/Primorski Št. 261 (16.298) leto LlV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenije' o-'U'Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvojenem i.stu, kjer je izšla -ednja številka. E ' 0 in NSKS, ki bo vložil ugovor, imata vsak po 4 predstavnike DUNAJ/CELOVEC - S skoraj enotedensko zamu-I je urad zveznega kan-clerja na Dunaju sloven-skitn manjšinskim organi-zacijam, političnim stran-Kani in Cerkvi posredoval svoj predlog za sestav no-^®ga sosveta za koroške Slovence ter hkrati imenoval predvidene člane vladinega posvetovalnega elesa, katerega funkcijska ooba se je iztekla konec novembra lanskega leta. Sosvet na bi tudi v no-Vem sestavu imel 16 članov, pri čemer naj bi obe osrednji politični organi-Zaciji slovenske manjšine na Koroškem, Narodni svet (NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (-^SO), imeli kot doslej po fbri člane, socialdemo-^ati tri, ljudska in svobo-nnjaška stranka po dva ter Cerkev enega. Načrtovana razširitev sosveta na vsaj dva predstavnika štajerskih Slovencev predlog - očitno zaradi odpora ljudske stranke na Štajerskem - ne upošteva. Z izbiro štirih članov NSKS in štirih članov ZSO Urad zveznega kan-cerja tudi ni ugodil zahtevi Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je zahteval drugačno zastopanost manjšinskih organizacij. Po zahtevi NSKS bi šest od osmih članov, ki pripadajo manjšinskim organizacijam, moralo biti iz kroga Narodnega sveta, dva pa iz kroga ZSO. Prav tako urad ni upošteval zahteve slovenske Enotne liste, ki je zahtevala vsaj en sedež med osmimi zastopniki političnih strank oz. Cerkve. Predlog urada zveznega kanclerja predvideva naslednje osebnosti kot člane novega sosveta: NSKS - predsednik Nanti Olip, učitelj Stefan Kramer, pravnik Rudi Vouk, gospodinja Marija Mak (-NSKS je kandidirala šest članov, neupoštevani sta bili kandidaturi nekdanjega predsednika NSKS in sedanjega predsednika Slovenske gospodarske zveze Matevža Grilca ter podpredsednika NSKS Vladimira Smrtnika - op. ured.); ZSO - predsednik Marjan Sturm, predsednica DS slovenskih socialdemokratov Ana Blatnik, podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Helena Verdel in zbornični svetnik v koroški kmetijski zbornici Janko Zvvitter; SPČ - Gerhard Visotschnig, Stefan Draže, Engelbert Ojster; OVP - Raimund Grilc, VValter Richau; FPO - VVerner Kuglitsch, Erika Piuk; Cerkev - Jože Marketz. Manjšinske organizacije, stranke in Cerkev imajo do 10. novembra možnost ugovora proti predlogu urada zveznega kanclerja. Tajnik NSKS Franc VVedenig je ta korak že napovedal in poudaril, da ga bo NSKS vložil tako glede izbire oseb kot tudi predlaganega sestava novega sosveta. Predsednik ZSO (in starega sosveta) Marjan Sturm pa je poudaril, da bo ZSO odgovorila na predlog urada zveznega kanclerja v smislu, naj se predlagani sestav čimprej konsti-tuira ter začne z delom. Ivan Lukan WASHINTON / VČERAJ PRVI URADNI POGOVORI Janez Drnovšek na obisku v ZDA Jutri srečanje z Billom Clintonom in državno sekretarko Madeleine Albright JVASHINGTON - Slovenski pre-ttber Janez Drnovšek se je na začetku uradnega delovnega obiska v ZDA srečal s predsednikom pododbora za evropske zadeve odbora za mednarodne odnose ameriškega senata ^ordonom Smithom. Drnovšek in ^jnith sta se med polurnim sreča-» em pogo.varjala o medsebojnih odnosih med državama in položaju lovenije v Evropi. Smith je 17. junija predsedoval Zasliganju takrat še kandidatke za Uovo veleposlanico ZDA v Sloveniji Nancy Elly-Raphael, pri čemer je opozoril na počasen proces vračanja Uekdanje podržavljene lastnine zakonitim lastnikom. Drnovšek in rjrith se tokrat nista srečala prvič, Sa) sta govorila že med lanskoletnim uoiskom slovenskega premiera v ZDA. Smith je poudaril, da je Slovenija postala dejavnik stabilnosti v svoji, okolici in pohvalil uspehe na pohtičnem in gospodarskem področju ter evropskih integracijskih procesih. Sogovornika sta izrazila pozitivno mnenje o bilateralnih odnosih med Slovenijo in ZDA, senator Smith pa je pohvalil tudi sodelovanje v mednarodnih organizacijah. Ameriški senator je sogovornika povprašal o razmerah v regiji in dejal, da je Slovenija "model in vzor za ostale države glede politične in gospodarske stabilnosti". Drnovšek in Smith sta prepričana, da je obisk slovenskega premiera v ZDA zelo pomemben za odnose med državama, ki delita enake "zahodne" vrednote. Drnovšek je Smitha ob koncu pogovora povabil na obisk v Slovenijo in senator, ki je med drugim tudi član severnoatlantske skupščine, je obljubil, da bo povabilo ob prvi priložnosti izkoristil. Slovenski premier danes nadaljuje obisk v VVashingtonu, kjer se bo najprej v Pentagonu srečal z namestnikom sekretarja za obrambo Johnom Hamrejem. Premier Drnovšek bo nato govoril v Svetu za mednarodne odnose, obiskal pravosodno ministrstvo ter med drugim govoril tudi z dnektorjem Mednarodnega denarnega sklada Michelom Camdešusom. Osrednji del obiska VVashingtona bo potekal v četrtek zjutraj, ko se bo premier Drnovšek srečal z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in predsednikom Billom Clintonom. Robi Poredoš/STA Princ Charies končal obisk v Sloveniji Britanski prestolonaslednik, ki je bil z obiskom zadovoljenje bil gost predsednika Kučana LJUBLJANA - Britanski prestolonaslednik princ Charles je popoldne končal dvodnevni obisk v Sloveniji, kamor je prišel na povabilo predsednika države Milana Kučana. V Predsednikovem spremstvu se je britanski prestolonaslednik včeraj mudil na Bledu, ogledal pa si je tudi Triglavski narodni park. Princ Charles se je drugi dan obiska v Sloveniji v Mestni hiši srečal z ljubljansko županjo Viko Potočnik, si ogledal stari zemljevid Ljubljane iz druge polovice 17. stoletja in se vpisal v Zlato knjigo mesta. Županja ga je seznanila s pomenom Ljubljane kot mesta kulture in s pripravami zakonodaje, s katero bo Ljubljansko barje zaščiteno kot krajinski park. V spomin na obisk Ljubljane mu je podarila repliko Plečnikovega zmaja, ki grize svoj rep. VValeški princ je v odgovoru na županjin pozdrav v šali dejal, da ne ve, zakaj že prej ni prišel v Ljubljano. Pred Mestno hišo ga je pričakala večstoglava množica radovednežev in občudovalcev ter ga pospremila na sprehodu po ljubljanskem središču. Arhitekturne posebnosti Ljubljane je waleškemu princu na sprehodu po starem mestnem jedru, Tromosto-vju, tržnici in stolnici podrobneje predstavil direktor Arhitekturnega muzeja v Ljubljani Peter Krečič. Britanski prestolonaslednik je obiskal tudi tržnico, kjer si je podrobno ogledal nekatere izdelke. V veleblagovnici Nama je uradno odprl teden promocije kakih 30 britanskih podjetij, ki poslujejo s Slovenijo. Pri tem je izrazil upanje, da bo razstava, ki se zaključi 6. novembra, še približala Veliko Britanijo slovenski publiki. Britanski prestolonaslednik je obiskal tudi osnovno šolo Martina Krpana v ljubljanskih Fužinah. Na šoli že dlje časa potekajo seminarji o mladinski problematiki, ki jih prireja slovenska policija v sodelovanju s policijo iz angleške grofije Surrey. Princ Charles je na šoli obiskal tri učilnice (telefoto Ap), kjer so potekali seminarji na temo prometne varnosti, mamil in nestrpnosti, in z učenci višjih razredov v sproščenem pogovoru izmenjal mnenja o tej problematiki. Otrokom je pojasnil, da sam kot slavna oseba pomaga zasvojencem z mamili, in sicer s posebnim skladom, ki pomaga ozdravljenim zasvojencem, ter s skladom, ki o nevarnosti mamil poučuje najmlajše. Britanski veleposlanik v Sloveniji David A. Lloyd je za vvaleškega princa pred njegovim odhodom iz Slovenije priredil sprejem v Narodnem muzeju. Britanskega prestolonaslednika je drugi dan obiska spremljal državni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri. Kot je poudarila tiskovna predstavnica britanskega prestolonaslednika, je bil princu Charlesu obisk v Sloveniji zelo všeč. Obiskal je kraje, ki ga zanimajo - gore, ki jih v njegovi domovini ni, kmetiji, ki se ukvarjata z biološko pridelavo brane, katere zagovornik je sam - navdušen pa je bil tudi nad arhitekturo Ljubljane. Princ Charles je Slovenijo obiskal na povabilo predsednika Milana Kučana. Iz Slovenije bo nadaljeval turnejo po jugovzhodni Evropi še z obiskom Romrmije, Bolgarije in Makedonije. (STA) ČEDAD / CIKLUS VEČEROV SPOZNAJMO SE NOVICE Izziv k dialogu in vzajemnemu kulturnemu oplajanju Prejšnji petek predstavili knjigo Lojske Bratuž Gorica v slovenski književnosti, ki je izšla tudi v italijanskem prevodu ČEDAD - V Čedadu se ®adaljuje ciklus večerov, 1 jih organizira kulturno ustvo Ivan Trinko pod 8eslom Spoznajmo se -L°nosciamoci. Drevi je ob 20.30 na Pr°gramu pesniški večer 'j prostorih gostilne »Ai re re<<- Predstavili bodo Pryo številko nove pe-S«iske revije KOAN. Za-mmivo pa je bilo tudi srečanje ob predstavitvi JJrge »Gorica v slovenji 1 književnosti«, ki je potekalo prejšnji petek ,n ?ta se ga udeležili av-°nca prof. Lojzka Bratuž J1 Pjovajalka prof. Marija acm (na fotografiji sku-Pa) s predstavnico gori-e Mohorjeve založbe }n Predsednikom KD van Trinko Vertovcem). i r®on°st založniške po-Ude je vsekakor toliko t ejJa’ ker je knjiga izšla di v italijanskem pre-°du. Tako bo izbor sionske poezije in proze temo mesta ob Soči nemara naletel na širši odziv, s tem pa so avtorji in založba želeli tehtno prispevati k pobudam v zvezi s tisočletnico Gorice. Poleg tega, da je knjiga priznanje znanim in manj znanim slovenskim avtorjem, ki so pisali o Gorici, predstavlja tudi dragoceno pričevanje o prisotnosti slovenske ustvarjalnosti, ki ima z italijanskim prevodom odprta vrata iz manjšinskih tudi v večinske kul- turne kroge. Današnja predstavitev pesniške revije KOAN pa bo za Čedad in videmsko pokrajino nasploh spodbudna novost. Pravzaprav je njen popolni naziv »Revija kulture un kreativnosti«, nastala pa je v Vidmu kot plod en-tuziazma skupine mladih pesnikov, ki so imeli tudi dovolj sreče, da so naleteli na občutljivega založnika, ki je obenem tudi knjigarnar in lastnik videmske knjigarne »Compralibro«. Revija naj bi izhajala vsake štiri mesece s ciljem, da vzpostavlja stik in dialog deželne kulturne ustvarjalnosti z vsedržavno in mednarodno. Nedvomno dokaj zahteven cilj, osnovan tudi na dosedanjih izkušnjah urednikov revije, ki so se udeležili že več mednarodnih srečanj. Prva številka revije KOAN prinaša še ne objavljene poezije prestižnega italijanskega pesnika Franca Loia, Elia Grassa, Uroša Zupana, Lame Pugno, Stefana Dal Blanca in Mihe Obita, vsebuje pa še več pisnih in fotografskih prispevkov. (du) Vzrok nesreče pri viaduktu Rupovščica še ni znan LJUBLJANA - Na hitri cesti Kranj - Torovo se je v ponedeljek ob 21.33 pri viaduktu Rupovščica zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta čelno trčiti dve voziti. V nesreči je življenje izgubilo pet oseb, med njimi 34-letni Senčurjan M. K. in štiričlanska družina Stjepanovič iz Hrvaške. Preiskava o vzroku nesreče še poteka. Zdravstveno stanje edinega preživelega udeleženca nesreče, ki so ga ponoči operirati v Kliničnem centru v Ljubljani pa je po besedah zdravnikov stabilno. (STA) Prispevek za Posočje plačalo že 621.566 zavezancev LJUBLJANA - Do 2. novembra je posebni prispevek za popotresno obnovo objektov in spodbujanje razvoja v Posočju plačalo 621.566 zavezancev v skupni vrednosti 2.663.368.676 tolarjev. (STA) Uubljančani ujeli v objektiv Cmokapo blebetačko LJUBLJANA - Med snemanjem filma o živalih v živalskem vrtu Burger ZOO v Arnheimu na Nizozemskem je snemalni ekipi ljubljanskega Omega studia uspelo posneti redko ptico, imenovano Cr-nokapa blebetačka (Pellomeum Capistratum), ko je v gnezdu izvalila dva mladička. To je namreč prvi znan primer, da je ptica, ki sicer živi v pragozdovih Južne Amerike, izvalil mladiče v ujetništvu. Živalski vrt v Arnheimu je eden največjih v Evropi in nudi najboljše možne pogoje tamkajšnjim živalim, sedaj pa dograjujejo največji morski akvarij. Ekipa Omega studia pa je prva, ki je posnela izdelavo akvarija z vsemi podrobnostmi. (STA) OGLEDALO Nedorečenost vzbuja sum Ace Mermoua Dnevniškim člankom in komentarjem, da ne govorimo o televizijskih novicah, se pogostokrat dogaja, da zelo bežno opredelijo predmet, o katerem govorijo. Podal bom nekaj primerov, ki se tičejo našega življenja in bi potrebovali jasnejša stališča. Omenil bi teme, ki se v PD javljajo pogostokrat, obujajo polemike, a ni vedno jasno, v Cern se pravzaprav pisci razhajajo. Povzel bom nekaj očitnejših primerov. Pozivi k strpnosti, k prebijanju ideoloških pregrad in k soočanju se mi zdijo smiselni, veselim se jih, vendar mi pri pisanju in govorjenju zmanjkujejo toCnejše definicije, ki bi oplemenitile dialog. Časopisi niso prostor za znanstvene definicije, vendar naj bi se vsi, ki pišemo, potrudili, da izpostavimo jasne misli in ne obtičimo v nedorečenem. V nedorečenosti se namreč obujajo sumi, ugibamo, kam pes taco moli in si odgovorimo z etiketo, oziroma, interpretiramo tezo na osnovi tega, v katerem taboru tiči pisec. Tako nastanejo razdalje tudi iz bližin. Na osnovi pregovora, da je bog najprej sebi brado ustvaril, bom pričel kar pri sebi. S svojim pisanjem o multikulturnosti sem verjetno obremenil bralstvo, saj sem deležen ironičnih dovtipov, ki so morda celo upravičeni. Morda smo Slovenci v Italiji vprašanje izčrpali in se do njega opredelili (kdor se paC je), Čeprav ohranjam občutek, da se predmet razprav ni povsem izvil iz meglic. V Evropi izhajajo o problemu nove in nove knjige, večkulturno politiko so zeleni v Nemčiji vstavili kot pogoj v Schroe-derjev vladni program itd. Vsak naj o zadevi misli, kar hoCe, vendar je Čudno, da gore papirja ne pomagajo k sprejemanju preproste opredelitve, da multikulturna politika in »kultura« zastavljata vprašanje priznanja drugega, ki je temelj vsakega sožitja, interkultur-ni procesi pa se udejanjajo kot »mešanje obzorij«, ki se dogaja tudi takrat, ko pred televizijo gledamo ameriško nadaljevanko. Prvi pojem predpostavlja izbiro in odločitev, mešanje pa se dogaja kot nuja znotraj vedno širših komunikacijskih mrež. Vprašanji sta povezani, vendar nista isto. Razprava brez razjasnjevanja in definiranja problema se nujno spremeni v dolgočasen ping-pong dveh ali štirih igralcev, žal pa ne prispeva k nadaljnjemu dograjevanju problema. Vprašanje zakonske zaščite manjšin je na primer bistvena točka razprav o večkulturnosti. Rojeva se veC novih tez, o katerih bi nedvomno veljalo razpravljati, kar seveda ne pomeni, da bi morali sprevreči konkreten Masel-lijev zakonski osnutek. Vsak zaščitni zakon pa odpira že ob nastanku nova vprašanja, ker manjšine niso nepremične, ampak so živ organizem, ki se spre- minja. Glede sprememb bi opozoril na problem, ki je tudi za Slovence nov in se ne tiče le odnosov z Italijani. Slovenci smo zelo pozorni na lastne pravice in posebnost. V trenutku, ko se je nekaterim slovenskim vasem zastavilo vprašanje beguncev iz raznih in razkosanih držav, so se med »našimi« ljudmi in posledično v slovenskem tisku pojavila nekatera nestrpna stališča, ki opozarjajo na nevarnost tujcev, ki niso veC istrski, to je zgodovinski, begunci. V omenjenih pismih in stališčih ni bilo niC več tolerance do beguncev od tiste, ki jo zasledimo v italijanskih, nemških, francoskih in drugih skupinah, ki se krčevito upirajo kakršnemukoli priseljevanju. Tudi med nami se je pojavil strah pred Albancem, Kurdom, temnopoltim pribe-žnikom iz Afrike itd. Naša izkušnja tlačenih očitno ni avtomatično cepivo proti intoleranci. Je vprašanje brez pomena? Je problem večkulturne politike res nekaj, kar se nas tiče le bežno in celo na škodljiv način? Problem odkritega opredeljevanja je aktualen tudi glede vprašanja ideološkega razhajanja. Dejansko nekatere pregrade padajo, vendar je treba tudi glede tega jasneje spregovoriti o odeo-logijo kot taki, o tem, kaj so med Slovenci v Italiji pomenile ideologije, kaj pomenijo danes, kdo je ideološko opredeljen in kdo ne. Ideologija je družben, kulturen, političen in Čustven fenomen, ki je v tesni povezavi z močjo. Ima svoje mehanizme, ki jih danes lahko razbiramo, seveda Ce nismo vanje ujeti. Vemo, da so ideologije odigrale v tem stoletju izjemno vlogo, obenem pa radevolje storimo napako, da drugemu, to je nasprotniku pripisujemo ideološko držo, sebi pa je ne. Teorija o smrti ideologij se je nanašala predvsem na komunizem, zamižala pa je ob dejstvu, da je tudi kapitalizem ustvaril svoj ideološki sistem, da so nacionalizmi ideološki konstrukt, da se vera kot religija lahko spremeni v Cisto ideologijo itd. Verske fundamentalizme lahko primerjamo z nacionalnimi, razrednimi, gospodarskimi in drugimi; izostrili bomo podobnosti, ki nam bodo izpodbile tezo, da je fundamentalist le drugi, ki živi za mojim plotom. V naši manjšini ni bila in ni na delu le ena ideologija, skratka, pregrade niso bile enostranske. Zidove smo zidali iz veC strani. Ko jih želimo razgrajevati, naj vsak odnese opeke 'v domače skladišče. Nima veliko smisla izjavljati: »Jaz teh bremen nimam.