Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
! '?
Cena posamezni številki Din 1'50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrffo in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v torek, dne 28. avgusta 1934.
štev. 97.
A&sotuiMt solidarnost dove*vskc^a tc^ovstva
Si^dien potek (&cnztya <zfooca 2v&ze- tcywsUiU zdcužcf*{ v !Co*t{UaU
■
7xtywsU/a zaideva t%alcin& fraspadacsU/a u% dafe ie*wetywe smec+iice za to
g&spodacrfn/b
Potrebna je reforma gospodarske politike in sklicanje Gospodarskega sveta —	—	Za
carinsko unijo z Bolgarsko — Za zvezo Slovenije z morjem — Za čim širše samouprave — Za stalnost uradni-štva — Za minimalne delavske plače — Za svobodno trgovino — Proti preostri davčni praksi — Proti monopo-
lizaciji izvoza — Za sanacijo našega denarstva
Postala je že tradicija, da so občni zbori Zveze trgovskih združenj, osrednje organizacije slovenskega trgovstva, pomembni dogodki ne le za slovensko trgovstvo, temveč za vse naše narodno gospodarstvo. To tradicijo je slovensko trgovstvo s svojim občnim zborom v Konjicah znova krepko utrdilo in doživelo s svojim pozitivnim delom zmago, ki prav gotovo ne bo ostala brez trajnih uspehov za naš gospodarski razvoj.
Prva zmaga je bila dosežena že s tem, da si je izbralo slovensko trgovstvo za kraj svojega zborovanja K°njice. Kakor je že omenil takoj ob otvoritvi predkon-ference predsednik Kavčič, so to teko vroča tla, da je vladalo med našim narodnim življem tako fanatično ostro nasprotje, da se temu ni mogel ogniti nihče, ki je prišel v Konjice. In tudi trgovcem je napovedoval neki list, da bo njih zborovanje občutilo to resnico, da se v Konjicah nekateri pragi hiš nikdar ne prestopijo. Pa so prišli v Konjice slovenski trgovci in nastopili s svojo nacionalno mislijo in hipoma je bilo vse nasprotje premosteno in Slovenske Konjice je družila le ena misel, narodna misel, da so Konjice tudi bile res slovenske Konjice. In tudi ta čudež se je dogodil, da so tako v Sokolskem domu ko v Društvenem domu bile zbrane vse Konjice in da so bili tudi najtežji pragi prestopljeni ibrez težave, kakor je poudaril v začetku svojega govora predsednik Jelačin. Premosten je bil globoki prepad in prepričani smo, da 'bodo vrli Konjičani zgradili tudi sami nove mostove, saj je sloga, delavna in osvajajoča sloga naših ljudi malokje tako potrebna ko v Konjicah.
Pa če je 'bil že ta zunanji uspeh občnega zbora vzpodbujajoč, je bil še neprimerno večji notranji uspeh, ki ga je pokazal občni zbor. Ponovno je naše trgovstvo zahtevalo, da se bolj upoštevajo zahteve gospodarskih stanov in pri tem poudarjalo, da je izhod iz gospodarske krize nemogoč brez sodelovanja onih, ki edino poznajo gospodarska vprašanja. Na nedeljskem občnem zboru in na sobotni predkonferen-ci je trgovstvo dokazalo, da je ta njegova zahteva upravičena, kajti jasno in določno je pokazalo pot, ki vodi iz krize. Vsa danes aktualna vprašanja, pa tudi vsa ona, ki še niso aktualna, a bi vsled svoje pomembnosti že morala biti priznana kot takšna, so se obravnavala v Konjicah in vedno je razpravi tudi sledil enodušen sklep, kako priti iz krize.
Jasno je, da se ni moglo o vseh teh vprašanjih razpravljati s slavospevi na sedanji položaj, ker pač vsi vemo, da bi bili že davno iz stiske, če bi vladale pri nas takšne razmere, kakršne bi mogle in morale vladati. Zato je bilo potrebno pokazati na napake, zato je bila tudi ostra beseda potrebna, kadar je bila napaka le preveč huda. Toda prvi korak k zboljšanju je v spoznavanju samega sebe in zato je moralo trgovstvo zahtevati
, ker ni mogoče doseči zboljšanja, kadar človek noče videti resnice. Že skop-ljanski kongres je postavil to zahtevo in vsej svoji lepi tradiciji bi se izneverilo
slovensko trgovstvo, če ne bi tudi ono naglasilo to zahtevo.
Resnici treba pogledati v oči, a obenem tudi presoditi razmere s širokega vidika. Vri tem pa je neizogibna konstatacija, da pri nas ne pridemo naprej, ker ena uredba ubija drugo, ker nimamo nobenega pravega načrta, ker ne delamo sistematično. Zahteva po načrtnem gospodarstvu se, oglaša kar avtomatično.
Iz te pa izvira druga zahteva, da so nam potrebni le okvirni zakoni, da je nemogoč napredek, če se odloča tudi o najmanjši drobtinici le v (Beogradu. Široke '.samouprave so pogoj napredka in že tolikokrat obljubljena dekoncentracija naj postane že enkrat resnica.
A širok pogled tudi za našo zunanjo gospodarsko politiko, da tndtl rtu stopimo že enkrat na nova pota. In v čast slovenskemu trgovstvu je, da je kot prvo javno ponovilo misel trgovinskega ministra dr. Demetroviča, da zahtevamo carinsko unijo z Bolgarsko. Slovanska imiisel mora dobiti tudi v gospodarskem življenju svojo veljavo.
Ko pa je slovensko trgovstvo obravnavalo našo gospodarsko situacijo, seveda ni moglo prezreti obupnega stanja nalili denarnih zavodov. Z zgovornimi vzgledi, kako so drugod rešili krizo denarništva, je tudi pokazalo, kako je mogoča rešitev pri nas. A pogoj vsega je dobra volja. Prav gotovo ni krivda slovemsikga trgovstva, če je moralo konstatirati, da te dobre volje na mnogih naših odločilnih mestih manjka. V zaščito naših denarnih zavodov je trgovstvo krepko nastopilo in v težko škodo za v,se naše gospodarstvo bo, če ne bo glas trgovstva v ceflioti upoštevan. A tudi denarni zavodi naj upoštevajo glas trgovstva in naj ne bo vnovič od njih preslišan glas po ustanovitvi obračunskega zavoda. Malenkostni oziri ne smejo biti vzrok, da ostajamo v mrtvilu.
Krepko pa je izpregovorilo naše trgovstvo tudi za naš lesni in sadni ^voz. Naše bogastvo je les in od lesnega izvoza je odvisno blagostanje Slovenije. Izvoz lesa treba zato omogočiti na vsak način. A tudi naš sadni izvoz ne sme zavirati nobena monopolizacija, ;
‘ Ni zadosti, da se ustanavljajo fondi |za izvoz sadja, temveč naj-manje, kar je potrebno, je to, da se ne ubija vsaj oni izvoz ki obstoji tudi brez vsake državne podpore.
Značilno za konjiški kongres je veliko število predlogov, Iti so jih poslala združenja. A še bolj značilno je to, da se je velik del predlogov ponavljal, da so se predlogi medsebojno dopolnjevali in da je bila med vsemi popolna skladnost. To dokazuje, da je vse trgovstvo enotno v pre-
življenje v Angliji se je podražilo
V	primeri z lanskim avgustom so v Angliji narastle cene za živila za 4 odstotke. Tudi stroški za razsvetljavo in kurjavo so se povečali za 3 odstotke. Podražitev življenja je povzročila številna mezdna gibanja med delavstvom.
soji položaja, da pa je tudi enotnega mnenja, Ikako priti iz kirize. Konjiški zbor je pokazal absolutno solidarnost trgovstva, zato za tudi takšno konstruktivno silo in takšno dinamiko, da je napravila mogočen vtis na vse.
Prav tako mogočen vtis pa je napravila tudi suverenost, s katero so se obravnavala vsa gospodarska vprašanja. Vsak, kdor se je oglasil k besedi, je govoril kot strokovnjak, ki v podrobnostih in v celoti pozna snov, o kateri se je razpravljalo. Na zboru v Konjicah ne bi mogel nihče paradirati z raznimi teorijami, še manj pa bluffati s kakšnimi paradoksi. V Konjicah je bil forum, ki bi si s pravico lastil funkcije gospodarskega parlamenta in vsaka njegova odredba bi zadela v črno.
