matajur
UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO
novi
OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM
H
IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR
tednik Slovencev videmske pokrajine
v dreSkem kamunu za veliko NUOČ...
ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine
TAXEPERgUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
št. 11 (1660) Čedad, četrtek, 18. marca 2010
nas casopu tudi na-spletni strani
S
www.novimatajur.it
Velika skarb za špietarsko dvojezično šuolo
Zaries težki cajti se nam pišejo
Težki cajti se nam pišejo. An glih v momentu, ko seje zdielo, de lahko v mieru živ-mo an dielamo za nas, za našo mladino an za našo zemljo. Za ji odpriet nove poti an ji dat parložnost rast v novi an odparti Evropi.
Vse tu an žlah je zmanjkala strieha nad glavo 220 otruok, ki hodijo v dvojezično šuolo. Ušafat to pravo rešitu tu nin tiednu nie bluo lahko. Potlè, ki so ble za silo napravjene šuolske učilnice, tuk so se vsi stisnili an adatal, tiste kar nas skarbi an še narpriet starše, učitelje, profesorje an vodstvo šuole je, ki an kakuo bo jeseni. Le grede je paršlo tudi do hude politične provokacije z mazanjem tabli s slovienskimi napisi po vsieh naših kamunah, ki jo nekateri, tudi inštitucionalni predstavniki, mislijo zvaliti na naše ramana. Tuole umazano dielo an garde insinuacije so slovienske organizacije že obsodile an tudi prijavile karabinjerjem. Te-lekrat na bomo mučal.
Taki momenti so tudi nevarni. Zatuo je potriebno po adni strani iti naprej z našim dielam an z našimi projekti, ki so pametni an dobri, takuo ki nam pravejo vsi tisti, ki nas od zuna gledajo an vidijo, de niesmo an na želimo biti zaparti v kotu, de gledamo an dielamo za se povezat na šaroko tudi s pomočjo evropskih programov. Kjer je dielo, je an pardielo, so nas učili naši te stari. An tuole smo konc koncu pokazal an dokazal tudi v saboto v kamunski sali v Spietre, tuk je biu konkorš Naš domači jezik.
Po drugi strani bo trieba se še buj daržat kupe an kupe braniti naše pravice, vprašati spoštovanje zakonu, ki branijo jezikovne manjšine an med njimi tudi našo. Povezani muormo biti tudi zatuo, ker bo naša šuola imiela potriebo pod-puoro vsieh, de ji za novo šolsko lieto ponudijo dobro rešitev, parmierne prostore an dejo na arzpartijo na kose, samuo de rata buj šibka.
3TWC6N*
P0DSRIEDNJE
Le organizzazioni slovene hanno sporto denuncia
Le organizzazioni slovene della provincia di Udine condannano senza riserve il raid di ignoti imbrattato-ri che di recente hanno danneggiato le tabelle stradali nei comuni delle Valli del Natisone, ma nello stesso tempo rigettano con fermezza insinuazioni appar-
se sulla stampa che collegano gli atti vandalici alle organizzazioni stesse ed auspicano che i responsabili vengano individuati e perseguiti a norma di legge. Sono questi i contenuti della denuncia fatta sabato 13 marzo a S. Pietro. segue a pagina 4
Meno di due settimane dopo lo sgombero disposto a causa delle carenze statiche evidenziate dalla perizia tecnica sull'edificio delTIstituto scolastico bilingue di San Pietro al Natisone, sono riprese regolarmente le lezioni nelle scuole d'infanzia, primaria e secondaria che, fino alla fine dell'anno scolastico, saranno divise tra il collegio del Convitto Paolo Diacono, l'edificio dell'ex Istituto magistrale e la sede della Comunità montana.
“Per fortuna, anche se solo temporaneamente, tutto si è risolto molto velocemente e i nostri bambini e ragazzi hanno potuto riprendere le lezioni dopo una sola settima-
Dopo il trasloco forzato delTIstituto scolastico bilingue
Finalmente di nuovo tutti a scuola!
d
La scuola materna bilingue ha trovato ospitalità nel ‘college’
na di pausa. Sono tante le persone che ci hanno dato una mano in questo periodo per noi così difficile, tra questi ci tengo in particolar modo a ringraziare il vicesindaco di San Pietro Mariano Zufferli, tutte le squadre della protezione civile ed i genitori che hanno reagito in modo molto costruttivo sacrificando anche molto del loro tempo libero per aiutarci,” ci ha detto la preside dell'Istituto scolastico comprensivo bilingue Živa Gruden dopo il trasloco. (T.G.) segue a pagina 5
Dvojezična šola, sen. Pegorer in Blazina na obisku
Senatorja Carlo Pegorer in Tamara Blažina, župan iz Fojde Cristiano Shaurli, komisar Tiziano Tirelli in ravnateljica dvojezične šole prof. Živa Gruden
Senatorja Tamara Blažina in Carlo Pegorer sta v petek, 12. marca, obiskala Speter, da bi se z ravnateljico dvojezične šole Živo Gruden in kasneje s špetr-skim županom Tizianom Manzinijem seznanila s problemi preselitve dvojezične šole oz. z začasno rešitvijo, ki so jo našli po tednu dni mrzličnih pogovorov, sestankov in varnostnih inšpekcij ter po oblikovanju konvencij na različnih ravneh in s številnimi sogovorniki. V ospredje je bilo seveda postavljeno tudi vprašanje, kakšne rešitve se nakazujejo za prihodnje šolsko leto.
Obisk dveh senatorjev, ki ju je spremljal pokrajinski tajnik DS in obenem župan iz Lojde Cristiano Shaurli, se je začel na sedežu gorske skupnosti, kjer je bilo na vrsti srečanje z ravnateljico, s komisarjem Tizianom Tirellijem in s profesorji, ki so si ogledovali prostore v pritličju. In prav tu bo do konca šolskega leta imela svoje učilnice dvojezična nižja srednja šola. V tem izrednem stanju se je komisar s sodelavci izkazal in se hitro aktiviral, čim je bila v petek zjutraj nakazana ta rešitev.
beri na strani 5
Štierandvajset vpisanih an kakih petdeset ljudi pred mikrofonam, ki so nas zmi-slili na stare cajte, so se nam storli posmejat, nam storli mislit an nam tud kiek zganili glaboko v sebe.
Tuole smo videl an čul na konkoršu Naš domači izik, ki gaje napravla špietarska kamunska aministracjon v saboto v kamunski sali, kjer se je zbralo zaries puno ljudi.
Tiste, kar je pa paršlo jasno na dan je tudi, kakuo je šele živa ljubezen do maternega jezika, saj učiteljica iz Subida, ki ima čez 80 liet an že lieta an lieta živi v Sondriu, je na pravo puošto paršla v Špietar za konkorš s posebno zgodbo iz cajtov,
Živ an bogat naš domači jezik
V"	v
Stierandvajst vpisanih v saboto 13. marca na konkoršu občine Spietar
ko je bila otrok, an zlo lepuo napisano an poviedano.
Paršlo je tudi jasno na dan, za tega, ki je teu tuole videt an čut, kako veliko dielo so nardila v zadnjih narmanj tridesetih lietih slovienske društva v naših dolinah za daržat živo našo domačo besiedo.
Pa tudi kako veliko uried-nost ima za naš slovienski dialekt špietarska dvojezična šuola, če je ne bi bluo, bi v saboto na poslušal tar-kaj pridnih otruok an mladih puobu an čeč.
Zupan Manzini an žirija dajejo premio Anni lussa, ki je paršla na prvo miesto v kategoriji te velikih
Šuolarji dvojezične šuole, ki jim v saboto ni obedan nič jau, zaslužijo še posebno pohvalo, saj nieso imiel caj-ta za se napravt an zadnji tiedan so jim bli tudi zaparli šuolo, takuo, de nieso mogli pravat...
Poslušal smo otroke, an te velike, poslušal smo tudi skupine od te narbuj mikane, kjer sta bla na dva, do tiste narbuj velike od zbora Tri doline iz Kravarja tuk jih je bluo vič ku dvajset.
Poslušal smo tudi vič gla-suov: nadiški dialekt v vseh njega varjantah, terski iz vasi Subid an tudi po rezijansko, “de bota čul naš ji-zik an viedel, de smo an mi tu”, je jala Silvana Paletti. beri na strani 7
novi matajur
Četrtek, 18. marca 2010
2
II PD interviene sul commissariamento della Comunità montana
La proposta di riforma non c’è, i costi aumentano
I circoli del Partito democratico delle Valli del Torre e del Natisone guardano con preoccupazione alla situazione creatasi nella Comunità Montana Torre Natisone Collio dopo il commissariamento imposto dalla giunta Tondo. Allora il governo democratico della Comunità Montana da parte di sindaci legittimamente eletti dai cittadini è stato interrotto in attesa di una riforma degli enti montani con la scusa di ridurre i costi della politica e migliorare efficacia ed efficienza dell’ente comprensori ale.
Ora, a sette mesi di distanza, dopo svariate bozze circolate ufficiosamente, non si vede una proposta concreta di riforma e contemporaneamente gli obiettivi annunciati possono dirsi falliti.
Alla faccia della promessa riduzione, i costi sono aumentati, scrive il PD in una nota. Un regolamento approvato ad hoc, aggiunge, porterà nel 2010 il costo del commissario a superare quello di un presidente, dell’intera giunta e del consiglio dell’ente. La mancanza di rappresentanza delle comunità
locali rischia peraltro di determinare una ripartizione delle risorse con criteri legati all’appartenenza politica e direttamente orientati dalle esigenze della giunta Tondo piuttosto che dalle reali necessità del territorio.
La promessa di raggiungere un miglioramento dell’efficacia e dell’efficienza dell’ente comprensoriale è
stata tradotta da parte del commissario, prosegue il PD, in una riorganizzazione che, dopo aver paralizzato per oltre un mese l’attività dell’ente, ha incredibilmente determinato l’attribuzione a un singolo servizio della gestione di investimenti per più di 16 milioni di euro. Si è così generato, al di là della buona volontà e professionalità dei
Anche il nostro giornale ha chiesto lo stato di crisi
Cari lettori, il Novi Matajur è una delle tante aziende friulane che hanno chiesto lo stato di crisi. Nello stesso tempo è il nostro e vostro giornale che informa su quanto accade nella Benecia, a Resia e nel Tarvisano.
La richiesta per lo stato di crisi è dovuta principalmente ai contributi rimasti per anni invariati o diminuiti e con prospettive di bilancio alquanto incerte. Senza lo stato di crisi, la cassa integrazione ed i prepensionamenti il Novi Matajur entrerebbe in una crisi irreversibile.
La richesta per lo stato di crisi tende a riorganizzare l’azienda riducendo il personale ed apportando innovazioni organizzative e tecniche con la speranza che voi, lettori, non perdiate il vostro giornale e la qualità e professionalità che lo contraddistinguono. Dovrete avere un po’ di pazienza poiché ci aspetta un periodo non facile. Con il vostro aiuto e la vostra benevolenza riusciremo ad attraversare una fase complicata per offrirvi domani un giornale ancora migliore.
dipendenti, un sicuro intasamento dell’attività amministrativa e della possibilità di garantire rapidamente lavoro alle imprese ed inoltre, avendo attinto anche a nuovo personale esterno, non si è realizzato alcun risparmio.
Tutto questo è ancor meno comprensibile tenendo conto che lo stesso servizio potrebbe trovarsi a gestire ulteriori 12 milioni di euro derivanti dalle progettualità presentate sul Piano di Sviluppo Rurale, andando così ancor più in difficoltà e soprattutto penalizzando pesantemente imprese agricole e forestali, cittadini e territorio.
Oltre a ciò, nessuna nuova progettualità è in corso di elaborazione per attingere alle notevoli risorse messe a disposizione dai programmi comunitari o quantomeno per affiancare e sostenere i comuni in questo percorso, a ulteriore conferma di quanto intempestiva e dannosa sia stata la decisione di commissariare l’ente montano.
Il Partito Democratico auspicando un rapido superamento della gestione commissariale e si dichiara disponibile a partecipare ad un percorso di riforma degli enti locali della montagna che deve partire dalla capacità di autogoverno dei sindaci e dalle reali necessità del territorio garantendo nel contempo quei servizi e progettualità di area vasta necessari per migliorare la qualità della vita delle comunità.
Pismo iz Rima
Stojan Spetič
S
Prejšnji teden smo na sedežu tržaške novinarske zbornice predstavili najnovejšo knjigo o zgodovini italijanskih tajnih služb. Avtor, profesor Giuseppe De Lutiis, je najbrž najpomembnejši raziskovalec in poznavalec dejavnosti italijanskih tajnih služb od časov nastanka italijanske države do fašizma in povojne demokratične republike.
Značilnost italijanskih tajnih - varnostnih in obveščevalnih - služb je bila vklenjenost v logiko hladne vojne, torej spopada med blokoma in znotraj njih. Na polotoku je to pomenilo boj tajnih služb proti levici, socialistični in komunistični, kiji ZDA niso zaupale.
Pri tem so se tajne službe posluževale vseh mogočih, tudi nezakonitih,
metod. Znana je njihova vpletenost ali prikrivanje zločinskih dejavnosti črnega in rdečega terorizma in sicer na osnovi teorije, da teror destabilizira, a v resnici stabilizira družbo in njena politična ravnotežja.
V naših krajih, specifično v Furlaniji Julijski krajini, so tajne službe sodile, da so njihovi glavni sovražniki »sla-vokomunisti«, kar je neizbežno vpletalo v blokovski spopad tudi narodne manjšine. Našo še posebej.
Dokazov o tem je nič koliko. V letu 1964 je general De Lorenzo pod pokroviteljstvom predsednika republike Segnija pripravil načrt državnega udara, podobnega onemu, ki so ga tri leta pozneje izvedli grški polkovniki. Tedaj naj bi posebno hudi neredi izbruhnili v Benečiji, kjer bi usmrtitev slovenskih duhovnikov pripisali jugoslovanskim agentom in njihovim pomagačem, domačim komunistom.
K sreči je »rožljanje sabelj«, kakor ga je imenoval socialistični voditelj
Pietro Nenni, kmalu utihnilo. Levi center pa je zaradi omenjene grožnje ob samem rojstvu izgubil svoj reformistični naboj. Destabilizacija - stabilizacija je torej uspela.
Nekaj let prej so na Južnem Tirolskem pokale bombe. Rušili so električne stebre in orožniške postaje. Vsa Italija je vztrepetala in se zgražala nad terorizmom nemške manjšine v alpskem pogorju. Tudi v Trstu so dijaki šli na ulice in vzklikali gesla proti dvojezičnosti. Komentatorji so ugotavljali, da manjšinam ne gre ponuditi prsta, ker si sicer vzamejo celo roko. Izvajanje južno tirolskega paketa seje upočasnilo in je trajalo še cela desetletja.
V knjigi profesorja De Lutiisa pa najdemo dokumentirano poglavje o tem, kako so za atentati na Južnem Tirolskem stali agenti tajnih služb, ki so privlekli k sodelovanju nekaj domačinov in tako vrgli senco na nemško manjšino.
