PoStnlna nlačana v eotovtnL
Leto XI., št. 268
LJubljana, torek 18. novembra 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul — Tel 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11.842: Praba čislo 7*1 SO- W*en 5t 105 241
Naročnina znaša mesečno 25— Dio. za inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Teleton št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Vaugoinova vlada odstopi?
Pričetek pogajanj krščanskih socialcev z dr. Scho-brom o sestavi delovne vlade — Vaugoinova vlada bo bržkone demisijonirala že v teku tedna — Izločitev
heimwehrovcev
VOLILNA ZMAGA VLADNEGA BLOKA NA POLJSKEM
Dunaj, 17. novembra d. V teku tedna se bodo nadaljevala pogajanja za sestavo vladne večine v novem avstrijskem Narodnem svetu. Jutri ali pojutrišnjem se bodo pričeli oficijelni razgovori med predstavniki krščansko-socialne stranke in dr. Scho-brom o pogojih njegovega bloka za sodelovanje z vlado. Krščanski socialci meniio, da bo dr. Schober pristal na sodelovanje z vlado šele tedaj, ko bo temeljito rekonstruirana. Zaradi tega so se pričeli v vodstvu krščanskih socialcev že posvetovati o bodočem nasledniku sedanjega zveznega kan-celarja Vaugoina.
Kot nasledniki prihajajo v poštev bivši finančni minister dr. Viktor Kienbock, deželni glavar dr. Schlegel in bivši zvezni kancelar dr. Ramek. Poslednja dva b: sestavila v slučaju, če bi prevzela mandat, delovni kabinet, ki bi lahko računal na podporo Schobrovega bloka. Ce pa bi prevzel sestavo vlade dr. Kienbock, bi to pomenilo samo nadaljevanje dosedanjega sistema vladanja ter bi izzvalo najbrže tudi opozicijo Schobrovega bloka.
Vprašanje, ali bo Schobrov blok podpiral ali celo vstopil v vlado s krščanskimi socialci, še ni rešeno. Za enkrat je mogoče računati na sodelovanje dr. Schobra in krščanskih socialcev le tedaj, če bodo ti pristali na sestavo gospodarskega in delovnega ministrstva, v katerem bo Schobrov blok najbrže tudi z ministri zastopan. V slučaju, če krščanski socialci ne bodo pristali na ta pogoj, ie mogoče, da bo nova vlada imela značaj manjšinskega kabineta ter bo odvisna od neobvezne lojalne podpore Schobrovega bloka.
Pri akciji za sestavo nove vlade je posebno deloven zvezni kancelar Miklas, ki stremi za tem, da bi izločil iz nove zbornice kar najbolj politične strasti ter omogočil sestavo vlade, ki bi imela mirovni značaj ter omogočila nemoteno parlamentarno delo.
Oba heimwehrovska ministra knez Star-hemberg in minister pravde Hueber najbrže ne bosta v novi vladi imela več prostora, kar napoveduje celo že »Reichspost«, ki je bila doslej popolnoma za sodelovanje s heimwehrovci.
Novoizvoljena zbornica se bo sestala po vseh dosedanjih dispozicijah 5. decembra.
Duna], 17. novembra d. »Sonn und Mon-tags Zeitung« objavlja naslednjo avtentično vest iz parlamentarnih krogov:
Zvezni kancelar Vaugoin In celotna vlada bosta v teku tedna podala zveznemu predsedniku demisijo. Vladi bo poverjeno na-daljno vodstvo poslov, dokler ne bodo končana pogajanja krščansko socialne stranke z dr. Schobrom ter sestavljena nova vlada. Vaugoinova volilna vlada ne bo stopila pred novi parlament. V novi vladi bržkone ne bosta več Vaugoin In Starhemberg. Heimat-blok se ne bo pridružil vladni večini, temveč bo zavzel čakajoče stališče.
V tem smislu se tudi tolmači izjava ministra Starhemberga, da je sedaj potrebna" posebna vojaška oborožitev Heimwehra ln da je Hitlerjev pokret močan zaveznik Heiimvehra, s katerim se bo prej ali slej združil.
Pri nedeljskih volitvah v Sejm je dobil Pilsudski 248 mandatov torej absolutno večino - Veliko nazadovanje opozicije - Volitve
so v splošnem potekle mirno
Varšava, 17. novembra, d. Proti priča« kovanju so potekle poljske volitve nena« vadno mirno in brez večjih pretresljajev. Čeprav še ni znan točen izid volitev, ven« dar je sedaj že gotovo, da je dobila vlada s svojimi listami v večini volilnih okrajev veliko večino. V Varšavi »ami je bilo od« danih največ glasov za listo vladnega blo« ka, takoj za njo pa so zbrali največ gla« sov židje. kar ne preseneča, ker je v Var« šavi nad 400 tisoč Židov.
Zaradi manjših prestopkov je bilo are« tiranih vsega skupaj 51 oseb, večinoma komunistov, pri katerih je priredila poli« oija hišne preiskave.
Volilna agitacija je bila prav do zaključ« ka volitev izredno živahna. Po glavnih ulioah je drdralo nešteto tovornih avto« mobilov, iz katerih so agitatorji raznih strank metali letake in pozive. Eden iz« med avtomobilov je povozil v Varšavi ne« kega pasanta, ki je v bolnici podlegel po« škodbam. Najbolj močno agitacijo je raz« vil vladni blok, ki je poslal na ulice šte« vilne osle, na katerih so sedeli jezdeci z napisi: »Samo jaz bom volil 4. listo (listo narodnih demokratov) in 7. listo (sociali« stov). Ta način volilne propagande je zbu« dil mnogo veselja in zadovoljstva.
Po dosedanjih poročilih se je udeležilo volitev do 80 odst. volilnih upravičencev. Predsednik republike Moscicki je volil v mestu Tomszov, člani vlade pa so volili v raznih volilnih lokalih v Varšavi. Zanimi«
Dunaj. 17. novembra, g. Socijalno - demo- J vo je, da so mnogi pristaši vladnega bloka
___1__1__1 _	____1 •	«. .. 1____I ___1*1_:---* 1. „ J ! ^ivm 1 i /i.,n rt iTi4irilt
kratska stranka je sklicala strankino zborovanje. ki je bilo zaradi volitev odgodeno, na dan 6. decembra na Dunaju.
Nove grožnje Starhemberga
Starhemberg napoveduje, da odločitve ne bodo padle v parlamentu, nego jih bodo izvedle bojne organizacije
Dunaj, 17. novembra, d. Za včeraj dopoldne napovedana manifestacija Starhembergovih lovcev na Heldenplatzu je morala izostati r radi ugovora policijskega podpredsednika Brandla. Zato se je vršilo njihovo zboro-> 'ie v sofijski dvorani. Udeležilo se ga je okoli 3000 uniformiranih heiimvehrovcev.
Ob tej priliki je imel knez Starhemberg govor, v katerem je naglašal, da je bilo breziivomno slabo za bojne formacije, ker so bile popolnoma zavzete v*volilnem boju. kar jim ni bilo v korist. K sreči je sedaj razburjenje končano in se more Heimwehr pečati s pametnejšimi nalogami, zakaj, velike odločitve ne bodo padle v parlamentu, temveč jih bodo povzročile bojne formacije. Zato je potrebno, da se njihova delavnost nadaljuje z vso energijo. Oas politiziranja Je minul in je potrebno, da se zopet prične vo jaško vežbanje. Posebna važno«« se mora posvetiti oborožitvi, za kar se mora štediti vsak vinar. Prišel bo dan. ko se bodo poka zale dobro oborožene vojaške formacije po trebne. Mi nismo voljni sodelovati pri slepar jenju ljudstva, je naglašal, ki smo ga dovoli časa gledali, ko smo stali v ozadju. V zal-rjih tednih je bila disciplina lovskega ?bo-ra v težki preizkušnji. Starhembergovi lovci so bodočnost Avstrije in ni nobenega dvoma da bodo vodstvu sledili prav tako s sle po pokorščino kakor doslej. V nadaljnjem govoru je knez Starhemberg
naglašal, da je 9. november prinesel za Heiniwehr zadovoljiv uspeh. Ne gre za mandate. temveč za dejstvo, da so stotisoči nezadovoljni s sedanjim sistemom, kar so jasno priznali Pri tem ne upošteva samo glasov, ki jih je dobil Heimatblok, temveč tudi glasove Hitlerjevega pokreta, ki je močan zaveznik Heimwehra, s katerim se bo pret ali slej gotovo združil.
Starhemberg je nato govoril o ločitvi duhov v pokretu Heimwehra ter je naglašal. da se mora izvesti popolna ločitev med nosilci ideje heimvvehrotfskega pokreta in oni- I pri volitvah povsod zavzel prvo mesto, mi. ki ji ne služijo v polni meri. Heinmchr | Vladni blok je dobil v volilnih okrožjih v
pred volilnimi komisijami javno izjavili, preden so oddali glasovnice: Volil sem li» sto J (Pilsudskijevo listj)
Opozicija je bila popolnoma potisnjena v defenzivo ter je dosegla večje uspehe sa« mo v zapadnih volilnih okrajih, predvsem na Poznanjskem in deloma tudi na Pomor« janskem.
Varšava, 17. novembra. AA. Volitve za Sejm so se končale v vsej državi v polnem miru razen v predmestjih Varšave, v Pru« skovu blizu Varšave in v Poznanju, kjer je prišlo do spopadov med volilnimi na* sprotniki. Po približni cenitvi je volilo v Varšavi in v drugih mestih 50 do 70 odst., v Krakovu 80 odst. volilnih upravičencev. V nekaterih kmetskih volilnih okrožjih je bila udeležba pri volitvah slaba zaradi sla« bega vremena. Iz dosedanjih rezultatov je razvidno, da je vladni blok dosegel večino. Snoči ob 21. so se pisarne volišč zaprle in se je začelo štetje glasov.
Liberalni blok za sodelovanje z vlado je
bo v bodoče navezan na lastno moč in njegovi člani morajo ostati vojaki. Politiko more voditi samo vodstvo in uspešna more biti samo tedaj, če bo meč. s katerim razpolaga. vedno ostro nabrušen in uporaben.
Končno je Starhemberg napovedal, da bo Heimwehr priredil, prihodnjo nedeljo nani-lestacije. ki bodo dokazale, koliko ima moči. in ki bodo skrbno pripravljene.
Dunaj. 17 novembra, g. Notranji minister starhemberg ne bo sprejel mandata, ki bi mu pripadel po ostankih glasov, ker sta tudi deželna voditelja dr. Pfriemer in dr. Steidle odklonila mandata, ki bi ga dobila po raču-
vzhodni Poljski velikansko večino, tako na primer v Kovlu izmed 12.606 glasov 11.291, v Dubnu pa izmed 15.287 je dobil 12.927 glasov. V primeri z 1. 1928 je blok za so« delovanje z vlado dosegel uspeh tudi v centralnih pokrajinah.
Izid volitev v Varšavi
Varšava, 17. novembra Poslednji volilni rezultati potrjujejo, da se je poljsko prebivalstvo jasno opredelilo za vlado. Od 14 mandatov v Varšavi je blok za sodelovanje z vlado dobil ogromno večino 8 mandatov, 2 več kakor pri prejšnjih volitvah. Nacio-
Pri včerajšnjih volitvah v Sejm je prišlo na Poznanjskem do pretepa med narodnimi demokrati in pristaši vladnega bloka. Okoli 30 oseb je bilo aretiranih. V Lodzu so pristaši vladnega bloka napadli lokal socialistične stranke, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih.
V Gornji Šleziji je dobil vladni blok 6 madatov (1. 1928 3) krščanski demokrati (z narodno delavsko stranko) 7, ter blok polj-sko-nemškrh socialistov 1 mandat Nemci imajo v Gornji ŠlezlJI skupno 3 mandate napram 6 v I. 1928.
Varšava, 17. novembra g. Novi Sejm bo po včerajšnjih volitvah sestavljen tako-Ie: vladni blok 248 (prej 123), nacionalni demokrati 67 (37), srednja levica 79 (140), Ukrajinci (Beloruski blok) 21 (26), krščanski de-
mokratje 14 (15), nemški volilni blok S (19) maO poljski sljonisti 4, konkretni poljski sionisti 1, vladi naklonjeni židovski blok, 2, (prej Židi skupaj 12), komunisti 5, (7) in kmečka zveza 1 mandat
Izmed aretiranih opozicijskih voditeljev nI bil skoraj nihče izvoljen, ker so bile nii-bove liste razveljavljene, toda dobili bodo nekaj mandatov na državnih listah. Na ta način bosta med drugim prišla v Sejm bivša poslanca WItosz in Lleberman kot kandidata srednje levice na državni listi, ki sta trenutno zaprta v vojaških zaporih v Brestlitovskem. Izid volitev Je že pokazal, da Pils«idski v Sejmu ne bo imel dvetretjin-ske večine. Zanimivo Je, da so narodn« manjšine po teh volitvah izgubile tretjin« svoječasnih mandatov.
Politična in gospodarska kriza v Italiji
V samoobrambi je fašizem začel novo ofenzivo proti svojim nasprotnikom - Aretacije nekdanjih političnih voditeljev - Kriza v industriji
Pariz, 17. novembra, č. Italijanski protifašistični listi objavljajo čimdalje bolj alarmantne vesti o težavnem položaju fašističnega režima v Italiji. Zanimive so v tem pogledu informacije, ki jih objavlja znana »Liberta«. Ta list piše med drugim:
Merodajni krogi so v resnih skrbeh za Mussolinijevo zdravje. Mussolini kaže v zadnjem času znake velike duševne depresije ln ko bi bil moral nedavno imeti nagovor na fašistične voditelje, je samo izjavil: >Ne bom vas moril s čitanjem govora, ki ga boste lahko sami čitali, ker ga bodo objavili vsi listi.:: Nato je samo na kratko izdal svoja navodila, kako naj se izvrši brezobzirno očiščenje stranke in fašističnih sindikatov. Sam je označil nekatere ljudi, ki jih je treba zapreti ali konfinirati kot nevarne rovarje. Na podlagi teh navodil so bili med drugimi are-triani prof. Belloti, ki je nameraval skupno z bivšim ministrskim predsednikom Bono-mijem izdajati literarno - gospodarsko revijo. Sledile so aretacije bivših ministrov tn politikov, univerzitetnih profesorjev, odvetnikov, višjih oficirjev in generalov. Največ ljudi je bilo aretiranih v Milanu in Napolju. Samo v Napolju je bilo aretiranih več sto profesorjev, dijakov in odvetnikov, med njimi tudi sin bivšega ministra Amendole in več njegovih prijateljev, nadalje sinova pro-
fesorja Dorije in znanega iredentista in ns-cijonalista Batistija ter profesor Rensi, ki je kmalu po aretaciji v zaporu umrl; njegova smrt še danes ni dovolj pojasnjena.
Zatrjuje se, da so aretirani tudi bivši ministrski predsednik Salandra in bivša ministra Falziona in Soleri, vendar o tem ni mogoče doznati nobenih podrobnosti. Obtožujejo se. da so bili v zvezi s profesorjem Belot-tijem.
Tudi v Trstu in okolici je bilo aretiranih vec italijanskih antifašistov.
Socijalistični »Avanti«, ki izhaja v Parizu, poroča, da je bivši vodja socijalnih demokratov v Italiji, Terzini, ki je bil zaprt skuo-no s komunistom Pugliesijem in liberalcem
os' v MP°rih San Stefano umrl. . V 17" novembra- č. s Liberta« poroča iz Turina, da je avtomobilska tvornica >Fiatc reducirala delo tako, da delajo delavci samo po dva dni na teden. Od početka decembra pa do srede januarja, torej v času božičnih praznikov, bo delo še bolj zmanjšano. Tvor-mca »Michelin« bo odpustila ob koncu leta vec tisoč delavcev. V znani tvornici za klobuke Borsa lino v Alessandriji delajo sam« tn dni na teden. Ker pa se delo z vsakim dnem omejuje, bo odpuščenih še več delav. cev.
nu z ostanki Na ta način pravi voditelji I naln' demokrati so dobili 3 izgubili 1, Heimvvehra sploh ne bodo prišli v parla- I židje so ohranili 2, komunisti dobili 1, iz-
ment.
probleme. Ta konferenca je nadaljevanje prejšnjih pripravljalnih konferenc, ki so bile meseca februarja in marca t. 1. Kakor znano, je bila na tej pripravljalni konferenci izdelana prva trgovinska konvencija, ki jo ie podpisalo 18 držav in ratificiralo 5. Na tej konferenci se je obenem obravnaval tudi cel niz vprašanj, ki pridejo na dnevni red kasnejših pogajanj. V teku pogajanj se ie uspešno obravnavala koordinacija go-gospodarstva raznih držav z racijonalizaci-jo organiziranja pridelovanja, * zamenjave, dobave in odstranjevanja motenj, ki oviralo mednarodno trgovino.
Gospodarska konferenca, ki se je danes sestala, si ie zadala nalogo, da v prvi vrsti ugotovi pogoje za uveljavljenie omenjene trgovinske konvencije. Razen tega je v skladu z željo, izraženo na 11. skupščini
Otvoritev gospodarske konference v ženevi
Nadaljevanje februarske konference za carinsko premirje - Vprašanje konvencij za mednarodno rečno plovbo
. feneva 17. novembra AA. Danes je za- Društva narodov, Svet Društva narodov cela zasedati konterenca za gospodarske pozval države, zastopane na tej konferenci, da postavijo na dnevni red vprašanja poznejših razprav. •
Na ta sestanek konference so bile povabljene vse države, ki so se udeležile pripravljalne konference za gospodarstvo v mesecih februarju in marcu.
Ženeva, 17. novembra AA. Danes je začela zasedati konferenca za kodifikacijo pravil rečnega prava, ki se tičejo ureditve Plovbe na velikih evropskih rekah. Ta vprašanja sliijo po vojni vedno bolj v ospredje. Konferenci bodo predloženi načrti, ki so bili izdelani od odbora za konferenco rečnega prava. Eden teh načrtov se tiče administrativnih ukrepov za upravljanje komunikacij po plovnih rekah, drugI načrt se tiče imatrikulacije ladij, lastništva ladij, kreditov, hipotek itd., tretji pa vsebuje predpise o pristajanju ladij.
Porast ekstremnih struj v Nemčiji
Berlin 17. nov. s. Nacionalno socialistič« ni val se je pokazal v močnejši obliki tu« di pn včerajšnjih občinskih volitvah, ki so se vršile v raznih delih države. V poli« ticnih krogih smatrajo to dejstvo kot go« toye_ znake protestnega in obupnega raz. polozenja, ki se je pokazalo že pri volit« vah v državni zbor. Okoliščino, da kora« kajo narodni socialisti od zmage do zrna« ge, pripisujejo berlinski listi dejstvu, da nalaga narod vladi odgovornost za ogrom« no brezposelnost in finančni pritisk, pod katerim ječi Nemčija. V splošnem se lah« govori o naraščanju ekstremizma v .Nemčiji. Narodni socialisti so skoraj po« vsod pridobili več mandatov.
Indijska konferenca
London. 17. nov. AA. Davi se je vršila v saintjameski palači pod predsedstvom Macdonalda prva plenarna seja indijske konterence. Zbraai so bili vs" delegati Britsko Indijo zastopa 57 delegatov Zad« nja dva zastopnika sta prispeli iz Indije v soboto. Konferenci prisostvuje 17 zastop mkov indijskih držav in 15 de.egatov an» gleškega parlamenta. Konferenci ie dode« ljenih 31 tajnikov in 5 visokih uradnikov
London. 17. novembra. AA. Na današnji seji indijske konference ie indijski detegat Sapru zahteval, naj bi bila Indiji poleg pokrajinske avtonomije dovoljena centralna vlada z odgovornostjo napram zakonodajni zbornici. Ostali indijski govorniki pa so zahtevali takojšen pogumen octroi popolne avtonomne vlade.
gubili 1, socialisti pa izgubili 1 mandat
Poljski uspeli na Pomorjanskem
Varšava, 17. novembra. AA. Parlamentarne volitve na Pomorjanskem v tako zva-nem poljskem koridorju, so ponovno potrdile, da je večina prebivalstva v teh krajih poljska in da je to poljska pokrajina Pri teh volitvah se poljske stranke niso cepile kakor i 1928, temveč so bile vložene samo tri liste poljskih blokov Zato je lista nemške manjšine izgubila dva mandata Vlada je zabeležila velik uspeh na Pomorjanskem, ker je njen blok dobil 3 mandate.
Volitve v Gdansku
Varšava, 17. novembra. AA Včeraj so v Gdansku bile volitve za tamkajšnji zbor. Socijalisti so dobili 18 mandatov in izgu« bili 7 (prej so imeli 25), nemški nacijonal« ci so dobili 10, zgubili 6, katoliška stran« ka je dobila 11 mandatov komunisti 8 (prej so imeli v zboru 4), hitlerjevci 12 poslancev, narodno«liberalni blok 7, demo« kratski blok 4 Poljaki 2.
Končni rezultati
Varšava, 17. novembra s; V oceni Izida sejmskih volitev računa vladnemu taboru pripadajoči list »Courier Poranny«, da bo prejel vladni blok Izmed 44 poslancev okoli 240 mandatov, dočim hI dobili narodni demokrati in srednja levica po 60 mandatov; ostanek mandatov pa si bodo razdelile razne manjše frakcHe in narodne manjšine.
Na Pomorjanskem, v takozvanem koridorju, Je nemška lista Izgubila oba mandata, ki Jih Je Imela doslej, dočim Je vladni blok pridobil tr| mandate. V večjih mestih kakor v Varšavi, Lodzu, Krakovu, Lvovu in Vilni je vladni blok dobil pretežno večino. Tudi iz province poročajo o enakih rezultatih. Opozicijske stranke levičarskega bloka so povsod mnogo izgubile. V Varšavi le ostala opozlc'|a brez mandatov. Značilno Je, da le bilo tudi mnogo glasov Iz vrst narodnih manjšin oddanih za listo vladnega bloka.
Kraljev dar najštevilnejši rodbini v Sloveniji
Beograd, 17. novembra, p. Nj. Vel. Kralj je odredil, da se potom sreskega načelnika v Brežicah izplača zakoncema Mariji in Martinu Kozole iz sela
Laskavo priznanje francoskega senatorja
Dubrovnik, 17. nov. n. Francoski sena* tor Honarat in dva člana francoske dele« gacije, ki so bili v Beogradu pri odkritju spomenika hvaležnosti Franciji ter so do« šli predsnočnjim v Dubrovnik, so danes
odpotovali nazaj v Francijo. Senator Ho« pnsno innnn	"
norat je izjavil vašemu dopisniku pred od«	""T™ Um »Ot kraljevo podporo
hodom: »Jugoslovenski narod je izvršil najštevilnejši rodbini v Dravski bano-čuda. ki jih je treba videti, da se ga mo« I y.inJ* ^akonca Kozole imata namreč 17 re prav oceniti. Jugoslavija more danes I z>vih in zdravih otrok, od teh II sinov služiti kot primer novi Evropi, kaj more | in 6 hčera, storiti vera v bodočnost Jaz sem vedno veroval in danes še bolj verujem v bodoč« nost Jugoslavije.« Za tem je navdušeno
fovoril o sprejemu francoske delegacije v ugoslaviji in manifestacijah za francosko« jugoslovensko prijateljstvo.
Delovni ras pri carinarnicah
Beograd, 17. nov. AA. Carinski oddelek ministrstva za finance je poslal okrožnico vsem carinarnicam in carinskim blagaj« nam, v kateri predpisuje delovn- čas od 8 do 12. in od 14. do 17. vsak delavnik razen sobote: v soboto pa od'8 do 14.
Gradbeni zakon pred VZS
Beograd, 17. novembra 6. Danes ob 4. popoldne se je sestal plenum zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje razprave o gradbenem zakonu. Poleg tega pride pred vrhovni zakonodajni svet več pravilnikov iz raznih resorov. Dnevni red po zaključitvi razprave o gradbenem zakonu še ni določni.
Bolezen Gospodneiiča vedno bolj kritična
Zagreb, 17. novembra n. Kakor znano, je v Beogradu težko obolel pomočnik finančnega ministra g. Fran Gospodnetič zaradi infekcije čira na obrazu. Ker je njegovo zdravstveno stanje zelo težko, je bil iz Zagreba nujno pozvan specialist dr.
Imenovanja pri Poštni hranilnici
Beograd, 17. nov. AA. S sKIepom mini« stra za gradnje so postavljeni p.i podruž« mci Fostne hranilnico v Lju-jliam;
za poštnohranilniško uradnico v 3=11 Sta« na Vidmar, poštnohranilniška uradnica v 4*11 v Ljubljani;
za računovodjo v 3>II Julija Rojšek, pri« pravnica pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani v 4«II;
deutsch, uradnica podružnice fostne hranilnice v Ljubljani k oodružni« cj rostne hranilnice v Zagrebu. "
Peci ja-Petrovič gre v Skoplje
rii?aCf' £OV- n;.,Znani književnik Pe« cija Petrovič, k: je bil upokojen šumarski
^ TJ? bival sta,no v Zagrebu |e sedaj reaktiviran ter dodeljen banski uprS v, v Skoplju Zagrebški prijatelji i pn rede pojutrišnjem poslovilni večer P
Seljafcf iz vrbaske banovine v Zagrebu
Gotlieb, ki je odpotoval v Beograd z eks- I Zagrfbu^mi^IkS^f, ?fnes,-sf je v presnim vlakom.	vsTh srezov^bSke^ovSe8^ si
Teritorialno področje čilskega I i ®e®to? ekonomijo. Mestna obči-
SL? J»»oviMka uprava sta jim priredili obed v . nekem lokalu ob Savi. Zvečer so
konzulata
Beograd, 17. novembra AA. Po novi odpotovali v Podravje, da si tanTkaT o^ upravni razdelitvi naše kraljevine le iz- dajo državne gospodarske ustenove g vršena teritorialna razdelitev pristojnosti 1	^ e Ustanove'
konzulov republike Čile v naši državi takole: konzulat v Dubrovniku je pristojen za zetsko banovino, konzulat v Zagrebu pa za vse ostale banovine.
Nov! častni konzul v Berlinu
Beograd, 17. novembra AA. S sklepom ministra zunanjih zadev je imenovan za častnega konzula kraljevine Jugoslaviie v Berlinu g. Kurt Blerod.	6 J
Uvoz našega žita na Koroško
.	17. novembra AA. Trgovska in
ODrtniška zbornica v Celovcu se je obr-mla na naše gospodarske organizacije, zeleč kontakta z našimi izvozniki živeža. Po sporočilu zbornice v Celovcu se je ua tamošnjem tržišču pojavilo živo zanimanje za turščico, pšefcico in ostala žita naše država
Poljske volitve
Volitve na Poljskem so končane in ne more biti več dvoma, da so prinesle ogromno zmago vladnega bloka. Sicer še niso znani definitivni rezultati iz vseh volilnih okrožij, ali že dosedanja poročila kažejo na nedvomen način, da si je vladni blok pridobil daleko največje število mandatov in da so opozici-jonalne stranke ostale odločno v manjšini.
Doslej, to se pravi v razpuščenem Sejmu, se je vlada mogla opirati samo na tretjino poslancev, zakaj od skupnega števila 444 ji je pripadalo samo okrog 130 mandatov. Z nedeljskimi vo-ikvami se je število njenih pristašev v Sejmu podvojilo in vlada maršala Pilsudskega bo razpolagala v novem parlamentu z zanesljivo večino in bo mogla brez ovir izvesti velik del svojih načrtov.
Izid volitev ni mogel presenetiti ni kogar, ki je opazoval zadnje dogodke na Poljskem. Pilsudski in njegova vlada sta volitve temeljito pripravila in kdor je pazno spremljal te priprave, ni mogel pričakovati drugega, kakor da bodo opozicijonalne stranke prišle de-cimirane iz volilne borbe. Vlada tudi ni mnogo prikrivala svojih volilnih priprav, edino da jih je po možnosti ma-skirala z zakonitim videzom pravnega postopka. Glavna njena sredstva so bila očita in jih je tudi izvenpoljska javnost dodobra spoznala. Saj so vzbudila toliko pozornost, da so poskusili celo vnanji faktorji, intervenirati, vsaj indi-rektno. Mnogi voditelji opozicijonalnih .strank so morali v ječe; Pilsudski je tolmačil te persekucije kot sodni postopek zoper bivše poslance, ki so bili zlorabljali svojo imuniteto. Maršal stoji ves čas na stališču, da je treba poslance naučiti prave, resnične odgovornosti napram narodu in zakonu. Zelo ostre ukrepe ie naperila vlada zoper manjšinske politike, kar je zadeio najhujše gališke Ukrajince, ki so bili vsekakor najbolj borbeni. Posebno učinkovito sredstvo so bile zavrnitve opozicijonalnih kandidatnih list. zaradi česar ie vlada v mnogih volilnih okrožjih ostala brez resnih nasprotnikov. To se je prakticiralo posebno v južni in za-padni Poljski, kjer je bila opozicija najmočnejša. dočim na vzhodu takega načina ni bilo treba, ker tamkaj volilci že sami radi volijo po vladni želji. Spričo tega uspeh vladnega bloka
zares ni mogel presenetiti. Zato je seveda tudi popolnoma nemogoče presojati, v koliko volilni rezultati kažejo resnično razjx>loženje volilcev, v koliko pa so samo učinek vladnih volilnih priprav. Poročila sicer govorijo o apatičnosti publike, ali tudi ta je mogoče samo rezultat dosledno izvedenih priprav. V presoji političnega preokreta, ki so ga prinesle volitve, se pač opozicija in vlada ne bosta nikdar sporazumeli.
Opozicija je decimirana. Razdelitev mandatov med opozicijskimi strankami je precej slučajna in si zato tudi o razpoloženju opozicijskih volilcev ni mogoče ustvariti točne slike. Niti ni več važno razglabljati, katera od opozicijskih strank je dosegla relativno največji uspeh. Nositelj opozicijonalne borbenosti je bila pač koalicija levice in levega cenlruma, ki je nastopila s skupnimi kandidatnimi listami s sejmskim maršalom Daszynskim kot nosilcev. Toda ravno zato se je proti njej predvsem naperil boj vladnega bloka, kar odseva tudi iz volilnega izida.