« Sposobni smo večje ali manjše svobode, veCje ali manjše perspektive, življenje pa nas je zaznamovalo. Seveda je pri tem bistveno, v kakšnem okolju je kdo živel ali živi. Celo fašizem ni prizadel vseh na enak način, kot jih nista osvobodilna borba in povojno' življenje. Osebno me je povojno življenje zaznamovalo tudi (seveda ne samo z njimi) z ideološkimi pregradami, prepričanji, verami. Zaradi tega ne občutim posebne krivde, ne molim kesanja. Moja bistvena preokupacija je, kako in kaj bo z mano jutri, vendar se preteklost vrača. V položaju nisem sam in to tako v odnosu do preteklosti kot do sedanjosti. Ker nisem sam s svojimi znamenji, blokadami in pregradami, vem, da je predpogoj preskakovanja plotov v skupinskem samospraševanju o lastnih vozlih in predsodkih. Kar preskakujemo, moramo odkritosrčno definirati, drugače se ne bomo nikoli otresli prikritih ali odkritih očitkov. Konec koncev skriva sam klic k enotnosti in opuščanju starih plotov past. Dilema je očitna: mislimo z besedo »enotnost« na poenotenje v eni in zmagoviti misli, ali na sprejem pravil, ki bodo omogočala normalen pretok različnih idej in torej dialog? Iskrena opredelitev za eno izmed smeri ni enostavna, saj mora zoreti ali pa se nečesa odtresti tudi psihološko in ne le racionalno. Ko berem pozive k odpravljanju ideoloških pregrad in k etnostnosi, mi ni ven-do jasen temelj, na katerem bomo gradili skupno bodočnost Mimo praktičnih pto-reb ostaja med nami veliko zgodovinskih usedlin, ki imajo nemajhen vpliv. Se jih upamo do konca razgaliti? Problemi, ki sem jih nakazal, niso edini, niti niso novost. Vendar zahtevajo tudi pojmi, kot so ponavljanje, novo in staro, napredno in konservativno jasnejše opredeljevanje. Ko namreč nastopamo kot elani skupnosti, to je v vlogi pripadnikov slovenske narodne skupnosti, se pojmi javljajo kot mešanica, ki je še vedno neopredeljena. Sami sebe ne definiramo kot konservativno skupnost. Na levi smo napredni, na »desni« (tudi ta definicija je zoprna vsem) nekaj drugega, vendar v bistvu naprednega, skratka, smo skupnost, ki se pomika v smeri novih obzorij. Trst, verjetno Italijanski, se v naši zavesti kaže kot konservativno mesto. V isti sapi pa je veCina naših kolektivnih nastopov (kulturnih, političnih in drugih) vezanih na proslave preteklih zgodovinskih dogodkov, ustanovitev vasi, društev, organizacij in skupin, na smrti ali rojstva pomembnih mož itd. Vezani smo na stare pravde in hudo pozorni na zgodovinske debate. Istočasno se kot italijanski državljani opredeljujemo za politične opcije, ki prinašajo inovacijo. Naša podoba je torej kompleksna in vsako držo spremlja množica odtenkov in protislovij. Morda pa je prav v teh razlog, da zagonetne in boleče točke raje etiketiramo kot pa definiramo z jasnostjo, ki edina omogoča ploden, Čeprav polemičen dialog. SLOVENIJA / KULTURNA POLITIKA DO MANJŠIN V načelu korektna, v praksi se zaplete Manjšine si večkrat ne morejo zagotoviti prostorov ali po zmanjka denarja za njihove kulturne dejavnosti LJUBLJANA- Področne razprave o nacionalni kulturni politiki, ki jih pripravlja ministrstvo za kulturo, so se včeraj nadaljevale z razpravo o kulturni politiki do italijanske in madžarske avtohtone narodne skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v Republiki Sloveniji. Razpravo v Cankarjevem domu je vodil dr. Miran Komac, uvedel pa dr. Mitja Žagar. Kot koreferenti so nastopili Peter VVinkler, dr. Pavla Štukelj, Marjan Pungertnik, Jožek Horvat, Lili Kepe, Mario Steffe in Draga Potočnjak. Razprave se je udeležila voditeljica projekta Vesna Copic, v enem delu državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, ter nekaj poslancev in državni svetnik. Govorniki so se v veliki meri strinjali, da na deklarativni ravni državi ni kaj očitati, zaplete se pri praksi, ko si manjšinske skupine za svojo kulturno dejavnost ne morejo zagotoviti prostorov in denarja ali ko naletijo na nestrpnost v večinskem narodu. Nekaj koreferentov je opozorilo tudi na strah večinskega naroda pred vsakršnimi, ne samo nacionalnimi "partikularizmi". Morebitno oblikovanje globalnega zakona, ki bi zagotovil izvajanje naCel o zaščiti manjšin - razen italijanske in madžarske z ustavno zagotovljenimi pravicami - v praksi, bi prispeval k pravni ureditvi tega področja. Večkrat omenjeni pojem multikulturnosti pa se je izkazal za "futurističnega”, saj v temeljnem zakonu države ne obstaja. Slovenija nima formalnega dokumenta, ki bi ga sprejel nacionalni parlament in bi opredeljeval strategijo slovenske nacionalne kulturne politike in v njenem okviru slovenske manjšinske kulturne politike, bi pa po mnenju dr. Mitje Žagarja, avtorja uvodnega razmišljanja, "kazalo razmisliti", da bi državni zbor takšne usmeritve sprejel in morebiti določil prednostne naloge na tem področju. S takšnim razmišljanjem se je strinjala večina koreferentov in razpravljalcev. Prav tako z Žagarjevimi ocenami, da je veliko bolj kot formalni dokument za uresničevanje slovenske manjšinske kulturne politike pomembno zadostno financiranje in da »proračunska sredstva, namenjena za (so) financiranje kulturne dejavnosti italijanske in madžarske avtohtone narodne skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v Republiki Sloveniji ne zadoščajo za uresničevanje« ciljev slovenske manjšinske kulturne politike, ki so sicer raztreseni po različnih dokumentih ministrstva za kulturo in državnega zbora. Žagar je predlagal v razmislek sprejetje politične odločitve, da bi se delež proračunskih sredstev v te namene povečal, tako da bi ob začetku 21. stoletja dosegel vsaj 1% proračunskega denarja za kulturo. Žagar je Slovenijo primerjalno opredelil kot »etnično relativno homogeno državo«. V razpravi je bilo potem slišati podatek, nihče mu ni oporekal, da približno vsak deseti državljan Slovenije ni slovenske narodnosti, zato bi za kulturno dejavnost tega segmenta prebivalstva, predvsem pa za ohranjanje njihove kulturne in jezikovne identitete, veljalo nameniti veC (državnega) denarja. »Uveljavljanje koncepta večkulturne družbe - multikulturalizma in interkulturalizma -v Sloveniji”«je »težko predstaviti in približati ljudem, ki se z njim v preteklosti niso srečevali«, je prepričan Žagar. Razpravljale! so se med drugim strinjali tudi njegovo kritično ugotavitvijo o pomanjkljivem vedenju o kulturni raznolikosti in bogastvu v Sloveniji in. kulturnih dejavnostih različnih manjšinskih etničnih skupnosti v Sloveniji. Na ta del Žagarjevega razmišljanja se je navezal koreferent Marjan Pungertnik in se ob oceni, da se Slovenci Čutijo ogrožene tudi tedaj, kadar so na poziciji moči, zavzel za »razbijanje strahu pred tujci«, posebej kritičen pa je bil do posameznikov v državnem aparatu, imen ni navajal, ki da so "evidentno šovinistični". Peter VVinkler je samokritično ugotovil, da smo v Sloveniji malo pripravljeni razpravljati o »novih manjšinah«, kljub ustavno zagotovljeni pravici »vsakomur« do identitete in zavezam iz podpisanih mednarodnih dokumentov, med katerimi je omenil tudi okvirno konvencijo o varstvu manjšin. Na problematiko romske skupnosti se je v ko-referatu osredotočila Pavla Štukelj in navedla oceno, da v Sloveniji živi kakih 7000 Romov, kar jih uvršCa med "večje etnjcne skupine". Jožek Horvat, sam pripadnik te skupnosti, je povedal, da je bilo prvo kulturno srečanje Romov leta 1982, da je v Zvezi romskih društev Slovenije skupno osem društev, ki pa se venomer srečujejo z istimi problemi - pomanjkanjem prostorov, programov in kadrov. Nekaj kritičnih opazk je pri tem imel na Rome same, pohvalil pa napore ministrstva za kulturo pri reševanju romskih zagat. Lili Kepe iz Lendave je v koreferatu uvedla problematiko ene od obeh avtohtonih narodnih skupnosti in opozorila, kot tudi nekateri kasnejši razpravljaci, da brez posebnih namenskih sredstev ni manjšinsko-na-rodnostne kulture, saj tudi matica, Madžarska, zaradi velikega števila svojih pripadnikov izven državnih meja zmore le minimalno finančno podporo madžarski narodni skupnosti v Sloveniji. Nakazala je še probleme pri »konkretnih finančnih nakazilih« za kulturno dejavnost Madžarov, ki delno izhajajo tudi iz začasnega proračunskega financiranja v prvih mesecih leta. Predstavnik italijanske narodnostne skupnosti Mario Steffe je menil, da je odnos do manjšin nenazadnje tudi »evidentno politično vprašanje«. To med drugim vpliva na vključevanje kulturnih vsebin narodnih skupnosti in etničnih manjšin v državne kulturne programe. Zavzel se je za večkulturnost v okviru regionalnega policentrizma, podporo kulturnim programom in izgradnji t. i. infrastrukture za kulturno dejavnost, za profesionalizacijo delavcev v kulturi in uravnovešeno financiranje kulturnih dejavnosti, posvaril pa pred "narodnostno centralističnimi vzorci" in determinističnim pojmovanjem kulture. Precej bolj kritična je bila Draga Potočnjak in v svojem prispevku državi očitala, da se obnaša kot da problemov na obravnavanem področju ni. PotoCnjakova pogreša resolucijo o imigracijski politiki, ki se menda že leta nahaja nekje v državnem zboru. Kulturne politike še nimamo, je dejala, sistemskih rešitev ni se niti za Rome, kje šele za ostale manjšinske skupine. Predstavila je zamisel o oblikovanju nekakšnih »centrov za interkulturalnost«, ki bi pripadnike manjšin in priseljence med drugim rešili tudi »iz objema« ljubiteljske kulture in folklore, saj to ni edini okvir njihove realizacije na polju kulture. Tudi PotoCnjakova je sprevidela, da je multukulturalnost v Sloveniji velikokrat »spregeledana« ali pa »zatirana«. Udeleženci razprave so večinoma izpostavljali prostorske in finančne probleme pri kulturnem delovanju neavtohtonih etničnih skupnosti v Sloveniji. Dušan Jovanovič iz Društva srbske skupnosti je kot neutemeljeno zavrnil bojazen, ki jo zaznava, Ceš da bi kulture drugih etničnih skupnosti lahko ogrozile slovensko kulturo in njen obstoj. Fehir Gutič iz Bošnjaške kulturne zveze je izračunal, da so kulturna društva državljanov, ki niso slovenske narodnosti, letos iz proračuna dobili 180 tolarjev na osebo, s Čimer se po njegovem "ne da izvajati nobena kultura". Naum Taštanovski je v imenu makedonske skupnosti razpoložljiva finančna sredstva za delovanje teh društev prav tako označil za nezadostna. Rajko SajnoviC, predstavil se je kot romski pesnik z Dolenjske, je v svojem poetično obarvanem prispevku k razpravi posredno razgrnil še socialne stiske romske skupnosti, rekoč, da kot pesnik nima »ne računalnika ne pisalnega stroja«, strojepiske pa »ne znajo prepisovati iz romšCine«. Laszlo Goencz, predstavnik madžarske narodne skupnosti, je poudaril, da je v bodočem nacionalnem kulturnem pogramu potrebno natančno opredeliti pojme, kot so narod in narodnost, multikulturajnost in kulturna vrednota. V tem programu bi morali najti mesto tudi natančno opredeljeni cilji za ohranjanje in razvoj originalnih narodnih vrednot, poleg tega pa možnosti za dosego teh ciljev. Goencz sam je prepričan, da multikulturalnost ne more biti neko "mešanje" vrednot različnih narodnih skupnosti. Opozoril je tudi, da se mora pri določanju vrednot nacionalnih skupnosti izhajati iz avtentičnih potreb teh skupnosti samih. Bruno Orlando, pripadnik italijanske narodnostne skupnosti iz Izole, je izpostavil skupni problem narodnih skupnosti, avtohtonih in neavtohtonih, to pa so administrativne zapreke, vzpostavljene med financerji in izvajalci. Po njegovem mnenju se namreč zahteva preveč dokazil o transparentnosti porabe proračunskih sredstev na tem področju. (STA) ^ TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / OBLETNICA KONCA VOJNE TRŽAŠKI ŠKOF / HOMILIJA »Italijanstvo Trsta že meji na shizofrenijo« Govor Sergia Romana in pozdrav Riccarda lllyja Ravignani: poziv k preraščanju delitev Občuten govor med svečanostjo v stolnici sv. Justa ob prazniku tržaškega patrona Nekdanji diplomat Sergio Romano (na sliki-FOTO KROMA) je v Zadnjem Času znan v javnosti kot intelektua-lac, ki skusa na neki nacin, ce 2e ne rehabilitirati, vsaj opravičiti faši-Zem (znana so njegova sPorna stališča o Franciscu Francu) in celo nacistični genocid nad Židi. t^nogi zgodovinarji ga zaradi tega imajo za revizionista in za neke vrste ^italijansko različico« bernskega zgodovinarja Ernesta Nolteja, ki stalno postavlja v dvom grozodejstva nacizma in fašizma. Na sinočnji svečanosti ob 80-letnici konca prve vojne in Prihoda prvih italijanskih vojakov se Romano ni izneveril svoji revizionistični duši, sel pa je proti toku, saj je v Ftarsicem postavil na glavo retorično podobo Trsta, ki je tako pri srcu nacionalistom. Nekdanji italijanski ambasador v SZ je uvodoma obnovil dogajanja, ki so sprožila prvo svetovno vojno, najbolj zanimiv pa je bil drugi del njegovega posega, ki se je nanašal na Trst in na njegovo italijanstvo. Nihče ne postavlja v dvom, da je mesto po kulturi pretežno italijansko, ker njegovi prebivalci še niso docela obračunali z lastnimi koreninami pa je Trst bil in je delno še danes živčno in v marsičem nevrotično mesto. Tolikokrat opevano italijanstvo ni sad samo objektivnih danosti, temveč je tudi izraz kolektivne shizofrenije. Mesto stalno pričakuje neko zunanjo po- moč, v resnici pa bi mo- cu komunizma v vzhod-ralo samo z lastnimi sila- ni Evropi obetajo velike mi in energijami iskati razvojne možnosti, saj pot v bodočnost. ima prvič po letu 1918 Trstu se po koncu spet za seboj veliko go-hladne vojne in po pad- spodarsko zaledje. Ro- mano je omenil Balkan in Podonavje ter pozval politične in gospodarske kroge, naj ne računajo na pomoč iz Rima, kjer so na oblasti in v opoziciji centralistične stranke. Osrednji vladi je očital nespretnost, s katero je zastavila diplomatske in politične odnose s komaj rojeno neodvisno Slovenijo. Najbrž se je nanašal na vlado Silvia Berlusconija in na nesrečno zunanjo politiko do Ljubljane, ki sta jo vodila zunanje! ministrer Antonio Martino in podtajnik Livio Caputo. Romana je predstavil župan Riccardo Illy. Dejal je, da ima Trst svetlo bodočnost le kot mesto miru, dialoga in sožitja v nedeljivi in enotni Italiji. Tržaški škof Evgen Ravignani stopa po poti, ki jo je med svojim skofo-vanjem v Trstu nakazal njegov predhodnik, škof Lovrenc Bellomi. To lahko zapišemo po ho-miliji, polni pozornosti do odprtosti mesta, do mladih, do ljudi v stiski, do priseljencev in delavcev, ki jo je imel med včerajšnjo masno svečanostjo v stolnici sv. Justa ob prazniku tržaškega patrona. Ravignani se je v najbolj pomenljivem delu svoje homilije obrnil na mlade, rekoC, da ceni svobodo, s katero premeščajo delitve, ki še vedno obstajajo v našem mestu, njihovo spontanost pri sprejemanju drugače mislecih in govorečih ljudi, njihovo občutljivost do velikih problemov družbene emarginacije. Škof je naglasil, da se mladi z vljudno naravnostjo približujejo revnim in osa- PRED PRISTANIŠČEM / »LINČANJE« PRIPISALI MEDIJEM IN POLITIKOM Jezni policisti brez sogovornika Protest policistov sindikata SAP pri Starem pristanišču se je včeraj odvil umirjeno, tudi ker je izziv pripadnikom socialnih centrov padel v prazno. Skupina policistov, med katerimi jih je bilo veC iz drugih krajev dežele in Veneta in s katerimi so bili podpredsednik pokrajinske uprave Sluga in občinski svetovalec Porro, oba Nacionalno zavezništvo, ter tajnik Severne lige Belloni, je protestirala zaradi »poskusa linčanja« po izgredih prejšnjo soboto na koncu manifestacije za zaprtje začasnega centra za nelegalne priseljence v Starem pristanišču. Tajnik sindikata Maccari se je pohvalil, da je njegov sindikat prvi zahteval zaprtje centra, tudi zaradi nemogočih pogojev, v katerih delajo policisti, kar je nedvomno res, kot je bilo jasno pri poznejšem ogledu centra, saj je policistom na razpolago samo kovinski kontejner. Vendar je duhove agentov burilo predvsem neodobravanje nerodnega nastopa policije prejšnjo soboto s strani dobršnega dela javnega mnenja, za kar so seveda kriva sredstva javnega obveščanja in politiki, je dejal Maccari, predvsem pa dejstvo, da je notranja ministrica sprejela na razgovor glasnika socialnih centrov Casari-nija: »Sramota, ministrica ni sprejela sindikata policije, pac pa avtonomista...