Ne trdim, daje tako potekalo tudi izzivalno mazanje italijanskih krajevnih imen na dvojezičnih tablah v Benečiji. Vendar se moramo tudi v tem primeru vprašati: »Cui prodest?«
 Aktualno —
v
Široka preiskava o korupciji v Sloveniji
Sredi prejšnjega tedna je slovenska policija po obsežni akciji, ki jo je izvedla pri ugotavljanju gospodarskega kriminala, korupcije in izsiljevanja po Sloveniji, pridržala štiri osebe. Preiskava seje po neuradnih podatkih začela v Luki Koper, med pridržanimi so bili tudi kmetijski minister Milan Pogačnik (v naslednjih dneh je odstopil), prvak SNS Zmago Jelinčič in poslanec SNS Srečko Prijatelj, ki je še v priporu. Hišno preiskavo so opravili na domu bivšega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja. Ko pišemo, se položaj vseh osumljenih spreminja, na kar morajo biti bralci pozorni. Dogodki pa so potekali na dokaj opazen način.
Sredi Solkana je policija aretirala poslanca Srečka Prijatelja v trenutku, ko mu je podjetnik Matjan Mikuž iz nepremičninskega podjetja Premik izročal vsoto 323.000 evrov. Zdi se, daje podjetnik v določenem trenutku ocenil, da je izsiljevanja, ki naj bi ga izvajal poslanec, dovolj, in je zato zadevo prijavil policiji, kije lahko tako ukrepala med konkretnim dejanjem.
Policija je istega dne vstopila tudi v prostore občinske hiše v Murski Soboti in opravila pogovor z županom Antonom Štihcem. Kriminalisti so iskali dokaze o morebitnem prenosu državnih zemljišč, namenjenih za gradnjo evropskega letalskega muzeja, v posest mestne občine Murska Sobota. Zemljišče naj bi z države na občino prenesel kmetijski minister Milan Pogačnik.
Policijska ekipa je šla tudi v parlament, Iger je ustavila poslanca Zmaga Jelinčiča in preiskala sedež poslanske skupine SNS in kasneje Jelinčičevo stanovanje. V preiskovalni mreži je bila v Pobegih pri Kopru v akciji še ena policijska ekipa. Opravila je pogovor z nekdanjim predsednikom upravnega sveta Luke Koper Robertom Časarjem. Kriminaliste so zanimale podrobnosti o nakupih zemljišč za gradnjo terminala Luke Koper pri Sežani.
Policijska preiskava je trajala več mesecev. Kljub temu, da so v akciji sodelovali kriminalisti, tožilstvo in preiskovalni sodnik, je akcija ostala
skrbno varovana skrivnost. Policija je v zadnjih mesecih pridobila znatne količine gradiva. Po prijavi podjetnika Mikuža pa je prejela sodno odredbo za prisluškovanje poslancu Srečku Prijatelju. V tem primeru je policija poizvedovala o nenavadnem “poslovnem” odnosu med podjetnikom in poslancem. Podjetnik je namreč kupoval zemljišča pri Sežani, v bližini doma poslanca Prijatelja, Iger naj bi Luka Koper zgradila terminal. Podjetnik Mikuž, kije bil poslovno povezan s soprogo poslanca Prijatelja, naj bi za majhen denar kupoval zemljišča in jih za velike vsote prodal Luki Koper. Ob tem naj bi domnevno svoj delež kupčije dobil tudi Prijatelj.
Med prisluškovanjem je policija izvedela še za dogovore med poslancem Prijateljem in kmetijskim ministrom Pogačnikom. Predsednik SNS Zmago Jelinčič se namreč dolga leta ukvarja z idejo, da bi nekje v Sloveniji postavili aeronavtični muzej. Poslanec, prav tako SNS, Prijatelj je začel “trgovati” z ministrom Pogačnikom. Predlog ministru je bil naslednji: ko bo minister zemljišče pri Murski Soboti, ki je v državni lasti, prenesel na omenjeno občino, slednja pa ga bo namenila aeronavtičnemu muzeju, bo SNS podprla Pogačnikove parlamentarne načrte.
Priprtje poslanca Srečka Prijatelja in razkrije trgovanja s poslanskimi glasovi po mnenju predsednika parlamenta Pavla Gantarja zagotovo ni dobro za ugled parlamenta, vendar pa sta preiskava in razkrije dobri za pravno državo. Glede poslanske imunitete pa ni možnosti, da bi jo parlament v primeru omenjenega poslanca odobril. Gantar poudarja, da imuniteta ne velja, ker kazen, ki bi pritikala Prijatelju, predvideva vec kot 5 let zapora, obenem pa so ga zasačili med kaznivim dejanjem, tako da ni možno uporabiti imunitete. Prijatelj je trenutno obtožen izsiljevanja in nedovoljene proizvodnje in prometa z vojaškim in drugim orožjem, ki so mu ga našli doma med hišno preiskavo in v samem avtomobilu. Za prvo je predvidena kazen do osem let zapora, za drugo pa do deset let. (r.p.)
kratke.si
Futuro incerto del procuratore generale Barbara Brezigar
Domani, venerdì 19 marzo, è in programma un vertice tra il premier sloveno Borut Pahor, il procuratore generale Barbara Brezigar e il ministro per la giustizia Zalar. Secondo quest'ultimo, la Brezigar avrebbe agito in modo incostituzionale ed illegale nel caso Baričevič, il procuratore generale invece sostiene il contrario. Il premier ha ribadito la sua fiducia in entrambi. Nel frattempo i partiti Zares e LDS hanno già chiesto la rimozione della Brezigar dal suo incarico.
In Slovenia non è più necessario l'equipaggiamento invernale
Dal 15 marzo si può circolare in Slovenia senza l'equipaggiamento invernale, obbligatorio nei quattro mesi più freddi. Secondo la legge sulla sicurezza nel traffico i veicoli fino a 3,51 tra il 15 novembre ed il 15 marzo devono essere muniti di gomme da neve o di catene. Le multe previste sono di 120 euro per chi ne è sprovvisto e di 400 euro per chi intralcia il traffico. L'equipaggiamento è però sempre obbligatorio in caso di condizioni climatiche invernali.
Il nuovo ministro dell'agricoltura potrebbe essere Janko Veber
Il premier sloveno Borut Pahor potrebbe decidere già entro il fine settimana il nuovo candidato a ministro dell'agricoltura. La carica è rimasta vacante dopo le dimissioni di Milan Pogačnik che sarebbe coinvolto in un caso di corruzione.
Il posto di ministro spetterebbe ad un membro del partito di coalizione più grande, la SD. In pole position si troverebbe il sindaco di Kočevje e parlamentare Janko Veber.
Tabelle bilingui in Carinzia: la soluzione forse quest’anno
Il ministro degli esteri sloveno Samuel Žbogar durante la sua visita in Austria ha discusso con il suo collega austriaco Spindelegger anche della cartellonistica bilingue in Carinzia. I due ministri hanno sottolineato che il 2010 potrebbe essere l’anno giusto per risolvere la questione. Inoltre, quest’anno ricorrono il 55. anniversario del Tratttato di stato austriaco che prevede nell’art. 7 i diritti delle minoranze ed il 90. anniversario del plebiscito della Carinzia.
Corte europea dei conti: Cvikl tra i possibili membri
La Commissione Controllo sul Bilancio del Parlamento europeo ha approvato la candidatura dello sloveno Milan M. Cvikl a diventare membro della Corte europea dei conti. La decisione finale spetta in ogni caso al Consiglio.
Cvikl è già stato ministro sloveno degli affari europei e presidente della Commissione parlamentare di controllo sul bilancio slovena. Era stata invece respinta nel 2004 la sua candidatura a presidente della Corte dei conti nazionale.
Na šoli v Ukvah prvič slovenski kulturni dan
Program so sooblikovali učenci iz Kranjske gore
Po Prešernovi proslavi ali dnevu slovenske kulture, ki se je odvijal 27. februarja v prostorih bivše mlekarne v Ukvah v Kanalski dolini, je bila na sporedu še mala Prešernova proslava na osnovni šoli v Ukvah.
V njenem pritličju so se zbrali učenci vseh petih razredov in v spremstvu učiteljic pričakali goste iz os-
novne šole Josipa Vandota iz Kranjske Gore, ki so sooblikovali kulturni dogodek. Srečanje je vodila učiteljica Alma Hlede, ki v sklopu ure multikulture na osnovni šoli poučuje slovenski jezik in glasbo v slovenskem jeziku. Učenci ukovške šole so pokazali, kaj se učijo pri uri slovenščine in s pesmijo, besedo in igro predstavili
nekatera dela Prešerna, Bitenca, Pavčka ter tudi nekaj besedil iz domačega ljudskega izročila. Gojenec Glasbene matice šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini je na klavirju spremljal del prireditve. Gostje, učenci iz kranjskogorske šole, so prispevali h kulturnemu programu z recitacijami in pesmijo.
Učenci so se nato preselili v šolsko telovadnico, kjer so si ogledali gledališko predstavo za otroke z naslovom »Kako je Nejc prev-
zgojil babico«, sledilo je skupno kosilo. Prireditev sta finančno in organizacijsko omogočila Občina Naborjet Ovčja vas in Slovensko kul-
turno središče Planika. Med publiko je bilo tudi precej staršev učencev ukovške šole, kije edina javna šola na občinskem teritorju. Solo trenutno obiskuje samo šestintrideset učencev.
To je bila prva Prešernova proslava na neki šoli v Kanalski dolini, upati je, da se bodo taka srečanja in sodelovanja nadaljevala. Predpogoji obstajajo, saj v tekočem šolskem letu Slovensko kulturno središče Planika v dogovoru z didaktičnim ravnateljstvom finansira enkrat tedensko dodatno učiteljico slovenskega jezika v oporo obstoječemu programu v ukovški šoli.
Rudi Bartaloth
24 marzo 2010 dalle 00.00 alle 24.00
ToBe Continued...
24 ore di suoni in diretta da tutto il mondo su www.stazioneditopolo.it
In occasione della Giornata Mondiale perla Lotta alla TBC
A CURA DI Ol TIGNA GLOBALI! DI LLA SALUTI!
Globalna Dit.avnica Zdravja di Topoi.o
Il premio ‘Folclor tal cur’ a Livio Micelli Liviot
Livio Micelli Liviot di San Giorgio di Resia suona con il prof. Pavle Merku (proprietario della foto)
“Il Gruppo Folkloristico Val Resia e l’associazione A.G.F.F. rendono merito al compianto Livio Micelli Liviot per aver saputo tramandare con umiltà e caparbietà il proprio sapere sul violino e sulla musica tradizionale resiana a tutti quanti fossero interessati, senza preclusioni di sorta, ma solo con la cosciente consapevolezza che la grandezza di una persona fosse nel mettersi a disposizione di tutti. Per aver stimolato e incentivato con continue e passionali parole di incoraggiamento chiunque dimostrasse interesse verso il violino, suo compagno di sempre. Perché, nonostante la sua indiscutibile grandezza di suonatore di musica resiana, è sempre rimasto una persona semplice, umile e disponibile.”
Questa è la motivazione con la quale è stato assegnato per l’anno 2009 l’ambito premio regionale ‘Folclor tal cur’, giunto alla sua
sesta edizione, allo scomparso suonatore di citira / violino tradizionale resiano Livio Micelli Liviot.
Il premio è promosso dall’Associazione fra i gruppi folkloristici della Regione Friuli Venezia Giulia che riconosce, ogni anno, il lavoro e l’opera di componenti dei gruppi folkloristici di tutta la regione che si sono distinti nella loro attività e che hanno lasciato un segno importante nella vita sociale e culturale delle nostre comunità. Sabato 16 gennaio i figli di Liviot, Elio, Dino e Bruno Micelli, hanno ritirato il riconoscimento a Pasian di Prato presso l’Auditorium Comunale E. Venier durante l’annuale premiazione dei benemeriti del folklore.
Alla manifestazione ha partecipato anche Francesco
Micelli, nipote di Livio e figlio di Elio, che da qualche anno fa parte del Gruppo
Folkloristico ‘Val Resia’ portando avanti quella che oramai è una tradizione di fa-
miglia, considerando che anche suo padre è stato uno degli ottimi suonatori del gruppo ed è stato più volte impegnato in tutte le attività del sodalizio e nella realizzazione di raccolte musicali.
A rappresentare il Gruppo Folkloristico ‘Val Resia’, oltre a Francesco, erano presenti la vice presidente del gruppo resiano, Serena Di Lenardo e Monica Buttolo.
Livio Micelli Liviot ha fatto parte per molti anni del Gruppo Folkloristico “Val Resia”, è stato il maestro di molti dei suonatori che oggi suonano per il gruppo ed ha spronato molti giovani affinché apprendessero le tecniche per suonare la citira e la bunkula garantendo così un futuro alla nostra tradizione folklorica.
Livio ha sempre amato la citira e ha voluto promuoverla e diffonderla. È stato informatore per molti etno-musicologi che si sono interessati negli anni di musica tradizionale resiana e con al-
cuni di loro ha coltivato amicizie durevoli e fattive collaborazioni. Per questo gli saremo sempre grati.
Nel corso degli anni, altri valenti resiani che hanno fatto parte della storia del gruppo folkloristico da veri protagonisti, sono stati insigniti del premio ‘Folclor tal cur’, vogliamo ricordare anche il loro costante impegno: Luigi Paletti, già presidente del Gruppo Folkloristico ‘Val Resia’, Vittorio Di Lenardo e Albina Madotto storici componenti del sodalizio che ancora oggi si dedicano fattivamente alle attività dell’associazione diffondendo il loro sapere sulle tradizioni resiane anche tra i più giovani, Paimira Di Lenardo, suo padre Giovanni Guan-kala e tutta la sua famiglia per tutto il tempo passato tra le fila del gruppo folkloristico più antico d’Europa e per aver contribuito fattivamente al suo mantenimento.
Gruppo Folkloristico ‘Val Resia’
Beneško gledališče je že začelo svojo tournée po naši deželi
Z igro “Week end na muorju”, ki smo jo videl lietos na Dnevu emigranta, je Beneško gledališče že začelo svojo tournée po širšem slovenskem prostoru. Takuo so jo 27. februarja gledal v kulturnem domu v Jamljah (Gorica), v nedeljo 14. marca, pa v prosvetnem domu na Opčinah (Trst). Obakrat so pridni beneški igralci privabili lepo število ljudi, ki so se pošteno zabavali ob prizorih an zapletih na odru.
Z Anno, Igorjem, Adrianom, Manuelo, Marino an Robertom je na odru spet zaživela igra Week end na muorju
Dan
v Ko
poezije
inaridii
Organizacija Unesco je prvi pomladni dan razglasila za svetovni dan poezije. Počastili ga bodo tudi v Kobaridu. “Prestopimo z Gregorčičem pomladni prag” je naslov prireditve, ki bo 21. marca, ob 11. uri, na trgu pred spomenikam Gregorčiču. Tu bo branje poezije ob glasbeni spremljavi. Organizirajo ga Inštitut za slovensko kulturo in prijatelji iz Kobarida v sodelovanju z ZSKD.
Aktualno
Tabelle imbrattate, le organizzazioni slovene hanno sporto denuncia
segue dalla prima
I rappresentanti di tre associazioni della minoranza slovena - Bruna Dorbolò presidente dell’Istituto per la cultura slovena di San Pietro al Natisone, Iole Namor vice-presidente per la provincia di Udine della Skgz - Unione culturale economica slovena e Giorgio Banchig presidente dell’associazione Don Eugenio Bianchini di Cividale del Friuli - hanno sporto sabato 13 marzo denuncia contro ignoti per i danneggiamenti e gli
imbrattamenti «di svariati cartelli bilingui e non, con la cancellazione di toponimi italiani».
