bolnikov kakor v drugih italijanskih mestih, pač zaradi st?.? poprečne starosti prebivalcev. Listina postavlja v laž trditev pri-PPUh deželnih dejavnikov, da se demografski standard, ki opravičuje pri-va ?OS*’ kakega kardiokirurškega oddelka, suče pri milijonu oseb, m na-Ja, da znaša realno število okrog 350.000. . Šentjakobski rajonski svet bo problematiki posvetil vrsto predavanj Ca konferenc ter javnih debat, poleg tega pa je na lastnem sedežu v Ul. 18/1 sprožil zbiranje podpisov proti odpravi kardiokirurškega oddelk . mala črna kronika Veliko zanimanje za muzej železnic Uprava muzeja železnic, ki je na meščen v prostorih nekdanje železniške postaje pri Sv. Andreju, je sklenila, da bo od danes do konca pinija muzej odprt tudi ob nedeljah in praznikih, in sicer po običajnem umiku od 9. do 13. ure. Vest sama na sebi ni nič posebnega, kljub temu pa je vredna nekaj besedi. Sklep o razširitvi možnosti obiska v muzeju je namreč upravi narekovalo dejstvo, da se v muzejskih prostorih dan za dnem zgrinja nešteto obiskovalcev, pa ne samo iz Trsta, temveč tudi iz drugih krajev države ter iz sosednje Jugoslavije. Kot primer naj navedemo, da si je samo včeraj ogledalo muzej nad dvesto ljudi od vsepovsod, kar pomeni, da pred nedavnim (8. marca) odprt muzej nedvomno izpolnjuje pomembno turistično - kulturno funkcijo v našem mestu, ki se žal zlasti na muzejskem, kot na mnogih drugih področjih ne more posebno ponašati. Prav zato je morda pobuda tržaškega železničarskega krožka o u-stanovitni tako bogatega in zanimivega muzeja najboljši zgled, kako se da v nekem mestu, kakršno je Trst, ki neizprosno propada tako v gospodarskem in socialnem kot v kulturnem pogledu, z vztrajnostjo, svežimi idejami (glej tudi pobudo »Pomlad v Trstm) in politično nesebičnostjo, ustvariti nekaj, kar ga dejansko obogati. Zgled je tudi v dolgoletnem tesnem sodelovanju, ki so ga tržaški železničarski krogi vzpostavili na tem področju z ljubljanskimi. Tudi ta drobec tržaškega življenja je zato dragocen in bi ne smel neopazno mimo pozornosti širše tržaške javnosti, še zlasti ne mimo pozornosti tržaških upravnopolitičnih krogov, pa čeprav so, kot vemo, že dolgo preveč zaposleni s premetavanjem in z žongliranjem z odborniškimi in drugimi funkcijami, da bi jim preostalo časa še za druge žive probleme tržaške stvarnosti. (dk) Vandalsko početje na račun dveh upokojencev Še neidentificirani piromani so včeraj ponoči položili pred vhodna vrata stanovanja družine Nesich (Ul. Ritt-meyer 12) posodo za smeti in jo nato zažgali. Požar, ki bi lahko imel tragične posledice, je uničil stanovanjska vrata in poškodoval hodnik. Na kraj so nemudoma prihiteli gasilci, ki so pogasili požar, in agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki so uvedli preiskavo o tem navidez nerazumljivem vandalskem početju. Lastnica stanovanja Paola Nesich je povedala preiskovalcem, da je že nekaj let v pokoju, da se ne ukvarja s politiko in da je v dobrih odnosih s sosedi. Pred vrati so policisti našli listek z napisom »ne zapirajte, nekateri zvonci ne delujejo — hvala lepa«. Čemu torej vandalsko početje? ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža in očeta Justa Ciacchija (Cijaka) se toplo zahvaljujemo vsem, ki so he udeležili pogreba in kakorkoli izkazali svoje sočutje ob tem težkem trenutku. Svojci Trst, Škedenj, 25. aprila 1984 Ob bridki izgubi matere Ivice Simonič izrekajo Ivotu in družini najgloblje sožalje sošolci. Ob izgubi ljubljene mame izrekajo Ivu občuteno sožalje dijaki IV. b razreda znanstvenega liceja F. Prešeren. Ob težki Izgubi drage Ivice sočustvujejo z Ivotom, Igorjem in svojci Daša in Vito Svetina. Ob težki izgubi Ivice Simoničeve izrekata občuteno sožalje Ivotu, Igorju in svojcem Tamara in Darijo Cu-pin. Ob bridki izgubi drage Ivice Simoničeve izrekajo občuteno sožalje Ivotu, Igorju in svojcem Dragica, Ana in Ramiro. Važno poslanstvo socialnega centra v Naselju S. Mauro V devinsko-nabrežinski občini že nekaj časa deluje socialni center v naselju S. Mauro. Semkaj zahaja veliko mladincev in otrok, ki se popoldne bavijo z najrazličnejšimi stvarmi. O lem smo se pogovorili z občinskim uslužbencem oziroma a-nimatorjem tega centra Darijem Per-totom, ki skupaj z Diegom Dodini-jem skuša popestriti že razvejano dejavnost tega centra. Vpr.: Kdo je dal pobudo za ustanovitev socialnega centra v tem naselju? Odg.: Najprej moram povedati, da struktura sama obstaja že vrsto let in je bila prvotno namenjena otrokom naselja in sicer za vrtec in za pošolski pouk. Pobudo, da bi se iz tega razvil socialni center, pa je dala občina in to stvar uresničila pred približno dvema letoma. Vpr.: Komu je torej sedaj namenjen socialni center? Odg.: No, delovanje centra je še na začetkih in v glavnem služi ta struktura otrokom in pubertetnikom, naše prizadevanje pa je, da bi občinski socialni center bil izkoriščen tudi v druge namene, saj se vendar imenuje socialni center in kot tak mora delovati. Vpr.: Kakšne funkcije pa opravljaš ti v tem centru? Odg.: Jaz, kot tudi Dodini, sem animator, oziroma pomožni vzgoji tel j. Tukaj imamo razne igre, bodisi na zaprtem, kot tudi na odprtem, kjer se lahko otroci razvedrijo in razigrajo. Poleg tega pa imamo tudi pošolski pouk, ki je namenjen najpotrebnejšim elementom, t.j. ti stim, ki imajo v šoli težave z učenjem ipd. Semkaj pa prihaja tudi handikapiranec, ki se je že dobro vključil v našo družbo in vsekakor se je pri njem opazilo vidno napredovanje. Vpr.: Socialni center je namenjen samo italijanskim otrokom, ali imajo vstop tudi slovenski mladinci? Odg.: Naj omenim, da je ta socialni center menda edini v celotni tržaški pokrajini in vsi skupaj si prizadevamo, da bi v naši občini ne prišlo do raznih diskriminacij. Prav v ta namen smo organizirali, v sodelovanju z Zavodom združenega sveta tečaj angleščine, ki so ga obiskovali tako slovenski kot italijanski otroci devinsko-nabrežinske občine. To je le majhen korak, ki pa se bo povečal že meseca maja, ko bomo organizirali v sodelovanju s šolami odbojkarski tečaj za italijan- ske in za slovenske otroke. To bi bil vsekakor velik korak naprej, tudi glede na današnje številne medsebojne nesporazume in razne predsodke, ki so popolnoma zastareli in neutemeljeni. Vpr.: Med drugim ste organizirali nekaj zelo zanimivih tečajev? Odg.: Seveda moramo na nek način privabiti in spodbujati mladino in prav v ta namen smo organizirali tečaj za kitaro, ki ga vodi k anta vtor Alfredo Lacosegliaz, telovadbo za otroke iz vrtca, korektivno telovadbo, poleg tega pa delujejo v tej strukturi tudi mnoga društva, ki dajejo obiskovalcem možnost, da se udejstvujejo v najrazličnejših tečajih, kot npr. judo, plesni tečaj ipd. Vpr.: Kakšno je mišljenje ljudi v zvezi z občinskim socialnim centrom? Odg.: Ambient, oziroma realnost, v kateri delujemo, je težka, že iz razloga samega, da se center nahaja v naselju in že iz tega se rodijo določeni predsodki, mimo katerih ne moremo. Čestokrat je torej potrebno nuditi navodila in razlage tudi staršem in ne samo otrokom. Vendar pa moram reči, da se je sedaj stanje umirilo in imamo iz dneva v dan konkretnejše rezultate, kar pomeni, da je naša pot pravilna in vsestransko dobra. Dosegli smo že sad našega dela s tem, da so tisti otroci in mladinci, ki obiskujejo naš socialni center, izredno zadovoljni, saj jim nudimo zanimanje in jim dajemo tudi določeno odgovornost za delo, ki ga izvajajo. Prav zaradi tega mislim, da bomo skrbno nadaljevali po tej poti. Vpr.: Ali skrivate kakšno novost v načrtih za prihodnost? Odg.: Naša želja je, da bi se povezali s šolami, seveda italijanskimi in slovenskimi in da bi v skupnem sodelovanju organizirali, kar je pač v naši moči. Spodbudni korak bo prav v kratkem, ko bomo skupaj s šolami organizirali fotografski tečaj za otroke, ki bodo lahko razpolagali s tehničnimi pripomočki, ki jih imamo tu v socialnem centru. Naše sodelovanje pa se ne bi omejilo le na šole, šlo bi tudi na športna in kulturna društva v občini, seveda če bodo pripravljena z nami sodelovati. Želja in prizadevanje nas vseh pa je, da bi socialnemu centru približali čimveč občanov. Torej vsi, ki bodo pripravljeni sodelovati z našo socialno organizacijo, bodo dobrodošli. BORIS DEVETAK včeraj-danes Danes, SREDA, 25. aprila DAN VSTAJE V ITALIJI Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.04 — Dolžina dneva 14.02 — Luna vzide ob 4.13 in zatone ob 14.11. Jutri, ČETRTEK, 26. aprila ZDESLAV Vreme včeraj : temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje mimo, temperatura morja 12,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessio Cazzador, Fabrizia Arigli ano, Daniele Gavalas. UMRLI SO: 18 dni star Davide Sica, 84-letna Norma Parrucci vd. Bartelloni, 79-letni Ermanno Clai, 83-letni Salvatore Romanello, 63-letni Marcello Coloni, 62-letni Luciano Zorzet, 69-letni Giovanni Mantovani, 70-letna Valeria Sain, 76-letni Carlo Rizzo, 72-letna Emma Ba-bich por. Rossignoli, 82-letni Pietro So-domaco, 72-letna Cirilla Tretjak vd. Bol-cic, 58-letna Antonia Castellan por. Ottolini, 53-letna Giovanna Mahnich vd. Simonič, 8l-letna Romana Čušina, 62-letni Attilio Stancich, 79-letni Giorgio Parenzan, 75-letna Carolina Beacovich vd. Galante, 85-letni Domenico Marza-no, 86-letni Ferruccio Tommè, 79-letni Marco Berni, 77-letna Ines Giormani vd. Steffè, 83-letna Elisa Moro vd. Siega, 45-letna Maria Stojnic por. Stanissa, 63-letna Anita Pitocco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Str. per Longera 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. Urniki slovenskih denarnih zavodov Gotovo ne bo napak, če bralcem osvežimo spomin na to, kdaj so okenca slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem odprta za javnost: Tržaška kreditna banka (TKB) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.20 do 13.20 in od 15.00 do 16.00 (ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto). Hranilnica in posojilnica na Opčinah (HPO) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.30 do 12.30 in od 14.00 do 15.30, ob nedeljah od 10.00 do 12.00 (ob sobotah in praznikih v tednu zaprto). Hranilnica in pojosilnica v Nabrežini (HPN) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.20 do 13.20 in od 15.00 do 15.30 (ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto). čestitke Danes praznujeta v Boljuncu 25. obletnico poroke EDA in LEO. Iskreno jima čestita ter želi še na mnoga leta odbor mladinskega doma Boljunec. Ženski pevski zbor Prosek - Konto vel čestita Alenki ob rojstvu hčerke ZI-NAJDE in vošči noverojenki srečno in petja polno življenje. razstave V Domu A. Sirk v Križu je na ogled razstava Silve in Liane Bogateč. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, 25. t.m., med 18. in 20. uro, v soboto, 28. t.m., med 17. in 19. uro ter v nedeljo, 29. t.m., med 11. in 13. ter med 16. in 18. uro. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž. V priredbi Fotokrožka Trst 80 Je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Uta v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Urnik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah. V galeriji Corsia Stadion je odprta razstava slikarja Fabia Zubinija. Razstava bo na ogled do 10. maja. V Peterlinovi dvorani v Trstu — Ulica Donizetti št. 3 — bodo do 12. maja razstavljali svoja dela sledeči slikarji: Koren - škerk, Kosič, Kozman in Žerjal. Razstava je odprta vsak-dan od 18. ure do 19.30. SLOVENSKO STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM BRENDAN BEHAN TALEC danes, 25. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED I gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Ivan Pregelj »Vsem galjotom vile v vamp« jutri, 26. aprila, ob 19. uri v Avditoriju v Portorožu. VERDI V petek, 27. aprila, ob 20. uri šesta predstava Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red F/E. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana Danes, 25. aprila, ob 20. uri jubilejni koncert partizanskega pevskega zbora ob 40-letnici. Jutri, 26. aprila, ob 20. uri 6. koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana. Okrogla dvorana Danes, 25. aprila, ob 19.30 Friedrich Diirematt: »Fiziki«; ob 20.30 Moliere: »Ljudomrznik«. Mala dvorana Danes, 25. aprila, ob 19. uri Slovenska smer v Fitz Roy, spremljano s filmom in diapozitivi. Razstave Danes, 25. aprila, ob 18. uri (Sprejemna dv.) otvoritev razstave »Arhitektura skupine Kras«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 26. aprila, ob 20. uri Sean O’ Casey: »Pravljica za lahko noč«. Predstava za abonma S - četrtek A in izven v gledališki dvorani v Solkanu. kino Ariston 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Star 80«. Režija Bob Fosse. Mariel Hemingway. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.30 — 22.00 » Venti«. Barbara Streisand Fenice 16.30 — 22.15 »Vediamoci chiaro«. Režija Luciano Salce. Johnny Do-relli, Eleonora Giorgi. Janet Agreen. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Le grandi labbra di Bocca d'oro«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.20 — 22.10 »Silk-wood«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cenerentola 80«. Grattacielo 15.30 — 22.00 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine. Mignon 16.00 — 22.00 »Ostržek«. Walt Disney. Capitol 16.30 — 22.00 »Lo squalo 3«. Aurora 15.45 — 22.00 »Furyo«. David Bowie. Moderno 17.40, 19.50, 22.00 »II giorno dopo (The day after)«. Vittorio Veneto 15.15, 16.55, 18.35, 20.15, 22.00 »Kaan principe guerriero«. Tanja Roberts, John Amos. Lumiere 16.15, 19.00, 21.45 »Apocalipse now«. Radio 15.30 — 21.30 »Christine ragazza tuttofare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Sfinge«. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD I. Grbec - Skedenj priredi jutri, 26. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje JOŽETA KORENA o narodnoosvobodilni borbi. Recitacije člana SSG Jožka Lukeša in nastop ŽPZ I. Grbec. Vabljeni! menjalnica 24. 4. 84 Ameriški dolar................ 1.635.— Kanadski dolar................ 1.280,— švicarski frank................. 746,— Danska krona................... 166.50 Norveška krona.................. 214,— švedska krona................... 208.— Holandski fiorini.............. 546.50 Francoski frank................ 199.50 Belgijski frank................. 27.50 Funt ŠterMng.................. 2.325,— Irski Steriing................. 1.890,- Nemška marka................. 616.- Avstrijski šiling................ 87,- Portugalski eskudo................ n _ Japonski jen...................... g španska pezeta................... io . Avstralski dolar.............. 1.425 — Grška drahma................. 14 _ Debeli dinar...................... n‘_ Mali dinar................... n'50 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. »h:.;t ulica r fh.zi 10 B1.4<1B ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V petek, 27. t.m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29 KONCERT V SPOMIN NA SERGIJA RADOVIČA Pierpaolo Levi Klavirski recital Na programu : Beethoven, Chopin in Liszt. Vabljeni! Danes se v Gropadi sreča z Abrahamom naša draga žena in mama JELKA KRIŽMANČIČ Še na mnoga, zdrava in srečna leta ji iz vsega srca želijo Ladi, Betty in Walter. razna obvestila Upravni odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora »P. Tomažič« sporoča celotnemu kolektivu, da bo koncert danes, 25., v Miljah v gledališču Verdi. Opozarjamo vse pevce, godbenike in recitatorje, naj bodo v dvorani ob 15. uri. darovi in prispevki Karlo Furlan prispeva 15.000 lir za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Antonije Kresovič vd. Hrvatič darujeta Nina in Vittorio Hrvatič 10.000 lir za KD Slavec. Namesto cvetja na grob Silvija Fer-luge daruje Vojko Simoneta z družino 10.000 lir za ŠZ Jadran. Vittoria z Opčin daruje 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. tete Julije Škabar vd. Guštin daruje Milko Guštin (Repen 14) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Ivico Simonič darujeta Sonja Kozina in Olga Danieli z družinama 25.000 lir za Skupnost družina Opčine ter 25.000 lir za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Milana Zobca in Rudija Petarosa darujeta Vesna in Stanko živec (Zabrežec 56) 20.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Pepija Kocjančiča daruje družina Sedmak 10.000 lir za KD V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Milana Zobca daruje družina Sedmak 10.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Rudija Petarosa daruje družina Sedmak 10.000 lir za dekliški zbor Slovenec. Ob 1. obletnici smrti sestre Dragice Marc (Boršt 1) daruje družina Sedmak 10.000 lir za otroški zbor Slovenec. V spomin na Rikarda Laharnarja darujeta Nadja in Adriano Masa 20.000 lir za VZPI iz Križa. Namesto cvetja na grob Marčela Košute daruje Bandel 20.000 lir ter družina Kocjan 10.000 lir za VZPI iz Križa. V spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za VZPI iz Križa. Namesto cvetja na grob Ivice Simonič in Olge Rodella darujejo Strnadov! 20.000 lir za SKD Tabor in 20.000 lir za ŠD Breg. V spomin na Petra Vidaua darujeta Marica in Uči Dolenc 15.000 lir za ŽPZ Tabor. Felicia Furlan daruje 10.000 lir za kapelico v Gabrovcu. Marija Terčon daruje 10.000 lir za kapelico v Gabrovcu. V spomin na Ivico Simonič - Mahnič daruje družina Kralj 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivice Simonič roj. Mahnič daruje Stanko Požar z družino 50.000 lir za ŠD Polet. mali oglasi telefon 040 775275 OSMICO je odprl V Križu št. 202 Lucijan Košuta (Šime). Toči dobro belo in črno kapljico. BOLNIČAR, 22 let, išče kakršnokoli delo v Italiji. Ponudbe na telefon št. 0038 (065) 32212. PRODAM Fiat 131 Supermirafiori 1600. Za informacije tel. 040/200-491 ob sobotah in nedeljah od 13. do 14. ure. PRODAM novo stanovanje v Ul. Conti. Velika dnevna soba, dve spalnici, kuhinja, dve kopalnici, dva balkona in shramba. Telefonirati med 14. in 15. uro ali zvečer na tel. 793-364. OSMICO je odprl Damjan Žerjal (Boljunec 211). Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Stano Ravbar - Veliki Repen 2. Toči črno vino. OSMICO je v Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni! OSMICO ima Frandolič - Slivno. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Dolini Oskar Slavec. Toči belo in črno vino. PRODAM motorček Fifty Black - Special v dobrem stanju za 500.000 lir. Tel. 040/224-407 v popoldanskih urah. KUPIM stanovanje ali hišico v okolici Trsta ali na Krasu. Tel. 040/817-265 ali 213-042. PROTI IZPADANJU las, suhemu in mastnemu prhljaju, šamponi in zeliščne tekočine DERBE. Parfumerija »Kozmetika 90« - Opčine. KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Boljunec 378, tel. 040/228-313 - obvešča cenjene stranke, da bo salon ponovno deloval 2. maja. ESTETIČNI SALON RUŽIČA naproša cenjeno stranko, ki je pomotoma vzela šop ključev na pisalni mizi, naj nemudoma telefonira na št. 040/228-313. PRODAM Peugeot 103, letnik '79. Tel. na št. 040/226-113 ali 228-547. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine, Trst. IŠČEM delo kot izučena prodajalka v tekstilnih trgovinah. Tel. ob urah kosila 040/571-274. PRODAM Pando 30, letnik 1981, prevoženih 35.000 km. Tel. 040/229-211. s.e.d.ox. Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovno silo z naslednjimi kvalifikacijami: za pokrajino FORLI’ : 1 splošni kuhar, 3 točaji (barmani) ; za pokrajino MILAN: 1 izvedenec za zobozdravstveno stroko; za pokrajino VERONA: 1 elektronski mehanik: za FRANCIJO: 1 offset tiskar, 2 strokovnjaka za nanašanje poliuretana, 40 poklicnih bolničarjev z znanjem francoščine; za ŠVICO: kvalificirano gostinsko o- za VZHODNO AFRIKO: 1 svetovalec s področja poklicne rehabilitacije. Vse informacije nudijo na pokrajinskem uradu za delo, Trst, Ul. Fabio Severo 46/1, soba št. 9 (ob torkih in petkih od 8.30 do 10. ure). ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse čfane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 26. aprila, ob 17. uri v prvem sklicanju in v petek, 27. t.m., ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen ob katerikoli udeležbi. Za vaše zlate želje draguljarna cfllalalan Narodna ul. 28 Opčine Vse rešitve niso enake •pokoj storite to, 1 kar je že več kot milijon ljudi na svetu storilo pred vami. Izberite rešitev APPLE. Poiščite pri nas najboljšo rešitev Pooblaščena trgovina computermarket TRST Ul. Valdirivo 6 - TeL 61946 f|cippkz computar » avtomobil in človek Vozili smo za bralce Primorskega dnevnika radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO PEUGEOT 505 GTD: KO BI LE NE BILO DAVKA NA DIESEL K serijski opremi sodijo platišča iz lahke litine in streha z električnim pomikom Klub »170« postaja čedalje bolj obljuden. Vanj sodijo dizli, ki zmorejo največ jo hitrost vsaj 170 km na uro. Med zadnjimi, ki je dobil polno pra vico članstva v njem je peugeot 505 turbo diesel, o katerem smo že pisali, ko so ga pred dvema mesece-ma predstavili specializiranim novinarjem. Zatem smo imeli priložnost preisku-S|ti ga za daljše obdobje in tako spoznati njegove dobre lastnosti (ki •jih je mnogo) pa tudi slabe (ki pa j'h je odločno majo). Gre za prestižno limuzino, dolgo 4,58 m, ki s svojimi razsežnostmi zbuja pozornost in spoštovanje. Istočasno pa je avto presenetljivo ubogljiv, tako zaradi servo-volana, ki je zelo dober, kot zaradi d0‘jri.h zavor (koluti spredaj, bobni zadaj), ki so kos vsem okoliščinam. Občutku varnosti pripomore tudi močan motor (95 KM pri 4.150 obratih v minuti), ki tako potegne, da je tež ko verjeti, da gre za motor, ki »se hrani« s plinskim oljem. Posamične obese, pogon na zadnja kolesa in ugodna porazdelitev teže med prednjo in zadnjo premo prispevajo k odlični legi na cesti, tako da je le v zelo ostrih in hitrih zavojih zaznati spodnašanje zadka, ki pa mu je voznik z lahkoto kos z odvzemanjem plina. Peugeot 505 GTD je primeren za dolge vožnje in sicer ne samo zaradi udobja, ki je značilno za vse francoske avtomobile, temveč tudi zaradi res nizke porabe. Rekel bi, da le s težavo porabi več kot 9 litrov plinskega olja za 100 km, tako da je z eno posodo goriva, ki vsebuje 70 litrov, moč prevoziti z dokajšnjo lahko to 850-900 km. Poraba je sorazmerno nizka tudi v mestnem prometu. Če le ne bi bilo tistega presnetega davka na dizel, ki v našem primeru presega 700 tisoč lir na leto... Na vsak način je dobrih lastnosti pri peugeotu 505 GTD odločno več kot je slabih. Edina večja hiba so najbrž prekratki prednji sedeži, ki voznikom z nekoliko daljšimi nogami nu di jo premalo opore v stegnih, kar na daljših potovanjih deluje utrujajoče. Nekoliko prevelik je tudi rajdni krog, ki sodi med najmanj ugodne v tej kategoriji vozil. Cena je primerna razredu in zmožnostim vozila in celo nekoliko pod poprečjem. Vključno z davkom IVA znaša 21,7 milijona lir. ti in morje Ko jadranje postane udobno letovanje Največ je jadrnic od 7 do 9 metrov Večina kajutnih jadrnic je v Italiji uolgih od 7 do 9 metrov. Take razsežnosti omogočajo udobno bivanje udi za daljša obdobja. Navadno ima-.u. v podkrovju vsaj dve ločeni kast !’ Prav tako v ločenem prostoru 'tranišče, udoben dnevni prostor in _eveda vse, kar rabi za daljše križa-jenje. Ta razred navadno delimo še a jadrnice, ki jih ni treba vpisati ladijski register. Obratom je v zad-■hh letih uspelo zgraditi jadrnice tu-1 do 8 in celo 8,50 metra dolžine, c da bi povečali registrsko tonažo Pf.oko predvidene meje za registra-.’J°- Taki triki pa so kot kaže precej ragi, saj so prav te jadrnice med bajdražjimi. V glavnem lahko trdimo, da so ce-e večine jadrnic od 7 do 9 metrov b9r Pbšteno zasoljene. K temu je tre-a dodati, da je prav tako draga vsa ^Prema, še dražji pa privez. Ob vsem ern se samo po sebi zastavlja vpra-■ anje, ali se nakup sploh splača. So-tijC -*30 Mevilu takih jadrnic kaže, da u igra le majhno vlogo računica jJP'b'tizacije. Kdor ljubi morje in ima n y°*j Pod palcem si bo privoščil tak .up, kot si razni privoščijo graduo nič cenejše vikendice. Navsezad-Je so jadrnice takih razsežnosti že prave počitniške hišice. Upravljanje njimi pa je že zahtevnejše, da ni ‘n človek dovolj. Vsaj še en član ni|UZIne mora poznati nekoliko jadral-v n in pomorskih veščin, saj bi bil nasprotnem primeru nakup popol-n°ma odveč. Izbira jadrnice takih razsežnosti pa je vse prej kot lahka zadeva. Tržišče je skoraj preplavljeno z najrazličnejšimi modeli. Poglavitno vlogo pri nakupu igrajo nasveti znancev in prijateljev ter morebitne izkušnje. Povsem razumljivo bodo le redki kupili regatne izvedbe takih jadrnic, večina se bo odločila predvsem za potovalne. Glede morebitnih znamk bomo ponovili že star nasvet, da kakovost jamčijo le tisti obrati, ki že leta in leta kljubujejo svetovni konkurenci. Majhen obrtniški obrat je zanesljiv, le če je delavnica v vašem mestu in ni imel obrtnik še reklamacij, v nasprotnem primeru bo nakup vezan na precejšnje tveganje. Prav tako je tvegan nakup iz »druge roke« razen v primeru, da ne poznate starega lastnika, ali ste celo že križarili z njegovo jadrnico. V takem primeru je tak nakup celo zanesljivejši od novega izdelka, saj napake navadno pridejo na dan šele čez kake dve tri leta. Večina takih jadrnic ima fiksno balastno kobilico, kar je seveda racionalno tako glede udobja v podkrovju kot tudi glede maritimnih sposobnosti. Taka kobilica pa je lahko precej šnja ovira, saj se lahko z njo_ podamo le v organizirana pristanišča. V zadnjem obdobju se predvsem po zaslugi Francozov vedno bolj uveljavljajo jadrnice s premično kobilico, ki so kot nalašč za vame plitve zalive in ribiška pristanišča, teh pa je v Kvarnem in v Dalmaciji vec kot organiziranih marin. Prvi kanal 10.00 La furia di Tarzan - film 11.05 II giorno del delfino - dok. 11.20 I Muppets a Hollywood - lutke 12.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 12.05 Halo... Raffaella? 