Vlada, ki je razpustila stari Sejm in izvedla nove volitve, se je ob svojem nastopu tudi sama označevala kot režim močne roke. Pokazalo se je, da po pravici. Prijatelji in pristaši Pilsudskega so izpolnili svoje napovedi in izvršili svoj načrt in danes ima maršal na razpolaga ono. kar mu je ves čas od leta 1926. manjkalo, to je sejmsko večino. Pilsudskemu je šlo za formalnost; ves čas se je trudil, da bi mu ne bilo treba kršiti ustavnih določb, pa da bi kljub temu mogel realizirati svoj program, ki ga je sejmska večina odločno zavračala. Posebno revizijo ustave je hotel izvršiti za vsako ceno in brez kompromisa, a zopet mu je stala na potu sejmska večina. Ali bo število njegovih poslancev v novem Sejmu dovolj veliko, da izvede tudi to svojo glavno namero, je seveda še vprašanje, ker je gotovo tudi za spremembo poljske ustave potrebna kvalificirana večina. Vsekakor pa bo vladni blok sedaj dovolj močan, da bo lahko neovirano odo-bra al proračune in sprejemal zakone. Stari maršal se bo lahko, kar je bila od nekdaj njegova želja, opiral tudi na parlamentarno oporo, na sejmsko večino in njegova dejanska diktatura bo s tem postavljena na bazo parlamentarizma.
Pogreb žrtev lyonske katastrofe
Doslej so izkopali izpod ruševin šele 14 trupel - Pod plazovjem leži še najmanj 27 trupel
Lyon, 17. novembra s. Kakor poroča »Matin« iz Lyona so danes izkopali doslej izpod razvalin 14 trupel ponesrečenih prebivalcev razdejanih hiš med njimi trupelce otroka. Za bolnico Chazeau ie še vedno nevarnost, da se bo podrla. Pod razvalinami leže po cenitvah še trupla nekega gasilskega častnika, 12 gasilcev, nekega policijskega častnika int reh policijskih uradnikov, razen tega pogrešajo tudi deset civilnih oseb. Dvesto oseb ie brez strehe. Danes dopoldne so se pričele zemeljske plasti zopet premikati, vendar ni bilo nove škode.
Popoldne se ie vrši! pogreb žrtev, ki so jih dosedaj izkopali in sicer enega moškega, šestih žena in enega otroka, pogreb 19 gasilcev, ki so našli pri reševanju smrt pod razvalinami, ter vseh onih civilistov, ki jih še niso mogli spraviti na dan, se bo vršil, ko bodo izkopana vsa trupla, kar bo naibrže trajalo še več dni. Koliko žrtev je š^ pod razvalinami je popolnoma negotovo. Kakor računajo, bodo našli najmanj še 27 žrtev in morda nekaj takšnih, ki niso imeli strehe in so jih razvaline presenetile izven hiš.
Francoski uspeh v razorožitvenem odboru
Vprašanje omejitve vojnih proračunov odloženo — Podpis grško-turške
mornariške pogodbe
Turčije, da je> bila med obema državama sklenjena mornariška pogodba. Posveto« vanje o posameznih členih je prevzel po* seben odbor. Ženeva, 37. novembra, s. Grof Bernstorff
Žene va, 17. novembra, V pripravljalnem razorožitvenem odboru je bil danes spre* jet sklep francoske delegacije, naj vpra« šanie omejitve proračunov za vojaštvo po* novno prouči poseben odbor strokovnja* kov.
Grof Bjrnstorff je izjavil, da ta proučiš tev ne sme povzročiti odgoditev sklicanja splošne razorožitvene konference. Zaradi tega je treba že seda i določiti, da ta odbor ne bo predložil svojega poročila priprav« ljalnemu razorožitvenemu odboru, čigar sedanje zasedanje more bit* nepreklicno zadnje: temveč neposredno razorožitveni konferenci. Slično sta govorila tudi zastop* nika Italije in Turčije," nakar je odbor pristal na predlog.
Nato je pričel odbor razpravo o vpraša* nju oborožitve na morju ter vzel najprej na znanje izjavi zastopnikov Grške in
Razprava proti Bassanesiju
Lugano. 17. nov. g. Pred tukajšnjim so« d iščem se je pričela danes ob ogromnem zanimanju občinstva razprava proti letalcu Bassanesiju, ki je svoječasno poletel nad Vlan ter metal na ulice protifašistične le* take. Razen Bassanesija je obtoženih še sedem njegovih prijateljev. Bassanesi te izjavil po prečitanju obtožnice, da je iz* vršil polet in metal letake, da bi oozval prebivalstvo na revolucijo. Poslušalci so ?r>rcjeli to izjavo z velikim odobravanjem. -Sassanesi je izjavil, da imena svojega so* etalca, kakor tudi imen aranžerjev poleta avtorja letakov in tiskarnarja ne bo niko« li povedal. Razprava bo končana najbrže jutri.
Aretiran sovietski šmioB
Bukarešta. 17. nov. č. Listi poročajo, rta ie bil na rumunsko*bolgarski meii aretiran bi vši jugoslovenski kanetan Dušan Petro« vič. ki je svoječasno dezertira! in je živet v zadnjem času v Rumuniji. Pri sretactji se je izkazalo, da je Petrovič nevaren sov jetski špijon. Ko so mu postala v Rumu* niji tla prevroča, je skušal pobegniti v Bol* garijo. toda na meji so ga prijeli
Potovanje Bethlena v Berlin
Budimpešta. 17. novembra g. Ministrski predsednik grof Bethlen bo dne 31. t. m. odpotoval v Berlin. Na poti ga bo spremljal pooblaščeni minister grof Khuen-He-dervary.
je stavil pripravljalnemu razorožitvenemu odboru predlog, naj se sprejme v konven* cijo o razorožitvi razen prepovedi vojne s plini tudi prepoved vojne z vsemi napa* dalnimi orožji, kakor na nrimer možnarji, težkimi topovi in tanki. Ta predlog je ra* zumljiv, če se pomisli, da je Nemčiji pre* povedano še sedaj to orožje.
Ženeva, 17. novembra. AA. Razorožitveni pripravljalni odbor je soglasno zavrnil predlog sovjetskih odposlancev o tem, da se naj predlogi velesil, ki so bile zastopane na londonski pomorski razorožitveni konferenci, nadomeste s predlogom o proporcijonal-nem zmanjšanju vojnih mornaric.
Angleški parlament o palestinski politiki
London, 17. novembra, AA. V spodnji zbornici ie vodia liberalne stranke Lloyd George otvoril debato o Palestini. Govor* nik smatra »Belo knjigo«, ki io ie izdala vlada v opravičilo svoje politike, za kri* vicno Publikacija ne ustreza ne arabskim ne židovskim težnjam. Balfourjeva dekla* racija je po mnenju govornika častna ob* veznost. Ce vlada ne more izpolniti man* data. naj ga vrne Društvu narodov.
Podtajnik za kolonije Shiels je odgo* varjal predgovorniku in odločno tajil, da bi vlada nameravala vrniti mandat. Kolo* nijalni urad stoji na stališču, da morajo Ži» di in Arbci pojasniti svoje načrte, preden angleška vlada izda nove ustavne ali upravne določbe. Očitek, da bi vlada \r Palestine ustvarila židovski dom, je brrz osnove. Vlada bo dovolila posojilo 2 n pol milijona šterlingov za nastanitev 10 ti* soč židovskih družin v Palestini.
Uspešen polet »Do X«
Paiiz, 17. novembra d. Nemško velele-talo »Do X« je pristalo včeraj po začasnem pristanku v Sables d' Olonne v Bor-deauxu. Zaradi pristanka v Sables d' Olonne so se razširile vesti, da je letalo pokvarjeno in da ne bo moglo nadaljevati poleta. Poveljnik letala je brezžično obvestil vodstvo Dornierjevih tovarn, da letalo brezhibno funkcionira.
Protikemalisti izgnani
• /"f V. •
iz (ircije
Atene. 17. novembra. AA. Po poročilih listov je sklenila grška vlada, da prepove nadaljnje bivanje v Grčiji muslimanom, ki so rovarili proti Kemalovi vladi, češ da po sklepu grško-turškega prijateljstva ne more dopustiti, da se vodi iz Grčije sovražna akcija proti Turčiji in njenemu predsedniku. Listi Venizelove stranke naglašajo, da so bili ti ukrepi popolnoma upravičeni. Po prijateljski pogodbi in sporazumuo z novo Turčijo ne more grška vlada dopustiti kake antikemalistične akcije v Grčiji.
Velika vinska afera v ČSR
Praga, 17. nov. h. Pred dvemi let! je zbudila v Pragi veliko pozornost afera s ponarejenim vinom. Te dni se je arera ponovila s špiritom. Tvrdka »Istriana« v Ihrinevesu pri Pragi, katere lastniki so Italijani Ritosi, je kupila v Italiji vefike množine špirita, ki se izvaža iz Češkoslo* vaške v Italijo zelo poceni in brez carine. Ta špirit je deklarirala kot vino in ga zo* pet vozila nazaj na Češkoslovaško. »Moč* na policijska deteljica«, dr .Kohn, Buliček, Lvtochleb in Vacek. je zvedela, da se do* biva v Pragi v zadnjem času špirit po neverjetno nizkih cenah pod roko. Ko se je še podrobneje zanimala za izvor tega špirita, je odkrila to ogromno goljufijo. Med tem so organi zaplenili 12 velikih so* dov špirita in 1000 hI vina, ki je bilo na* pravijeno iz tega nezacarinjenega špirita. Ritoso, njegov oče, brat in še neka' dama so bili aretirani in izročeni sodišču na Kar* lovem trgu.
Sklepi mednarodnega kongresa za ceste
Beograd, 17. novembra, p. Davi se ie vrnil v Beograd inž. Stanislav Josipovič, inšpektor ministrstva za zgradbe, ki se je skupno s poslanskim svetnikom Perišičem z vvashingtonskega poslaništva udeležil kot zastopnik naše države mednarodnega kon* gresa za ceste v VVashingtonu. Novinar* jem je v daljši izjavi pojasnil namen kon* gresa in sklepe, ki so bili sprejeti. V Pa* rizu ima svoj sedež mednarodno udruže* nje za ceste, ki sklicuje vsako leto kon* gres. Namen kongresa je, proučiti stanje cest v splošnem in posebej nove načine cestnih zgradb. Na letošnjem kongresu se je zlasti razpravljalo o uporabi katrana in asfalta pri gradnji cest. Poizkusi, ki so blii izvedeni zadn ja leta. so pokazali, da se te vrste cest dobro obnesejo ter da so zla* sti priporočljive' za avtomobilske ceste. Kongres je razen tega razpravljal o finan* ciranju cestnih gradb ter poudaril potrebo mednarodnih posojil. Končno je kongres razpravljal tudi o prometnih vprašanjih ter se je zlasti bavil z ureditvijo prometa v večjih mestih in njihovi okolici.
Smrt tehničnega vodje Škodovih tovarn
Praga, 17. novembra d. Namestnik generalnega ravnatelja in tehnični nadrav-natelj škodovih tovarn dr. Jožef Havra-nek je včeraj podlegel kapi in umrl v 75. letu starosti. Ravnatelj Havranek je z velikim uspehom preosnoval škodove tovarne za izdelavo orožja v tovarne za avtomobile in poljedelske stroje.
Ostavka francoskega ministra
Pariz, 17. novembra g. Pravosodni minister Peret je podal danes zvečer ministrskemu predsedniku Tardieuju ostavko radi zadnjega incidenta ob priliki interpelacije o aferi Oustric. Tardieu je demisijo sprejel.
Rusi naročajo zrakoplove v Nemčiji
Berlin, 17. novembra g. Ruski inženjerji so se po nalogu sovjetske vlade v Fried-richshafnu pogajali z dr. Eckenerjem o gradnji treh zrakoplovov, ki naj bi redno vozili na progi iz Berlina preko Leningrada v Tokio.
Železniška nesreča v Italiji
Rim, 17. novembra g. Na progi iz Rima v Viterbo se je danes pripetila težka nezgoda. Električni vlak je iz neznanega vzroka skočil s tira, pri čemer je bil en potnik ubit, 7 pa težko ranjenih.
Stroga kazen nepoštenih babic
Milan, 17. novembra g. V Cremoni je bilo te dni prvič obsojenih 5 babic zaradi odprave telesnega plodu na večletno pregnanstvo. Enako strogo bo zaradi enakega prestopka kaznovanih v kratkem še 11 babic.
Splošna stavka v Barceloni
Barcelona, 17. novembra s. Davi je izbruhnila tukaj splošna stavka. Kljub stavki se vrši nemoteno promet cestne železnice in avtobusov. Kavarne so odprte.
Pred ogromno stavko v Angliji
London, 17. novembra d. Tajnik strokovne zveze rudarjev je izjavil, da bo stopilo 650.000 angleških rudarjev v stavko, če ne bo vlada posredovala do 1. decembra v sporu, ki je izbruhnil med njimi in delodajalci v 16 različnih premogovnih revirjih.
Tornado nad New Orleansom
Newyork, 17. novembra s. Kraje ob spodnjem teku Missisipija, posebno pa mesto New Orleans, je zadel silen tornado, ki je povzročil velika opustošenja. Mnogo hiš je razdejanih. Po dosedanjih vesteh je bilo 15 oseb ubitih, mnogo pa ranjenih.
Zdravstveno stanje japonskega ministrskega predsednika
Tokio, 17. novembra AA. Ministrski predsednik Hamaguši, na katerega je bil izvršen pretekli teden atentat, je izven nevarnosti.
Tečaji za nepismene
Beograd, 17. novembra č. Na osnovi zakona o narodnih šolah je izdal prosvetni minister pravilnik o organizaciji tečajev za nepismene. Ti tečaji se morajo vršiti na vsaki osnovni šoli ter so obvezni za vse osebe do 25. leta starosti, ki ne znajo čitati in pisati.
Čuden vzrok samomora
Skoplje, 17. novembra p. Snoči so pripeljali v skopsko bolnico v brezupnem stanju 15-letno Milenko Petrovičevo, ki je v samomorilnem namenu izpila večjo količino solne kisline. Poizvedbe so dognale, da je dekle hotelo v smrt, ker je mati ni pustila v kino . . ,
Izobrazba pomožnega osobja v socialni in
zdravstveni službi
Podrofcoe določbe zakona o strokovnih šolah, ki naj vzgoje potrebno
pomožno osobje
Beograd, 17. novembra. AA. Kakor smo ie poročali, je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil zakon o strokovnih šolah za pomožno osobje* v socialni in zdravstveni službi. Zakon določa med drugim:
§ I. pravi, da ae v teh šolah pripravlja osobje za socialno in zdravstveno službo. To so šole za dojilje, šole za zdravstvene pomočnike, šole za bolničarje in bolničarke in- šole za babice.
§ 2. pravi, da obstoje šole za dojilje v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skoplju. V Beogradu je to samostojna ustanova, ki jo upravlja odbor sestoječ iz predstavnikov soc-ialne politike in narodnega zdravja ter predstavnikov društva Rdeči križ. Upravlja se šola po pravilniku, ki ga bo nredui-sal minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z društvom Rdeči križ.
§ 3. določa, da se sprejemajo v šole učenke, ki so dovršile 4 razrede gimnazije ali mescanske šole. Pouk traja tri leta, ter poteg tega se tri mesce pripravljalnega tečaja. V šolo se sprejemajo učenke, ki so dovršile pripravljalni tečaj in napravile izpit iz predmetov, ki se bodo na tem tečaiu predavali. Razpored predavanj na šoli bo predpisal minister za socialno poiitiko in
narodno zdravje, šolsko leto se začne 1. septembra vsakega leta. Pouk v prvem in drugem šolskem letu traja 11 mesecev, v tretjem pa 10 mesecev, šole so združene z internati za učenke, v katerih bodo stanovale. Učitelji na te vrste šolah so zdravniki - specialisti za predmete, ki se bodo predavali, profesorji srednjih šol in univerz ter drugo strokovno osobje. Učitelje postavlja minister za socialno politiko in narodno zdravje. Izpiti se polagajo prvič no trimesečnem pripravljalnem tečaju, nato pa po vsakem končanem semestru. Izpiti se polagajo v ustanovah, katere so učenke obiskovale, pred komisijo, ki jo sestavljajo predstavnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, upravnik šole in učitelji nredmetov, ki se predavajo. Diplomski izpit se polaga na koncu tretjega leta ustmeno ali pismeno pred komisijo ki jo sestavljajo predstavnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje, upravnik šole in učitelji predmetov, ki so predavali šolo za dojilje upravlja ravnatelj, ki vodi administracijo, upravlja inventar, sklicuje konferenčne seje učiteljev itd. Ako ie število učenk manjše od 50, so nastavnice lahko tudi sestre. Med učenkami se bo vodila zdravstvena kontrola.
Tudi športna senzacija
Tik pred pričetkom tekme aretiran golman
Zagreb, 17. nov. n. Včeraj je športna publika v predmestju imela svojo poseb* no športno senzacijo. Na igrišču Concor* die na Miramarski cesti bi se namreč ime* la odigrati tekma med kluboma Derby in Zmaj. Tik pred tekmo pa so došli na 'igri* sče detektivi in med vrati aretirali golma* na kluba Derby Stjepana Šimka Igralci Derbyja so posredovali, da bi policija po* i čakala z aretacijo, dokler se tekma ne konča, češ da izgube drugače igro. ker je Simek dober vratar. Policija pa te šport« ne želje ni mogla upoštevati, temveč Je Simka odvedla v zapore. Gre namreč za naslednjo zadevo: V soboto zvečer je šla po Laščinski cesti blizu novega vodovoda 19Ietna Veronika Hlebanja, prodajalka v neki mlekarni, ki je imela pri sebi 2100 di* narjev, ki jo je nenadoma v mraku na* padel mlad človek, ki ga je dobro videla. Udaril jo je dvakrat s palico po glavt, da se je onesvestila, iztrgal ji torbico z denar* jem in pobegnil. Policija je iskala napadal* ca vso noč in šele včeraj dopoldne je do* gnala, da je to golman Derbv*kluba. dru* gače znan postopač, ki ga je "imela polici* ja že dalje časa v evidenci. Na policiji je Veronika Hlebanja spoznala v aretirancu napadalca.
Krvavo maščevanje zavrnjenega ljubimca
Osijek, 17. nov. n. Včeraj ob pol 1. po* noči se je utihotapil v stanovanje Kate .Antrit 581etni čevljarski mojster Ivan Knoch. Bilo je to v času, ko so se Kata Antrit, njena dva sina in 171etna Dragica, ki je tamkaj na stanovanju, vrnili domov iz plesne šole. Knoch, je bil zaljubljen v Dragico, ki ga pa ni marala. Ko so prišli domačini domov, je Knoch v kuhinji po* tegnil revolver ter hotel streljati v Dra* gico. Ker mu je to preprečila Antritova, je odal vanjo tri strele, od katerih Jo Je eden pogodil v glavp, drugi v roko, tretji pa v stegno. Nato je 181etni sin Josip An* trit hotel preprečiti streljanje, toda Knoch je tudi na njega oddal dva strela ter ga pogodil v obraz in prsi. Knoch je zatem odšel na vrt in se s strelom v glavo usmr* til. Antridovo so prepeljali v bolnico In je malo verjetno, da bo ostala pri življe* nju, njen ranjeni sin Josip pa ie izven ne* varnosti.
Smrtna nesreča na beoerraiskem kolodvoru
Beograd, 17. nov. p. \'a beograjskem kolodvoru se je danes dopoldne pripetila smrtna nesreča. Vodi? premikanja na postaji Vid Živkovič je po lastni neprevid-n -ti prišel pod kolesa premikajoče loko* motive. Odrezalo mu je desno' roko !n zdrobilo prsni koš. Z reševalnim avtomobilom so ga sicer takoj prepeljali v bolni* co, vendar pa je zaradi prevelike izgube krvi že med prevozom umrl.
Strašna smrt otroka
Novo mesto. 17. novembra.
Zakonca Anton in Jožefa Furman iz Golnšnika, fara Sv. Peter sta šla v gozd k nekemu posestniku napravljati drva. Svoja dva otroka, enoletno hčerko vlarijo in triletnega sinka Antona sta oddala v var* stvo slaboumni 23*letni Mariji Florijan" -čevi. Ta je otroka položila v nov iijo in je tudi sama odšla v bližnji gozd nabirat suh* ijad. Kmalu po njenem odhodu se je pre* budil triletni Tonček, zlezel s postelje začel stikati po hiši. Prišel je tudi v Kuhi' njo, kjer je našel užigalice. Odšel ;e z nji« mi nazaj v sobo, zlezel na posteljo ter se pričel igrati. Pri tem je vrgel gorečo vžiga« lico na posteljo, ki se je takoj vieia in za« čela goreti. Videč ogenj, je fantek zbežal na prosto in se skril, ne da bi komu povedal, kaj se je zgodilo.
Ko je ogenj objel že vso sobo in je bi) udaril skozi streho, je opazil poža,- slučaj« no mimo idoči logar Sporer, ki je aiarnvra! ljudi in začel gasiti. Ogenj je bi! sicer kmalu pogašen, vendar pa je bilo že prepozno. Enoletni otrok je našel grozno snrt v psa« menih. Njegovo trupelce so našli docela zogledeno na tleh poleg postelje. Proti staršem, ki jih je tragična usoda njihovega miljenčka že itak hudo udarila, pa je uve* deno kazensko postopanje.
Hmeljski trg
žatec, 17. novembra h. Tendenca zelo mirna. Cene neizpremenjene od 350 do 550 Kč.
Vremensko poročilo
Dunajska vremenska napoved za torek: Mrzlo vreme, sem in tja oblačno. Zjutraj slana.
Žrebanje v drž. raz. loteriji
Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Včeraj dne 17. novembra so bili izžrebani večji dobitki : 80.000 Din srečka št.: 55.030; 40.000 Pili srečka št.: 8.107;	*
30*000 Dlll srečka št.: 15.572; 10.000 Din srečki šte.: 39.956, 68.419; 4.000 Din srečke št.: 22.568, 43.043, 98.571;
2.000 Din srečke št.: 1.582, 8.741, 16.449, 20.243, 20.402, 22.44$
22.842, 25.431, 26.100, 26.942, 30.208, 34.402, 40.056, 40.570, 44.641, 45.653, 45.731, 49.321, 56.045, 60.029, 60.554, 63.610, 79.381, 80.317, 80.462, 80.886, 82.913, 84.490. 84.590, 87.072, 88.784, 91.816, 94.430, 97.438, 98.312.
Dne 14. t. m. so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din 2000 št. 77*347*
Din 500 št. 1856, 1877, 1881, 8004, 8019, 8020, 19101, 19148, 19156, 19157, 27756, 27782, 29263, 34153, 37724, 37729, 37731, 37752, 37780, 37800, 38170, 44121, 49472, 56005, 56060, 56091, 57303, 58803, 58889, 58895, 69130, 69138, 69157 69412, 69472, 69485, 69498, 72076, 76614, 76643, 76644, 76659, 76675, 77201, 77224, 77275, 86924, 87271, 87282, 87293, 87807, 87832, 87835, 87870, 87.958, 87.965, 87.967, 89.118, 96.613, 96.616, 96.623, 96 98.172, 98.178, 98.950.
8069, 17908, 17924, 17952, 34194, 35354, 35376, 36634, 46643, 46654, 47478, 48350, 59502, 59584, 59593, 68713, 72084, 72092, 73789, 75047, 77313, 77332, 81279, 84190, 87859. 87890, 87908, 87914, .816. 96.848, 98.141, 98.147,
17980, 36636, 49464, 68799. 75176, 84193, 87936, 98.149,
Dne 15. novembra so bili izžrebani sledeči dobitki:
2.000 Din srečke štev.: 8.077, 9.709, 9.739, 76.618;
500 Din: 1.862, 8.031, 8.034, 9.765, 13.863, 13.888, 13.893, 16.019, 16.078, 16.089, 17.937, 17.944, 17.951, 17.987, 19.105, 19.108, 19.139, 19.151, 19.161, 27.707, 27.709, 27.732, 27.737, 29.214, 29.218, 29.254, 29.262, 34.159, 34.190, 36.608, 36.668, 36.698, 37.704, 37.706, 37.796, 38.114, 38.146, 39.538, 44.10S, 46.627, 46.640, 46.644, 46.672, 47.403, 47.406, 47.424, 47.425, 47.474, 48.348, 48.353, 49.411, 49.427, 56.032, 56.033, 56.073, 56.079, 57.337, 57.359, 58.805, 58.812, 58.863, 59.580, 66.416, 66.498, 67.503, 67.549, 67.563, 67.569, 67.579, 68.717, 68.722, 68.736, 68.794, 68.796, 69.177, 69.190, 72.079, 73.795, 75.053, 75.077, 75.083, 75.090, 73.970, 75.164, 75.181, 75.187, 76.670, 76.672, 76.676, 76.680, 77.257, 77-278, 77-351, 77-384, 78.033, 78.059, 82.473, 82.482, 87.226, 87.291, 87.864, 87.883, 89.124, 89.143. 89.169, 89 190, 96.639, 96.646, 96.819, 96.851, 96.888, 98.949, 98.984.
Ker so vse srečke razprodane, Izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati.
Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutru« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«.
Zadružna hranilnica r. z. z o. zM Ljubljana, Sv. Petra e, 19

Maši
Kralj boter rudarjevemu otroku
Hrastnik, 17. novembra.
Včeraj dopoldne je prispel v Hrastnik polkovnik 39. peškolka v Celju g. Ivan F. Rojnik, da zastopa Nj. Vel. kralja kot bo« tra pri krstu 19. otroka rudarja Franca So« stcrja. Na kolodvoru je v imenu Hrastniča« nov pozdravil kraljevega zastopnika doma> čin, učitelj g. Hofbauer ter mu predstavil rudarja Šosterja. G polkovnik se je odpe« ljal z avtomobilom najprej v rudarsko ko= lonijo na Logu, kjer ga je pozdravljalo številno prebivalstvo. Ginljiv je bil prizc-r, ko so v bornem rudarjevem stanovanju pri* čakovali visokega gosta mati z novorojen' čkom in vsi ostali člani mnogoštevilne dru« žine, stari od poldrugega leta do 25. leta. Oče Franc Šoster je bil rojen v St. Janžu na Dolenjskem ter je že v rani mladosti ostal sam na svetu. Na Kalu je služil 6 let za pastirja in hlapca in je že od svojega 22. leta rudar. Če gre po sreči, zasluži na me« sec okrog 1000 Din. Njegova žena je Hrast« ničanka in je stara 44 let. Dva sinova sta že odslužila vojake in sta samostojna ru> darja, 8 otrok pa je še nepreskrbljenih. Ka« ko težko je očetu prehraniti tako številno družino, si vsakdo lahko misli. Te dni kroži
Jubilej notrae
rodoljuba
s
Danes obhaja v Cerknici 75-letnico svojega plodovitega in trudapolnega življenja splošno znani in priljubljeni notranj-rodoljub in narodnjak g. Franjo Za-gorian, nadpoštar v pokoju. Jubilant se je rodil IS. novembra 1855 v Postojni kot sin tamkajšnjega šolskega upravitelja. Po dovršeni ljudski šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je odločil, da se posveti poštni službi. Prvo službeno mesto je nastopil na Rakeku, od koder se je čez nekaj let preselil v Cerknico in postal tamkaj samostojen poštar. V Cerknici je služboval nepretrgoma skoro 40 let in v tem prekrasnem, zaradi svojega izrednega jezera svetovno
znanem kotu slovenske zemlje si je ustanovil svoje rodbinsko življenje in domače ognjišče. Poročil se je z gdč. Marijo Lu-načkovo, hčerko znane narodno-napredne rodbine tovarnarja g. Lunačka v Loškem potoku, ki mu je zapustila ob svoji pre-rani smrti hčerki Miro in Zmago. Deklici je dal oče izšolati za učiteljici. Pozneje sta se obe poročili in sicer prva z bančni, n uradnikom g. Mirom Majcenom v Celju, druga — ki je že umrla — pa z odvetnikom g. dr. Obermanom v Težnja v Bosni. Razen pošte pa je imel jubilant tudi lepo urejeno gospodarstvo in gostilno, v kateri so se zelo radi oglašali in shajali tujci, pa tudi domačini niso zanemarjali poštene in gostoljubne hiše Zagorjanove, kjer je bila izgovorjena marsikatera lepa in koristna beseda ,pa tudi ubrano petje se je pogosto oglasilo izmed belih zidov. Pokojna gospa Marija je imela krasen sopran, ki je segel poslušalcu do srca, dočim je jubilant slovel zaradi zelo prijetnega, krepkega tenorja. Jubilant se je tudi marljivo in požrtvovalno udejstvoval v raznih društvih in korporacijah, tako v občinski upravi, posojilnici, čitalnici itd. Nemajhne so njegove zasluge za dvig in prospeh tujskega prometa v notranjskih krajih, nepozabno pa bo ostalo tudi njegovo delo za materijalni povzdig Cerknice. S svojo vplivnostjo in možatostjo ter priljubljenostjo je pripomogel, da je dobila Cerknica lastno okrajno sodišče, davkarijo in drugo. Tudi kot navdušen član zelene lovske bratovščine slovi slavljenec. Iz drugega zakona ima hčerko Stano, uradnico pri poštni direkciji v Ljubljani, in sina Dušana, železniškega uradnika na Rakeku. Svoje javno službovanje je zaključil g. Zagorjan kot nadpoštar na Rakeku. Po nad 40-letnem zvestem službovanju je stopil jubilant v zasluženi pokoj, ki ga preživlja v ljubljeni Cerknici.