I firmatari della denuncia rilevano che si tratta di «gesti di inciviltà e di intolleranza che vanno contro la convivenza di lingue e culture di questo territorio» e ricordano che «alcuni dei cartelli stradali imbrattati sono stati realizzati con i finanziamenti previsti dalla legge 482/1999 sulla tutela delle minoranze linguistiche storiche in Italia».
I rappresentanti delle organizzazioni slovene della provincia di Udine, si legge ancora nella denuncia presentata al comandante della stazione dei carabinieri di San Pietro al Natisone, maresciallo Eho Romito, rigettano «le insinuazioni recentemente apparse sulla stampa su eventuali responsabilità delle organizzazoni della minoranza slovena di cui facciamo parte. Ci riserviamo di adire le vie legali contro i responsabili di tali dichiarazioni». A documentazione di quanto affermato i tre firmatari hanno allegato copia di due articoli apparsi sul Messaggero Veneto dal titolo «Cartelli stradali imbrattati a Stregna e San Leonardo« (10 marzo 2010) e «Cartelli stradali imbrattati vandali anche a Sa-vogna» (12 marzo 2010).
Illustrati i dati per il 2009 dell’Agenzia regionale del lavoro
I numeri parlano chiaro, la crisi morde la nostra regione
La crisi morde e forte nel Fiuli Venezia Giulia con picchi nella provincia di Udine e di Pordenone. L'assessore regionale al lavoro Alessia Rosolen ha illustrato lo studio prodotto dalla Agenzia regionale del lavoro ed i numeri parlano chiaro.
Nel 2009, anno a cui si ri-fà lo studio, evidenzia che i lavoratori effettivamente sospesi dal lavoro sono stati 35.856, a cui si aggiungono i 13.125 lavoratori coinvolti nella Cassa integrazione straordinaria (a zero ore ed a forte rischio di licenziamento) ed i 5.656 nella CIG in deroga (per diminuzione di ordinativi e lavoro) per un totale di 54.637 unità.
Aggiungendo i 13.000 lavoratori che sono attualmente inseriti nelle liste di mobilità, cioè quelli avviati al licenziamento, si raggiunge il dato complessivo di 68.000 lavoratori fuori dalla normale produzione.
Nel 2009 hanno fatto domanda per la cassa integrazione 1.074 imprese per un numero complessivo di 54.620 lavoratori. Complessivamente sono state 7.397 le domande di CIGO presentate con una media di 7 domande per ogni impresa, pari ad una richiesta di lavoratori di oltre 200 mila unità. Ciò vuol dire che le richieste per la CIGO supera di 4 volte l'organico complessivo delle imprese richiedenti. Ciò vuol dire anche che le imprese si sono volute cautelare con più domande.
Al primo posto è la provincia di Udine con 3.452 domande di CIGO tra 686 imprese. Udine ha il primato di imprese richiedenti, a Pordenone spetta il primato di lavoratori, dove sono state inoltrate domande per 11.000 lavoratori.
Sono diminuite le domande per la cassa integrazione straordinaria, anche se nel 2010 il trend è in aumento. Ne hanno fatto richiesta 134 imprese, mentre il numero dei lavoratori coinvolti tocca quota 13.125 e di questi 2.034 sono in esubero.
I settori più colpiti sono quello meccanico, prevalentemente nella provincia di Udine, l'industria elettroni-
ca, prevalentemente a Pordenone, l'industria metallurgica e l'industria del legno.
Il consigliere regionale del PD Pupulin ha notato che le richieste di cassa integrazione aumentano nel 2010 colpendo diversamente zone altrettanto diverse. Nella nostra regione le richieste di cassa di integrazione a febbraio sono aumentate rispetto a gennaio del 10%.
In leggera contrazione è la CIG ordinaria, quella straordinaria aumenta del 20%. Crescono dunque i dipendenti sospesi a zero ore e a forte rischio di perdita del lavoro. Si tratta di un'inversione rispetto allo scorso anno. Peggio di tutti stanno Pordenone e Gorizia. Pordenone raddoppia il ricorso alla CIG ordinaria, legata alla contrazione di ordini, e aumenta del 20% quella straordinaria.
La richiesta di ore per la cassa integrazione aumenta
complessivamente del 40%. Gorizia triplica la cassa integrazione straordinaria, con un incremento complessivo del 70% (passa da 180.327 ore alle 311.405 di febbraio). Meno drammatica la situazione a Udine.
In generale nella nostra regione, specialmente nelle zone più ricche di imprese, crescono le richieste per la cassa di integrazione e particolarmente per quella straordinaria che rimane l'anticamera della mobilità. Nel 2009 la cassa integrazione straordinaria ha colpito a Udine 6.995 lavoratori di 76 imprese di cui 1.213 in esubero, a Pordenone 4.581 lavoratori, di cui 676 in esubero, a Gorizia 13 imprese per un totale di 1.350 lavoratori di cui 112 in esubero, a Trieste 8 imprese per 199 lavoratori, di cui 42 dichiarati in esubero. L'aumentare della CIGS denunciato da Pupulin rimane dunque il fenomeno più preoccupante, essendo già alto il numero dello scorso anno e contando sempre i 13.000 lavoratori in mobilità.
Trening nacionalizma in ksenofobije
V prejšnjem tednu sta dva dogodka, sicer na različen način, ponovno pokazala na medetnične napetosti v Benečiji. Prvi je povsem v skladu z zakoni in voljo večine, vendar vzbuja sume in pomisleke, drugi je vsaj vandalsko dejanje, če že ne posledica organizirane mržnje.
Dvojezična šola v Špetru se je morala preseliti, saj sedanji prostori ne ustrezajo varnostnim normam. Dobro je, da je do selitve prišlo pred kako naravno nesrečo. Prvi neprijeten znak, da med določenim številom ljudmi še vedno tlijo stari sumi je bil ta, da je zavodski svet špetrske srednje šole zavrnil možnost, da bi se dvojezična srednja šola preselila v njegova poslopja. Možnost, da bi se srečali italijanščina, slovenščina in slovensko narečje očitno moti nekatere starše in profesorje. Vandalsko dejanje je bilo popis dvojezičnih tabel, ko so neznanci premazali italijanska imena in nanje napisali slovenska. Prav je, da so slovenske organizacije sprožile uradno tožbo proti neznancem, saj bi drugače običajni ljudje in skupine sprožili prav tako običajno protislovensko gonjo. Lahko bi še naštevali zgodbe o krajevnih “govoricah”, ki da nimajo kaj opraviti s slovenščino itd.
Ob tem si zastavljam zelo preprosto vprašanje: zakaj se je v videmski pokrajini, v Reziji in v Benečiji zakoreninila protislovenska mržnja? Vprašanje ni retorično. Če razmišljamo o Trstu, bomo našli vrsto vzrokov. Trst je bil pod Avstrijo do prve svetovne vojne. V Trstu in okolici so živeli Slovenci, vendar so bile v mestu močne hrvaška, češka in srbska skupnost. V času narodnih preporodov in ri-sorgimenta je Trst doživel dvojen narodni preporod. Na
eni strani seje pričelo močno nacionalno gibanje Slovencev in splošnejše Slovanov. Obenem se je dvignil italijanski Trst, ki se je želel odcepiti od Avstrije in preiti pod združeno Italijo. Dve nacionalni in tudi nacionalistični gibanji sta prišli v mnoge konflikte. K temu je prispevala še avstrijska politika, ki je podpirala slovanski vzpon, da bi omejila italijansko prevlado in njen iredentistični naboj.
Obdobje fašizma si je zadalo kot nalogo, da “bonificira” Trst in širšo okolico ter prisili slovenske in hrvaške nasprotnike k molku vzdolž Rapalske meje. Med Slovenci se je pričel skrit protifašističen odpor. Sledili so vojna, antifašistični boj in povojni dogodki, ki niso prispevali k pomiritvi. V tem kontekstu lahko razumemo določene ostanke mržnje, ki jih je dodatno okrepilo ezulsko vprašanje. Čeprav je danes mržnja med Italijani in Slovenci človeški in zgodovinski absurd, ima v Trstu in Gorici neke zgodovinske vzroke (pustimo vprašanje, kaj je zgrešeno in kaj prav).
V Benečiji teh vzrokov ni, oziroma so le na eni strani. Benečija je prešla pod Italijo leta 1866. Ljudje, ki so govorili slovenska narečja, so bili večinoma preprosti kmetje in obrtniki. Med njimi se niso širile kake slovenske in slovanske preporodne misli. Ni bilo ne slovenskih šol ne slovenske organizirane kulture, da ne govorimo o politiki. Skratka, beneških Slovencev ni podpirala kaka Avstrija, niso se spravljali v tekmo z Italijani, niso beležili gospodarskega razvoja, nihče ni izražal kakih stališč o prevladi. V Benečiji ni bilo s slovenske strani dogodkov, ki bi na kakršenkoli način kazali na kako slovansko nevarnost. Tudi med drugo svetovno vojno so
le redki vzeli v roke puško in šli v gozdove. Beneški človek je živel s svojo zemljo, govoril domač jezik in bil vezan na domače tradicije in objektivno ni kazal nobene volje po boju s sosedi.
Najprej za Italijo, nato pa za fašizem, je bilo dovolj, da Slovenci so. Nacionalna mržnja se je tu rodila kot čista volja po iztrebljanju različnega. Fašizem je pričel s svojimi preganjalnimi akcijami prav v Benečiji. Leta 1933 je prišlo do prepovedi slovenščine v cerkvah. Ni bila to knjižna slovenščina, duhovniki so govorili tako, da so jih preprosti verniki razumeli. To jim je bilo prepovedano in mi ni znano, da bi se prepovedi uprle visoke cerkvene oblasti. Kakšna revolucija, kakšno protiitalijanstvo je lahko zraslo v cerkvah, kjer so se zbirali že itak ponižni ljudje? Če je lahko tržaški ali goriški Slovenec razumel fašistično gonjo kot izrazito politično dejanje in se je temu upiral, kaj je lahko razumel preprosti beneški kmet, ki ni bil nikoli v konfliktu ne z Italijanom in ne s Furlanom?
Prav tako blazna so bila povojna dogajanja. Benečani so morali zaradi revščine s trebuhom za kruhom po svetu. Italija jih je pošiljala v žrela belgijskih rudnikov, v severne italijanske tovarne in drugam. Istočasno so trikolo-risti širili protislovenska gesla, pravili, da gre za “Titove špijone” in italijanske tajne službe so organizirale “obrambno” organizacijo Gladio, kise je znašala nad tistimi Slovenci, ki niso šli po svetu.
Kakšno nevarnost so predstavljali ljudje, ki so se borili za vsakdanji kruh? Koga so ogrožale po večini verne družine, ki so v lepem številu oddajale svoj glas Krščanski demokraciji? V bistvu so beneški Slovenci okusili etničiio mržnjo v čisti obliki. Nanje se je brez razlogov vsulo naj-brutalnejše sovraštvo, ki črpa edini razlog v tem, da nekdo drugače govori, ima kožo drugačne barve, ima telesne ali umske motnje, sedi na vozičku.
V Benečiji so bili (in deloma so še) Slovenci boksarska vreča za trening nacionalizma in ksenofobije.
Igor Gabrovec (SSk) na uradnem obisku v Tipani
Priložnosti za gospodarsko preživetje in razvoj goratih območij ter vloga krajevnih javnih uprav pri ohranjanju in razvoju slovenskega jezika in kulture so bili v ospredju na srečanju, ki ga je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec imel v ponedeljek, 15. marca, na županstvu v Tipani. Tu so ga sprejeli župan Elio Berrà, odbornik Claudio Gras-sato in občinski svetnik Donato Sturma.
Zupan Berrà, kije bil lani ponovno potrjen za ti-panskega prvega občana, se je deželnemu svetniku Gabrovcu še posebej zahvalil za pozornost do majhne stvarnosti, ki se redko kdaj znajde v središču pozornosti s strani centrov političnega odločanja. V nada-
Z leve Grassato, Gabrovec, Berrà in Sturma med obiskom
lj e vanju je Berrà orisal stanje in načrte v občini, ki si na vse kriplje prizadeva, da bi vendarle ponudila mladim in njihovim družinam nove priložnosti za naselitev opuščenih vasi in torej obujanja življenja v goratih naseljih. V tem smislu je z Gabrovcem tekla be-
seda o načrtovani deželni reformi krajevnih uprav, ki sodeč po prvih osnutkih ponovno penalizira tako majhne občine kot tudi ves gorski svet. Zato je bila izpostavljena potreba po ohranitvi nadobčin-ske ustanove, ki naj bo v načelih vsaj podobna gorski
skupnosti, zato da poveže tiste občine, ki zaradi geografskih in gospodarskih danosti delijo podobno usodo, probleme in interese.
Soočanje med tipanskimi upravitelji in deželnim svetnikom Gabrovcem se je dotaknilo tudi načrtov za razvoj novih kmetijskih podjetij, ki nosijo dvojno vlogo: poleg gospodarskega elementa je npr. ponovno uvajanje paše odličen način za urejanje razraščene okolice vasi in omejevanje gozda, ki se je v povojnih desetletjih zelo razširil. Čezmejni evropski projekti so lahko priložnost za črpanje svežega denarja, tako da ti-panska uprava že razmišlja o razvijanju novih pobud na področju turističnih vsebin in skupnih promocijskih paketov v sodelovanju z občinami na
slovenski strani državne meje. Čezmejno območje družijo nadvse bogate in zanimive krajinske danosti, ki so lahko glavna vaba za tiste, ki se radi zatekajo v neokrnjeno naravo.
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je župana Berrò pohvalil za zgleden primer doslednega uvajanja vidne in vsebinske dvojezičnosti ter v tem smislu pohvalil županovo zamisel, da bi tudi v otroški vrtec in osnovno šolo uvedli poučevanje slovenskega jezika oz. krajevnega narečja in kulture. Obenem je Gabrovec obljubil sodelovanje in pomoč, Id se začne že s samim sprotnim in pravočasnim posredovanjem informacij glede vseh zakonodajnih novosti, ki zadevajo gorata območja, turistično-razvoj-no načrtovanje ter podeželsko politiko.
— Aktualno
La scuola bilingue divisa tra ex magistrali, collegio e comunità montana
Da subito bisognerà attivarsi per trovare una soluzione stabile
dalla prima pagina
Se per le scuole d’infanzia e primaria una soluzione si è trovata subito, ci è voluto un po’ di più per la secondaria. Come si è arrivati alla fine alla sede della comunità montana?
“Sono state prese in considerazione diverse alternative. Gli spazi messi a disposizione della parrocchia sono risultati non adeguati. Il trasferimento nelle aule dell’impresa sociale Ad for-mandum e dell’Istituto per la cultura slovena dove i ragazzi hanno svolto delle attività di ricerca la scorsa settimana, avrebbe comportato ulteriori costi per il Comune derivanti dal contratto con i proprietari dell’edificio.
Ci era stata offerta la possibilità di finire l’anno scolastico nella scuola di Savogna. Al di là dell’adeguatezza o meno delle aule a disposizione, il nostro obiettivo era rimanere tutti a S. Pietro per non complicare ulteriormente il servizio di mensa e di trasporto creando altre difficoltà.
Così alla fine, anche grazie all’iniziativa dei genitori, siamo arrivati alla sede della comunità montana
Sopra gli studenti della scuola media, accanto la 5.b della elementare
che ci ha messo a disposi-
r
Costituita la commissione per l’insegnamento in friulano
1
Icirf
La Regione, su proposta dell'assessore regionale alla Cultura e Istruzione, Roberto Molinaro, ha istituito la Commissione permanente per l'insegnamento della lingua friulana, secondo quanto previsto dalla legge regionale sul friulano 29/2007.