« Na sreCo avtonomisti niso sprejeli neodgovornega izziva, naj pridejo pred Staro pristanišče »vzdrževat red« med manifestacijo policistov, saj bi se srečanje zlahka izrodilo v ponoven spopad, Čeprav so policisti bili »oboroženi« samo s kockami iz plastične pene kot simbol nasilja demonstrantov, ki jih obmetavajo s kockami za tlakovanje: niso pa pojasnili, kdaj naj bi se to zgodilo v Trstu. mljenim ljudem; pohvalil je njihovo sodelovanje v civilnih službah, na primer v okviru Karitasa, in pri prostovoljnem delu. Ravignani jih je pozval, naj iščejo dialog s tistimi, ki so izgubili vsako upanje v boljšo bodočnost in s tistimi, ki so se odločili, da se bodo predali smrti. Vprašal se je, kje tičijo vzroki za takšno početje: zakaj se mladi in tudi drugi ljudje ne odpirajo življenju? Med razlogi je omenil pomanjkanje stalne zaposlitve. Škof se je zaustavil ob novih revšCinah, ki prosijo za solidarnost: naštel je pomanjkanje efektivnosti, ki prizadene o-troke družin, ki preživljajo krizo ali pa so že razpadle, ljudi z razrahljanim duševnim zdravjem; opozoril je na položaj priseljencev in poudaril, da bi moral Trst ponuditi tem ljudem človeško dostojen sprejem. Poseben poudarek je namenil zaposlitveni krizi. Težave bi ne bile tako hude, Ce bi se držali dogovorov in sporazumov, ki so bili podpisani, ko so bili sprejeti načrti za preustroj podjetij. Namig na sedanjo krizo v Tovarni velikih motorjev je bil veC kot očiten. Nova delovna mesta bi lahko ustvarili s pobudami, ki so jih bili naznanili že pred Časom, a niso bile izpolnjene, je nadaljeval tržaški škof Evgen Ravignani, ki je ob koncu pozval mesto k enotnosti in slogi, da bi s skupnimi napori premostili sedanje težave. ______KARABINJERJI IN POLICIJA_____ Prijeli 39 tujcev iz Bangladeša Ustavili so jih pri Sesljanu - Usojen jim je izgon v Slovenijo Valu ilegalnih priseljencev ni videti konca. Prejšnjo noC so karabinjerji s po-ntoejo policije v Sesljanu ustavili kar 36 državljanov iz daljnjega Bangladeša. Vsi so bili brez ustreznih dokumentov, sicer rneje s Slovenijo ne bi prestopili skrivaj. Postopek identifikacije, ki je za take pri-niere običajen, in kateremu sledi izgon iz države, je agente zaposlil vse jutro. Tokrat pa vsaj ni bilo treba klicati na pomoč zdravnikov in drugih ustreznih služb, kot se večkrat dogaja, ko prestrežejo iz-rnucene in izčrpane begunce: Čeprav je včerajšnja skupina imela za sabo izredno dolgo pot, je bilo zdravstveno stanje posameznikov povsem zadovoljivo. Spodletel poskus prevare Neznanec se je 68-letni S.B.približal v Uk San Spiridione in jo s pomočjo pajdaša skoraj prepričal, da mu izroči večji znesek denarja. Zadnji trenutek pa se je Zenska le zavedela, kaj počne, in prevara )e splavala po vodi. Tokrat sta se lopova posluzila že preverjenega trika z dediščino. V akcijo sta stopila pri belem dnevu, okrog 10. ure, da ne bi zbudila suma. Eden je žensko nagovoril, Ces da so mu v varstvo poverili večjo vsoto denarja, namenjeno nekemu zdravniku, ki pa je medtem umrl. Tedaj je »na pomoC« priskočil drugi prebrisanec, ki je predlagal, kako bi problem rešili: denar bi morali iz- ročiti dvema garantoma, ki pa bi morala razpolagati s primernimi finančnimi sredstvi. Naposled sta Zensko prepričala, da gre v banko in dvigne precejšnjo vsoto. Čeprav je bila priletna S.B. očitno vsa zmedena, se je le rešila: ko je bila v banki, se je odločila, da stopi do telefona in poklice soproga. Lopova sta opazila, kaj poCne, in sta brez pomišljanja izginila. Očitno sta bila prepričana, da klice policijo. Skoda, da je res ni poklicala, ker bi takojšen poseg agentov morda omogočil njuno aretacijo. Še nič dokončnega glede nesreče z gliserjem Kaže, da tudi vCeraj niso zashsah Fabia Vlassicha in Sergia De Marchija, ki sta preživela težko nesrečo z gliserjem v tržaškem pristanišču, kjer sta našla smrt njuna prijatelja Diego Braico in Claudio Bartoli.Njuno zdravstveno stanje očitno Se vedno ne omogoča pogovora s preiskovalci, ki skušajo najti odgovor na vprašanje, zakaj se je gliser silovito zaletel naravnost v valobran pred novim pristaniščem, Čeprav so vse signalne naprave delovale, a vremenske razmere niso bile take, da bi plovbo otežkoCale. Pomagali si bodo tudi s pričevanjem jadralca, ki je nesrečnežem prvi priskočil na pomoC, in z analizo sistema Gps, s katerim je bil ghser opremljen in na katerem je dejansko označeno vse, kar se je s plovilom dogajalo. STALIŠČE / SVETOVALEC IGOR CANCIANI (SKP) »Prefektovi poletni in jesenski spodrsljaji« Kritike zaradi vprašanja o etničnih potrdit in zamud pri izbiri briške vojašnice Občinski svetovalec SKP Igor Canciani nam je poslal daljši dopis, v katerem komentira nekatere izbire tržaškega prefekta Michelejaa De Feisa, ki se je, tako piše, »posebno v tem zadnjem obdobju izkazal zaradi manjših in večjih spodrsljajev«. »Med manjše«, meni Canciani, »prav gotovo sodi tisti o dopisu, ki ga je prefektura pred nedavnim odposlala vsem županom tržaške pokrajine z vprašanjem, ali lahko slednji potrdijo narodnostno pripadnost posameznih državljanov slovenski manjšini. Prav so storili vsi župani, da so s tem v zvezi poslali prefektu negativen odgovor, nihče pa se pri tem ni spomnil pristaviti, da si prefekt, ki nastopa tudi v svojstvu Vladnega komisarja, sploh ne sme dovoliti, da »podrejene organe« (beri Občine), ki na področju izdajanja listin in potrdil v zvezi s prijavnim, matičnim in osebnim zakonskim stanom državljanov izvajajo točno opredeljene in od države neposredno pooblaščene funkcije, vpraša za preverjanje možnosti, za katero bi moral sam prav dobro vedeti, da je nimajo. Zato bi morala prefektura po hitrem postopku in neposredno odgovoriti italijanskemu veleposlaništvu v Ljubljani, ki je vprašanje baje zastavilo, ne da bi v to zadevščino vpletla župane, ki imajo že tako dovolj dela. Drugi, hujši spodrsljaj pa je naš prefekt zagrešil v zvezi z možnimi rešitvami za tiste priseljence, ki zaprosijo za politični azil in so v danem trenutku pretežno s Kosova in različnih področij Kurdistana (Irak in Turčija). Prav pred kratkim se je namreč izkazalo, da bodo lahko nekaj desetin (do sto razpoložljivih mest) pribežnikov v pričakovanju zatočišča lahko sprejeli v eno izmed zgradb bivše vojašnice Dardi pri BrišCikih, ki so jo pred veC kot letom dni, za Časa »albanske krize« preuredili prav v ta namen. Poleti, ko je v Trstu sredi avgusta nastopilo prvo manjše izredno stanje zaradi skupinice tridesetih pribežnikov in je morala tržaška Občina na vrat na nos poiskati ustrezno rešitev v opuščenem otroškem vrtcu pri Naselju sv. Sergija, je prav dr. De Feis razodel javnosti, da z vojašnico pri Briscikih ne bo nic, češ da je še vezana na vojaško uporabo. Takrat je sam predlagal bivšo vojašnico pri Banih, kar je povzročilo najprej negodovanje, nato pa mobilizacijo domačinov. Nakar so bili na vrsti različni predlogi z raznih vetrov: stavba nekdanjega kriškega rikrea-torija, stavba kriške srednje sole, nekdanji begunski center pri Pa-dricah... Pred tednom, zaCuda, je postala briška vojašnica spet aktualna in naj bi v kratkem tudi služila temu namenu. Kaj pa ima pri tem prefekt? Prefekt je že 7. julija letos dobil od obrambnega ministrstva uraden dopis, s katerim so vojaške oblasti prav njemu sporočale razpoložljivost vojašnice Dardi za potrebe pribežnikov v pričakovanju azila. Čemu torej kasnejše, avgustovsko sprenevedanje in javne izjave gospoda prefekta v zvezi z nerazpoložljivostjo briške vojašnice? Čemu zavajanja javnosti z neuresničljivimi predlogi? Prav bi bilo, da bi javnost v zvezi s tem dobila ustrezen odgovor. Tako kot bi bilo prav, zaključuje Canciani, da bi prefekt končno javno oznanil toCen datum dokončnega zaprtja sramotnega zbirnega centra za nezakonite priseljence v starem pristanišču, ki še naprej buri duhove«. NOVICE POLITIKA / PRIHODNJI ČETRTEK V MIEL1 Tržaška občina in novembrske svečanosti Tržaška občina se bo danes udeležila spominske svečanosti v Sredipolju. Predstavljal jo bo tržaški župan Riccardo Illy, medtem ko bodo mestni redarji ponesli na stopnišče občinski prapor. Svečanost se bo zaCela ob 9.30. Zupan Illy se bo ob 17. uri tudi udeležil slavnosti spuščanja zastave z droga na Trgu Unita, poldrugo uro kasneje pa se bo v dvorani muzeja Re-voltella začela prireditev v spomin na tržaškega pisatelja Giorgia Voghero ob 90-letnici njegovega rojstva. Sodelovali bodo tržaški podžupan Roberto Damiani, predsednik italijanskih židovskih skupnosti Amos Luzzatto, predsednik tržaške Zidovske skupnosti VViesenfeld, tržaški rabin Piperno, o Vogheri pa bodo spregovorili Claudio Magris, Stelio Vinci in Valerio Fiandra. Splet manifestacij ob novembrskih praznikih se bo zaključil v nedeljo z mašo na pokopališču pri Sv. Ani in polaganjem vencev v spomin na padle iz leta 1953. Začetek ob 9. uri. V Sartoriu podaljšali razstavo o židovskih družinah Prireditve iz niza Salom Trst so praviloma naletele na velik odziv občinstva, kar velja tudi za razstave. Po osrednji razstavi v bivših konjušnicah miramarskega gradu so se prireditelji, v tem primeru so mestni muzeji za zgodovino in umetnost, odločili, da tudi razstavo v muzeju Sartorio, ki je namenjena osvetlitvi vloge židovskih družin v Trstu v obdobju 1814-1914, podaljšajo do 10. januarja 1999. Spremenjen bo urnik, do 8. novembra bo razstava odprta vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure, od 10. novembra dalje pa od 9. do 13. ure. Mestna sociologija v bodočem Trstu Združenje Prijatelji zemlje prireja v soboto, 7. novembra, zasedanje z naslovom Mestna sociologija v bodočem Trstu. O aktualnem vprašanju bodo razpravljali tržaška občinska odbornica za teritorialno načrtovanje Ondina Barduzzi, ravnatelj Zavoda za mednarodno sociologijo iz Gorice Alberto Gasparini, ter predstavniki združenja Prijatelji zemlje Giovanni Ceiner, Roberto Dambrosi in Alessandro Claut. Zasedanje bo v dvorani Cluba Eurostar na tržaški železniški postaji, začelo se bo ob 11. uri. Krožek Miani bo gostil Bertinottija Prvi gost bo pojutrišnjem sodnik Colombo Ostre kritike na račun krajevnih politikov Krožek Ercole Miani bo svojo novo sezono zaCel pojutrišnjem v hotelu Savoia, kjer bo gostil znanega milanskega sodnika iz tima »Čistih rok« Gerarda Colomba. Pravo poslastico pa predstavlja srečanje s tajnikom Stranke komunistične prenove Faustom Bertinottijem, ki bo prihodnji Četrtek, 12. novembra ob 17.30 v gledališču Miela. Krožek ima v programu tudi srečanja z Antoniom Di Pietrom, Romanom Prodijem in Francescom Cossigo. Program krožka je na včerajšnji novinarski konferenci (na sliki-FO-TO KROMA) predstavil predsednik Maurizio Fogar, ki je, poleg omenjenih srečanj z javnimi osebnostmi, napovedal tudi vrsto prireditev na teritoriju. Miani bo tudi v prihodnje nadaljeval s pobudami v socialno ogroženih rajonih, kot je npr. Valmaura, kjer se že dalj Časa bori, da bi nekdanji vrtec v stavbi LACP namenili potrebam krajanov ter njihovih organizacij. Občinska uprava, je dejal Fogar, pa je popolnoma gluha na naše zahteve. Vodja Mianija je izkoristil srečanje z novinarji za ostre kritike na račun mestnega političnega ka- dra, tarča njegovih napadov pa je bil zlasti podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani. Fogar je omenil nedavno sejo pokrajinske komisije, ki deli prispevke kulturnim društvom, na kateri naj bi se Damiani prav zaradi podpore Mianiju glasno sprl s predstavniki drugih občin. Fogar je prepričan, da smo priCa splošni dekadenci političnega življenja v mestu, v katerem »mlada« Stelio Spadaro in Franco Richetti (tajnika LD in Ljudske stranke) očitno nista kos županu in še manj njegovemu namestniku. Po njegovem mnenju se glede politike naglo vračamo v čase t.i. prve republike, kot višek nemoralnega početja, o katerem nihče ne govori, pa je navedel primer Enrica Sbriglie, ki je istočasno pokrajinski odbornik, ravnatelj zapora Coroneo in tudi odgovorni za pravosodje pri Nacionalnem zavezništvu. Razstava ročnih del v domu leralla V domu za ostarele »Livia leralla« na Padricah bo v petek ob 17. uri otvoritev razstave slik in ročnih del, ki so jih napravili gostje doma pod skrbnim nadzorstvom vodstvenega in učiteljskega kadra. Pred leti so bile takšne razstave manj pogoste. Sedaj pa jih vodstvo doma prireja vsako leto ter jih poveže tudi s krajšo slovesnostjo in seveda tudi z družabnostjo. Razstavo bo odprl dr. Nerio Tomizza, predsednik Združenja »Domi«; izkupiček razstave pa bo namenjen Misijonom tržaške škofije. Razstava, ki bo odprta vse do 15. novembra, je zanimiva in pomembna tudi za našo stvarnost. Predvsem deluje dom na Padricah. V njem so zaposleni kar v lepem številu domačini oziroma domačinke, pa tudi med prebivalci doma je veC Slovencev. Neva Lukeš AVSTRIJSKA CESARICA / KIP NA PRIZIVNEM SODIŠČU Sissi v »italijanski preobleki« Pred železniško postajo so jo oblekli v zeleno-belo-rdečo barvo Pahorju zavrnili priziv Priziv naj bi bil vložen po zapadlosti roka Gasi se spreminjajo, to lahko zapišemo po včerajšnjem pogledu na spomenik avstrijski cesarici Elizabeti, ali po tržaško Sissi, ki stoji na trgu pred železniško postajo. Temni kip je dobil namreč včeraj, ob 3. novembru, nova oblačila. Neznanci so ji za pas pritrdili tri dolge rjuhe, ki so se razprostirale do vznožja kipa in še Cez, po stopnišču, posutem z jesenskim listjem. Iz njihovih barv - zelene, bele in rdeče - je bilo takoj jasno razvidno, da je hotel priložnostni modni kreator z italijansko trobojnico proslaviti 80. obletnico priključitve Trsta Italiji. Zamisel je bila nekaterim tržaškim krogom gotovo všeč, ker se je simbol avstroogrstva v Trstu za en dan preoblekel v italijanske nacionalne barve, in tako - če je bilo to še potrebno - potrdil »italijanstvo« mesta. Verjetno pa je bila s takim početjem zadovoljna tudi sama bronasta Sissi, saj je pred osmimi desetletji, ob prihodu Italijanov, dočakala drugačno, mnogo bolj boleCo varianto italijanskega slavja. Takrat so jo zelo nevljudno vrgli s prestola, da se je nemočna znašla na tleh. Potem so ji le toliko pomagali, da se je zatekla v zakotno skladišče, kjer je morala kot nekakšna izgnanka počakati več kot tri Četrt stoletja, preden so jo tržaški mestni možje spet postavili na njeno prvotno mesto na trgu pred železniško postajo. Tržaško prizivno sodišče je zavrnilo priziv prof. Sama Pahorja, ki se je pritožil proti razsodbi tržaškega pretorja. Slednji ga je 21. marca letos obsodil na 18 dni zapora (ki so jih spremenili v denarno kazen, milijon in 350 tisoč lir) ter na 200 tisoč lir globe, Ceš da je žalil javnega funkcionarja in da ni nudil osebnih podatkov. Prizivni sodniki so prišli do zaključka, da je priziv nedopusten, ker je bil vložen po terminu, ki ga določa zakon. Dogodek, zaradi katerega se je prof. Pahor znašel na zatožni klopi, se je pripetil 6. aprila 1994 v Trstu. Tistega dne naj bi Pahor izrekel nekaj žaljivih besed na račun policijske komisarke, nakar naj bi zavrnil zahtevo, da nudi osebne podatke in na zahteve predstavnikov sil javnega reda odgovarjal v slovenskem jeziku. Ob sklepu, da je priziv nedopusten, je prizivno sodišče tudi odredilo, da izvedejo pretorjevo razsodbo. Praznovanje v zavodu ITIS Danes praznuje tržaška ustanova za socialno skrbstvo ITIS svojega, zavetnika, sv. Karla Boromejskega. V ta namen bo ob 16. uri slovesnost. Po maši, ki jo bodo oblikovali organist kapele zavoda Benedetto Sestan ter zbor Jacobus Gallus in Mladinski godalni orkester šole Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Janka Bana in Petra Filipčiča. Maši pa bo sledil koncert, ki ga bodo izvajali organist Benedetto Sestan, sopranistka Raffaella Perissin, mezzosopranistka Tamara Braida in Mladinski godalni orkester GM pod vodstvom Petra Filipčiča. Pri maši in na koncertu bodo izvedena dela J. S. Bacha, G. P. Palestrine, W. A. Mozarta, P. Merkuja, G. B. Pergolesija, G. F. Haendla in B. Sestana. r DEVIN-NABREŽINA-KRIŽ Povsem uspela akcija krvnih pregledov Hvalevredna pobuda skupine prostovoljcev Skupina prostovoljcev Devin-Nabrežina-Križ je v sodelovanju s podobnim združenjem iz Milj »Cuore Amico« prejšnjo soboto v Naselju sv. Mavra pri Se-sljanu omogočilo brezplačno analizo krvi preko osemdesetim občanom. »Opravih smo preko dvesto posameznih izvidov, same ljudi pa so v glavnem še največ zanimale vrednosti holesterola, trighceridev in gli-cemije«, nam je zadovoljno dejal tajnik prostovoljcev Sergio Gher-setti. V nadaljevanju se je Ghersetti posebno zahvalil miljskemu združenju, ki je letos že drugič (spomladi so namreč krvne izvide opravljali v Nabrežini) nudilo na razpolago tako izredno moderno zdravniško aparaturo, kot tudi Sest prostovoljcev, od katerih kar štiri bolniške sestre. Po zaslugi pametne zamisli, po kateri so se zaintersirani lahko že predhodno telefonsko prijavili, je bila v bistvu odpravljena gneCa in nerodno večurno Čakanje. Spričo uspešnega obračuna bodo devin-sko-nabrežinski prostovoljci v prvih mesecih prihodnjega leta pobudo ponovili v Križu in še dlje. »Naš namen je, da bi v kratkem krili ves zahodni del tržaške pokrajine do Opčin, saj so ljudje dokazah, da tovrstne iniciahve nadvse cenijo in potrebujejo«, je zaklucil Ghersetti. (igb) a PRIREDITVE PRAZNOVANJE SV. KARLA BOROMEJSKEGA, zavetnika zavoda ITIS v Trstu, bo danes, 4. novembra. Ob 16. uri bo sv. maša, ob 17. uri dobrodelni koncert. Sodelovali bodo stalni organist kapele Benedetto Sestan, sopranistka Raffaella Perissin, mezzosopranistka Tamara Braida, MePZ Jacobus Gallus in Mladinski godalni orkester Glasbene matice z dirigentoma Jankom Banom in Petrom Filipčičem. SKD PRIMORSKO, ob 100-letnici ustanovitve, vabi na glasbeni večer v soboto, 7. novembra 1998, ob 20.30 v Srenjski hiši v MaCkoljah. Sodelujeta Tamburaški ansambel KD F. Prešeren in MPZ F. Venturini. PD MACKOLJE v sodelovanju z Mladinskim krožkom iz Doline priredi DOBRODELNI KONCERT ZA POSOČJE, v nedeljo, 8. novembra 1998 ob 18. uri v župnijski cerkvi v Dolini. Sodelujejo Dekliška pevska skupina V. Vodnik iz Doline, Mladinski pevski zbor iz Šmarij pri Kopru, organist Iztok Cergol in MePZ iz Mackolj. OTROŠKA VOKALNA SKUPINA PRIMOREC-TABOR pod vodstvom Vilme Padovan, ob spremljavi Tanje Sabadin (flavta), Alessandre Falciano (klarinet), Aljoše Tavčarja (fagot) in Aljoše Saksida (klavir), VOKALNA SKUPINA PRIMOREC-TABOR pod vodstvom Matjaža S Čeka ter KITARIST MARKO FERI bodo v nedeljo, 8. novembra 1998, ob 16. uri nastopili v Jami Vile-nici na koncertu PESEM V VILENICI. Sledil bo vodeni ogled jame ob 15. in 17. uri, v sodelovanju z Jamarskim društvom iz Sežane. V okviru GLEDALIŠKEGA VRTILJAKA bo v nedeljo, 8. novembra, nastopilo LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ljubljana s predstavo Zlatka Kriliča »JAJCE«. Predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, s pričetkom ob 16. uri. Nakup abonmajev za mladinske predstave Gledališkega vrtljaka, ki ga prireja Radijski oder, je še možen na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3 (tel. 040-370846) ali eno uro pred predstavo v dvorani pri Sv. Ivanu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in GALLUS CONSORT vabita v ponedeljek, 9-novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva ul. St. 3 na predstavitveni koncert »Viola da gamba kot solist in v ansamblu«. Sodelovali bodo Irena Pahor, Dina Slama, Aleksija Leone, Marta Porro, Miloš Pahor, Martina Stepancich in Ennio De Matteis. Predstavitev posameznih točk in prikaz instrumenta - Miloš Pahor. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 98/99 - V Luteransko-evangeličanski cerkvi, trg Panfili - v torek, 10. novembra, ob 20.30: Slovenski komorni zbor, dirigent Mirko Cuderman (Laghner, Or-ban, Snitke). Člani zamejskih zborov lahko uveljavijo skupinski popust. Vabljeni! Informacije na tel. št. 040-418605. ZBOR JACOBUS GALLUS in VZGOJNO-ZAPOSLITVENO SREDIŠČE MITJA CUK v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja na Opčinah vabita na dobrodelni koncert, ki bo v openski župnijski cerkvi, v nedeljo, 15. novembra, ob 19. uri. a SPISKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE vabi vse komponente Šolskega odbora na sejo, danes, 4. novembra 1998, ob 18. uri na sedežu Sindikata, ul. Carducci 8. Seja bo priprava na srečanje s šolskima ministroma ter z odbornico za šolstvo tržaške občine . URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. ■O Stum/titMSiK® <1111^ SmtLM© ©[Lti^tLas©! gostuje MESTNO GLEDALIŠČE - Ljubljana J.B.P. Moliere tartuffe Režija: MlLE KORUN 6. novembra, ob 20.30 RED A in D 7. novembra, ob 20.30 RED B, E in F 8. novembra, ob 16.00 RED C v Petek, v soboto, v nedeljo, Pri blagajni Kulturnega doma se nadaljuje vpisovanje abonmajev. iiLMjBm B*© (UmOMŠi HENRIK IBSEN HEDDA GA&LERl Režija: BOJAN JABLANOVEC danes, 4. t.m., ob 16. uri RED G jutri, 5. t.m., ob 16. uri RED I VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 4. novembra 1998 KAREL Sonce vzide ob 6.48 in 'jatone ob 16.48 - Dolžina neva 10.00 - Luna vzide °d 17.29 in zatone ob 6.39 Jutri, ČETRTEK, 5- novembra 1998 ELIZABETA vreme včeraj ob URI: temperatura ^raka 16,8 stopinje, zračni *ak 1008,1 mb ustaljen, veter 12,6 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 79-od-stotna, nebo oblačno, Iri0rje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj. lekarne Od ponedeljka, 2. do s°bote, 7. novembra 1998 Normalen urnik lekarn °d .8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od l3-00 do 16.00 Ul. delPOrologio 6 - na zaCetku Ul. Diaz (tel. 040 300605), Ul. Pasteur 4/1 Itel. 040 911667), Milje -"Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-ceptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. delPOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 040 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TE LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 18.35, 21.45 »La leggenda del pianista sulPOceano« r. Giuseppe Tornatore, i. Tim Roth. EXCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dillon. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Lola corre«, i. Franka Po-tente. AMBASCIATORI - 15.45, 18.45, 21.45 »Sabate il soldato Ryan« r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »X-Fi-les« r. Rob Bowman, i. David Duchovny, Gillian Anderson. NAZIONALE 2 - 15.45, 18.45, 21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli« r. - i. Robert Redford. NAZIONALE 3 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.30, »Gallo cedrone«, r.-i. Carlo Ver-done. NAZIONALE 4 -15.15, 17.00 »Small soldiers« - r. Joe Dante; 18.45, 20.30, 22.20 »The Truman Show r. Peter Weir, i. Jim Carrey. MIGNON - 15.30, 17.00 »La spada magica«, risanka. 18.40, 20.25 - 22.15 »Delitto perfetto«, i. Michael Douglas, Gwyneth Paltrovv. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Sex crimes«. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »II signor quindicipalle«, r. Frence-sco Nuti, i. Sabrina Ferilli. OBVESTILA RADIJSKI ODER prireja TEČAJ LEPE GOVORICE. TeCaj je namenjen vsem, ne glede na starost, izobrazbo ali poklic, ki se zavedajo, da ni važno samo, kaj povemo, ampak tudi, kako to povemo. TeCaj bodo vodili priznani strokovnjaki na področju lepega in pravilnega govora: radijska igralka in režiserka Matejka Peterlin, kulturna delavka in režiserka Maja Lapornik, strokovnjak za jezikovna vprašanja pri SAZU in lektor v gledališču prof. Jpže Faganel ter igralka in voditeljica tečajev za oblikovanje dinamike in barve glasu Simona Pinter. Prvo informativno srečanje bo danes 4. novembra 1998, ob 19. uri v Ul. Donizetti 3 (tel. 040-370846). Vabljeni! KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA 85, KROŽEK ISTRIA, KROŽEK LA RUPE - OB PEČINI - V Prosvetnem domu na Opčinah jutri, 5. novembra, ob 20. uri bo nas gost EZIO MARTIN prevajalec romana Prežihovega Vo-ranca DOBERDOB - Gli umili nelVesercito austro-ungarico. Prisoten bo MARKO TAVČAR predstavnik goriske Mohorjeve družbe. Srečanje bo uvedel IVAN VERČ. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi jutri, 5. novembra, ob 20.30, na prvo predavanje v novi sezoni ZIMSKO PREČENJE SLOVENSKIH GORA. Svoj podvig bo v sliki in besedi prikazal URBAN GOLOB, ki je pot od Tolmina do Maribora opravil v dobrodelne namene. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v petek, 6. novembra, ob 20.30 v prostorih bivše osnovne Sole v Mavhinjah, večer diapo-zitovov Bruna Križmana o Mehiki in Gvatemali z naslovom »MALDIDO GRINGO«. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM in ZALOŽBA DELLA LAGUNA vabita v soboto, 7. novembra, ob 18. uri, na sedež Konzorcija vin Kras, Repen 20, na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »Xe piti giorni che luganighe - Gibi, tradizioni, costumi del Carso e del circondario triestino«. Knjigo bo predstavil prof. Roberto Dedenaro. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja v soboto, 7. novembra, v okviru predavanj o oblikovalcih sodobne zgodovine, večer z naslovom KDO JE GENERAL AUGUSTO PINOCHET. Predavanje bo imela prof. MARTA IVASIC. Začetek ob 18.30. NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini bo potekala razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. št. 040631300 -Divna (9.30 - 12.30). KRD DOM BRISCIKI prireja razstavo VEZENIN IN KRAŠKIH KAMNITIH VAZ, v petek, 6. novembra, od 19. do 21. ure, v soboto 7. in v nedeljo 8. novembra, od 10. do 21. ure v Domu v BriSCikih. OPENSKI ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča, da se bo vršila dodelitev parcel za letošnjo sečnjo 1998/99 v soboto, 7. novembra 1998. Prijavljeni se morajo predstaviti ob 9. uri pred gostilno »Pineta« na Opčinah. V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH bo svoja zadnja dela razstavljal do 10. novembra FULVIO CAZZADOR. Ogled od delavnikih, od 16. do 20. ure, v nedeljo 8. novembra, od 10. do 13. ure. GALERIJA ARS sporoča, da bo razstava AN-NEMARIE DUCATON odprta do 7. novembra 1998. PK BOR isce dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. St. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16. uri. SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 8. novembra 1998, elane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavunu pri Divači. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na St. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta obvešča pevce, da bo združeni zbor zveze sodeloval pri letošnji hvaležni-ci, v nedeljo 15. novembra in pri pobožnostih na praznik Marije od zdravja v soboto, 21. novembra. Vaje bodo v ponedeljek, 9. novembra v Šentjakobskem domu. ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072. S_____________IZLETI KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizirata v soboto 14. t.m. strokovni izlet na sejem kmetijske tehnologije EIMA ’98 v Bologno. Cena izleta je 65.000 lir. V ceni je vštet prevoz, vstopnine in večerja na agroturisticni kmetiji. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge- SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za krasko območje vabita v soboto 7. novembra 1998 na izlet v Kobarid in Goriška brda. Za informacije kličite sedež sindikata, tel. 040-200698. MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za Študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). Danes praznuje na Opčinah nas dragi oče, nono in pranono Karlo Malalan 90. rojstni dan. Da bi se dolgo ostal med nami zdrav, živahen in vesel kot doslej, mu iz srca želijo vsi njegovi Dragi gospod Karlo Malalan Ob visokem jubileju vam želimo pomlad v srcu in veliko družinskega veselja SKD Barkovlje V Benečijo je prinesla Štorklja malega pobiča. Mami Flavii in očku Igorju se je pridružil Mitja Malemu junaku želimo vso srečo v življenju, srečnima staršema pa prisrčno Čestitamo nonota Vesna in Remigio, stric Ivo in teta Tanja Včeraj je praznoval rojstni dan naš dolgoletni kapelnik in prijatelj Stanko Mislej Vse najboljše in Se na mnoga leta mu Zeli Godbeno društvo Nabrežina E3 ČESTITKE Včeraj je slavil rojstni dan tovariš OSKAR COK. Iskreno mu Čestita Tržaški partizanski pevski zbor. KARLO MALALAN na 90-letno goro je dospel. Da bi Cii in zdrav marsikatero smeSno Se povedal, mu želijo prijatelji Sv. Vincencija. Nas dragi KARLO danes okroglih 90 let slavi. Naj dobra volja in nasmeh z njim hodita Se dolgo dolgo let. Vida, Dario, Marko in Rado. Dobrodošel mali MITJA! Mamici Flavii in očku Igorju iskreno Čestitamo - družini Zahar in Bandi. Danes nas GIANNI okrogla leta slavi. Mnogo sreče in veselih, zdravih dni, mu želimo Culjevi in Kobalovi. Cas neusmiljeno beži in z njim nas prijatelj GIANNI ROMAGNA leti, saj danes v Samatorci že 50. rojstni dan slavi. Da bi se ninogo lepih in srečnih obletnic praznoval, bil vedno nasmejan in zdrav, mu iz vsega srca želi družba vesela s Proseka-Kontovela. MALI OGLASI tel. 040 7786333 KOMPLET OPREMO za prodajalno na drobno (steklene izložbe, police, itd.) prodam za 2.500.000 lir. Tel. 040-215218, od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure - Fulvio. ZAZIDLJIVO parcelo, 1.000 kv. metrov, prodam v centru Doberdoba. Tel. St. 0338-2442231, v večernih urah. MAREMANSKI OVČAR bele barve z rdeCo vrvico se je izgubil 30. oktobra v Gabrovcu. Ge ga je kdo videl, naj telefonira na tel. St. 040-229269. LESTVE, lesene in aluminijaste, vseh vrst prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390 ali 350150. PRODAM PASSAT SW, letnik ’92, 18 GL. Cena zanimiva. Tel. 040-201164. TORKLJA PAROVEL iz Mackolj obveSCa vse pridelovalce oljenega olja in ljubitelje kmečke tradicije, da je začela z delovanjem. Zainteresirane vabi na ogled hladnega stiskanja in na pokušnjo mladega extra deviškega olivnega olja. Tel. St. 040-231908. NUJNO išCem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481-78188 ob uri obedov. PRODAM FORD KA rdeče barve, letnik julij ’97, 7.000 prev. km, cena 14.000.000 lir. Tel. 040-226669 v jutranjih urah. 23-LETNO DEKLE z izkušnjami nudi varstvo otrok. Tel. 040-813161. ZIP PIAGGIO, april ’93, 8.000 prev. km, v dobrem stanju, prodam po zmerni ceni. Tel.: 040-383060 od 19. do 21. ure. NUDIM lekcije iz vseh predmetov za vse stopnje realne gimnazije (tuj jezik angleščina). Tel.: 0335/6800919. ODDAM v najem večje opremljeno stanovanje na Proseku za krajša obdobja. Tel. 040-251039, v večernih urah. PRODAM PANDO letnik junij '92, 3.000 prev. km, rdeCe barve. Tel. 040-327138, ob uri kosila. PRODAM domač krompir. Tel. 040-200882, ob uri obedov. GOS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah (Trebče 33, tel. St. 040-214300) nujno potrebuje omaro za šolsko knjižnico. Vnaprej se toplo zahvaljujemo darovalcu. PRODAM Golf 1600, 5 vrat, sive metalizirane barve, december ’90, v odličnem stanju, za 5.000.000 lir. Tel. ob urah kosila na St. 040-211029. OSMICO ima DrejCe Ferfolja v Doberdobu. OSMICO ima USaj v Nabrežini St. 8 PURIC MILKO, Repen St. 15, ima osmico. JADRAN ima osmico v Ricmanjih. Vabljeni! OSMICO ima Miro Žigon - Zgonik 36. PRISPEVKI Ob 90. rojstnem dnevu Karla Malalana darujejo Eti, Franko in Renata 100.000 lir za SKD Tabor in 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Danila Škabarja daruje Zena Iskrena 150.000 lir za MoPZ »Vasilij Mirk« Prosek-Kontovel. V spomin na Milo Sosič daruje Mira Hrovatin 20.000 lir za SKD Tabor. V spomin na vse rajne daruje Marija Zahar Sancin (Boljunec) 20.000 lir za nakup šolabusa v Dvojezični soli v Spetru. Namesto cvetja na grob naše nepozabne Majde darujeta Nora in Zvonka 40.000 za samatorsko cerkev. t Zapustila nas je naša draga mama Maria Cok vd. Gunnella Žalostno vest sporočajo hčerki Noretta in Franca z Lillom, vnukinja Flavia ter vsi sorodniki Pogreb bo v petek, 6. novembra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalun-ga v cerkev na Katinaro. Trst, 4. novembra 1998 (Pogrebno podjetje -Ul. Torrebianca 34) AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA DeZelna direkcija za okolje Razpis natečaja za zakup del, preko javne dražbe, za racijonalizacijo lastne mreže za ugotavljanje freatskih podtalnih voda gornje in srednje furlanske nižine Generalna direkcija za okolje, s sedežem v ul. piuha, 75/1-Trst, razpisuje nateCaj za zakup del. preko javne dražbe, za racijonalizacijo lastne mreže za ugotavljanje freatskih podtalnih voda gornje in srednje furlanske nižine. Zadolžitev bo trajala največ eno (1) leto in celotna vrednost del ne sme presegati lit 166.500.000, brez davka IVA. Dodelitev del je finansirana iz proračunskih sredstev s katerimi razpolaga Deželna direkcija za okolje. Dela in dobava, ki so predmet razpisa zadevajo: ■ dobavo materiala in izdelava št. 10 vrtin premera 4" (palcev); " dobavo materiala in izdelava št. 5 vrtin, in poglobitev obstoječih vrtin ' odmašitev in čiščenje št. 4 obstoječih vrtin 4”; - dobavo in postavitev št. 7 avtomatskih inštrumentov za ugotavljanje freatskih podtalnih voda. . Predvideni posegi bodo potekali na območju gornje m srednje furlanske nižine. Podjetja, ki se nameravajo udeležiti razpisa lahko Prevzamejo Specialno pogodbo o zakupu (Capitolato speciale d’appalto), pripadajoče priloge in dokumen-•acijo, ki zadeva način vlaganja ponudb, pri Službi za hidravliko pri Deželni direkciji za okolje (Servizio delFIdraulica della Direzione regionale delFAmbiente) ul. Giulia št. 75/1 v Trstu, 1. nad-stropje, soba 136, vsak delovni dan od 9,00 do 13,00 ure. Ponudbe in priložena zahtevana dokumentacija morajo prispeti v zaprti in zapečateni ovojnici Uradu za protokol Deželne direkcije za Okolje ( Ufficio pro-tocollo della Direzione regionale delFAmbiente), ul.Giulia št. 75/1, 34128 Trst, 4. nadstropje, soba 402, uajkasneje do 12,00 ure tridesetega dne (30.dan) objave tega razpisa v Uradnem listu Dežele (Bollettino Ufficiale della Regione). Zakup bo dodeljen podjetju, ki bo na dražbi ponudilo najobčutnejše znižanje zgoraj navedene skupne vsote. GENERALNI DIREKTOR - dr.Vittorio Zollia - - dr.Vittorio Zollia - SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE k TRST Šolsko leto 1998/99 TEČAJ TURISTIČNEGA OPERATERJA (400 ur) 4 Imaš manj kot 25 let? =0 Si dokončal višjo srednjo šolo ali študiraš na univerzi? =) Si diplomiral in si brezposeln? o So ti všeč tuji jeziki? o Rad delaš z ljudmi? Za obiskovanje tečaja prejmeš štipendijo v višini 1.400.000 lir. Lekcije bodo od novembra do marca 4 ure dnevno razen sobote. Delovna praksa vsakega tečajnika posamezno v potovalnih agencijah,recepcijah hotelov in drugih turističnih strukturah. Tečaj je odobril Deželni odbor in ga finansirajo: * Evropska komisija - Evropski socialni sklad * Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo *________Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina _________Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 - vsak dan, razen sobote, PRIČAKUJEMO TE! - PROSTIH JE SE NEKAJ MEST! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1998/99 TEČAJ MARKETINGA NA INTERNETU (400 ur) o Imaš manj kot 25 let? 4> Si dokončal višjo srednjo šolo ali študiraš na univerzi? h> Si diplomiral in si brezposeln? 4> Ne poznaš informatike in te zanima? 