In zopet ni krivda trgovoev, če je bila davčnemu vprašanju in poostreni davčni praksi posvečena tako velika pozornost. Apel, ki je bil naslovljen s Konjic na davčno upravo, je tako utemeljen, da bo država doživela težko škodo, če ne bo te apel v celoti uvaževan.
S svojim občnim zborom v Konjicah je trgovstvo dokazalo, da je v boju za pravilno rešitev gospodarskih vprašanj vodilno. Boj za svoje pravice in svoje interese
je povzdignilo w boj za pravice v«eh gospodarskih stanov in z isto odločnostjo je nastopilo za koristi kmeta, kaikor je zahtevalo minimalne plače za delavstvo ter stalnost in večje pravice za uradništvo. Trgovstvo je s tem dokazalo, da je na višini položaja, da je tudi sposobno, da je pred-voditelj v boju za pravilno ureditev našega notranjega in zunanjega gospodarstva.
Zato pa more tudi zahtevati, da se njegov glas uvažuje, zato pa more tudi biti prepričano, da bo tudi končna zmaga njegova, kakor je bil zmaga dosedaj še vsak občni zbor Zveze. A konjiška zmaga je še prav posebno lepa in zato k njej trgovstvu še prav posebno čestitamo.
Pot k naši konsolidaciji je bila v Konjicah jasno pokazana, treba 9edaj samo kreniti na to pot in blagostanje bo prišlo tudi nad naš narod.
*
'Vse Konjice so bile v zastavah, ko so prišli delegati trgovstva na svoj letni občni zbor. Domačini so se za sprejem tujcev lepo pripravili, poskrbeli za prenočišča in tudi v vsakem drugem pogledu pokazali svojo gostoljubnost. Tako g. županu Jerebu ko predsedniku združenja šumru iskreno zahvalo za njuno gostoljubnost.
V	okusno okrašeni kinodvorani Konjic je otvoril predsednik Josip J. Kavčič ob pol petih predkonferenco, ki je bila od delegatov polnoštevilno obiskana in ki je trajala Ob nezmanjšani pozornosti Zborovalcev celih pet ur.
Uvodoma svojega govora je predsednik Kavčič na kratko omenil, da so predkon-ference na občnih zborih Zveze namenjene le za delegate, da se ti odkrito pogovore o vseh vprašanjih. Manifestanten značaj pa imajo le Občni zbori. Je živ dokaz, na kalko vročih tleh zborujemo danes v Konjicah, da ima čast pozdraviti tudi na predkonferenci zastopnika oblasti. Upa pa, da bo trgovstvo s svojim le splošnemu gospodarskemu napredku posvečenim delom bistveno pripomoglo, da se 'bodo v Konjicah ublažila obstoječa nasprotja. Moremo takoj dostaviti, da se je to tudi zgodilo, kar je dokazal teko večer v Narodnem domu ko tudi udeležba domačinov na občnem zboru. Tako se je izpolnil tudi oni nacionalni cilj, ki je privedel slovenske trgovce v Konjice, da namreč s svojim kongresom služijo tudi nacionalni misli in utrde eno najeksponiranejših narodnih točk ob severni meji, kar so — žal — Konjice še danes.
Takoj nato je prišel na dnevni red, na razpravo in sklepanje o vloženih predlogih trgovskih združenj.
Tajnik Kaiser je sporočil, da je bilo teh predlogov predloženih nič manj ko 53. O vseh teh predlogih je trgovstvo razpravljalo, k vsakemu napravilo svoj sklep, vsi ti sklepi pa so bili soglasni. Predkonfe-renca je s tem izvršila ogromno delo, ki zasluži vse priznanje. Obenem pa je pokazala debata o vseh teh predlogih tako popolno solidarnost vsega slovenskega tr-
govstva, dia se more označiti naravnost kot vzgledna.
Zaradi pomanjkanja prostora nam žal ni mogoče v podrobnostih poročati o pet ur trajajoči konferenci, ker za to ne bi niti ena cela številka »Trgovskega lista« zadostovala, temveč se moramo omejiti le na glavne predloge in zlasti na one, ki so omenjeni tudi v resolucijah. Nekateri predlogi in debate pa so bile tako važne tudi za vso našo javnost, da bomo o njih poročali nekoliko obširneje. Tu treba omeniti zlasti ugotovitve konference glede Prizada in zavoženega sadnega izvoza iz Maribora.
Pomanjkljivosti obrtnega zakona
Kot prvi je prišel v razpravo predlog združenja Celje-okolica radi odst. 4. § 19. obrtnega zakona. Ta odstavek pomeni naravnost žalitev trgovskega stanu, ker določa, da je potreben imetnikom rokodelskih obrtov za izvrševanje trgovinskih obrtov samo dokaz, da so delali v svoji stroki najmanj tri leta, dočim se za imetnike industrijskih obratov ne zahteva dokaz o posebni izobrazbi za prodajo blaga. Dr. Pless je pojasnil, da je bilo na konferenci zbornice sklenjeno, da se predlaga izprememba tega člena v tem smislu, da se dovoljuje izvrševanje trgovine samo rokodelcu le v sorodni stroki, v kateri je deloval najmanj 5 let in ko je vložil obrtni list za rokodelski obrt. Nato je bila soglasno sprejeta predlagana resolucija združenja.
Združenje v Mariboru je sprožilo nad vse aktualno vprašanje zaradi prodajaln industrijskih podjetij in zahtevalo, da se ne vodijo te prodajalne v skupnem knjigovodstvu, ker se na ta način zmanjšujejo
njih davčna plačila. Tvor niške prodajalne je treba v davčnem pogledu smatrati ko vse druge trgovine. Enake predloge sta stavila tudi združenje v Ljutomeru in Celje-okolica. Predsednik Kavčič omenja, da je o tem vprašanju razpravljal tudi skopljanski kongres in predsednik zagrebškega združenja, g. Prpič, je podal o tern velik in izčrpen referat, v katerem je navedel tudi ta drastičen primer: Tako so vse Batine prodajalne obdačene pri centrali v Zagrebu in posledica tega je, da plačuje podružnica v Skoplju, ki plačuje za vsoj lokal nad 100.000 Din najemnine, le par sto dinarjev pridobnine. Omenja, da je po skopljanskem kongresu opažati v tem pogledu na odločujočih mestih večje razumevanje za zahteve trgovstva.
Razpravljalo se je nadalje o predlogu združenja v Konjicah, da se dovoli 4 urni nedeljski delavnik za podeželske trgovine. Osebje naj bi dobilo nadomestilo s tem, da bi se mu dovolil opoldne poldrugourni odmor in da bi bilo v vseh praznikih popolnoma prosto.
Proti preostri davčni praksi
Vrsto predlogov zaradi davčnih vprašanj je otvorilo mariborsko združenje proti previsoki odmeri pridobnine. V času splošnega poslovnega zastoja so taka povišanja odmere nedopustna.
Predsednik mariborskega združenja Pin-tor je omenil nekaj drastičnih primerov, kako je bila pridobnina evidentno previsoko odmerjena. Prav tako se je grajalo, da se trgovcu z več podjetij odmerja pri-dtobnina na podlagi stanarine tolikokrat, kolikor podjetij ima, ko ima vendar le eno stanovanje. V debati o odmeri pridobnine so govorili predsednik Zbornice Jelačin, predsednik Kavčič in mariborski zastopnik Pinter, ki so navedli celo vrsto primerov, I
Združenje trgovcev v Ljubljani omenja, da nekateri finančni organi zahtevajo, da se mora plačati taksa za priznanice o plačah za pet let nazaj, tudi če ni nobene pismene pobotnice in je le v glavni knjigi zapisano, koliko plače ima nameščenec. Iz pojasnila Zbornice v Ljubljani pa jasno sledi, da je takšno tolmačenje tar. post. 33 taksnega zakona napačno, ker se plačuje taksa le takrat, kadar obstoji napisana pogodba.