Ne faranno parte Bruno Forte, Maria Carminati, Pierino Donada, Anna Bogaro, Rosalba Perini, Federico Vicario. La durata in carica dei componenti, ai quali verrà corrisposto un gettone di presenza di 70 euro per seduta, è di tre anni.
^ff/cazto^ A
zione gli spazi non utilizzati. Ci troveremo, è vero, in una situazione promiscua, dato che nello stesso edificio si trovano anche gli uffici dei dipendenti della comunità montana, ma il commissario Tirelli ha già avvertito tutti quanti per cui non dovrebbero esserci problemi.”
Siete soddisfatti delle soluzioni trovate?
“In generale sì. Nella sede della comunità montana abbiamo a disposizione delle stanze molto belle e funzionali. Per quanto riguarda la scuola elementare e d’infanzia, invece, soprattutto per quest’ultima lo spazio è un po’ troppo ridotto.”
Si tratta in ogni caso di una situazione temporanea. Già per il prossimo anno scolastico si dovrà trovare una nuova sede.
“Inizieremo a discutere di tutto ciò subito, il tempo che ci rimane non è molto per cui bisognerà fare in fretta. Sabato, 20 marzo, è già in programma una riunione straordinaria del consiglio comunale con all’ordine del giorno proprio il futuro della nostra scuola. A breve abbiamo intenzione anche di convocare i genitori dei nostri bambini e ragazzi per spiegare loro dettagliatamente ciò che è successo e parlare delle prospettive per il futuro.” (T.G.)
Lettera al giornale
Non c’è stata chiusura ed insensibilità
In qualità di Presidente dell'Istituto Comprensivo di San Pietro al Natisone desidero portare a conoscenza dei lettori la reale versione dei fatti riguardo alla richiesta di ospitare la scuola media bilingue, ritenendo che quanto apparso nell'articolo del Novi Matajur del 11/3/2010 non corrisponda a verità.
Il Consiglio d’istituto nella seduta straordinaria di lunedì 8/3/2010 si è espresso all'unanimità proponendo la scuola di Savogna in quanto rispondeva pienamente ai requisiti ed alle necessità della scuola media bilingue: tre aule al momento non utilizzate, una mensa ed una palestra. A supporto di ciò c'era una lettera del sindaco
di Savogna che evidenziava le caratteristiche idonee ad ospitare le classi della scuola bilingue e la disponibilità dell'amministrazione ad accoglierla.
Le aule della scuola media di San Pietro al Natisone, ritenute disponibili, sono invece utilizzate come laboratori per attività previste nel POF, la palestra è già condivisa con i due licei linguistico e pedagogico e l'organizzazione oraria delle due scuole è diversa.
Le scelte sono state dettate dal buon senso e non certo dalla mancanza di sensibilità e da chiusura da parte nostra.
Personalmente, vista la buona fede delle decisioni prese, mi sento amareggiata.
E come se - permettetemi il paragone - offrissi ad una famiglia che si trova improvvisamente con la propria casa inagibile, il mio appartamento libero in periferia e lei si risentisse perché gli ho negato le stanze della casa in cui vivo con la mia famiglia in centro!!!
Questa è la reale versione dei fatti, lascio ora ad ognuno le sue valutazioni.
Se poi ci sono motivazioni concrete per cui la scuola di Savogna non può essere utilizzata, sarebbe stato più educato un semplice “no grazie”.
Teresa Tomasetig
Concordo che ognuno farà le sue valutazioni. Rimane il fatto che la Scuola media di San Pietro è stata costruita
per ospitare tre sezioni, che in passato, come ricordiamo tutti, c’erano, ed ha quindi a disposizione 9 aule più alcuni laboratori. Attualmente le sezioni sono due con 6 classi. L’edificio scolastico è di proprietà comunale ed in gestione all’Istituto comprensivo. Il Comune d’altra parte è tenuto ad occuparsi di entrambi gli Istituti comprensivi presenti sul suo territorio. Che la scuola di Savogna fosse immediatamente agibile non è certo. Non si può inoltre trascurare il fatto che siamo in presenza di due scuole statali, con uguali diritti, e che i bambini della scuola bilingue, del tutto incolpevoli, non sono i parenti poveri e che i loro genitori li hanno iscritti a S. Pietro, (jn)
Senatorja Pegorer in Blažina z županom Manzinijem
Blažina in Pegorer na obisku v Špetru
s prve strani
Občina Špeter je namreč v sodelovanju s Pokrajino in čedajskim vzgojnim zavodom Paolo Diacono relativno za vrtec in osnovno šolo takoj našla rešitev, ki vsekakor ni optimalana, saj bodo še zlasti malčki v vrtcu ter učenci četrtega in petega razreda precej na tesnem s prostorom, je bilo še vedno odprto vprašanje nižje srednje šole.
Na zahtevo župana Tiziana Manzinija, da bi jo sprejeli v špetrski italijanski srednji šoli, je zavodski svet odgovoril negativno oz. ponudil šolske prostore v sosednji občini Sovodnja, kar bi predstavljajo šoli velike težave tudi organizacijske narave, še zlasti glede prevozov in menze. Proti taki rešitvi so se že izrekli tudi sami starši.
Občina je poiskala druge prostore najprej v župnišču, kasneje v slovenskem kulturnem centru oz. Zavodu Ad for-mandum, kjer je prejšnji teden 36 dijakov sledilo alternativnim dejavnostim.
Končno, kot rečeno, je prišlo do dogovora med Občino in Gorsko skupnostjo. V spremstvu župana Manzinija, podžupana Zufferlija in ravnateljice je sledil ogled novih učilnic za vrtec in osnovno šolo, kjer so dela še v teku že zlasti, kar zadeva ureditev pisarn, učilnice pa so že pripra-
vljene sprejeti otroke.
Obisk sta senatorja Blažina in Pegorer zaključila na sedežu občine, kjer ju je sprejel župan Manzini. Sestanka se je udeležila tudi ravnateljica Živa Gruden.
Tema pogovora je bila seveda bodočnost šole. Stara stvaba, kjer je dvojezična šola delovala petnajst let, se menda ne da obnoviti, sredstev za novo šolsko poslopje pa ni. Vsekakor gre za finančno zahteven projekt, za uresničitev katerega bi bilo po drugi strani potrebnih nekaj let.
Župan je omenil možnost, da bi s pomočjo civilne zaščite in Dežele med poletjem zgradili montažno poslopje za vrtec in osnovno šolo (70 malčkov in 113 učencev). A tudi glede tega zaenkrat ni zagotovil.
Vodstvo in starše pa skrbi, da ne bi dvojezično šolo porazdelili v sosednje občine, kar bi negativno vplivalo na njeno kvaliteto, ki temelji tudi na pedagoški kontinuiteti, in posledično na število vpisov.
Pouk je ta teden stekel tudi zaradi številnih prizadevanj, da bi šola čim-prej ponovno zaživela. Priznanje zaslužijo še zlasti ravnateljstvo, učno osebje in starši, ki so še enkrat priskočili na pomoč šoli in skupaj s člani občinske civilne zaščite pomagali ne le pri preselitvi šole, a tudi pri ureditvi posameznih učilnic.
Sen. Pegorer in Blažina sta se pogovorila tudi z nekaterimi profesorji nižje srednje šole in si oglegala učilnice
Četrtek, 18. marca 2010
Naš domači izik
V špietarski kamunski sali v saboto, 13. marca so vsak s svojim liepim dietam bili tudi Anna lussa, ki je tudi udobila v kategoriji te velikih, Aldo Clodig an Emma Golles, druga v mladinski kategoriji
...An ist bi se rada oženila!
1. na konkoršu Naš domači izik
Buogi otroški saromak
Teklo je lieto 1917 mesca februar-j a, naše doline so težkuo prenašale težave od te parve svetovne vojne, in gor par Hloc je živela ‘na družina: nona, ocjà an mat, an štierje sinuovi: an puober, kije imeu danajst liet, an tri čiče.
Tekrat Hlocje je bla majhana vas, je štiela samuo pet hiš an kajšan hlieu. Od telih pet hiš, tri so ble oštarije. Je dielala tudi na majhana buti-ga an opalda.
Vas pa je bla puna sudaških barak, an sudaške oblasti so tudi pobrale use hlieve an jih predielale u skladišča. Takuo de, buogi Hlocjan, so muorli vepeljat njih krave. Kajšan jih je pre-dau, drugi pa sojih pejal h kaki žlah-ti u bližnje vasi.
Nasa družina jih je pejala gor na Zverine, kjer je živiela ‘na teta.
Puob, ki moremo ree de je biu šele an otrok, je muoru hodit governat njih dvie krave dvakrat na dan, zguoda in zvičer, tetà mu je krave po-muzla takuo, de je usaki krat parne-su damu mlieko.
Od Hlocja do Zverinca nie, de je deleč, an kvart ure hoje, pa po zime,
an narhujše zguoda pred dnem an po mrazu, al po dažu, je tale kratka pot, bla težki an obupen Kalvar za našega fantiča. Usako jutro se je muoru sam zbudit, paržgat svoj lumin an se pobrat na Zverinac.
Na muostu, Ta Za Rojo, je bla su-daška straža, ki pa mu nie dielala te-žau, sa so ga usi vojaki dobro poznal, an usiem se je usmilu tele buogi otrok an njega lumin.
Zmieran naša buoga dušica je biu u strahu, bau se je zaspat, kier nie imeu budilnice (žvelje), an ocja je bil posebno oster an brez usmiljenja.
Takuo eno jutro seje zbudu an se mu je zdielo že pozno, je naglo ustu, se zaviu u njega cunje, paržgau lumin an se pobrau na njega usakdanjo pot. Je bla na čarna tarna, slana je belie-la po pot pod luminovo lučjo, mraz, velik mraz da so ga uha ščapiele, stražnik na muostu ga je uprašu -Kam greš? - Governat - mu je od-guoriu s tresečim glasom naš pober an šu po njega pot.
Kar je paršu na Zverinac, teta, ki po navadi ga je že čakala s kako gorko pijačo, nie bla še ustala, an tudi po
vasje šele use spalo:- San višno ustu previe zagodà- je pomislu naši puober in se potegnu u štalo za se nomalo ugriet. Pa štala je bla majhana an nie bluo kam sedint. Edini prestor je biu u jaslicah.
Krave so ležale an mierno pred-viekale, takuo, naš fantič je šu gu ja-sla, je zbrau nomalo plieu ki so ble ostale, jih je potisnu tu an pič an usednu na nje. Seje parluožu tiah zidu, stegnu noge, oviu se oku sebe lieuš ku k’je mu njega jopico, an po-časo je zaspau.
Je začeu sanjat, da je biu u adni gorki izbi, an da mama ga je varva-la na kolienah. Mu je nieki pravla, an grede ga je buošcala gor po lice.
Use tu an žlah ga je nieki pora-špalo gor po nuosu, se je zbudiu, an je vidu kravo Moro, ki z izikam ga je mierno lizala. Jo je tudi on pošagatu po gobce, se ji je posmejau an skuo-ze okno je vidu, da se diela dan. Je ustu an začeu governat svoje prija-teljce.
Dosti krat žvina ima vic usmiljenja ku človek.
Aldo Klodič
Muoj
tatič mi je poviedu no pravco, ki ga je navadla njega mama an moja nona Carolina:
Ankrat je bila na Beta, kije vzela puobčju kapu.
Puobič je jou: »Beta dam kapo«
Beta je jala: »Če mi daš kruha, ti dam kapo«
Puobič je šu ča h mam an je jau: »Mama dam kruha«
Mama je jala: »Če mi daš mheka, ist ti dam kruha«
Anta' puobič je šu čah buše an je jou: »Bušca dam nomarco mheka« Bušca je jala: »Če mi daš sena, ti dam mheka«
Puobič je šu gu senažet an uprašu: »Senažet dam sena« Senažet je jala: »Če mi daš koso, ti dam sena«
Anta' je šu doh kovaču an uprašu: »Kovač dam koso«
Kovač je jou: »Če mi daš sadla, ist ti dam koso«
Puobič je šu čah kotaču: »Kotač, te prosim dam sadla«
Kotač je jou: »Če mi daš želoda, ti dam sadla«
Puobič se je pobrou an šu gu host an uprašu doba: «Dob, dam želoda« Dob je jou: »Če mi daš lato, ist ti dam želoda«
Anta je šu gu garim an jou: »Garim dam lato«
Garim jou: »Če mi daš pouč, ist it dam lato«
Puobič je imeu pouč ta za ritjo an je usieku lato.
Lato je nesu dobu an dob mu je dau želoda, ki ga je nesu kotaču.
Kotač mu je dau sadlo, kije nesu kovaču,
Kovač mu je dau koso, koso je nesu sanažetu Sanažet mu je dala sena, ki ga je nesu buše.
Bušca mu je dala mlieka, ki ga je nesu mam Mama mu je dala kruha an ga je ku busk nesu Bet.
Takuo Beta mu je uarnila kapo.
Emma Golles
Ja, an ist bi se rada oženila, ja, zaki de ne!?!
Ist u mojim življenju nie-san imiela maj cajta za me, san muorla nimar skarbiet za use samuo, zaki san bla te narbuj stara od bratru.
Priet san bla previč mi-kena, an mama me nie pustila iti oku. Kar san zrasla, nie bluo pa vič cajta, zak san muorla študjat. Mama je saldu pravla, de za imiet kiek v življenju, je trieba imiet v roki tist kos karte, ki te odpre use urata. An kar san imiela tist kos karte, san muorla pa tuč na vrata, de se odprejo. Oh, ki dost vrat so se odparle an naglih zapar-le! Potle san dobila dielo, ma san muorla dialat ku muš, devet ur pod gaspodarjan an zvičer pa še doma, an zatuo najtame vič guarit od tistega kosa karte, zak me store prist sam futar!
Pogledita mojo parjatelco Marino, ki nie študjala. Ona, kar je finila medje, je šla naglih dielat du Manzan, an tri lieta potle je bla že oženjena z gaspodarjan. An sada se uoze oku cieu dan z Mercedes... migo ku ist s koriero, ja, zak ist nieman patenta! Ga nieman, ne, zaki moja ranca mama je saldu goder-njala: “Sa nie trieba, de boš špinduvala oku patenta, an potle kar ga boš imiela, bo trieba kupit še makino, bol an šiguracjon an na vien še ki, sa če imas potriebo iti kan, je “Rožina”, ki hode štierkrat na dan od Štupce do Čedada”, an nje pridga je saldu finila takuo: “An potle nie trieba, de boš hodila oku špindavat sude, ki se jih takuo tarduo služ”.
Takuo lieta so šle napri brez patenta an s koriero.
Se ‘dnega muroza niesan imiela v mojim življenju, je žalostno, ma je takuo, še ‘dnega ne, četud, muoran pru reč, de niesan bla za proč vrieč. San imiela an ist mojo preženco, nie za bleuk-nit ču dan, ma san bla uze-la use po moji non, ki je imiela od spriet an liep balkon, Buog ji di nebesa.