13.25 Vremenska napoved 13.30 DNEVNIK 14.00 Halo... Raffaella? - zadnji poziv 15.30 Mazinga Z - risanka 16.00 Cartoni magici - risanke 17.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.00 DNEVNIK 1 - Kronike: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever 18.30 Per favore non mangiate le margherite - TV film 19.00 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 II ritorno del Santo - TV film 21.25 Ricomincio da tre - 1. del filma 22.25 DNEVNIK 22.30 Ricomincio da tre - 2. del filma 23.30 Srečanje s kinematografijo 23.25 športna sreda Ob koncu DNEVNIK 1 Drugi kanal 10.00 Komični filmi 10.20 Cameriera bella presenza of-fresi - film 12.00 Che fai, mangi? - oddaja o prehrani 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Piccolo mondo inglese - 1. nadaljevanje 14.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem Paroliamo - nagradno tek. Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 18.05 Poročila 18.10 Ciciban, dober dan: Črepinje in metla 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Generaciji pod košem - športna reportaža 19.05 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Hej, to naši partizani pojo -prenos ob 401etnici Partizanskega pevskega zbora 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.35 Kulturne diagonale 22.10 Dnevnik H Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Taktu - zgodbe starega Taktuja in lov na severnega jelena 18.15 TV koledar 18.45 Narodna glasba 20.00 Športna sreda CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help - nagradna igra 12.15 Bis - nagradna igra 12.45 D pranzo è servito - vodi Corrado 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig zag - kviz 20.25 Ritomo a Eden - nadaljevanka 22.25 Ko jak - TV film 0.25 Eroi nell’ombra - film RETEQUATTRO 8.30 Risanke 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 A Team - TV film 12.30 Risanke 13.30 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 Komični film 16.50 Risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradna igra 20.25 Assassinio sul Nilo - film 22.40 Mai dire si - TV film 23.40 Sport 0.40 Tutti a casa - film ITALIA 1 8.30 Arrivano le spose - TV film 9.30 La 'ragazza di provincia - film 11.30 Phyllis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim bum barn Risanke 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim bum barn Risanke Vita da strega - TV film Le nuove avventure di Scooby Doo - risanka La Pimpa - risanka 16.30 Mago Merlin 17.00 Vediamoci sul due 17.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 18.30 DNEVNIK 2 *- Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco -TV film Meteo 2 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.30 Cristo si è fermato ad Eboli -film 1. del Igrajo G. M. Volontà, I. Pa-pas, L. Massari, P. Sonaceli! 22.00 DNEVNIK 2 - Vesti 22.05 Cristo si è fermato ad Eboli -2. del filma 23.10 II buttafuori: H fomaretto di Venezia - TV priredba Tretji kanal 11.45 Rim; kolesarstvo 14.40 Šola in vzgoja : Pedagogika 15.10 Šola in vzgoja : O nerazvitih deželah 15.30 L’Aquila : rugby 17.00 Aprite polizia - Jazz freddo 17.50 Koncert Enrica Ruggerija in skupine Dhuo 18.25 L’orecchiocchio - glasbena odd. 19.00 DNEVNIK 3 19.35 II pane spezzato - 4. del 20.05 Šola in vzgoja : Varnost na cesti: Kolesarjenje 20.30 Ecce Bombo - film 22.10 Delta - tedenska oddaja o znanosti in tehniki Če otrok ne zna brati - 1. del 22.55 DNEVNIK 3 23.30 Posebna oddaja DNEVNIKA 3 Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim tudi naslednje vesti: TRST — Proslave ob 25. aprilu TRST — Dan Ljubljane na prireditvi »Pomlad v Trstu« TRST — Intervju s Pavlom Strajnom o problemih šolstva 17.00 Poročila 17.05 TV šola: Ego - dokumentarec iz serije Možgani 17.30 Zbogom, Teksas - film 19.00 Risanke 19.30 Dnevnik - stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Kulturna panorama 20.30 "Nogomet 22.00 Turistični vodič 22.10 Dnevnik - vse danes 22.20 Venezuelanski plesi in pesmi -2. del 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 Glasbeni spektakel 19.50 1 Puffi - risanke 20.25 OK II prezzo è giusto - vodi G. Sabani 22.30 Bermude: la fossa maledetta -film 0.30 Una moglie schifosamente ricca - filmska komedija TELEPADOVA 12.00 Cara cara - TV film 13.00 Risanke 14.00 Mama Linda 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.00 Peyton place - TV film 17.00 Risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 II soldato di ventura - filmska komedija 22.00 Agente Peppfer - TV film 23.00 Sport 24.00 Vacanze di Natale - film TRIVENETA 8.30 TV film 9.30 II soffio del diavolo - TV film 10.00 Monitor 12.40 TV film 13.30 Risanke 14.30 Film 16.00 Filmski program 18.30 Sloane - TV film 19.30 Harry ’O - TV film 20.30 Ciak si muore - film 22.00 TV film 22.30 Dražba TELEFRIULI 13.30 Risanke 14.00 Cara cara - TV film 15.30 Mariana, il diritto di nascere -TV film 16.30 II terrore corre sul filo - film 18.30 Risanke 19.00 Cara cara - TV film 20.25 TV film 21.30 L’insegnante va in collegio -film 23.15 Dražba RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 13.00 Popoldan- ski zbornik: Od Milj do Devina; 9.00 Beseda in pesem; 9.25 Glasbeni pot puri; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki; 12.30 Glasbeni pot puri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbene raznolikosti; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih : Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«; 14.30 Tja in nazaj; 16.00 Iz dnevnika odvetnika Angela Kukanje; 16.30 Tja in nazaj; 17.00 Mi in glasba; 18.00 »Poezija slovenskega za pada«; 18.30 Glasbene podobe: jazz. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar ; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper - Objave, EP; 13.45 Glasbena mladina ; 14.00 V znamenju rocka -Objave, EP; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Objave, EP, pesem tedna; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Iz zborovske zakladnice; 18.00 Zaključek. Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.00 štiri četrtine; 9.32 Luciano vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 O-troci pojejo; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Popevka tedna; 16.00 Kino danes; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Glasba; 18.45 Glasbena oddaja ; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek sporedov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Glasbeno - govorni program; 11.10 Radijska priredba ; 11.30 Vse o rocku; 12.00 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 športne vesti; 18.00 Objektiv Evrope; 20.00 Gledališka predstava; 20.36 Glasbeni interval; 22.00 Nocoj tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja ; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba ; 9.10 Saj je samo igra! ; 10.30 Glasbeno - govorni program; 12.10 Deželni program; 12.45 Disfogarne; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Oddaja za mlade; 18.32 Ure ob glasbi; 20.30 športne vesti; 22.50 Skupaj ob glasbi - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila ; 6.00 Prometne informacije; 6.30 Poročila ; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.06 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za ... ; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate ; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri ; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00-iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki In odmevi ; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik ; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Koncert za besedo - čaša opoj nosti; 20.25 Jan Sibelius in njegov »Vo-ces Intimae« za godalni kvartet; 21.05 Bcdrich Smetana: Odlomki iz opere »Prodana nevesta«; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE V petek pričetek postopka za odobritev proračuna KZE Upravna kriza v vodstvenih organih goriške Krajevne zdravstvene e-note je bila z izvolitvijo Cesareja Calzolarija za predsednika, vsaj začasno premeščena, čeprav je težav in ovir, ki preprečujejo kolikor toliko zadovoljivo delovanje javne zdravstvene službe na Goriškem še in še. Eno od težje rešljivih vprašanj predstavlja omejevanje izdatkov na področju zdravstva. Mimo napovedi o zaprtju dveh bolnišnic bo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi težko do konca leta zajamčiti vse storitve v zdravstvu. Nujno bo treba zato sprejeti nekaj ukrepov. Kje in kako, v tem trenutku še nihče ne ve, pač pa so kar precej točne napovedi o začetnem primanjkljaju za poslovanje v letu 1984, ki presega 10 milijard lir. Primanjkljaj, ki ga bo treba tako ali drugače pokriti. Do zdaj se je poslovanje KZE odvijalo na osnovi začasnega proračuna, v katerem pa naj bi odobrili dokončni finančni načrt. Dokument bodo pravzaprav predstavili že na petkovem zasedanju glavne skupščine KZE. 0-beta se daljša in tudi ostra razprava, zato tudi ne bo prišlo tako kmalu do odobritve. Vprašanje, kje in kako zmanjšati izdatke, ni samo ekonomskega, ampak je predvsem političnega pomena. Prav zato bo razprava globlja. Posebnega pomena pa je tudi vprašanje, na katerega že dalj časa opozarjajo komunistični predstavniki v glavni skupščini KZE in v drugih organih. Že nekaj mesecev družinske posvetovalnice na Goriškem ne delujejo, ker menda primanjkuje osebja, zlasti zdravnikov. Vprašanje ostaja nerešeno, kljub vsem dosedanjim protestom, zbira-ranju podpisov itd., ugotavlja komisija za ženska vprašanja pri KPI. Poleg mogoče objektivnih težav so tu še posebni razlogi. Kako je mogoče za zahtevno in odgovorno nalogo zdravnika - ginekologa v družinski posvetovalnici predlagati zdravnika -oporečnika? To naj bi bil prav primer družinske posvetovalnice v Gorici, oziroma posvetovalnice za go-riško območje, kakor izhaja iz posebnega tiskovnega poročila komisije KPI. Današnje slovesnosti Na Goriškem bo danes vrsta svečanosti ob 25. aprilu, Dnevu osvoboditve. Delegacija TO SK GZ in sekcij VZPI - ANPI bo položila vence pred spomenik padlim v Štandrežu, na partizansko grobnico na glavnem pokopališču in pred obeležje na gori-šketn gradu. Zbirališče bo ob 10. uri pred spomenikom v štandrežu, kjer se bo svečanost jjri-čela ob 10.30. V sovodenjski občini bosta vence polagali občinska uprava in zveza borcev. Ob 10. uri bo polaganje na Vrhu, ob 10.30 na Peči in ob 11. uri v Sovodnjah. V doberdobski občini bodo svečanosti ob 10. uri na Poljanah, ob 10.15 na Palkišču, ob 10.30. v Jamljah in ob 11. uri v Doberdobu. V župni cerkvi v Doberdobu bo ob 10. uri maša za padle v NOB. Ob 10.30 bo tudi slovesnost pred spomenikom v Podgori, na pobudo rajonskega sveta, sekcije VZPI in kulturnih društev. Kakšen smisel bi imel krajinski rečni park med Gorico in Sovodnjami ? Že vrsto let si dežela prizadeva za uresničitev načrta krajinskega parka, zaščitnega območja v porečju Soče. Načrt je dodelan zlasti za spodnji del reke, nekako od Rude do u-stja. Postopoma naj bd zaščiteno območje uredili tudi na odseku med državno mejo pri Gorici in Rudo. Tako je mogoče razumeti iz okvirnega načrta, ki je bil sicer, izdelan pred leti, vendar brez upoštevanja dejanskega stanja. Posamezna nova območja, kjer naj bi veljale različne stopnje zaščite, naj bi vključili postopoma in predvsem na željo in po odločitvi krajevnih uprav. Prav ob u-poštevanju tega je pristojni deželni urad pred kratkim, s pomočjo zunanjih sodelavcev, izvedel med upravitelji prizadetih občin anketo o tem, kako gledajo na morebitno uresničitev zamisli. Načrt zadeva tudi precej obsežno območje v sovodenjski občini. Pravzaprav sta območji dve: prodnat svet, z bujno vegetacijo in deloma obdelan, na severozahodu Sovodenj, do industrijske cone, manjše območje ob sotočju Vipave in Soče. Obe območji sta že tudi označeni v občinskem regulacijskem načrtu. Kakšno je stališče občine glede realizacije, oziroma pristopa k načrtu krajinskega rečnega parka? Najprej velja zabeležiti splošno u-gotovitev, da je bil okvirni načrt pripravljen že pred leti in predvsem brez točnega poznavanja in upoštevanja dejanskega stanja. Drugače je težko razumeti, da so ' v predvideno zaščiteno območje vklju čeni tudi vojaški objekti! Po zdravi pameti in naravni logiki tovrstni objekti prav gotovo ne sodijo v naravni park. Področje je danes poleg tega zelo spremenjeno zaradi gradnje prometnih infrastruktur. Na severovzhodu meji nadalje na goriško industrijsko cono, tik ob robu pa sta vsaj dva objekta, ki v naravni park ali v bližino naravnega parka prav gotovo ne sodita : upepeljevalnik in naprava za čiščenje odplak. Poleg tega, pravijo upravitelji v Sovodnjah, bi morali biti predhodno seznanjeni z obliko, ali oblikami predvidene zaščite, z možnostmi gospodarskega izkoriščanja gozdnatih površin, obdelovanja njiv in travnikov. Zaključek: najbrž bi kazalo o celotni zadevi ponovno in podrobno razmisliti. DREVI V NOVI GORICI Zbor slovaške filharmonije V Novi Gorici, v veliki dvorani Kulturnega doma bo drevi ob 20.30 nastopil Zbor slovaške filharmonije iz Bratislave pod vodstvom dr. Stefana Klima in Pavla Boxa. Zbor deluje že skoraj štirideset let, saj je bil ustanovljen leta 1946 v Bratislavi kot mešani zbor češkoslovaškega radia. V Novi Gorici se bo predstavil z bogatim sporedom skladb Pierluigi ja da Palestrina, Zachariasa, Brahmsa, Smetane, Dvoraka, Marti- nuja, Ferenczyja in Suchona. Koncert sodi v okvir letošnje glasbene sezone — rdeči abonma. Proste vstopnice bodo v prodaji uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Spet zadetek na športni stavi Renzo Rossi, izvedenec za nogometne napovedi v baru Sport v Šta-rancanu, ima očitno srečno roko pri sestavljanju stolpcev Totocalcia. Pred komaj dvema tednoma so neznani igralci z njegovim sistemom dobili preko 400 milijonov lir. Pri zadnji sobotni napovedi je Rossi spet prinesel srečo klientom bara : pripravil je sistem, s katerim so razni odjemalci zadeli dve trinajstici in kar osemnajst dvanajstič. Dobitek sicer ni tako izdaten kot prejšnjikrat — vsega skupaj bodo dobitniki prejeli približno 12 milijonov lir — toda lahko pričakujemo, da bo krepko prispeval k povečanju slovesa »čarovnika« Rossija med ljubitelji športnih napovedi. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497 TERITORIALNI ODBOR SKGZ ZA GORIŠKO vabi v petek, 27. aprila, ob 20.30 v KULTURNI DOM na proslavo OSVOBODILNE FRONTE Govoril bo tov. JULIJ BELTRAM Drevi v Kulturnem domu Duhovniška izdaja vere v filmu »Hoja za zvezdo« Ciklus filmskih predstav »Skok v kino« se bo drevi nadaljeval v Kulturnem domu s filmom Ermanna Olmija »Hoja za zvezdo« (»Cammina, cammina«). Film bodo vrteli dvakrat, s pričetkom ob 19. in 21. uri. Kinoatelje in Piccolo Cineforum nam tokrat ponujata film z religiozno vsebino, v katerem skuša avtor prikazati duhovniško izdajo božjega sporočila. Olmi (ki nastopa kot režiser, scenarist, direktor fotografije, montažer in koproducent, ob sebi pa ima skupino amaterskih igralcev) nam namreč prikazuje duhovnika-astrologa, ki izkoristi pojav kometa, da bi vaško skupnost in njeno oblast zvabil na pot vere, pot za zvezdo. S kometom si duhovnik pridobi versko oblast nad množico in jo nato utrjuje med potjo. Z dvema drugima duhovnikoma (sveta trojica) in po sporazumu s Herodom proglasijo dojenčka za Odrešenika, nato pa prepovejo množici, da bi ga videla. Odhod je nemuden, nekako beg pred zločinom, ki se bo pripetil. V filmu je predvsem zanimiv Olmijev prikaz ljudstva, ki je pristno religiozno, preprosto in naivno, toliko naivno, da duhovščina (za Olmija: Cerkev) lahko izda Sporočilo in se postavi zgolj kot oblast. Film torej, o razočaranju nad cerkvijo in oblastjo. Konec tedna v Števerjanu prvomajske prireditve Konec tedna se bodo v števerjanu pričeie prireditve v sklopu prvomajskega praznovanja. Osrednje prizorišče bo kot vedno prireditveni prostor na Dvoru, kjer bodo v soboto, 28. t.m., ob 19. uri odprli razstavo in pokušnjo briških vin. Razstavo .opravlja odbor vinogradnikov iz ' overjana in z Osiavja. Isti dan bo ■■večer na sporedu ples z ansamblom i Anna e gU allegri folk«. Ples bo tudi v nedeljo od 18. ure dalje z an-amblom »Taims«, in p>onedeljek, s pričetkom ob 20. uri, ko bo igral ansambel »Souvenir«. Posebno bogat je program v torek, -. maja. V dopoldanskih urah se bo pred Kulturnim domom pričel orientacijski pohod, istočasno pa se bodo mlajši pomerili v namiznoteniškem turnirju. Zbirališče za obe tekmovanji je določeno najkasneje za 9.30. Popoldne, ob 16. uri, se Po na Trgu svobode pričelo zborovanje ob I. maju. Predviden je nastop godbe na pihala iz Nove Gorice in priložnostni govor. Ob 17. uri bo na Dvoru kulturni spored z nastopom folklorne skupine Tehnik iz škofje Loke in pantomimika Andresa Valdesa. Za večerno zabavo ob zvokih prijetne glasbe bo poskrbel ansambel »Dobri znanci«. Prireditve se bodo nadaljevale tudi konec prihodnjega tedna, v soboto in nedeljo, 5. in 6. maja. V nedeljo bo v dopoldanskih urah 5. spominski pohod Števerjan - Gonjače -Števerjan, ki ga skupaj z domačim društvom Briški grič, prirejajo ZS ŠDI, ZSKD, krajevna skupnost Kojsko in OZTO iz Nove Gorice. Pohod se bo pričel ob 9.30 in se bo odvijal na dveh progah v dolžini 10 in 20 kilometrov. Popoldanski del obsega kulturni spored z nastopom plesne skupine aerobike »Krik« iz Ljubljane, folklorne skupine »Sora« iz Medvod in tamburaškega orkestra. Tako v soboto kot v nedeljo bo v večernih urah ples, vse dni pa bodo delovali tudi kioski z jedačo in, seveda, dobro briško kapljico. • Uradna turistična sezona v Grade-žu se bo pričela v torek, 1. maja, ob II. uri s priložnostno slovesnostjo pred vhodom na plažo. SLOVENSKO "GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP v petek. 27. t.m., ob 20.30 — v občinski telovadnici v DOBERDOBU v soboto, 28. t.m., ob 20.30 — v občinskem gledališču v KR- minu v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri — v telovadnici na LJESAH v sredo, 2. maja, ob 20.30 v Domu A. Gregorčič v ŠTANDREŽU. kino Gorica KULTURNI DOM 15.00-18.00-21.00 za Skok v kino »Hoja za zvezdo«. VITTORIA 15.30-22.00 »Beatrix, la schiava del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30-22.00 »Sahara«. VERDI 15.30-22.00 »Se tutto va bene siamo rovinati«. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 »Zelig«. PRINCIPE 16.00—22.00 »I Paladini«. Nova Gorica in okolica SOČA Zaprto. SVOBODA 18.30—20.30 »Ninja priha-’ja«. DESKLE 20.00 »Seks na motorju«. prispevki Ob obletnici smrti drage mame daruje Wilma Bregant 20.000 lir za pevski zbor Andrej Paglavec v Podgori. t Zapustila nas je naša draga Smučarska reprezentanca na obisku v Novi Gorici Smrt mladega motociklista v nesreči pri Koprivnem Prejšnji petek, 20. aprila, je bila na obisku v Novi Gorici slovenska smučarska reprezentanca. Na povabilo tovarne Meblo in njenega športnega društva je skupina najboljših alpskih smučarjev in smučark najprej obiskala tovarno samo, kjer so si ogledali proizvodnjo. Delavci novogoriške tovarne so podarili rojaku Juretu Franku dar ob sijajnem u-spehu mladega smučarja na sarajevskih olimpijskih igrah. Reprezentanti so se tudi srečali z novogoriškimi učenci, v popoldanskih urah pa so sodelovali na prireditvi v Kulturnem domu. Z obiskom je delovna organizacija Meblo, ki je od lani članica jugoslovanskega smučarskega sklada, še okrepila sodelovanje z reprezentanco. Na posnetku (od leve proti desni) reprezentanti Franko, Tometova, Zavadlavova in Strel med obiskom v Novi Gorici. Že včeraj smo poročali o številnih prometnih nesrečah na državni cesti med Gorico in Vidmom. Danes moramo žal ugotavljati, da je ta nevarna cesta zahtevala še en hud krvni davek. Sinoči se je namreč pripetila še ena nesreča, v kateri je izgubil življenje 22-letni motociklist iz Moša. Nesreča se je pripetila okrog 22. ure na cestnem odseku med Koprivnim in Krminom. 22-letni Edoardo Braidot iz Moša se je peljal z motornim kolesom, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov trčil v osebni avtomobil, ki ga je upravljala 23-letna Nadalina Potetti iz Gorice, Ul. Bla- KMEČKO - DELAVSKA POSOJILNICA vSOVODNJAH sklicuje redni letni občni zbor v soboto, 28. aprila 1984, ob 8. uri v prvem sklicu in V NEDELJO, 29. APRILA 1984, ob 10.45 v drugem sklicu, .v Kulturnem domu v Sovodnjah. sema 30. Poteg nje, je bila v avtomobilu tudi 15-letna prijateljica Liviana Marchi, prav tako iz Gorice, Ul. Garzarolli 132/2. Zaradi trčenja sta obe .vozili obtičali v obcestnem jarku. Takoj je bilo videti, da je motociklist dobil najtežje poškodbe. Z rešilcem so ga nemudoma prepeljali v krminsko bolnišnico, kjer pa so zdravniki lahko samo ugotovili, da je med prevozom izdihnil. Več sreče sta imeli prijateljici iz Gorice, ki sta dobili te nekaj prask in udarcev. Kolesarska dirka za pokal Montes Vrsto manifestacij ob 25. aprilu prirejajo danes tudi na Tržiškem. Tako bo v okviru prireditev ob 14. uri start tradicionalne kolesarske dirke za pokal Montes. • Dr. Nicola Zito je novi načelnik oddelka državne policije v Tržiču. To dolžnost je opravljal pred kratkim umrli dr Manfrè. Dr. Zito je doslej vodil oddelek sodne policije. Marija Vizin por. Hmeljak Pogreb bo jutri, 26. aprila, ob 13.30 iz glavno bolnišnice. Žalujoči: mož Mirko, sin in hčeri z družinami Sovodnje, 25. aprila 1984 Ob izgubi drage mame MARIJE VIZIN por. HMELJAK izrekajo iskreno sožalje svojemu u-siužbencu Miru Hmeljaku in družini upravni svet in službenci Centraispeda. Kolektiv avtoprevozniškega podjetja La Goriziana izreka Miru Hmeljaku iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Ravnatelj, učno in neučno osebje ter dijaki gimnazije - liceja »Primož Trubar« izrekajo globoko sožalje prof. Andreji Duhovnik - Antoni ob izgubi drage mame. Mira in France Mihelič v Kosovelovi knjižnici V petek zvečer, se je zbralo v sežanski knjižnici veliko število ljudi, ki so se želeli srečati s Priljubljeno pisateljico in prevajalko Miro Mihelič in njenim možem slikarjem Francetom. l*o uvodni otvoritvi in kulturnem programu, v katerem so sodelovali Bogdana Bratuž, ki je preorala odlomek iz knjige Hiša večera, pa Dina kjama in Irena in Miloš Pahor, ki so pripravili glasbeni program, so se bralci sežanske knjižnice pogovarjali s pisateljico o njenem obsežnem literarnem ustvarjanju. Miheličeva je odgovarjala na mnoga literarna vprašanja v zvezi s svo-llm Pisanjem in iz pogovora se je lahko prepričala, da ima v Sežani veliko prijateljev svoje literature. V knjižnico so povabili tudi dr. Petra Krečiča, k' k predstavil uglednega slikarja Franceta Miheliča in tudi za slikarja so imeli zbrani pripravljenih nekaj vprašanj. Pisateljica Mira Mihelič sodi med najbolj brane v slovenski literaturi. Zato ni čudno, da sc bralci sežanske knjižnice izrazili željo, da se srečajo z njo. Pisateljica se je rada odzvala povabilu in ob tej priliki je knjižnica pripravila tubi razstavo njenega bogatega literarnega u-stvarjanja. Kdor je prebiral knjige Mire Mihelič, ve da je v ospredju njenega pisanja vselej predvsem člo-Y?k z vsemi človeškimi vrednotami in slabostmi, fbra Mihelič se je bolj kot Katerakoli slovenska zenska doslej poklicno posvetila književnosti. Človek se kar vpraša, kako je zmogla tolikšno u stvarjalno delo ob zahtevnih bremenih številne družine, ki jo je imela, ob vsem tem pa je bila vsa povojna leta izjemno družbenopolitično angažirana, saj je bila večkrat predsednica Društva slovenskih pisateljev in slovenskega centra PEN. Mira Mihelič se je rodila leta 1912 v Splitu slovenski meščanski politični družini. Končala je gimnazijo in se lotila študija prava, a kmalu je spoznala, da to ni njen svet, saj jo je vse bolj zanimala literatura. Čeprav sodi Mira Mihelič v Predvojno generacijo slovenskih pisateljev, je njen Prvi roman z naslovom OBRAZ V ZRCALU izšel Jeta 1941. Dasiravno tega dela sama pisateljica da- nes ne uvršča med svoja najboljša, roman sodi še danes med njene najpriljubljenejše knjige. Že leta 1942 je v zbirki dobra knjiga, ki so jo izdajala med vojno ljubljanska liberalna uredništva, izšel njen drugi roman TIHA VODA. Mnogi se bodo še spominjali dramskega dela Mire Puc (priimek iz prvega zakona) z naslovom SVET BREZ SOVRAŠTVA. Igra je izšla v Trstu konec leta 1945, igrali pa so jo tudi na mnogih ljudskih odrih. V trodejanki z naslovom OKUPACIJA, ki je izšla leta 1950, pa je avtorica posegla v povojni čas leta 1942. Šae po teh dramatičnih delih se je avtorica »izoblikovala« v pisateljico obsežnejših pripovednih del, kakršno jo danes poznamo. Ob . skrbnem prevajanju anglosaških pripovednikov od Dickensa do sodobnikov je snovala načrte za več romanov iz življenja ljubljanskega meščanstva, ki ga je najbolj poznala. Kot nekakšen uvod v »KRONIKO SLOVENSKE MEŠČANSKE DRUŽBE« je knjiga MLADI MESEC. Meščansko snov nadaljuje v knjigi MALA ČAROVNICA (1961), še tistega leta pa je izš’a tudi komedija VEVERICA NE MORE UMRETI. Zdi se kot da to »kroniko« zaključi z romanom MAVRICA NAD MESTOM (1964). Med najbolj brane romane Mire Mihelič sodi roman APRIL (1959), ki je napisan v obliki dnevnika in izrazito lirično, še isto leto so dobili bralci roman HIŠA VEČERA, v katerem se je pisateljica vrnila v območje domače družinske zgodovine, ki ji je dala snov za TIHO VODO ter ji obljub'jala dovolj tehtnega gradiva za meščan-sko kroniko V romanu MAVRICA NAD MESTOM (1964) nam pisateljica prikazuje trpljenje ločene in o-samljene žene, ki nosi v sebi lastno krivdo in nesrečno dediščino svojega rodu ter živi samo za to, da bi odvrnila od edinega otroka grozeče po-sledice obeh V romanu OTOK IN STRUGA (1963) nas piša teljica pouči, da tudi takrat, »kadar smo najbolj prepričani, da delamo tisto, kar resnično hočemo, podlegamo silam, ki so močnejše od vseh naših natančno domišljenih računov.