4> Te priteguje internet? Za obiskovanje tečaja prejmeš štipendijo v višini 1.400.000 lir. Lekcije bodo od novembra do marca 4 ure dnevno razen sobote. Delovna praksa vsakega tečajnika posamezno v podjetjih in ustanovah, ki so informatizirane. Tečaj je odobril Deželni odbor in ga finansirajo: ‘ Evropska komisija - Evropski socialni sklad * Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo * Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljal Ijanje Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. činnastica 72, tel. 040/566360 - vsak dan, razen sobote, PRIČAKUJEMO TE! - PROSTIH JE SE NEKAJ MEST! OPČINE / PROSVETNI DOM Poseben čar slik Fulvia Cazzadorja Razstavo bo odprta do 10. novembra V petek zvečer so v kulturnem društvu Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah otvorili razstavo najnovejših slikarskih del domačina Fulvia Cazzadorja (f. KROMA). Velikost formatov in močno barvno izžarevanje, ki ga oljnate barve zdaj v bolj redkem, zdaj v gostejšem nanosu ustvarjajo ob posebno posrečenih svetlobnih igrah, ustvarjata posebno prijetno vzdušje. Atmosfera je še popolneje vzbudila v pobliki navdušenje ob nastopu pianista Roberta Magrisa, ki je z živo in občuteno interpretacijo podal nekaj jazz skladb. V svoji uvodni predstavitvi je likovni kritik Wal-ter Abrami, avtor teksta o umetniku v spremni zgibanki, začutil svet glasbe in tišine kot del Cazza-dorjevega opusa, ki neposredno spremlja ustvarjanje, kot je tudi na umetnika lahko pomenljiv navdih v naravi; včasih se pa lahko isti umetnik zateče v tiho zbranost ateljeja: Fulvio Cazzador je vse to. Fulvio Cazzador se je sklikarske veščine izučil pri nekaterih slavnih mojstrih, kot so npr. Gianni Brumatti, Rinaldo Lotta, Saverio Sorbise. Ce je res, da pusti vsaka šola svojo sled, je ta spoznavna le v določenem pristopu posameznih mojstrov, nikakor pa ne po vsebini in osebnem spletu posameznih izkustev. Tako je Cazzador vzljubil motiviko pej-saža pri Brumattiju, ki mu je znal približati bistveno kakovost posameznih pig- mentov; Lotta mu je pomagal izostriti senzibilnost do posameznih odtenkov in vzpostavljati ravnovesje med prikazanimi volumni, dalje je pod Sorbisejevim vodstvom preko svetlobe in sence odkril plastične učinke vse do točke, ko je sam izoblikoval zelo dinamično ekspresivno likovno govorico. Cazzador ima za sabo več samostojnih in skupinskih razstav. Tokrat se je pa prvič predstavil v rojstnem kraju, kot ana-grafsko mlad, vednar slikarsko dozorel likovnik. Z vsemi razstavami in še posebej s pričujočo je žel velik uspeh. Pejsaži notranje izpovedi, intimne rahločutnosti in sočasno prežeti z žarom sončne luči s pogledom na obzorje: stičišče zemeljskega z nebesnim. Ce je v prejšnjih slikarskih ciklusih prevladovala pripo- ved, dasi so bila platna še globoko prežeta s sanjsko dimenzijo, usmerja tako umetnik svojo pozornost v manj točne definirane obrise hiš, ki mestoma prehajajo v abstrakcijo, a hranijo strukturo naselja. Obzorje se je prej iz modrih morskih globin zrcalilo v mehko sinjino neba, zadj postane pot v vesolje neizrekljivih doživetij radostne izpovedi lepega. Izjemen kolorist, se Cazzador predaja spretnosti hitrega usmerjanja barvnih žarov, ki jih intuitivno sklada, da mogočno zavibri-rajo in ustvarjajo dinamiko pretokov z gledalcem. Poleg pravokotnih struktur, ki definirajo večinoma osrednji del slike, se porajajo sferični elementi, nosilci svetlobe, žarki upanja, ki v svoji bleščečnosti obujajo moč zavesti in sončne radosti. Prav ta čudežna moč luči utira pot plesu barv, izpovedi globljih emocij. Prevladujejo intenzivno bleščeči modri prehodi, ki ustvarjajo surrealno atmosfero in hkrati poudarjajo tankočutnost. Barva kot zvok duše, pesem srca, nosilka življenske radosti. Barva kot svetlobni utrinek, ki ga je platno ujelo in te v neponovljivem spletu ponese v svet nadnaravnega, kjer je tudi živi prostor breztežen, prosojen in dragocen kot kristal. Estetsko harmonična, izredno dinamična in slikarsko dodelana hranijo Cazzadorjeva platna poseben čar, neobičajna velikost dodatno pripomore k privlačnosti. Razstava je na ogled do 10. novembra ob delavnikih od 16.00 do 20.00 ure in v nedeljo od 10.00 do 12.00 ure. ZALOŽBA DRUŽINA / FOTO MONOGRAFIJ A Benečija: besedno fotografski zapis Slike Milan Grego, tekst Živa Gruden Prejšnji teden se je Ljubljana končno srečala z Beneško Slovenijo. Gostje iz Benečije so na žalost naleteli na zamegljeno in v vesoljni naliv odeto Ljubljano, Beneška Slovenija pa se je s pomočjo fotografij, govorjene, pisane in pete besede, predstavila v svoji najlepši podobi. V Galeriji Družina na Krekovem trgu je namreč potekala predstavitev dvojezične fo-tomonografije Beneška Slovenija -Slavia Veneta. Zbirka 270 barvnih fotografij, s katerimi je Milanu Gregu uspelo prenesti na papir naravne lepote Nadiških dolin, Terske doline, ozemlja stisnjenega med furlansko nižino in predalpskimi vrhovi Kolovrata, Matajurja, Jalovca in verige Mužcev. Fotomonografija je izšla pri založbi Družina, v čigar imenu je vse prisotne pozdravil Janez Gril, ki pri založbi Družina ureja knjižni program. Politika založništva je javnosti predstaviti vse, kar je v Sloveniji premalo poznano in med te nedvomno sodi tudi Beneška Slovenija. Pričujoča monografija naj bi bila majhen doprinos k temu, da se med dogajanja v slovenskem prostoru vključi tudi življenje na njegovem obrobju. »Nocojšnja prireditev je dokaz, da je v centru le nekaj posluha za to, kar se dogaja na periferiji, ostaja vprašanje, ali obstaja ta pozornost tudi na drugih nivojih«, je bila mnenja Živa Gruden, naturalizirana Be-nečanka, ki že dolgo let živi in dela na tem področju. Živa Gruden je pri nastanku fotomonografije poskrbela za spremno besedo in za okvir fotografijam, ki so zbrane v sedem sklopov: Beneška Slovenija, Zelene doline, Ob vodi navzdol, Prijazne vasi, Pripoved cerkva, Koreninam zvesti in sklepni Oj, božime. Pred vsakim sklopom fotografij Živa Gruden bralce popelje v geografsko, zgodovinsko in sociološko ozadje motivov in utrinkov, ki jih je amaterski fotograf s Tolminskega, ki se je zaljubil v ta mali biser onkraj Matajurja, ujel v objektiv. »Milan Grego je svojo ka- mero usmerjal v terasasto urejena pobočja z njivami in travniki, iskal skrite kotičke ob potokih in rečicah, se ustavljal pri drobnih čudežih rastlinskega sveta, se spuščal v bolj ali manj dostopne jame, zajemal v objektiv naselja in njihovo lego, stikal za arhitekturnimi detajli in brskal po notranjosti bivališč, snemal umetniško pomembne spomenike in krajinske poudarke, dokumentiral izseke iz vsakdanjega in prazničnega življenja, ljudske običaje-in sodobne kulturne prireditve...«. Za Milana Grega ostaja Beneška Slovenija ena izmed najlepših postaj v njegovem življenju. V njene doline je zahajal štiri leta, v vseh letnih časih in vremenskih pogojih. Skozi domače okno je poskušal določiti vreme izza Matajurja, z Novim Matajurjem pa si je pomagal, da je izsledil kulturne in druge prireditve. Njegovi vztrajnosti dolgujemo izid te knjige, kajti, kot je bilo jasno, da naše založbe in sredstva v zamejstvu tovrstnemu projektu ne bi mogle biti kos, je on vztrajal dalje, dokler ni naletel na založbo Družina, ki je knjigo sicer izdala s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve in s pomočjo Ministrstva za kulturo Republike Slove-' nije. Cena te monografije, ki je za tovrstne knjige razmeoma nizka, znaša 9.400 tolarjev, kar je približno 100 tisoč lir. »Ce bomo prodali vse knjige, naklada je tisoč izvodov, bo založba imela pri tem dobiček in del tega dodelila slovenski šoli v Spetru Slove-nov, nam je obljubil gospod Gril. Beneška Slovenija je na predstavitvi zaživela tudi v umetniški besedi glasbene skupine Beneške korenine in v pesmih Viljema Cerna, ki jih je prebrala Luisa Hem iz Barna. Župan Spetra Slovenov, Marinig, pa je vse prisotne povabil v Beneško Slovenijo. Ljubljanska predstavitev je bila prva, novembra pa bodo tej sledile predstavitve v Trstu, Gorici, Vidmu, Čedadu in Spetru Slovenov. Tatjana Dolhar GORICA / DOBRODELNI KONCERT Lions klubi in Sivajuš Gadžijev za otroke Posočja Čeprav so humanitarne akcije za prizadete v potresu v Posočju v rahlem zatonu, sta se tokrat za dobrodelni koncert odločila Lions club Gorizia Host in Lions club Nova Gorica. V deželni avditorij v Gorici sta v četrtek, 29. oktobra na oder privabila ruskega pianista in pedagoga Sijavuša Gadžijeva in prostovoljne prispevke večera namenila za pomoč otrokom v Posočju. Pianistični mojster se je predstavil s skladbami štirih velikanov klavirske literature. Z izjemno mehkostjo tonskega slikanja je Gadžijev presenečal že v uvodni izvedbi Fantazije v c-molu W. A. Mozarta. V povsem kontrastnem razpoloženju, ki za koncertanta nikakor ni hvaležno programsko nadaljevanje, je z mogočnim dramatičnim žarom gradil odločno in silovito klavirsko govorico. L. van Beethovna v njegovi Sonati op. 53 »Apassio-nati«. V izpovedni širini in globini pa se je tokrat prof. Gadžijev najmočneje »izpel« v briljantnih interpretacijah treh intermezzov J. Brahmsa (Intermezzo v b-mo-lu, Intermezzo v e-molu, Intermezzo v C-dum). Brahmsove skladbe so pod vrlimi prsti mskega umetnika zazvenele razmišljujoče, elegantno, preprosto, nežno in predvsem občuteno. Tudi drugi del koncerta je v nadaljevanju ponudil pravo nasprotje Brahmsovim rahločutnim glasbenim namigom: trem nemškim glasbenim velikanom je namreč Gadžijev dodal še velikega mskega pianističnega poeta, S. Prokofjeva. Sonata št. 7, op. 83 v B-dum, najslavnejša Prokofjeva sonata, je v spretni igri koncertanta zazvenela v vsej ritmični in harmonični mogočnosti, v vsej pričakovani gorečnosti in tudi občasni romantničnosti. Sijavuš Gadžijev se je s koncertom v goriškem avditoriju nedvomno vnovič razkril kot izjemen poznavalec in tudi raziskovalec klavirskega tonskega nian-siranja in je s svojim učinkovitim nastopom povsem osvojil številno občinstvo. Tatjana Gregorič KRMIN / JAZZ&VVINE Uspel prvi festival jazza Festival Jazz glasbe, ki je z imenom Jazz & Wine potekal od četrtka do sobote v Krminu, je presegel vsa pričakovanja. Krminsko gledališče je bilo skoraj pretesno, da bi sprejelo vse ljubitelje tovrstne glasbe. Društvo Controtempo iz Romansa je torej ponovno zadelo v črno. Poleg pestrega glasbenega programa je festival predvideval tudi razne obiske vinskih kleti in sprehode po Krminu in okolici. Festival jazza in vina je v četrtek zvečer otvoril dober kitarist iz Mantove Simone Guiducci, ki je s skupino. Gramelot in s talentom trobentača Paola Fresa podal poldrugo uro trajajoči koncert, v katerem smo lahko poslušali mešanico jazza in južno francoskih ritmov, ciganskih in padskih melodij, čeprav se Guiducci sam sklicuje bolj na enektrični jazz in new age načinom igranja kitare kot na evropski etnični jazz. Mešanica jazz glasbe z drugimi stili je bila vezna nit drugega četrtkovega nastopa. Na odru krmin-skega gledališča je francoski kitarist vietnamskega porekla Nguyen Le s skupino Maghreb and Friends podal zares vrhunski koncert. Multikulturni bend, katerega so sestavljali odlični srbski pianist Bojan Zulfikarpasič, postaven basist z otokov Mauritius Michel Alibo, saksofonist Vincent Ma-scart in arabski ritmični trio v sestavu bobnarja Mehdija Askeura in tolkačev in pevcev Karima Zia-da in Hamlada Mestarija, je z jazz in funky glasbo posodil del glasbene tradicije berberskih plemen. V petek smo lahko poslušali še vedno živo tradicijo jazz glasbe vzhodne Evrope z nastopom češkega flavtista Jirija Stlvina. Praški glasbenih je s sodelavci Jaroslavom Sindlerjem na kitari, Zdenkom Tichota na basu in Mi-chalom Hejno na bobnih podal izredno zanimiv pregled tradicionalnega češkega, moravskega in slovaškega ljudskega glasbenega "izročila, seveda posodobljenega in prestavljenega na notne partiture jazz glasbe. Prav tako je publiko navdušila tudi azerska pianistka Aziza Mustafa Zadeh (na sliki), ki je tokrat v glavnem predstavila zadnjo ploščo Jazziza, na keteri se poleg že dobro znanih virtuoznih klavirskih sposobnosti uspešno posveča tudi petju. Glasbena izkušenost in dobre vokalne sposobnosti bosta mlado pianistko zelo verjetno popeljeli v sam vrh svetovne glasbe. Krminski festival se je zaključil v soboto zvečer z natopom portugalske pevke Marie Joao. Njen originalni živ program je navdušil številno publiko. Središče koncerta so bili brazilski in afriški ritmi (Maria ima mozambiške korenine), ki jih je Maria odlično izvajala v spremstvu pianista Maria Le-ginhe,'bobnarja Marcia Doctorja in kitarista Miroslava Tadiča. Prvi festival jazza in vina je torej povsem uspel. Predstavil nam je predvsem etnično glasbo rezlič-nih krajev sveta, katerim je jazz le ena izmed skupnih točk. Aleš VValtritsch Danes se v Trstu začenjajo Srečanja s sodobno glasbo Danes se v mali cerkvi sv. Silvestra začenjajo letošnja Srečanja s sodobno skladbo Trieste Prima, ki sodijo v okvir Dialogov s sodobno umetnostjo srednje-vzhodne Evrope. Letošnji niz obsega osem prireditev, razvrščenih na pet datumov. Dvojna prireditev bo tudi na današnji, otvoritveni dan, ki je zapisan skladatelju Karheinzu Stockhausnu: ob 17. uri bo multimedij-ska predstava ob 20.30 pa klavirski recital Corra-da Gulina. Na naslednjem srečanju, ki bo v torek, 10. novembra, bodo ob 18. uri namenili pozornost madžarskim skladateljem, na večernem koncertu pa bo bolgarski sestav Ensemble Musiča Nova izvajal skladbe romunskih, bolgarskih in ruskih svatorjev. V sredo, 18. novembra bo na vbrsti tržaška skupina Chromas Ensemble, ki do vodi Adriano Martinolli, na sporedu pa so dela lannisa Xenakisa in Gia-cinta Scelsija. SREDNJA AMERIKA / SAMO V HONDURASU VEG KOT 5.000 MRTVIH IN 1 1.000 POGREŠANIH Svetopisemske razsežnosti katastrofe, ki jo je v teh dneh povzročil orkan Mitch Brez strehe nad glavo ostalo več kot milijon ljudi - Mednarodno pomoč bo le ublažilo trpljenje tegucigalpa, ma- NAGUA - Oblasti v Hondurasu in v Nikaragvi ne Štejejo vec mrtvih, saj so 2adnji podatki tako srhljivi, da ima katastrofa, ki jo je v Srednji Ameriki povzročil orkan Mitch prave svetopisemske razsežnosti. Samo v Hondurasu je orkan po besedah ministra za javna dela in telekomunika-cije Tomasa Lozana terjal veC kot 5.000 mrt-vih in vec kot 11.000 pogrešanih. Honduraški Predsednik Carlos Flores Pa je poudaril, da država preživlja najtemnejše strani svoje zgodovine in da je orkan resno prizadel ves gospodarski aparat. V Nikaragvi so pod °bronki ognjenika Cerra Hasitasa že zaceli sežiga-ti trupla, ne da bi jih predhodno identificirali, saj se je zaCela prava bitka s Časom za preprečitev epidemij. V tej srednjeameriški državi naj bi bilo po zadnjih podatkih veC kot 3.000 mrtvih, številke pogrešanih sploh ne navajajo. Med reševalci prevladuje mnenje, da ne bodo nikoli ugotovili točnega števila žrtev, saj so umrli predvsem reveži, ki niso bili zapisani v nobenem anagrafskem uradu, vaške in cerkvene ana-grafske urade pa je tako ali drugače voda uničila. V prizadetih državah primanjkuje vsega od oblek do hrane in pitne vode, da sploh ne omenimo stanovanj, saj je brez strehe nad glavo ostalo veC kot milijon ljudi. Od vse povsod prihajajo obljube o skorajšnjemu pošiljanju pomoči. Vlade nakazujejo prva finančna sredstva, a to bodo le kaplje v morju potreb za prizadeto prebivalstvo. Kot rečeno, se sedaj oblasti v prizadetih državah trudijo predvsem za nudenje pomoCi preživelim brezdomcem, med katerimi so tudi številni ranjenci. Posledice naravne katastrofe se bodo občutile še leta in leta, saj preko noči ni mo-goCe obnoviti uničenih industrijskih obratov še manj pa polj, s katerih so narasle reke odnesle vso plodno zemljo. Medtem se je izvedelo, da so pri hondu-raškem otoku Guanaja našli rešilni jopic z luksuzne štirijamborske ameriške potniške ladje Fantome, s katero so izgubili vsak radijski stik pred šestimi dnevi. Ameriška obalna straža je že napovedala, da bo nadaljevala z iskanjem izginule jadrnice. Da bi bila mera polna, pred obalami El Salvadorja nastaja nova tropska depresija, ki so jo že krstili za Nevvtona. To bi moral biti tihoocean-ski kordonas in ne karibski orkan, tako da bo skoraj gotovo šibkejši. Povzročil pa bo novo deževje, ki bo povzročilo novo gorje, ker razmočena zemlja ne bo vzdržala novega tropskega naliva. Meteorologi seveda upajo, da Nevvton ne bo dosegel obale in da jo bo le oplazil in tako preprečil novo katastrofo. Tragedija ni spremenila dosedanjega ravnanja industrijsko razvitih držav BUENOS AIRES - Tragedija, ki jo je v Srednji Ameriki povzročil orkan Mitch, je kot mora legla na duše tisočih delegatov, ki v Buenos Airesu poskušajo rešiti svet pred ekološko katastrofo. »Koliko katastrof podobnih onim v Nikaragvi in Hondurasu bomo morali še prenesti, preden se bodo velike sile končno odločile in resno posegle v svoje razvojne načrte?