S poštenim, nesebičnim in marljivim delom ter s prijaznim, ljudomilim nastopom si je slavljenec ustvaril s pomočjo svoje dobre in skrbne sedanje soproge udobno življenje in dosegel lepo starost, ljubljen od svojih otrok in vnukov ter spoštovan in cenjen od svojih soobčanov in prijateljev. Trdni narodni in napredni korenini želimo tudi mi še mnogo, mnogo let v zdravju, sreči in zadovoljnosti.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
Josip Lapajne - 50-letnik
Kdo ne pozna šolskega upravitelja v Cerkljah na Gorenjskem, kateremu je danes življenje naklonilo petdeseti križ na niegj> va široka pleča. Je to pravi gorenjski fant: vedno mladosten, vesel, bojevit, zraven pa delaven kot čebelica. Njegova delavnost se razteza na številna področja kulturnega udejstvovanja, zlasti je delaven na šolskem in narodnogospodarskem polju. Njemu iz« ročena mladina ga ljubi in spoštuje kot uči« telja in vzgojitelja. Mladinske prireditve v Cerkljah slove po zaslugi našega slavijenca s svojo bogato vsebino in pestrostjo daleč na okrog. In ko vidi, kako je naše mladin« sko leposlovje revno na dobrih igrah, se vsede in sam napiše mladinsko igro — pa ne slabo. — Pašniška zadruga pri sv. Am» brožu, kjer fungira od njene ustanovitve kot tajnik in ki poseduje eno najobsež* nejših in najlepših planin — Kriško piani* no — je njegovo delo. Koliko truda in de« la posveča ravno tej planini, o tem bi mo« gli govoriti le tisti, ki njegovo delo po« bližje poznajo. Ponosni »Dom na Krvavcu« ga šteje med svoje ustanovitelje in gradi« telje.
Vse svoje sile posveča g. Lapajne tudi učiteljski organizaciji kot predsednik kranj* skega učiteljskega društva. Svojemu uči* teljstvu je vedno vzorni predstojnik in sta« novski tovariš.
Ko mu danes čestitamo k njegovemu ju« bileju, mu želimo, da bi mu bila naklonje« nost usode obilna še dolgo vrsto let v služ» bi ljudstva.
Triglavanski večer v Krškem
Jugoslovensko akademsko društvo »Triglav« iz Zagreba je priredilo v soboto 15. t. m. »Triglavanski večer« v Krškem. Zbralo se je ob tej priliki izredno lepo število aktivnih članov, zastopstev drugih akademskih društev (Danica, Istra) in prijateljev »Triglava« z namenom, da najstarejšemu slovenskemu in jugosloven-skemu akademskemu društvu izneso svoje ponovne simpatije. Posebno moramo poudariti, da se je večera udeležila depu-tacija »Starešinske zveze« iz Maribora (gg. dr. Irgolič in dr. Grmovšek); nadalje so počastili prireditev s svojo prisotnostjo gg. sreski načelnik predstojnik okrajnega sodišča in najodličnejše občinstvo iz Krškega. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je bila pač dokaz, kako priljubljen je »Triglav« Krščanom in s kako pozornostjo zasledujejo njegovo udejstvova-nje slovenski narodni krogi. »Triglavanski večer« je otvoril g. dr. R. Dobovišek
po Hrastniku nabiralna pola za to podpore toliko potrebno družino .
Ko so se vsi slikali pred hišo, so se po« dali v začasno kapelo v bivši Logarjevi dvorani, kjer se je izvršil s posebnim do* voljenjem trboveljskega župnega urada prvi krst, ki je povrh še tako znamenit, da ie kot kum vpisan sam naš vladar. Njegov zastopnik je prinesel s seboj krstno svečo in krstna darila, ki so bila poslana iz Beo« grada. Tukajšnji dušni pastir g. Žalar je z lepim nagovorom otvoril krstni obred, ki je dal rudarskemu detetu ime Aleksander. Botrov zastopnik je dal krščencu okrog vra«. tu zlato verižico s križcem, staršem pa iz« ročil 20-dinarski zlatnik z zagotovilom, da bo otrok še pozneje deležen raznih podpor, če jih bo vreden in potreben.
Po krstu se je podal g. polkovnik v spremstvu duhovnika in orožniškega nared« nika v glavno rudarsko kolonijo, kjer so ga tudi rudarske rodbine iskreno pozdravljale. Prepričani smo, da je odnesel naj« lepše spomine iz našega kraja in tudi pre« pričanje, da so naši rudarji dobri državlja* ni ter kulturni in dobri ljudje.
kot zastopnik starešin iz Krškega s kratkim nagovorom. Nadalje sta še govorila g. dr. Srečko Grmovšek v imenu »Starešinske zveze« :n predsednik »Triglava« iz Zagreba, akademik VI. Gulič. Vse govore je občinstvo živahno aKlamiralo in prirejalo starešinam in aktivnim članom dolgotrajne navdušene ovacije.
Po kratkem odmoru je nastopila ga. Levstikova iz Krškega in odpela s sprem-ljevanjem klavirja dve pesmi, ki sta bile podane z občutjem in lepim podajanjem. Naš stari znanec, akademik VI. Vodeb, je ponovno pokazal, da je simpatičen lirski baritonist. Zapel je tri pesmi, drugo posebno z zanosom v živahnem ritmu, da jo je na ogromen aplavz moral ponoviti. Ugoden vtis je pri vseh navzočih ostavil nastop cello-solista, akademika Jerončiča. ki je ugajal zaradi dobrega prednašanja. Nato so se vršili brucovski izpiti, ki so postali med slovenskimi akademiki nekak tradicijonalen dogodek in srečen uvod v novo študijsko leto. Po tej točki se je razvila do odhoda vlakov živahna zabava s plesom, pri kateri je neumorno sviral priznani Triglavanski orkester pod vodstvom akademika šuškoviča. Posebna zahvala gre častnemu damskemu komiteju, ki je mnogo doprinesel k animirani zabavi. »Triglav« lahko s ponosom gleda na 55 let svojega plodnega dela, k večeru mu še enkrat iskreno čestitamo z željo, da bo njegovo bodoče delo ovenčano z novimi uspehi.	L. J.
Ustanovni občni zbor kranjske JČ-lige
Kranj, 17. novembra.
V nedeljo ob 11. se je vršil v gledališki dvorani Narodnega doma ustanovni občn: zbor JČ lige. Predsednik pripravljalnega odbora prof. dr. Dolar je najprej oozdra« vil predstavnike oblasti in društev, osodi« to pa odposlanca J. Č. lige v Celju inž. O*« valda. Prečital je pozdravna pisma csl. con« zula inž. Ševčika ter lig iz Ljuoljane in Maribora. V kratkih besedah je nato opisal namen in naloge novega društva. Spreje'3 so bila pravila in izvoljen naslednji odbor, predsednik industrijalec Franc Sire, ood-predsednik duhov, svetnik Matija Skrbeč, tajnik inž. Stanko Hladnik, blagajuk d-. Igo Šiler, arhivar prof. dr. Simon Dolir-odborniki: inž. Brixi, ur. Ševčev, dr. Stanko Sajevic; namestniki: stavb, inspekt. >nž. Fanuš Emer. dr. de Gleria, inž. dr. 1 ra;ij » Hočevar: za pregledovalce računov žup in Ciril Pire in prosvetni referent Vilko Rus Kot delegata za savezno skupščino jč lig sta bila izvoljena Franc Sire in Matija okr* bec, namestnika inž. Fanuš Emer in dr. Igo Šiler.
Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje in izvolitev ter se ie na njegov predlog sklenilo poslati pozdravne brzojavke predsedniku saveza J. Č. lig ministru dr. Srškiču, češkoslovaškemu konzulu inž. Ševčiku in predsedniku mariborske lige dr. Avgustu Reismanu.
Nato je pozdravil zbor predsednik lige v Celju Osvald in odposlanec Čsl. oboe v Ljubljani nadgeometer Čermak, ki je po* sebno poudarjal, da naj nas v odnošaiSb do Čehoslovakov vedno vodi geslo1: »Zvestoba za zvestobo«. — Pri slučajnostih je pred* sednik pozval navzoče, da se naroče na r e« vijo lig, ki jo izdaja naš savez in stane za člane letno 20 Din, za nečlane pa SO Dir,
Novi člani naj se priglasijo po' dopisnici na naslov tajnika inž. Stanka Hladnika in obenem tudi pripomnijo, ali se šele naro« čiti na revijo lig. Pristopajte, saj je članari* na 1 Din na mesec minimalna.
Zborpvan ?e zveze neslovenskih dijakov ^P^bratim-
sivo« v I.mfeliani
Ljubljana, 17. novembra Danes dopoldne in popoldne se je vršila v mali dvorani »Emone« seja širšegra glavnega odbora zveze dijakov kraljevine Jugoslavije »Pobratimstvo«. Seje so se udeležili s strani beograjske univerze eg. Nikola Vojvodič, glavni tajnik zveze, Dušan Pribičevič, predsednik odbora za notranja. dela, zagrebško univerzo so ■zastopali gg.: Julij Dim. Milko Lazarič in Milovan Lfubič, ljubliansko Almo mater pa sg. Vladimir Šuklje. Branko Alujevič in Boris Puc. Zborovanje širšega glavnega odbora bo trajalo dva dni.
V imenu izvršilnega odbora ie podal obširno poročilo o vseb vprašanjih jugoslovenskega dijaštva in dijakov Male antante glavni tajnik Vojvodič. ki ie med drugim omenil, da, bo na mednarodnem kongrssu dijakov Male antante, ki se bo vršil v
Bukarešti, sodelovalo okoli 500 jugoslovenskih dijaKOv, tako da bo kongres velika manifestacija dijakov Male antame. Na mednarodnem dijašKem kongresu v Bruslju se je jugoslovenski delegaciji posrečilo, da definitivno odpravi z dnevnega reda vprašanje avtonomnega makedonskega in hrvatskega dijaštva. Na istem kongresu dijaštva Male antante so delegati v vseh vprašanjih solidarno nastopali in tu se je v pclni luči pokazal pomen te dijaške organizacije, ki igiu važno vlogo v mednarodnem dijaškem življenju.
Mala antanta dijaštva bo organizirala medsebojno izmeno dijateov v treh državah, in sicer tehnikov, šumarjev, medicincev in slušateljev za poljedelstvo, ki bodo eno leto vršili prakso v drugi državi Male antante. Ti dijaki bodo uživali vse ugodnosti od strani držav. Prihodnje leto «e
vrše dijaške športne prireditve Male antante, in sicer v Jugoslaviji nogometne, na Češkoslovaškem plavalne in veslaške, v Rumuniji pa lahkcatietske.
Jugoslovenska dijaška zveza je že letos organizirala ferijalne kolonije za dijake Male antante, od katerih je bila največja na Cavtatu, kjer je bilo okrog 250 češkoslovaških dijakov in dijakinj in "mnogo visokošolcev iz Ruraunije in Poljske. Druga kolonija češkoslovaških dijakov bila v Radovljici. Letos je bilo v naši državi mnogo tujih dijaških ekskurzij, m9d temi so bile tudi tri skupine Američanov. Vsega skupaj je našo državo posetilo 23 dijaških skupin, kar je dokaz velikega zanimanja inozemskih dijakov za našo državo. Zborovanje se bo jutri nadaljevalo, razpravljali bodo o vprašanju kongresa jugoslovenskih visokošolcev.
sreio spanj®
krepi teio in duh. Pifte torej
kofeina o r o s t o zrnato kavo wmmmmmmmmmm mu
Tragična smrt železničarja
Ljubljana, 17. novembra.
Davi okrog 4. so onazili neki železniški delavci na progi v Zeleni jami mrtvo trup« lo neznanega moškega in so takoj o tem poročali na glavni kolodvor. Opozorjen jc bil tudi policijski agent Ivan Šavl, ki je takoj obvestil policijsko stražnico in nato policijsko direkcijo. Na mesto je že pred 5. odšel okoliški nadzornik Tone Legiša in stražnik Matevž Breznik. Našla sta ležati trunlo med tračnicami sredi železniškega mostu. Od trupla je bila popolnoma odlo* čena glava, ki je ležala zunaj tirnic. Neka* ko deset korakov proč od trupla in glave sta bila na tleh železniški plašč in pa če* pica. Došli železničarji so spoznali v ne* srečnežu 37*Ietnega Ivana Hermana, spre* vodnika tovornega vlaka, stanujočega v Mostah na ZJoški cesti št. 112. Takoj po ugotovitvi identitete je bila o strašni smrti moža obveščena tudi Hermanova žena Ro* zalija, ki je izpovedala, da je odšel njen mož v službo že v petek in da je peljal vlak v Zagreb. Vrniti bi se moral domov naslednjega dne, a ga ni bilo. Zaslišan je bil tudi žel. skup. vodja g. Gosti, ki je u* povedal, da sta bila s Flermanom skupno prispela v Ljubljano v soboto popoldne, na kar sta odšla v Pavškovo gostilno na Šmar* tinski cesti. Tam je sedel Gostič do mraka, dočim je ostal Herman še naprej. Kam se je pozneje podal, mu seveda ni znano. Tudi Hermanova žena Rozalija je izpovedala, da je bil njen mož pred odhodom v službo po polnoma vesel in ni kazal nobenih znakov otožnosti.
Truplo nesrečnega Hermana, ki si ga je okrog 5. zjutraj ogledala komisija, je bilo na odredbo zastopnika policijskega zdrav* nika dr. Jurečka prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Herman je našel smrt pod vi a« kom A*2. ki prihaja na glavni kolodvor ob 2.57 ponoči iz Zaloga.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobi^fc vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V	samoobrambi z nožem zabodla izsiljevalca
Trogir, 16. novembra.
V	vasi Račicah pri Trogiru se je pred leti izselil v Ameriko mal posestnik Ivan Zupančič, ki je pustil doma svojo ženo Be* nedikto. Žena je živela, ker je dobivala od moža dovolj denarja, mirno in zadovoljno, ne da bi se dosti brigala za svojo okolico. Po tem denarju pa je dobil skomine eden njenih sosedov, Baško Županovič. Možak je prišel te dni k Benedikti in zahteval od nje večjo vsoto denarja z grožnjo, da bo pisal njenem možu Ivanu v Ameriko, da je imela z njim in raznimi drugimi moškimi razmerje, ako mu takoj ne da zahtevanega denarja.
Ta predrznost je ženo tako razburila, da je napadla izsijevalca in se začela z njim ruvati. Ker je bila slabša in jo je Župano« vic resno ogrožal, je pograbila nož in zarinila globoko v hrbet. Nesrečna žena se je nato sama prijavila oblastvom, ki pa bodo postopala tudi proti izsiljevalcu Žu* panoviču, čim bo toliko ozdravel, da lahko zapusti posteljo.
Lawrencc T iti b c 11
kralj pevcev, najboljši barite nist sveta, član
newyorške Metropolitan-opere
Glasba:
A. Lehar
po znameniti opereti »Ciganska kri«
v čarobni, romantični opereti
FIlm, ki navdušuje gledalce, petje, pred katerim ostrme vsi
poslušalci!
Predprodaja vstopnic od 11. dopoldne do pol 13. popoldne.
Tel. 2124
Elitni kino Matica
Sava odnaša rodovitno zemljo
Mihalovec, 16. novembra V brežiški okolici kakih 5 km pod me» stom proti hrvatski meji se razprostira le» po skupno zemljišče v premeru 91) hekta» rov. To zemljišče je last 56 posestnikov ia občine Mihalovec. Ker pa je zemlja tik ob Savi in je tok reke oprt ravno v to zem* liišče, je tekom zadnjih let požrla voda že okrog 25 hektarov. To je za lastnike občuten udarec. Zemljišče je povečini oašniško in se posestniki bavijo v prvi vrsti z živinorejo. Posestniki prosijo za pomoč hidrotehnični oddelek v Ljubljani, ker jih zamore le nujna regulacija Save obvarovati izgube posesti.
To zemljišče je bilo razdeljeno po agrar* ni reformi pred štirimi leti in kar se je tedaj nekaterim posestnikom vpisalo v zemljiško knjigo za lastnino, že ni več re«, ker je Sava med tem odnesla že lepe kose zemljišča Nekdanja razdelitev naj b: se razveljavila in na novo naj bi se razdelilo, kar je ostalo So posestniki, ki nimajo nič več od tega, kar se jim je pred štirimi leti dodelilo. Pomoč in nova razde* litev ogroženega zemljišča sta nujno po= trebni.
Najbolj pošteno
Vas postreže z zimskimi oblačili
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 -
Izgredi vinjenih fantov
Gornja Radgona. 16. oovemhra.
Pred letošnjo trgatvijo in celo do konca meseca oktobra je deževno in hladno vreme kaj kvarno vplivalo na zorenje grozdja. Oni posestniki, ki imajo manjše vinograde, so se s trgatvijo prenaglili ter nikakor ni čudno, da so dvomili nad kvaliteto letošnjega pridelka, češ, da ne bo imel »moči« v sebi za pogum in korajžo. Ob praznikih Vseh svetih pa se je vendar vreme zboljšalo in nastopili so lepi solnčni in topli dnevi. Kaj hitro je začel po kleteh vreti letošnji mošt, ki je kljuo slabim vremenskim prilikam dosegel še dokaj stopinj sladkorja in tudi zaželje-ne »moči«. Ker pa nima nikakih cen, ga marsikateri drži v domači kleti ter ga rad ponudi gostom, H ga posečajo v teh dolgih jesenskih večerih. Tudi fantje se radi zbirajo pri takih dobrotnikih, kjer se nacukajo dobre kapljice zastonj in z njo okoražijo za vasovanje.
Nedavno je obis-cal svojega znanca Karla šoberja, 381etnega posestnika na Vrat-jem vrhu v Apački kotlini njegov prijatelj Jožef Trolp ter nekoliko povasoval. Kakor že običajno na kmetih, je tudi šo-ber pogostil Trolpa s pijačo, katere sta se do večerne ure oba precej naužila.
Ko je okrog 18. Trolp odhajal, ga je nekaj časa spremljal šober. Oba vinjena sta med potoma prepevala razne nemške pesmi in korajžna zavriskala tudi kak fantovski »aufbiks«, da je odmevaj na vse strani. Pred domovanjem Mihaela Duha v Vratji vasi na veliki cesti so se pravkar zbirali fantje na večerni sestanek ter poslušali njim nasproti prihajajoča veseljaka. Na korajžne klice aufbiksarjev, se je fantovska družba, v kateri so se nahajali Mihael in Matija Duh, Ivan Kaufman in Kari Žigert, vsi iz Vratje vasi, oborožila s koli in lopatami ter ju pričakovala. Ko sta Šober in Trolp prepevajoča prispela do te dražbe, so ju fantje zaustavili ter pozvali na odgovor, komu da velja »aufbiks«. Eden aufbiksarjev se je okorajžil ter odvrnil, da velja to njim. Brez najmanjšega nadaljnjega prerekanja so fantje dvignili svoje leseno orožje — kole in laptc ter začeli udrihati po njiju in razvila se je pravcata bitka, iz katere je odnesel Kari Šober težke, Jožef Trclp pa lažje telesne poškodbe. Razun več občutnih poškodb ki jih je Šober zadcbil. ima tudi Jevo podlaket zlomljeno. Zdravniško oo-moč mu je nudil zdravnik g. dr. Julij Matthey iz Apač, ki zdravi poškodovanca v domači oskrbi.
Dan pred tem dogodkom pa. se je v Sto-govcih v Apački kotlini odigral naslednji žalosten dogodek pretepa.
Fantovska družba Franc Lah, Alojz Karber in Anton Trummer iz Murecka v Avstriji je popivala v gostilni Ivana Nag-lerja v Stogovcih. Okrog 19. se je pripeljal tjakaj z omnibusom iz Apač tudi Ignac Marenec ter prisedel k mizi, kjer so sedeli imenovani fantje. Ko so nekaj časa skupno popivali, se je vnel med njimi prepir, kateremu je sledil -e pretep. Gostilničar "e razgrajajoče goste kaj hitro postavil na cesto, kjer s? je pretep nadaljeval. Zamolkli glasovi udarcev in stoki so odje-kovali v temni noči, dokler ni uspelo Lahu, Karberju in Trummerju v navalu Ma-renca pobiti na tla. Na tleh .ežečemu so nato z noži prizadejali več težjih poškodb, da je ves krvav moral iskati nujne pomoči pri zdravniku, ki ga je odpremil na zdravljenje v javno bolnico v Maribor.
©omaee vesli
*	Odlikovanje. Z redom jugoslovenske krone V. stopnje sta bila odlikovana 2. dr. Slavo Papež, sodnik v Krškem in rezervni oficir g. Srečko Jeras. Čestitamo;
*	Vojaške vesti. Imenovana sta: porotnik bojnega broda 1. razreda Janko Krc-gar za komandanta kr. broda »Jaki«, nižji vojaški uradnik 4. razreda Janko Sedej pa za vršilca dolžnosti knjigovodje HI. pomorske obalske komande. Vojaško glasbeno šolo so absolvirali gojenci: Luaovik Mencinger, Ivan Žnidar, Slavko Kuže, Franc Ženiva, Adolf Ravnihar, Gvidon Učakar, Rudolf Flujhar in Janez Žnidar, vsi z odliko: Avgust Pevec, Ludovik Mal-ner, Josip Homan, Ivan Poljanšek, Fran Gradišnik, Bogomir Klavžar, Viktor Kra-ker, Dragotin Kovačič, Josip Pikelj, Stanko Končina, Ivan Zabttkovec, Rudolf Kle-pač, Franc Skuhala, Matej Majcen, Franc Fideruuic, Andrej Mastnak, Josip Zupane, Viktor Gašparič in Josip Rozman, vsi s prav dobrim uspehom; Karel Kodela In Anton Pogača r pa z dobrim uspehom.
*	Imenovanje v vojni akademiji. Za rednega profesorja francoskega jezika v vojni akademiji v Beogradu je imenovan profesor dr. Dušan Milačič.
*	V imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino so bili vpisani: dr. Marija Kolar, zdravnica banovinske splošne bolnice v Ljubljani; dr. Sergij Kapralov, zdravnik ruskega sanatorija v Vurbergn, in dr. Vladimir Premrov, zdravnik ženske bolnice v Ljubljani.
Ugledni Francozi v Dalmaciji. Francoski minister prosvete g. Marraud ter univerzitetna rektorja Coluot in Pineau so v nedeljo zvečer iz Beograda prispeli v Dubrovnik. V pristanišču jih .ie pozdravila velika množica meščanov s francoskim konzulom na čelu. Že v soboto je prispela tjekaj tudi večja skupina francoske de;e-gacije, ki se je mudila v Beogradu ob priliki odkritja spomenika hvaležnosti Franciji. V nedeljo so si ogledali Dubrovnik in okolico, v ponedeljek pa so odpotovali v Split.
* Bavarski princ na Gorenjskem. Kakor nuni javljajo, je prispel na Gorenjsko dedni princ Albreht Bavarski, najstarejši sin bivšega kronskega princa Ruprehta. Princ Albreht se bo kot gost barona Borna več dni udeleževal velikega lova pri bv. Ani na Ljubelju.
1 Dr. Branko Žižek umrl. V svoji vili v Velenjah je včeraj popoldne za vedno za-tisnil oči zdravnik in veleugleden mož s. dr. Branko Žižek. Bolehal je že dalje časa za jetiko, ki ga je pred meseci prisilila, da je ostal v postelji. Navzlic trdni naravi !r. najlepši moški dobi, bil ie star šele 50 let, bolezni ni mogel premagati in ji Je končno podlegel. Pokojnik je svoječasno služboval kot zdravnik v Trbovljah, pozneje pa v Idriji, kjer je bil povsod med našimi trpečimi rudarji zelo priljubljen. V Velenje je prišel 1. 1921 in se kmalu vživel v tamošnie razmere. Bil ie okrožni zdravnik Združenih spodnieštajerskih bratovskih skladnic, železniški in zdravnik OUZD. Že kot visokošolec se je navduševal za narodne ideale in se je mnogo ude.istvoval v graškem akademskem društvu »Triglavu«. V Velenju je bil predsednik bivše Samostojne demokratske stranke, vnet Sokol in podpornik vseh naprednih kulturnih organizacij. Pogreb tako rano preminulega pokojnika bo v sredo 19. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na domače pokopališče. Plemenitemu možu bodi žemljica lahka!
* Razpis profesorskega mesta na škofjeloški mlekarski šoli. Banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje službeno mesto profesorja, oziroma su-plenta na banovinski mlekarski šoli v Škof-ji Loki. V poštev pridejo le prosilci s fakultetno izobrazbo, ki so v svoji strokovni izobrazbi usmerjeni na mlekarstvo v najširšem pomenu ter na živinorejo. Pravilno kolkovane in s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti najkesne-je do 15. decembra t. 1. pri banski upravi v Ljubljani.
T Mesto občinskega uradnika razpisuje občina Zagorje ob Savi. Nastop službe 1. januarja 193!. Pogoji: prosilec mora b:I! jugoslovenski državljan, vojaščine prost, ne nad 32 let star, trezen in neotnadežava-ne preteklosti ter irora imeti najmanj 4
reza (Stari Maribor), monografija obeh slikarjev Vidmarjev pa bo očarala vsakega ljubitelja umetnosti. Vse tri izdaje bodo daleko prekašale lanske. Ob tej priliki opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da se do zgornjega roka še vedno lahko pr glase za člane. Članarina v znesku 24 Din je tako majhna, da si lahko vsakdo umetniško okrasi svoje stanovanje. Priglasite se po dopisnici ali pa pošljite kar članarino po poštni položnici. Številka našega čekovnega računa je 12.881. Umetniška Matica v Ljubljani, Poljanski nasip 12.
*	Društvo odvetniških uradnikov razpu-ščeno. Banska uprava Dravske banovine Je razpustila Društvo odvetniških in notarskih uradnikov ljubljanske obl isti s sedežem v Ljubljani, ker že več let ne -leluje in nima pogojev za pravni oosi ii.
*	Hrabri branitelj Port Arturja umrl v Pančevu. V Pančevu je pretekli četrtek umrl bivši general ruske carske vojske, pomočnik generala Stossla in junaški branitelj Port Arturja Konstantin Smirnov. Pokojnik je zadnjih deset let živel v Pančevu v zatišju in se je gibal le v ozkem krogu svojih prijateljev. Pokopan je bil v soboto z velikimi vojaškimi častmi.
*	Novi grobovi. Po kratki bolezni je umrl v Ptuju g. Andrej B r e n č i č, hišni posestnik in gostilničar, član nadzorstva posojilnice v Ptuju. Pokojnika bodo danes ob 15. položili v rodbinsko grobnico na pokopališču v Rogoznici. — V Ljubljani je preminul g. Josip Šlaipah, oskrbnik bolnice za silo. Pogreb bo danes ob 14 Dalje je umrl v Ljubljani v visoki starosti 89 let g. Valentin R i h a r. Pokopali ga bodo v sredo ob pol 14. — V Tržiču je preminil v 46. letu starosti tovarnar in posestnik g. Karel Glob oč nik, mestni svetovalec. Pogreb pokojnika bo v sredo ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
KINO IDEAL
Ljubljenec ženskega sveta
Rod la Rmque
v romantičnem filmu
n
ljubezen"
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri
razrede srednje ali meščanske šole. Prj ci naj predlože svoj »curiculum vitae«. Začetna plača 1200 Din mesečno, prosto stanovanje z električno razsvetljavo in del kurjave. Starostno zavarovanje in tavek Plača občina. Prol.ije je vložiti najkasneje do 1. decembra ia županstvu.
Umetniška Matica v Ljubljani poziva vse svoje člane in poverjenike, da poravnajo svoje obveznosti. Zadnji, nepreklicni tok je do 30. t. m. Nevrnjene bloke bomo smatrali za prodane. Slike in knjiga bodo izšle okoli 15. decembra, tako da bodo edicije za Božič že v rokah članstva. Sll-karjva^os je izdelal dva krasna Ieso-
Vremensko uoronlo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
dne 17. novembra 1930. Številke za označbo kraia 'pomenijo; 1 c as opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperaturo, 4. relativno vlago v % 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1-10 7 vrsta padavin i padavine v mm .
Ljubljana: 7. 762.5, 8' 80- mirno, 10__
Maribor: 7. 7o9.0, 3, 90, mirno 10 Mostar: 7. 761.3, 2. 90, mirno 6 Z" Zagreb: 7. /64.6. 5. 90, ESE 2 10'de? in' Beograd: 7. 763.5. 5, 90. N\V4 10 de? " Sarajevo: 7. 763.8, 2, 80 E4* 10 _ _ Skoplje: 7. 762.2, 1, 70, 'mirno l' _' Kumbor: 7. 761.5, 9, 90, mirno.' 6' dež' 1 o' Sp it: 7 762.1, 10, 70, NE 6, 7. Rab: ni depeše. Vis: 759.1. 8, 90. SE 2, 6. —, —
Najvišja temperatura danes v' Ljubljani 7.0, najnižja 6.6, v Mariboru 3, v Mostaru
0,	v Zagrebu 5, v Beogradu 4, v Sarajevu
1,	v Skoplju 0, v Kumboru 7, v Splitu 8 v Visu 6.
Solnce vzhaja ob 7, zahaja ob 16.29 Ju* n a vzhaja ob 4.38, zahaja ob 15.10.
*	Prodaja poštnih vrednotnic. V smislu zakona o taksah in pristojbinah morajo prodajalci tobaka imeti v zalogi in prodajati tudi taksne in poštne vrednotnice v količinah po krajevnih razmerah, če se jim to odredi. Kdor tega ne stori, temu se odvzame pravica prodaje tobaka. Dovolitev za prodajo taksnih vrednotnic se razteza tudi na dolžnosti, prodajati poštne znamke in ostale poštne vrednotnice. Ker torej obstoja predpis, da bi vsak prodajalec tobaka moral prodajati tudi kolke, je razumeti, kakor objavja poštna direkcija, navedeno odredbo ministrstva za gradbe tako, da ima pravico do prodaje poštnih vrednotnic vsak pooblaščeni prodajalec tobaka ne glede na to, ali je obenem prodajalec kolkov. Prodajalci tobaka in kolkov pa so dolžni prodajati poštne vrednotnice vse pomožne pošte.
*	Neverjetno! Prejeli smo: Sokolsko društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici je prosilo tamkajšnjega šolskega upravitelja, da bi dal društvu za njegovo udejstvovanie za 1. december na razpolago šolsko -obans. G. šolski upravitelj je prošnjo prav biez potrebe predloži! krajevnemu šolskemu odboru, dasi je za odobritev takih prošenj po tozadevnem odloku ministrstva prosvete kompetenten edino šolski upravite.j. Kakcr je bilo pričakovati, je krajevni šolski ca-bor prošnjo odbil. Komentarja ni treba! Upamo, da bo g. sreski načelnik ljutomerski ukrenil primerne korake.