Takuo donas iman šele muoj kos karte, an hvala Bogu tudi penšjon an kajšno palanko na puošti, ma san sama. Vi porčete, ka mi manjka? Nič, nič, pa bi rada provala an ist, ki pride reč imiet ‘dnega moža cieu dan ta za nogam takuo, ki pra-vejo kiselo tiste, ki ga imajo an ga na marajo, zatuo san kupila telo liepo rivisto, dole Patrizia, tista ki predaja giornale, mi jo je konšiljala, zak na nji se ušafa usega an za šigurno bo an tiste, ki ist gledan. Ben sada čen pru videt, če je ries.
(Gleda an prebiera na glas)
AAA. Oh striela, ma ki prede reč AAA? Bi rada viedla priet ku iti napri, se na vie mai, de gledajo kiek ki nieman, booh! Preberen usedno, ki če tel tle, glih za zgubjat nomalo cajta!
AAA gledam no ženo
zdravo an lepo, de ljube družino, de ji je ušeč plesat an hodit oku an de na kadi... Tele tle je že “eliminan”, zak ist kadin, an san nucala 30 liet za se lepuo navast dar-žat spanjolet u roki, an še po skriuš, zak moja ranca mama nie smiela viedet, kje žgen moje sude, an vam po-vien resnico: nieman obedne voje genjat, pujmo napri.
AAA... ma pru usi kladijo taspriet tist AAA, pa bi na tiela, de je kajšan čudan re-kuizit, skor skor bi blo buojš, de pokličen mojo parjatelco Marino. Ona za šigurno vie, ona, ki je žena “di mondo”. (Pogleda na uro): je buojš, de ne! zaki me pošja hudiču rit, ona o teli ur pospiva na šofa.
Ben, gremo napri... AAA gledam čečo “con sani principi”, pustimo par mieru principi an krajice, nie za me, muoj oča je biu mano-val. Kuži an tel? Gledam no čečo bogato... Ne, ne! An tel nie za me, eh ne! Par oštjah, če mu pustin jest use moje sude.
Počak, počak, tel tle, ču-jen, de bo te prav: Uduavac, brez otruok, liepa preženca, gleda čečo brez esperjence -an jest jo nieman -, de ima veliko sarce - an tuole je! ! sa tu velikih niedrah stoji veliko sarce -, de ima puno cajta fraj - tuole še buj, sa na vien ki dielat an se pingulan cieu celišnji dan. Ka san vam pravla! Tel tle je glih za me, je buojš, de ga sotoli-nean, ga že pokličen, more-bit de je buojš, če ga naglih pokličen, priet ku ga kajšna druga zagrabe an ponese’, samuo še an moment, zaki priet ku use se muoren po-guorit z mamo.
Anta mamca, ka se vam zdi? Al ste čula? Al bi mu bit al ne za me? Ki? Koga? Al bi ga rada vidla na litrate? Ben, an ist, ma ga nie deu. Ki dijete, al ga pokličen na telefono, takuo boma čula kajšan glas ima... maja ... na stuojte se bat! Iman glavo na vratu, mu na porčen naglih ja, ga storen počakat narmanj dva tiedna, takuo, ki ste me saldu vi lepuo učila, pa se troštan, de se na štufa čakat.
Nu ben, dokazajte me, de ste za tuo... ben anta?!? Ja al ne? San viedla, de an tel tle
van na puojde pru, ki pravite? De van nie useč, zak je uduavac? San zastopila, ma
muorte an Vi zastopit, de na naše lieta al je uduavac, al oženjen al pa pride reč, de
obedna ga nia tiela, an zatuo je ostu stric.
Kuži, daj tel tle niema
AAA, lohni je buj šklet. Preberen, ki gleda za no ženo... Ponudim... že tel ponudim mi je ušeč, pride reč, de nie saromak, de ima an on kiek za me dat...
Ponudim mojo esperjenco - tuole mi je že buj ušeč, zaki oba dva brez esperjenze bi na šla deleč, še do pastieje na pridmo... - Gledan no ženo čedno, inteligent an de me bo tiela rada an de bo lepuo gledala mene an mojo mamo... Se mi huduo zdi za te, zak’ kupe sma bla mogla narest velike reči, ma če je za gledat lepuo tebe an tudi tojo mamo, je buojš de boš gledu drugam tojo diklo, ist san zadost dielala u mojim življenju.
Če puojde takuo napri, se bojim, de ostanen vedrana, je ries de kar imaš ‘ne lieta, vebieraš buj na fino, ma tle nie ki za vebrat, usi gledajo al sude al pa diklo! (Pruot publiki); Vi, vi ki imate rin-ko an tud moža blizo, konši-ljajtemi, kaj je buojš de nar-din? Al gren napri? Al pa je buojš de ostanem singol, samica? Zak vesta, ist bi se pru rada oženila!!!
Anna lussa
Naš domači izik
“Nieso samuo besiede, je tudi naša duša”
s prve strani Na vsako vižo dielo žirije nie bluo lahko. Nie bluo lahko zbrat med tarkaj ljudi an tarkaj dobrih an liepih reči, je poviedu na koncu Riccardo Ruttar. Niso samuo besiede, pokazala seje naša duša, je jau, an v nje imenu bi se na smieli partiti, ločevati med sabo. Trieba je daržat
živuo, kar imamo, je doluo-žu, an zgraditi še kar bo, se odpriet tudi zunanjemu svie-tu. De se lahko povie vse v našim jeziku, po sloviensko, od žalostnih an pametnih reči do veselih an smiešnih, je potardiu tudi drugi član ži-
rije Ferruccio Clavora.
Kulturno srečanje, ki je šlo napri malomanj štier ure, je vodu špietarski župan Tiziano Manzini. Ker je biu Naš domači izik konkorš an je bluo trieba vebrat te nar-buojše, pogledmo, kakuo se
je odločila žirija. V kategoriji mladih je na parvo miesto paršla Anna Banelli iz Bar-nasa, na drugo pa Emma Golles iz Petjaga. V tisti kategoriji smo še poslušal otroke iz 5. an iz 3. razreda dvojezične šuole an še Giovan-
nija Banelli. V kategoriji te velikih je parva paršla Anna lussa iz Šenčurja, druga Luisa Battistig iz Mašere an tretja Andreina Trusgnach iz Kozce.
V kategoriji skupin so na parvo miesto paršli Nediški
puobi s piesmijo o mauti, ki jo je napisu Giorgio Ruttar an so jo v saboto vičer že vsi piel; na drugo miesto pevski zbor Tri doline Tre valli, ki nam je ponudu znano pie-sam Harry Belafonte pre-dielano po sloviensko an na tretje pa Renzo an Lidia. Pridni oni, an pridni tudi vsi te drugi.
Zapieta pravca Dujih bab
Tisto o krivapetah stajo poslušali lan, lietos vam povemo pravco o dujih bab...
Krivapete so ble pridne žene, so pomale ljudem, du-je babe pa....
Mi smo duje duje duje duje babe Smo lepe an dišmo ku viole plave TJsako nuoc po hosteh se spustmo Kjer mlade fante mi rade lovmo...
Ja ja... tud naco iščejo njih saruoto, mladega fanta za njih prekleto kuoto.
Mladi fant, ki pri murozi je biu, poznò ponoc pruot domu se je veseliti, pa...
Lepi fantič, pujdi pujdi pujdi z nami Kuo bo lepuo norčevat v naši jami Tam imamo velik kup zlata Bogata bota ti an toja čeča...
Ja, fantič se je pustiu ujet. An duje babe so ga pe-jale v jamo.
Ga nabasale tu no kuoto, paržgale oginj an začele plesat oku njega...
An naco se bomo bomo bomo igrale Mlade kosti fanta bomo glodale Kar mesuo se lepuo speče Ga hitro ščedmo od glave do petè...
An še priet ku fantič se je začeu potit duje babe so začele kose od žuota partit.
No rokò mene, drugo tebè, no nogò menè drugo tebè, pu zuota menè.. pa sarce kamu bo?
Sa vesta, de duje duje duje babe Le sarce imajo narbuj rade Se nimar kregajo kamu bo An se butajo z glavo
An takuo duje babe so se pozabile merkat na kuoto, ki seje odparla an umorila.
Petelin je zapieu u bieli dan, an duje babe so le napri butale tu jam...
Ja ben nu, fantič je uteku za iti damu, lasje so mu ratali bieli od strahu.
Tale je pravca ki vaja za use an tud za muroze, ki imajo nuoc rade.
Vi čeče ki rade rade imata fanta
Ne pustita, de ponoc on sam van-dra
Kjer če najde duje babe na stazi
Lahko bi shrustale njega kosti...
Družina Tarbjanova iz Seucà
Deževalo je že vič dni, tarkaj daža, de se j e zdielo, de na bo imielo nikdar konca. Liu se je ku krote: »Kuo puoj-mo jutre dol uon?« so se uprašal tle v vas.
Tle v vas smo se parpravjal za iti du Laške na targ, predajat.
Pa kakuo smo bli šli daj dol....nie tie-lo preliezt. Mama pa je bla že zbrala no kakuoš, jajca so ble ta par kraji že vič dni. Samuo daž če je bju genju...
Smo šli spat zagoda an kar smo ustal, že pred dnem nie šu... takuo, de smo se pobral dol uon an se troštal, de rivamo lepuo du Čedad brez daža.
Pa taka uoda' je bla že du Kobilcah, vesoka, de se je zdielo, de pride uoz rie-ke, ta pod muostan je bluo vsega... san se nomalo bala.
Ja, puobje so znal plavat, so hodil celo polietje du verin, mi čeče pa smo hodile, kjer je bla nizka. Mi niesmo znale še stat gor, ne, zatuo san se jo bala.
Kajšan, v tistih dneh, ki so padale take močne plohe, je pravu de je uoda odnesla tud kajšan muost.
San bla ovita tu šjal, tu cajni pod sie-nan kakuoš je mučala an jajca ta pod njo so ble lepuo položene.
Nunac Pavlu je hodu' napri, Marija Šmonova je bla ta zadnja an je molila ku saldu, tu sred ist, Mjuta do na Ka-pušč, Bepo Lejonu an Liza Mojstruova.
Mučal smo, se ahtal tu tami', de se nam na popuzne za de blaguo pride ce-luo dol na targ.
Marja Šmonova je molila, seje par-jelo de gondernja, zad za njo vsako an tarkaj seje čulo glas Mjute an Lize. Pa gučanje je bluo zlo buj močnuo ku njih molitev.
Čedad - predat - se odpočit - se uar-nit damu, Čedad - predat - se odpočit -se uarnit damu, ku vsaki krat tela je bla moja molitev, se mi je zdielo de buj, ki jo praven, priet priden.
Podutana je šla mimo, dan se nie še
Čedad se je bližu
an po vsi pot samuo uoda
runu. Rieko je bluo naraslo, par vič kraj je bla pot poškodovana, je bla puna zemje an kamanja. Poplava je bla pokrila njive... Je bla vsa na uoda'...
Čedad se je bližu an po cieli pot samuo uodo an šum od uode... Buj, ki smo se bližali dol pod Ažlo, slaviš je bluo!
Niesmo bli pasal dol čez prode s taj-šno uodo! Takuo je ratalo. Kar smo paršli dol nunac Pavlu se je ustavu, nam je jau za se na bat, de mostič je lesen, de pohitmo čez Aborno an potle bomo tu 'n aman du Čedade. Nas je potroštu.
Marija pa nam je parporočila naj se ahtamo, de se nam na popuzne... daske so mokre, noge od luže, tama je šele...
Nunac je šu čez muost, potle Liza, Bepo, Mjuta, Marija an ta zadnja ist, ki san bla ostala nomalo od zad zak san se bala. Noge so mi se tresle, tiščala san cajno čah sebe buj ki san mogla, ku de bi me imiela varvat. Takuo vesoka je bla, de je tikala gor pod daske.
Gučanje, ku tu pakle...
Palač pokne, trieščne tu no daščico, mi se popuzne.
Aaaaah... ist, pletenica... kakuoš tu uodo. Marija se obrane: »Primitajo, ujemitajo...«
Ist gledan sapat an prit uoz uode, brrr kuo je marzia... kan se primen...
Pomagajta mi, van dam roko... na, ne dol, gor, gor, de stegnen roko uoz uode...
Gledajo mi ujet roko, Liza ueče, Mju-ta je ku imbalsamana, nunac se uarne za mi parpomat... moštič se gibje, uoda ga tika... Bepo me lovi dol po njivah...
Obračan oči, viden, čujen, iman
Francesca, Margherita, Amalia an godac Jacopo (na levi) an Marina Cernetig
usta pune uode, ki mi napunjava trebuh... Šiala nieman vič, kikja mi stoji parkolana/zalepiena čah žuotu, se obračan...
Uon, uon! Čen prit uon! Odperjan oči ma na viden, me nese...
Marija ueče Bepu: »Ujem pletenico, de riešemo manjkul kakuoš, de ostane kiek Tonin!«
Nečen ostat tle... gledan sapat... uoda tu mene... me duši, garlo mi zaper-ja, sarce buta, buta... na moren, nečen ... san, niesan, kje san... uoda, uoda me peje dol... nečen iti v paku... gor... uon... me premieta, me poteguva dol... na di-han, na dihan...
Je previč tame... nebuo, nebuo.
Mamaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa.
Muoj žuot je dol zdol, ist san tan pod uodo an san nazaj med njim, ki lietajo gor an dol, ki jočejo... bi jim rada po-mala prenest tele trenutek, pa moren samuo gledat...
»Pogled če je tale pogledi! Jo na
ušafamo, je prevesoka uoda... Morebit jo je ustavlo ta za kajšnim garmom... an če jo ponese daj v Čedad? Na ji bo lahka zemja... Kaka nasreča«
Jih lepuo viden: Marija, Liza an Mjuta, ki moleta an jočeta, Nunac Pavlu ima tu pest klobuk an gleda uodo an Bepo vas mokar an od luže s šialan tu pest an cajno pride do njih. Marija mu jo za-grabe uoz pest, kakuoš je notar: »Oživimo jo, nu, oživimo jo, de bo imiela Tonina ki!«
Liza tišči čah sebe šjal an se joče »Kuo jo niesmo mogli rešit.«
Ku de bi ji brala tu pamet Mjuta prave na glas: »Nič na kuažemo, je bju nje deštin. Duo se uarne damu an povje Tonin?«.
Nunac Pavlu dene klobuk na glavo, nabasa žaki go na ramo, glih takuo nardi Bepo.
Mjuta zadene košo, Marija an Liza vzemejo njih cajne an mojo. Kakuoš je ostala živa.
»Buoh ji di mier an pokoj, v mieru naj počiva. Amen« an nazaj pruot Čedadu med molitvan an suzan.
Suze. Sam daž, ki je tist dan padu.
Takuo lieta 1781 se je utopila Marina Cernetig s Preserja dol pod Ažlo.
Marina Cernetig
Je biu ankrat mlad mož, je bla ankrat mlada žena
Je biu ankrat an mlad mož, ki po-gostu je sedeu ta pred oknan an s ci-garetan tu usteh je sanju druge sve-tuove...
Je bla ankrat na mlada žena, ki pogostu je sediela ta pred oknan an z no rožo tu pest je sanjala druge svetuove...
Se je tud zgodilo, de obadva sta sanjala no veliko ljubezan, venčno, močno. Čeglih vsi so jin pravli, de sanjajo previe... de sanje niemajo pomiena, oni so le napri sanjal...
Ta mlada žena gaje sanjala vsako nuoc, je pru čakala, de sonce gre za brieh za nazaj videt nje mladega moža...