V	debati se je govorilo tudi o dolu davčnih odborov. Naglašalo se je, kako težko stališče imajo člani davčnih odborov posebno v zadnjem času, ko se jim ne dajejo več zahtevani podatki, dasi imajo po zakonu do teh podatkov pravico. Tudi to odklanjanje podatkov pod neverjetnim izgovorom, da se obravnavajo sedaj davčni predlogi za letos ne za lani, spada v poglavje poostrene davčne prakse. Grajalo se je tudi, ker se ne dajo davkoplačevalcem možnost, dta prisostvujejo sejam reklamacijskega odbora, kadar se obravnavajo njih zadeve. Zahtevalo se je, da reklamacijski odbori javijo davkoplačevalcem, kdaj bodo v razpravi njih davčne napovedi.
Mariborsko združenje je nastopilo proti javnemu razpolaganju davčne odmere, ker vodi to le v denunciacije.
Združenje v Kranju zahteva, da se zniža trošarina na vino in žganje, ki ju prodaja trgovec. Ker je proizvodnik te trošarine oproščen, se s tem pospešuje samo nelegalna trgovina.
Pri tej priliki je omenil predsednik Jelačin, da je trošarina na špirit v višini 24 Din za hektolitrsko stopnjo mnogo previsoka in naravnost prohibitivna. Ko je znašala trošarina samo 10 Din, je dala ta
»Weekend«-hišica
v naravi bo razstavljena kot priključek k arhitektonski razstavi na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani. Hišica bo izdelana po načrtih arh. Jožeta Mesarja in bo stala sredi urejenega vrta na podstavku zidanem iz lomljenca v cementni malti ter ima 70 kv. metrov zazidane ploskve. Stene bodo napravljene iz 50 mm močnih smrekovih plohov na notranji strani izolirane proti vlagi in temperaturi ter obložene z vezanim opažem oziroma vezanimi ploščami. Konstrukcija bo izvršena tako, da jo je možno razstaviti v posamezne dele ter zložiti za prevoz. Hišica obsega predprostor, dnevno sobo s prostorom za cvetlice, dve spalnici, kuhinjo s štedilnikom, stranišče in teraso, dostopno iz dnevne sobe.
Vrt lci obdaja hišico, bo urejen po načinu angleškega parka s cvetličnimi gredicami, pergulo, ribnikom ter stezicami, ki so tlakovane z lomljenimi kamenitimi ploščami.
trošarina državi okoli 500 milijonov Din na leto, danes komaj 50. Zaradi tega je oškodovan kmet, ker ne proda krompirja in drugih proizvodov, oškodovana sta detajlist in grosist in oškodovan je tvomičar.
Združenje trgovcev v Murski Soboti predlaga resolucijo proti trošarini na cement, podobno tudi združenje iz Maribora. Zlasti se zahteva, da plača trošarino na cement tvornica.
Mnogo previsoka je tudi trošarina na sladkor, ki naj se zniža za najmanj 2 Din pri kg. Sedanja previsoka trošarina ima le to posledico, da se v vedno večji meri uporablja saharin. Tihotapstvo s saharinom more ustaviti le cenejši sladkor.
Proti previsokim taksam
Kar cela vrsta združenj je vložila predloge proti obveznemu kolkovanju računov že za zneske od 20 Din dalje. Vsa združenja zahtevajo soglasno, da se poviša dolžnost izvajanja taksiranih računov šele za zneske od Din 50'— dalje. Pri 'tej priliki se je navajalo, kako nekateri davčni organi pretirano tolmačijo davčne predpise. Tako zahteva davkarija v Kranju od sladoledarjev, ki vendar nikdar ne prodajo za 20 Din sladoleda enemu kupcu, da imajo računske bloke.
Sprejel se je nadalje tudi predlog združenja v Kranju, da se število zastopnikov trgovcev v reklamacijskem odboru poviša, najmanj za enega člana.
Združenje v Ljutomeru je nastopilo radi pavšaliranja pridobnine za male trgovce.
V imenu združenja v Mariboru je njegov predsednik Pinter nastopil proti temu, da daje Poštna hranilnica davkariji na razpolago vse podatke o višini prometa posameznega davkoplačevalca. — Davčna uprava smatra vse te podatke o denarnem prometu kot dokaz izvršenega poslovnega prometa, kar pa je docela zgrešeno. Kajti na Poštno hranilnico se vlaga denar tudi kot depozit ali v druge namene, da se vrne dolg ali zbere denar za kavcijo in podobno in dobi zato davčna uprava čisto napačen pojem o dejanskem poslovnem prometu.
V zvezi s tem so nekateri govorniki predlagali, da se trgovci bolj poslužujejo slovenskih denarnih zavodov. Tudi o potrebnosti zasebnega obračunskega zavoda se je pri tej priliki govorilo.
Zelo interesantna debata se je razvila zaradi predloga združenja v Kranju, da se pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev razširi na vso državo, vendar pa tako, da ostane to v vsaki pokrajini avtonomno. V debati so govorniki opozarjali na razne nevarnosti tega predloga, ki so vsi soglašali s tem, kakor je poudaril predsednik Jelačin, da s svojim denarjem sami razpolagamo. Po pojasnilih predsednika Kavčiča, da je tudi Pokojninski zavod v Ljubljani odločno nastopil za to, da se varujejo vse pridobljene pravice in da zato odklanja vsak centralizem v pokojninskem zavarovanju, je predkonferenca prešla na predlog združenja v Murski Soboti, da se pritegnejo h trgovinskim pogajanjem tudi gospodarski strokovnjaki. Predlog je bil soglasno sprejet.
Za minimalne delavske plače
V imenu Maribora poroča g. Pinter o ipotrehi uvedbe minimalnih delavskih plač. Nekateri podjetniki najemajo brezposelne in jim dajejo za delo le hrano. Ti reveži si ne morejo kupiti niti naskromnejših oblačil. Zato je potrebno, da se takšno izkoriščanje delavcev, ki je zlasti v navadi pri tujih tvorničarjih, prepreči z uvedbo minimalnih mezd.
Predsednik Kavčič: Vsi brez izjeme smo za uvedbo minimalnih delavskih plač, ker zahteva to že naše socialno čustvovanje. Ne moremo se pa strinjati s predlogom
Stanje Narodne banke
Po izkazu z dine 22. avgusta se je iz-premenllo stanje Narodne banke takode (vse številke v milijonih Din):
Zlata in kovinska podloga se je zmanjšala za 24-7 na 1899’81, devize, ki ne spa dajo v podlogo pa so se povečale za 31-8 na 54-7. Vsota kovanega denarja v 'srebru in niklju se je povečala za 11'07 na 274T3.
Skupna vsota meničnih in lombardnih posojil se je povečala za 4‘2 na 1831-5.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 46 09 na 4105-7, obeinem pa so tudi padle obveze na pokaz za 22-7 na 1238-2. Obveze z rokom so se povečale za 2-4 na 853-9.
Skupno zlato in devizno kritje je ostalo s 35-55% neiizpreimenjeno) samo zlato pa se je dvignilo od 33-29 na 33-78%.
delavske zbornice, da naj bi se določevale minimalne delavske plače po inšpektoratih in za vsaJko pokrajino posebej. Smo nasprotno na stališču, da morajo biti minimalne delavske plače v vsej državi enake. Ce so v drugih banovinah prenizke, potem se naj v teh položaj delavcev zboljša, ne pa da bi se položaj delavcev pri nas poslabšal. Minimalne delavske plače naj bodo zato v vsej državi enake, kar je potrebno tudi zato, da so konkurenčni pogoji tvornic povsod enaki.
Delegat Senčar dostavlja k teinu predlogu šo zahtevo, da država zboljša plače svojih dnevničarjev, ki so plačani tako slabo, da nimajo dovolj niti za golo življenje.
Razni predlogi
/druženje v Ljutomeru zahteva revizijo zaščitnih carin ter odpravo določbe, da se mora denar mladoletnih nalagati edinole v Drž. hip. banki.
Nadalje so bili vloženi predlogi: da se izvede revizija zakona o zaščiti kmeta v tem smislu, da bodo dedščine izločene iz zaščite, da se odpravi monopolizacija šolskih zvezkov in da se odpravi dobava moke in koruze občinam po znižani prevoznini, ker se s to koruzo samo trguje. Samo v eni občini v brežiškem okraju se je prodalo 150 vagonov moke, ki je bila dobavljena po znižani ceni.
Združenje v Ljutomeru je vložilo vrsto predlogov za zboljšanje obmejnega prometa, da se zgradi skladiščno poslopje v Gor. Radgoni, da se uvede C telefonska služba v Gor. Radgoni, in da se uredi tranzitni promet čez Cankovo.