* Društvo prijateljev psov (Kinološko društvo v Zagrebu priredi 30. t. m. v prostorih Zagrebškega Zbora razstavo psov, na katero vabi vse lastnike psov. Razstaviti se more vsak pes brez razlike pasme. Društvo je že vsem njemu znanim lastnikom psov poslalo vabila in tiskanice za prijavo, pa se po tem potu obrača na one, ki teh vabil niso dobili, kakor tudi na slovensko javnost, da to ugodno priliko vpo-rabi in si to razstavo ogleda, ker bodo na njej razstavljeni psi iz cele države. Društvu prijateljev psov se je posrečilo, da pridobi razen domačih sodnikov kinologov tudi take iz inozemstva, ki so mednarodno priznani po Mednarodni federaciji društva prijateljev in ljubiteljev psov v Bruslju (Federation International Cynologique Bruxilles) in se bo ocenitev psov vršila ne samo po pasmi kot taki, ampak v glavnem po zunanjosti poedinega psa. Razen plakete Mednarodne federacije društva prijateljev in ljubiteljev psov v Bruslju za "psa državnega prvaka se bodo razdelile tudi plakete v zlatu, srebru in bronci Jugoslovenske kinološke zveze v Ljubljani, nadalje diplome društva, ki razstavo priredi, in naposled še nagrade, ki so jih darovali po-edincj. Vsi razstavljale! in njihovi psi kakor tudi vsi obiskovalci te razstave uživajo na državnih železnicah 25 odstotni popust, ce pokažejo pri vstopni postaji legitimacijo Zagrebškega Zbora. Te legitimacije razpošilja Društvo prijateljev psov vsem onim, ki so se že ali se pa še bodo najpozneje do 20. t. m. prijavili, na kar se interesente posebno opozarja. Po tem terminu se dobe te legitimacije samo še pri Zagrebškem Zboru in njegovih zastopstvih Ker se začne razstava ob 8. zjutraj, je želeti, da se psi po možnosti pripeljejo v	__________
Zagreb že 29. t m. Društvo je poskrbelo, s kožuhovino ali brez da bodo psi prenočevali na samem razstav- | otroške v vseh velikostih nem prostoru v toplih zaprtih prostorih Tudi_ za prehrano psov je preskrbljeno Končno se opozarjajo vsi interesenti da morajo imeti s seboj potrdilo pristojnega občinskega urada, da v kraju njihovega stanovanja ni primera stekline, torej tudi ne kontumaca. Zaradi eventuelnih informacij Pa prosimo, da se obrnete na tajništvo V.™8^* Prijateljev I>sov v Zagrebu, Via-
s Zanimivo predavanie v Zagrebu. Agil-
110 slovensko društvo Narodna knjižnica in čitalnica priredi na svojem rednem tedenskem sestanku v sredo 19. t. m. ob 20.
predavanie o japonski ženi in o socijalnih >n rodbinskih razmerah na Japonskem. Predavala bo gospa Tsuneko Kondo - Sku-škova v slovenskem jeziku. Predavanje bodo izpopolnile mnogoštevilne projekcijske slike. Ker bo predavala o isti snovi dan poprej tudi v Pučkem sveučilištu, se ves Zagreb zanima tako za predavateljico kakor za predavanje samo. Odbor opozarja članstvo, da se pravočasno pobriga za sedeže. Društveni prostori so v Gunduliče-vi ulici 29 (telefon 6S—65)
*	Pogodbena pošta Nemška Loka. Dravska direkcija pošte in telegrafa je razpisala natečaj za službo pogodbenega poštarja pri pošti Nemška Loka. Jamoevina 830 dinarjev. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do 22. t. m. pri dravski poštni direkciji v Ljubljani.
*	Zdravilišče »Radio-Therma« v Laškem se je na splošno željo adaptiralo in preuredilo tudi za zimsko obratovanje in je odprto skozi celo leto. Uspešno Iečente revmatizma, islrasa, bolezni sklepov, ženskih bolezni itd. Oskrbnina je zniž •na. Podrobna pojasnila daje uprava zdrnvi':šča.
4 Otvoritev električnega tramvaja v Nl-šu. V soboto je bi! na slavnosten način otvor.ien v Nišu promet z električnim tramvajem, ki je za to priliko ves dan vozil potnike brezplačne skozi mesto Jo N> ške banje.
*	Ponesrečen otrok. Tonček Stanko. 5-letni sinček zidarja iz Vodic, se je v nedeljo popoldne igral doina na vasi. Pri tem je splezal na neki plot, s katerega Pa je pade! na tla in si zlomil desno nogo. Malega ponesrečenca so včeraj prepeljali v bolnico v Ljubljano.
*	Samomor bolne služkinje. V Dubrovniku je skočila iz tretjega nadstropja na ulico 40 letna Dora Viskičeva, služkinia tamkajšnjega slaščičarja Galiča, in obležala na tleh nezavestna v mlaki krvj z zlomljenimi rokami in nogami ter z razbito r-banjo. Prepeljali so jo v bolnico, a je preminila že na transportu. Vzrok chi:r-i"ga čina je najbrže bolehnost
JTO — /obna Dasta najboljša !
*	Obleke in klobuke kemično č'sti. barva, plisira in lika tovarna Jos. RFICH.
*	Premogovnik Liboie pri Petrovčah išče 15 dobrih kopačev. Biti morajo samci, ker je težko dobiti stanovanje. Javiti sc je treba pri rudniku.
Iz Ljisbljasse
u— Ljubljanskim novinarjem. Jutri, v sredo, ob 3. popoldne se bo vršil v kavarni Emoni (I. nadstropje) ustanovni občni zbor zadruge »Novinarski dom«. Opozarjamo nanj vse člane JNU.
u— Odličen francoski rudarski strokovnjak posetil ljubljansko univerzo. Dne 15. t. m. ie obiskal ljubljansko univerzo profesor visoke rudarske šole v St. Etienneu (F rancija) g. R. Gibrat. Gospod profesor je bil član delegacije francoske vlade, ki je prišla v Beograd v svrho prisostvova-nja slavnostim odkritja spomenika hvaležnosti Franciji. Na svojem povratku se je ustavil v Ljubljani, da si ogleda institucije in organizacijo rudarskega oddelka tehniške fakultete naše univerze. Dospel je z jutranjim brzovlakom na glavni kolodvor, kjer sta ga pričakala predstojnik instituta za rudarstvo g. prof. inž. Kopylov in g. prof. inž. Gostiša. V njunem spremstvu Je obiskal g. prof. Gibrat g. rektorja univerze in g. dekana tehniške fakultete in si ogledal institute, ki so v zvezi z rudarskim oddelkom, zlasti pa institut za rudarstvo. G. prof. Gibrat se je prepričal, da so sc instituti v kratkem času od njih ustanovitve zelo uspešno razvili, in je izrazil svoje pohvalno priznanje na izvršenem delu. Pri odhodu je .prisrčno povabil naše gg. profesorje na obisk visoke rudarske šole v St. Etienneu, ki je v Franciji druga poleg svetovno znane ecole de mineš v Parizu. Laskavo priznanje inozemskega strokovnjaka gotovo služi v čast naši univerzi in njenim institutom.
u— Iz gledališča. Poljski tenorist g. Stepnjovski nastopi samo v soboto 22. t. m. v Ča.ikovskega operi »Evgenij Onje-gin«, ker bo sodeloval 23. t. m. že v Kato-vicah pri proslavi poljskega narodnega praznika. Predstava bo ljudska po znižanih cenah in izven abonmaja. Basist varšavske opere g. Roman Wraga bo v prihodnjih dneh gostoval na vseh treh centralnih gledališčih naše kraljevine. Prvo
u— Slavni španski violinist Manen Juan
bo koncertiral v Ljubljani v sredo 3. decembra ob 20. v veliki dvorani hotela Union. Manen uživa svetovno slavo. Ta koncert bo njegov prvi koncert v 'iašem mestu. Na programu so Beethovnove, Pa-ganinijeve. Schubertove in Manenovc skladbe. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni od jutri dalje.
u— Delavsko glasbeno društvo »Zarja* v Ljubijam, odnosno njegov orkester pod vodstvom dirigenta Bučarja priredi v ponedeljek 24. t. m. v Filharmonični dvorani koncert, na katerem bo izvajal raz.ie orkestralne skladbe. Vstopnice bodo oa srede dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Na XXI!. rednem občnem zboru J. N. A. D. »Jadrana« 13 t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik cand. jur. Alu-jevič Branko; podpredsednik I. stud. iur. Kocijančič Boris; podipredsednik II. stud. tech. Guštin Darko; tajnik I. stud. iur. Hiter Boleslav, II. stud. tech. štolfa Slavko, III. stud. tech. Kolšek Zoran; blagajnik stud. tech. Prosen Franeelj; čitalničar stud. iur. Korene Nina; knjižničar I. stud. phil. Bačič Milivoj, II. stud. tech. Leskovec En-gelbert; arhivar stud. iur. Jeruc Janez; gospodar stud. tech. Kermžar Stane; revizorji: cand. ur. Omladič Fran jo, cand. iur. Ravnikar Stane, cand. iur Puc Boris.
u— Na XVII. rednem občnem zboru Akademskega kluba montanistov, ki se je vršil 7. t. m., je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Radič Stevan, podpredsednik Pelko Matko, tajnik I. štrajhar Franc, tajnik II. Arar Ivan, blagajnik čeli Karel, knjižničar Petelin Stanko, gospodar Ro-bavs Viktor, arhivar Zabovnik Stane, referent za ferijalno prakso Kneschauerk Otto, revizarja Grujič Nenad in Pinterič Ivan.
u— Akademski klub gradbenikov otvon serijo rednih predavanj 20. t. m. ob 20. s predavanjem univ. profesorja g. dr. inž. Kasala o statiki gradbenih konstrukcij v teoriji in praksi. Predavanie bo v gradbeni risalnici na tehniki. Vabljeni!
u— Uprava Sokolskega društva Ljubljana III. poziva članstvo, da se udeležuje rednih vaj ob torkih ob 8,—10. ure zvečer v salonu br. Žagarja (Fortuna) ob Vodovodni cesti.
u— Tramvaj v zeleni obleki. Ljubljanski tramvajski vozovi dobe v kratkem drugo obleko. S proge bodo izginili umazan! rdečebeli vozovi iii pridejo na njihovo mesto zeleno-beli vozovi. Za prvo poskušnjo so poslali na progo na novo prepleskani voz št. 13, ki je povzročil skoroda senzacijo. Ljubljančani so sprva menili, da gre za popolnoma nov voz, pa so zaradi njegovega majhnega obsega kmalu pogrun-tali, da je samo v mestnih barvah preple-skan star voz.
u— Otvoritev telefona na Viču. Pri pošti Vič v ljubljanski okolici je bila nedavno otvorjena javna telefonska govorilnica. Posredovalna postaja je Ljubljana 1. Telefonski promet med Vičem in Ljubljano je loka.m.
Samo se danes ob 4• in 7* uri
DREYFUS
Danes ob 9. zvečer svečana premi-jera:
»Hajduška pesem"
Elitni kino Matica
Telefon 2124
00
njegovo gostovanje v Jugoslaviij Ljubljani v četrtek 20. t. m. Pel "bo vlogo Mefista v Gounodovi operi »Faust«. V/ra-ga je v svoji domovini izredno čislan pevec. — Schillerievi »Razbojniki« ,e vprl-zore v drami v premi.ierski zasedbi v sredo 19. t. m. za red B. Premijera komedije Alekseja Tolstoja »Serija A-OHOOOl« bo "v četrtek 20. t. m. Drevi se bo pela operna »La Mascotte« (Dekle sreče). Ker v gotovih krogih prevladuje mnenja, da pri abonmajskih predstavah ni mogoče dobiti vstopnic, sporočamo, da je pri vseh predstavah kateregakoli abonmaja v predo o-daji dovolj sedežev vseh vrst na razpolago.
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
ker gore na jdalfe!
300
&a 53, II. stube, TV. kat.
**********......"t't"'fi'ttiuiinimi
DAMSKE ZIMSKE PLAččE
od Din 290.— od Din 160.— v veliki izbiri priporoča
F. I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra c. 20 Oglejte si blago in cene v izložbah!
380
RIB JEOL JE
sveže, norveško, priporoča drogerlja KANC. Ljubljana, Maribor.	15606
u— Za Dom ljubljanskega Sokola je g. Ri-
hard Tory, zastopnik »Jugočeške«, d. d., tkalnice in tiskarne bombažnih tiskanm v Kranju, daroval 200 dinarjev v počaščenje spomina pokojnega g. Jakoba Drola. Znesek je Sokolu na razpolago pri blagajni »Jutra*.
u— Danes ob 20. poskusno kuhanje na plinu v predavalnici šole sv. Jakoba.
u— Društvo »Skro j a mladino« v Ljubljani bo imelo danes v torek ob 20. izreden občni zbor v posebni sob; gostilne »Pri Bončar.iu«, Sv. Fetra cesti. Pridite po!noštevilno!
u— Žalostna sličica. V stanovanje Marije Bergočeve v Štepanji vasi je prišel v nc deljo neznan 7 letni dečko, ki je pričel to žiti, da je brez doma in da ie prišel v Ljubljano iskat očeta. Povedal je, da se piše Roman Rozman in da je imel nekoč svoj dom nekje v Prekmurju. Bergočeva je lačnega fantka nasitila, nakar ga je oc! vedla na poljansko stražnico, kjer so fantka še enkrat zaslišali, na kar so začeli poizvedovati za njegovim očetom. Izkazalo pa se je, da leži ta, ki je po poklicu zidar, v umobolnici in da ni zmožen za nikako delo. Fantka so za enkrat pridržali na po lici jI in ga bodo skušali spraviti v kako mladinsko zavetišče.
u— Huda nesreča. Ko je prišel vrtnar in posestnik Leoooid Nedoh, stanujoč v Linhartovi ulici 14, v nedeljo okrog 23. domov, je začul na itop.iicah iz kletne sobe neko stokanje. Šel je pogledat in je našel ležati na ležišču I:-zarja Marina Zaletla skoro nezavestnega, mečno okrvavljenega in z veliko rano na levi strani glave. Ko s? je Zaletel zavedel, je izpovedal Nedohu, da je že v soboto po ioči, prišedši domov, padel po stopnicah / klet, kjer je ležal vso noč in ostal nolri tudi vso nedel>o. Ker je stanje pones-ečenca precej nevarno, je Nedoh o neteči obvesti reševalno postajo in so Zaletla pripeljali v splošno bolnico. Ponesrečrv?c je prišel baje vinjen domov.
u— Ženska na cesti. V ponedeljek zjutraj okrog 5. so opazili zgodnji pasanti ležati pred Akademskim domom na Miklošičevi cesti na tleh neznano žensko in so na zadevo opozorili stražnika. Stražnik ]e ugotovil, da je ženska močno vinjena in oslabljena zaradi prečutih noči. V zapu-ščenki so na policiji pozneje spoznali 38-letno brezposelno služkinjo Katarino S., doma iz Horjula. Kakor je izpoVedala are-tiranka, je prišla v Ljubljano že pred več
so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Zato tvorijo najboljšo obrambo proti prenosu nalezljivih bolezni v dihalne organe okusne ANACOT-PASTILE dr. Wandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah. 350
tedni in se je tu potikala po raznih bezm-cah, služeča si kruli s tajno prostitucijo. Ta način življenja pa je bednico popolnoma izčrpal. Pri vsem tem se je udala Se Pijači in je večkrat polegala kar po cestah. Zapuščeno žensko je policija izročila sodišču.
u— Nevaren vlo niiee prijet v Vevčah.
V nedeljo ponoči sta skušala dva vlomile«, vdreti v prostore aiaue g-stilne »Pri Ga-steljnu* v Vevčah. Preden pa se jima je posrečilo doseči ki:k plen, so ju že opazili ljudje, ki so na zlikovca opozorili orožnike, na kar je došla orožniška patrulia prijela 20 letnega Henrika Sajeta iz Trbovelj, dočim se je posrečilo duigemu vlomilcu zbežati v noč. Pri aretiranem Henriku ba-jetu so našli orožniki razno zlatnino, fotografske potrebščine in drugo blago,' kar vse izhaja iz tatvin, med drugimi tudi iz tatvine pri uradniku Kunaverju, kjer je tat odnesel za 3500 Din raznega blaga. Saje 'e prizna!, da je izvršil v zadnjem času "tako v mestu kakor tudi v okolici več vlomov, za katere se bo moral zagovarjati sedat na sodišču.
u— Tatvina žar-iic. Na vrt gostilničarja Josipa Cesarja na Stari poti se je splazi; v noči na 16. t. n. neznan tat, ki je izrabi! priliko ter snel 2, električne napeliave tri žarnice. Oškodovanec je tatvino priia-vil policiji.
u— Pozor pred berači. Navzlic strogim ukrepom od strani občine in polic :'e prihajajo v Ljubljano in okolico še vedno vsiljivi berači, ki pa menda ne zahajajo v hiše toliko zaradi pričakovane milošč.re, marveč vse bolj zaradi tatinskih prTk V ponedeljek ie prijavil delavec buk-ma* Cajič, stanujoč na neki novi stavbi v Kettejevi ulici, da mu je neki .irosjau ->jne;e! iz stanovanja razno obleko i'i perilo, ki [e bila deloma tudi last njegovega tovariša Mate Cirjaka. Neznan berač se ie vtihotapil preteklo soboto dopoldne tudi v nezaklenjeno sobo služkinje Josipine Bala-tijeve v Dravljah 109 ter ji ukradel par skoro novih čevljev.
u— Neznani pofcijalci š:p. Ko so prišli v ponedeljek zjutraj uradniki podružnice Postne hranilnice v urad, so opazili na oknu prvega nadstropja v Tomauovi ulic-zdrobljeni dve veliki okenski šipi. V sobi je ležal tudi velik kamen, znak, da ie nekdo razbil šipi iz hudobnosti. Čudno »5a!c« si je neznani storilec dovoli! naibrže v - e-deljo ponoči. Ravnateljstvo Poštne hiaril-nice je zadevo prijavilo poiiciii.
u— Danes ob pjl 20. bo redni plesna vaja J NAD »Ja-J-ana« v velik, dvV-int Kazine. Prosimo cenjeno občinstvo /a točnost.
u- Izboren pršut iz Krka in izvrstna vina gostilna »Pod trančo«, Stari trg.
Iz Celja
.. e~ Proračunska seja celjske mestne o»>-&ne. V petek 21. t. m. ob 18. bo v ,ejni dvorani mestnega magistrata prora^un-?Ita seja celjskega mestnega občinskega sveta z naslednjim dnevnim redom- pranje zapisniki, zadnje seje od 24. oktobra-razgovor m sklepanje o občinskem pr0l računu za 1. 1931.; slučajnosti.
e— Komisijski o-led pri Glaziji. Včeraj popoldne se je vršila pri celjski bolnici ob Glaziji komisija, kateri so prisostvovali zastopniki celjske mestne občine, banske uprave, sreskega načelstva in zasebni interesenti. Komisija je sklenila, da se zst--di pod bivšo okrajno cesto pri nekdanji tovarni >>Cinal« primerno velik propusL
Strugo susmee pri Glaziji bo treba -a desnem bregu razširiti in urediti, v pn vrsti pa bo treba razširiti propust pod državno cesto pri začetku Glazije.
e— Tudi Lisce dobe elektriko. Pretekli teden je celjska mestna elektrarna postav-jala v Liscah pri Celju drogove za napeljavo električnega toka tudi v to prijazno naselbino, ki prav za prav že tvori del mesta dasi leži v okoliški občini. Včeraj na so delavci pričeli z napeljevanjem žičnega električnega omrežja tudi že po poslopju samih. Najbrž bo zagorela elektrika v Liscah ze prve dni decembra.
e-- Novo postajališče mariborskih mestnih avtobusov. Zaradi asfaltiranja Krekovega trga je bilo preneseno postajališče mariborskih mestnih avtobusov izpred Celjskega doma v Prešernovo ulico pred poslopje mestnega načelstva. Z odlokom mestnega magistrata pa je odrejen mariborskim mestnim avtobusom od sobote 15 t. m dalje kot stalno postajališče zopet prostor v Kolenčevi ulici pred kolodvo-rom.
e— Smrtna kosa. V Zgornji Hudinji pri Celju je umrl v starosti 67 let posestnik in upokojeni uradnik celjske Cinkarne d g'J l Spegllč' na Bregu pa je umrla
Ana^Srf ^ 71'letna občinska Teva Ana Feldinova. V nedeljo je umrl v celit
vačJtVDMb°in,iCi-71-letni ADton Zabilč, ko1-vač v Majdičevi samotni tovarni v što-
Tmsli Krajini2 ^^ ^	V
VG~ fožar in nesreča v celjski oboli« i. v soboto zvečer se je nenadoma okrog pol ^O pojavil na gospodarskem poslopju posestnika Valentina Lednika v Zgornji Hu-dmji pri Celju rdeči petelin. V poslopju je nahajal razen kmetijskih strojev in ži-
Dridell^1 V 1ft°Šnji POlj8ki iD travniški pndelek. Gasilcem iz Gaberja. Celja m
Škofje vasi je uspelo ogenj lokalizirati in obvarovati sosednja poslopja strašne usode, dočim je pogorelo Lednikovč gospodarsko poslopje z vso vsebino. izČzemši žrnno, do tal. škoda je znatna, vendar S krita z zavarovalnino. Pri gašenju se je

ponesrečil na levi strani hrbta celjski gasilec Štefan Grenkuš, 55-letni delavec celjskega mestnega stavbnega urada, stanujoč v Ipavčevi ulici 13. Na nekem tramu mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da se je občutno poškodoval. Zdravi se v celjski bolnici.
e— S sablo po glavi. V celjsko javno bolnico je bil včeraj zjutraj sprejet v zdravljenje 30-letni posestnik in gostilničar Ivan Terbovc s Spodnje Rečice, občina Sv Krištof nad Laškim, z zevajočo rano na glavi. Po izpovedi njegovih spremljevalcev ga je v nedeljo zvečer v prepira neki njegov bližnji sorodnik, ki se nahaja kot vojak na dopustu, udaril s sablo po glavi in mu prizadejal hudo rano. Zadevo preiskuje orožništvo.
e_ Priznanje domači tvrdki. V nedeljo
ie ivrdka Anton Brumec, trgovina manu-fakturnega blaga v Celju, Gosposka ulica ? prav okusno aranžirala razstavo raznega manufakturnega blaga. Tvrdki g<e v tem pogledu vse priznanje. Dokazala Je kot naimlajša tvrdka v Celju, da razume pomen dobre in učinkovite reklame. Vidi se, da se tvrdka trudi, priboriti si siaipatl-ie meščanstva. Tvrdka zasluži na pod.agi reelne konkurence v kvalitativnem m kvantitativnem pogledu založenega blaga vsestransko pozornost.
Iz
a— Francosko predavanje. Pod okriljem Francoskega krožka se je v petek zvečer vršilo v Mariboru predavanje g. dr. Veya, lektorja francoskega jezika na ljubljanski univerzi- »O pesnikih francoskega Parna-sa«. Predavatelj je v lepi sliki predaval o razvoju francoske lirike od nesmrtnega Hu-goja naprej in zlasti dobro opisal odpor, ki se je pojavil proti temu duhovnemu velikanu nri nekaterih p. snikih, ki jim je bila oblika več nego vt bina in so ustanovili sovjo organizacijo poti imenom »Sodobni Parnas«. Recitiral je tudi nekatere značilne jše pesmi. Občinstvo je z užitkom sledilo predavanju in n ogradilo predavatelja s prisrčnim aplavzom.
a— Za častnega čiana ZKD je nedeljski občni zbor te kulturne matice v Mariboru izvolil dosedanjega predsednika g. Antona Skalo v priznan e njegovih zaslug za zvezin napredek.
a— 1. december 1 «>30 — prosvetni dan ZKD. Na nedeljske;!! občnem zboru mariborske ZKD je b ; sprejet predlog, da se proglasi letošnji 1. dec. za prosvetni dan v korist centralni knjižnici Zveze.
a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila igra »Dnevi našegi življenja«, verna slika ganljive študentovske ljubezni in obenem najbolj grozotne bede iz ruskega študentovskega življenja. Ab. A. — »Življenje ie lepo«, optimistična komedija, se pripravlja v režiji g. .1. Kovica za najkrajši čas.
a— s novih knjižnic mariborske ZKD.
Povodom svoje petletnice ie mariborska ZKD na svojem rednem občnem zboru v Mariboru izročila svojemu namenu S novih javnih ljudskih knjižnic in sicer v Gorici (Prekmurje), Vurberku, Razvanju pri Mariboru, Orli vasi, Olimju, Kaplji, Sv. Antonu na Poli. in Oplotn;ci.
a— Udruženje rez. oficira i ratnika v Mariboru priredi svoj družabni večer v soboto. 22. t. m. ob 20.30 v lovski dvoran? restavracije »Orel«. Vabljeni so vsi rezervni oficirji z rolbinami. Istotako tudi vsi prijatelji organizacije. Vstopnine ni.
a— Ustanovitev kluba Rotarijcev v Mariboru. V soboto se je vršila v veliki dvorani Kazine inavg;:racija kluba Rotarijcev v Mariboru, katere se je udeležilo okrog 70 članov te mogočne, po vsem svetu razširjene organizac je. Največ je bilo zastopnikov inozemsk a klubov. Kot inavgu-rator je fungiral i-:/. Gerbl z Dunaja. Za načelnika mariborskega kluba, ki šteje do sedaj 17 članov, je bil izvoljen Sabothy, za nodnačelnika predsednik dr. Blanke, za tajnika inž. Dolenc 'u za blagajnika zobozdravnik dr. Stamnl.
a— Vsi, ki prinašajo v Maribor divja« čino, se opozarjajo, da morajo oni iz sre« zov Maribor levi in desni breg imeti s sej boj znamke, uved ne od podružnice SLI), ki jih ima vsak lastnik in najemnik lova, oni izven teh sre/ov pa izkaz od lastnika lova, odkod je divjačina, potrjen od ob« čine. Zadnje čast je bilo v Mariboru za; plenjeno več divjačine, koje prinašalci niso zadostili tem pre.ipisom.
a— Umrli so: v nedeljo pop. v Magda-lenski ulici 18 soproga uradnika drž. žel. Jožefa Pregl, stari 55 let; v nedeljo zvečer v bolnici skupinovodja v delavnicah drž. žel. Ivan Zavrnik, star 64 let; včeraj zjutraj v bolnici zasebnica Marija Centrih, stara 70 let.
a— Nezgode. Pri pleskanju železnega ogrodja železniškega mostu čez Dravo !e zaradi močnega zibanja visečega odra padel v hladne valove Drave pleskar MiloS Prodanovič. K sreči se je v vodi takoj prijel za velik tram. ki ie plaval po Dravi, pribite! mu je p;: na pomoč tudi neki železničar, ki je slučajno ribaril na levem bregu pred klavnico in ga rešil iz mučnega položaja. Prodanovič je bil zaradi neprostovoljne kopeli močno premražen, ostal Pa je nepoškodovan. Na Meljski cesti Je 57 letna zasebnica Marija Kraut tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. Morali so io prepeljati v bolnico.
a— Maščevanje zapuščene ljubice. 171etna stofaniija N. iz Koroške ulice je prijavila Policiji, tla jo je mizar Jakob M. na ulici napadel, vrgel na tla in pretepel. Jakob, pozvan k zaslišanju, je povedal, da jo je res parkrat udaril z roko, to pa zato, ker ga vedno, ce se srečata, grdo psuje kar na ulici. bvoj c as je živel z njo, a odkar se je poročil z drugo, mu ne da miru in ga je tudi tokrat obsula z raznimi psovkami.
,A?etirf" ie bi! v nedeljo v Mariboru 19-Ietni delavec Emerik C., ki je oktobra vlomil skozi okno v stanovanie diia-ka Stanji<a na Ruški cesti, mu odnese! kitaro in več drugih stvari za okrog 500* Din in nato pobegnil v Celje. Te dni se ie zopet pojavil v Mariboru, kjer ga je tako? zagrabila roka pravice.
a— Aretacija žeparja. V soboto na Glav-, nem trgu in flagranti zasačeni in aretirani žepar ni bi! Karel Remar, kakor smo po« ročali, ampak njegov brat Ivan Remar' star 29 let, ki se zadržuje bolj v Zagrebu Pol iciia je ugotovila, da njega in njegovega braita Karla zasledujejo orožniške postaje
v Račah, Poljčanah in na Teznu zaradi raznih vlomov in tatvin. Pri Ivanu so našli tudi 3 pare novih, okovanih čevljev s Pal« ma«podpetniki, dvoje iz boksa, ene iz krav* jega usnja. Tudi je bila pri njem najdena verižica z medaljonom Matere Božje. Go« tovo tudi to izvira še od kake tatvine.
Iz Kranja
r— Prosvetni večer. Da se spoznata članstvo in ostalo občinstvo s sokolsko organizacijo in idejo, priredi drcvi ob 20.30 prosvetni odsek Sokola v čitalniški dvora« ni prosvetni večer. Predaval bo o ideji župni prosvetar br. prof. Kolar Janez, o organizaciji pa župni tajnik br. Gvar Jo* sip. Predavanje je obvezno za vse v le« tošnjem letu na novo vstopivše člane, vas bijo se pa tudi ostali brati in cenjeno ob« činstvo.
r— Iz učiteljske službe. Učitelj g. Kosca Franc, ki je dosedaj poučeval na deški osnovni šoli, je na lastno prošnjo preme« ščen v Skofjo Loko. Agilnemu sokolskemu delavcu želimo na novem mestu vse do« bro!
r— Nedeljska kronika. Martinova ne« delja je minila pri nas v zelo veselem raz« položenju. Kokri.ško predmestje je prazno« valo svoj vsakoletni praznik. Martinova goska in slastni krofi so privabili v mesto mnogo okoličanov, ki so uživali dobrote pozno v noč. Zjutraj je bilo največ pro« meta v Narodnem domu: tu se je vršila dobro obiskana sokolska seja društvenih načelnikov in pozneje ustanovni občni zbor Jugoslovensko«češkoslovaške lige. Ne« delja je minila brez hudega, dasi so bile dosedaj Martinove nedelje precej vroče.
Iz škofje Loke
šl— Imenovanje. Na deško šolo v škof jo Loko je imenoval! abiturient g. Kovač Ra-doslav iz Ljubljane. V nekaj dnevih se pričakuje prihod g. Franca Košce, ki je že pred leti služboval v škofji Loki in je našemu mestu star znanec. Z imenovanjem obeh učiteljev je v učnem zboru izpopolnjena vrzel, ki je trajala že od septembra.