Kajšankrat on tu sne' jo je vpra-šu: »Ka san ist za te?«
Ona mu nie znala odguorit..., za-ki? zaki?
Zaki ona je bla rada jala: »Vse, življenje, dob ar ajar...«
Pa kakuo mu reč, kakuo mu po-viedat?
Mlada žena se je bala pokazat, kar je čula tu sebe' ta pred tistimi očmi, ki so tiele odgovor, tist odgovor.
Te mlad mož vickrat je šu spat an sanju an sviet, kjer on an te mlada žena so bli živiel od same ljubezni... Kakuo tuole narest? Je kje taj-šan sviet? Je kje drugi sviet?
Je drugi sviet?
Nie znu se odguorit, nie uagu si reč, de ja, je, zatuo je le napri sanju...
Tu ni marzli noči miesca ženar-ja, te mlad mož je pomislu, de po-buošca mlado ženo. Ona se je zbudila, je čula njega parste, ki so ji po-buošcale harbat an se je ustrašla. Previč li et je bluo šlo mimo od zadnjega srečanja an sadale se je bla parvadla ga srečovat tu sne'...
Nie bla nikdar pozabila luči od njega oči, pa sadale se jo je bala.... Se nie obarnila, ji nie korlo pogledat za zastopit, de je biu pru on. Mlada žena je jala mlademu možu:
»Ne mi zamiert, ljubezan moja, nu-can nomalo cajta za zastopit, de nie-
si vic samuo na sanja. Pa te prosim, ostan, ostan tle blizu mene.«
On je zastopu an je ostu' ta par nji vic dni, pravu ji je pravce pod glasan...
Tu an žlah, kar on je biu že obupan, se je obarnila, ga bušinla gor na usta an objela močnuo.
So se spet srečal an sviet se je ustavu samuo za nje.
Tam ulegnjeni so ostal dok od deleča šum vlaka jih je pretresu an so se muorli pozdravt. Zadnji krat zaki so viedel, de se spet srečajo samuo tu sanjah...
Je bju ankrat an mlad mož, ki je sanju druge svetuove...
Je bla ankrat na mlada žena, ki je sanjala druge svetuove...
Cecilia Blasutig
8 novi matajur	n/	•	•
Četrtek, 18. marca 2010	iCLlf\Xlf\CX
Na seminar, ki nam ga je organizala naša parjateljca an “trenerka” Tina
Dva dni v Bovcu an na Kaninu
• CstanKel
kupe z ženam iz Kobariškega
Če se dobro daržimo, če se čujemo “in forma” an nas na ustraše iti hodit po gorah, na kake maratone al na dugo pot do Santiaga de Compostela, se muorem zahvalit Tini Fratina Žagar, kije že vič liet v Planinski družini Benečije an hode daj iz Žage, dvakrat na tiedan, nas učit telovadbo (ginnastica), pa tudi plavat an smučat, sij at. S Tino pa se na samuo “gib-jemo”, z njo se pogovarjamo an se navademo puno drugih stvari, ki zadevajo predvsem žensko stvarnost.
Ona nam pomaga ušafat rešitev za vse, kar nas mal-tra: harbat, koliena, ramena... Takuo smo pru zvestuo sparjele nje predlog (proposta), za kupe preživiet an ko-nac tiedna v Bovcu na seminarju, kjer se je guorilo o ženskih bolečinah. Srečale smo se popudan z ginekologinjo Eriko Tuta, s fizioterapevtko Kristino Uršič an, se-vieda, s Tino. Po predavanju (relazione), smo šle do telovadnice (palestra) v Bovcu, kjer smo se trudile an potile pod učilom Tine malomanj dvie ure. Pred vičerjo smo se zbrale v savni za se nomalo oddahnit, poklepetat, po-smej at.
Po vičerji... niesmo šle rauno spat, pa drugi dan že zagoda smo ble vse po koncu, an tudi frišne, za se diet na dugo hojo, ki nas je peja-la do Kanina, kjer z liepim pogledom na biele gore an tudi na naš Matajur, smo pokosile. Varnile smo se v dolino pune moči, liepih spo-
sino jih preživiel kupe z drugimi ženami iz Kobariškega an okolice, ki kot mi hodejo
na rekreacijo (ginnastica) s Tino, an tuole nam je bluo pru puno všeč.
Gor na varh vse kupe pred telovadnico v Bovcu. Tle par kraj pa an part žen v koči na Kaninu po dugi hoji iz Bovca. So ble zaries pridne!
minu an z željo, se srečat vič-krat takuo.
Se no riec: tele dva dni
Gor na varh Tina, Erika an Kristina. Tle par kraji an tle zdol... kuražno pruot Kaninu
Come da tradizione anche quest’anno, domenica 28 febbraio, la sottosezione del Cai Valnatisone ha organizzato una gita sciistica a Bad Kieinkirchheim. L’iniziativa ha avuto una buona adesione e nonostante il vento in quota ha dato soddisfazione ai sciatori, ai camminatori ed ai fondisti che nel pomeriggio si sono ritemprati nelle terme di Bad, raggiungendo quanti avevano optato per una giornata tutta all’insegna del massimo relax
Po nedieji 28. februarja na sniegu v Avstriji, je Cai Ne-diških dolin odparu novo lieto hoje po briezeh na domačih tleh, na adnim od nar-lieuših prostoru, ki jih imamo an odkoder se oči lahko sprehajajo okuole an okuole do Stare Gore, Matajurja, po vaseh podbunieškega kamu-na na Mijo an Krn, na Stol an Kanin an potle okuole po drugih varhih do furlanske ravnine an muorja.
Massimiliano Miani an Dino Gorenszach an kaj je sam po-viedu, bo vsak lahko gledu po Telefriuli 14. maja.
V nediejo, 20. marca, ima nediški Cai v programu Po-rezen, ki je narbuj vesok brieg (1632 m) med Cierk-nam an Skoijo Loko. An tu je puno pričevanj od parve uoj-ske. Tel zimski pohod pa ga organizavajo že vič ku trideset liet v spomin na vič ku dviestuo partizanu, ki so jih na tistem prostoru marca 1945 ujel an ubil Niemci. Za-tuo se na tist dan zbere na stuojke ljudi.
Pot se začne v Zakojci, ki je vas, kjer se je rodiu adan od narguoriših slovienskih pisatelju, France Bevk, kije napisu tudi Kaplana Martina Čedermaca. Porezen pa je tudi liep brieg, ki ponuja lepe razglede okuole an okuole. Hoja pa bo po sniegu.
Od Kraguojnce do Ivanca po televižjone
Parvo hojo s Cai Nediških dolin v nediejo je Ivo Pecile snemu za Telefriuli
V nediejo 14. marca smo šli na Kraguojnco an potle gor na Ivanac al pa Joanaz po italijansko.
Zbrali smo se zjutra na Vrhu - Spignon an nas je bluo 53. Dan je biu te pravi, brez vietra an sijalo je lepuo toplo sonce, čeglih zjutra je
bila slana an pod skorjo zemlje led. Zbralo se nas je tar-kaj tudi zavoj, kije paršu za nam s telekamero Ivo Pecile, avtor številnih bukvi o stazah an potieh po gorah v Furlaniji an tudi televizijskih traž-mišijonu po Telefriuli, ki je snemu cieu cajt lepe kraje,
nas, ki smo hodil, cierkuco Sv. Duha, posebnosti Kraguojnce an Ivanca, kjer se šele poznajo sleduovi od parve uojske an tudi od hladne uoj-ske. Saroke senožeti, brieze an drugi drevi... Kraguojnca je nimar liepa naj je pozimi, pomladi, ali pa jeseni. An tudi go na varhu Ivanca, kjer pa smo ušafal tudi snieg, je bluo lepuo.
Za avtorja filma je bila nova esperienca, saj ponavadi snema filme sam ali pa z zelo majhano skupino ljudi. Parvi krat pa seje zgodilo, de je paršu v naše doline. Kaj je
ujeu v njega objektiv, kaj sta mu poviedala predsednik an podpredsednik nediškega Cai
Kronaka
Mejna reka Soča v filmu “Trenutek reke”
Ob svetovnem dnevu voda, bo v ponedeljek 22. marca ob 20.30 v Kinemaxu, Hiša filma, na Travniku v Gorici premiera dokumentarnega filma “Trenutek reke / II tempo del fiume”. Produkcija je Kinoateljeja, scenarij in režijo sta prispevali pa Anja Medved in Nadja Velušček.
Na poti, ki jo Soča preteče od izvira do izliva, srečamo različne ljudi, ki imajo do te vode različen odnos, zato to ni film o reki, ampak film o našem odnosu do narave.
Soča je bila vedno mejna reka. V svoji razmeroma kratki strugi povezuje dve popolnoma različni pokrajini, Alpe in Mediteran. In res se zdi, kot da je sestavljena iz dveh osebnosti. Ima tudi dve imeni. Soča je ženska. Isonzo je moški.
Soča je voda protislovij; privlačna in nevarna. Znana po smaragdni barvi in krvavi fronti. Prva svetovna vojna v teh krajih ni uničila le življenj, vasi in polj, ampak tudi odnos, ki ga je tedanji človek gojil do narave. Preživeli so moral začeti iz niča in zdi se, da danes še vedno živimo v tem na hitro sklepanem svetu.
Dokumentarni film sodi v medkulturni in okoljski projekt “Soča sooča / A fronte dell'Isonzo” ki kraje ob reki povezuje s srečanji ob projekciji dokumentarnega filma “Trenutek reke / II tempo del fiume”. Soča bo od aprila do oktobra 2010 v pogovorih s povabljenimi gosti soočala Slovence in Italijane, umetnike in znanstvenike, pragmatike in vizionarje, da bi skupaj razmislili o protislovjih našega odnosa do okolja. Film je dvojezičen in ima podnapise v italijanščini in slovenščini.
Ponedeljkovi projekciji bo sledil eksperimentalni cirkus Salandra Salamandra. Vstop je prost.
Fotografije nam kažejo, kako je bluo življenje tle par nas
Ankrat bit par koškriteh je bluo kiek posebnega
Kamu nie všeč vsakoan-tarkaj gledat stare fotografije an se zgubit s pametjo v stare cajte? Smo sigurni, de vsi manjku kajšan krat odpremo škatle al albume, kjer so skranjene fotografije, ki so nam jih pustil naši ljudje, al pa tiste, ki smo jih nardil mi kak cajt od tega... Kak cajt ja! Kajšan krat se nam pari, de je šlo napri kako lieto, an kar lepuo zaštiejemo, videmo de nie samuo kako lieto, pač pa 30, 40 an še vič!
Tela fotografija, ki nam jo je parnesla naša parjateljca Elena, ima vič ku 60 liet! Na nji so koškriti 1930 iz Cenie-bole. Pru lepi fantje, puobje: pare tisti, ki se jih vide do-našnji dan na časopisih, na gjornalah, kjer je kajašan oglas, kaka “pubblicità”. Pru-zapru se nam pari, de miez njih je tudi kajšan “infiltrato”, al pa... kaže slavo njega
lieta! Na žalost, nam je jala Elena, venčpart telih puobu
nie ostalo tle doma, an so tudi umarli po sviete, v Ar-
gentini, Avstraliji, po Evropi...
Med snemanjem na bregu reke
Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada in društvo Stol iz Breginjskega kota v sodelovanju z breginjsko šolo bosta tudi letos ponudili srečanje s stvarnostjo Slovencev Benečije.
Kot je že tradicija bodo v petek, 26. marca ob 19.30, v avli Osnovne sole Breginj, predstavili letošnji Trinkov koledar.
Kulturno prireditev bodo popestrili z bogatim kulturnim programom, na katerem bodo sodelovali tudi domači ustvarjalci in učenci.
Na srečanju bodo predstavili tudi pesniško zbirko Alda Klodiča Duhuor an luna, ki jo je predkratkim izdalo kd Ivan Trinko. Prisoten bo tudi avtor.
S Trinkovim koledarjem k sosedom
Na predstavitvi v Breginju tudi pesniška zbirka Klodiča
Breginjski
otroci
na eni od
predstavitev
Trinkovega
koledarja
Od Tera do
 Judje dolin!
Cooperazione transfrontaliera
Perchè non imboccare la via del GECT?
Se ascoltiamo i sindaci delle Valli del Natisone e del Torre sono tutti pronti ad approfittare dei progetti europei transfrontalieri. Da un punto di vista pratico, tuttavia, ben pochi comuni hanno intrapreso iniziative con quelli della vicina Slovenia. Se escludiamo la proficua attività di collaborazione della precedente amministrazione del Comune di Stregna, le iniziative transfrontaliere sono ben poche. Perché? La risposta è semplice.
Karnahte	Igor	Cerno
Presentato il progetto “Prealpi Giulie tra memoria e futuro”
Vi prendono parte anche i Comuni di Resia e di Lusevera
Ci vogliono idee, competenze e tanto tanto impegno. Infatti, i piccoli progetti che, all’apparenza, potrebbero essere alla portata dei nostri comuni, pretendono in realtà la stessa applicazione di quelli cosiddetti ‘strategici’.
E’ vero che esistono strutture specializzate in euro-progettazione nate proprio per avviare e gestire progetti in ambito transfrontaliero. Tuttavia, si tratta di imprese di servizio private che, per assicurarsi la “giusta” parcella, pretendono la proposizione di
progetti dal milione di euro in su. Tali tipi di progetto richiedono necessariamente il coinvolgimento di un territorio assai ampio, dall’Emilia Romagna fino a Lubiana. Di difficile ideazione.
Ma c’è un’altra soluzione, assai innovativa. Prende il nome di GECT, Gruppo Europeo di Collaborazione Territoriale. Che cos’è? È un nuovo strumento giuridico europeo introdotto il 5 luglio 2006 dal regolamento CE n. 1082/2006 che consente ad autorità appartenenti a Sta-
ti diversi di istituire Gruppi di cooperazione con personalità giuridica.
I compiti del GECT sono proprio quelli di organizzare e gestire azioni di cooperazione transfrontaliera. Per svolgere queste funzioni il GECT può dotarsi di un’organizzazione, disporre di un patrimonio, assumere personale. Insomma, un futuro GECT fra i Comuni della Be-necia, del Collio, della Val Canale ed i confinanti comuni sloveni potrà proporre progetti da finanziare nell’ambito dei diversi programmi di cooperazione. Una struttura stabile che rappresenta un’eccezionale occasione di sviluppo, che potrà dare adito a progetti di grande portata per realizzare infrastrutture, per stimolare l’economia, per rafforzare la coesione.
Insomma, non si tratta di una semplice dichiarazione d’intenti stile Carta di Ca-stelmonte. E’ uno strumento che esiste. Bisogna solo decidere di adoperarlo. Cominciamo? (i.c.)
Barski komun s pomaganjem Naravnega parka »Pre-alpi Giulie« je prestavil liep projekt za mlade, ki bo valoriziral kulturo in jezik Terske doline. Ta inicijativa bo imela še turistično valenco.
Il Dipartimento della gioventù della Presidenza del Consiglio dei Ministri e l’Associazione Nazionale dei Comuni Italiani (ANCI) ha stanziato un finanziamento destinato a co-finanziare iniziative progettuali promosse dai piccoli Comuni nell’ambito del Progetto “Coinvol-gimento dei giovani nella valorizzazione delle specificità territoriali”.