Združenje v Konjicah zahteva v svojem predlogu, da se zboljša promet na progi Konjice—Zreče, ljutomersko združenje zahteva, da se prepreči, da dobivajo upokojenci in drž. nameščenci svoje plače neredno.
Za pomoč našim denarnim zavodom
Med drugimi predlogi za odpravo denarne krize je bil tudi predlog za znižanje obrestne mere Narodne banke na 5 odstotkov. Nadalje je zahtevalo združenje v Murski Soboti, da se dajo denarnim zavodom večji krediti.
K besedi se je oglasil predsednik Jelačin, ki je v temperamentnem govoru nastopil za pomoč našim denarnim zavodom.
Vsi smo za Jugoslavijo (živahno odobravanje) in za nas ni bilo treba 6. januarja, ker smo bili vedno za načela 6. januarja. (Tako je!)
Apelira na poslance, da složno delujejo z gospodarskimi krogi,
Dnevni red konference obrtniških zbornic v Ljubljani
Kakor smo že poročali, bo dne 3. in 4. septembra v Ljubljani v prostorih ljubljanske Zbornice za TOI konferenca vseh obrtniških zbornic in obrtniških zborničnih odsekov Jugoslavije. Dnevni red kon-feienoej lci bo največ je važnosti za vse jugoslovansko obrtništvo, je določen tako-le:
1. Novelizacija obrtnega zakona. Za referat poskrbi zagrebška obrtniška zbornica.
2. Postopek pri odmeri pridobnine in naša davčna praksa. Za referat poskrbi ljubljanska zbornica za TOI.
3. Zaščita domače delavnosti in zaposlo-vaaije 'tujih delovnih siL Referdma Obrtniška zbornica v Sarajevu.
4. Sistematična ureditev pospeševanja obrtništva, referira Zbornica za TOI v Podgorici.
5. Uredba o strokovnih nadaljevalnih šolah, referira Obrtniška zbornica v Osjeku.
6. Predlogi posameznih zbornic.
Glavni namen konference je, da pride
v vseh teh važnih vprašanjih do popolnega soglasja jugoslovanskih obrtnikov in da bi se potem predložile o vseh teh vprašanjih vladi resolucije, ki bi izražale skupne in enotne zahteve jugoslovanskega obrtništva.
Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
z dne 20. avgusta objavlja: Priol: Glavne smernice sadne proizvodnje in trgovine
— Gospodarske razmere posameznih držav — Pregled tujih trgov — Trgovinsko-polilične in carinske vesti — Gospodarska vprašanja in dogodki — Gibanje zunanje trgovine — Prometne vesti — Cenik za zavarovanje valute — Razstave in sejmi — Drobne vesti — Razdelitev kontingentov
— Povpraševanje po našem 'blagu v tujini.
Obtožbe proti Prizadu
Poseben pomen pa je dobila predkonferenca, bo se je z ozirom na predlog Maribora začelo razpravljati o neuspehu letošnjega sadnega izvoza iz Maribora. Sadnemu izvozu »o se delale ovire in vsled teh ovir gnije sedaj sadje.
Na to aktualno in nujno potrebno vprašanje je dal obširna pojasnila delegat Hrastelj, ki je podal vso histerijo letošnje sadne izvozne kampanje. Med drugim je izvajal:
Stoji, da je letošnjega neuspeha kriv Pri-zad. Trgovinska pogodba z Nemčijo je bila že davno sklenjena in Prizad je vedel za pogoje sadnega izvoza. Vedel je tudi, da bi dobil slovenski sadjar le 40 par, a vendar je za sebe zahteval 90 par od kg. — Združenje sadnih trgovcev in izvoznikov v Mariboru ni vedelo ob pričetku sadne izvozne sezone niti za kontingente, niti za višino premije, niti za druge podrobnosti. Ko je že prišel čas izvoza se je zapravilo 14 dni z nepotrebnim čakanjem na izvoznice. Jabolka so bila tedaj že utrgana, a še se ni vedelo, kdo dobi premijo. Brez tega pa je bila kalkulacija nemogoča. Ko je bilo končno urejeno vprašanje kontingentov, je zopet vse zastalo, ker še ni bilo rešeno vprašanje kreditov. Med tem je Prizad že sklenil pogodbo z izvozniki in ustanovilo se je priložnostno združenje izvoznikov, ki pa se je zaradi različnosti osebnih interesov njegovih članov po nekaj dneh razšlo. Čas je med tem potekal in utrgana jabolka so začela gniti. Ko smo začeli delati iz črnih jabolk sadjevec, se je ustanovil II. sindikat, ki nam je naročil, da se začne dne 15. in 17. izvažati. Določena je bila cena 1’80 Din za kg. Kmet bi dobil 1-20 Din, vsi drugi stroški bi znašali 60—65 par, da bi zaslužil izvoznik 15—20 par. Ko je bilo vse pripravljeno za izvoz, ni bilo kreditov
Med tem pa je, kakor je pripomnil delegat Senčar, Rumunija ves čas izvažala jabolka v Nemčijo. Izvažala pa jih je tudi Madjarska, naša pa so gnila doma. Zato naj Prizad pusti sadno trgovino in naj se zopet uvede svobodna trgovina.
Delegat Škrbec postavlja vprašanje, kdo je Prizad in prečita nato imena njegovih članov, ki so sami uradniki. Ne enega gospodarskega človeka ni v Prizadu.
Delegat Kuharič: Prvotno je hotel Prizad, da prejme on pol premije, pol pa sadni izvoznik. Pozneje se je zadovoljil s tem, da dobi od 8000 Din premije on le 2000 Din. Ta denar gre v fond za pospeševanje izvoza. Zakaj treba ustanavljati nov fond, če je tu že Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Lani so se prodajala jabolka brez Prizada po 4*— do 4-50 Din, letos pa po Din 1-—!
Ni res, da je Nemčija zahtevala, da se sadje izvaža le v zabojih. Toda če se izvaža sadje a la rinfusa, potem bi mogli v ceni še konkurirati, če pa v zabojih pa ne
več.
Hrastelj: Tudi ni res, da bi Nemčija zahtevala prevoz jabolk v zabojih zaradi uši. Če je uš v jabolkih, je čisto vseeno, če se izvažajo ta v zabojih ali v nasutem stanju.
Delegat Pinter nastopa proti previsoki premiji, ki jo dobiva Prizad. Če dobi le 75 par, bi to znašalo 3,250.000 Din. Ali ni 5 par dosti samo za pisanje izvoznic.
Soglasno so bili nato izvoljeni' štiri člani za odbor, ki naj sestavi resolucijo in to delegati: Senčar, Hrastelj, Kuharič in Šume r.
Tajna vojaška pogodba jo bila baje sklenjena med Nemčijo in Poljsko, kakor poročajo nekateri francoski listi.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
hran JelaOn
Ljubljana
•
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Toina in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
Prodaja soli
Združenje v Murski Soboti je predlagalo, da se odpravi sedanji način prodaje soli in vžigalic po velikih zakupnikih in da naj prodajajo sol železniške postaje. Združenje v Ljubljani pa se izreka za sedanji sistem.
V	debati je nato dal obsežna pojasnila predsednik Jelačin, ki je tudi stavil več predlogov, katere so delegati sprejeli.
Upravičena je zahteva, je izjavil preds. Jelačin, da se cena vrečam zniža, ker je 12 Din za vrečo res preveč. Tudi naj mo-nopolska uprava odkupuje po višji ceni sol. Umestna pa bi bila še posebno zahteva, da se cena soli izenači. Prav tako treba zahtevati, da bo v Ljubljani stalno na skladišču od 600 do 1000 vagonov soli, ker bi se moglo drugače pripetiti, da bomo lepega dne brez soli, kakor je bilo nekaj tednov po vojni.