« V vsem svojem pisanju ostaja Miheličeva družbeno. kritična, a obenem optimistična rešiteljica problemov. Zadnja leta pa je Miheličeva posvetila zgodovinskemu romanu in ponudila v branje zanimiva romana TUJEC V EMONI in CESTA DVEH CESARJEV. Za svoje delo je Miheličeva prejela vrsto pomembnih priznanj, v lanskem letu pa tudi Prešernovo nagrado. Ob literarni razstavi je v knjižnici tudi likovna razstava uglednega s'»venskega slikarja FRANCETA MIHELIČA. France Mihelič se je rodil 1907. leta v Virma-šah. Slikarjeva starša sta po rodu Primorca. Končal je učiteljišče v Ljubljani in likovno akademijo v Zagrebu. Po končanem študiju je poučeval na gimnaziji v Kraševcu in Ptuju. Od leta 1943 -1945 pa je bil v partizanih in iz tega obdobja so ohranjene dragocene grafike zgodovinskega pomena. Od 1945 do 1970. leta je bil redni profesor na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani. France Mihelič je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Iz številnih razstav, ki jih je Mihelič imel je med ljudstvom poznan in priznan kot odličen upodabljalec kmečkega življenja, zlasti ptujskih kurentov. Iz teh začetnih slikarskih motivov se je Mihelič kasneje razvil v samosvojega slikarja in grafika, kakršnega poznamo danes in ga vselej in kjerkoli spoznamo. Videti je, kot da ga je vedno zanimalo življenje od tistega v folklornem pomenu besede do resnega in tudi najbolj tragičnega trenutka smrti. Njegove sike so polne nenavadnih figur, oblik, barv in struktura - polna gibanja in življenja. Miheličeve slike so polne izvirnosti in mojstrske domišljivosti. France Mihelič je tako s svojim izvirnim slikarskim slogom, obogatenim in razvitim v malone vse upodabljajoče umetnosti in prav tako s svojim celotnim opusom nenavadnim osebnim in enkratnim, združil čutno pogojeno filozofijo življenja - utemeljeno z zgodovinskim in mitičnim izročilom. a. n. O prevodih V zadnjih letih se je na italijanskem knjižnem tržišču pojavila vrsta slovenskih knjig v italijanskem prevodu. Gre za leposlovna, znanstvena in za zgodovino pomembna dela. Knjige so izdale nekatere italijanske založbe, veliko zaslug pri tem delu pa ima Založništvo tržaškega tiska. Za dober del prevodov so poskrbeli naši domači prevajalci. Če pomislimo, da je na tem področju še pred kratkim zevala velika praznina, moramo danes ugotavljati, da prevodov res ni tako malo Ob storjenem ostaja seveda za prevajalce še veliko prostora, saj nam slovensko tržišče ponuja precej del. ki bi lahko bila zanimiva za italijansko občinstvo. Ob vprašanju prevajalcev, ki po našem mnenju še obstaja kljub že storjenemu, pa je za zanimanje za slovensko literaturo, znanost in zgodovinopisje pomembno, do kolike mere se bodo za slovenska dela zanimali italijanski pisci in strokovnjaki. Res je, da sta se ob Cankarju na primer pojavili imeni kot Tomizza in Magris (ob tem gre seveda poudariti delo Amalda Bressana), kljub temu pa je to zanimanje vse premalo »o-dločno«. Ob tem mislimo na evropskega znanega pisatelja Petra Handkeja, ki je s prevodi del Floriana Lipuša in Gustava Januša in pa s svojimi izjavami v revialnem tisku in drugod resnično zbudil v nemškem svetu določeno zanimanje za slovensko književnost. Handkejev pristop je močno odjeknil v samem slovenskem kulturnem svetu. Pri nas je torej dovolj odprtih »lukenj«; recimo prisotnost slovenskih tržaških književnikov je še danes komajda občutena v italijanskih kulturnih krogih. Pa ne gre tu za (pre)eno-stavno formulo »slovenske zaprto- |______________novost na knjižni polici______________________ Nicholas Meyer: Sedemodstotna razstopina Avtor romana Sedemodstotna razstopina je ameriški pisatelj mlajše generacijo Nicholas Meyer. Vzpodbudno zanj je to, da je tudi on poskusil oživiti v svojem romanu slavnega angleškega detektiva Sherlocka Holmesa in ™ več desetletij po smrti očeta Sherlocka Holmesa, angleškega pisatelja Conana Doyla. In zanimivo je, da Meyer ni edini tovrstni pisatelj in da so se drugi avtorji hoteli nadaljevati s serijo romanov o slavnem detektivu, to Pa z večjim ali manjšim uspehom. Roman sedemodstotna razstopina, ki ga imamo pred seboj, že po svojem naslovu kaže, da gre za kriminalko. In res je Državna založba to delo uvrstila v drugo serijo kriminalnih romanov Labirint ter tako slovenskim bralcem posredovala novo solidno delo tega žanra, čeprav morda ne najbolj duhovito. Je pa vsekakor zanimivo, posebno še, ker je pisatelj v ospredje zgodbe postavil srečanje slavnega detektiva z očetom psihoanalize, znanim dunajskim profesorjem Sigmundom Freudom. Sicer Pa zgodba ni zapletena, čeprav na videz to kaže. Sherlock Holmes trpi zaradi preganjavice in v očeh svojega nekdanjega domačega učitelja, (za katerega se kasneje izkaže, da je imel ljubezensko razmerje z njegovo materjo Jn da se je oče maščeval nad materjo in se ubil) vidi največjega sovražnika, -ato se tudi vdaja mamilu kokainu (odtod tudi naziv romana). Da bi Holmesa ozdravil ga njegov prijatelj dr. Watson spravi na Dunaj, na zdrav-Jenje k dr. Freudu. Ta se s svojo terapijo, predvsem hipnozo loti zdravljenja slavnega detektiva in uspe, ker mu detektiv D hipnozi zaupa vzroke preganjanj in svojo mladost. Seveda je ves čas navzoč tudi dr. Watson, ki zgodbo pripoveduje, zkaže pa se, da je tudi bivanje Sherlocka Holmesa koristno1 za Freuda. Neko F reudovo pacientko ugrabijo in Sherlock Holmes razkrije, da gre za medna n! j no zaroto avstrijske aristokracije, ki je povezana z nemškim dvorom, lako se Holmes izkaže tudi na Dunaju, vendar se po razpletu zgodbe in sv°jem ozdravljenju še ne vrne domov, temveč se želi s potovanjem po Ev-roPi dokončno pozdraviti. Zgodba naj bi bila zanimiva zaradi tega, ker se na pozomico pod avtor stvom drugega pisatelja vrne spet slavni angleški detektiv. Topot je sam Potreben pomoči in s pomočjo svojega prijatelja najde rešitev pri dunajskem zdravniku, očetu takrat na novo nastajajoče psihoanalize, kot zdravilne mende duševnih bolezni. Seveda detektiv ne more iz svoje kože in mimogrede udi tia Dunaju reši zapleten primer, sam pa najde ozdravljenje. Čeprav ,.aJ Posebnega vse skupaj res ni in čeprav je psihoanaliza s strani amen-ega pisatelja Meyer j a zelo poenostavljena, pa naj bi roman vseboval vse , ^'čne sestavine dobrega kriminalnega romana. Najbrž pa Meyerjevo posredovanje zgodbe zaostaja za Conanom Doylom in ta zgodba o Sherlocku Holmesu ne dosega njegovih originalnih zgodb. Pa vendar je po beseda uvoda, ki ga je napisal Slavoj Žižek, roman dosegel velik uspeh. No, tudi Povprečni slovenski bralci ne bodo nezadovoljni, pa čeprav kot kriminalni roman res ni kaj posebnega. Kajti tudi kriminalni roman je v svoji zvrsti Jahko odlično ali pa povprečno delo. To, ki ga imamo pred seboj kot Sedemodstotno razstopino, sodi bolj v drugo zvrst. ocene is galerij Mihaela Velikonja v Kraški galeriji Mihaela Velikonja se je začela pred leti predstavljati s tipičnimi motivi slikarjev-naivcev, namreč s pokrajinami, seveda v zelo živih in močnih barvah. Izhaja s kmetov, iz Lok na Goriškem, kljub temu je bila pod močnim vplivom jugoslovanske ali če hočemo hrvaške naive, v zadnjem času pa je močno spremenila svojo motiviko in s tem, dosledno, tudi barvno lestvico. Ker so sedaj njene pokrajine redkejše in rada ali raje upodablja notranjščine, je njena osnovna barva rjava v vseh svojih odtenkih. K tej pa dodaja vse druge barve iz njene bogate palete. Njena rjava barva pa spominja na stare domove na kmetih. Sicer pa nam v zvezi s tem morda še več povedo naslovi nekaterih njenih slik, ki jih je pripravila za razstavo v Kraški galeriji. Tu razstavlja na pri mer slike »Molža«, torej hlev, »Lončar«, torej kmečkega človeka sredi lončarije, dalje sliko »Klet ob trgatvi«, kjer pa vidimo veliko kletne posode in tudi že vino, ne pa grozdja; tu je tudi slika »Klepetulji«, ali pa slika »Pozna ura v gostilni« ter »Čitanje testamenta« itd. V predstavitvi slikarke in njenih del obi" sedanji razstavi je Milko Bambič zelo posrečeno in hkrati tudi zelo točno ugotovil, da Kraška hiša s to razstavo podoživlja svojo preteklost in je zato razstava za marsikoga zanimiva, kajti starejšemu obiskovalcu bo obujala spomine na davno preživelo otroštvo, mlajšemu pa bo pokazala, kakšno je bilo v naših krajih življenje še pred nedavnim. (fre) »Cvetje v umetnosti« v tržaški galeriji Il Tribbio Tržaško umetnostno razstavišče »11 Tribbio« na Piazza Vecchia, ki se pogosto vključuje v razne prireditve, ki jih pripravlja tržaška turistična ustanova, se je tudi tokrat vključilo v veliko meddeželno mani festacijo »Tržaška pomlad - Cvetje od Alp do Jadrana«. Seveda se je galerija vključila v prireditev v svojem slogu in na svojem delovnem področju, organizirala je namreč razstavo z naslovom »Cvetje v umetnosti«, torej razstavo slik z motivom cvetja ter pozvala k sodelovanju domače likovne mojstre, vendar ne le tržaške, pač pa tudi goriške in furlanske. In odziv je presenetljiv, saj so v soboto odprli kar lepo razstavo del 27 mojstrov. Ob takih skupinskih razstavah je težko dati izčrpnejši pregled, saj gre za obilna dva ducata samih imen, vendar velja, kar smo že rekli, da gre za lepo razstavo in v celoti na dokaj visoki ravni, saj razstavljajo skoraj izključno veljavni mojstri. In vendar bomo morali vsaj nekatera imena omeniti, oziroma podčrtati. Po naši presoji so iz tega ali onega razloga na višji ravni nekateri mojstri, kot so Devetta, Celiberti, Grassi, Frausin, Ponte, Boria, Tavagnac-co in tudi priletni Brumatti, ki pa ne prikazuje cvetja, pač pa naše proseške ali kontovelske »rožnarice«, ki prinašajo cvetje. Razstava sicer spada v okvir že omenjene pomlad ne manifestacije, vendar bo trajala le do 4. maja. Graški umetnici v galeriji Barbacan V okvir kulturnih prireditev, ki se vključujejo v med deželno manifestacijo »Tržaška pomlad - Cvetje od Alp do Jadrana«, spada tudi slikarska razstava v razstavni galeriji tržaške turistične ustanove na Trgu Barbacan. Tu so v soboto dopoldne odprli razstavo dveh znanih avstrijskih slikark. Obe sta srednjih let, uveljavili sta se doma in v svetu ter obe prihajata iz Gradca. V prvem prostoru galerije se je predstavila lieide Osterider - Stibor, ki je prinesla na ogled v Trst štiri monografije v črno-belem ter ducat akvarelov. V gornjem prostoru Centra pa se predstavlja s približno enakim številom del Anna Rogler -Kammerer. V duhu manifestacije »Cvetje od Alp do Jadrana« se obe predstavljata s cvetnimi motivi, med njima pa je Vendarle precejšnja razlika. Obe sta sicer zastopnici figurativne smeri, vendar je poteza Hei-de Osterider Stiborjeve odločna in krepka in tudi barva je pri njej močna, živa. Vse drugačna pa je Anna Rogler - Kammererjeva, ki je vsestransko nežnejša, tako v komaj zaznavnih potezah, kot tudi v barvah, ki so vse skrajno nežne, včasih že komaj opazne. Poleg cvetnih motivov pa je Rogler - Kammererjeva razobesila tudi nekaj pokrajin, seveda povezanih s Trstom pobra tenim Gradcem, kot npr. graška »Grajska vrata«, »Mestni park«, »Naselje ob mestu« in podobno. Umetnici je ob odprtju razstave občinstvu predstavil graški odbornik za kulturo dr. Pammer. TONE SVETINA Med nebom in peMom 125. Poročnik Zanni se je najdlje zadržal pri glavnem Rupniku, cestarju Bizantu. Žena je spodila otroke iz lse in tudi sama je odšla v hlev, da sta njen mož in anni ostala sama ob steklenici žganja. . .“Ste jih ujeli ali so vam ušli?» je vprašal Bizant, ečeličen mož petdesetih let, dobro ohranjen, j “Na žalost so nam ušli, gospod Bizant! Važno pa ’ je bilo vaše poročilo točno! « Mož se je nejevoljno nakremžil, kot bi mu kdo bl°Pil na nogo, rekoč: “To je slabo zame... in tudi za vas!« p »Zakaj? če jih nismo dobili danes, jih bomo jutri! ° eg nas bo šlo za njimi tisoč vojakov. Vsi izhodi iz ga hribovja so zaprti.« i.. “Slab občutek imam! Brez milosti in obzira so za-611 Preganjati in pobijati vaše somišljenike. V tej vasi bomo mi prvi na vrsti...« »Brez skrbi! Poskrbeli bomo, da ne boste! Moram vam čestitati za vaša opazovanja. Taborišče je bilo prav tam, kjer ste predvidevali.« »Jata vran nad gozdom...!« »Tako je! Taborišče je bilo zelo blizu! Čudim se, da niso pomislili, da ne izdaja le dim. Izdajalke so tudi ptice nad gozdom, ki hodijo obirat ostanke kož.« »Ne bodo šli daleč, poročnik. Navezani so na te vasi kot divjad na krmišče. Tu so doma Bečanovi, ki so glavni! Kdo pa bi se kje drugje toliko izpostavljal, jim dajal hrano in jih obveščal... Ti vas noro sovražijo! Stara dva sta že z mlekom prenesla sovraštvo na otroke!« »Kako to mislite, gospod Bizant?« »Tako, kot sem vedno govoril! Stare, dva sta morda nevarnejša od otrok. Stari Bečan ima vso vas za seboj. Že njegov oče je bil vaški župan, ta pa se ima za še bolj pomembnega. Vsak dan bolj je mogočen. Odkar so prijeli njegovi sinovi za puške, so mu neznansko zrastle perutnice!« »Kaj pa dekleta?« je vprašal karabinjer. »Nobene razlike, gospod poročnik! Vsa družina je rdeče pobarvana, visoki so in oholi, da nikoli tega! To so nesramni ljudje brez strahu in spoštovanja... Karlo in Frane prihajata domov, kadar se jima zljubi. Redke so noči, ko ne gori luč pri njih. Tudi Lojze, Edvin in mali Pavle že hodijo ponoči ven!