Le iniziative progettuali, da presentare entro il 15 marzo, possono riguardare, a titolo esemplificativo: la cura e la promozione dei be-
ni culturali, anche a fini turistici; gli interventi sui beni culturali “immateriali” (feste, tradizioni, lingue e dialetti, enogastronomia tipica), progetti di recupero della memoria degli anziani a favore delle giovani generazioni.
Il Comune di Bardo ha partecipato all’iniziativa insieme ai Comuni di Resia, Chiusaforte, Moggio Udinese e Venzone ed in collabo-razione con l’Ente parco naturale delle Prealpi Giulie e la Pro Loco di Chiusaforte. Il Progetto “associato” prende il nome di “Prealpi Giulie -memorie e futuro”.
Il Comune di Bardo ha pensato di proporre la realizzazione di un filmato-documentario contenente informazioni sulla geografia, la storia, la lingua, le tradi-
zioni, l’enogastronomia, la cultura della Terska dolina anche mediante interviste agli anziani nel dialetto sloveno che si parla in loco. “Naturalmente ricercatori, registi, sceneggiatori, attori e giornalisti del documentario saranno i giovani della nostra Valle” ha detto il sindaco di Bardo Guido Mar-chiol.
“Il documentario, sempre che il progetto sia approvato,” ha precisato il primo cittadino “avrà una doppia valenza: da un lato fungerà da documento contenente le testimonianze della nostra gente, dall’altro da strumento informativo a completamento della visita al Museo Etnografico di Lusevera. Un agevole strumento per conoscerci meglio e per farci conoscere”, (i.c.)
Četrtek, 18. marca 2010
Risultati
1. Categoria
Moraro - Valnatisone	0:0
Juniores
Valnatisone - S. Gottardo	2:0
Allievi
Valnatisone - Pro Gorizia	3:0
Moimacco - Sangiorgina	0:0
Giovanissimi
Pro Romans - Moimacco	0:3
Forum Julii - Valnatisone	2:0
Bearzi - Moimacco	3:0
Amatori
Carpacco - Sos Putiferio	2:2
Pizzeria Le Valli - Latteria Tricesimo	2:1
Anni‘80-Pizzeria Le Valli	(recupero)	4:1
Savognese - Beivars	0.1
Racchiuso - Polisp. Valnatisone	0:0
Calcetto
Paradiso dei golosi - Santa Maria	4:2
Diavoli volanti - Merenderos	rinv.
Essiccatoio Dorbolò - Pitrans Bicinicco 9:5
Pizzeria al Baffo - Essiccatoio Dorbolò	2:4
Prossimo turno
1. Categoria
Valnatisone - Pagnacco
Juniores
Chiavris - Valnatisone
Allievi
Virtus Corno - Valnatisone Donatello - Moimacco
Giovanissimi
Moimacco - Monfalcone Forum Julii - Valnatisone Moimacco - Nuova Sandanielese
Esordienti
Extra/B - Audace
Pulcini
Audace/A - Buttrio Audace/B - Cussignacco/B Audace/C - Cussignacco/C
Amatori
Sos Putiferio - Al Gambero Amaro (20/03)
Extrem - Pizzeria Le Valli	(20/03)
Sammardenchia - Savognese	( 19/03)
Polisp. Valnatisone - Tuttomeccanica (20/03)
Calcetto
La Viarie - Paradiso dei golosi	(22/03)
Merenderos - Simpri Kei da Moreale	(22/03)
Essiccatoio Dorbolò - Fagagna	(14/03)
Classifiche
1. Categoria
Valnatisone 50; Reanese 46; Caporiacco 45; Bujese 36;Tarcentina, Lavarian Mortean 35; Riviera 34; Ancona 33; Pagnacco 32; Risanese 31 ;Torreanese 29; Paviese 26; Cassacco, Santamaria 25; Rive d'Arcano 21 ; Moraro 11.
Juniores (Provinciali - Girone C)
OI3* 45; Azzurra* 44; Serenissima 37; Valnatisone 36; Forum Julii 35; Riviera 32; Reanese 29; Chiavris* 27; Arteniese** 25; Tar-centina 17; Venzone 16; S. Gottardo 14; Prog&T 7; Fortissimi* 1.
Allievi (Regionali - Girone A)
Sanvitese 54; Donatello 50; Sacilese 45;
V
Sport
Muggia 40; Tolmezzo Carnia 37; Manza-nese 34; Nuova Sandanielese 30; Moimacco, Sangiorgina 28; Futuro Giovani 27; Trieste calcio 25; Cormonese 10; Pro Romans 9; I Falchi 4.
Allievi (Regionali - Girone B)
Ancona 49; Pordenone 48; S. Luigi, Brugnera 44; Valnatisone 43; S. Giovanni 41 ; Union ’91 31 ; Bearzi 29; Virtus Corno 29; Pro Gorizia 17; Sesto Bagnarola 15; Fiume Veneto Bannia 12; Pro Cervignano 8; OI3 7.
Giovanissimi (Regionali - Gir. A)
Ancona 57; S. Luigi 51 ; Fiume Veneto Bannia 46; Sanvitese, Moimacco* 45; Bearzi 34; Azzanese 32; San Canzian* 26; Virtus Corno* 25; Maniago*, Union ‘91 * 22; Opicina 16; Monfalcone* 15; Rangers* 7; Pro Romans 1.
Giovanissimi (Provinciali - Gir. B)
OI3 48*; Forum Julii 35; S. Gottardo 33; Lib. Atl. Rizzi* 32; Esperia ‘97 31 ; Centro Sedia* 29; Serenissima* 25; Valnatisone* 22; Buttrio* 11 ; Chiavris* 7; Reanese/A* 6; Fortissimi 4.
Giovanissimi (Sperimentali - Gir. C)
Ancona 39; Pagnacco 35; Virtus Corno 32; Tolmezzo Carnia 29; Bearzi 28; Nuova Sandanielese 25; Spilimbergo** 10; Moimacco* 9; Rangers* 7; S. Gottardo -1.
Amatori (1. Categoria - Gir. A)
Latteria Tricesimo 21 ; Amaranto, Warriors 20; Extrem* 19; Pizzeria Le Valli*, Sos Putiferio*
18; Carpacco 16; Ciconicco Villalta* 13; Anni ‘80*, Tramonti*, Carrozzeria Tarando 11 ; Bar Al Gambero Amaro 7.
Amatori (2. Categoria - Gir. D)
Beivars*, Turkey Pub* 23; Campeglio* 21; Chiasiellis* 20; Pizzeria Moby Dick, Dinamo Korda* 19; Savognese* 17; Adorgnano* 14; Trattoria da Raffaele 8; Pizzeria al sole due*, Sammardenchia 7; Il Gabbiano* 4.
Amatori (3. Categoria - Gir. B)
Over Gunners 27; Poi. Valnatisone * 21 ; Orzano*, Friuldean* 17; Tuttomeccanica**, Racchiuso* 13; Collettivo Savio*, Montegnacco* 14; Enoteca Sandi*, Pingalongalong* 9; Paura & Delirio a Collosomano* 3.
Le classifiche amatori sono aggiornate al turno precedente. * Una partita in meno, ** Due partite in meno.
La squadra amatoriale interrompe la striscia negativa contro la capolista ma poi viene surclassata dagli Anni ’80
Le Valli, un passo avanti e uno indietro
Per la Valnatisone solo un pareggio contro l’ultima - Bene gli Juniores e gli Allievi
Nel campionato di calcio di Prima categoria la Valnatisone ha ripetuto con il fanalino di coda Moraro la deludente prestazione fornita nella gara di andata. A salvare la formazione valligia-na dalla possibile sconfitta, ancora una volta il valido portiere Lorenzo Menichino che con tre interventi determinanti ha negato il successo ai padroni di casa. Unica nota positiva l’esordio a tempo pieno di Giacomo Qua-lizza, classe ’93, difensore prelevato dalla squadra degli Allievi.
Sono tornati al successo gli Juniores della Valnatisone che hanno regolato, con una rete per tempo, il San Gottardo andando a segno con Manuel Primosig ed Andrea Scaunich.
Gli Allievi regionali della Valnatisone hanno regolato la Pro Gorizia grazie alla doppietta di Biagio Capizzi ed alla rete di Marco Sitta-ro. I ragazzi si sono avvicinati alle squadre in lotta per la terza piazza. Nell’altro girone il Moimacco ha chiuso a reti inviolate con la Sangiorgina.
Con due reti di Daniel Cu-dicio ed una di Hubert Ole-szczuch i Giovanissimi re-
gionali del Moimacco hanno espugnato il campo di Romans, confermandosi terza forza del campionato. I provinciali della Valnatisone sono stati superati dalla Forum Julii nel derby a Gagliano. Sconfitta anche per gli sperimentali del Moimacco sul campo del Bearzi.
Nel campionato amatori di Prima categoria pareggio della Sos Putiferio di Savo-gna a Carpacco. Per la formazione guidata da Walter Petricig, scesa in campo con diverse assenze, hanno fatto centro Luca Mottes, autentico trascinatore della squadra savognese, e Roberto Clarig.
La Pizzeria Le Valli ha interrotto la serie negativa superando la capolista Latteria Tricesimo. L’inizio gara è stato combattuto ma con poche opportunità per sbloccarla. Al 20’ la punizione calciata da Alexander Hrast è stata intercettata con la mano da un difensore, rigore sacrosanto trasformato da Antonio Dugaro. Nella ripresa gli ospiti hanno costretto i valligiani nella loro metà campo ottenendo la parità al 25’ nelTunica occasione propizia. Mister Caia-ti ha provato numerosi cam-
CSI, il GS Natisone conferma la superiorità
Nella quinta ed ultima prova di corsa campestre del Centro Sportivo Italiano, svoltasi domenica 14 marzo a Laipacco, nel comune di Tricesimo, hanno gareggiato anche i podisti del Gruppo Sportivo Natisone di Cividale e del Gruppo Sportivo Alpini di Pulfero.
La società ducale ha confermato la sua netta superiorità nella classifica per società classificandosi al primo posto, mentre la società di Pulfero è giunta tredicesima. Nel trofeo Carlevaris terza piazza per i ducali e decima per i valligiani. Nel trofeo Comitato Provinciale CSI riservato alle categorie femminih primo posto per il Gsa Natisone, 17° per Pulfero. Infine nel trofeo Co-
mitato regionale CSI terzo posto dei civi-dalesi e settimo per il Gsa Pulfero. Questi i piazzamenti, entro i primi cinque, conquistati dagli atleti delle due società podistiche locali. Esordienti femminile: 5) Federica Iuri. Ragazze: 4) Francesca Gariup, 5) Emmanuella Cavallaro. Cadetti: 5) Mauro Tomat. Allieve: 3) Marta Busolini. Junior femminile: 4) Giorgia Spollero. Amatori femminile/B: 2) Federica Qualizza, 4) Mi-chela Tonerò, 5) Gabriella Rodante. Veterani femminile: 1) Ehana Tomasetig, 4) Cristina Caparesi. Junior maschile: 4) Gabriele Snidaro. Amatori maschile/A: 1) Alessandro Maraspin. Amatori maschile/B: 3) Walter De Laurentis (Gsa Pulfero).
Enrico Stulin, difensore degli Allievi della Valnatisone
bi per riuscire ad ottenere il successo. Alla mezz’ora Antonio Dugaro ha concluso in rete con un pallonetto una veloce azione di contropiede della Pizzeria. Allo scadere della gara opportunità per Andrea Lancerotto che in contropiede ha saltato un difensore presentandosi da solo davanti al portiere, bravo
ét
a neutralizzare il tentativo di pallonetto. Nella successiva gara di lunedì 15 marzo il re-
cupero con gli Anni ’80, da registrare la pesante sconfitta rimediata in trasferta.
In Seconda categoria la Savognese, impegnata contro la capolista Beivars, ha chiuso la prima frazione di gioco a reti inviolate. Per gli avversari i due punti sudatissimi sono arrivati solo ad un quarto d’ora dal termine.
Si è chiusa a reti inviolate la sfida tra il Racchiuso e la Polisportiva Valnatisone di Cividale, valida per il campionato di Terza categoria.
Paolo Caffi
J
E iniziata la fase dei play-off e dei campionati di calcetto Uisp con il successo del Paradiso dei golosi, mentre i Merenderos hanno effettuato il previsto turno di riposo.
Queste le classifiche dei play-off dopo il primo turno.
Girone X: Paradiso dei golosi 4; La Viarie* 2; Santa Maria**, Pi-lutti’s Pub, Boca Juniors Risano 0.
Girone Y: Engaged in show biz 3; Simpri Kei da Moreale* 2; Merenderos* 1; Diavoli volanti*, Santa Klaus @ Nevelandia* 0.
Nel Friuli collinare amatoriale prosegue la serie positiva dell’Essiccatoio Dorbolò di S. Pietro al Natisone. Girone C: Pizzeria Al Baffo 13; Essiccatoio Dorbolò, Paulin/Tex Grill 12; Fagagna 9; Dlf Cervignano 8; DLF Energia & Natura, Pitrans Bicinicco 6; Cdu calcio*, Ri-vignanese 4; Artegna*, Pizzeria Cantina fredda 3; Pura Vida Cafè 2.
SPORT PO SLOVENSKO
-GO KART-
Aloorntf^
^GO KART- PRO(5A^<4^
— -n t1.-*
ZAŠ&TN A tei AVA
VOZAJIK
fi
ZAŠČITNO OBLAČILC
Il 6 giugno il GS Natisone organizzerà la sesta prova del circuito
Una tappa dì Coppa Friuli a Cividale
Un’idea che da un anno a questa parte era solo un sogno sta diventando realtà
per il Gruppo Sportivo Natisone: organizzare a Cividale una prova di Coppa
Sfft Tfte.
zo
Nella quinta giornata del Trofeo Friuli le ragazze della Under 14 della Polisportiva San Leonardo hanno superato la Pu.Ma.Coop. Pulizie manut. per 3:0 (25:14, 25:19, 25:16 i parziali). Sabato 19 marzo, alle 18.30, nella palestra di Merso di Sopra la Polisportiva ospiterà per la prima gara del girone di ritorno la CSI Tar-cento.
Questa la classifica attuale del girone I: Polisportiva San Leonardo 13; Libertas Orvi* 9; Pu.Ma.Coop. Pulizie manut. 7; Basiliano Low West volley* 6; Futura Palmanova* 4; CSI Tarcento* 0.
Friuli, il circuito FIDAL amatori/master di corsa su strada più partecipato in regione. Il comitato del trofeo ha inserito la città ducale nel calendario per domenica 6 giugno, vale a dire come sesta e penultima prova del circuito 2010.
Domenica 7 marzo un nutrito gruppo di natisoniani ha svolto un allenamento su quello che quasi certamente sarà il tracciato che sarà affrontato da oltre 500 atleti fra tre mesi: 8700 metri circa sicuramente molto impegnativi per la presenza di numerosi strappi, ma anche assai suggestivi, con un perfetto connubio fra centro storico e campagna.
Lorenzo Paussa
Kronaka
Na Ojčinco bomo na Solaijeh pisal pierhe
SVET LENART
Dolenja Miersa / Seuce Zbuogam Nicola
Dragi Nicola, telekrat si šu buj deleč ku po navadi. Nam na boš vič pravu, kako je v tistim koncu sveta, Tai-landii, Laosu, Vietnamu, Kitajski..., ki ti si ga odkru za-vojo diela, pa si ga takuo lju-bu, de si se navadu še njih izik an navade, an zavojo tega so te ljudje iz tistih kraju spoštoval an imiel radi, takuo radi, de tisti dan, ki smo se zbral na Liesah za ti dat naš zadnji pozdrav, so se zbrali tudi oni, le ob tisti uri, na drugim koncu sveta, an vsi kupe smo molili za te.