Iz Tržiča
č— Javna zahvala. Ravnateljstvo deške in dekliške meščanske šole izreka vsem darovalcem, ki so se ljubeznivo odzvali ob priliki proslave češkoslovaškega praznika, najiskrenejšo zahvalo za pomoč v imenu mladine in v imenu šole. Ker z vsakim le« tom raste število dijakov na meščanski šoli, so vsako leto večje potrebe in zato je nabrani znesek za knjige revnim učencem 3336 Din naravnost krasen dokaz naklonje« nosti javnosti, kar zna mladina in šola prav ceniti. Plemenitim dobrotnikom še enkrat: Iskrena hvala!
č— Proslava francoskega dne se je Izvr« šila na tržiških šolah v torek 11. t. m. do« poldne o d 8. do 9. s predavanjem za učence. Na meščanski šoli je predavala go« spodična Doklerjeva, na osnovni šoli pa so izvršili to delo gg. razredniki za svoje raz« rede. Predavanje je v vsakem pogledu do« seglo svoj namen in so otroci zavzeti po« slušali, kako nam je velika Francija v sti« skah in nadlogah nesebično pomagala. Da se zveze med nami in Francozi še bolj po« globe, zato skrbe krožki prijateljev Fran« cije, kakršnega imamo tudi v Tržiču in ki prav lepo deluje po zaslugi agilne tajnrce gdč. Rezike Boklerjeve. Drugo soboto prv red koncert francoskih pesmi znani pevce g. Pugelj, katerega bo spremljal na klavir* ju g. Lipovšek. Koncert bo pod okriljem Podmladka Rdečega križa meščanske šole, v nedeljo nato pa bo predaval o dijaškem življenju na Francoskem v kinomatograrsJci dvorani g. Vev iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike in bo brez vstopnine
izsiljevanja takoj obvestil orožnike. Sprva se je tudi mislilo, da gre morda za šalo. G. Brolich je nato nesel prazno kuverto k znamenju med Križem in Mengšom in jo položil pod kamen. Zvečer potem ni bilo več pisma na onem mestu pod kamnom. Izsiljevalec je pač razmere dobro poznal. V pismu je zagrozil, če Brolich denarja ne prinese, da mu zažge hišo, če pa komu kaj o tem pove, ga bodo oslepili. Kaže pa. da so se izsiljevalec, oziroma izsiljevalci premislili.
Iz Višnje gore
vg— Poprava poti. Izmed vseh javnih poti v Višnji gori je najbolj frekventirana ona na kolodvor. Zaradi strmine jo je pa jako težavno vzdrževati v dobrem stanju, saj jo vsak naliv takoj na novo razdrapa. Sedaj so položili ob eni strani velike ce« mentne cevi za hitrejši odvod vode. Neob« hodno potrebno bi bilo urediti tudi spod« nji del, kjer ljudje pozimi ob talečeai se snegu dobesedno tonejo v plandri.
Iz Kočevja
kč— Odlikovanje. Kočevski fotograf g. Josip Dornig je bil pred kratkim odliko« van od uprave Zagrebškega velesejma r. bronasto kolajno in diplomo za krasno fz» delane fotografske nosnetke, ki jih je raz» stavil na letošnjem veleseimu v Zagrebu. G. Dornig bo razstavil svoje posnetke tudi na razstavi, ki jo priredi prihodnje leto Tujsko«prometna zveza. Naša okolica Je lepa, tcda malo vedo zanjo. Zato bo ta razstava za nas tudi propagandnega znača« ja in g. Dorniga čaka častna naloga.
Iz Novega mesta
n— Gg. trgovce, obrtnike in druge pris dobitne kroge v Novem mestu prosimo,
da naročijo svoje novoletne oglase po na« ši podružnici v Noveri mestu, oziroma po njenem vodji g. Podbevšku. Naročila, ki bi jih prejeli po kck.i drugi osebi, ne bomo vzeli y izvedbo.
Iz Zagorja
z—• Mesne cene so glede na hude socfr alne prilike našega rudarstva odločno pre> visoke. Prosimo, da ukrene oblastvo po> trebne mere v svrho regulacije cen.
Iz Trbovelj
t— Martinov večer CMD je bil jako do« bro obiskan in je bila prireditev zelo ani« mirana. Upamo, da bo tudi gmotni uspeh dober, saj Jiaša uboga deca tako zelo po« trebuje poapore.
t— Najlepše Miklavševo darilo za našo deco so »Jutrove« pravljice, ki jih dobite v podružnici »Jutra«.
t— Izžrebane srečke drž. loterije. Ime«
jitelje srečk, ki su bde kupljene v podruž« niči »Jutra«, opozarjamo, da so v izložbi podružnice izobešene številke izžrebanih srečk.
Iz Mczfrja
mo— Naše pokopališče je bilo na dan Vseh svetnikov kakor ogromen šopek belih krizantem. Ko to omenjamo v čast naših gospodinj, si dovoljujemo izraziti že sedaj željo, da bi v toplih letnih dnevih tudi na oknih hiš ob glavni cesti in po ulicah mrgolelo lončnic s pestrim cvetjem, kar tako blagodejno de našim očem. Na mestu bi tudi bilo, če bi vsaj tam, kjer je med hišami in cesto dovolj prostora, stale posode z zelenjem.
Iz Poljčan
po— 7. vozom se je zalete! v avlo. Pred neko trgovino je stal ob cesti avto, na klancu pred hišo pa voz za prevažanje gramoza. Na vozu ]e sedel zadaj neki de« ček in se igral z zavoro. Naenkrat je za« vora popustila in voz je zdrdral s klanca naravnost v spodaj stoječi avto in ga po« škodoval. Neprevidni deček je k sreči pred karambolom odskočil z voza. Lastnik av< tomobila je p-eglecal škodo in naložil fanta na voz. Nato sta se odpeljala k fanto« vemu očetu, od katerega je oškodovanec zahteval za poškodbe na avtomobilu od« škodnino.
Iz Dolnje Lendave
dl— Prodaja agrarne zemlje. Velepose« stvo Zichv je tudi začelo z odprodajo agrarne zemlje. Za prodajo je pooblaščen g. dr. Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi. Gena katastralncmu oralu se giblje po ka« kovosti od 200 do 4500 Din. Splošna želja je. da se agrarna reforma v Prekmurju čim prej likvidira in da nastopi po dolgo« letnih razburjenjih naposled blaženi mir.
dl— Nov komandant mesta. Dosedanji komandant mesta v Lendavi kapetan I. re« da g. Markovič je premeščen v Varaždin. Na njegovo mesto je imenovan poročnik g. Markovič iz Varaždina
Dopisi
PREVALJE. Kolo jugoslovenskih sester
v	Prevaljah je priredilo 9. t. m. srečolov s prav dobrim uspehom. Vsem darovalccm lepih dobitkov in vsem posetnikom srečo« lova najlepša hvala, ker so s tem pripo« mogli, da se bo večje število revnih otrok obdarovalo za božičnico z obleko in obut«
vi	j o.
GOSPODARSTVO
Z Bleda
bi— Kendova kazina je do tal porušena in začeli so gratiti novo. Nova kazina bo dolga 54 m in 27 m široka. Nad glavno dvorano, ki bo dolga 27.50 m ter 22.50 m široka, bodo zgradili premikajočo se streho, ki bo služila kot naravna ventilacija, kar bo zelo. blagodejno vplivalo posebno ob poletni vročini.
bi—- Zdraviliška komisija se je preselila minuli teden iz Zdraviliškega doma v Blej« ski dom, kjer bo do nadaljnjega uradova« la v občinski pisarni.
bi— Bazaltiranje Kolodvorske ceste, ki bo široka 5.50 m, vidno napreduje. Ako bo vreme pripuščalo, bo del ceste, to je od blejskega kolodvora do vile. »Krkoč,« iz« gotovljen v teku enega tedna.
Z Jesenic
s— Sokolski oder na Jesenicah je v so«
boto zvečer in v nedeljo popoldne uprizo« ril igro »Deseti brat«, obakrat ob docela zasedeni dvorani. Igralci so svoje vloge rešili v splošnem zadovoljivo. Zelo dobro je podal vlogo Krjavlja brat Potrata, ki je tudi režiral. Brat Božič se je v naslovni vlogi dobro odrezal. Brat Gaser je z vlogo Kvasa dokazal, da ima igralski talent/a tudi sestra Ferjanova se ~je izkazala kot dobra Manica. Brat Čebulj je briljiral kot Dolef in s tem dokazal, da smo z njim našli pravega interpreta. Brat Črnko je po« dal Marjana dokaj dobro. Brat Hlebajna je Piškava prav pogodil. Tudi ostale vloge so bile prednašanc v splošno zadovoljnošt. Oprema odra vzorna!
s— Himen. V nedeljo 16. t. m. se je po« ročil v Ljubljani g. Josip Piber, tovarniški uslužbenec na Savi, z gdč. Urško Verjin« čevo, hčerko železničarja na Bohinjski Be« li. Želimo marljivemu sokolskemu delav« cu g. Pibru in njegovi družici obilo sreče!
Iz Kamnika
ka— Oglasi za novoletno številko »Ju* tra« se bodo sprejemali tudi v Kamniku pri našem dopisniku g. Rajku Kosu dnevno od popoldne dalje na Galvnem trgu 40 (v hiši tiskarne Slatnar). Pri njem se dobe tudi vse zadevne informacije. Poslužujte se inseriranja!
ka— Koncert kamniškega salonskega orkestra. V soboto 14. t. m. je priredil or« kester svoj prvi koncert. Izvajali so 7 točk, ki jih je občinstvo živahno pozdra« vilo. Obisk je bil tudi za Kamnik prene« znaten. Ali smo res že tako daleč, da ne podpiramo več naših domačih prireditev?
ka— Smrtna kosa. V družino tukajšnje« ga trgovca g. Miloša Kramarja je posegla smrt ter ji iztrgala hčerkico«edinko Bibija« no, staro komaj par dni. Roditeljema naše sožalje!
ka— Izsiljevanje v Podgorju pri Kamni:
ku. V nedeljo smo priobčili kratko notico o izsiljevanju. Gostilničar, ki je dobil pismo s pozivom, naj položi 2000 Din, si« cer mu zažgo hišo ali ga pa oslepe, se piše Brolich Ivan, ne Frelich, kakor smo po« motoma poročali. O tej zadevi smo zve« deli še naslednje: g. Brolich je o poskusu
1929	192S 1927
846	936 870
251	240 221
»08	306 . 250
500
«X27
460
Končna cenitev svetovne žitne letine
Mednarodni poljedelski urad v Rimu je pravkar objavil novo statistiko letošnjega žitnega pridelka na severni poluti, ki jo lahko smatramo za definitivno, ker je izpopolnjena s podatki skoro vseh v poštev prihajajočih dežeL Iz statistike je razvidno, da letošnji pridelek pšenice na severni poluti zaostaja le za rekordnim pridelkom v letu
1928.	je pa večji kakor lani. Tudi glede rži iu ječmena je bila skoro dosežena rekordna produkcija zadnjih let. Le pridelek koruze znatno zaostaja tako za lanskim pridelkom, kakor tudi za povprečnim pridelkom zadnjih 5 let. Končna slika letošnje žitne produkcije je po tej statistiki naslednja (v milij. met. stotov):
1930
pšenica (36 držav) 883 rž (24 držav)	248
ječmen (33 držav) i5»2 oves (28 držav) 491
Pridelek pšenice je na severni poluti letos za 39 milijonov met. stotov večji nego lani in za 51 milijonov stotov manjši nego predlanskim. Pri tem je zanimivo, da pridelek Evrope letos zaostaja tako za letom
1929.	kakor tudi za letom 1928. V Evropi je bilo namreč letos pridelanih le 357 milijonov stotov pšenice nasproti 383 milijonom lani in 376 milijonom predlanskim. Zato pa je letos večji pridelek Severne Amerike, namreč 336 milij. stotov nasproti 305 milijonom lani in seveda 406 milijonom v rekordnem letu 1928. Ker obeta biti letošnja letina pšenice v Argentini in Avstraliji prav obilna, nam gornja statistična slika ne nudi baš ugodnih perspektiv za bodočnost.
Za bodoči razvoj tržne situacije pa je gotovo bolj razveseljiva produkcijska statistika za koruzo. Pridelek koruze je znašal (v milijonih met. stotov): !	1930 1929 1924'28
i v Evropi	135 168 129
' v Sev. Ameriki 522 668 688 657 836 817 Evropski pridelek koruze zaostaja letos za 33 milijonov stotov za lanskim rekordnim pridelkom, je pa večji kakor v povprečju 1924/28. Na skupni pridelek severne po-iuti pa je seveda mnogo tehtnejši ameriški pridelek, ki letos zaostaja za lanskim kar za 146 milijonov s lotov, nasproti povprečnemu pridelku 1924/28 pa ima Severna Amerika celo primanjkljaj od 166 milijonov stotov.
Severna Amerika je imela torej letos izredno slabo letino koruze, kar bo moralo sčasoma priti do izraza tudi v svetovni ceni za koruzo.
t. m. ponudbe glede dobave žičnikov, do 28. t. m. pa glede dobave brusnih kamnov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave žice, jeklenih krtač itd. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 800 kg minijeve barve, 300 kg firneSa, 200 kg vijakov, 5800 metrov jeklenih vrvi, razne žice, cevi, kolen za cevi. klešč za zavijanje cevi, raznega orodja itd. Pirekcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave svedrov, 130 m transmisijskih jermenov, raznega železa, pločevine, jermenic, zakovic, kovinskih žagic, 5 elektromotorjev, raznega orodja, 3000 komadov zatikalcev in .'000 kg bencina. — Dne 2. decembra se bo vršila pri dravski finančni direkciji v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave stražarskih kožuhov za organe finančne kontrole. 3. decembra pa pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, gradbeni oddelek, glede dobave črpalk Garvens. štedilniškega okovja, žičnih krtač, žaginih listov, žičnikov, stojalnih vijakov, svinca, spajalnega kositra itd.
= Naše konsumno zadružništvo. Te dni
sta objavili svoje bilance za 1. 1929./30. dve najvažnejši konsumni zadrugi v Sloveniji, ni sicer Konsumno društvo za Slovenijo, ki je včlanjeno v Zvezi gospodarskih zadrug ln I. Delavsko konsumno društvo, ki pripada Zad ružni zvezi v Ljubljani. V naslednjem navajamo nekaj podatkov iz bilanc obeh zadrug:
Kosumno	I. Delavsko
društvo za Slov. kons. društvo Število članov 16.057j	10.358
milijonov Din bilančna vsota	20.4	7.5
kosmati prebitek	4.2	3.1
hranilne vloge	10.2	0.6
upniki	4.2	3.4
Pri obeh zadrugah opažamo letos malenkostno nazadovanje števila članov, kar je gotovo posledica gospodarske depresije. Za presojo razvoja konsumnega zadružništva in naraščanja ali padanja konsumne moči delavstva bi bilo zanimivo vedeti, kako se razvija blagovni promet. Žal pa se ti podatki ne objavljajo. Iz poročila Konsumnega društva za Slovenijo je razvidno, da so se 2j>r»£i delne redukcije personala in štednje izdatki za plače za okrog 170.000 Din. Društvu je tudi uspelo izvesti r*.ajo4t»ltz»cHo
tisoč Din. Da je mogoče štediti tudi v težkih časih, dokazuje novo povišanje hranilnih vlog od 9.2 na 10.2 milijona Din. Povišanje hranilnih vlog je društvu omogočilo zmanjšanje bančnega dolga. Kakor je razvidno iz poročila, stremi Konsumno društvo za tem, da postane sčasoma neodvisno od vsakega denarnega zavoda.
= Nazadovanje števila zavarovanih delavcev v dravski banovini. Po izkazu OUZD v Ljubljani je bilo v oktobru včlanjenih le 99.516 delavcev in delavk nasproti 101.663 v septembru in 102.297 v avgustu. Članstvo pri OUZD je doslej leto za letom naraščalo, zato je sedanje nazadovanje značilno za poslabšanje gospodarskih razmer. Od najvišjega letošnjega stanja v juniju, je članstvo nazadovalo že za 3698. Seveda igrajo pri gibanju članstva vlogo tudi sezonski vplivi, vendar letošnja statistika v primerjavi z odgovarjajočimi podatki iz predhodnega leta ne kaže več napredka kakor prejšnja"leta.
= Naglo dviganje kartelnih cen za baker. Kakor smo že [>oročali, je mednarodni kar-tel za baker v četrtek prvikrat zopet dvignil kartelno ceno od najnižjega stanja 9.80 na 10.30 centa cif evropska luka. l£er pa kartel ne prodaja preko določenega kontingenta, so se cene na prostem trgu dalje dvigale, kar je mednarodnemu kartelu omogočilo ponovno dvigniti ceno v petek na 10.80 in v soboto kar na 12.30 centa. Kartelu je torej uspelo v 3 dneh dvigniti ceno bakru za 26%.
= Ponovno povečanje brezposelnosti > Italiji. Italijanska statistika o brezposelnosti registrira potom državnega zavoda za socialno zavarovanje sicer le manjši del brezposelnih delavcev, vendar je gibanje registriranih brezposelnih delavcev sitnpto-matično za splošno presojo stanja brezposelnosti. Pravkar objavljena statistika za oktober kaže, da se je v tem mesecu število brezposelnih povečalo za 52.866 na 446.496. To povečanje je tem bolj značilno, ker Je trenutno veliko število delavcev zaposlenih pri javnih delih v pokrajinah, ki so bile oškodovane ob priliki zadnjih velikih potresnih katastrof.
= Stabilizacija španske pezete. V zvezi z nedavnim sklepom uprave Banke za mednarodna plačila glede kreditne pomoči španski Narodni banki za stabilizacijo pezete in z bivanjem ravnatelja Banke za mednarodna plačila gosp. Quesneya v Madridu, se v pariških finančnih krogih pričakuje, da bo v kratkem izvedena zakonska stabilizacija španske valute. Seveda pa se ne izključuje možnost novega odpora onih španskih finančnih krogov, 'ki so v nepoznavanju valutnih fenomenov in zaradi gotovih prestižnih ozirov doslej zavlačevali definitivno rešitev in s tem povzročili španskemu gospodarstvu neizmerno škodo. Kakor zatrjujejo v poučenih krosih, bo Španija glede na velike zlate rezerve izvedla I 185: ječmen: ozimni, 65/66 kg po 155—157.5~ stabilizacijo brez posojila in bo potrebova- koruza: baška, stara po 147.5 — 150; baška^
BORZE
17. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ potrebe je bilo v devizah Praga. Newyork in Curih. V zvezi z oslabitvijo švicarskega franka so se tndi pri nas tečaji deviz ponovno dvignili. Tako se je deviza Newyork dvignila od 56.43 na 56.465, deviza London od 274.17 na 274.28, deviza Trst pa od 295.70 na 293.12.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda danes za malenkost čvrstejša. vendar je prišlo do prometa le za aranžma po 430. Od ostalih državnih papirjev se je trgovalo investicijsko po 86 in 7% Blairovo posojilo po 81.75 — 82. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po f30, v Jugobanki po 78.5, v Poljodelski po 56; med industrijskimi delnicami pa se je trgo vala Trboveljska pri nekoliko višjih tečajih 375 — 378, sicer pa so bili še zaključki v Gutmannu po 138, v Slaveksu po 53. v Dravi po 235 in v Šcčerani po 304.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.57, Berlin 13.465 — 13.495 (13.48). — Bruselj 7.8883. — Budimpešta 9.8&S9. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 794.68 — 797.6S (796.18). — London 274.68. — Newyorfc 56.465. — Pariz 222.17. — Praga 167.22 — 168.02 (167.62). — Trst 396.12.
Zagreb. Amsterdam 22.75—22.81. Dunaj 794.68-797.68, Berlin 13.4650-13.4950, Bruselj 788.83, Budimpešta 987.39-990.39, London 274.28—275.08, Milan 294.924—296.924, Ne\vyork ček 56.3650 — 56.5650, Pariz 221.0650—223.0650, Praga 167.22—168.02, Zurich 1094.40—1097.40, Madrid 653—656.
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2725, London 25.0650, Ne\vyork 516.15, Bruselj 71.9S, Milan 27.02, Madrid 59.60. Amsterdam 207.5750, Berlin 122.98. Dtmaj 72.67, Sofija 3.7325. Praga 15.3050, Varšava 57.75. Budimpešta 90.2350, Bukarešta 3.06125.
Dunaj. Beograd 12.54375 — 12.58375, Berlin 168.97 — 169.47, London 84.44 — 31.54, Milan 37.12 — 37.22, Ne\vyork 709 — 711.5. Praga 21.02125 — 21.10125, Curih 137.37 da 137.87; dinarji 12.5025 — 15.5625.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 92 bi.. 7% Blair 82 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122-den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 280—300 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 429.50—430, kasa 429—430, za december 429.50 den., investicijsko 86—S7, agrarne 51.50—53.50, 8% Blair 90.75—91.50, 7% Blair 81.623—81.875, 7% Drž. hip. banka Mso._81.50. 6% begluške 73 bi.; bančne vrednt/te: Praštediona 930—935, Union 191-192. Jugo 78.25—78.50, Narodna 8075 do 8125, Srpska IS9 den., Zemaljska 129 den., Ljublj. kred. 122 den., Poljo 56—56.50: industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den„ Gutmann 138—140, Slaveks 52.50—55, Slavonija 200 den., Drava 225—237, Šečerana 303—307, Vevče 124 den., Isis 40 den., Du-brovačka 398—400. Trbovlje 377—379.
Beograd. Vojna škoda 447—449 zaklj^ za december 453—453.50, investicijsko 86.25 d« 87.50, 7% Blair 81.75 den., 8% blair 91 d« 91.75 zaklj., 7% Drž. hip. banka 82 zaklj.
Blagovna tržišča
HMEU
'+ Niirnnerški hmeljski trg. Pretekli teden je bilo povpraševanje po hmelju slabše in je bil zato tudi promet manjši. Za prvovrstno blago so cene ostale še nespremenjene, srednje kakovosti pa so v ceni nekoliko popustile. Za 50 kg notirajo: baller-tauski hmelj, prvovrstni 85—110 mark, dobri srednji 65—80 mark, tettnanški prvovrstni 95—100 mark, srednji 85—90 mark. vvurtemberški prvovrstni 75—85 in srednji 60—70 mark.
LES
'+ Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon jel-ševih plohov. Eksekutivno so bili prodani 3 vagoni (a 10 ton) bukovega oglja (L, suhega, vilanega, fco meja, via Postojna, dobava takoj) po 71.50 Din za 100 kg.
ŽITO
-f Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca za žito nestalna. Zaključen je bil 1 vag. koruze in 1 vag. pšenice. Nudi se (fco si. post., po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni); pše^ niča: baška, 80/81 kg po 200 — 202.5; srbobranska. 80, kg in gornjebaška, 79/80 kg po 197.5 — 200; baška, 79 kg po 185 do_ 187.5; baranjska, 79/80 kg po 182 do
1Sn- ,1'T'mpn • nvi mr>i ft^/ftfi l,n	, —
la le rezervne in sigurnostne kredite. Kot stabilizacijski tečaj se navaja relacija 40 pezet za 1 angleški funt, kar odgovarja današnji intervalutarni vrednosti pezete.
= Prodaja starega papirja. Dne 4. decembra se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertna licitacija glede" dobave 22.636 kg starega papirja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri istem oddelku.)
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofert-ne licitacije: 2. decembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave električnega motorja, pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vrvi, platna za signalne zastavice, platna za ribanje poda in cunj za snaženje, pri direkciji dr
nova, umetno sušena po 132.5 — 135. pr| navadni voznini po 137.5—142; baška, 'času primerno suha, pri navadni voznini po
HE5 125: 0Tes: baranjski po 182.5 dc 18o: moka: *0g« po 840 — 345.
-f Novosadska blagovna borza (17. t m) Tendenca nespremenjena. Promet: 4 va«-pšenice, 2 vagona ječmena, 69 vagonov koruze in 4 vagone moke. — Pšenica: S in Južnobanaška, 79/80 kg 130 do 132.5: baška. Tisa, šlep, 79/80 kg 130 do i45; gornjebaška, 79/80 kg 137 5 _ 14''5-sremska, 78 kg 130 - 132. Oves: baiku freski 135 _ 140 Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 102.5 - 105. Koruza: baška, sremska. stara 90 — 95; nova 60 — 62.5; za de-<*ember - januar 65 — 67.5; z3 marc - maj so — 82.5; sremska. nova, umetno sušena 75 _ 80. Moka: baška >0g« in sOggc 240
zalog blaga, ki so se zmanjšale r. eteg 000 žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 25
žavnih železnic v Sarajevu glede dobave 1 om « „„„	--=»--- -=■>-- —
materijala za kolosek. 3. decembra pa glede	21° TJ20' 180 ~
dobave žičnikov in pločevine in pri uprav! I ^L "iiSiJJiJlS?. "lil?i ^SlZl5-^-državnih monopolov, ekonomski oddelek v	"
Beogradu glede dobave 120.000 kg kartona (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije dr-
t n vrrtl Arvn i /l n I ■«■ V^ 1 !____ ______•	-	___
+ Budimpeštanska termiuska borza (17. t. m.) Tendenca slabo ustaljena; promet miren. Pšenica: za marc 15.18—15.19 (obračunski tečaj 15.20), za maj 15.16—15.17 (15.20); rž: za marc 8.97—8.98 (9.00); koruza: 11.58—11.60 (11.60), tranzitna za maj 9.45-9.48 (9.50).
Nova organizacija
okrajnih cestnih odborov
Institucija okrajnih cestnih odborov, ki f in naprav na njih. Načelno važna je zlasti jo odreja zakon o nedržavnih cestah za i določba, da se more zvišati banovinski
vso kraljevino, je v bistvu kopija okrajnih cestnih odborov kranjskih po cestnem zakonu iz leta 1864. ter njega izprememb iz 1. 1867., 1889. in 1912.
Področje cestnih odborov
Okrajni cestni odbori so pomožni organ banske uprave za gradnjo iz vzdrževanje banovinskih ter dovoznih cest k železniškim postajam. Njim najsorodnejša institucija so pri sreskih načelstvih tehnični razdelki za gradnjo in vzdrževanje držav-•,nih cest. Delokrog cestnih odborov pa je širši od delokroga tehničnih razdelkov, kar pripada cestnim odborom sklepanje o okrajnih cestnin dokladah in podeljevanje podpor za občinske ceste iz okrajnega cestnega zaklada. Na drugi strani pa je področje sedanjih cestnih odborov v primeri s prejšnjimi kranjskimi cestnimi odbori ožje, ker je bilo okrajnim odborom kranjskim z zakonom izročeno poleg drugih poslov tudi tehnično oskrbovanje deželnih cest, dočim pripada sedanjim zgolj gospodarska in obča uprava banovinskih cest ter nadzorstvo nad pomožnim cestnim osobjem. Gradnjo in vzdrževanje banovinskih cest v tehničnem pogledu vrši po zakonu banska uprava s posebnimi strokovnimi organi (gradbeni inženjerji, cestni nadzorniki in cestarji), ki so nameščeni kot banovinski uslužbenci.
Označena temeljna reforma okrajne cestne uprave je nujna posledica modernih prometnih razmer, zlasti rapidno naraščajočega avtomobilskega prometa. Da so bile pred vojno sedanje banovinske ceste v brezhibnem prometnem stanju, nista bila razlog za to zgolj vestnost in strokovna usposobljenost organov okrajne cestne uprave, marveč predvsem lahek promet vozil z živalsko vprego. Iz te dobe datirajo nasprotno za cestno upravo kvarne posledice, ki pri potrebni skrbnosti in vestnosti organov okrajne cestne uprave ne bi bile nastopile n. pr. zožitev deželnih in okrajnih cest zaradi prioranja, dopustitev poslopij in naprav na cestnem svetu ali tik cestnega roba itd. Vse to zelo ovira moderni promet. Notorično je dalje dejstvo, da se je razvila lesna industrija in trgovina v dravski banovini šele po vojni m da pred vojno cestna uprava ni pobirala izrednih prispevkov za prekomerno uporabo nedržavnih cest, ker se v označeni dobi ceste vobče niso prekomerno ukori-ščale, ako izvzamemo par redkih izjem. Ta moment je treba imeti vedno pred očmi, kadar se obravnava vprašanje o stanju bivših deželnih in okrajnih ter sedaj banovinskih cest.
Združitev cestnih okrajev
Skladno s temeljno zakonsko reformo o področju cestnih odborov in iz razlogov smotrene uprave banovinskih cest, ki se morajo prirediti za moderni promet, je sklenila kr. banska uprava, da reorganizira okrajne cestne odbore po območju političnih srezov, hkrati pa nadomesti, odnosno dopolni potrebno število strokovnega osebja za tehnično oskrbovanje banovinskih cest in dovoznih cest k železniškim postajam.
Nadaljnji razlog za združitev obstoječih cestnih okrajev je dejstvo, da so ti okraji zbog male finančne meči večinoma le -e2-ko nosili letne okrajne cestne doklade sti v krajih, kjer ni industrijskih obratov. 7 združitvijo bo ojačena davčna moč, cestni okraji pa bodo poleg banovine kot lokalni prispevni faktor za kritje cestnih vzdrževalnih stroškov z razmeroma nižjimi dokladami bolje in lažje vršili svojo nalogo.
Po navedeni banski odredbi bo mesto 49 le 23 cestnih okrajev v območju dravske banovine. Mariborska sreza za desni in levi breg sta s posebno ministrsko odredbo določena za en cestni okraj, območje mestnih načelstev v mestih z lastnim statutom pa se po zakonu o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o nedržavnih cestah glede cestne uprave ne smatrajo za sreze.
prispevek po § 26 zakona o nedržavnih cestah pri gradnji novih ali preložitvi in preureditvi obstoječih banovinskih cest nad 50% skupnih stroškov, kadar gre za posebno drago cestno zgradbo ali kadar bi cestni okraji ne mogli prispevati rednega 50% deleža.