« »Morda hodijo vasovat? Saj je pomlad,« je skušal poročnik zadrževati njegovo vnemo. »Ne slepite se! Ni jim kdove kaj za ženske! Ta družina ima druge strasti! Bečan je imel gostilno samo zato, da je zbiral okoli sebe ljudi in da se je lahko delal važnega! Ni bil drag oštir in ni imel posebnega dobička...« »Kakšna pa je mati?« je na videz ravnodušno vprašal Žani. »Bečanka?« »Da, ona!« je pritrdil poročnik in opazoval Bizantov obraz. Le-temu sta sijala iz oči prezir in staro sovraštvo, ki je segalo nekaj rodov nazaj in se ni uneslo, ampak še povečalo. Poročnik je to čutil in kot policaj vedel, da je treba v takšnih okoliščinah gledati na pričevanje s pomislekom. »Ta ženska je naj slabša od vseh! Zli duh te hiše je in tudi vasi. Njej se vsi podrejajo... Delajo, kar ona reče... Stalno čepi z neko črno knjigo v cerkvi. Povsod se sklicuje na svojih enajst otrok in na njihove pravice.« »Kaj predlagate, Bizant?« Danes v povratnih polfinalnih tekmah v evropskih nogometnih pokalih Težko za Romo in Hajduk, lažje za Juventus POKAL PRVAKOV Kakšno zanimanje vlada za današnjo povratno tekmo med Romo in škotskim Dundee jem dokazuje zgolj podatek, da so že vse vstopnice razprodane, pri čemer so potolkli dosedanji rekord inkasov, ki so ga postavili 19. februarja na srečanju med Milanom in Juventusom, ko se je v društvene blagajne Milana stekla k čir milijarda 212 milijonov lir. Tokrat pa bodo pri Romi vnovčili milijardo in 290 milijonov, gledalcev pa bo 63.372. Rome pa danes ne čaka nič kaj lahka naloga, prav obratno, saj je v prvi tekmi v gosteh klonila z 2:0. Kljub temu pa optimizma v Liedholmovem moštvu ne manjka. Sam Liedholm je dejal, da imajo 50 od sto možnosti, da se prebijejo v finale, veliko bolj optimist je bil Falcao, ki je nasprotniku prisodil le 30 od sto možnosti za zmago. Liedholm sicer ni objavil postave, vendar je skoraj gotovo, da bo poslal na igrišče naslednje moštvo: Tancredi, Nappi, Righetti, Nela, Falcao, Maldera, Conti, Cerezo, Pruzzo, Di Bartolomei, Graziarli. Škotski trener včeraj o postavi ni hotel nič povedati. Verjetno pa ne bo bistvenih razlik v primerjavi s prvo tekmo. POKAL POKALNIH PRVAKOV Poškodovani Rossi, Bonini in Sci-rea so včeraj opravili le lažji trening, vendar bodo, razen res velikih presenečenj, danes na igrišču, kot tudi Platini, ki ima težave z grlom. Juventus naj bi torej proti Manchester Unitedu nastopil v popolni postavi, kar mu daje lepe izglede, da se prebije v finale, še zlasti glede TAKO PO TV Danes RAI 2 — ob 15.25: Roma - Dundee United RAI 1 — ob 20.25 : Juventus - Manchester United TV Koper — ob 20.30: posnetek tekme Jugoslavija - Španija Jutri RAI 2 — ob 16.00: posnetek tekme Dinamo Bukarešta - Liverpool — ob 23.20: Evrogol TV Koper — ob 19.00: Evrogol Nogometna reprezentanca Jugoslavije se bo danes v Beogradu srečala z vrstniki iz Španije v prvi polfinalni tekmi evropskega prvenstva »under 21«. Pred današnjo tekmo ima selektor Toplak precej težav pri sestavi najboljše enajsterice, saj ne more računati na igralce Hajduka, ki igrajo povratno polfinalno tekmo v pokalu UEFA in na nogometaše Dinama ter Crvene zvezde, ki se bodo danes pomerili v polfinalu jugoslovanskega nogometnega pokala. S tem pa Toplakovih težav ni konec in nastop v reprezentanci je zaradi šolskih obveznosti odpovedal Dragan Stojkovič, zaradi poškodbe pa v Beograd ni dopotoval Gračan, ki bi moral biti skupno z Baždarevičem in Smajičem glavni organizator igre plavih. Gračan bo danes vseeno prispel v Beograd in če bo sposoben za igro, bo tudi nastopil. Španci od svojega mladega moštva dosti pričakujejo in zato naloga na ugoden razplet iz prve tekme, ko je v gosteh izenačil 1:1. Poleg tega Angleži skoraj gotovo (vsaj po včerajšnjih vesteh) ne morejo računati na ^vojega najboljšega igralca Robsona. Prav njegov nastop dela Trapattoniju v bistvu edine dvome, če bo Robson igral, bo namreč poslal na igrišče Prandel-lija, sicer se bo odločil za Vignolo. Edina novost pri Manchestru naj bi tako bil povratek Wilkinsa. Pa še ena razveseljiva vest za Tu-rinčane : angleških navijačev bo le okrog 200, tako da jih bo zlahka držati pod kontrolo in jim preprečiti, da se »proslavijo« kot so vajeni delati na gostovanjih po Evropi. POKAL UEFA Odgovor na glavno vprašanje pred današnjo povratno polfinalno tekmo v pokalu UEFA v Londonu s Totten-hamom o tem, ali bosta igrala Zlatko Vujovič in Blaž Sliškovič, bi moral biti znan že v ponedeljek, toda odločitev o njunem nastopu je odio žena in bo znana tik pred tekmo. Sam RASSOS DE PEGUERA — Na prvih pirenejskih vzpetinah je včeraj Francesco Moser doživel pravi polom: za zmagovalcem etape, Francozom Eri-com Caritouxom, je zaostal kar za deset minut, obenem pa tudi zgubil prvo mesto na lestvici, ki ga je prevzel Španec Pedro Delgado. Caritoux je 184 km dolgo 7. etapo prevozil v 5.42’46”, drugouvrščeni Delgado pa je zaostal za 16 sekund. Na skupni lestvici je sedaj na drugem mestu ravno Caritoux, njegov zaostanek pa znaša le 11 sekund. Poleg Mo serja sta včeraj razočarala tudi Marino Lejarreta in pa Julian Garospe. Kolesarji so morali včeraj prevo ziti tri vzpetine, a tudi cilj je bil kar 1800 m visoko. Etapa se je odločila prav na tej vzpetini, kjer so srečo poskušali Belgijec Martens, Kolumbijec Jimenez in še zlasti Alberto Fer- Jugoslovanov gotovo ne bo lahka, čeprav vsi napovedujejo zmago, računajo pa tudi na povratno srečanje, ker bodo nastopili v popolni postavi. Za današnjo tekmo ima Toplak na razpolago naslednje igralce: Omerovič, Škrba, Sa vevški, Baljič, Radano-vič, Katanec, Smajič, Baždarevič, Popovič, Pančev, Mance, čurič, Tuce, Kajtaz, Djinovič, Šabanadžanovič in morda Gračan. SINOČI V LJUBLJANI Zelo uspel »košarkarski praznik« LJUBLJANA - Sinoči je bil v Ljubljani pravi »košarkarski praznik«. V prepolni hali Tivoli, ki je bila leta 1970 prizorišče velikega slavja jugoslovanske košarke — osvojitev zlate kolajne na svetovnem pr- Vujocpč ni prepričan o svoji pripravljenosti, saj ne trenira že mesec dni in se boji, da bi se mu poškodba obnovila, Sliškovič pa je pripričan, da bo lahko igral vsaj en polčas, če bo potrebno. Trener Nadoveza pa gotovo ne bo mogel poslati na igrišče Če-liča, ki je na tekmi z Radničkim doživel pretres možganov, ostali igralci pa vsi nestrpno pričakujejo današnje srečanje, v katerem bodo skušali dokazati, da si zaslužijo uvrstitev v finale, kar je glavni cilj Haj- POKAL PRVAKOV ROMA (Italija) — Dundee United (Škotska) (0:2) Dinamo Bukarešta (Romunija) — Liverpool (Anglija) (0:1) POKAL POKALNIH PRVAKOV JUVENTUS (Italija) — Manchester nandez, ki je vozil skupaj s Caritouxom, proti koncu pa mu je zmanjkalo moči, tako da ga je prehitel še Delgado. Danes čaka kolesarje najdaljša etapa, Cardona — Zaragoza za skupnih 269 kilometrov, vendar brez zahtevnejših vzponov. • 137 KOLESARJEV IZ 16 EKIP, od katerih bo ena nizozemska in ena ameriška, bo danes startalo na prvi etapi kolesarske dirke po Apuliji, in sicer od Monopoli ja do San Gio-vannija Rotonda za skupnih 182,5 km. • NA ŠESTDNEVNI KOLESARSKI DIRKI v Buenos Airesu je zmagala dvojica Trillini (Argen.) - Herman (Liecht.). Italijana Poli in Orlandi sta zasedla peto mesto. venstvu — je bila ekshibicijska tekma med staro generacijo, ki je tedaj osvojila naslov svetovnega prvaka in olimpijskimi kandidati za Los Angeles. Izkupiček tega srečanja so namenili gradnji nove ljubljanske porodnišnice. Reprezentanca SP 70 — olimpijci 29:32 (igrali so le 15 minut) Reprezentanca 70 - olimpijci 100:96 (58:49) O košarkarskem festivalu v Ljubljani bomo še podrobno poročali. • ARGENTINSKI NOGOMETAŠ MA-RADONA je bil izključen na tekmi španskega prvenstva med Barcelono in Espanolom zaradi grobega prekrška nad vratarjem Espanda. Ma-radona tako ne bo mogel nastopiti v odločilni tekmi za španski naslov med Barcelono in Atleticom Madridom, verjetno pa tudi ne v finalni tekmi za španski pokal 5. maja proti Atletico iz Bilbaa. duka v letošnji sezoni. Naloga Spličanov pa ne bo lahka, saj bodo morali zdržati silovit pritisk angleških nogometašev in važno bo, da že v začetku ne prejmejo gola, ki bi možnosti Hajduka zmanjšal na minimum. Hajduk je že z zmago v Splitu z 2:1 dokazal, da se lahko enakovredno kosa s Tottenhamom in da angleška obramba ni tako zanesljiva, da ne bi mogel tudi v Londonu doseči kakega gola, ki naj bi ga popeljal v finale. United (Anglija) (1:1) Aberdeen (škotska) — Porto (Portugalska) (0:1) POKAL UEFA Tottenham (Anglija) — HAJDUK (Jugoslavija) (1:2) Anderlecht (Belgija) — Nottingham Forest (Anglija) (0:2) Po treh skoraj dramatičnih finalnih tekmah je zagrebška Gibona, ki jo trenira Mirko Novosel, osvojila letošnji naslov jugoslovanskega košarkarskega državnega prvaka. To je drugi naslov v zgodovini zagrebškega kluba (obakrat pa ga je o-svojil ob vodstvu Mirka Novosela). Zasluga za letošnji naslov nedvomno gre vsem zagrebškim košarkarjem, ki so v tem prvenstvu dali vse od sebe, nedvomno pa največjo zaslugo za veliko slavje ima prav Mirko Novosel, velik »strateg jugoslovanske košarke«, kd bo letos tudi vodil jugoslovansko državno reprezentanco na olimpijskih igrah v Los Angelesu. »Mirko, tako dramatičnih sklepnih tekem v jugoslovanskem prvenstvu je bilo redko videti...« »Tekme s Crveno zvezdo so bile zares nekaj nepozabnega: dramatične, izredno zanimive, in to med ekipama, ki sta zelo dobro igrali v obrambi. Pa tudi atmosfera na teh srečanjih je bila edinstvena. Prisotnost gledalcev je bila rekordna. Skratka, pravi play-off.« »Sicer pa kakovost igre ni bila najboljša, to velja predvsem za tretjo in odločilno tekmo.«. »Ko se igra za državni naslov, je igra skoraj vedno poprečna. Treba namreč pri tem upoštevati razne čini tel je, kot so trema, živčnost, okolje, psihični pritisk. Poudaril pa bi, da sta obe ekipi pokazali izredno o-brambo.« »Prvenstvo 1983/84 je torej za nami. Splošna ocena o letošnji igri?« »Prvenstvo je bilo dokaj podobno prejšnjemu. Več moštev je bilo e-nakovrednih, zato so bila tudi srečanja izredno izenačena. Tudi letos pa je bil glede igre napad v prvem planu, zopet se ni dala primerna pozornost obrambi, kar je žal že dolgoletna napaka naše košarke.« »Vaša končna zmaga pa je bila zaslužena . . .« »Mislim, da smo zasluženo osvojili naslov državnega prvaka, saj smo kratke vesti SZ obljublja nastop na olimpijskih igrah LOUSANNE — Sovjetska zveza je včeraj zagotovila najvišjim predstavnikom mednarodnega olimpijskega odbora, da se bo zagotovo udeležila i-ger v Los Angelesu, vendar pod pogojem, da bodo spoštovana vsa določila olimpijskega pravilnika. S svoje strani so predstavniki ameriškega organizacijskega odbora svečano obljubili, da se bodo držali pravilnika in da bodo v vsakodnevnem kontaktu s sovjetskimi predstavniki. Geretsu znižali kazen BRUSELJ — Prizivna komisija belgijske nogometne zveze je Milanovemu branilcu in bivšemu kapetanu Standarda znižala izključitev s treh na dve leti. Kot znano, je bil Gerets vpleten v škandal v zvezi s podkupovanjem ob tekmi med Standardom in Waterscheiem. • V FINALU MLADINSKEGA NOGOMETNEGA turnirja v Bellinzani (Švica) se bosta pomerila Milan in Ajax. skozi vse prvenstvo standardno igrali in smo bili po regularnem delu lige zanesljivo prvi. S tem prvim mestom smo si zaslužili najboljšo startno pozicijo v končnici prvenstva, kar je bilo tudi odločilno, pri osvojitvi državnega naslova.« »Ena od značilnosti letošnjega prvenstva je bila tudi ta, da so prišli v ospredje nekateri mladi košarkarji.« »Tudi letos se je pojavilo več mladih in talentiranih igralcev. To pa zopet dokazuje, da je Jugoslavija pravzaprav velik rezervoar mladih talentov. Tu so razni igralci kot Vrankovič, Ara po vic, Vukičevič, Jankovič in drugi.« »Kakovostna raven letošnjega prvenstva?« »V glavnem kot v zadnjih sezonah. Ni bilo večjega napredka, pa tudi nazadovanja ne. Moštva so si v večji meri izenačena. Ni izrednih košarkarjev, pravih liderjev. Boji na vseh tekmah pa so bili gotovo bolj izenačeni in po svoje tudi privlačnejši.« »Najboljši košarkar v tem prvenstvu?« . »Nedvomno naš Mihovil Nakič, in to ne samo po mojem mnenju.« »Prva liga je izgubila enega od svojih dolgoletnih protagonistov — ljubljansko Olimpijo . . .« »To je za vso jugoslovansko košarko zares velika škoda. Prepričan pa sem, da se bo ljubljanski klub takoj vrnil v skupino najboljših. Prve lige si namreč skoraj ne moremo zamisliti brez Ljubljančanov.« »Sedaj pa dUmpiada . . .« »Po končanem prvenstvu bomo seveda vse napore vložili v priprave za olimpijske igre v Los Angelesu. Dobro se zavedamo, da bomo v Los Angelesu pred izjemno težko nalogo. V ZDA bomo nastopili kot zmagovalci iz Moskve. To in še naša bogata tradicija na olimpiadah nam narekujeta, da se za nastop v Los Angelesu pripravimo temeljito. Osvojitev ene od kolajn pa bi bila za nas uspeh. (B. Lakovič) V prvi polfinalni tekmi nogometnega EP »under 21« Danes v Beogradu Jugoslavija - Španija Pogovor s trenerjem zagrebške Gibone Novosel: »Zasluženo smo jugoslovanski prvaki« V' Na dirki po Španiji Moser povsem popustil TAKO DANES V EVROPSKIH POKALIH Viden napredek tržaških telovadk Na sobotnem tekmovanju v športni ritmični gimnastiki na stadionu »1. maj« so se sicer uveljavile Ljubljančanke, lep napredek pa so pokazale tako borovke kot tekmovalke Ginn astice triestine na odbojkarskih igriščih 1. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarska ekipa Sovodenj se ni uvrstila v finalni del prvenstva 1. moške divizije - skupina A. V zadnji tekmi te skupine je namreč tr-žiški Italcantieri premagal Arci Pierri s 3:0 in tako osvojil drugo mesto na lestvici ter izločil Sovodnje. Poleg Italcantierija si je nastop v finalnem delu že prej zagotovila šesterica Soče. Kljub temu da se Sovodenjcem ni posrečila uvrstitev v zaključni del, pa smo lahko z nastopom naših še-sterk zadovoljni, saj bomo v finalu imeli kar tri slovenske ekipe in sicer Sočo, Naš prapor Sošol in Val, ki se bodo od začetka maja dalje potegovale za napredovanje v D ligo. UNDER 15 - ŽENSKE Volley Canon — Olympia 0:2 (14:16, 11:15) OLYMPIA: Feri, Vetrih, Valentinčič, Pavio, Vertovec, Scarazzolo, Mar: tinuč, Bednarik, Bensa, Rinelli, Ma raž, Markočič, Košič, Mužič. V Tržiču je goriška Olympia osvojila novi točki in pri tem pokazala dopadljivo in dovršeno igro. Domačinke so ji bile enakovredne le v prvem setu. Torriana — Olympia 2:0 (15:13, 15:7) V Gradišču je goriška Olympia doživela časten poraz. Tomana je tudi v tem srečanju dokazala, da se upravičeno bori za vrh lestvice. • TRADICIONALNO PRIJATELJSKO NOGOMETNO srečanje med tržaškimi in videmskimi novinarji bo na sporedu L maja. • RIM BO DANES ZJUTRAJ središče svetovnega amaterskega kolesarstva: na 5.300 m dolgi progi, ki jo bodo prevozili 23-krat, se bo namreč pomerilo kar 413 kolesarjev iz 27 držav z vseh celin. KOTALKANJE Danes občinski del mladinskih iger Danes bo na sporedu tekmovanje v kotalkanju, veljavno za občinsko fazo mladinskih iger. Nastopili bodo tako srednješolci kot osnovnošolci-Med srednješolkami bodo zastopale ŠD Polet kotalkarice Elisabetta Oregon, Antonella Pavat, Monica Danieli in Federica Coslovich; med o-snovnošolkami pa Jana Kosmač, Sara Micalessi, Michela Pro in Paola Ra bos. Edini moški zastopnik med osnovnošolci je Tomaž Guerra. Tekmovanje priredi Pat. triestino v UL Costalunga. Zjutraj ob 8.30 bodo na vrsti srednješolci, popoldne ob 14.30 pa osnovnošolci, ( sk-) S PANAMEC EUSEBIO PEDROZA, svetovni prvak v peresni kategoriji (WBA) je izjavil, da po srečanju proti Angelu Levyju Mayorju iz Venezuele (27. maja) ne tx> več nastopal v tej kategoriji. Jadran pred odločilnima točkama za »play-off« Tudi pri slovenskih ekipah Premalo pozornosti sodelovanju med trenerjem ter zdravnikom Jadranovi košarkarji so med velikonočnimi prazniki imeli nekaj prostih dni. Nedvomno je bil to zaslu-zen počitek za naše košarkarje, ki Devinčani začenjajo s tekmovanji Rolkarji smučarskega kluba Devin se bodo danes, 25. t.m., udeležili pr-Vega letošnjega tekmovanja v Me-strah. Tekmovanje organizira Skirol Kollo iz Mester. Začetek je predviden za 10. uro. Naši rolkarji v programu tega tekmovanja niso imeli, vendar se ga bodo vseeno udeležili, čeprav še niso v najboljši formi. Upamo, da nas ne bodo razočarali, lega mnenja je tudi trener Antonio l°ru ki od vseh rolkarjev pričakuje kakšno dobro uvrstitev. Devinčani bodo nastopili nekoliko okrnjeni. V Me-?trah bodo tekmovali: Anton Antonič, itajko Zečevič in Miloš Šušteršič, v kategoriji cicibanov, Ervin lori v ka-egoriji mlajših začetnikov in Elio mn ter Aleksander Sosič v kategoriji mladincev. Elio lori so si lahko medtem tudi »zacelili rane« po velikem boju v Forlì ju proti Fulgorju. Jadranovo moštvo je bilo po tem KD Briški grič prireja v sodelovanju s taborniško organizacijo RMV '■'ne 1. maja planinsko - orientacijski pohod (POP) z zbirališčem na sedežu na Bukovju ob 9.30. Pohoda se lahko udeležijo moške, ženske ali mešane ekipe do vključno štirinajstega leta starosti v prvi kategoriji in starejši v drugi kategoriji. Moštva sestavljajo trije ali štirje posamezniki, ki morajo po progi, mimo kontrol in na cilju sestavljati strnjeno skupino. Oprema naj bo ori mero a terenskim razmeram. Od tehnične o-preme je potrebno imeti s seboj kompas, črtalce in pisalo. Čas pohoda ne bo daljši od 1 ure in pol. Poleg orientacijskih nalog so predvidena tudi vprašanja iz zgodovine go-riškega sokolstva. Osnovne podatke lahko tekmovalci dobijo v knjigi Te- srečanju prava »ambulanta«. Kapetan Peter Žerjal sploh ni igral v Forti ju zaradi poškodbe, ki si jo je medtem pozdravil in bo za soboto nared. In nared za soboto bo tudi Ivo Starc (štiri šive na čelu), trener Žagar pa bo lahko računal še na Štefana Guliča, ki si je tudi pozdravil poškodbo. Žal, pa je poškodba Roberta Daneua taka, da Jadranov center zanesljivo ne bo mogel igrati zadnjih dveh tekem, verjetno pa bo nared za sklepne boje v končnici prvenstva. Medtem pa se je poškodoval Vassallo. In že smo tu. Jadranovci bodo v soboto v tržaški športni palači (ob 20.30) igrali odločilno tekmo za uvrstitev v končnico prvenstva. Njihov nasprotnik bo milansko moštvo Mon-key’sa, ki je že izpadlo iz lige. Naši košarkarji imajo torej že novi točki v žepu? Nikakor ne! Tega nasprotnika ne gre podcenjevati. Na to srečanje se bo treba temeljito pripraviti. Na sami tekmi pa dati vse od sebe. Seveda ob neprecenljivi podpori svojih zvestih navijačev. In na to podporo naši košarkarji še kako računajo. (Na sliki: prizor s tekme med Jadranom in San Bonifaciom v Trstu). lesna kultura med Slovenci v Italiji. Za prva tri mesta v vsaki kategoriji so zagotovljeni pokali, za člane prvo-uvrščenih ekip pa tudi kolajne. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe na pohodu. Ostala navodila bodo udeleženci dobili na startu. • ŽENSKA KOŠARKARSKA REPRE ZENTANCA Italije bo od 5. do 17. maja v Havani na Kubi sodelovala na kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Poleg Italije bodo igrale še reprezentance Kube, Koreje, Mehike in Irske. Prvi dve ekipi iz te skupine se bosta uvrstili v finalno skupino osmih ekip, od ka terih bodo prve štiri nastopile na 01 v Los Angelesu. Gianfranco Orlando pripada mlajši generaciji tržaških zdravnikov. Pretežno se ukvarja z medicino dela in akupunkturo, za nas pa je še posebno zanimiv, ker kot športni zdravnik sledi košarkaricam Gefidija, sodeluje pa tudi z italijansko žensko mladinsko odbojkarsko reprezentanco. Precej dobro pozna tudi naš slovenski šport, zato je bila tudi to ena od tem najinega pogovora. »Zakaj si se začel zanimati za športno medicino?« »Pravzaprav je to bilo precej slučajno. Oče je bil košarkarski trener in me je občasno prosil, naj pregledam kako igralko, ki se je na trenin gu poškodovala. Sicer mi je bil šport od vedno všeč in sem si zaželel, da bi kaj doprinesel kot zdravnik. Zato sem se izpopolnil, opravil nekaj tečajev in pritegnili so me tudi k odbojki, čeprav se zanjo nisem nikoli navduševal. Prof. Pavlica je namreč slišal zame in me povabil k sodelovanju pri reprezentanci. Začelo se je tako.« »Sedaj ti to vzame kar precej časa. Kaj recimo pomeni biti klubski zdravnik pri Gefidiju? « Odnos zdravnika do športnega društva je lahko na dveh ravneh. Ali ti pošiljajo igralce na pregled, kadar se poškodujejo, ali pa moraš ekipi stalno slediti in biti na razpolago za vse, od zobobola do prehlada itd. Seveda je ta drugi način veliko zahtevnejši, tudi s finančnega vidika. Jasno je namreč, da ta usluga ne more biti brezplač-, na, čeprav si v Trstu marsikdo pričakuje, da mu to storiš zastonj, zaradi prijateljstva. To seveda ne gre, ker mora biti specialistična storitev na visoki ravni, za dosego take ravni pa je potrebno veliko študija in potovanj po kongresih in seveda so stroški, ki jih ima zdravnik, precejšnji. Biti športni zdravnik torej ne more biti le hobby, čeprav žal še vedno vidimo, da razne ekipe, tudi na precej visoki ravni, spremljajo zobozdravniki, psihiatri, ginekologi in tako naprej.« »Pri Gefidiju moraš biti verjetno ne le zdravnik, ampak tudi prijatelj, zaupnik igralk, torej tudi psi holog?« »Seveda je medsebojno zaupanje izredno pomembno. Če tega ni, ni mo- žen noben odnos, ne z igralkami, ne s trenerjem. Naj navedem primer: i-gralka pride k meni, ker ne igra. Najti moram način, kako ji pomagati ter s tem pomagati tudi ekipi. To je lahko včasih precej delikatna zadeva, saj se nikakor ne smem vtikati v pristojnosti trenerja. Rešitev podobnih problemov je seveda zelo odvisna od sestave skupine ljudi, ki z moštvom dela. Tako timsko delo je odlično organizirano pri reprezentanci.« »Kar pa se tiče mojega dela, lahko vse razložim z enim stavkom: če običajno velja pregovor - Errare huma-num est - tega v reprezentanci ni. Kdor tam zgreši, plača.« »Tvoje mnenje o slovenskem vrhunskem športu, torej o Jadranu in Meblu . ..« »Najprej moram pripomniti, da zadeve ne poznam zelo podrobno, lahko pa povem svoje intuicije. Obe ekipi sta v bistvu reprezentativni za slovensko narodnostno skupnost in kot taki sta tudi edina pot za doseganje kakovostnih rezultatov. Mislim, da je pri Slovencih izredno važen čut pripadnosti neki skupnosti, zato bi tudi en sam italijanski igralec verjetno veliko škodil, ker bi pokvaril tisto vzdušje, ki vsaj pri Jadranu vleče ekipo naprej. Kot protiutež pa treba seveda upoštevati, da je izbor igralcev zaradi tega zelo ozek. No bi hotel dajati nobenih nasvetov, vendar se mi zdi, da se na tak način vendarle ne bo šlo preko določenih rezultatov. Treba bi bilo, sicer ne vem kako, ohraniti to zavest pripadnosti manjšini in obenem preskočiti zapreko, ki vaša društva loči od resnično vrhunskih dosežkov — ta zapreka pa je amaterski status igralcev. Ne more se zahtevati polprofesionalni odnos od atleta, ki pol profesionalec ni. Z zdravniškega vidika ni sprejemljivo dejstvo, da se nekatere stvari prepusti slučaju. Pri vsaki poškodbi, pri vsaki, tudi najbolj banalni bolezni kot je lahko gripa, je mogoče nekaj storiti, da bo igralec (ali igralka) prej okreval. Pomoč mora seveda biti strokovna, pri terapiji pa morata sodelovati trener in zdravnik. Zdi se mi, da se takim stvarem posveča tudi pri vaših »udarnih« ekipah vse premalo pozornosti.« 1. maja v organizaciji KD Briški grič in RMV Planinsko-orientatijski pohod šport na primorskem Uspešen nastop na Bledu Med nastopi športnikov na vodah naj oroenimo uspešno predstavo obalnih siacev na tradicionalni prvomajski na Bledu, kjer je mladinski dvo-.ec »s« izolskega Arga zmagal, kopr- x7>s<< Pa k bil drugi. D v Novi Gorici pa je KK Salonit pri-avJl tradicionalni dan slovenske žen-c. košarke. Po delovnem srečanju, katerem so razpravljali o dosežkih sla 'J®, aljnjem razvoju tega športa, Tr blU na sporedu dve tekmi: kadet-L ? selekcija Zahoda je premagala n . s 70:48, republiški prvak Sava tanJe kH boljši od članske reprezen-bevemc Primorske z 69:52. na t 'J Preizkušnji pred nastopom nj . “^dicionalnem prvomajskem tur-d, j mcstnih reprezentanc v Beogra-sti m imeH mladinski odbojkarski vr-čanv,OVe ^or>ce in Salonita. Novogori-. nke (kadetinje) so premagale Gor-■ ^dinke Bled, Salonit pa je za v Pn ( Pripravljenosti izkoristil pr- stveno srečanje s Šempetrom. hor)3- UsaSkih tekmovališčih bo v pri-mirneje, saj so s tekmovanjem Koncah košarkarji in odbojkarji. V on jem kolu republiške košarkarske lj 50 edino zmago dosegli Tolminci, vi 80 Y gusteh premagali celjski Ko-sj. ^r' Kraški zidar in Koper pa sta v srečanjih, ki nista odločali o n: v — ijn*, tu. molet UUlULdU kai^T^v ^krat praznih rok. V odboj-ski ligi je Izola v primorskem der-Ju premagala Bovec s 3:2, Salonit pa empeter z enakim izidom. Vedno bolj pa se razvnemajo tekmo-, bJa.v nogometu in rokometu. Nogo-brž' 80 Protl Primorju, ki je nnm3S ,že obsojeno na izpad, dosegli d mrmbno zmago z 2:1, z enakim izi-nn»1 80 Vozila premagala Triglav, Ko-Pa Je proti Muri v gosteh iztržil agoceno točko. Primorski predstavni med drugoligaši so tokrat prijet-s!aPresenetili, saj so igralke Mlinote-nn iS- premagale puljsko Are- v ' 7'Pa je odpravila Šoštanj z 28:26, rpeljski Jadran pa je v Škofji Loki krfev11Jem iztržil pomembno toč-rennhliSki mtmmntni litri sia ohe izolski ekipi zanesljivo zmagali: moški so premagali Veliko Nedeljo s 33:21, ženske pa Polje s 30:25. Lahko delo je imela tudi Burja, ki je v Cerknem premagala domačinke s 26:19, hr-peljska Astra pa je proti vodilni Iskri doživela visok poraz s 27:9. Konec tedna pa bo na Primorskem vrsta zanimivih športnih prireditev. V Novi Gorici se bodo pionirji pomerili na otvoritvenem atletskem mitingu, v Izoli in Kopru bodo na turnirju republik in pokrajin nastopile pionirske nogometne reprezentance, na teniških igriščih v Luciji pa bo zaključni turnir (masters) 32 najboljših igralcev letošnje serije »Istrska riviera«. Miran Kljun Davorin Koron V nadaljevanju 2. amaterske nogometne lige Kras pred odločilnimi tekmami Pred odločilnimi boji za obstanek v drugi amaterski ligi so igralci Krasa velikonočni počitek izkoristili