Ni misliti, da bi monopolska uprava odstopila prodajo soli železnicam. Je pač tako, da si tudi državne ustanove medseboj-
Polno zasedena je bila velika kino-dvo-rana, ko je otvoril ob 10. dopoldne predsednik zveze Josip J. Kavčič 14. redni občni zbor Zveze trgovskih združenj. Kon-staliral je pravilno sklicanje občnega zbora in njegovo sklepčnost, saj je bilo na zboru 82 delegatov, ki so zastopali 8200 trgovcev. Za overovatelja zapisnika imenuje gg. Sporna in Fazarinca. Svojo odsotnost je opravičil dolgoletni blagajnik Verovšek, ki je prikovan na bolniško postelj. Narodni poslanec in bivši minister Ivan Mohorič je poslal pismo, v katerem sporoča, da je žal zadržan, da bi se udeležil občnega zbora, da pa mu želi popoln uspeh. Zadržana sta tudi delegata Stanko
Letošnji občni zbor Zveze se je nekoliko I zakasnil, ker smo bili zelo zaposleni z organizacijskim delom, zlasti s pripravami velikega kongresa v Skoplju in z izvajanjem njegovih sklepov.
Če na kratko očrtam sedanji gospodarski položaj, potem je treba reči, da se položilj ni dosti zboljšal. Agrarna kriza traja že naprej in se ne more zmanjšati, dokler trajajo sedanje razmere. Tudi v trgovinski politiki ni še zboljšanja. Nasprotno je še napredoval protekcionizem in uvajale so se nove prohibitivne carine in novi kontingenti. Snovali so se novi bloki, od katerih so za nas posebno važni Podonavski blok, gospodarska Mala antanta in balkanska unija. Zlasti je naša želja, da bi se vzhodna Evropa gospodarsko zbližala in posebej pozdravljamo zbližan jo z Bolgarsko.
Dokaj živahno je bilo delovanje naše vlade v pogledu sklepanja novih trgovinskih pogodb. Zaradi avtarkičnega stremljenja raznih držav pa je še vedno zuna-ii'a trgovina težavna. V naši zunanji trgovinski politiki smo odvisni od gospodarskega položaja v svetu, v naši notranji gospodarski politiki pa je vse odvisno od nas samih. Reči moramo, da s sedanjo smerjo v naši notranji trgovinski politiki n1sm« zadovoljni, ker vidimo, da je
naša trgovina brez načrta.
Ta neusmerjeno«* trgovinske politike povzroča enostranost v zakonodaji. Tudi se ne uvažujejo v dovoljni meri pogoji za napredek posameznih panog gospodarstva.
V notranji gospodarski politiki se opaža silen fiskalni pritisk in privilegirano negovanje kcnzumov, dočim se važni interesi trgovstva ne upoštevajo v zadostni meri.
V naši zunanji trgovinski politiki pogrešamo zlasti s motren^ izvozno politiko, ki bi se lotila perečega vprašanja znižanja prevoznih tarif, omiljenja deviznih predpisov, prideljevanja gospodarskih strokovnjakov trgovinskim pogajanjem ter opustitve izvoznih monopolskih odredb.
Naš denarni trg je še vedmo neurejen. Še vedno imamo denarno zaporo in mrtvilo v denarnem prometu vlada še nadalje. Na-
no vedno ne zaupajo. Monopolska uprava daje danes sol le proti takojšnji gotovini, vprašanje je, če bi mogle železniške postaje vedno naprej plačati sol. Je pa tudi bolje, da danes zasluži vsaj teh 80 večjih zakupnikov, ko nobeden.
Kar se pa tiče vžigalic, je vsaka sprememba prodaje izključena, ker ima tu vso ingerenco družba, ki je dala državi znano Kreugerjevo posojilo. Stavlja zato v smislu svojih izvajanj razne predloge, ki jih je zbor sprejel z odobravanjem.
Za dvig lesnega izvoza
Na dnevnem redu je bila še resolucija zaradi lesnega izvoza, ki jo je vsled poznega časa utemeljil delegat Škrbec ,le v par lapidarnih besedah. Naglasil je, da je les prvo 'bogastvo Slovenije in da je njeno blagostanje odvisno od lesnega izvoza.
Zlasti pa je nastopil proti vsakemu poizkusu centralizacije lesnega izvoza. Zato zahteva, da se organizira osrednji lesni nadzorni odbor po pokrajinah. Kontrolni
Lenarčič in Miiller iz Črnomlja. Nadalje so poslali pisma, da se žal ne morejo odzvati povabilu im priti na skupščino narodni poslanci Krejči, Prekoršek, Benko in Petovar, ki so že preje obljubili svojo udeležbo na drugih zborovanjih, oz. prireditvah.
Nato pozdravlja vse udeležence skupščine, zlasti pa: zastopnika oblasti pod-naeelnika Doreanija, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina in tajnika dr. Ples-sa, nar. poslanca Gajška, župana in banovinskega svetnika Jereba, zastopnika društva »Merkur«, njegovega podpredsednika Smerkolja, zastopnika domačega združenja predsednika Šumra ter zastopnike
zado vanje hranMnih vlog se še ni ustavilo. Znanjšanje hranilnih vlog za 458 milijard v letih od 1932 do konca 1. 1933 je ustavilo delovanje denarnih zavodov. Dočim pa so vloge v nedržavnih zavodih nazadovale, „ rastejo vloge v državnih zavodih. Tako izkazujeta Drž. hipotekarna banka in Poštna hranilnica do konca L 1933 porast vlog v višini 0‘44 milijarde. Ta denar odhaja iz našega gospodarstva,, ki zaradi tega vedno bolj slabi. Nujno potreben bi nam bil bančni zakon, ki bi ustvaril tudi važen psihološki moment, ker bi se z njim dvignilo zaupanje ljudi do denarnih zavodov. Doživeli smo vendar velikanske denarne polome, za katere pa nihče ni bil poklican na odgovornost. Ni se čuditi, če je nastalo nezaupanje.
Državne finance
ne nudijo razveseljive slike. Državni dohodki so znašali v devetih mesecih proračunskega leta 1933/34. 0910 milijonov dinarjev, napram 9970 milijonom v 1. 1932/33. Velik padec dohodkov je bil deloma krit z zvišanjem neposrednih davkov za 317 milijonov. Bojimo se, da se bo davčni pritisk po novem davčnem zakonu še znatno zvišal in kar s strahom pričakujemo onih listkov, ki nam bodo sporočali novo odmero, pa čeprav je že sedanja dosegla višino, ki je kratkomalo več ne zmoremo.
Naša Fnanona zakonodaja še vedno ni izenačena in še vedno ni pri predpisovanju davkov enotnih načel in enotne prakse. Če pa se že izenačuje, potem se pozablja, da more odredba, ki je za gospodarsko zaostale pokrajine pospešujoča, pomeniti za gospodarsko naprednejše že težko oviro napredka. Tako na primer predlogi glede strokovnega nadaljevalnega šolstva. Dočim se pri nas zahteva za sprejem v strokovno nadaljevalno šolo že nižja srednja šola, bi po novem načrtu zadostovala dovršena ljudska šola, dočim bi smeli na šolah poučevati le učitelji s fakultetno na-obrazbo, kar je čisto pretirana odredba. Zato ne gre, da se predpisujejo tudi v podrobnostih zakoni za vse pokrajine enako, temveč izdajali naj bi se
urad, kakor se pa sedaj projektira, bi nujno privedel do enakih posledic, kakor jih vidimo sedaj pri izvozu jabolk.
S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Kavčič se je zahvalil delegatom za njih vzorno vztrajnost in pazljivost, s katero so sledili vsem predlogom v pet ur dolgi predkonferenci.
V	dobrem razpoloženju, ker so se zavedali, da so izvršili veliko delo, so odšli delegati na večerjo, od tam pa v Narodni dom, kjer je koncertiral domači orkester dovršeno.
Izrečenih je bila seveda tudi cela vrsta iskrenih napitnic, ki jih je otvoril župan in notar Jereb. Od gostov so se zahvalili za napitnico predsednik ljubljanskega združenja Soss, predsednik Zveze Kavčič, ki je /.lasti naglasil nacionalno zavest trgovstva, predsednik zbornice Jelačin in drugi. Pa še cela vrsta iskrenih in lepih zdravic je bila izrečena in zavladalo je razpoloženje, da bo vsem ostal prijateljski večer v Konjicah v najlepšem spominu.
listov ter vse druge zborovalce.