Prav tako važna je tudi določba, o banovinski tangenti za kritje vzdrževalnih stroškov glede banovinskih cest, s katero je reguliran banovinski in okrajni cestni prispevek po posebnem ključu z ozirom na finančno moč poedinih cestnih okrajev, in sicer tako, da je tem višji banovinski prispevek, čim šibkejša je finančna moč cestnega okraja. Ta prispevek se giblje nred 25% in 85% čistih vzdrževalnih cestnih stroškov. Doslej je znašal banovinsN i prispevek avtomatično % skupnih stroškov ne glede na gospodarsko moč cestnega okraja, kar je imelo za posledico, da so morali gospodarsko šibkejši kraji sklepati visoke cestne doklade, gospodarsko močnejši pa so dosegli z nizkimi dokladami relativno višje dohodke in s tem v zvezi tudi višji banovinski prispevek, kar ni v skladu z gospodarsko politiko banovine niti v interesu davkoplačevalcev v poedinih cestnih okrajih.
Banska odredba izpreminja dalje tudi dosedanji način participiranja banovine in cestnega okraja na izrednih prispevkih za prekomerno uporabo banovinskih in dovoznih cest v razmerju % : y3 tako, da gredo po tej odredbi izredni cestni prispevki v korist cestnega okraja sorazmerno z banovinskim prispevkom. To določilo sankcijonira agilnost cestnih odborov ?iot predstavnikov davkoplačevalcev v določenem okolišu. Cim intenzivneje bodo poedi-ni cestni odbori izvajali § 33 zakona o nedržavnih cestah, ki predpisuje obvezno pobil •anje izrednih cestnih prispevkov za prekomerno uporabo nedržavnih cest, tem nižje bodo okrajne cestne doklade in tembolj bodo razbremenjeni tudi davkoplačevalci cestnega okoliša. Nekateri cestni odbori so vršili svojo zakonito dolžnost sicer v polnem obsegu, velika večina pa ni ukoriščala označenega posebnega vira dohodkov za kritje cestnih vzdrževalnih stroškov.
Neutemeljeni pomisleki
O projektirani reorganizaciji okrajne cestne uprave so predložile občine banski upravi svoje izjave in stavile različne predloge. Večina občinskih uprav je mišljenja, naj ostanejo obstoječi cestni okraji, ker so se te občine bale, da bodo po novi organizaciji zapostavljene obcire ukinjenih cestnih okrajev za občinami, ki so v neposredni bližini sedeža okrajnega cestnega odbora. Ta pomislek je brez stvarne podlage, ker jamči banska odredba. članom okrajnih cestnih odborov iz območja ukinjenih cestnih okrajev pravico, da pripravljajo samostalno proračunske osnutke za cestne potrebščine označenega okoliša.
Miklavž in Božiček izbirata darove
Otroci, naprosite starše, da vas priporoči^ Miklavžu in Božičku, ki naj vas osrečita s temi srčkanlmi mladinskimi knjigami, ki jim na svetu ni enakih.
Te knjige izbirata pri podružnicah „Jutra" v Mariboru, Celju, Trbovljah, v Novem mestu in na Jesenicah. V Ljubljani pa v ekspozituri Oglasnega oddelka „Jutra" v Prešernovi uHcl ter v knjigarni Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici.
Službene objave LPP
Uprava LPP je prejela od u. o. JPS sle« deči dopis:
Po protestu SK »Ilirije« od 5. novembra 1930 i izveštaju Skupštine Lj. P. P. od 31. oktobra 1930. u vezi sa aktom br. 167 od 1. novembra 1930 bivšeg U. Lj. P. P. i po saslušanju g. D. Lukiča, delegata J. P. S. na protipravilno odloženoj Skupštini Lj. P. P. 9. novembra o. g., na osnovu §§ 12 i 14 pravila Podsaveza J. P. S i § 17. Do*
in naenkrat se prične propaganda iz teh krajev samih za obisk teh zimskosportnih centrov: propaganda za zimski tujski promet!
S tem dobimo nov pojem zimovališč v nasprotju s starimi: Ne beže več tujci pred zimo v tople južne kraje (pri nas pred vojno Gorica), ampak iščejo prvega snega, ki jim nudi izpremembo in novih užitkov. Tesna zveza med zimskim tujskim prometom in zimskim športom je s tem dokazana, tako da bi lahko oba imeli za identična pojma. Vendar bomo govorili o tujsko-prometni zimski sezoni takrat, ko se misli na ljudi, oziroma kraje, ki
datka Pravila Podsaveza .1 P. Sa, Upravni imajo od tega dobiček, konkretno govor-
r* ' . U J -V »■	In^AM. l.i..,,,.,.!- ^ .f	Tj 11..,, ,v.1.	C .. ..	i IPnn * tmc 1/ 1	TV1 n f -»-v rvrrC w% C r»	:	A	__i- ~
Tajniki pri okrajnih cestnih odborih
Banska odredba določa za vsak okrajni cestni odbor strokovno izobražene pisarniške moči za opravljanje tajniških poslov, kar je za redno in pravilno poslovanje neobhodno potrebno. Ti uslužbenci bodo nameščeni po določilih pragmatike za Da-novinske uslužbence.
Odredbe o banovinskem prispevku
Poleg odredbe o združitvi cestnih okrajev je pripravila kr. banska uprava tudi odredbe o prispevnem razmerju banovine in cestnih okrajev za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju banovinskih cest
Prav tako je neosnovan ugovor glede prevelike razdalje cestnih okrajev po novi ureditvi, ker v dobi avtomobilskega prometa razdalja ni nikakšna ovira. Na drugi strani pa je terenska služba poverjena strokovnim tehničnim organom, za nadzorovanje cestnega stanja in pomožnega osebja pa je določen za vsakega člana cestnega odbora neposredni okoliš, ki ga more brez posebne zamude od časa do časa pregledati ter predložiti o eventuelnih nedostatkih poročilo cestnemu odboru, obnosno banski upravi. Dosedanja praksa, da je načelnik okrajnega cestnega odbora sam nadzoroval ceste v svojem območju, je protivna pozitivnim zakonitim predpisom, ker so načelniku poverjeni speci-ialni posli cestne uprave, ne pa nadzorstvo nad cestarji in stanjem cest. Banska ->d-redba predvideva končno, da se more na predlog okrajnega cestnega odbora določiti po potrebi službeni sedež tudi za na-čelnikovega namestnika, odnosno še za drugega člana cestnega odbora ter poveriti tema članoma opravljanje določenih poslov okrajne cestne uprave, s čimer bo tudi rešeno vprašanje razdalje v območju poedinih cestnih okrajev.
Likvidacija
Vsi posli z aktivami in pasivarni aki-i jenih okrajnih cestnih odborov preidejo z dnem 1. januarja 1931 v upravo novih okrajnih cestnih odborov, ki jih Imenuje kraljevska banska uprava po določilih zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o nedržavnih cestah, čim bo odredba o preureditvi cestnih okrajev na predpisani način razglašena. Obe navedeni banski odredbi se publicirata v »Službenem listu« kr. banske uprave v najkrajšem času.
odbor Jugoslavenskog Plivačkog Saveza na svojoj XXVIII sednici održanoj 13. no> verr.bra 1930 u sali hotela »Imperiala« ves šio je:
1.	da se ima smatrati za punovažnu upras vu Ljubljansko« Plivačkog Podsaveza ona koja je izbrana 31 oktobra 1930 sa g. prof A. Kuljišem na čelu.
2.	poništava se celokupan rad protipra* vilno održane Skupštine Lj. P. P. 9. nos vembra 1930.
Prema tome naredjeno je staroj upravi da u roku od 5 dana izvoli predati celo* kupan arhiv Lj. P. P. gg. prof. A. Kuljišu i Alfredu Poschlu.
Objavite odinah Klubovima Vašeg pods rueja ovo rešenje U. O. J. P. S. kao i to da če se glavna godišnja Skupština J. P. S. održati 30. o. m. u 9. sati pre podne u sali hotela »Imperiala« u Beogradu.
Tajnik T.: Alfred Pdschl
Gornja službena objava je v nasprotju s Službenimi objavami LPP, objavljenimi v sobotni številki »Jutra«. Vzrok je v tem, da imamo trenutno v Ljubljani dva uprav* na odbora LPP. Upamo, da bo mučna za« deva čimprej tudi za javnost razčiščena.
Zimski tujski promet in zimski šport
Dandanes o zimsko - tujskem prometu bolj ko kdaj prej ne moremo govoriti, da ne bi istočasno spravili z njim v zvezo zimskega športa. Oba sta še dosti mlada pojma, zato pa kljub temu silne važnosti ne le v kulturnem, športnem, odnosno v zdravstvenem, ampak ne v zadnji meri tudi v ekonomskem pogledu. Pričujoči članek naj bo poskus združitve vseh momentov, ki so važni za razvoj naših krajev v smeri, da postanejo zimsko-sportna, odn. središča tujskega prometa.
Od svetovne vojne dalje je pri nas kakor tudi povsod drugod zavzelo smučar-stvo tak obseg in našlo toliko navdušenih pristašev, da je pri tem močno stopilo v ozadje sankanje, dočim drsalni šport ni niti napredoval niti nazadoval, ampak ostal v starih mejah brez posebnega razmaha. Tako lahko govorimo skoro o smučanju kot o zimskem športu kak exohen. S tem razmahom smučarstva se je nujno pojavila potreba, da se v krajih, ki so privabljali zaradi svojih ugodnih terenov številne častilce zimske prirode, postavijo hoteli, ki naj utrujenim športnikom nudijo potrebno udobnost. Slika se nato menja
jeno: tujski promet pozimi zanima hotelirje, dočim izraz zimski šport velja bolj za pesameznika-sportnika.
S tako opredeljeno zvezo zimske sezone s športom (smučarstvom) se ob pogledu na razvoj in smisel za smučarstvo v Jugoslaviji podajajo same ob sebi misli, kako v naših snežnih prilikah in kje urediti tujskoprometne zimske centre.
V tem pogledu se je pri nas sicer res že nekaj napravilo, vendar pa naše smu-ške postojanke ne kažejo dovolj smisla za ekonomske koristi, ki bi jih imele os sistematični in predvsem nagli ureditvi hotelov in zabavišč za zimsko sezono. Pri tem se namreč ne sme pozabiti dejstvo, da inozemski kraji, pa tudi manj ugodno ležeči kakor naši, utegnejo s svojo naglo inicijativo odvzeti ves dotok onih tujcev, ki bi sicer gotovo posetili nas. Tu gre za to, da ne zamudimo pravega trenutka, z drugimi besedami, da je bolje, da čas nas lovi, ne pa da mi hitimo za časom. Na to je treba resno pomisliti, ker če je pravi moment enkrat zamujen, je iz tega nastalo izgubo težko ponovno nadoknaditi. Seveda je stroškov mnogo in organizacija takih nalog dosti težka. Toda ako se pomisli, da danes v prvi vrsti baš za slovenske kraje predstavlja tujski promet visoko aktivno in močno ekonomsko postavko, je treba v tej smeri korakati do konca in ne ostati na pol pota, in to sami, saj se itak prečesto dogaja, da naš morajo tujci opozarjati na lepote naših krajev in na koristi, ki jih imamo lahko od tega. Saj pri nas tujski promet res lahko postane prava ljudska, splošna industrija. Vzemimo le smučarstvo: pri njegovem visokem stanju lahko zasluži mizar z izdelovanjem smučk, čevljar s čevlji, da še celo vse one ženske, ki pletejp debele rokavice, da ne omenimo številnih vodnikov, ki bi ob poznanju terena lahko z vodenjem izletov prištedili lepe denarje.
Naša ožja domovina predstavlja vobče dva glavna centra zimskega športa: Pohorje in gorenjski kot. Pohorje je danes že na taki višini, da more sprejeti po svojih ugodnostih, ki jih nudi, tudi razvaje-nejše inozemce. Planinske koče na njem so pravi hoteli in je treba zaradi tega SPD v zvezi z Mariborskim zimskosportnim podsavezom izreči polno priznanje. Ako se uresniči v kratkem še ideja vzpenjače in hotela pri Ribniških jezerih, smo lahko prepričani, da ne bo nobeno zimo mrtve sezone.
Tolikega naprednega smisla ni mogoče opaziti v gorenjskem kotu. Kranjska gora, kot najvišje ležeči kraj ob železnici s krasnim terenom, z ugodnostjo bližine Avstrije, ni pokazala nikakih razvojnih smernic, ampak je danes slej ko prej še vedno tam kakor je včasi bila. Dovje-Moj-strana ima srečo, da leži ob vhodu v krasne predele Triglavskega pogorja, tako da število turistov raste. Bled kot naše najmodernejše tujsko središče bi mogel nuditi tujcu zabavo, brez katere pač ne gre in obenem komfort, kakor ga je najti drugod v inozemstvu. Bohinj ie ravno tako idealna točka, okoli katere so na vsea straneh prekrasni tereni. Imamo torej verigo krajev, ki s pametnimi prometnimi zvezami in smotrenim skupnim delom lahko v kratkem času predstavljajo pestro zimsko-sportno in zimsko-turistično pokrajino, ki zaradi svoje lepote lahko privabi pač mnogo naših pa tudi inozemskih turistov. To morda ne bo tako težko, ker imajo baš ti kraji močan t-ijski dotok re v poletnih mesecih, samo da so za udobnost podani najglavnejši pogoji. Zato bi bilo pač umestno, če bi se Kraji od P»a-mce preko Bleda pa vse do Bohinja združili v skupni, enotni organizaciji, da bi s skupnim delom dosegli ta enotni cilj. K temu naj seveda pristopijo s svojim organizacijskim aparatom še SPD, Zveza za tujski promet in v prvi vrsti JZSS, ki z vsemi svojimi prireditvami, predvsem z velikimi športnimi dnevi v začetku leva' 1931., zasleduje pač edino renome, ki naj ga tudi v tujini uživa lepota naših krajev. Morda bi bilo umestno, da se skonstruira stalen tujskoprometni svet, ki naj vedno kontrolira in vodi napredek gorenjskega kota -v tej smeri, če bi se pokazala resna volja za organizacijo, bi gotovo bili pripravljeni tudi denarni zavodi finansirati dela za izgradnjo hotelov, prometnih sredstev, vzpenjače na Pokljuko itd., in usoea gotovo ne bi izostal.
Tu je podanih le nekaj bežnih misli br^z tocnejših konkretnih predlogov, kako vse delo našega gospodarskega razvoja v tem smislu usmeriti. Prepričani pa smo, da bodo vsi, ki so na tem interesirani, zagrabili za te misli in v kratkem času realizirali načrte, ki vodijo v dobrobit precejšnjega dela naše ožje domovine. * 3. 'p.
NI PRBGLFU
Repertoar?!
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 18.: Zaprto, ^reda, 19.: Razbojniki. B. četrtek. 20.: Serija A-000001. Premijera. C. Petek, 21.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Torek. 18.: La Mascotte. A. Sreda. 19.: Boheme D. Četrtek, 20.: Faust. Gostuje g. Roman Wra-
aa, basist varšavske opere! E Petek. 21.: Zaprto.
Sobota. 22.: Evgenij Onjegin. Gostuje Step-nirvski, tenorist opere v Katovicah. Ljudska predstava po znižanih cenah na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izv.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20 Torek, 18.: Dnevi našega življenja. A. Kup. Sreda, 19.: Zaprto.
Otvoritev razstave zbirke umetnin in starin Karla viteza Sirahla. V nedeljo dopoldne se je v veliki dvorani Narodne galerije otvorila razstava umetnin in starin iz zapuščine pokojnega starološkega graščaka Karl-i viteza Strahla. Ti predmeti preidejo dcfi.nitivno v zbirke Narodne galerije ozi-
roma Muzeja. Razstavo je s- uanžiral ravnatelj Nar. galerije l>	Zorinan.
Otvoril jo je predsednik Nai -rije g. dr. Windischer, njen umetniško-zgodovinski pomen pa je označil g. univ. prof. dr. Cankar. (Glej poročilo o tem v včerajšnjem »Slov. Narodu«.) Razstava pričuje, koliko dragocenega gradiva je nabrala ta plemiška rodbina v dveh rodovih in ga sedaj zapustila obema našima kulturnima zavodoma, da ohranita še poznim rodovom te dragocene zbirke, ki bodo zlasti Karlu vitezu Strahlu zagotovile trajni spomin med nami.
Knjigo o Sloveniji pripravlja v angleščini lektorica angleškega jezika na ljubljanskem vseučilišču, ga Fannv Copeland-ova. Ilustriral bo to knjigo g. Edo Deržaj. (>Nova Evropa«.)
»Domači vede ž« se imenuje novo slovensko enciklopedično delo, ki ga je začela izdajati poleg »Poučnega slovarja< »Umetniška^ propaganda«. Delo naj vsebuje najvažnejše gradivo iz vseh panog domačega gospodarstva, rodbinskega in družabnega življenja, skratka vse, po čemer človek v vsakdanjih potrebah vprašuje in kar išče. Zasnovano je v 24 zvezkih po 25 Din in bo izhajalo mesečno. Brez dvoma je, da takšna družinska enciklopedija ustreza sodobnim potrebam slovenske hiše. Sodeč po 1. zvezku, ki smo ga prejeli, utegne tudi po svoji kvaliteti povsem nadomestiti tujejezične knpge te vrste, ki so se rade šopirile v slo-
venskih hišah. Kot urednik je označen Dr. Nemo. Ta psevdonimnost, ki je pri Poučnem slovarju ni, pa jemlje delu nekoliko avtoritativnosti, ki bi jo moralo kazati tudi na zunaj. Dr. Nemo je lahko tudi dr. Nul lus. Želeti bi bilo, da se vsaj pri večjih delih odpravijo psevdonimi ali anonimnost
Novi režiser v ljubljanskem gledališču.
Kakor izvemo, je upravi ljubljanskega gledališča uspeio, da si je zagotovila za to sezono sodelovanje enega najboljših jugoslo-venskih režiserjev, bivšega ravnatelja beograjske drame g. dr. Branka Gavello. G. dr. Gavellp bo nastopal pri nas kot gost. Naše gledališko občinstvo bo njegovo sodobno, originalno, umetniške-tvorno režijo spoznalo najprej v Balzacovem sMercodetu«. Ta duhoviti komad iz finančnih krogov je ugledni gost že začel pripravljati. G. dr. Gavello iskreno pozdravljamo pri delu za umetniško povzdigo našega gledališča!
Subskripcija Tesnierejeve študije o 0. Župančiču. Francoski institut v Ljubljani opozarja še enkrat občinstvo na subskripcijo knjige, ki jo pripravlja g. Lucien Tesniere. bivši lektor francoščine na tukajšnji univerzi. G. Tesniere, profesor slovanskih jezikov na univerzi v Strasbourghu, je napisal francosko knjigo z naslovom »O. Župančič«. Knjiga izide sredi decembra t. L na 450 straneh v formatu 14X20, debela približno 4 cm, z belim ovitkom. Ta knjiga bo vsebovala bio- in bibliografski uvod o Otonu Župančiču in študijo o pesnikovem simbolizmu, v drugem delu pa znatno število Župančičevih del v francoskem prevodu.
Knjiga je dana v subskripcijo in sicer: navadna izdaja po 45 Din, izdaja na luksuznem papirju po 100 Din. (Slednja izdaja je rezervirana samo za subskribenle in se ne bo dobivala na knjižnem trgu.) Cene v sifb-skribciji so znatno znižane, tako da bo navadna izdaja pozneje v knjigarnah precei dražja. Te ugodnosti bodo torej deležni samo subskribenti. ki naj se takoj priglase Francoskemu institutu v Ljubljani, Narodni doni. Subskripcijski rok traja približno dva tedna. Subskribcijo zanimive in pomembne knjige toplo -priporočamo! (Op. uredništva: Ob istem času nas opozarjajo iz Zagreba, da sprejemata subskrikcijska naročila tudi Francoski institut v Zagrebu. Novinarski dom (vsak dan od 4.-7.. telefon 29-44) in g. Maks Pitamie. Zagreb, Prva hrvatska šte-dionica, telefon 24-41.)
»Hanoar«. Prejeli smo I. zvezek IV. letnika glasila židovske mladine Jugoslavije »Hanoar«. Med ideološkimi revijami, ki zastopajo pri nas razne ideje in verske stru-je, je »Hanoar« nemara najboljša. Odlikuje jo poleg lepe opreme zelo živa, z večnimi problemi židovstva združena vsebina. Pišejo po večini mladi, ideološko dobro podkovani ljudje. Revija zastopa odločno cioni-stično smer. Kdor spremlja idejne pokrete v naši državi, ne bo mogel mimo te revije. Ta zvezek, v katerem se odlikujejo članki dr. C. Rothmiillerja. Steineria, Rosenher-gerja, Semnic-a in razni leposlovni prispevki izrazito židovskega obeležja, je opremljen z lepimi ilustracijami.
Gorenjski zimsko-sporfni program
Pred dnevi se je vršila na Jesenicah se« ja JZSS, katere so se udeležili zastopniki smuških klubov z Jesenic. Mojstrane, Bo» hinja. Bleda. Gorij in Kranjske gore'. So* kolsko župo Kranj je zastopal "nače'mk župne*a smuškega odseka brat Avgust Ravhekar z Jesenic. Na seji, katero je vos dil zastopnik JZSS dr. Berce iz LiubHane seje med drugim tudi sklenilo, da se bo vršil od 1. decembra do 15. decembra 1930 smuški tečaj za nastaviiike smuški tečaj na Veliki planini, ki ga vodil inž. Janko Janša, kateri naj da našemu smučarstvu tehnično in praktično dober učiteljski na* raščaj.
Program zimskosportnih prireditev pa se je določil naslednji: Dne 26. decembra 13 km. Bled—Pokluka, 1. januarja 18 km. SK Gorje, 4. januarja skakalne tekme na Bledu, 6. januarja v Bohinju, 11. januarja klubski dan. 18. januarja v Mariboru za prvenstvo Dravske banovine, 18. januarja štafetne tekme in skoki SK Bratstvo. Jes senice, 25. januarja 18 km v Kranjski gos ri, 25. januarja tekma na Bledu v skokih za prvenstvo Dravske banovine. 7. do 8. februarja komb. tekme v Mojstrani, 15. februarja smuške tekme v vrstah sokolske župe Kranj v Kranju, 22. februarja tekme za »Slovencev« pokal v skokih, 22. mnrca smuku SK »Bratstvo« Jesenice, 1. marca tekme sokolske župe Dravske banovine v Bohinju ali v Mojstrani, 8. marca smuški tek v Gorjah na 18 km.
ASK Primorje, nogometna sekcija. Da«
irS T v petek naJ Pride-i° na trening od 16. dalje zaradi nedeljskega gostovanja: Baum I Šinkovec, Bizjak, Sinkole, Bium II.. Pisek II., Calcari, Golob, Klopčič MIi» nar, Peterlin. Trener.
SK Ilirija (table-tenis). Danes ob 18. v klubovih prostorih sestanek za vse one, ki nameravajo redno obiskovati zimske treninge. Vsak naj sigurno prinese mesečni prespevek in poravna članarino.
Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 20. v damski sobi kavarne Emona seja «o« spodarskega odseka. Polnoštevilno in toč« no! — Jutri ob 19. istotam seja tehničnega odseka. Zaradi bližnjih tekem je dnpvni red zelo važen, zato naj se seje vsi odbor* niki zanesljivo in točno udeleže.
SOKOL
Iz sokolske župe Ljubljana. V nedeljo 23. t. m. ob 9. sc bo vršila v Ljubljani v desn: gornji dvorani na Taboru seja dru« stvenih načelnikov, ki so ji dolžni priso« stvovati vsi načelniki in načelnice ljubljanske župe. Dnevni red obsega pregled do* sedanjega delovanja, določitev vzporeda -/a leto 1931 in razgovor o organizaciji smuč;-.rstva za župno območje.
deij časa se naglaša potreba, da bi sokolske župe v dravski banovini izdajale svoje glasilo, ki nai bi izhajalo vsaj en; krat mesečno: Vprašanje je, katera župa bi v tem pogledu pričela s podrobnim pri« pravi jabiim delom. Poskusite!
Iz sokolske župe Ljubljana. Župna uprava sklicuje za nedeljo 23. novembra sejo župnega odbora ob 9. v Sokolskem domu na Taboru s sledečim dnevnim re« dom: položaj v župi, priprave za vsesokol« ski zlet v Pragi 1. 1932., organizacija Sokol* stva v župi, razgovor o ustanavljanju no* vih društev in čet, poročila o delovanju posameznih društev. Vsa župna društva morajo poslati najmanj enega delegata, ki bodi po možnosti .starosta ali njegov na* mestnik. Vsekakor pa mora biti zastopano sleherno društvo.
Sokolska ideja na pohodu v sleherno vas. Iz Bohinjske Bistrice nam poročajo, da se pripravlja ustanovitev Sokola v pla« ninski vasi Koprivniku in tudi na sosed« nih Gorjušah. Vse kaže. da bo sokolska misel pvonikla med preprosti narod po vseh gorenjskih trgih in vaseh do zadnje kmečke koče. Na povabilo domačinov bo šel v nedeljo 23. t. m. župni nadzornik pre« davat na Koprivnik in na Gorjuše, da se« znani preprosto kmečko ljudstvo s sokol« skim programom. Predaval bo o temah: zgodovina'telovadbe; naša naloga, smer in cfl j; dolžnosti sokolskih činovnikov ter Sokol kot posameznik dober in trezen go« spodar, dober sosed in zaveden Jugosio« ven. Isti dan sc bo vršila na Koprivniku ustanovna skupščina Sokola. Dosedaj se je p .'iglasilo k Sokolu že 58 članov. Na Gorjušah bodo postavili zasilno barako, ki jim bo služila kot telovadnica in za dru« žabne večere.
Sporazum med SKJ in JZSS določa, da lahko postanejo sokolska društva, ki goje smučanje, čiani omenjenega saveza in seveda tudi lahko tekmujejo s športnimi smučarskimi odseki. Jug. zimskosportni savez pa se obvezuje, da sprejme v član« stvo tudi ona sokolska društva, ki imajo manj ko 20 članov v smučarskem odseku, 'mskosportni savez bo obvestil SKJ o stopanju, oziroma izstopanju posamez«
sokolskih društev iz njegove zveze. Jsr,. tako sc bo oziral na prilike po dru« štvih in jim odpuščal ali pa zmanjševal or« ganizaone prispevke. Sokolski savez bo za« stopan v upravnem in tehničnem odboru zimskosportnega saveza primerno, za en« krat pa odpošilja v upravni in tehnični od« bor JZSS po enega zastopnika. Društva in člani SK.J ne morejo izpolnjevati onih dolž« nosti v JZSS, ki so v nasprotju s sokol« skim i načeli. Končna določba pa pravi, da smučarske tekme, kjer tekmujejo medse« bojno samo sokolski smučarji, ni podvrže« na odobritvi zimskosportne zveze.
Drobne vesti iz jugoslovenskega So= kolstva. V Rikovcu poleg Subotice se ie osnovala sokolska četa. sokolsko društvo v Sučaucu v Dalmaciji pa je razvilo novo zastavo. Sokolska društva v župi Tuzla so prejela na javnih zbirkah za društvene po« trebe 508.!:.- > Din. Župa v Tuzli priredi tu« di letos s v«, j predn jaški tečaj za člane in članice, ki bo trajal nepretrgoma od 7. do
20. decembra. Hkratno pa se bo vršila tu« di šola za vodnike sokolskih čet. V založ« ništvu iste župe izide II. izdaja »Priruč« nika za župske prednjaoke ispite« v ured« ništvu bratov Kvapila, Kovačeviča in Bo« gičeviča. Prosvetarji društev Sušak«riješke župe se bodo sestali na svoj zbor na Su« šaku v nedeljo 7. decembra ter bodo re« organizirali celotno prosvetno delo dru« štev. Od 8. do 10. decembra se bo vršila trodnevna prosvetna šola, vsako društvo pošlje po enega slušatelja. Proslave češko« slovaškega narodnega praznika so izpadle po vseh sokolskih društvih širom domovi« ne izredno lepo in uspešno. Sokolsko dru« štvo Bosanski Petrovac je otvorilo z veli« ko slovesnostjo svojo društveno čitalnico.
članski sestanek Sokola I. v Mariboru. — Drugo predavanje ima starešina brat dr. Kovačič o sokolski misli v soboto dne 22. novembra ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma skupno s člani obeh društev. Tretje predavanje ima starosta br. Pivko o uedinjenju v nedeljo dne 30. novembra ob 20. uri v telovadnici podoficirske šole. —-Na ta predavanja so dolžni priti vsi člani, zlasti oni, ki še niso storili zaobljube (za-kletve), ker bi se jih drugače ne smelo pripustiti k zaobljubi ter bi se morali črtati iz imenika Prijatelji sokolske misli dobro došli: Zdravo!
Iz nradialfi In drugib
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se naslednje nove tvrdke: »Tekstilna indu« strija« d. z o. z. v Ribnici. — »Koščak in Treo«, d. z o. z. v Stični, lesna industrija in trgovina. — »A. Kržišnik & Ko.« v No« vem mestu, trgovina šivalnih, pisalnih itd. strojev. — Pri »Prvi jugoslovanski žični in> dustriji«, d. z o. z. v Celju je izbrisan kot poslovodja Fuks France, vpisana pa pošlo« vodkinja Fuks Fani.
Izpremenjeni so vpisi pri nasiopnik za« drugah: »Hranilnica in posojilnica v Stič« ni« r. z. z n. z. — »Hranilnica in posojil« niča« na Trebelnem r. z. z n. z. — »Kme« tijska zadruga« v Malih Doleh, r. t. z o. z. — »Kmetijsko društvo v Dobrepoljah«, r. z. z o. z. — »Ljudska hranilnica in posojil« niča« v Črnomlju, r. z. z n. z. — »Živinorej« ska zadruga v Sodražici«, r. z. z o. z. — »Hranilnica in posojilnica« v Kostanjevici, r. z. z n. z. Pri vseh imenovanih zadrugah so bili zamenjani nekateri člani načelstva.
Izbrisani sta zadrugi: »Hranilnica in poso» jilnica« r. z. z n. z. v Veliki Dolini in pa »Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za Kočevsko«, r. z. z n. z. v Kočevju.