«, se je vprašal argentinski koordinator Greenpeacea Carlos Vil-lalonga. »Zdravljenje«, ki so ga določili na konferenci v Rio de Janeiru leta 1992 in kodificirali s Kyotskim protokolom, se sploh še ni začelo, ker ni dogovora glede uresničevanja. Trenutno vlada pravi razkol med nakaterimi industrijsko razvitimi državami, ki jih vodijo ZDA in Ru- sija, in državami v razvoju tako imenovane Skupine 77. Resnici na ljubo je v tej skupini 132 držav, Evropska unija pa poskuša odigrati vlogo mostu med stališči razvitih in nerazvitih. Ko je argentinska ministrica za okolje Maria Julia Alsogaray predlagala Wa-shingtonu priljubljeno temo o prostovoljnem znižanju škodljivih emisij v državah v razvoju, je izbruhnil pravi škandal. Takoj se je sestala Skupina 77 in poudarila, da se bori za socialni razvoj in za odpravo revščine. Naše so emisije preživetja, medtem ko so emisije Severa pravi luks us. Resnica seveda ni tako Cmobela, prav zato je EU predlagala, naj industrijske države kot prve dokažejo, da hoCejo storiti konkretne korake. HRVAŠKA /VČERAJ PRVO ZASLIŠANJE DOMNEVNE VOJNE ZLOČINKE Nada Šakic trdi, da gre za lažne obtožbe Osumljena je za vojne zločine proti civilistom v ženskem taborišču Stara Gradiška ZAGREB - Nada Espe-ranza Sakič, ki jo je v ponedeljek Argentina izročila Hrvaški, ker je osumljena za vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu v ženskem taborišču Stara Gradiška med drugo svetovno vojno, je včeraj prvič nastopila pred preiskovalno sodnico na zagrebškem sodišču. V izjavi je dejala, da obtožnico razume, da pa »ne želi odgovarjati na lažne obtožbe in da ne bo predstavila svoje obrambe, ker bi s tem mlatila prazno slamo«. Odvetnik Nade SakiC, ki ji je bil dodeljen po uradni dolžnosti, Branko SeriC, je novinarjem potrdil, da njena izjava pomeni, da se ne Čuti krivo. Povedal je, da obramba še nima prič in da bo skušal obrambo Sakičeve utemeljiti na tem, da je v ustaško taborišče Stara Gradiška prišla po spletu okoliščin, oziroma da je v taborišču živela, ni pa imela nikakršnih pooblastil niti ni opravljala nikakršnih dolžnosti. Dejal je, da se mu je zadnje dni oglasilo nekaj ljudi, ki so pripravljeni na sodišCu zanikati ob- tožbe tako proti Nadi SakiC kot tudi njenemu soprogu Dinku Sakiču. Dinka SakiCa, nekdanjega poveljnika taborišča v Jasenovcu, je namreč Argentina izročila Hrvaški pred petimi meseci, proti njemu pa še poteka preiskovalni postopek. Proti Sakiču, ki v zagrebškem preiskovalnem zaporu Čaka na morebitno vložitev obtožnice proti njemu, je doslej pričalo približno 20 ljudi, predvsem nekdanjih taboriščnikov iz Jasenovca. Odvetnik Branko SeriC je še povedal, da so po prihodu v Zagreb Nado SakiC pregledali zdravniki in da je njeno zdravstveno stanje, glede na to da ima Parkinsonovo bolezen, zadovoljivo. Potrdil je, da ji bodo verjetno omogočili srečanje z možem, saj ne obstaja konflikt interesov oziroma jima ne sodijo zaradi istih kaznivih dejanj. Zakonca SakiC sta vec kot petdeset let živela v Argentini, njuno izročitev pa je zaradi suma vojnih zločinov ob Hrvaški zahtevala tudi ZR Jugoslavija. ZDA / NA TAKO IMENOVANIH »SREDNJEROČNIH VOLITVAH« NOVICE Bill Clinton je ob koncu kampanje pozval volilce, naj ne ostanejo doma Nižjo udeležba ugodnejša za republikance - Kaj bo z impeachmentom? VVASHINGTON - V Združenih državah Amerike so se včeraj, ponekod že ob 6. uri po krajevnem Času, odprla volišča. Na včerajšnjih volitvah so Američani izvolili novo poslansko zbornico, tretjino senata in 36 guvernerjev. Guvernerja bodo volili v petih najveCjih zveznih državah, med drugim v New Yorku in Kaliforniji. Prvič po 16 letih naj bi, kot kaže, guverner Kalifornije postal demokrat, sicer pa so na tokratnih volitveh favoriti republikanci. Vsi namreč napovedujejo veliko volilno abstinenco, s katero bi se seveda okoristili republikanci. Prav zato je ameriški predsednik Bill Clinton predvčerajšnjim pozval temnopolte volilce, naj se danes umozicno podajo na volišča, »ker bodo le tako vzeli usodo v svoje roke in Preprečili, da bi bili izvoljeni neodgovorni ljudje«. Demokratična stranka mora po njegovem okrepiti svoje vrste v kongresu, »tako da bo Porazila nasilni republikanski frak-cionaški duh«. V bistvu se Clinton ja- sno zaveda, da bi morebitni republikanski neuspeh na tako imenovanih »srednjeročnih volitvah« oddaljil možnost, da bi proti njemu sprožili postopek odstavitve (impeachment). Na papirju imajo v ZDA večino demokrati, a kaj ko je to skrajno heterogena in dezorganizirana večina, ki jo predstavljajo priložnostna zavezništva najrazličnejših manjšin od temnopoltih, do feministk, sindikahstov in levih intelektualcev. Republikanci so bolj kompaktni, saj sledijo samo enemu cilju njihove stranke, ki jim obljublja manj davkov. Rezultat pa je naslednji, da večina ne voli in zmaga torej manjšina. John Kasich, poslanec in republikanski volilni strateg, je napovedal nizko udeležbo, ker so po njegovem Clintonovi pristaši razočarani in utrujeni. Clinton pa kot kaže ni vrgel puške v koruzo in je jasno povedal, da je premostil družinske težave zaradi spolnega škandala in da se bo sedaj vsestransko zavzel za svojo družino in za državo. Demokratski kandidat za guvernerja Ohia Lee Fischer (AR) Španija bo zahtevala Pinochetovo izročitev MADRID - Španija bo najverjetneje v petek od Velike Britanije uradno zahtevala izročitev nekdanjega Čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. Preiskovalni sodnik Baltasar Garzon, ki vodi presikavo proti 82-letnemu Pinochetu, je takorekoc dokončno oblikoval besedilo zahteve za izročitev. Zahtevo naj bi vladi predložih na prihodnji seji ta petek. Premier Jose Maria Aznar je večkrat zagotovil, da bo vlada zahtevo za Pinochetovo izročitev, ki jo bo pripravilo sodstvo, posredovala Londonu. Španski premier dovolil vzpostavitev stikov z Eto MADRID - Predsednik španske vlade Jose Maria Aznar je, kot so sporocih uradni španski viri, dovolil vzpostavitev stikov s predstavniki, ki »so blizu« baskovski organizaciji Eta. Španska vlada želi proučiti, ali bi bila Eta, ki od 16. septembra spoštuje enostransko razglašeno prekinitev ognja, pripravljena dokončno opustiti oborožen boj, kar bi omogočilo začetek mirovnega procesa v Baskiji. UCK onesposobila tolpo razbojnikov PRIŠTINA - Osvobodilna vojska kosova (UCK) je v Podujevu onesposobila tolpo albanskih razbojnikov. Pri tem je ubila enega kriminalca, štiri pa jih zajela. Tolpa je ropala po zapuščenih hišah in ustrahovala vračajoče se begunce. Srbski viri seveda navajajo, da so »albanski teroristi« napadli srbom lojalne Albance. UCK kot kaže poskuša tudi z varnostnega vidika zapolniti praznino po umiku srbskih sil. Tako je na 2 meseca zapora »obsodila« dva novinarja agencije Tanjug. DOBERDOB / PO PREDHODNIH POZITIVNIH IZKUŠNJAH GLASBA / »ACROSS THE BORDER« Dogovor o sodelovanju med upokojenci in občino Dogovor so podpisali župan in predstavniki sindikalnih zvez upokojencev CGIL CISL in UIL - Stalno preverjanje izvajanja Glasbeni festival za podiranje meja in pomoč Sarajevu Prvi koncert bo v petek Sodelovanje med starejšimi občani in občinsko upravo v Doberdobu je bilo že do zdaj dobro. S podpisom dogovora med Občino in sindikalnimi zvezami upokojencev Spi Cgil, Fnp Cisl in Uilp Uil pa je sodelovanje dobilo tudi formalno osnovo. Tako občina kot predstavniki sindikalnih zvez so želeli s podpisom dogovora zagotoviti kontinuiteto dosedanjega sodelovanja, ki je že obrodilo konkretne rezultate, saj je uprava upoštevala predloge v korist socialno šibkejših slojev (npr. pri določanju davka ICI) in glede izbir na področju socialne in zdravstvene politike. Pomen dogovora, ki je dozorel po seriji srečanj, ki so se začela že konec lanskega leta in nadaljevala v tekočem letu, ima tudi drugačno dimenzijo: gre za družbeno priznanje vloge starejših občanov, ki zaradi življenjskih in delovnih izkušenj, pa tudi zaradi njihove številčne prisotnosti, pri Čemer ne gre pozabiti, da se poprečna življenjska doba viša, pomenijo precejšen del stvarnosti vsake občinske skupnosti. In kaj predvideva podpisani dogovor oziroma protokol? Občinska uprava se bo pred sestavo letnega proračuna posvetovala s predstavniki sindikalnih zvez upokojencev o vseh posegih, ki pobliže zadevajo starejše občane in občane s posebnimi potrebami; predstavniki občine in sindikatov bodo redno preverjali stopnjo izvajanja dogovorov; občina bo na medobčinski ravni posvečala enako pozornost reševanju teh vprašanj; stalno bo seznanjala predstavnike sindikalnih zvez glede novosti na področju zakonodaje in raznih ukrepov, ki se bodo nanašali na kategorijo starejših občanov ah občanov s posebnimi potrebami; občina se obvezuje, da se bo tudi v prihodnje izvajala politika davčnih in drugih olajšav na področju pristojnosti občine. Dalje je bila sprejeta obveznost, da se vodstvu Zdravstvene ustanove predlaga sklenitev programskega dogovora, po katerem bi primarno vlogo pri zago-tovljanju storitev v korist starejšega prebivlastva ohrnaile občine. Spora- zum specifično navaja ducat področij, kjer bodo občinska uprava in sindikalne zveze upokojencev specifično sodelovale. Pomembna je zlasti zadnja v seznamu obveznosti, to je ustanovitev stalnega posvetovalnega organa. Dogovor so podpisati v ponedeljek na županstvu v Doberdobu. V imenu občinske uprave ga je podpisal župan Mario Lavrenčič, Giuseppe Novati, Alba Perin, Jožef Ferfo-glia, Olinto Zanier in Da-rio Legiša v imenu Spi Cgil, Achille Colautti, Gianfranco Valenta, Emi-lio Vižintin, Alberta Jarz in Maria Visintin v imenu Fnp Cisl ter Mario Grego-ris, Bruno Florit in Clara Zavadlav v imenu sindikalne zveze Uilp Uil. NOVICE 80-LETNICA KONCA 1. VOJNE Drevi javna skupščina v Revmi Krajani Pevme in Oslavja bodo nocoj na vaški skupščini lahko izvedeti za namene podjetja AMG glede vodovodnega in plinskega omrežja v njihovih vaseh. Skupščino prireja rajonski svet za Pev-mo, Oslavje in Stmaver drevi ob 20. uri v prostorih osnovne šole Josipa Abrama v Pevmi. Na srečanje so povabiti ravnatelja mestnih podjetij za storitve AMG inž. Mistretto in predsednika Milocca. Priseljenci: prihajajo cele družine Na policiji so vCeraj obravnavati novih 22 primerov pribežnikov s Kosova. Prihajajo cele družine. Tako so prestregli mater s štirimi otroki v starosti od 7 do 14 let, katere mož je že zaposlen v Toskani. Prav tako so prestregli albansko družino s Kosova z otroki, ki ji je “pomagal” slovenski državljan iz Postojne, ki so ga priprti. Za omenjeni družini se je zaCel postopek za priznanje statusa političnega azilanta, druge prebežnike pa so vrniti v Slovenijo. Nezgodna kronika Neugodne vremenske razmere so vCeraj popoldne botrovale številnim prometnim nesrečam. Pri Sa-blicih sta v ostrem ovinku trčila tovornjak in osebni avto, ranjenih ni bilo, pac pa je bilo precej težav v prometu. Nekaj pred 17.30 pa se je prometna nesreča zgodila v križišču utic Fatebenefratelti in Car-nia v Gorici, kjer je 16-letni R. T. iz Sovodenj z motorčkom zadel 72-letno Mafaldo Čibej iz Gorice. Mancino v Redipugli Obiskal bo tudi Gorico - Alternativci v OPP Pri kostnici v Redipugli bo danes dopoldne spominska slovesnost, ki se je bo udeležil predsednik senata Nicola Mancino. Letos bo slovesnost v znamenju obeleženja 80-letni-ce konca prve svetovne vojne. Župan občine Fo-gliano-Redipuglia Franco Visintin je Mancina povabil, naj bi se ob obisku poklonil tudi padlim vojakom avstro-ogrske monarhije na bližnjem vojaškem pokopališču. Mancino bo po slovesnosti v Redipugli obiskal Gorico, kjer si bo na gradu ogledal razstavo »1918 - leto zmage«. Prihod uglednega gosta je predviden okrog 12. ure. Razstavo, ki jo bodo za javnost odprti ob 18. uri, je postavila uprava pokrajinskih muzejev ob 80-letnici konca vojne. Ob tem prirejajo tudi ciklus predavanj. Prvo bo v petek, 6. t.m. Skupina kulturnih in drugih združenj pa bo nocoj ob 18. uri v Centru za umsko zdravje (Ul. V. Veneta 174) priredila alternativni večer ob 80-letnici konca vojne z naslovom »...mettete dei flori nei vo-stri cannoni...«. Oblikovali ga bodo glasbeniki, pesniki in umetniki Mau-ro Radigna, Dario Simo-netti, Francesco Tornada, Giovanni Fierro, Roberto Marega, Mario Carnelut, Anna Maria Fabbroni, ReNato alFresco, Roberto Marino Mašini in drugi. Pobudniki so Center za umsko zdravje, revija »I giardini di Hermann« ter združenja »Linea di sconfine«, »Kairos« in »Via libera«. S koncertom v poklon Luciu Battistiju z naslo-vom»Ci... ritomi in men-te«se v petek ob 20.30 prične v goriškem Kulturnem domu nov niz glasbenih srečanj »Across the border«. Na prvem koncertu bodo nastopile skupine: Otis Group, Glass of Zurkhisch, Juke box, Mario Grusovin (elan nekdanjega ansambla Le Tigri) s pevko Loredano. Skupino Juke box sestavljajo slovenski goriški fantje, tako kot tudi skupino Why, ki je odpovedala nastop na uvodnem koncertu, bo pa prišla na vrsto v nadaljevanju sezone. Sezono »Across the border«, ki jo prirejajo Kulturna zadruga Maja v sodelovanju z ZSKD, KGM, Kulturnim domom in MO KD Sovodnje, združenjema Via Libera in Informagiovani, s pokroviteljstvom odbomištev za mladino pri Pokrajini in za kulturo pri Občini, so včeraj predstaviti tisku ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, glasbeni kritik Giuliano Ahnerigo-gna in glasbenik Mauro Radigna, ki je podrobneje spregovoril o drugem koncertu. Ta bo v sredo, 11. novembra, ob nenavadni 17. uri, »da bi dopustili C as za socializacijo po koncertu«. Koncert »Electro rock« bodo oblikovale punk, hard core in ska skupine: Beer Bong, Golem, Straightforvvard iz Nove Gorice, Flexy Gang, Danka, Špik & Špan, lo-nonso, Elvis Jackson iz Ajdovščine. Soprireditelj je Center za umsko zdravje, saj gre za skupine, ki se zbirajo v prostorih pri psihiatrični bolnišnici. Koncert (s katerega bodo posneli CD) naj bi poleg drugih meja pomagal presegati tudi predsodke glede umskega zdravja. V prvem delu sezone so napovedani še: 27. novembra Slovenski plesni projekt (ob 17. obletnici Kulturnega doma); 4. decembra - Big Ben Quartet iz Nove Gorice; Gianni Rijavec, Vladimir Čadež, Mara Rijavec s predstavitvijo CD-ja »Sentimenti« in 8. januarja koncert “zgodovinske” beat skupine Le Tigri. V letu 1999 bodo na festivalu sodelovati še skupine in kantav-torji: I Menestrelli, Gino Pipia in I Trovieri, Zuf de Žur iz Gorice, Mad Men Blues iz Krmina, Beppe Lentini iz Vidma, Goran Kuzminac iz Hrvaške, Vladimir Kreslin iz Slovenije, orkester Nova iz Nove Gorica, Riccardo Fogli, sezono pa bo sklenil Koncert pod zvezdami v So-vodnjah. »Across the border«, je poudaril Ahnerigogna, ni zgolj glasbena revija, ki predstavlja ustvarjalnost številnih goriških skupin, temveč želijo organizatorji s svobodo glasbenega izražanja brez meja doseči, da bi v Gorici ne govorili veC le o krajevnih kulturah, temveč o skupni kulturi, ki Črpa življenjski sok prav iz jezikovnih in etničnih posebnosti, iz spajanja katerih je mogoče ustvariti novo in moCno stvarnost. Komel je izpostavil še dvoje vsebine: željo, da bi ojačili kulturno vez med Gorico in Novo Gorico in ju obravnavati kot eno mesto ter solidarnostni namen. Vstopnine na koncertih praviloma ne bo, paC pa bodo dobrodošli prostovoljni prispevki za namensko pomoč Sarajevu. Lani so tja odposlali 5 invalidskih vozičkov. S pomočjo znanih in manj znanih kan-tavtorjev, rokerjev, jazz in folk izvajalcev ter občinstva naj bi letos bil solidarnostni rezultat vsaj enak. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ GORICA vabi na odprtje spominske razstave AVGUSTA ČERNIGOJA oh 1 OO-letnici rojstva Danes, 4. novembra 1998, ob 18. uri Gorica, Drevored 20. septembra 85 Skupina mladih družin v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž Gorica vabi na okroglo mizo z naslovom PRAVICE, SOŽITJE, SOODLOČANJE Razgovor o premeščanju vsakodnevnih težav s sožitjem in rabo jezika v ustanovah slovenske narodne skupnosti SODELUJEJO: Sonjo Klanjšček, Lučana Budal, Bruna Gani, Franka Žgavec, Silvan Keršeuan, Franko Bagon, Peter Černič, Jurij Paljk Moderator: Ivo Jevnikar Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici petek, 6. novembra 1998, ob 18.30 1----------Prisrčno vabljeni!