Treba pa je, da se pri tej priliki spomnimo tudi našega prvega državljana, na katerega se obračajo zlasti v teh težkih časih oči vseh Jugoslovanov, na našega vladarja Aleksandra I. Predlaga, da se mu pošlje udanostna brzojavka, čemur zbor pritrdi z največjim navdušenjem. Nato predlaga predsednik Kavčič, da se pošljejo pozdravne brzojavke trgovinskemu ministru dr. Demetroviou, ministru za soc. politiko in nar. zdravje dr. Novaku in šefu Dravske banovine banu dr. Marušiču. Vse predloge osvoji zbor z odobravanjem.
Nato je podal predsednik Kavčič to pred-sedniško poročilo:
le okvirni zakoni,
dočim naj bi se pokrajinam prepustilo, da v okviru teh zakonov odločajo te v podrobnostih same. Prav je, če napredujejo dmge pokrajine, ne gre pa, da bi zaradi zaostalosti enih pokrajin morale še druge pasti na njih stopnjo.
/Nova uredba o zaščiti trgovcev in obrtnikov, ki j© bila predlagana, ni dobila v vladi večine. Glede zaščite gospodarskih stanov je bilo naše načelno stališče, da smo sploh proti vsaki zaščiti. Če pa se izda zaščita za en stan, potem se morajo enakomerno zaščititi tudi vsi drugi stanovi, zlasti pa oni, ki so bili od te zaščite prizadeti.
Proti preostri davčni praksi.
Težko delo čaka letos davčne odbore. Davčni uradi so dobili nalog, da postopajo v priredbenem postopku kar najstrože. Gre se že tako daleč, da so dobili uradi že ponovno nalog, da ne dajejo članom davčnih odborov podatkov od prejšnjih let, čeprav imajo člani pravico zahtevati od davčnih odborov vse podatke, ki so jim za presojo potrebni.
Tudi v naši osrednji Organizaciji jugoslovanskega trgovstva je bilo davčno breme eno najtežjih vprašanj, zaradi katerega smo opetovano posredovali. Povedali smo na odločilnih mestih da smo pripravljeni dajati državi potrebne davke, 'toda ti naj se jemljejo tam, kjer je denar. (Odobravanje.) Navzlic zmanjšanemu prometu se zahtevajo
Dne 30. avgusta bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja: knjig, dopisnih karti, bombaževe in polsvilene tkanine, gradbenega lesa, plakatov, reklame za avtomobile in motorje marke »Citroen«, gumijastih kopalnih kap, sanitetnega materiala, medicinskih instrumentov, lovskih pušk, raznega pohištva, stare konfekcije, porcelana itd.
Dne 31. avgusta bo v pisarni Komande 39>. pešadijskega polka v Celju I. javna ustna licitacija za dobavo ljudske hrane (mast, olje, krompir, zelje, kis, kava, paprika, cikorija, čaj).
višji davki in v ta namen se skuša odmeriti davek po vse mogočih zunanjih znakih. Vedno se sprašuje davkoplačevalec, kaj da je potrošil. Toda pripomniti moram z vsem poudarkom, da je še vedno v veljavi zakon, po katerem je obdačen samo enoletni čisti donos, nimamo pa še davka na potrošnjo.
Davčno -vprašanje je bilo tudi največja pobuda za naše °rganizatorično delovanje. Zaradi novega davčnega zakona smo imeli staln© konference in naša centrala je dejansko zaradi novih davčnih dajatev že delovala, ko še ni bila niti ustanovljena.
Najprej se je zaradi novih davkov vršila od 26. do 27. novembra konferenca v Beogradu, nato sredi decembra v Zagrebu. Če se še spominjate, je nato nastal zaradi novih davkov v finančnem odboju velik boj in tu se moramo s priznanjem spominjati dela posl. Mohorja (Živio-kiici), ki se je nad vse zavzel za naše interese in ki je ob podpori posl. Krejčija dosegel, kar je bilo mogoče doseči. Obema izrekam s tega mesta našo zalivalo. (Odobravanje.)
Popolna solidarnost je takrat vladala med gospodarskimi krogi v vsej državi
Dolgo vrsto let je bila naša' Zveza edina pokrajinska organizacija trgovstva v državi. Mi smo to težko občutili, ker smo vedeli] da bi dosegli mnogo več, če bi bili združenj z drugimi gospodarskimi organizacijami. Zato smo se vedno trudili za ustanovitev vsedržavne organizacije trgovcev. Naše prizadevanje je imelo uspeh in ustanovili so se savezi v Zagrebu, Novem Sadu, Osjeku, Beogradu, Skoplju in sedaj se ustanove še v Splitu in Vel. Bečkereku. Ko so bili ustanovljeni prvi savezi, pa je nastala tudi možnost za ustanovitev vsedržavne organizacije, ki je bila nato sklenjena
na velikem skopljanskem kongresu.
Tega so se udeležili Slovenci v odličnem številu, saj je bilo naših delegatov nad 80. Skopljanski kongres, katerega se je udeležilo 2000 delegatov in 5000 zborovalcev, je pokazal veliko državotvornost jugoslovanskega trgovstva, pa čeprav je moral tudi naglasiti, da s sedanjim vodstvom gospodarskih vprašanj ne more biti zadovoljen. Z zadoščenjem moremo konstatirati, da \6 skopljanski kongres potrdil in usvojil vse dolgoletne zahteve organiziranega slovenskega trgovstva in zato smemo tudi upati,-da bodo te vendarle doživele svoje uresničenje.
Z ustanovitvijo centralnega predstavništva trgovskih zadružen] je bilo kronano naše delo za1 organizacijo jugoslovanskega trgovstva. V tem osrednjem, predstavništvu jugoslovanskega trgovstva zastopava slovensko trgovstvo predsednik mariborskega združenja Panter in moja malenkost.
Na kongresu v Skoplju smo zlasti nastopili proti prodajalnam industrijskih podjetij in zahtevali smo tudi, da se izvedejo volitve v gospodarske zbornice, ker so jih delavci za delavske zbornice že imeli. Kljub temu pa ni naša zahteva bila izpolnjena.
Na vseh skupnih konferencah sem poudarjal veliko slogo, nacionalno zavest in gospodarsko delavnost, ki preveva slovensko 'trgovstvo. Pri nas delujejo vse organizacije složno in povedal sem, da je v naši zbornici 13 članov naših članov. Delamo vedno slo/jio in tako je tu predsednik Jelačin kot redov, dočim sem jaz kot redov v Zbornici. Ta naša sloga je napravila na vse močan vtfs.
Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 31. avgusta ponudbe o dobavi 2400 kg pocinkane pločevine in 101 kg oinkove pločevine; do dne 3. septembra o dobavi 100 kg črne pariške suhe barve, 50 kg berlinsko modre suhe barve, 100 kg sikativa, 100 kg lanenega olja, 100 kg terpentinovega olja.
Direkcija p°šte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo 636 m* drv na dan 18. septembra ob 11. uri v pisarni računsko-ekonomnega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg štev. 2. — Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5-odstobna kavcija. Pogoji se lahko vpo-gledajo in kupijo po Din 20-— v pisarni direkcije.
Potočite pcedsedniUa iCai/cua
F. PlFČCVCI slatina kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. -----	■	—	~~=r
. Mi smo konstruktiven element, ki hoče mir, da more neovirano delati in ki ne mara za revolucijo. ’
V	Skopi ju simo tudi nastopili pnolti davčnim privilegijem, ki jih uživajo kon-miimi 'in nabavljalme zadruge. Priznati treba, da so se naše zahteve začele uva-ževati. Nismo pa še dosegli nobenega napredka glede socialnega zavarovanja trgovcev, dasi je tako Zbornica ko Zveza predložila vse potrebne osnutke.
S posebno vnemo se je Zvetza borila
za malega podeželskega trgovca,
ker je ta v posebno težki stiski. Borili smo se pa) za malega trgovca tudi zato s posebno vnemo, ker vemo, da si veliki trgovec lažje pomaga, ko mali, lej se danes bori že za svoj obstoj.
iKo pa omenjam skopi jamski kongres, mi dovolite, da se spominjam tu tudi predsednika Saviča, ki je neustrašno zastopal naše težnje in 'interese v Beogradu
-	• M v Naj mu bo izrečena tudi na tem mestu za njegov trud naša iskrena zahvala. (Živio klici.)
Prihajamo v čase, ko se zopet začenja Slišati
zabavljanje proti trgovini.