Stečaj je razglašen o imovini Naraksa Ivana, posestnika in opekarnarja v Zgornji Ložnici pri Žalcu. Konkurzni sodnik Tiler France, upravnik sklada dr. Keršbaumer v Celju. Prvi zbor upnikov pri celjskem okr. sodišču v sobi št. 2. bo 29. novembra, ugo« tovitveni narok pa 29. decembra ob 9.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini dolžnika Wei.\la Vilka, trgovca v Mariboru, Jurčičeva ul. Poravnalni sodnik dr. Kovča France, poravnalni upravnik dr. Juvan Alojz. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba 84 bo 19. januarja ob 9. Rok za oglasitev do 10. januarja.
Potrjena je poravnava med dolžnico Ko« vačec Ljudmilo, trgovko v Ptuju in njenimi upniki. Dolžnica plača prvenstvene terjat« ve popolnoma, ostale na s 55 odst. levoto, in sicer 10 odst. v treh, nadalnjih 20 odst. v šestih in poslednjih 25 odst. v devetih mesecih po oravomočnosti poravnave.
Državni rudnik v Velenju razpisuje za 15. decembra ob 11. nabavo 100 kub. metrov
plohov, za 22. decembra ob 11. pa nabavo kompletne naprave za. čiščenje kotlov. Tvrdka »Ludevit Marx, tovarna lakov d.
d. v Ljubljani« bo imela 9. decembra ob 15. v tovarni na Količevem pri Domžalah svoj peti redni občni zbor.
TONE POLJŠAK
tiubl|ana Aleksandr. c. 5*
Projektiranje in izvršitev električnih i naprav in instalacij. Popravila elek-| tričnih strojev In aparatov.	134
Barve, firr.ež, lake
t> dr. priznano najboljše is aajeenejie dobite l« pri
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska eesta it. 12 (poleg restavracije »Novi svet«}.	86
Prem jg in drva
orodala JezerJek V od mat 200
291 Bolniške stole
Potrti od najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš dragi, nepozabni soprog,
brat, svak in stric, gospod
okrožni, bratovske skladnice is* železniški
zdravnik
po hudi bolezni danes v 51. letu starosti po vzgledno požrtvovalnem, trudoljubnem izpolnjevanju svojih dolžnosti zatisnil oči.
Pogreb prerano umrlega bo v sredo, dne 19. novembra, ob 16. uri iz hiše žalosti v Velenju na pokopališče v Šmartnem.
Velenje, dne 17. novembra 1930.
Globoko potrta, neutolažljiva soproga in vsi ostali sorodniki.
Združena spodnještajerska bratovska skladnica v Velenju
naznanja, da je njen dolgoletni vzorni zdravnik, gospod
dr. Branko, žižek
dne 17. novembra umrl.
Pokojnika, ki je bil neumoren v izvrševanju svoje težke službe, ohranimo v trajnem hvaležnem spominu.
Velenje, dne 17. novembra 1930.
Združena spodnještajerska bratovska skladnica.
Izvleček iz programov
Torek, 18. novembra.
Ljubljana 12.15: Plošče. — 12.45: Dnev« ne vesti. — 13: Napoved časa. plošče, bor« za. 17.30: Koncert radio=orkestra. — 19: Način modernega kreditiranja. — 19.30: Nemščina. — 20: Trio Magistri: Ohcetna godba. — 21: Koncert radio«orkestra. — Vmes napoved časa in poročila.
Sreda, 19. novembra.
Ljubljana: Opoldanski program odpade.
—	17.30: Koncert radio«orkestra. — 18?30: Literarna ura. — 19: Ruščina. — 19.30: Po« glavje iz sociologije. — 20: Prenos koncer« ta Češke filharmonije iz Prage. — 22: Na« poved časa in poročila.
Beograd: 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio«orkestra. — 17.30: Popoldanski kon« cert. — 20: Dramski večer. — 21: Plošče.
—	21.30: Operne arije. — 22: Poročila. — Zagreb 12.30: Plošče. — 20: Prenos kon« certa češke filharmonije. 22.10: Prenos zvočnega filma. — Praga 19.20: Prenos iz Brna. — 20: Prenos simfoničnega koncerta Češke filharmonije. — Lahka glasba. — Brno 20: Prenos simfoničnčega koncerta iz Prage. — Lahka glasba. — Varšava 17.45: Orkestralen koncert. — 20.30: Koncert or« kestra in solistov. — 23: Godba za ples.
—	Dunaj 11: Plošče. — 12: Dunajska glas« ba. — 15.20: Popoldanski koncert. — 19.35: Koncert orkestra. — 20.30: Lev Tolstoi. — 21.10: Šaloigra. — 22.10: Velike Bachove orgelske skladbe. — Plošče. — Berlin 19: Koncert komorne glasbe. — 20: Prenos Beethovnove »Missa solemnis«. — Frank* furt 20.15: Koncert orkestra in pevskega zbora. — 21: Prenos koncerta iz Stuttgar« ta. — Langenberg 17: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra in pevskega zbora. — Nočni koncert in ples. — Stuttgart 20.15: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 21: No« va glasba posameznih narodov. — Budim= pešta 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.25: Ruske ciganske pesmi — 19.15: Koncert orkestra. — 20: Godba na pihala. — 21.30: Pevski koncert. — Ciganska godba. — Rim 17: Vokalen in instrumentalen kon« cert. — 21.05: Mešan glasbeni program.
Telefon 2059
**Premog
suha drva
Pogačnik. Bohorifieva 5
ELEKTRO-
LIKALNIKE
lončke, peči, vse vrste aparatov, napeljave gradi, popravlja, predelava
HAVLICEK FRAN
konces. elektrotehn. podjetje
Sv. Petra cesta 5. Telefon št. 3421
Stalna razstava umetniških slik
velika Izbira okvirjev 1n sprejme vsa rezbarska ln pozlatarska dela
A. Kos
Ljubljana, Mestni trg 25. nasproti magistrata. 328
Proti vi sigi iit mra^ti
vas bodo najboljše obvarovali čevlji iz klobučevine z gumastim podplatom.
Čevlji „LEV"
odgovarjajo po svoji izdelavi vsem higi-jenskim predpisom, so udobni, trpežni in poceni.	15677
Dobivajo se v vsaki prodajalni čevljev.
UTovo
enonadstropno hišo
z gospodarskim poslopjem, v centrumu, ugodno PRODAM. — Plačilni pogoji po dogovoru.
ANTON POŽENEL, splošno mizarstvo, Dol. Logatec.	15675
ŠPEDICIJA
F, PEČ
v Ptuju, Aškerčeva Klica
naznanja tem potom, da opravlja vsakovrstne VOŽNJE, lahke in težke, torej tudi selitve mobilije po najnižji tarifi. 15690
Opr. št. E 1001/30-3.	15689
DRAŽBENI OKLIC.
Dne 24. novembra 1930 ob 8. uri prodado se v Murski Soboti v vrtnariji gradu Sza-pary po javni dražbi sledeči predmeti:
1 sesalka, 1 tehtnica, 300 cvetličnih loncev, veliko število eksotičnih rastlin, kakor: palme itd.
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem se lahko ti predmeti ogledajo.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 11. novembra 1930.
if		
		
DVA
za žito
pripraven za manjši mlin, popolnoma nov, ceno NAPRODAJ.
Ogledati v tovarni olja Hrovat & Komp., Moste—Ljubljana. 15622
uporabljiva tudi kot elektromotorja za isto-smerni tok, dobro ohranjena: 1 komad 220/440 V. 106 amp. 42 KW. AEG Union,
1 komad 220 V. 62 amp. 11.5 KW Magyar, PRODAMO zaradi preureditve po jako nizki ceni.
Ogledati v tovarni olja Hrovat & Komp., Moste — Ljubljana.	15619
Ljubljana — Mtrje 2
Specilalna čevJarna
it &
vsakovrstnih luksuznih in štrapae-nih čevljev.	15464
Posebnost: COJZERJ!.
Sezona kopališča traja preko vsega leta, tudi pozimi. Novo kopališče s centralno kurjavo je začelo poslovati. Takse, banske in stanovanjske, za časa zimske sezije so za 50 % ceneje od taks v glavni sezoni.
Sanatoriji, hoteli in vile odprti.
Glavne indikacije: bolezni organov za prebavo, jeter, žolča, organi za dihanje, ledvic in sečnih organov, ženske bolezni, živčne bolezni, anemija (malokrvnost), diabetes (sladkorna bolezen), protin, urična (dirateza).
Iz pisarne uprave Vrnjaeke banje br. 8272
15693
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, starega očeta, tasta itd., gospoda
Maidiča
veleindustrifalca in veleposestnika v Celju
in za poklonjeno krasno cvetje in vence, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo na zadnji poti blagopokojnega se tem potom vsem najiskre-neje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čestiti duhovščini pod vodstvom ve-lečestitega gospoda opata Juraka, gospodu dr. Josipu Hubadu, zastopniku kr. banske uprave Dravske banovine, celjskemu županu dr. Al. Goričanu, komandantu mesta polkovniku g. Dragomiru Puriču kakor tudi vsem ostalim zastopnikom vojaških in civilnih oblasti, nadalje predsedniku g. Dragotinu Hribarju, zvestemu prijatelju pokojnega, in predsedniku g. F. Pintarju. zastopniku Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije za njiju ganljive in globoke besede ob odprtem grobu, zastopniku industrijcev g. dr. Goliji, kakor ostalim zastopnikom gospodarskih korporacij, predstavnikom Sokola. Slov. plan. društva, požarnih bramb, Celjskega kolesarskega kluba, kakor ostalih društev.
Iskrena zahvala tudi še pevskima društvoma »C. P. D.« ' •>Oljka« za prekrasno žalno petje.
<*vy ->? i*. >T
gfšfc X: :~ -: *t r- v; ;

lz življenja in sveta
Po strahoviti katastrofi v Lyonti
Pijani mikrobi
Razdejanje v mestnem delu St. Jeanu, kamor so se vsuli plazovi z griča Fourvičre. V ospredju zasute in porušene hiše, zadaj poslopja, ki so ostala deloma nepoškodovana.
"VojaStvo preiskuje ruševine, da bi otelo izpod razvalin morda še žive ponesrečence.
Kolumbov grob
Vihar, ki je koncem oktobra opustošil San Domingo, je poškodoval tudi cerkev, kjer je pokopan Kolumb. Ta nesreča je zopet obudila stari spor o kraju, kjer ležijo ostanki velikega mornarja. Krištof Kolumb je umrl na Španskem 20. maja 1506. Bil je pokopan v cerkvi sv. Frančiška v Sevilli, in pozneje, leta 1513., so prenesli njegove ostanke v kartuzijski predmestni samostan. Leta 1536. je sklenila vlada, da jih da prenesti na otok Haiti, ki mu je nadel Kolumb ime Hispa-niola, ko je leta 1492. prvič zagledal Novi svet. Leto dni pozneje so krsto svečano namestili blizu glavnega oltarja v stolnici
v S. Domin gu. Pozneje se je pričel dolgoleten spor med S. Domingom in Kubo. Ta si je lastila pravico do Kolumbovih ostankov kot »antilski biser« in glavni otok in je naposled tudi zmagal- Z dovoljenjem španske vlade je romala leta 1892. Kolumbova krsta na Kubo, kjer so zanjo zgradili lepo mramorno kapelo. Samo šest let pozneje, po izgubljeni vojni zoper Zedinjene države, so morali Španci za vselej zapustiti Kubo. Seveda so odpeljali v staro domovino Kolumbove kosti, in zdaj počivajo zopet v sevillski stolnici... Tako se glasijo uradni španski podatki. A v S. Domingu trdijo še sedaj, da je resnica drugačna. Kolumb je bil tu pokopan poleg svojega brata Diega
Da podleže lahko tudi najnižja oblika življenja, ameba, vplivu alkohola, nam dokazujejo raziskovanja angleškega biologa dr. Pantina. Ameba je mikroskopično majhno bitje, ki sestoji samo iz kapljice tiste življenske snovi, ki se imenuje protoplazma. Premika se na ta način, da se širi na po vršini, na kateri stoji, kakor kapljica sirupa. Hrani pa se tako, da obda z vsem »telesom« hranivo, ki ga hoče zaužiti, tako da je v tem hipu vsa ži-valica en sam želodec. Diha z vso svojo površino, to se pravi, kisik, ki ie raztopljen v vodi, v kateri prebiva, vsrkava vase. Pantin je pokazal, da se amebe zadušijo, če odvzameš vodi ta kisik, prav tako kakor ribe. Preizkusil je tudi učinek raznih strupov nanje in je ugotovil, da jim n. pr. pruska kislina odjemlje kisik, tako da se zadušijo. Alkohol učinkuje spet drugače in sicer tako, kakor da bi imele živčevje, ki ga pa nimajo. Pod vplivom alkohola jim postanejo gibi negotovi in gugavi, kakor da bi bile pijane. Zdi se, da 'učinkuje alkohol na amebe tako, da jim zmoti zvezo med raznimi deli telesca, kakor pri človeku, kjer trpi zaradi alkohola tudi živčni sistem.
,	hiš porušenih« 10 težko poškodovanih
Na levi in desni dve poslopji, ki ju je v Lyonu podrl zemeljski plaz. V ovalu: Herriot si ogleduje kraj nesreče.
in leta 1892. je baje mestni župnik Kubi izročil namesto Krištofovih Diegove kosti. Torej počiva Kolumb še vedno v S. Domingu in vsak domačin turistom v stolnici ponosno pokaže svinčeno krsto z napisom: »Tu počiva Krištof Kolumb.« Španci v stari domovini so zopet prepričani, da leži Kolumb v Sevilli. Vsekakor ni nobene možnosti ugotoviti, ali temelji legenda o domoljubnem župniku v S. Domingu na resničnem dogodku.
Davčni zamudniki tlačanijo državi
Kemalova Turčija izvaja v velikanskem obsegu načrt izgradnje cest in železnic v doslej močno zanemarjeni Mali Aziji. Večji del državnih dohodkov gre v te svrhe in gradnja se po spesuje na vse mogoče načine. Da se stroški zmanjšajo, obsojajo sodišča zlocince in prestopnike na daljše ali krajše prisilno delo ob cestah. Nedavno je vlada napravila revizijo lastnikov avtomobilov in dognala, da jih zlasti v notranjosti mnogo ni vpisa ufi v spiske in zato ne plačujejo davka od svojih vozil. Ker pa je dobra cesta zlasti avtomobilistom zelo potrebna, je davčna oblast ovadila vse lastnike neprijavljenih avtomobilov in sodišče je vse obsodilo na poravnanje dolžnega zneska, obenem pa še na šestmesečno prisilno delo pri gradnji cest. Take obsodbe je bilo deležnih 1430 oseb, kar je vsekakor znatna in uvaževanja vre dna delavska vojska. Ker se je" ta način rekrutacije obnesel, ga bodo izvršili po vsej državi, kajti omanje iih 1430 obsojencev je dala samo carie-aj-ska oblast. Vprašanje je seveda, koliko so vredni razvajenci Dri trdem delu na cesti, zato je cestna uprava /e določila, da se starejši in bolehni obsojenci lahko odkupijo od tlake. Uladi in zdravi pa morajo brezpogojno prijeti za kladivo in kramp in odslužiti svojo kazen.
Lep honorar filmskega risarja
Stalni obiskovalci kinematografov so gotovo že videli kak film, v kats-rem nastopa narisana miška Mieky. Po vsej Ameriki in daleč po svetu je znano ime te miške, ki ima glavno vlogo v komičnih filmih, ki pleše, poje in igra z dovršenostjo prave umetnice. Kakor že rečeno, ne gre za živo miš, marveč za risbe, ki jih ustvarja hollvwoodski risar Ub Iwerks. Mož je bil svojčas skromen risar za časopise, ko je njegovo darovitost odkril filmski režiser Laemmle ter ga nastavil v svojem podjetju. Iwerks ima sedaj pogodba s podjetjem, da mu mesečno izdela po dva filma z miško in dobiva zato mesečno plačo skoro 8 milijonov dinarjev. Vendar pa sestavljanje takih filmov ni lahka stvar Iwerks ima na razpolago v svojem ateljeju preko 100 risarjev, ki rišejo posamezne prizore po njegovih navodilih. Tudi skladbo si prej naroči in miška Micky pieše in poje po nje taktu. Za vsak film je treba narisati do 10.000 risb, se morajo po kretnjah natančno ujemati z glasbo, nakar pridejo pred aparat, ki jih fotografira po vrsti, da končno film izgleda, kakor bi se odigraval resničen dogodek. Iwerks mora sam izumiti dogodbico z miško, komične prizore in razne smešne domislice. Glavne dele filma nariše, sam, ostale pa mu po njegovih navodilih napravi vojska najetih risarjev. Kljub temu ogromnemu delu je risar sam svetu skoro neznan, kajti vsa slava se je prenesla na Mickv Poznajo ga dobro samo v filmskih ateljejih in v bankah, kamor kot dobrodošel klijent vlaga svoje ogromne zaslužke.
Žalostne številke iz Češkoslovaške
Češki listi poročajo, da je letos še pred koncem jesenskega porotnega zasedanja bilo v vsej republiki obsojenih na smrt 40 zločincev. Ta številka zaznamuje neko letno povprečno število smrtnih obsodb, tako da je bilo v 12 letih obstoja republike obsojenih na vislice okoli 500 zločincev. Na srečo se smrtna kazen ne izdaja v istem obsegu, kakor jo izrekajo sodišča. V vseh 12 letih je bilo doslej obešeni1! le 6 obsojencev. Ostalim je bila ^azen spremenjena v dosmrtno ječo.
Predsednik faponske vlade
Na japonskega ministrskega predsednika Hamagučija je v Tokiju streljal neki mladenič in ga hudo ranil. Predsednikovo stanje je resno.
Kratke
suknjiče
za športnike, lovce, turiste, smu-ške drese, kompletne, najceneje pri tvrdki
Drago Schwab, Llubllana
Machado, diktator na Havani
Predsednik havanske republike Machado je odredil v državi obsedno stanje. Nemire so povzročili dijaki, ki hočejo zrušiti Macha-dovo vlado.
Avtomatski telefoni za slepce
Po Uvedbi avtomatskih telefonov v Parizu so se pojavile za slepce pri telefoniranju težave, saj ne vidijo številk, nad katerimi je treba zavrteti številnico, da dobiš zvezo. Francoski inženjerji so ta nedostatek odpravili sedaj tako, da so pritrdili na številnico obroč, na katerem so zarisane v pisavi za slepce črke in številke, ki ustrezajo istim črkam in številkam pod številnico. Na takšen telefon govore seveda lahko tudi ljudje z normalnimi očmi.
Živalske pravice
Londonski »Zoological Bulletin« beleži, da se človeštvo polagoma otresa srednjeveškega predsodka o kitajskem zidu med človekom in »brezdušno« živaljo. Bulletin prinaša mesečno \se zanimive obsodbe radi krutosti napram živalim in iz teh obsodb je razvidno, da sodniki vedno bolj često naklonjajo živalim zakonsko zaščito. Novi španski kazenski zakon določa večdnevni zapor za one, ki »dražijo živali, jim karkoli navežejo na rep ali sku-bijo živo ptico«. Na Francoskem je bil obsojen na enoletno ječo bogat trgovec, ki se je naveličal pritlikavega slona in ga zastrupil. V Rouenu je obsodila sod-nija na dvodnevni zapor žensko, ki je mrcvarila kunca. V Parizu je ustanovil odvetnik Lepin »Mednarodno društvo za varstvo živali«, ki si je nadelo nalogo, da doseže pri Zvezi narodov mednarodno veljavno »Deklaracijo živalskih pravic«. Razposlalo je okrožnico, ki med drugim izvaja: »če varuje zakon umobolne, idiote in pohabljence, se mora zmeniti tudi za pravice živali, ki so razumna, človeku koristna bitja in vendar trpijo radi njegove nekaznovane krutosti.« Poinca-re, ki so ga obiskali ustanovniki društva, je vroče pozdravil misel o mednarodnem zakonu za varstvo živali. Ni dvoma, Ja vladajo tudi pri nas v tem področju prav starokopitne razmere. Včasih se zmeni občinstvo za pretepanega konja ali v mesarskem vozu stlačenega teleta. A kdo se n. pr. pobriga za perutnino, ki z zvezanimi nogami leži na trgu ali ure in ure potuje kakor čebu'a v šope povezana z glavo navzdol?
Roka na poti okoli sveta
Nedeljski »Times« je čitateljem zastavil nepričakovano vprašanje: ali vedo, koliko poti naredi v eni uri roka povprečnega pisca? Kako dolga bi bila vrsta, ki bi vsebovala vse v eni uri napisane besede? List je dobil neštevilno prav zabavnih odgovorov, ki kažejo, kako slabo računa povprečni človek. Roka naredi pri pisanju do 300 m na uro, torej pri piscu, ki dela po osem ur na dan, dva in pol km dolgo pot. To bi znašalo 600 km letno. Ce računamo, da pišejo nekateri ljudje neprestano vse življenje, dobimo neverjetne številke. Bernhard Shaw se je nasmehnil, ko so mu predložili te številke in ie pripomnil: »Torej sem že večkrat potoval okoli sveta, ne da bi sam o tem kaj vedel!«
Neudobno stanovanje
Na e<no nogo kruljavi 21-letni Agatoni iz Spezije je završil pod železniškim vagonom celo krožno potovanje po Italiji. Dospel je do Rima in ne da bi osta-vil postajo, si je izbral novo mesto pod vagonom nekega vlaka, ki je vozil v Turin. Tam si je izbral vlak do Mo-dene in tu spet do Bussolena. Dolgo, neudobno potovanje in pomanjkanje irane pa ga je tako oslabilo, da je padel iz svojega skrivališča brez zavesti na tir Tam so ga našli vsega krvavega. Spravili so ga v bolnišnico. Agatoni ni lotel povedati, zakaj se je odločil za taksno potovanje.
Macdonald na indijski konferenci
Med raznoliko druščino indijskih mogočnikov vidimo elegantno postavo načelnika delavske stranke Macdonalda. ki je v svojem govoru priporočal sodelovanje Indije v
okviru britanskega imperija.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen DOd šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
tfCdor hoče pc pomti nami c v aH Hale©	m/ormom';« ttece« mm matih
o^/turev naj priloži v MtiatnGah /V« • ttesr im 1»© pr«;«/ odgovora / * Uffl
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitvt in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Tla&Covi maCifi o^Casev
in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼
ISrbovljah
v hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici.
Vajenca
• rirflpisaai/ šolsko izobrazbo sprejmem s hrano ji, stanovanjem v hisi. A. Tereon, r.rsrovina deukates K-anj* »l'ri Puščavniku«.
48199—1
Delavca za stroj
xa irlajenje rezi in čistilni stroj (Scbnittpoliermai<;hi-ne und Ausputzmascbine) perfuktnega. ter
rezkarja
sprejmemo. Ponudbe podi m ti na I. Zagorsko tvor-n:eo cipela Adolf Rotb, Krapina.	48129-1
Arhitekta
S-čemo. Ponudbe na: Teb-
mčna pisarna. Ljubljana, postni predal 3(17. 48033-1
Pletiljo
*» nogavice sprejmem ta ko- ni »troj »Ideal« St. 10 'Is. Šiška. Kosovo polje
:	48012-1
Mlajšo postrežnico
rabim dnevno od li. do S iir<". Beethovnova ulica št. 13/1, levo. 48458-1
Učenko
ki ima veselje do trgovine, pridno in pošteno, ne ln 15 let st-aro, 3 primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino me-ferifga blaga. Ponudbe na ojias. oddelek »Jutra« pod i-Vfselje do trgovine predpogoj«.	48437-1
Čevljar, vajenca
p Inega. s brano in sta* r> -ir.jem v hiši sprejme takoj Ivan Gostiša, čev-liar. Sinja gorica štev. 23 pošta Vrhnika. 48460-1
2 kroj. pomočnika
riohro izvežbana v velikem delu, 3 plačo po dogovjru sprejme Janko Jesenko. krojač, Tivat, Boka Koprska, Dalmacija. — Vo-ja.ščine prosti imajo prednost.	48441-1
Brivskega
pomočnika
. »hre-ga bul« štucerja, v stalno službo sprejme ta-
V I-."O Breskvar. Domža. 1.	48477-2
Potnike
proti proviziji in fiksumu sprejme takoj »Universal-Import«, Maribor, Wilden-reinerjeva 6/1-	4S515-5

Prepisovanje
na stroj
prevzame gospodična. Naslov pustiti v oglas, od delku -.Jutra, pod značko »Prepisovanje«. 48423 3
Nobenih iraz!
Govorim či;to resnico. — Vsak potnik najde primeren zaslužek, če tudi so cene na drobno razmeroma nizke. Prevzemite zastopstvo tudi Vi. Lindič, Ljubljana. Kumenskega 36 12.5-3
Šivilja
sprejme šivanje oblek in perila. Pride tudi na dom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točna šivilja«.	48452-3
Mesto v pisarni
ali k otrokom želi inteli irentna gospodična z večletno šolsko izobrazbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vstrajna«
48301-2
Kot skladiščnik
poslovodja, potnik za Slo venijo proti fiksumu ali polnim stroškom in provi ziji iščem nameščenja samo pri dobro vpeljanih t-vrdka-h katerekoli stroke, ker se hitro vnajdem al: grem za družabnika v go-stilniško stroko ali delika teso aH drugo dobro ido-čo trgovino. Imam najboljša »pričevala, kapital od 50.000 Din na razpola go. Refle-ktiram samo na Ljubljano. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »11«.	48197—2
Boljša šivilja
i« priporoča za del« oblek, kostumov, plaščev, otroških obleke in perila, po nizki ceni. Pride tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "	48503-3-
Pletilja
sprejme delo. ali gre s strojem v Ljubljani na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjena IIT«. 48508-3
Dobra šivilja
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 48490-3
Pletilj, učenko
proti plač: sprejmem na Or-ckareki cesti štev. 32.
48409 1
Oskrbnika za kočo
v Planici	iščemo. — Ponudbe na	Smučarski klub Ljubljana.	Aleksandrova c. Š"- 14. 48478-1
2 kroj. pomočnika
za veliko delo sprejme takoj Ribizl R.. krojač, p. Dol. Hra-tnik. 48181-1
Oblastveno koncesiionirana
šoferska šola
Goiko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12. 1'eorija vožnje. 47750-4
Osamljeno
učiteljico, vdovo ali ločenko sprejme učiteljska dr«žina brez otrok na de-taJi blizu železnice, z vso
oskrbo, proti nizkemn honorarju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 48438-4
Prva oblast Koocesijontrana
šoferska šoia
Ca mernik. Ljubljana
Dunajska cesta -itev 30 —
(JugoantO! telefon 5t. 2236 Pouk le praktične vožnje SI
Prekajevalca
slajšega sprejme takoj T>vladijat, Pražakov.i nI.
48-505-1
Angleščina
Vpisovanje v začetniško skupno to nadaljnje. Poučuje lektor angl. kluba. Stari trg 3/11 — desno.
4S484-4
Bivši častnik
znanjem nemškega in jugoslovenskih jezikov želi namescemja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dosleden-.
4S11S—2
Trg. poslovodja
želi premeniti službo. — Najraje bi prevzel kako
podružnico na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod" »Poslovodja 47965-2
Puhasto perje [ Novozidana hiša
čisto, čobano kg p>o 48 Din. [ s 3 sobami, 2 kuhinjama, druga vrsta po Din 38 Kg, vsemi prit.iklinami, 1090 m5
čisto bele gosje Sg po lot Din m čisti pub sg po Dic 250. Razpošiljam po pošt nem povzetju L. Brozovič. Zagreb. Ilica 82 kemična čistilnic« perja.	262
Gonilna jermena
prima in vse mlioske tehnične potrebščine vedno t zalogi pri tvrdki Cade4 & Brcsr Ljubljana. Kolodvor ska ulica.	62
Železen štedilnik in železno pečko
(irašperček) poceni naprodaj na Glin'-,h, c. XIIL9. Ogledati med 3. in 7. uro.
48451-6
■Mizarski pomočnik
vojaščine prost. pri vsem delu zanesljiv, išče primerno službo. — Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« ped »Zanesljiv«.	48444
Sluga
z izvrstnim spričevalom ki zna dobro kuhati in poljska dela opravljati, bil jt že vratar, išče siuž bo v kakem hotelu, a gre kamorkoli h kakemu bolniku. Josip Ritter. ITli ca na jrad 9. 48470-2
Za trg. vajenca
bi da! v trgovino mešanega blaga v kakem večjem kraju svojega 15-letnega sina, ki govori slov. in nemško. Hrana it stano vanje v hiši. Cenj. dopis prosim na naslov: Frane Virbnik, krojaški mojster Šoštanj.	48483-2
Učenka a
pridna, poštena in zdrava,
želi mest« v trgovin!, kjer bi imela vso oskrbo v hiši — najraje v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Samo Ljubljano«.	45486-2
Mesto gospodinje
k starejšemu gospodu išče ospa. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Dobra«.	48493-2
Čevljar, pomočnik
išče' delo v Ljubljani. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra c.	4 S199-2
Potnik
dobro uveden na Flrvat-skesm, v Slavoniji in Bos-n:. v stalni poziciji, išče Zl postransko zastopstvo od dobr:h podjetij še en predmet. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š;fr0 »Rad«.	484:39-5
Potnika
«orejme stara rcnomirana '"rnia za kuhanje žganja, sadnih sokov, tvornica likerjev itd. — Ponudbe na oddelek »Jutra« pod šifro >V stroki zmožen in vpeljan«.
Dolgoletni
poslovodja
lesne trgovine in parne žiage, obenem šofer išče nameščenje pri solidnem podjetju s kavcijo do 300 tisoč dinarjev. Samo resne pot-udbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro: »1931«. 4S427"-2
Pekovski pomočnik
ki bi delal samo za hrano, brez plače, želi mesta v parni pekami. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Vesten«.	48387-2
Mlada gospa
ir.tel-icrentna, z znanjem nemščine, išče mesto vzgo jiteljice k boljši rodbini. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »P. S. 22«.	48500-2
Pekovski pomočnik
trezen in zanesljiv, iSče službo. Poi.udbe na oglas.
oddelek »Jutra« pod šifro 48507-5 »Pek 65«.	48465-2
G. Th. Rotman;
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba
Detektor
z vsem antenskim materi-jalom in dvema slušalkama naprodaj za 250 Din. Naslov v OTlasne-m oddelku »Jutra«. ~	48300-9
Električni motor
še nerabljen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	48434-10
Avtomobil Ford
(limuzina) skoraj popolnoma nov, v brezhibnem stanju, vožen cca 7600 km, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ford«.	1S461-10
114.