------- Razstava ob stoletnici A. Černigoja Danes ob 18. uri bodo v razstavnih prostorih Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Drev. 20. septembra odprli spominske razstavo del slikarja Avgusta Černigoja ob stoletnici njegovega rojstva. Ob odprtju bo spregovoril likovni kritik prof. Joško Vetrih. Pobudnik razstave je Bratužev center, ki je zbral okrog 150 del iz zasebnih zbirk, o katerih so pripravih tudi katalog. Nekatera dela bodo tokrat prvič predstavljena širši javnosti. Černigojeva spominska razstava bo na ogled do 25. novembra vsak dan razen sobote od 17. do 19. ure. SOVODNJE / V OŽ PETRA BUTKOVICA - DOMNA Učenci se niso ustrašili strahov Ob dnevu mrtvih so tudi obiskali grobova P. Butkoviča in F. Rojca V sovodenjski osnovni šoli Petra ButkoviCa - Domna so učenci 3., 4. in 5. razreda, ki sledijo uram angleščine, v soboto pripravili nastop strahov. Zlasti v ZDA je namreč razširjeno praznovanje »halloweena« v noči na 1. november: pri spoznavanju angleškega jezika in kulture so se tako učenci z dokajšnjo mero zabave opremili z bučami, strahovi, pajki in se pozabavali na račun vsega »strašnega«. Učenci sovodenjske Sole so od dnevu mrtvih obiskali tudi grobova Petra ButkoviCa - Domna in ljudskega pesnika Franja Rojca in se spomnili dveh velikih domačih mož, ki počivata na sovodenjskem pokopališču. Na sliki (foto Bumbaca) nastop »strahov« v sovodenjski osnovni šoti KINO GUK1GA VITTORIA 1 17.45-20.10-22.30 »X-files«. VITTORIA 3 18.30-21.30 »L’uomo che sussurrava ai ca-valli«. L Robert Redford. CORSO Rdeča dvorana: 18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. S. Spielberg. Modra dvorana: 18.00-21.30 »La leggenda del pianista sulloceano«. a PRIREDITVE KD SKALA vabi v nedeljo, 8. t.m., ob 14.30 na vaško martinovanje na trgu v Gabrjah. KD SOVODNJE vabi v petek, 6. t.m., ob 20.30 v Kulturni dom na nastop bo dramske skupina SKPD Sedej iz Ste-verjana z delom Misolovka A. Christie. Režiser je E. AberSek DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je Se nekaj mest za Martinovo večerjo 15. novembra v restavraciji Al fogolar v Gaglianu. Prijave Se danes. lU OBVESTILA SPDG - SMUČARSKI ODSEK naproša elane, ki so se prijavili za zimovanje, da poravnajo akontacijo. Sedež je odprt danes od 11. do 12. in jutri od 19. do 20. ure. SPDG obvešča, da martinovanja v Kobaridu ne bo. Člani, ki so že vplačali, naj se zglasijo na društvu za povračilo. DRUŠTVO TRZIC obvešča, da bodo danes ob 18.30 pričeli z rekreacijsko telovadbo v telovadnici OS v Ul. Duca d’Aosta v TržiCu. Prijave: tel. 44984, 45122ali 482015. KD SKALA GABRJE v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75 organizira fotografski tedaj. Prijave na sedežu društva ob prvem predavanju jutri ob 20.30. Za dodatne informacije: tel. 882119 (Ladi). □ ČESTITKE Dragi TOMEK, ob okrogli obletnici ti prijateljice voščijo vse najboljše in želijo, da bi ostal vedno tak Sezonske novosti moških ^ oblačil GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561 ■ ■ ■ ■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 2, Ul. Garzaroffi 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340. POGREBI DANES - Iz Gorice: 10.00, Luigi Feresin iz bolnišnice Janeza od Boga v Moš; 11.00, Vittoria Romeo-Morisani iz splošne bolnišnice v Gallico (RC); 14.00, Stanislav Savle v cerkvi v Cepovanu. Iz Tržiča: 9.00, Giovanni Muraro iz spl. bolnišnice v cerkev sv. Stefana v Ronkah; 9.50, Diana Cosolo vd. D’Ama-to iz spl. bolnišnice; 10.50, Bendo Luciano Furlanich iz splošne bolnišnice; 11.50, Sal-vatore Brizzi iz mrliške veže glavnega pokopališča. Mirno je zaspala naša draga Davorina Furlan Z ljubeznijo se je spominjajo vsi, ki jo imajo radi. Oslavje, Ljubljana, 4. novembra 1998 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev. HI O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 EVRO / PRIRAVE NA NOVO DENARNO ENOTO Le še 60 dni do začetka postopnega uvajanja evra Banke obljubljajo dvojno poslovanje brez dodatnih stroškov za kliente - Trgovine z dvojnimi cenami RIM - Za evro se začenja zadnje odštevanje, kajti do zaCetka njegovega uvajanja manjka samo Se 60 dni. Novi evropski denar bo prišel materialno v obtok sicer Sele leta 2002, vendar se bo treba z novostjo začeti ukvarjati že v prvih dneh novega leta. Januarja se bomo na primer odločali, ali bomo poslovali z banko v lirah ali v evrih, in tudi pri odprtju novega tekočega računa bomo morali izbrati valuto. Enako se bo dogajalo s plačami, ki bodo lahko že izračunane v evrih, medtem ko bodo nekatere operacije potekale izključno v novi valuti: izdajanje novih državnih vrednostnih papirjev in trgovanje z delnicami. Prehodno obdobje dvojnega obračunavanja bo trajalo do 31. decembra 2001, torej tri leta. Medtem bo mogoče plačevati v evrih s kreditnimi karticami in z bankomati, izdajati poštna nakazila in bančne čeke, skratka izvajati vse operacije, pri katerih ni potreben materialni denar. Na osnovi sporazumov med trgovci in združenji potrošnikov bo mogoče vse prodajne artikle opremiti s ceno v novem denarju in v lirah, dvojna navedba cene pa bo zelo dobrodošla za priucitev potrošnikov na vrednost nove denarne enote. V Italiji je tak sporazum ze v pripravi, sklenili pa ga bodo stanovska organizacija Confcommercio in nekaterega združenja potrošnikov. Sporazum predvideva, da se bo 1. januarja začela kampanja za seznanjanje potrošnikov o fazah in rokih uvajanja evra in o dvojnem označevanju cen. Tudi italijanske veleblagovnice bodo že z januarjem sprejemale elektronska plačila v evru, za kar bodo izdajale račune z dvojno navedbo zneska, kar bo Se posebno dobrodošlo za tujce. Po sporazumu, ki so ga podpisale julija v okviru svojega združenja ABI, bodo tudi italijanske banke ze od januarja zagotavljale storitve v evru, menjava z lirami pa bo brezplačna, tako kot bo veljalo pozneje tudi za materialno menjavo bankovcev in kovancev. r TRENDI / PODATKI ISTATA n Tudi proizvodne cene zelo hladne Ciampi zaupljiv Minister: Davčni pritisk precej padel Zavod Istat pa je včeraj objavil podatke o gibanju cen pri proizvajalcih industrijskih izdelkov v septembru, na osnovi katerih je mogoče sklepati o nadaljevanju ugodnega inflacijskega trenda. V primerjavi z avgustom so se cene pri industrijcih septembra znižale za desetinko odstotka (avgustA glede na julij -0, 3%), v primerjavi z lanskim septembrom pa so zrasle za 0, 5 odstotka. Povprečna rast v zadnjih 12 mesecih (oktober 1997-september 1998) v primerjavi z enakim obdobjem leta prej znašala 0, 8 odstotka, povprečje letošnjih prvih devetih mesecev v primerjavi z lanskimi pa zndSa 0, 6 odstotka. RIM - »Gospodarka rast je v naših rokah, prepričan sem, da obstojajo vsi pogoji zanjo.« Tako zaupanje v prihodnost italijanskega gospodarstva je včeraj izrazil zakladni minister Ciampi, la je v svoji analizi (razgrnjeni v intervjuju za enega od nacionalnih dnevnikov) ugotovil, da se je leto 1998 začelo dobro in da je potem sledilo poslabšanje ozirom a zaviranje ritma rasti, in to kljub precejšnjemu znižanju davčnega pritiska, kot bodo pokaza-liu podatki ob koncu leta. Zakladni minister je glavno krivdo za zaviranje gospodarske rasti pripisal pojenjanju zaupanja gospodarstvenikov in padcu pričakovanj za gibanja v prihodnjih mesecih. PODJETNIŠTVO / V ISKANJU 'ČIM NIŽJIH STROŠKOV IN VEČJEGA ZASLUŽKA Podjetniki iz Furlanije in Veneta odpirajo mešana podjetja v tujini VIDEM - Podjetniki iz Furlanije in Veneta imajo iz leta v leto več poslov s tujino. Bili so prvi, ki so sli na evropski vzhod takrat, ko so se tamkajšnja hžisca odprla zahodni konkurenci. Niso se omejili samo na trgovanje, kajti v vzhodni Evropi so v tem oziru bili prisotni še prej. Pravzaprav so bili nekateri italijanski podjetniki ob Prejšnje velike posle, kajti za uvoz in izvoz je dotlej skrbela država, ki je bila tudi garant za hitra in točna plačila. Zelo veliko italijanskih podjetnikov -zlasti majhnih in srednjih - je slo v mešane družbe z madžarskimi, romunskimi ali bolgarskimi podjetniki in tam vstopilo v že obstoječe tovarne ali zgradilo Cisto nove. Normalno je, da so italijanski podjetniki iskali zaslužek, predvsem zaradi tega, ker je tam cena delovne sile bila in je Se zelo nizka. Drugače je bilo v Sloveniji, kjer je cena delovne sile že precej vi- soka, ali pa na Hrvaškem, kjer je do nedavnega bila vojna. Proces se nadaljuje. Tudi zaradi visokih davkov, ki v Italiji bremenijo državljane in podjetja - ti davki so najvisji v Evropski uniji - je marsikateri, tudi veliki podjetnik, odprl podružnico na tujem ali tja preselil kar celotno tovarno. Eden zadnjih takih primerov je Zop-pas, znano italijansko podjetje bele tehnike, ki bo zgradilo tovarno v Bolgariji, kjer bo delo dobilo veC sto delavcev. Tak »izvoz« je tudi posledica dejstva, da v Venetu ni veC delovne sile. Zaradi tega je tam povsod zelo veliko ljudi iz držav vzhodne Evrope, Afrike in Azije. Najbrž se bodo morali s tem soočati tudi nekateri lastniki tovarn stolov v Furlaniji. Na septembrskem sejmu stolov, ki je bil v Vidmu, je bila, kot vsako leto, podana analiza tega pomembnega gospodarskega sek- torja. V krajih nedaleč od Vidma, ob cesti proti Gorici, je osredotočenih okrog tisoC malih in srednjih podjetji, kjer naredijo tri Četrtine italijanskih stolov. Večina jih gre v izvoz. V zadnjem Času so tam občutili padec prodaje stolov bodisi v Vzhodno Evropo kot v južne in vzhodne predele Azije. Nekateri podjetniki gledajo v vzhodno Evropo in menijo, da bi tja preselili tovarno. Jezni so na državno upravo, ker so ceste stare sto let in ker imajo težave, preden njihovi tovornjaki pridejo do avtoceste. Vrh vsega so jezni tudi nad rimsko birokracijo. Ze pred Štirimi leti so v Rimu sklenili, da je njihovo področje gospodarsko pomembno. Od takrat so v Rimu bile tri vlade, nobena od njih ni poskrbela za sestavo in odobritev zakona, ki bi ta pomen tudi uzakonil. Tako pravijo v zavodu Promosedia, ki skrbi za skupni razvoj te pomembne industrijske panoge. Nekateri industrije! iz Veneta in Furlanije so sli ali nameravajo na italijanski jug. Pred nekaj meseci so industrijci iz Vicenze sklenili sporazum z ustanovami v Apuliji, kjer nameravajo postaviti nekaj tovarn. Na italijanskem jugu je veliko proste delovne sile. Nekaj podobnega ponujajo Furlanom tudi v Kalabriji, na področju mesta Crotone. Ker je tam blizu pristanišče Gioia Tau-ro, kjer imajo sedaj veliko prometa, bi tam narejeni izdelki z lahkoto našli pot v druge sredozemske države. Rimska vlada in deželna uprava Kalabrije nudita veliko ugodnosti. Nižje so plače delovne sile, nižje obresti v bankah, manj je davkov. Obstoja pa Se vedno strah pred morebitnimi grožnjami tak-majšnjih kriminalcev. Marsikateri podjetnik ostaja zato raje na italijanskem severu ali pa gre v tujino. Marko VValtritsch NOVICE Nov val znižanj cene bencina RIM - Praktično vse naftne družbe, ki delujejo v Italiji, so v teh dneh znižale ceno bencina za 10 lir na liter, kar se je v zadnjih treh mesecih zgodilo že tretjič in pomeni 30 lir znižanja od začetka avgusta. Liter super bencina starte zdaj 1.855 lir, neosvinčenega pa 1.755- lir. Tudi ta najnovejsi val znižanj je posledica pocenitve surove nafte na mednarodnem trgu, katere cena je na minimalni ravni zadnjih let tudi zaradi oSibitve dolarja. Do leta 2000 brez novosti pri plačilu davka za odvoz smeti RIM - Veliko novost, ki jo je napovedala Prodjeva vlada, ko je oznanila, da se bo 1. januarja 1999 spremenil dosedanji način plačevanja odvoza odpadkov za gospodinjstva, se Zal ne bo uresničila pred letom 2000. V uradnem hastu je bil namreč včeraj objavljen zakonski odlok, ki določa reformo te dajatve Sele leta 2000, kar pomeni, da bomo odpadke Se naprej plačevali po površini svojega stanovanja in ne po dejanski količini proizvedenih odpadkov. V odloku je tudi podaljšanje možnosti za občine, da določijo del dodatne občinske davčne stopnje Irpef, ki jo bomo morali plačati prihodnje leto. Ta rok je za občine zapadel 31. oktobra in je bil zdaj podaljšan do 31. decembra 1998 Popolare Verona znižala obresti na stanovanjska posojila VERONA - Po znižanju uradne obrestne mere na 4 odstotke, je Banca Popolare di Verona znižala obrestno stopnjo za stanovanjska posojila pod Šifro »Mutui Časa Mia« na 4, 5 odstotka (doslej 4, 9%), in to brez določitve zgornje meje posojilnega zneska. Posojilojemalci lahko po preteku dveh let izbo-rajo med stalno ali spremenjljivo obrestno mero, ki bo takrat že uravnana na evro. V četrtek »poroka« med Bipop in Cariemilia MILAN - Banca Popolare di Brescia, nekdanja delničarska »pokojne« Tržaške kreditne banke, bo najbrž že v Certek oznanila »poroko« s hranilnico Cas-sa di Risdparmio di Reggio Emilia. Pogajanja o spojitvi so v teku že nekaj Časa, zadnje detajle pa dogovora pa je vCeraj neuradno potrdil nek vir iz breSanske banke. V Četrtek sta namreč sklicani skupščini delničarjev obeh denarnih zavodov, ki bodo morah potrditi nakup oziroma prodajo delnic Cariemiha breSanski Bipop. O vrednosti operacije zaenkrat ni poročil. Novogoriški HIT za 14 odstotkov povečal bruto realizacijo NOVA GORICA - Podjetje HIT iz Nove Gorice je v prvih devetih mesecih letos ustvarilo skoraj 25 milijard tolarjev bruto realizacije, kar je 14 odstotkov veC kot v enakem obdobju lani. Od tega je samo igralništvo ustvarilo za dobrih 11 odstotkov več. Do konca letošnjega septembra je igralnice HIT obiskalo veC kot 1.343.000 gostov, kar je 2, 4 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Število obiskovalcev upada zaradi kronične preobremenjenosti zmogljivosti, še posebej ob koncu tedna. Se vedno pa se povečuje poraba gostov. V prvih devetih mesecih letos je poraba gosta za 8 odstotkov presegla nadte. Tudi bruto realizacija gostinstva, ki predstavlja dobrih 10 odstotkov vse bruto realizacije podjetja, v zadnjih letih realno narašča. Do zaCetka letošnjega oktobra se je realizacija gostinstva povzpela na 2, 6 milijarde tolarjev, kar je za 15% veC kot lani. Celotni prihodek HIT se je do letošnjega oktobra povzpel na skoraj 16 milijard tolarjev, kar je 12% veC kot v enakem obdobju leta 1997. Letošnji poslovni načrt je s tem uresničen 75-odstotno. 3. NOVEMBER 1998 v LIRAH 5 valuta nakupni prodajni 5K < ameriški dolar 1626,00 1652,00 m N nemška marka 982,00 998,00 funt šterling 2694,00 2749,00 S 0 švicarski frank 1199,00 1224,00 « N h belgijski frank 46,92 48,92 ^ A m francoski frank 290,00 300,00 pc danska krona 255,00 265,00 u. 3 . norveška krona 217,00 227,00 < ^ h švedska krona 204,00 214,00 z v kanadski dolar 1050,00 1090,00 portugalski eskudo 9,11 10,01 ■J N nizozemski gulden 861,00 886,00 EC avstrjski šiling 138,46 142,81 O španska pezeta 11,13 12,23 kŠ grška drahma 5,53 6,33 irski šterling 2417,00 2497,00 japonski jen 13,60 14,50 avstralski dolar 969,00 1039,00 mITm madžarski florint 6,50 8,00 hn/aška kuna 250,00 275,00 v_y i slovenski tolar 10,15 10,45 r 3. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1622,00 1652,00 nemška marka 981,00 996,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 862,00 887,00 belgijski frank 47,20 49,00 funt šterling 2677,00 2767,00 irski šterling 2416,00 2511,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,70 6,11 kanadski dolar 1052,00 1087,00 švicarski frank 1198,00 1223,00 avstrijski šiling 138,40 142,90 slovenski tolar 10,15 10,45 hrvaška kuna 252,00 272,00 3. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1645,160 EKU 1939,810 nemška marka 989,270 francoski frank 295,040 funt šterling 2724,380 nizozemski gulden 877,420 belgijski frank 47,957 španska pezeta 11,636 danska krona 260,180 irski šterling 2461,160 grška drahma 5,875 portugalski eskudo 9,647 kanadski dolar 1080,280 ‘ japonski jen 14,293 švicarski frank 1211,460 avstrijski šiling 140,610 norveška krona 222,680 švedska krona 209,980 finska marka 325,260 MILANSKI BORZNI TRG 3. NOVEMBER 1998_________INDEKS MIB 30: -0,43 delnica cena' var. % delnica cena Alleanza Ass. 21.069 +1,69 Mediolanum 46.752 Bca di Roma 2.844 -0,62 Mediaset 10.511 Bca Fideuram 9.700 +1,05 Mediobanca 16.663 Bca Intesa Compart 8.685 1.280 +0,81 +3,89 Montedison 1.657 Comit 10.473 +0,90 Olivetti 4.099 Credit 7.733 — Parmalat 2.684 Edison 15.025 + 1,81 Pirelli Spa 4.798 Eni 10.044 +1,19 Ras 20.592 Fiat Generali 4.882 59.553 +2,17 +0,45 Rolo 36.071 Imi 25.011 +2,69 San Paolo To 24.891 Ina 4.061 +0,74 TIM 9.860 Italgas 7.519 -0,62 Telecom Ita 12.010’ O ljubljanska banka Podružnica Milano var. % +6,98 +0,94 +2,08 +0,36 +0,56 + 1,58 + 1,69 +5,20 +0,85 -1,00 +1,54 -0,67 NOVICE NOGOMET / POVRATNE TEKME POKALA UEFA Liga prvakov: danes Inter in Juventus TURIN, MOSKVA - V 4. krogu lige prvakov bosta danes zapolsena tudi Inter in Juventus. Za obe italijanski moštvi bosta današanji tekmi skoraj kluCnega pomena. Juventus bo v B skupini igral doma proti Ath-leticu Bilbao, v C skupini pa bo Inter gostoval v Moskvi, kjer se bo spoprijel z domačim Spartakom. Rokomet: Genertel brez težav TRST - Po lepem uspehuz v Rubieri je včeraj tržaški Gemetel v anticipiranem srečanju 8. kola italijanskega rokometnega prvenstva Al lige zanesljivo premagal Conversano z 28:22 (13:9) in ohranil prvo mesto na lestvici. Tržačani so stalno zanesljivo vodili. Kot običajno je bil najuspešnejši strelec Novokmet, ki je dosegel 6 zadetkov, Guerrazzi je dal 5, Fusina pa 4 gole. Neodločeno v Brescii BRESCIA - V zaostali tekmi nedeljskega kola B lige sta v Brescii po lepi in zanimivi tekmi Brescia in Ata-lanta igrali neodločeno 1:1 (1:1). Pred 7.400 gledalci sta bila uspešna D. Zenoni za goste v 36. minuti, dve minuti pozneje pa je za domačine izenačil Hubner. Schumacher treniral z Bridgestonom SUZUKA - Nemški voznik formule 1 Michael Schumacher je na dirkališču v Suzuki na Japonskem prvič testiral Bridgestonejeve pnevmatike. Po umiku Goodyeara iz formule 1 bodo v sezoni 1999 vsa moštva vozila z Bridgestonovimi gumami in pri Ferarriju so že zalčeli s prvimi testi. "Testi so zelo pomembni. Gre za prvo fazo razvoja prednjih pnevmatik s štirimi zarezami s katerimi bomo vozih v novi sezoni. Razlika med gumami s tremi in štirimi zarezami ni velika, " je po 52 odpeljanih krogih povedal Nemec, ki je na zadnji dirki sezone odstopil in predčasno predal naslov prvaka v kraljevskem avtomobilističnem športu Fincu Miki Hakkine-nu, ki je danes počival in dodal: "Proizvajalec bo moral zagotoviti trše gume, kljub temu pa so vtisi po prvem dnevu pozitivni." Schumacher je povedal tudi, da se bo moral po dolgoletnem sodelovanju z Goodyearom šele privaditi na novo okolje in nov način dela z sedanjim partnerjem. Anderson dizajner pri Stevvartu LONDON - Gary Anderson bo v prihodnji sezoni formule 1 glavni dizajner moštva Stevvart For, so sporočili iz vodstva moštva. Sedeminštiridesetletni Anderson je bil doslej glavni konstrukter v moštvu Jordana. "Baby Boom" v Barceloni BARCELONA - Moštvo Barcelone, španski nogometni prvaki, ta čas doživljajo pravi "Baby Boom". Kar sedem nogometašev, ali skoraj tretjina prvega moštva, pričakuje naraščaj. Kot poroča časnik "La Vanguar-dia", se bodo očetovstva kmalu veselili Patrick Klui-vert, Philip Cocu, Luis Figo, Sergi burjuan, Luis Enri-que, Dragan Giric in Abelardo Femandez. Se poleti sta oCeta postala tudi Michael Reiziger in Miguel Angel Nadal.Stevilna rojstva naključno sovpadajo tudi s 100-letnico tega katalonskega športnega kluba. Časnik poroča, da