za od-igravanje prijateljskih tekem, ki naj bi ekipi služile za večjo uigranost, trenerju pa pokazale tiste šibke točke, zaradi katerih se je ekipa znašla pred koncem prvenstva v precej težavnem položaju, ki pa ga je prav gotovo sposobna premagati in si do konca prvenstva priboriti tisto mesto, ki zagotavlja nastopanje v 2. amaterski ligi tudi prihodnje leto. Kras — S. Giovanni 0:3 (0:0) KRAS: Paulin, Peter Terčon, Puntar, Škabar, Villalta, MUoš Milič, Ljubo Milič (d.p. Vidali), Olivo, Ferfo-lja, Mario Terčon, Blažina. V soboto so se Kraševci v trening tekmi pomerili v Repnu s solidno e- kipo San Giovanni. Čeprav je bilo na razpolago trenerju pred srečanjem le omejeno število igralcev, so se domačini posebno v prvem polčasu, ki se je končal brez golov, enakovredno kosali z nasprotnikom. Glavni nasprotnik igralcev je bila v soboto vročina, ki je negativno vplivala na igro obeh ekip. Kot rečeno, se mreži obeh vratarjev v prvem delu srečanja nista zatresli, čeprav s tem ni rečeno, da igra ni bila razgibana in borbena. V drugem polčasu so Tržačani, ki so nastopili v skoraj kompletni postavi, trikrat zatresli mrežo vratarja Paulina. Drugi polčas je bil nedvomno privlačnejši od prvega, saj so igralci predvajali precej odprto igro, tako da so imeli napadalci več manevrskega prostora. Poleg zadetkov gostov so tudi rdeče-beli nekajkrat nevarno streljali, a nasprotnikov vratar Covi je vedno odlično posredoval in domačinom preprečil zadoščenje, da bi dosegli vsaj častni zadetek. (Z.S.) • V MEHIKO JE ODPOTOVALA komisija mednarodne nogometne zv. FIFA, ki bo pregledala opravljeno delo v zvezi z organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo v Mehiki leta 1986. Komisija, ki jo vodi Nemec Neuberger, se bo z organizatorji . vetovnega prvenstva skušala dogovoriti za vse podrobnosti v zvezi z organizacijo te velike športne prireditve. • AVTOMOBILIZEM — V tretji dirki za evropsko prvenstvo formule 2 v Thruxtonu v Angliji je zmagal Novozelandec Thackwell na ralt hondi, pred Dannerjem (ZRN) na march-BMW, ki je zaostal 21" in Streiffom (Fr.) na AGS-BMW, ki je imel zaostanek 1’30”. V zaostalem derbiju 3. amaterske nogometne lige Strelci Gaje in Primorca nerazpoloženi Zaostali derbi 3. amaterske nogo metne lige med Gajo in Primorcem ni navdušil. Opravičilo za obe ekipi lahko iščemo v tem, da so igralci obeh enajsteric igrali brez pravega motiva ter da so prvič letos igrali skoraj v poletnih razmerah in je vse motila velika vročina. Po sobotnem derbiju se položaj obeh enajsteric na lestvici ni bistveno spremenil. Primorec je sam na sedmem mestu s 24 točkami. Gaja pa je deseta s sedemnajstimi točkami in ima pred Unionom, ki je na lestvici za njo, pet točk naskoka. V nadaljevanju prvenstva tretje amaterske lige verjetno ne bo prišlo do kakšnih večjih sprememb za naše e-kipe. V soboto bo v skupini I Gaja igrala v gosteh pri Sagradu, Primorec bo gostil tretjeuvrščeni Italcantieri, Mladost pa se bo doma pomerila s «ilrrrvmnirh TTninnnm V tekmi, ki ni odločala o mestih pri vrhu sta v soboto Gaja in Primorec na Košarka — 1. moška divizija Zmaga Brega Basket TS — Breg 62:80 (44:33) BREG: Kapič 12, Koren 12, Male 6. Salvi 2, Banit 14, Zerial 2, Fabiani 2, Martinelli 2, Pertot, Meneghetti 28. V zadnjem kolu prvega deda prvenstva prve divizije so Bregovi člani brez težav dosegli svojo peto letošnjo zmago. Čeprav so nastopili v okrnjeni postavi, so naši košarkarji igrali zanesljivo v obrambi in v napadu, tako da jim zmaga ni mogla uiti. Tekma je bila za Brežane dober trening za zahteven sobotni nastop z vodilno Autogammo. Čok obvestila ZSŠDI - nogometna komisija obvešča, da bo sestanek v Dolini na sedežu Brega jutri, 26. t.m., ob 20.30. SK Devin priredi v petek, 27. t.m., ob 20.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini družabni večer. Vabljeni člani, smu- Ì5 g Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1.800.00 din. za organizacij in podietja mesečno 250.00. letno 2.500.00 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale In sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. . primorski dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT fèìrfll ^lan ',a|'ianske in tiska |>St IH H] zveze časopisnih založnikov FIEG 25. aprila 1984 Po anketi Inštituta za raziskavo javnega mnenja v Linzu Letos se bo vsak tretji Avstrijec odpovedal poletnim počitnicam DUNAJ — Vsak tretji Avstrijec — natanko 34 odstotkov — se bo letos odpovedal poletnim počitnicam. To so pokazali rezultati ankete, ki jo je marca letos izvedel Inštitut za raziskavo javnega mnenja v Linzu. Vzrok takšni odločitvi je v prvi vrsti varčevanje in pa val potrošniške mrzlice, ki je decembra lanskega leta pred silovitimi podražitvami v januarju zajel večino Avstrijcev, ki so se to pot odločili za večje nakupe, nove avtomobile, in s tem povzročili, da se je primanjkljaj v družinskih proračunih bolj kot sicer povečal. Po podatkih inštituta se je doslej za dopust odločilo šele 8 odstotkov državljanov Avstrije, 58 se jih še ni odločilo, kaj bodo, medtem ko jih je 14 odstotkov na vprašanje, kje bodo preživeli proste dni, odgovorili »doma«. Trend po »počitnicah na balkonu« v Avstriji že nekaj let narašča. Od tistih, ki si bodo dopust privoščili, se jih je v veliko veselje domačih turističnih delavcev mnogo o- dločilo počitnikovati v Avstriji, 29 odst. načrtuje počitnice v inozemstvu. 19 odst. od slednjih se še ni odločilo, kam se bodo odpeljali. Q LA PAZ — Kot so poročali iz La Paza se je general Haroldo Pinto, poveljnik četrte divizije bolovijske vojske, ki ima svoj sedež v Raboreju (na meji z Brazilijo) uprl osrednji vladi. Tako so govorile prve vesti, ki so se razširile v La Pazu. Vzrok naj bi bil v 1200 strojnicah, ki jih je Mitterrand podaril bolivijski policiji za_ boj proti trgovcem z mamili, a je vojska zahtevala, naj ona prevzame nadzor nad njimi. Vlada je kasneje vesti o uporu demantirala, kljub temu pa tudi ta dogodek kaže kako napeto vzdušje vlada trenutno v tej deželi. Ni vedno prijetno biti časnikar vasniKarjem KoiummjsKega časnika KI Bogotano ni bilo ravno prijetno, ko so morali pod grožnjo orožja gverilske skupine M-19 natisniti 70.000 izvodov tega časopisa s protivladno vsebino in ga nato razdeljevati po mestu. (Telefoto AP) Španščina vse bolj izriva angleščino na jugu ZDA Kdor zna - zna BRAINTREE — 62-letni Harold Costello se je pred leti ločil od žene in zapustil svojih sedem o-trok ter si je v Lebanonu v zvezni državi Maine, v barakarskem naselju postavil hišico iz lesa in lepenke. Pred dnevi pa je iz rojstnih datumov svojih otrok in datuma državnega praznika sestavil posebno kombinacijo številk in jih zabeležil na stavnem listku državne loterije v Massachusettsu. Ta nenavadna kombinacija je staremu upokojenemu in revnemu mizarju prinesla nič manj kot prvo nagrado v skupnem znesku več kot 3 in pol milijarde lir. WASHINGTON — Amerikance tare, poleg drugih, na jugu njihove obširne dežele še ena težava: potem ko so pet stoletij kolonizirali svojo državo ne le z ljudmi, ampak tudi z angleškim jezikom, zdaj nenadoma ugotavljajo, da jim v tem oziru zmanjkuje tal pod nogami. Podatki zadnjega ameriškega štetja so pokazali, da je v Novi Mehiki že 37% prebivalstva špansko mehiškega porekla, v Teksasu 21%, Kaliforniji 20%, Arizoni 16%, Koloradu 12%, v New Yorku 10% itd. Toda_ še bolj vznemirja angleško govoreče Amerikance dejstvo, da se ti špansko govoreči Američani vedno bolj množijo in širijo. Točnega števila, koliko jih je, kljub štetju ne more nihče ugotoviti. Uradno naj bi jih bilo kakih 16 milijonov, toda 3 tisoč km dolgo mejo z Mehiko prestopi skrivaj vsako leto po milijon Mehikancev in teh ilegalcev je zdaj v ZDA že kakih 6 milijonov. Število špansko govorečega prebivalstva v ZDA se je pomnožilo od leta 1970 dalje za celih 90%. Na številnih področjih, kjer je bil še pred nekaj leti pogovorni jezik izključno angleški, govorijo danes v najboljšem primeru le še «špangleško«, če že ne kar lepo špansko. Z jezikovnimi zapleti se torej ne ukvarjamo samo pri nas. Spolnost in upokojitev CARACAS — V Venezueli imajo svoj »škandal leta«. Zanj je poskrbela 42-letna še mladostna in privlačna sonora Carmen Teresa Blanch De Carda. Do lani je bila državna uradnica, nato pa se je upokojila. Kljub svoji kratki delovni dobi prejema kar lepo vsotico poldrugega milijona lir mesečne pokojnine. In kaj pri vsem tem razburja Venezuelce? Obrazložitev za njen predčasni odhod v pokoj: v njenem upokojitvenem odloku namreč piše, da so jo upokojili zaradi »nepopravljivo zmanjšanega spolnega poželjenja.« In Venezuelci bi radi vedeli, v kakšni zvezi je to z njeno upokojitvijo. Kdo se boji nemškega robota ? Japonci so znani kot tehnološko vodilni razred v svetu, toda iz njihovih pogledov sliki bi lahko sodili, da nekoliko zaskrbljeno opazujejo elektronskega robota, ga je ZRN razstavila na razstavi Deutsche Expo 84 v Tokiu. Tudi Nemci tehnološkem področju niso ravno za luno (Telefoto AP) Nigerijska vlada je zaprla meje zaradi zamenjave LAGOS — Kaže, da vsi tisti, ki imajo v Nigeriji večje vsote denarja, v teh dneh slabo spijo. Nigerijska vojaška vlada je namreč v ponedeljek nepričakovano zaprla vse meje, ostali bodo odprti le izhodi iz dežele z ladjami in letali, vendar se bodo morali vsi potniki (tudi diplomati) podvreči natančni kontroli. Razlog za to je v bistvu enostaven: vojaki, ki so zrušili lani 31. decembra prejšnjo vladavino, so ugotovili, da so številni Nigerijci, zlasti tisti, ki so imeli razne vladne funkcije, sumljivo hitro obogateli. Pri nekaterih so že opravili hišne preiskave in so pri njih našli velike količine (domačega) denarja, številni pa so svoje nairanje (nigerijski denar) hranili v tujih bankah v inozemstvu. V času zapore meje, od 25. aprila do 7. maja, bodo v državi zamenjali ves denar: oblika denarja bo sicer ostala enaka, spremenili bodo le številke: 10 prejšnjih nairajev bo npr. odslej vredno le pet novih. Stari naiiraji so tako postali v bistvu čez noč navaden svojih bankovcev papir, brez vsake vrednosti. Vsak Nigerijec bo lahko zamenjal največ do 5.000 nairajev (približno 10 milijonov lir), če bo pa hotel zamenjati v nove bankovce še večjo vsoto starega denarja, ga bo moral najprej deponirati v eni izmed bank, nato pa dokazati njegov izvor. Vprašanje neupravičenega bogatenja ie v Nigeriji (kjer znaša inflacija do 90 odst. letno), še posebno občutljivo, saj je dežela močno zadolžena (3,7 milijarde dolarjev dolga v tujini) čeprav se to čudno sliši, glede na njene petrolejske vrelce, če se je hotel vojaški režim lotiti sanacije težkih domačih gospodarskih razmer je moral vsekakor najprej ustvariti vtis, da bo celotno prebivalstvo v enaki meri nosilo bremena te stabilizacije, zato je bilo bistveno dokazati, da ne bo odslej nobenemu dovoljeno si kovati dobičkov iz javnih sredstev, na račun ostalih sodržavljanov. Zamenjava bankovcev naj bi bila v teh prizadevanjih prvi korak. viadim/rHerceg Desperado Joaquin Muriella (53.) Aosta prednjači v skupni porabi 8IM živimo v potrošniški družbi. Toda ta nikakor ne troši povsod enako. Razlike so med posameznimi dražvami, so pa tudi med posameznimi deželami, področji, pokrajinami. 1STAT je objavil statistiko o skupni porabi v Italiji, iz katere je razvidno, da so tu med posameznimi področji izredno velike razlike. Statistike se nanašajo na leto 1981. verjetno pa sorazmerja tudi danes niso bistveno drugačna. Tako lahko iz tega dokumenta razberemo, da je »rekorder« skupne p°-rabe na posamezno osebo v Italiji Dolina Aoste. Ta poraba znaša v tem alpskem predelu namreč točno 9.872.000 lir. Na drugem mestu ji sledi z dokajšnjim zaostankom Ligurija (7.468.000 lir), za njo pa Južna Tirolska (7.294.000 lir). Najnižjo srednjo porabo na osebo so imeli v letu 1981 v Bazilikati, kjer je znašala 4.267.000 lir, kar je manj kot polovica one iz Aoste. Pa tudi sicer ni Jug ravno zavidanja vreden: njegov popreček je, kar se skupne porabe tiče, znašal le 4.637.000 lir in je s tem krepko prispeval, da ludi italijanski vsedržavni popreček ni bil ravno visok: 5.834.000 lir. Potniški helikopterji pri JAT BEOGRAD ^— V JAT se bodo morda kmalu znašl ludi helikopterji s približno 30 sedeži. Vzdrževali bi proge od obmorsKih mest' do otokov. Med zimsko sezono bi helikopterji vozili od Beograda do Kopaonika ali pa od Dubrovnika do zimskih olimpijskih terenov na Jahorini. Namen je očiten: omogočiti turistom in vsem drugim, ki to želijo, da čimprc.j in udobno prispejo do krajev, kamor z letalom ni mogoče prileteti. Medtem ko v JAT proučujejo možnost, da bi že kmalu prevažali potnike tudi s helikopterji, je nekaj že gotovo. Ta letalski prevoznik namerava v začetku prihodnjega meseca vključiti na progah proti Prištini, Mostarju, Nišu in Osijeku v promet 2 letali tipa JAK 40 s po 40 sedeži. Z uvedbo teh dveh letal bo začel JAT realizirati zamisel, da bi na domačih progah b prihodnje prevažal potnike s floto manjše kapacitete.