Gospod nadzornik in gospod ravnatelj sta med tem z učiteljem vred zlezla na omaro. (Gospod nadzornik je preteče zarihtel palico. Vsi trije zdaj strahoma čakajo, kdo bo >rvi padel levu v žrelo... Da, če bi človek lobro poslušal, bi fnl. kako jim srra rs*ht jajo v smrtni ?ro*if
Tovorni avto
vzamem v najem, pozneje tudi kupim. Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« nod šifro »Tovorni«. 48487-10
Mlin za kavo
in dišave
dobro ohranjen, kupi m. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mlin«.	48479-7
Tehtnico
sistema Be-rkel ali Schulz kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tehtnica 1930«. 49488-7
vrta in gosj>odarskim poslopjem naprodaj Potrebno 75.000 Din — ostalo vknjiženo. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru.	47754-20
Stavbna parcela
vogalna. 600 m5, za Beži »radom. 2 minuti od Ou-uijskt* eeste naprodaj. Sa slov pove »glasni oddelek >Jutra«.	48402-20
Trgovsko hišo
s . trgovino mešanega blaga, na prometnem kraju v Dravski dolini prodani za 140.000 Din. Vprašanja na oslas. oddelek -Jutra« pod šifro »Promet 75.000 Din« 48440-20
Dve hiši
na zelo prometnem kraju v Ljubljani, z dve-mu obrtniškima lokaloma in 10 stanovanji. 550 m- vrta. vodrvrod in elektrika naprodaj. — Pojasnila laje Aloma Companv. Ljubljana. Aleksandrova cesta 2.
48504-:0
Stanovanja
trisobno, dvosobno in eno sobno v novi hiši poceni oddam. Solnčna lega. Nt slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	48401-2!
Stanovanje
oddam s 1. decembrom mirni stranki brez otrok. Naslov pove oglasui oddelek »Jutra«.	48346-21
Stanovanje
4-»5 in kuhinje, na prometnem kraju v centru mesta, primerno za ordinacijo, išče zdravnik s 1. jan. 1931 i pozneje. Vodovod, plin in elektrika neobhodno potrebno. Plača dobro. Ponudbe na oglasni oddelek -.Jutra« pod »Ordinacija«.
48;139-21


Družabnika
ca 50.000 Din kapitala, iščem za razširjenje rentabilnega industrijskega pod jetja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48447-16
Trgovina
s knjigami, muzikalijami, s papirjem in antikvariat,
vse zmožno še povečave, takoj poceni naprodaj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »K. H. 23« na oglasni oddelek »Jutra«.
4S156-16

. Hišo r
že pripravljeno za gostilno ali drugo obrt,
poleg bodoče tramvajske remize takoj prodam. -Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra'< pod »Zagotovljena eksistenca«.
48382-20
Hiša naprodaj
Aleksandrova 5 zaradi izselitve lastnika. Pojasnila daje oskrbnlštvo Fužin, D. M. v Polju.
48349-20
Kupim hišo
tri- sli večstanovanjsko v Ljubljani, ali bližnjih predmestjih. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod "ifro »Do 450.000 Din«.
48286-20
Prodam hišo
enomadstropno. novozidano, eno štiru-obno, parketirano in dva manjša stanovanja, elektrika, vodovod. 1300 m1 vrta, na cesti X. Podrožnik za -285.000 Drn. Lotni donos 29.000 Din. Prevzame se lahko večja hipoteka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4S2S5-20
Gostilno in mesnico s hišo in vrtom
ter inventarjem tik	kolodvora in sejmišča,	staro, dobroidoče podjetje,	prodam radi bolezni. 12	letnih in tedenski sejem	vsaki ponedeljek. Sterk.	Dugo selo pri Zagrebu. 43214-20
Stavbena parcela
ra 20.000 m3 v večjem industrijskem mestu Gorenj-ke. primerna za tovarni-ko podjetje, naprodaj. — onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa Gorenjska«.	4S207—20
Vsako .ustne zlato
knpeje DO oijvišjib «en«D
Čeme - iuvelir
Liubljana. Rollova al. J-
38
Več kosov pohištva
radi selitve naprodaj Holzapflovi ulici 19. pri tličje.	48471-1
UJJ^^ffTi
»Nim^MMbbMf
Stanovanje
dveh sob, kuhinje, kopal niče in drugih pritiklin oddam takoj v novi vili. Pismene ponudbe na Sclio-ner, poštni predal 310.
48249—21
2 stanovanji
štirisobno in trisobno, i vsem komfortom takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47996-21
Stanovanje
2 sob in pritiklin, v centru mesu, odnosno v bližini, išče za takoj mirna stranka brez otrok. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek 'Jutra« pod šifro »Zaiam cono čisto«.	48157-21
Sostanovalca
na dobro brano in v stanovanje v lepo ln čisto sabo a posebnim vhodom ter elektriko sprejmem ta koj ali s 1. decembrom za 650 Din mesečno, ali 150 Din tedensko. Restavracija »Soča«. Sv. Petra cesta 3.
47892-23
Sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta, z vso oskrbo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44953-23
m
Prazno sobico
preprosto, iščeta mlada zakonca 8 1. decembrom. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odsoten ce! dan«.
4844S-23
Črn krznati plašč
naprodaj za 1700 Din. Uirodna prilika. Koleno Celje, Gosposka 22. 48209-1-
Mlekarno
takoj prodam ali sprejmem družabnico. Ponudbe na oarlas. oddelek »Jutra« pod »Mlekarna«.	48467-19
Trgovino
z življen-kimi potrebščina mi, na zelo prometnem me stu, radi družabnih raz mer oddam. Potreben ka pital 30.1)00 Din. Ponudb na oglas, oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«. 48492-19
Trgovino
mešanim blagom, dobro vpeljano, v ljubljanskem predmestju oddam pod zelo ugodnimi pogoji zaradi bolezni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugo den najem«.	4S271-17
Trgovino
z mešanim blagom, v prometnem krajo vzamem v najem Ponudbe t navedbo stanja prometa na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »V najem 77«. 47967-17
Osebno pravico
oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4S455-17
Ključavničarstvo
mehaničarstvo in avto vožnje. v prometnem kraju oddam v najem, ozir. za kun. Zajamčeni redni do hodki 100—150.000 Din. — Pogoji ugodni. Avto iz-vežbanost potrebna . Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod -Avto 83«.
48442-17
Krasno posestvo
v lepem kraju na Dolenjskem. ob drž. ces-tl. takoj prodam. Vsp oo«lopje v dobrem stanjši. V bili do-broidoča trgovina. Prodajam rorli družinskih' rat-mer. Naslov v oglasnem odifel. »Jutra«. 48201—20
Otroška banja
emajlirana, s podstavkom, naprodaj. Skaberne, Lju>b ljana.. Mestni trg 10.
48253—6
Železuato vino
lekarnarja dr G. Piccolija v Ljubljani, krspfia oslabele. malokrvne. odrasle In otroke.	161
Otroški voziček
dobro ohranjen poeemi prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48475-6
Kompletno spalnico
eno osebo, kakot tudi
pisalni stroj
n« r dobrem stanju pro-
dam v ?p. 5-;v;. Vodu; j kova	in __ ...-
Kupim hišo
na prometnem prostore t ie vpeljano trgovin« » znesku do Din 20&000.—, najraje v okolici Maribora ali Celja. Cenjene ponudbe 7 opisom hile tn navedbo cene pod »N. K.« na podružnico »Jutra« v Mariboru 48073-20
Vrtnarsko podjetje
ležeče na krasnem kraju v zelo prometnem mestu, obstoječe lz 3 velikih steklenih hiš. vse betonirane. 6500 m» velikega vrta ki enonadstropne stanoranjf-ke novozidane hiše t vtem tavata r jem. vse najmoderne-je urejeno s eentr. kurjavo. radi bolezni ugodno prodam. Trg. lokal cvetličarne se nahaja na celo prometni točki, z dobro vpeljanimi odjemalci. Cen], ponudbe na podr »Jutra« Celju pod Sifrr -Tlobro U-i	(livarn-,,
iTT.n ?0
Trgovino
s špecerijskim, galanterijskim in manufak-tur. blagom. v bližini Kranja oddam v najem. Prevzeti je ca 25.000 Din vredno zalogo. NajemMina majhna. Vprašanja na oglas, oddelek >Jotra« pod Šifro »Trgovina Kranj«. 44756-17
Tri dijake
event. tudi družino brez otrok sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Kuhinja na razpolago. Električna rizsvetljava: Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4S176-22
Stanovanje
dvo- ali enosobno. s priti-klinami, v centru, odnosno v bližini centra išče za takoj mirna stranka brez otrok. Več se izve v ogl. oddelku »Jutra« v šelen-burgovi ulici štev. 3.
48047-21
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin vzamem takoj v najem v Ljubljani ali okolici. Ponudbe z navedbo cene oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čedno io solnčno«.
47966-21
Stanovanje
velike sobe. kuhinje in kleti odda Mencej, Gra.li-lovčeva ulica 12. 48450-21
Solnčno sobo
oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 48462-23
Elegantno sobo
s predsobo, v centru mesta takoj oddam ves dan odsotnemu (najraje potniku) za 350 Din. Naslov v oglasnem oddeiku Jutra 48443-23

Drž. uradnica
išče blagega gospoda, ki bi ji p<wc-di! Din 2000.—. Ponudbe na oglasni oddelek :Jntra« pod »Vrnjeno z obrestmi«.	43200—24
Proti izpadanju las
in bolezni lasišča je »Ines« edino uspešno sredstvo. — Lonček 33 Din. — »Ines«, Ljubljana, Mero«odna nlica št. 1.	373-24
Veliko sobo
lepo, separirano, s 1. decembrom oddam 2 gospodoma. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48472-23
Sobo
novooprem-ljeno, s strogo separiranim vhodom, električno razsvetljavo, oddaljeno 15 minut od Zvezde oddam za 300 Din meseč no. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. .48474-23
»Do 450.000 Din«
Prosim sporočite naslov v oglas. oddelek »Jutra« pod »i. Novak«.	4<?454-24
»Dom«
Prosim sporočite naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod »I. Novak«.	4&45U-24
Učiteljica
osamljena, stara 2S let, želi znanja z inteligentom. ki bi ji vrnil vero v moža. Dopis« s sliko na ogl. oddelek -Jutra« pod šifro -Mala črnka«. 48443-24
Mladenka
išče za posečanje plesnih vaj inteligentnega partnerja, visoke postave. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ločeni računi«.	48446-24
Dve mladi dami
v Ljubljani še tuji, iščeta vsled pomanjkanja znanja dva inteligentna, neodvisna in simpatična gospoda, v starosti 35—45 let — v s.vrho spoznavanja Ljubljane in njene okolice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slučaj«.
48498-24
N. N., Ljubljana
Trejela obvestilo in prosim za sestanek. Stroga diskre-cija in visoka nagrada. M. v. Z.	48496-24
tdddA
Kmetski iant
star 20 let, hi ;e takoj poročil z gospodično, ki bi imela veselje do obrti in kmetije ter 50.000 Din gotoviue. da hi kupila lepo posestvo. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod iifru -Resna ženitevc.	48473-25
Kmečko dekle
naobraženo, staro 25 let, z doto in balo, želi poročiti z njej primernim gospodom. Mesarji ali f.e-l«zničarji imajo prednost. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« '-od šifro oDobra gospodinja«.
48476-25
-
Pisalni stroj
<»Undcrwoodc, skoraj nov za 3800 Din prodam. Ponudbe na ogla.-ni oddelek »Jiitr.a« nod značko »Un-denvood«.	48293-29
Več pisalnih strojev
v prvi vrsti Underwood in mizic, dobro ohranjenih kupim takoj. Ponudbe z navedbo eene na ogl. od-delftk »Jutra« pod značko »Pisalni stroji«. 48509-29
dU
^ ■* ^
Gramofon
za 500 Din naprodaj v trafiki v Gradišču štev.
48457-26
Pianine, orgije
harmonije, piščali in ventilatorje za orgije izdeluje najceneje Anton Dernič v Radovljici.	48409-26
Lep pianino
dobro ohranjen, z lepim in močnim glasom p o c e r. i proda Kos, Kolodvorska ulica 36/11.	48480-36
Gramofone
in gramofonske plošče vzamem v komisijsko zalogo. Garancija na razpolago. Naslov pri podr. »Jutra« v Celju.	48513-26
Entlanje
1 m po 1 Din, izdelovanje damskega perila, strojno ia ročno vezenje tastwrev, po-steijaUt preprog, predtUka-rlja. Šivanje pletenin o« entj stroj, do kookurenftnih cenah. U. Sedovnik. Fltv rljanska 6-	S58 30
Amaterska dela
,razvijanje hi kopiranje) is foto-m.aterijal je najceme.HS ari foto Joško fmuc Wol-tov» 13. podružnica B'ed. vila TSnles.	3ffl
Razsteničenje
in razkuženje
stanovanja sigurno in pečeni. Gre tudi na deželo. Naročila pod »Efekte n« oglasu oddelek »Jutra«.
48408-3®
Vsak petek
dobite priznano dobro, namočeno polenovko pri L. Bazzolrnl, Lingarjeva ulica 44784-1*
Enosob. stanovanje
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddolek »Jutra«.
48449-21
Mati in hči
iščeta s 1. decembrom prijazno enosobno stanovanje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažni 300«.
48219-21
Stanovanje
2 sob in predsobe oddam. Informacije na Sv. Petra cesti 5t. 34/1. 48124-21
Enodružinsko hišo
2 sobi, kuhinja, kabinet in pritikline, z vodovodom i-n elektriko oddam s 1. decembrom za 700 Din. Ogledati med 11. i,n 15. uro. Moste. Koroščeva ulica 4.
47757-21
Lepo sobo
s posebnim vhodom, v pritličju ali prvem nadstr.. ob tramvajski progi išče starejši gospod pri družini brez otrok ali sorodnikov. Ponudbe na oglasni oddelek >J-utra« pod šifro »Cestna železnica«.
48485-33
2 sostanovalki (ca)
sprejmem v lepo in gorko sobo. — Lstotam sprejmem
več oseb
na dobro domačo hrano, risme.ne ponudbe na ogl. oddelek »Jtitra« pod šifro »2 sostanovalki«. 48502-23
Gospodično
sprejme na stanovanje, po dogovoru tudi na hrano Jagodin. Rimska cesta 22, dvorišče.	48497-23
Čisto, solnčno sobo
oddam s 1. decembrom 2 gospodoma v Ilirski ul. št. 19/1, deeno. 48493-23
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, solnono, v prizemlju. blizu banske palače oddam s 1. februarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno in solnčno stanovanje«.	47722-21
Stanovanje
;—3 sob, v mestu išče tranka 3 odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čedna« 48510-21
Dvosob. stanovanje
iščem s 1. decembrom. — Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene ter lege na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Lepo«.
48506-21
Stanovanje
soh. kopalnice, sobe za služkinjo in balkonom, vse prostorno, v strogem centru, radi premestitve takoj ali pozneje oddam. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Udobno«.
48491-21
Sostanovalca
sprejmem v lepo sobo. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	48489-23
Sobo
prazno ali opremljeno, centru mevta oddam takoj ali s 1. decembrom. Nasl-cv v oglas, oddelku »Jutra«.
48415-23
Opremljeno sobo
samcu oddam s 1. decembrom na trgu pred Figov-c.em. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48511-2-3
so najbolj točne, najbolj zanesljive, najboljše.
Na zalogi jih ima vsak boljši urar.
Pazite, kaj kupite!	čitajte!
Tvornica »Longines« ur nam poroča, da je prejela od svojega zastopnika v Ameriki brzojavko sledeče vsebine:
»Z velikim veseljem Vam sporočamo, da je vlada potrdila nalog za dobavo 100 komadov »Longines« zrakoplovnih hronometrov, kakoršnih sta se posluževala na svojem poletu čez ocean kapitan Errol Boy<3 in poročnik Harry Connor, od katerih smo ravnokar prejeli sledečo brzbjavko:
»Longines« hronometri so brez dvoma najboljši od vseh, kar jih je na svetu. Isti so nama mnogo pripomogli k uspešnemu poletu s »Columbia« zrakoplovom preko oceana.
„AUREA" d. z o. z. CELJE
Generalno zastopništvo tvornice ur: »Longines« za kraljevine Jugoslavijo.	15616
Majhen kabinet
za 300 Din z zajtrkom oddam s 1. decembrom. Bohoričeva ulica štev. 18.
48501-23
Umrl je naš oče, gospod V
Zlat uhan
se je tegubil. PoiteL najditelj naj ga proti nagrad; piinee« v Vodmatsko nI. 2 48173-2S
Rujava denarnica
z okoli 400 Din in raznimi papirji na ime Lipov-šek, je bila izgubljena. — Pošten najditelj naj jo proti nagradi izroči v ogl. oddelku »Jutra«. 48494-28
•los. NI a i |»a h
'oskrbnik bolnice za silo
Pogreb se bo vršil v torek dne 18. novembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Pokopališka cesta Št. 10, na pokopališče k Sv. Križu.	15695
Žalujoči ostali.
Sobo
lepo opremljeno, solnčno. s posebnim vhodom, parket in elektr. razsvetljava, oddam samo boljšemu solidnemu gospodu v Streliški ul. 24/11 desno. 48368—33
Opremlieno sobo
brano išče goopod — najraje v bližini sredine
Dijaka
sprejmem v dobro oskrbo J mesta. Ponudbe na v bližini šol. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
48463-23
MS2SMIJP
Stanovanje
2 sob in kuhinje, z vodo ter elektriko, v pritličju nove hile oddam v Vod-
matu.
ogla«.
oddelek »Jutra« pod šifro
»Zadnji november«.
48058-33
Za pisarno
oddam sredi mesta 2 tobl • telefonom. Ifislov por* oglasni oddelek »Jatra«.
44302 23
Sostanovalca
Vsemogočnega volja je bila, da je po kratki bolezni poklical ob 9. uri zjutraj k sebi našega dobrega, očeta, deda, gospoda
Andreja Breneica
bivšega posestnika in gostilničarja, sodnega cenilca, člana nadzorstva
posojilnice v Ptuju itd.
Pozemski ostanki predragega pokojnika se polože danes 18. t. m. ob 3. uri popoldne v rodbinsko grobnico na pokopališče v Rogoznici.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo dne 19. t. m. v Minoritski cerkvi ob 7. zjutraj.
Predragega pokojnika priporočamo vsem prijateljem in znancem r blag spomin.
Ptaj, 16. novembra 1930.
15698
Rodbina Zupančič in sorodniki
Predovifeva ulica sprejmem takoj. Nislov v
I Naslov v ngla-nem oddelku oglasnem oddelku >.Imrn.
-Jutra«.
48436 21
47«:)G 28 '
_ f -. -
2ane Qrey
Do zadnjega moža
Roman
Poudarek njegovega glasu je bil neoseben, suh, lagoten, hladen, lakoničen in vendar ne bi mogel značilnejše zveneti. Jeanova ostra čutila so marsikaj dojela. Nobeden teh Texancev, z zanikrnimi klobuki in dolgimi brkami — Jean jih je namreč takoj uvrstil med Texance — ga ni nikoli videl, toda vsi so ga poznali in so vedeli, da ga pričakujejo v Grass Valleyju. Vsi, izvzemši tistega, ki ga je bil ogovoril so slučajno skrivali svoje obraze v senci svojih širo-kokrajnih črnih klobukov. S svojimi pisanimi oblačili, z revolverji za pasovi, z zaprašenimi škornji na nogah so se zdeli Jeanu kakor da so vsi ti možje prežeče nasilnosti, ki io je našel že pri Colterju.
»Ali bi bil kdo tako prijazen, da bi mi povedal kje najdem svojega očeta Gassona Isbela?« je vljudno vprašal Jean.
Nikdo se ni uiti najmanj zmenil zanj. Bilo je prav tako kakor da sploh ni spregovoril. Oprezujoč, na pol vesel, na pol jezen je streljal Jean s svojimi očmi po trgovini, fzba se mu je zdela pusta; hi ko je tako upiral oči po mračnem prostoru je opazil, da je skoro prazen. Po širokem pultu so ležale vreče, pomešane z vsakovrstnim blagom; surovo obtesane deske so delile različne vrste pločevinastih konzervnih škatelj, po nekod so zijali iz stene odprti predali; na nizki klopi za pultom pa je ležala velika skladovnica zavojčkov patron, tik tobaka, čigar duh se je mešal z ostrim vonjem po rumu.
Nato je Jean zopet uprl pogled na može, katerih trojica je bila zatopljena v igro. Četrti, ki je bil popreje govoril z njim, ga je zdaj tudi pogledal. Pogladil si je mršavo brado s svojo široko gibčno roko, ki je bila videti bolj vajena povodcev kakor žage aH pduga. Njegova roka je bila malomarna kakor je bil malomaren
dedec sam. Ako je sploh kedaj odprl usta, potem je govoril leno ln brezbrižno. In vendar se je zdelo Jeanu, da dotlej še ni bil našel mnogo ljudi, ki bi tako naglo vzbudili v njem instinkta za samoobrambo kakor ta mož.
»No, da,« je zamrmral mršavi Tehanec, »stari Gass živi kako dobro miljo od nas v tisti smeri proti vrhu.« Z lenhn zamahom svoje široke roke je pokazal proti jugu; potem pa se je zdelo'kakor da je mahoma pozabil na Jeana, zakaj z vso pozornostjo se je bil iznova zatopil v igro.
Jean je zamrmral nekakšno zahvalo, zapustil izbo, osedlal konja m pognal svojega otovorjenega osla. »Sodim, da sem danes priko-lovratil v nepravi hlev,« si je dejal. »Ako se še prav spominjam očeta, potem je bil on pravi mož za to, da si je znahpridobiti in ohraniti prijateljev. Stavim, da se bo zadeva še zaostrila.«
Onstran trgovine je stalo nekaj prav ličnih in udobnih hišic. Cesta je zavila proti zapadu in Jean je prvikrat videl solnčni zahod v teh krajih. Na nebu so se bleščali purpurni, srebrno obrobljeni oblaki na tekočem ognjenem zlatu. Kmalu je Jean srečal mladega dečka, ki je gnal kravo pred seboj. »Alo, Johnny!« ga je prijazno ogovoril, polagajoč v besede dvojni namen.
»Jaz sem Jean Isbel in pri moji veri, zašel sem bil v tem Grass valleyju. Ali mi ne bi hotel pokazati, kje prebiva moj oče?«
»Zakaj ne. Kar naravnost m ne morete zgrešiti,« je odvrnil deček s prijaznim smehljajem. »Vas že pričakuje.«
»Kako pa to veš, fant?« je vprašal Jean, ki ga je ogrel dečkov prijazni smehljaj.
»Kako ne bi vedel, ko ve vsa dolina, da boste danes prijahali. In jaz sam sem nesel staremu novico. Cel dolar mi je dal zanjo.«
»Pa kako ste vedeli, da moram danes priti?«
»Slišal sem v prodajalni,« je odvrnil deček zaupno. »Nekaj ovčarjev se je pogovarjalo z Greavesom. On je trgovec. Sedel sem pred oknom pa sem čul, kar so govorili. Neki mehikanec je danes prijahal z Rima, pa je raztrosil novico.« Deček se je skrivoma ozrl
in je potem šepetaje nadaljeval: »In to mehikansko nesnago je moral gotovo nekdo poslati. Več nisem mogel slišati, toda toliko vem, da so ti ovčjerejci napravili presneto kisle obraze. Eden izmed njih me je celo obrcal, ko se je prikazal na pragu, vrag naj ga vzame! Za nas, živinorejce je danes najsrečnejši dan.«
»Kaj naj to pomeni, fant?«
»Ho, to pomeni, da ne bo dolgo, ko se bomo v Grass Vallevu prav pošteno spoprijeli. Tako je dejal moj stari, ko je odhajal k vašemu očetu. In če se bo cela reč sedaj sprožila, potem vas imamo na svoji strani.«
»Oha!« se je zagrohotal Jean. »Kaj pa imate od tega, fant?«
Fant ga je pogledal z veselimi očmi. »O, s tem me pa ne boste! Ah niste Indijanec, Jean Isbel? Ali niste stezosledec, ki ga ne more Prevariti noben tat? Ali mar niste strelec, ki nikoli ne zgreši? Bolj ste nevarni kakor grizli, ki se spoprime s svojim tekmecem, kadar gre za res... Nu, ali ni tako, he?« Jean je nekam mrko pozdravil prihznenega dečka in odjahal naprej. Nedvomno se je bil že pred njim raznese! po dolini glas o njegovem pogumu. In ni se mu videlo lahko ohraniti se na tako dobrem glasu.
Prvi pogled na njegov bodoči dom ga je prijetno iznenadil. Bila je veuka, nizka, toda prostorna lesena koča na gozdnatem pobočju aonne. Za kočo so ležale staje, skednji in lesene lope. Spredaj pa so se razprostirali prostorni pašniki, polni goveda in konj. Nad vsem pa so se prelivale mavrične barve solnčnega zahoda. Videti je bilo, da vlada tod blagostanje, izobilje in pokoj; Jeanu se je zdelo, da ga je celo živina pozdravljala s svojimi zadovoljnimi glasovi Lahen vetrič mu je pihljal v obraz in prinašal blagodeini vonj dima in dobrot, ki so se morale pripravljati nekje na ognjišču K ograji so pndirjali konji in razgetaje z radovednimi očmi ogledovali prisleca. In nato je zagledal Jean gori na položnem pobočju visoko postavo svojega očeta, tako kakor jo je bil videl že tisočkrat, raz-
kTT Z zavihanimi rokavL Jean mu Je Pomahal z roko in ga
,TRETORN4 galoše in snežne čevlje
TRETORN
kupuje danes vsakdo, ker je ta znamka s svojo odlično kakovostjo in elegantno fazono postala miljenec vsega sveta Zahtevajte samo vrhnje ln snežne čevlje »TRE-TORN«, kajti ti so najboljši.
I.
Dvokoiesa. motorji, šivalni ttroH.
otroffid tn igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika Izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroka, ceniki franka	6
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvofaoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta it 4.
EVANREDNA "PRILIKA!
Železna služinska patent postelja zložljiva, , |a-
Jicciranom madracom, ze-o praktična za vsako hišo, hotele, nočne »luž-be win polujuče osobe
stane samo Dia 390___
.Razpošiljam po poštne* som povzetju.
tako
"JGUoa
složen
KLAVIRJI
Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, x garancije — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica.	297
Warbinek, Ljubljana,
Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. št. &
Luta« patent postelja,
zlo21|i«a. t tapeciramo madracom, zelo praktična, stane samo D 280.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Potem imam Teli ko za* Jogo	čisto čoha-
nog perja kg po D 48.—^ druga vrst kg po D 38.—•• čisto belo gosje kj po
D 130___ in čisti puh
kg po D 250—. Razpo-Jiljam po poStnem povzetju. Modroci punjeni Z volnom stsneju camo
Din 750___
Im BROZOVIČ, ZAGREB lUca 82.
pc/

CE NIMAM DOBRE KM* DOBITE DNEVNO SVSŽE PRAŽIMO LE^
mh Tva B.MCTCH
iMMAMA, VODNKOV TJH3 S.
Damske zimske plašče
od Din 290 naprej kakor tudi otroške v vseh velikostih od Din 160 naprej v veliki izbiri nudi
F. GORICA R, LJUBLJANA Sv. Petra c. 29 Oglejte si naše izložbe! 14528
za računske, pisalne, razmnoževalne aparate, blagajne, foto, gramofone, nalivna peresa se pripi roča
Specijalna mehanična delavnica — LUD. BARAGA
' »"hHnna detetihurpnvo
Preminul je naš ljubljeni, dobri, nepozabni oče, stari oče, stric, tast, gospod
Valentin Rihar
dne 16. t. m. po mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 89. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo sredo 19. novembra ob % 2. uri od doma £alosti, Sv. Petra cesta 22, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani 17. novembra 1930. 15696
Občina LjuMjjoa Mestni pogrebni zavod
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene sestre, gospodične
Julijane Jeras
zasebne uradnice
za poklonjeno cvetje kakor tudi vsem onim številnim prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem onim, ki so blagopokojnico v njenem dolgem trpljenju tolažili.
V Ljubljani 17. novembra 1930.
ŽALUJOČI OSTALL
15697
I
MESTNO ŽUPANSTVO V TRŽIČU javlja žalostno vest, da je dne 17. novembra 1930 umrl gospod
Globočnik Karol
mestni svetovalec, član odbora obrt, nad« šole, tovarnar, posestnik itd
Iz srede srečne rodbine iztrgala je danes brezobzirna smrt našega predobrega soproga, očeta in brata, gospoda
Marljivemu sodelavcu ohranimo časten spomin!
V Tržiču, dne 17. novembra 1930. 15692	župan Lončar Ivan
tovarnarja, posestnika, mestnega svetovalca itd.
sredi najplodonosnejšega dela, v najlepši starosti 46 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo 19. novembra t. I. ob štirih popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Tržiču.
Blagega pokojnika priporočamo v nepozaben spomin! Sv. mase zadušnice se bodo brale v župni cerkvi.
V Tržiču, dne 17. novembra 1930.
Globočnik Ivanka, roj. Primožič, soproga. Jankca, Nadica, Dragica in Karolček, otroci. Jos. Polak, duh. svetnik, Franc Globočnik, trgovec, Ana, Helena, poročena MikOtsch, Fina, por. Mally, bratje in sestre. Jože Primožič, posestnik, Antonija Primožič, tast in tašča in vse ostalo sorodstvo.
15692
Tržiška posojilnica javlja žalostno vest, da je dne 17. novembra umrl član nadzorstva gospod
Kari Globočnik
tovarnar, posestnik itd.
Pogreb pokojnega se bo vršil v sredo, dne 19. t. m. ob 16. uri v Tržiču.
Pokojnika ohranimo v častnem spominu. Tržič, dne 17. novembra 1930.
15694
Načelstvo Tržiške posojilnice.
Urejuje Davorin Kavfceo. Izdaja za konzorcij .Jutra. ActaH Ribali«. Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnama Franc JezerSek. Za taseratni de )e odgovoren Atoiaj Novak. Vsi v LjubMam.