In vendar so bili trgovci v vseh časih prvi kulturni poinirji dn vendar ni bilo naroda, ki bi doživeli blagostanje brez trgovine. To zabavljanje proti trgovcem pa nastaja zlasti iz one napačne misli, ko da bi bil trgovec odveč in da se zaradi njega po-dražuje blago. Treba že enkrat povedati, da je napačna tista nesrečna misel, ko da bi bila posredovalna vloga trgovca že končana. Trgovec posreduje zamenjavo blaga na svoj riiziko, on plačuje davke in samo njegova strokovna usposobljenost mu omogoča, da 'posreduje konzumentu blago, ki ga 'potrebuje po najnižjd ceni. Zadruge imajo le minimalen vpliv na cene, pri temi pa vodi njih delo navadno v birokracijo, ki blago nujno podraži. Posebej pa je treba omeniti še socialno delo, ki ga vrši trgovec. Ko so bili rudarji brez zaslužka, je bil trgovec tisti, ki jim je kreditiral blago, čeprav je vedel, da ne dobi tega blaga nikoli plačanega. Zato je ta amimoznoSt .proti trgovcem največja krivica.
Propadanje naše trgovine in obrta
je zavzelo že vznemirjajoč obseg. Samo v zadnjih dveh in pol letih se je zmanjšalo število trgovskih in obrtnih obratov za 4452. Ta številka pove vse in kdor težkih posledic tega nazadovanja ne razume, temu res ni mogoče pomagati. To je propadanje srednjega stanu, ki je stržen onih sil, ki so za razcvet in varnost države najvažnejše. To je tem večja nesreča, ker je srednji stan konstruktivni element naroda, naravnost hrbtenica narodne sile. Boj za pravice srednjega stanu je tudi zato boj za obstojno možnost naroda. Zlasti iše, ker je proti skrajnostim na levi in onim na desni edino srednji stan resna obramba.
Izpregovoriti .pa je treba še o enem predsodku, ki močno ovira napredek naše pokrajine. To je namreč ono mnenje, da je pri nas blagostanje silno veliko. To napačno mnenje o našemi blagostanju na-staja, ker pozabljajo nekateri, da lepo pobeljena hišica ni dokaz bogastva, temveč civilizacije. Tudi delavec, ki ima ovratnico, zato še ni bogataš, kakor ni treba, da je revež kmetovalec na jugu, ker je slabo oblečen. So le razmere druge, ki so povzročile te razlike. Sodba po zunanjih znakih je tudi v temi oziru napačna.
Dolžnost današnjega zbora je, da spregovori tudi o nujnosti
zveze Slovenije z morjem.
Znova moramo naglasiti, da je ta zveza neohhodna potreba in znova moramo poudariti, da je že čas vlade, da izpolni svojo obljubo in da ustvari to zvezo. Brez te zveze je Slovenija odrezana od morja in zaito je ta zveza neobbodna.
Potrebna pa je tudi. zato, ker Dravska banovina nujno potrebuje javnjh del. Treba že enkrat misliti na to, da se dobi denar za ta dela in misliti tudi na denar za druge investicije, zlasti pa na velike prometne zveze, ki bi vezale Slovenijo od Jesenic in od Maribora z južnimi kraji. S tem bi bilo tudi najbolje poskrbljeno za
50% popu»t na železnicah je dovoljen vsem posetnikoim jesenskega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 1. do 10. septembra. Za polovično voznino zahtevajte na postajni blagajni železniško izkaznico, ki stane 5 Din.
tujski promet, ki je brez dobrih avtomobilskih cest nemogoč. A za tujski promet je naša država kakor ustvarjena, saj nikjer ne dbživi tujec na primeroma kratkem 'potovanju toliko različnosti, kakor bi jih doživljal skozi našo državo.
Ko gledamo kaj je in kaj bi moglo biti, vidimo in moramo komstatirati, da tale o, kakor se je doslej gospodarsko delalo, ne more iti reč naprej. Je to prepričanje vsega trgovstva v Jugoslaviji, ki glasno zahteva, da se še enkrat začne pri nas uveljavljati
prava gospodarska politika.
Ne pridemo naprej, ker nimamo prave organizacije v državi, katero dobimo le z organizacijo 'Stanov,
s pravo *tanov»ko demokracijo.
Naša. zahteva po pravi stanovski demokraciji ,in stanovskem zastopstvu se je dostikrat napačno tolmačila in zato smatram za potrebno, da tu ponovim pojast-nilo, ki ga je sprejelo naše centralno predstavništvo na seji po skopijanskem kongresu o naši zahtevi, da je potrebna nujna reforma naše gopodarske politike. To pojasnilo se glasli:
>1. Visi gospodarstveniki v najširšem: smislu, odnosno vsi delovni stanovi morajo opravljati svoje državljanske pravice samo po svojih obveznih stanov8kih organizacijah.
Z 'vpostavitvijo te stanovske demokracije se bo dosegla popolna soglasnost interesov vseh družbenih slojev, a istočasno obvarovala osnovna načela demokracije, ki so neoibhodno potrebna za najzdravejši razvoj vseh narodnih sil.
2. V zvezi s težnjo, da ise ustvari v naši državi gospodarstvo po načrtu, je trgovstvo na podlagi izkušenj, katere ima v nekaterih poiskusih te vrste, na stališču, da je treba čim prej izdelati gospodarski načrt ob sodelovanju vseh gospodarskih organizacij, izvršitev tega načrta pa se naj prepusti svobodni tekmi gospodarstva.
Gospodarstvo po načrtu z definicijo: »Da se mora celotno gospodarstvo izročiti radi organizacije in izvrševanja razčlenjenim samoupravnim telesom,« je utopija, ker nima osnovnega elementa: svobodne tekme, strokovnega zanimanja, kakor ne osebne materialne odgovornosti. Vsako otati-zacijo gospodarstva je treba v osnovi zavrniti.
Interes naše države in našega naroda je; svobodna z ničimer ovirana razmenjava dobrin, ki jo je treba prepustiti trgovskemu stanu.
3. Trgovci, stoječ na stališču, da je svoboda dela in tekme nujna v gospodarskem življenju, v načelu niso proti ustanavljanju zadrug, temveč smatrajo, da so te kot proizvajalne in kreditne zadruge celo potrebne in jih je treba zato podpreti. Nabavljalno-fconzumne zadruge se morajo smatrati kot trgovine, ki morajo nositi vse fiskalne obremenitve in izpolnjevati vse pogoje, ka so predvideni za opravljanje trgovskih poslov.
Narodna trgovina občuti veliko potrebo po pospeševanju izvoza kmetijskih pridelkov' in v ta namen bi bilo treba gojiti zlasti tipizirane proizvode. V ta namen naj bi kmetijsko ministrstvo izdelalo smotren zadružni sistem produktivnih zadrug, dočim se naj dosedanji sistem subvencioniranja kot škodljiv odpravi.«
Proti žalitvam trgovskega stanu
Poudaril bi še nekaj. Na skupščinah raznih nabavljalnih zadrug se dostikrat naravnost žaljivo napadajo trgovci. Vse meje pa presega, kar je govoril visok uradnik, ki je bil vrhu tega še Slovenec, na skupščini v Sarajevu o trgovstvu. (Škandal!) Mi proti temu odločno protestiramo. Smatram, da je pri vsej različnosti nazorov dostojnost še vedno lepa čednost. (Tako je!)
Za napredek kmetskega stanu.
Končno je treba pogledati tudi kako je z našim kmetom. Ze 18 let ga rešujejo politiki, a kmet nima danes niti najbolj osnovnih organizacij. Nima niti kmetijske zbornice, nima niti svojih sreskih organizacij, ki bi skrbele za to, da bi kmetovalec gojil samo to, kar mu more donašati čim večji dobiček.
Res je
že čas, da bi se kmet vodil sam brez nepotrebnih varuhov.
Smo optimisti.
Bodimo 'odkritosrčni dn priznajmo, da smo v nekaterih primerih tudi nekaj dosegli. Ne kritiziramo pavšalno, ker sta objektivnost in optimizem naši dobri lastno-
sti. Zato bomo vztrajali v borbi, ker vemo, da pride po vsakem dežju sonce.