Že od mladih liet ti si dokazu vsiem tistim, ki smo te poznal, de “če se če, se more”.
Si biu an dielovac v fa-briki, ku puno drugih. An dan so te pošjal, zavojo diela, deleč tle odtuod, na drug
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l.
Trst/Trieste
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250
Naročnina - Abbonamento
Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro
Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331
Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B
Včlanjen v USPI Associato alPUSPI
konc sveta, dol v Tailandio. Se šele zmislemo, kakuo si nam pravu, kuo je šlo tisto potovanje v tisto deželo takuo deleč tle od duoma... Pa reči so šle takuo napri, de tisto pot si jo potle vičkrat prehodu. Si dielu, si skarbeu za tojo družino, an le grede se šuolu, an na koncu si nare-du tojo firmo, ditto, an dau dielo drugim ljudem.
Toja velika skarb je bla družina: Antonella, toji ljubljeni otroc Angelina an Pietro. Ki dost si skarbeu za nje! An za nje, za tojo mamo Paolo an brate, za vse tiste, ki so te imiel radi, si skarbeu an kar huda boliezan te je napadla.
Ti si dajau kuražo, ti si po-kazu, de an kar je narbuj hu-duo, človek na smie obupat, takuo si Šenku še puno liepih dni vsiem tistim, ki so ti stal blizu. An tuole dokjer toje sarce nie genjalo tuč, ponoč med saboto 13. an nediejo 14. marca.
Bi tiel napisat še puno reči, pa vemo, de tebe ti nie bluo všeč puno guorit, an be-siede na napunejo tiste velike praznine, ki si jo pustu v toji družini pa tudi miez tistih, ki so te poznal.
Se pa vsi troštamo, de tudi odkjer si sada, boš le napri dajau kuražo an muoč Antonelli, Angelini, Pietru, toji mami, bratram, vsiem v toji družini, za iti napri, za na obupat. An s pomočjo liepih spominu, ki si jih pustu, iti napri an živiet takuo, ki si želeu ti.
Zbuogam Nicola, v mieru počivi.
Angelina an Pietro, vas objamemo močnuo močnuo
Sara, Antonio, Eva, Simone, Mattia, Franc, Francesco, Davide, Sefania, Anto, Andrea, Jacopo, Veronica, Simone, Martina, Fabrizio, Emma, Matia, Mariagiuiia, Ljuba, Tinac, Čilija, Davide.
An poljub vaši marni Antonelli
GRMEK
Seuce Zapustu nas je Mario Ipaviz
An miesac od tega nas je zapustu naš vasnjan Mario Ipaviz, Karlu ta par hiš. Imeu je 76 liet.
Za njim jočejo žena Lucia, sin Marco, hči Daniela, Walter, sestre Silvana an Marta, kunjadi, navuodi.
Zadnji pozdrav smo mu ga dali na Liesah, kjer je biu njega pogreb na 15. februarja popudan.
PODBONESEC
Erbeč Smart parlietne žene
V mieru je zaspala Gilda Battistig. Učakala je 90 liet.
Na telim svietu je zapustila sestro, kunjade, Lio an nje družino, parjatelje an puno žlahte.
Umarla je v čedajskem špitale, podkopali pa so jo v pandiejak 8. marca v brito-fe par Svetim Standreže v Arbeču, kjer počiva že puno drugih nje vasnjanu an domačinu.
Podboniesac -Mestre
Žalostna novica
V sriedo 3. marca zjutra smo se zbrali v Briščah za dat naš zadnji pozdrav Bernardu Germani. Biu je bri-gadier od finance an pru zavojo tega je biu paršu tle h nam. Imeu je 80 liet.
Z njega smartjo jev žalost pustu ženo Vando, hči, sina, neviesto, zeta, navuode an vso drugo žlahto.
SREDNJE
Černečje
Zapustila nas je
Giuseppina Cemetig
Zapustila je tel sviet Giuseppina Cernetig - Pina Bu-drinova po domače. Imiela je 87 liet.
Pina se je rodila v veliki družini go par Černeč, ki že od nimar je skarbiela za cierku. Bli so mežnarji, pa ne samuo. Budrini so bli poznani za njih lepe štime, an vsi v družini so piel par maš an andohtah. V njih hiši so
hranil celo lieto podobo Marije, ki so jo nosil od hiše do hiše, kar tudi go par Černeč so šele molil Devetico. Pina nie bla pravega zdravja že od mladih liet, pa vseglih je
skarbiela za mamo an za tata, potle še za bratra, ki je živeu na duomu, dokjer nie-so umarli. Pina je bla poznana tudi zak je zlo ljubila rože, imiela jih je po vsieh pajuolah, okuole an okuole hiše. Dokjer je mogla, nie bluo težkuo jo videt, ki kleče, al pa parparta na tleh, jih je pliela, čedla, zalivala.
Od velike družine so seda ostale še dvie sestre, Paola an Sofia, navuodi, prana-vuodi, ki so se zbrali kupe z vasnjani v saboto 27. februarja go par svetim Pavle (Černečje) za ji dat zadnji pozdrav.
Duge Še an pogreb
V videmskem špitale je umarla Maria Iurman, uduova Dugaro iz Dugega.
Maria, ki je dopunla 86 liet, je v žalost pustila sina Albina, hčere Lucio an Silvano, nevesto, zeta, navuo-da, pranauoda an drugo žlahto.
Nje pogreb je biu v saboto 6. marca v Oblici.
CAI - Sottosez. Val Natisone
domenica 21 marzo 2010
POREZEN
(1632 m, Prealpi slovene)
Difficoltà: Escursionistico in ambiente invernale (necessario equipaggiamento per il freddo e la neve)
Dislivello in salita: 926 metri Tempo totale: 5 ore e 15 minuti circa
Ore 7.00 - Ritrovo e partenza da San Retro al Natisone (piazzale delle scuole)
Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428)
^Pet^nfarmaziom	(cell. 3492983555)
Planinska družina Benečije
PLANICA 2010
svetovno prvenstvo v smučarskih poletih campionato mondiale di salto e volo con gli sci (il più grande trampolino del mondo)
sobota, 20. marca
avtobusni izlet _ gita in pullman
V
ob 7.00 odhod iz Spetra za kosilo vsak naj poskarbi za se
(člani Planinske 14 €, ne člani 16 €) info in vpisovanje: Joško 328 4713118
m
Potle, ki sta kupila adno novo stanovanje, žena, že nomalo par lie-teh, je j ala nje možu:
- Muoj dragi, to parvo rieč, ki muorem luošt v telo novo hišo so zavese (tendine) na okna od stranišča, drugače te bližnji me bojo mogli videt sliečeno do nazega!
- Oh, nič ne bodi za-skarbjena - je odguoriu mož -, kadar te bojo videl ankrat, denejo oni
zavesice na okna!
★ ★ ★
Dva noviča sta šla gledat adno stanovanje za ga vzet na fit. Zena je vse pregledala, tudi te narbuj majhne podrobnosti, takuo kar je od-parla an zlo miken ar-maron, je vzkliknila:
- Tele hiše moderne mi se čejo pru smejat! Kuo se more skrit ad-nega ljubinka (amante)
tu tako majhano luknjo?
★ ★ ★
Dvie parjateljce so živiele obadvie v adnim kondominje.
- Če ti vieš Vigjuta, kajšan arzskačen človek je naš upravitelj, aministrator od kondo-minja!
- Zaki Rožina, ka ti je naredu?
- Učera sem šla v njega urad (ufficio) ga uprašat, če me more počakat še an miesac za plačat fit od mojega stanovanja. Je ničku skoču na me, mi na žlag ar-zstargu to novo kikjio, ki sem bla obliekla... an me je vargu gor na sofà...
- Oh še bruozar, de
sme vizala, ker tudi ist
bom muorla iti v njega
urad le za tist namien ku
ti, pa če je takuo, ki si mi
poviedala, obliečem no
staro kikjo!
★ ★ ★
Dva beneška noviča sta šla na poročno potovanje v Benetke. V hotelu, kjer sta prebivala, sta zapoznala dva noviča palčeka (nani) an sta ratala njih parja-telja. Tudi za vičerjo so se ložli vsi kupe ta za mizo, an celo vičer so kupe jedli, pil an se veselil. So tudi oparli no staklenco te sladkega vina an ga popili z gu-banco, ki noviča Benečana sta nesla za sabo v Benetke. Okuole punoči so se pobral vsi štieri spat v njih kam-bre, ki so ble adna blizu te drugi. Drugi dan so se nazaj srečal kupe:
- Dost krat si ljubu naco? - je poprašu Benečan palčka - Si celo nuoč ueku oh hop oh hop...
- Še ankrat ne! Je bila pastieja prevesoka, an sam ueku oh hop za skočnit gor na pastiejo!
Se bliža Velika Nuoč an “Kobilja glava” se spet oglaša... Za resnico poviedat, odkar seje telo društvo, asocjacjon, rodilo, se oglaša puno krat v liete. Se zaries puno trudijo za oživi et naše navade, za jo zapiet, za speč gubance... Jim muormo bit puno hvaležni, če kajšni mladi se navadejo, kar so ankrat vse naše none an naši noni znal... Takuo an za velikonočne pierhe.
So začel kako lieto od tega se zbierat an
jih kupe pisat, vsaki krat se je zbralo puno ljudi. Kar nam je puno ušeč, je, de je bluo puno mam z otruok. Za šigurno bo takuo an lietos.
Za pisat pierhe (jajca kuhane) Kobilja glava nas kliče na Solarje, kjer Leonora an Flavio daržijo kočo, rifugio, na Ojčinco, v nediejo 28. marca, od 15. ure napri.
Gor nas bojo učil napravt posebne jajca, za jih potle nest požegnavat al jih daržat za velikonočne praznike.
Na volantine so napisal: Pierhe - uova pasquali con graffiti - pisane, popraskane, velikonočne jajca, take, k so jh znal rounat inkert. Za popraskat jajca, parnesita za sabo kiek ki vam bo hnucu za tuole dielat: špice, nuožace...
Za vse druge stvari, ki četa zviedet: tel. 0432/729466, ali pa kobiljaglava@yahoo.it
Četrtek, 18. marca 2010
12
Gabriele an Giulia, parvo srečanje!
Grede, ki te drugi so na sniegu oni se dielajo kompanijo
“Gabriele an Giulia: parvo srečanje. Gabriele e Giulia: primo incontro.” Takole so j al tisti, ki so nas vidli kupe. Smo muorli iti na Kanin, de nas denejo na Matajur!
Naše mama an tata že dvie nedieje nas zagoda zju-tra iz pastiejce “veženejo” za iti hitro do Bovca, kjer nas čaka še puno drugih otruok, mame, tata... an vsi kupe gremo gor na Kanin. Na Kaninu se učijo smučat, šijat, Ginevra, ki jesestrica od Ga-brielna, an Andrea, ki je pa bratrac od Giulie, an še Francesca, mama od Giulie
an Andrea, an mi dva jih muoremo pa pridno čakat, dokjer se na varnejo trudni
Z bičikleto 12.000 km!
Jutre, petak 19. marca, ob 20.30, vasnjani iz Petjaga kličejo v “Centro civico”, ki so ga zazidal, kjer je bla ankrat šuola, za adno posebno vičer. Bojo gledal diapozitive an le grede poslušal Pia Domeniš, ki iz Podboniesca je šu do Indije z njega bičikleto: 12.000 kilometru skuo-ze Italijo, Grečijo, Turkijo, Iran an Pakistan. Prehodu jih je v petih miescih.
Je adna liepa parložnost za spoznat kiek novega.
VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO
DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER
Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it
SPLOSNA SLIKA
Naša dežela je pod vplivom občasno vlažnih višinskih severovzhodnih tokov. V četrtek se bo okrepil anticiklon; v nižjih plasteh ozračja se bo stopnja vlage še dvigovala.
Četrtek, 18. marca
Zjutraj bo vreme spremenljivo, čez dan pa rahlo oblačno še zlasti v nižini in na predalpskem območju. Po noči in v jutranjih urah bo verjetno megla še posebej v nižini.
Petek, 19. marca
Vreme bo večinoma oblačno, na predalspkem območju možne slabe lokalne padavine. Ob obali, v Karnji in naTrbiškem bo spremljivo. V nižini in ob obali bo več oblačnosti in ponekod megla še zlasti ponoči in v jutranjih urah
	Nižina	Obala		Nižina	Obala
Najnižja temperatura (°C)	1/4	4/7	Najnižja temperatura (°C)	3/6	6/9
Najvišja temperatura (°C)	11/14	10/12	Najvišja temperatura (°C)	11/13	10/12
Srednja temperatura na 1000 m:		5°C	Srednja temperatura na 1000 m:		4°C
OBETI
Prevladovalo bo oblačno vreme. Možne padavine. V Alpskem in predalpskem svetu bo meja sneženja na 1400-1600 metrov nadmorske višine.
Srednja temperatura na 2000 m:	1°C	Srednja	temperatura	na	2000	m:	0°C
Ure sonca	Sonf
megla
jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl.
.. -	,	Zmanjšana
Megla vidljivost
Srednji veter
Padavine (od polnoči do 24h)
= =
8 ali več
6-8
4-6
2-4
2 ali manj
lokalni	zmeren	močan	rahle	zmerne	močne	obilne
c	3-6 m/s	X >6 m/s	4 0-5 mm	i 4 5-10 mm	4 4 4 4 10-30 mm	4 4 4 4 4 4 >30 mm
Nevihta Sneg
i
an veseli h nam. Se dielamo kompanijo an muormo reč, de srna pru pridna. Tuole nam pravejo vsi tisti, ki nam stoje okuole, an naše mama an tata (Fabiano an Francesca - od Giulie an Andrea - an Carolina an Romeo - od Gabrielna an Ginevre), so pru veseli, kar jim tuole pravejo.
Na adni videta tudi Andrea, se troštamo pa de adno nediejo an Ginevra se ustave an moment za narest fotografijo za jo diet potlè na Novi Matajur!
Želmo pozdravit vse tiste, ki nas poznajo, tle doma an po sviete! Ciao ciao!
Giulia Sdraulig iz Špietra an Gabriele Rossi iz Čedada
Kam po bencin / Distributori di turno
NEDELJA 21. MARCA 2010 Agip Čedad (na poti pruoti Vidnu)
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 19. DO 25. MARCA Čedad (Minisini) tel. 0432 731175 - Podbonesec 726150 Tarbiž 0428 2046
Miedihi v Benečiji
Dreka
doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14.
Grmek
doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30
doh. Maria Laurà
Hlocje: v pandiejak, sriedo an
petak od 15.00 do 15.30
Podbonesec
doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30
v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19.
Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30
v torak an petak od 17. do 18.
doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30
doh. Daniela Marinigh 0432.727694
Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30
Pediatra (z apuntamentam)
doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30
Srednje
doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30
v petak od 11.30 do 12.
do
Svet Lenart
doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19.
doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11.
Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitata ‘za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom.
doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12.
Sovodnje
doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30	CUP - Prenotazioni telefoniche vi-
site ed esami 800 423445
HSA - Residenza Sanitaria Assi-cfoh. Tullio Valentino	stenziale (Ospedale di Cividale)
0432.504098-727558	 0432	708455
Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10.	dale ...............0432 7081
Nujne telefonske številke