Objektivno priznavamo, da je tudi nekaj ugodnih znakov, da moremo biti optimisti. Produkcija narašča, brezposelnost je padla, indeks cen ise je nekoliko dvignil, državni papirji so po vrednosti narasli in poslovni promet je večji. Seveda so ti uspehi res še skromni, ki pa kažejo da kriza polagoma popušča.
Upamo zato na boljšo bodočnost, pa čeprav so ti znaki zboljšanja še skromni. Toda vztrajati moramo in vsak mora storiti svoje delo na odkazani m,u poziciji. Pri delu pa moramo gledati na to, da smo vedno kulturni in da bomo ko klic vesti gledali na to, da se povsod dela pošteno. In ta klic vesti moramo biti mi in gledati na to, da se vse delo vrši pošteno in da se vsakdo zaveda svoje odgovornosti do naroda in države ter do svojega stanu.«
Dolgotrajen aplavz je nagradil predsednika Kavčiča za njegov izčrpni referat.
Pozdravi gostov
Kot prvi je pozdravil goste notar Jereb, župan Konjic. Pozdravlja zborovalce v imenu trga ter konjiškega sireza, a tudi kot član banovinskega sveta. Priznava, da je trgovstvo z javnimi dajatvami obiemenjeno že v tej meri, da gredo te že na račun matične glavnice. Če pa gleda vztrajnost trgovcev v boju za svoje pravice, če posluša vse te odlične referate in če vidi vso to dinamiko, ki jo kaže vaše zborovanje, pa mora upati, da gremo vendarle boljšim časom nasproti. Zahvaljuje se, da so si izbrali Konjice za kraj svojega zborovanja in s tem služili tudi narodni misli. Ponos nas navdaja, ko vidimo, da je slovensko trgovstvo na 'takšni višini.
Nar. posl. Gajšek pozdravlja v imenu sreza. Poudarja pomen takšnih gospodarskih zborovanj, kakor je današnje. Dobro se zavedamo, da so trgovci kulturni pionirji in da imajo največje zasluge za mir, ter največ store za sodelovanje narodov A tudi vsa naša narodna društva prospe-vajo le vsled nacionalnega davka, ki ga plačujejo trgovci. Vsa javnost je pozdravila, ko je postal trgovinski minister vaš Mohorič, i
Pozdravlja zborovalce ter zlasti želi, da bi posvetili svojo pozornost tudi organizaciji
DaŠega izvoza kmetijskih pridelkov. (Odobravanje.)
Predsednik konjiškega združenja Žumer pozdravlja zborovalce kot domačin ter vabi vse, da si popoldne ogledajo tudi konjiško okolico.
Nato je pozdravil občni zbor predsednik Zbornice Ivan Jelačhi, toplo pozdravljen od vseh. Njegov temperamentni in globoko zasnovani govor objavimo prihodnjič.
V	imenu »Merkurja« se je zahvalil za pozdrav njegov podpredsednik Smerkolj. »Merkur« kot matična organizacija slovenskega trgovstva spremlja z iskrenimi simpatijami vsak pokret slovenskega trgovstva. Obenem pa mora tudi z žalostjo ugotoviti, kako se rušijo temelji one slovenske trgovine, ki je že pred vojno začela boj za gospodarsko osamosvojitev slovenskega trgovstva in ki je jemala tujcem v trdem boju postojanko za postojanko. Mnogo uspehov današnjemu občnemu zboru.
Nato je govoril predsednik mariborskega Združenja Ferdo Pinter. Tudi njegov krasno zasnovani govor priobčimo v eni prihodnjih številk.
Občni zbor je nato odobril tajniško, blagajniško in nadzorstveno poročilo ter odobril tudi proračun ter sprejel -spremembo pravil. Nato so bile v celoti sprejete resolucije in je bilo sklenjeno, da bodi prihodnji občni zbor v Ljutomeru. Podrobneje poročamo o vsem tem v prihodnji številki, ko tudi o zaključku občnega zbora. Tudi resolucije moremo vsled pomanjkanja prostora objaviti šele v prihodnjih številkah.
Zmaga je bil konjiški občni zbor in s to zavestjo so se razšli delegati.
Nabava
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 12. septembra 1934 dobavo 2 kom. žičnatih sit za rešetanje premoga. Natančni pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 27. avgusta 1934.
Izložbene cigarete »Vardar« in »Drina« pridejo v promet ob letošnjem' jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra. Cigarete bodo na razpolago v sejemski trafiki na sejmišču.
Minister Lazič je izjavil, da bo najbrže še letos sprejet zakon o banskih upravah in samoupravah in da se bodo po tem zakonu tudi razpisale nove banovinske volitve.
Bolgarski ministrski predsednik GeOrgi-
jev je dejal v nekem intervievvu, da je makedonska revolucionarna organizacija razpuščena in da se ne bo mogla obnoviti v nobeni obliki. Glede Jugoslavije je izjavil, da ne vidi nobene nepremagljive ovire za bolgarsko-jugoslovansko zbliža-nje. Vsled vedno večjega zaupanja med obema narodoma se to zbližanje vedno bolj približuje svojemu cilju.
Poljska bo predlagala, da se skliče v Ženevo posebna konferenca interesiranih držav, ki naj bi sklepala o vzhodnem paktu. Konference bi se morala udeležiti tudi Nemčija.
Hajmverovci so sklenili, da bodo v vsakem mestu določili po deset uglednih pristašev^ Hitlerja kot italoe, če bi se izvršil na hajmverovce kak atentat. Nova Avstrija uporablja torej čisto iste metode ko stara Avstrija, ki je zaradi teh metod tudi propadla.	r
Japonska vlada bo v svoji noti zavrnila rusko noto, češ da je napačno naslovljena, ker se aretacije sovjetskih državljanov ne tičejo nje, temveč mandžurske vlade.
Ameriški in francoski listi so mnenja, da ni nobene resne nevarnosti, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do vojne med Rusijo in Japonsko. Vse vojne grožnje ene ali druge strani niso nič drugega ko bluff.
Japonci demantirajo, da bi bila sklenjena zveza med Anglijo in Japonsko. Kljub temu pa listi objavljajo posamezne točke nove pogodbe. Po tej pogodbi bi pripadla Japonski severna Kitajska, dočim bi srednja Kitajska veljala kot interesna sfera Anglije.
Japonski vojni svet je sklenil, da »ustreže zahtevi naroda« in da odpove washing-tonski pomorski sporazum.
Italijanski jezik je prepovedal uporabljati na sodiščih guverner Malte. Stranke se smejo posluževati le malteščine ali 'peščine. Tudi v ljudskih šoilah bo italijanščina odpravljena.
it 94 urah b*rT*>p,e9lr*lB b#-
LX> T url Ul dll mično gnali obleke,
klobuke itd. Skrohl in Rvetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, m o n ga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova ul. 8.
Telefon it. 22-72.
Naše sadje na tujih trgih
Iz poročila Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 25. avgusta: Na dunajski trg je prišlo 14 vagonov svežih češpelj, ki so se prodajale po največ 28 do 30 grošev. Od preje je še neprodanih 30 vagonov svežih češpelj. Smederevsko grozdje je izgubilo na ceni in se plačuje po 75 šilingov za 100 kg. Na praškem trgu so se prodajale naše češplje povprečno po 140 Kč (najboljše vrste), mokro blago pa po 60 Kč. Na varšavskem in švicarskem trgu so ostale cene neizpreme-njene.
Program ljubljanske radio-postaje
Sreda, dne 29. avg.: 12.15: Plošče — 12,45: Poročila — 13.00: Cas, plošče — 19.00: O verstvih (Fr. Terseglav) — 19.30: Literarna ura (prof. France Vodnik) — 2000: Vokalni koncert Julija Betetta s spremljevanjem radijskega orkestra — 21.00: Slovenski vokalni kvintet — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba.
Četrtek, dne 80. avg.: 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13 00: Čas, plošče — 19.00: Plošče po željah — 19.30: Salzburške slavnostne igre (Ciril Debevec) — 20.00: Prenos iz Salzburga: Simfonični koncert, dirigent: Toscanini — 22.00: Čas, poročila, prenos z unionskega vrta.
Nabava
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 5. septembra 1934 II. pismeno pogodbo za dobavo 35 q betonskega železa 16 mm, za Prometno upravo drž. rudnika v Zabukovci. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 25. avgusta 1934.
Ur»ja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiakarja: 0. HIHALEK, Ljubljana.