bi Katalonci lahko posnemali nogometaše, in napoveduje morebitno zvišanje rojstev v pokrajini. Grofova v 2. krogu LEIPZIG - Nemka Steffi Graf se je uspešno vrnila na tenioška igrišča. V i. krogu turnirja v Leipzigu je 29-letna Nemka po 70 minutah ugnala Romunko Ruxandro Dragomir s 6:3 in 6:3. Nemka bo v drugem krogu igrala z Japonko Ai Sugijama. Izid, 1. krog: Steffi Graf (Nem) - Rincandra Dragomir (Rom) 6:3,6:3; Izidi ostalih teniških turnirjev BOGOTA, 1. krog (340.000 dolarjev): Mariano Zaba-leta (Arg) - Fernando Vicente (Spa) 6:4 6:4; Felix Mantilla (Spa/1) - Guillermo Canas (Arg) 6:4 6:2; Jim Courier (ZDA) - Martin Rodriguez (Arg) 6:1 6:3; Fernando Meligeni (Bra) - Nicolas Massu (Cii) 6:2 6:3; Mauricio Adad (Kol) - Ricardo Schlachter (Bra) 6:2 6:0. PARIZ, 1. krog (2, 5 milijona dolarjev): Todd Wood-bridge (Avs) - Bohdan Ulihrach (Ceš) 6:3 2:6 7:6 (7:3); Jason Stoltenberg (Avs) - Guillaume Raoux (Fra) 2:6 7:6 (7:1) 6:4; Todd Martin (ZDA) - Paul Haarhuis (Niz) 6:7 (4:7) 6:4 6:4; Amoud Di Pasquale (Fra) - Richard Fromberg (Avs) 6:3 6:4. Začetek NBA januarja 1999? NEW YORK - Dan pred tem, ko bi se morala začeti sezona v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA, je direktor sindikata Billy Hunter izjavil, da bodo igralci najverjetneje na parket spet stopih šele sredi januarja prihodnje leto. "Fantje so mi dejali, da bi bilo mogoče zaCeti sredi januarja, kar je po mojem v redu," je dejal Hunter po dve in pol uri dolgem ponedeljkovem pogajanju igralcev z lastniki klubov ter dodal: "Do srede tega tedna pogovori sicer niso več načrtovani." S tem je direktor sindikata zanikal govorice, da naj bi bil dogovor sklenjen že ta teden, s Čimer se je strinjal tudi namestnik komisarja NBA Russ Granik, ki je povedal: "Kar je povedal Hunter drži. Z dogovorom nismo niti malo bliže." V Salernu prekinili tekmo zaradi hudega izgreda Petarda ranila četrtega sodnika - Roma, Parma in Bologna naprej SALERNO - Na nevtralnem igrišču v Salernu na povratni tekmi šestnajstine finala je med tekmo Fioren-tina in Grasshoppersom iz Zuricha prišlo do težkega incidenta, ki bi lahko imel hude posledice za igralce in enega od sodnikov. Po koncu prvega polčasa, pri vodstvu Fiorentine z 2:1, so igralci obeh ekip hoteli v slačilnico, ko je z bližnje tribune priletela na igrišče večja petarda (nekateri pravijo celo bomba), ki je ob eksploziji ranila »četrtega sodnika« in lažje tudi igrala Fiorentine Oliveiro, ki je med drugim dal oba zadetka. »Četrtega moža« so morali odpeljati v bolnišnico, Oliveria pa je le za nekaj Časa oglušil. Po dolgem posvetovanju delegata tekme s sodnikom in nato po telefonu neposredno z evropsko nogometno zvezo je padla odločitev, da se tekmo prekine. Že pred samo tekmo je prišlo med navijači Fiorentine in Salernitane do težkih izgredov. Na žalost se je napeto vzdušje nadaljevalo tudi med tekmo in se je izrodilo v izgred, ki bi lahko imel zares hude posledice. Fioren-tina sedaj upa, da bi tekmo ponovili ze danes, seveda za zaprtimi vrati. Na ostalih tekmah so bile italijanske ekipe zelo uspešne. Vse tri so se namreč uvrstile v nadaljnje kolo. Najtežjo nalogo je imela Roma, ki je igrala v Leedsu. Zemanova ekipa je na prvi tekmi zmagala z 1:0. V Leedsu pa so rimski nogometaši iztržili neodločen izid (0:0), Cerpav so skoraj ves drugi polčas igrali v desetih. Parma, ki je že v Krakovvu iztržila neodločen izid, je včeraj v povratni tekmi doma zasluženo, toda ne brez težav premagala VVislo in se tako uvrstila v osmino finala. Za lep podvig je poskrbela Bologna, ki je na povratnem srečanju v pragi odpra- vila domaCo Slavijo kar z 2:0, potem ko je ze doma na prvi tkemi zmagala z 2:1. Trener Mazzone je proti koncu tekme opravil morda odločilno menjavo, ko je poslal na igrišče Signorija. Ta je namreč dal gol in tudi moCno poživil igro bolonjske ekipe. Leeds - Roma 0:0 LEEDS (4-4-2): Martyn 6, 5, Hiden 5, VVoodgate 5, Molenaar 6, 5, Karte 4, 5, Sharpe 4, 5 (13' dp VVijnhard 6), Bowyer 5, Hopkin 5, Mcphail 5, 5, Kevvell 5, Hasselbaink 6, trener 0‘Leary 5. ROMA (4-3-3): Chimenti 7, Aldair 7, Žago 7, 5, Pe-truzzi 6, 5, Wome 5, Di Francesco 6, 5, Tommasi 7, 5, Tomič 5., 5, Paulo Sergio 6 (1' dpt Candela 6, 5), Del-vecchio 6, 5, Totti 7 (41' dp Cafu), trener Zeman 7. SODNIK: Heynemann (Nemčija) 6. IZKLJUČEN: Wome (45). RUMENI KARTONI: Bowyer, Petruzzi, Di Francesco. Parma - VVisla 2:1 (1:0) STRELCI: Fiore v 21. min., d.p.: B. Zajac avtogol, B. Zajac v 48. min. PARMA (3-4-1-2): Buffon 6, Thuram 6, Sensini 6.5, Cannavaro 6, Mussi 6, Fiore 7.5 (29' dp Longo), Boghos-sian 6, Benarrivo 6.5, Veron 7, Balbo 6 (41' dp Orlandi-ni), Chiesa 6.5 (20' dp Stanič 6), trener Malesani 6. VVISLA KRAKOVV (4-4-2): Sarnat 6.5, M. Zajac 5.5, B. Zajac 5.5, Wegrzyn 5.5, Matiya 5.5 (16' dp Nowak 6), Pater 5.5, Bukalski 6, Ku-lavvik 6, Kaliciak 5.5, Frankovvski 5, Dubicki 6, trener Franciszek Smuda 5.5. SODNIK: Hamer (Luks) 6. RUMENI KARTONI: Fiore, Bukalski in Matiya. Slavija - Bologna 0:2 (0:0) STRELCA: d.p.: Signori v 33. min., Cappioli v 39. min. SLAVIJA (1-3-4-2): Cerny 6, Kozel 6, Lerch 6, Petrous 6, Labant 6.5, Ulich 6.5, Do- stalek 6, Horvath 6.5, Skala 6 (44' dp Hrubina), Vagner 6.5, Adippe 4 (1' dp Kucera 6.5), trener Hrebik 5. BOLOGNA (4-4-2): Anto-nioli 6, Paramatti 6.5, Rinal-di 7, Mangone 6.5, Taranti-no 6, Eriberto 6 (20' dp Bo-selli 6), Ingesson 6.5, Maroc-chi 6.5, Fontolan 6 (27' dp Cappioli 6.5), Andersson 6, Kolivanov 5.5 (26' dp Signori 6.5), trener Mazzone 7. OSTALI IZIDI: Real So-ciedad - Dinamo Moskva 3:0, Lyion - C. zvezda 3:2, Monaco - AK Graz 4:0, Bru-ges - Stuttgart 3:2, Aston Villa - Celta Vigo 1:3, Zuri-ch - Celtic 4:2, Marseille -VVerner Bremen 3:2, Bor-deamc - Vitesse 2:1, Rangers Glasgovv - Bayer Leverkusen jutri. Z mastnim tiskom kvalificirane ekipe. Na sliki: Torricelli n a včerajšnji tekmi. ________ODBOJKA / ŽENSKO SP_______ »Azzurre« odlično slartale S čistim 3:0 so premagale Bolgarke - Danes igrajo proti ZDA TOKIO - Na Japonskem se je včeraj začelo svetovno prvenstvo v odbojki. Najprej se bodo za naslov najboljše pomerile ženske, ki bodo tekmovanje končale 12. tim., za njimi pa bodo zaigrale še najboljše moške reprezentance (od 13.-29. tim.). Na SP nastopa 16 reprezentanc, ki so razdeljene v štiri predtekmovalne skupine. Po tri prvouvrščene iz vsake skupine se bodo nato uvrstile v drugi del tekmovanja, kjer se bosta oblikovali skupini E in F. V vsaki od njiju bo šest reprezentanc (po tri iz skupin A in C ter B in D), od katerih se bosta po dve najboljši uvrstili v polfinale. Za žensko italijansko vrsto se je SP začelo na najboljši način. »Azzurre« so namreč v B skupini premagale Bolgarijo s čistim 3:0 (15:12, 15:10, 15:6). V 25 medsebojnih dvobojih je bila to šele sedma zmaga za Italijanke. Čeprav so Itlaijnake še zelo mlade, pa so v najtežjih trenutkih ohranile mirne živce. Od posameznic bi omenili Piccininije-vo (21 točk), ki je bila odločilna v zadnjih potezah prvega seta. »Azzurre« se bodo danes ob 7. uri (italijanski čas) pomerile z ZDA. V dosedanjih 33 srečanjih so Italijanke proti Američankam izborile le 11 zmag. ZDA so včeraj v prvem krogu glčadko klonil-re pred Kubankami. V prvem krogu predtekmovanja je v skupini A Nizozemska gladko premagala Kenijo, domačinke pa so bile boljše od Peruja. V skupini C je Brazilija gladko odpravila Rusijo, Dominikanska republika pa Nemčijo, v skupini D pa Južna Koreja Hrvaško s 3:2, in Kitajska Tajsko s 3:0. IZIDI, skupina A (Tokio): Nizozemska - Kenija 3:0 (15:7, 15:1, 15:6), Peru -Japonska 0:3 (8:15, 6:15, 3:15); skupina B (Tokujama): Bolgarija - Italija0:3 (12:15, 10:15, 6:15), Kuba - ZIDA 3:0 (15:7, 15:8, 15:10), skupina C (Matsumoto): Nemčija - Dominikanska republika 1:3 (1:15, 11:15, 6:15, 15:17),; Rusija - Brazilija 3:0 (15:7, 15:6,15:11), skupina D (Kagošima): Južna Koreja - Hrvaška 3:2 (15:12, 9:15, 15:12, 7:15, 15:11), Tajska - Kitajska 0:3 (9:15, 2:15, 5:15). ŠPORT NA KOROŠKEM Obvestila Tretja zmaga nogometašev SAK S tem uspehom se je moštvo povzpelo na 7. mesto lestvice CELOVEC - Moštvo Slovenskega atletskega kluba (SAK) je v predzadnjem krogu jesenskega dela nogometnega prvenstva v avstrijski regionalni ligi-sredi-na (3. divizija) slavilo tretjo zmago. Pred domačo publiko je ekipa trenerja-igralca Dinka Vrabca premagala zadnjega na lestvici Grieskirchen (Zgornja Avstrija) z 1:0 (1:0). Zmagoviti gol je v 44. minuti dal 17-letni napadelec Alexander Les-snig po lepi podaji hrvaškega legionarja LTremovida. SAK se je z osvojitvijo treh nadaljnjih točk povzpel na sedmo mesto 14-mestne lestvice in je najboljše uvrščeni klub iz Koroške v regionalni ligi. Na lestvici še naprej vodi Hartberg z 31 točkami pred Gratkornom (21) in Voitsbergom (19). Vodilno hojko sestavljajo torej izključno moštva iz Štajerske. Nov poraz odbojkarjev SK Dob CELOVEC- Odbojkarji SK Dob/Zadruga so v šestem krogu prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi doživeli svoj peti poraz. V gosteh so tokrat gladko izgubili proti vodečemu na lestvici PL Salzburg z 0:3 (-6/-8/-5). Trener Bojan Ivartnik je bil z igro moštva zelo nezadovoljen, saj si je od svoje ekipe pričakoval vsaj več borbenosti. Dob je z dvema točkama še vedno osmi na 10-mestni lestvici, medtem ko je drugi koroški klub v 1. avstrijski zvezni ligi, celovški Hypo VB K ( 0:3 proti dunajskem Donaukraftu) s štirimi točkami sedmi. Na lestvici vodi PL Salzburg pred Donaukraft (po 12 točk) in SVS Sokol (10 točk). Poraz šahistov SSZ Celovec CELOVEC - Prva ekipa Slovenske športne zveze (SSZ) je v drugem krogu koroškega šahovskega prvenstva v pod-ligi vzhod izgubila z Gospo Sveto z 2, 5:5, 5. Na prvi deski je Silvo Kovač iz Idrije remiziral z močnim Madžarom Gaborjem Horvatom (Elo 2200). Točkovali so nadalje Joži Amrusch, Rupert Reichmanu, Robert Hedenik in Ivan Lukan (vsi remi). SSZ je po dveh porazih s šestimi točkami četrti na lestvici. Ivan Lukan SD BREG - OTROŠKA TELOVADBA - Prva vadbena ura bo v soboto, 7. t.m., ob 8.30 za osnovnošolce in ob 9.30 za malčke iz otroškega vrtca, v občinski telovadnici v Dolini. SD BREG - REKREACIJA - V občinski telovadnici v Dolini poteka rekreacijska telovadba z odbojko za odrasle ob torkih in petkih zvečer. Od 10. t.m. novost: razgibalna telovadba za odrasle v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. TPK SIRENA vabi elane na društveno veCerjo v petek, 13. t.m. v Gabrovcu. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 18» do 20. ure po telefonu 040/422696. PK BOR išCe dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. št. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16. uri. SK DEVIN sporoča, da bo smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini jutri, 5. t.m. za otroke - začetniški, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 2916004, od 19. do 21. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja zimovanje v kraju Ca-prile na smučarskem območju Civette od-26. 12. 1998 do 2. 1. 1999. Vpisovanje v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštm (Arnoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 5., 6., 7. in 8. t.m., v Domu Brdina na Opčinah. Informacije na tel. St. 040-212859 ali 040-299573. .SMUČANJE / SLOVENSKA REPREZENTANCA NA POTI V ZDA Ženski del reprezentance ima v letošnji sezoni precejšnje ambicije Moški tokrat nekoliko v drugem planu LJUBLJANA - Čeprav je za najboljšimi alpskimi smučarji in smučarkami že prva tek-toa, pa jih začetek prave sezone Sele Čaka. Slovenci so imeli po ledeniški tekmi v Soeldnu nekaj dni počitka, že danes pa večji del slovenske reprezentance odhaja v ZDA, kjer bodo najprej trenirali, svojo formo pa bodo pokazali od 19. do 22. novembra v Park Cityju, ko bodo tako moški kot ženske tekmovali v slalomu in veleslalomu. Reprezentanti in reprezentantke so svoje občutke ter nadte včeraj predstavib na tradicionalni novinarski konferenci na Gospodarskem razstavišču. Na njej so bib navzoči vsi glavni trenerji in tekmovalci, manjkala sta le Sefa obeh reprezentanc Matjaž Koselj ter Dušan Blažič, ki sta skupaj z ženskim kondicijskim trenerjem Janezom Vrbovškom v ZDA odpotovala nekaj dni pred reprezentanti- V odstotnosti Blažiča je glavno besedo v ženski vrsti prevzel Pavel Grašič, ki je še lani »ukazoval« fantom, letos pa se je lahko prepričal, da so dekleta po prizadevnosti vsaj enakovredna Koširju, Miklavcu in ostalim: »Prijetno sem presenečen nad delavnostjo deklet. V pripravljalnem obdobju smo si za-stavih tri večje cilje. Prvi je bil, da vse treninge opravimo z maksimalno resnostjo in zavzetostjo, druga dva pa se nanašata na posamični tehnični disciplini. V slalomu smo po-skušab izboljšati smučanje na ravnini, veleslalomski tehniki pa dodati večjo mero agresivnosti, ki jo lahko vidimo pri moških. Mislim, da smo pri teh željah na pol poti, zato je pričakovati, da na začetku rezultati še ne bodo stabilni,« je dejal Grašič. Glavni cilj reprezentance je svetovno prvenstvo v Vailu, kjer si trenerji želijo eno medaljo, še eno uvrstitev med najboljših šest in Se dve uvrstitvi med prvih deset. Zelje so dokaj visoke, prva tekma v Soeldnu pa je vendarle pokazala, da niso neuresničljive. Na avstrijskem ledeniku so ob smoli Urške Hrovat in Mojce Suhadolc tri tekmovalke že izpolnile normo za svetovno prvenstvo (najmanj 25. mesto na tekmi svetovnega pokala), Spela Pretnar pa je z osmim mestom nakazala, da bodo »vražja« dekleta letos tudi v veleslalomu povsem blizu svetovnega vrha. »Moj začetek je boljši kot v prejšnjih letih. V drugi vožnji sem naredila tri ogromne na-Pake, ki pa so mi v bistvu samo vzpodbuda za naprej. Brez njih se lahko uvrstim še dosti Hsje. Na ameriških smučiščih bom imela veliko možnosti, da popravim svoje smučanje na strmih delih, saj mi ravnina nikoli ni delala težav. Tudi v slalomu pričakujem boljše mzultate od lanskih, na treningih sem bila ^enačena z Urško, ki spada v sam slalomski Vrh,« je optimistka Pretnarjeva (na sliki), ki za zdaj še skriva svoje upe za svetovno prvenstvo. Za razliko od Pretnarjeve pa je bila Hrovatova pri razkrivanju želja pogumnejša: »Na svetovnem prvenstvu si želim medaljo. Hpam, da bom do takrat dobro trenirala in že na tekmi svetovnega pokala naredila rezultat, ki mi bo vlil dodatno samozavest. Tako kot vsa ekipa sem tudi sama napredovala v veleslalomu, slalomska forma pa je za zdaj še skrivnost,« je dejala Hrovatova. Optimizem je zaznati tudi pri ostalih reprezentantkah. Veteranka Nataša Bokal želi dokazati, da je sposobna mnogo več, kot je doslej dosegla v karieri, ki so jo zaznamovale Poškodbe. Njene želje so opredeljene na tehnični disciplini, medtem ko Spela Bračun in iHojca Suhadolc pričakujeta, da bosta točke osvajali v treh disciplinah: »V Soeldnu sem psvojila svoje prve veleslalomske točke, kar je znak, da je forma na zadovoljivi ravni. Tudi za hitre discipline sem dobro pripravljena, sa) smo z moško skupino za hitre discipline opravili kakovosten trening na Norveškem. Smuk sem trenirala več kot v prejšnjih letih,« je s svojo pripravljenostjo zadovoljna Bracunova, istega mnenja pa je tudi Suhadolčeva. Nekoliko manjša pričakovanja ima sedma planica ekipe, novinka Katarina Breznik, ki si je mesto med A-reprezentantkami zagotovila s hetjhn mestom v skupnem veleslalomskem seštevku lanskega evropskega pokala. »Po uvodni tekmi sem bila nekoliko razočarana, her nisem ponovila voženj s treninga. Upam, da mi bo v nadaljevanju sezone to uspelo,« je oua redkobesedna mlada SkofjeloCanka. Moški del reprezentance je bil na novinar-s*d številčnejši, kar pa ne pomeni, da so bili njihovi govori daljši od ženskih. V svojih iz- ražanjih so bili mnogo bolj negotovi in previdni, kar je najverjetneje posledica slabih zadnjih dveh sezon. O svetovnem prvenstvu za zdaj še ne razmišljajo, saj se zavedajo, da bodo morah trdo delati, da si bodo pot v Vail sploh prislužili. »Po pripravljalnem delu sezone sem se odlično počutil. Imel sem informacije, da sem v dobri formi, zato me neuspeh v Soeldnu ni vrgel s tira. Tekme, na katerih se začetek prestavlja z ure v uro, so mi vedno delale preglavice. Enostavno je težko držati koncentracijo, njen padec pa me je tudi stal boljše uvrstitve. To se v nadaljevanju ne bo več dogajalo in prepričan sem, da bom imel dobro sezono,« se je za največjega optimista v moškem delu reprezentance izkazal Jure Košir, ki za razliko od večine kolegov v pripravljalnem obdobju ni imel večjih težav. Ostali so se morah ubadati ah s poškodbami, ah z zamenjavo opreme. Največ treninga je zamudil rekonvalescent Rene Mlekuž, ki tudi ni nastopil na prvi tekmi: »Dokler ne bom stoodstotno pripravljen, ne bom tekmoval. Na treningih se bom prepričal o svoji pripravljenosti, prisluhnil pa bom govorici svojega telesa. V tem trenutku sem lahko zadovoljen, da so tri operacije v petih mesecih minile brez zapletov. V ZDA bom poskušal dobiti potrebno kilometrino na snegu, Id mi je manjkala v poletnih tnese-cih,« je dejal Rene Mlekuž. Mitja Kunc težav s poškodbami ni imel, pred sezono pa je zamenjal smuči in čevlje, kar ga je najbolj skrbelo. Njegova bojazen je bila na srečo odveC, saj je v Soeldnu dokazal, da se počasi vrača na mesta, ki jih je nekoC že zasedal: »Ledeniška tekma je pokazala, da se stvari premikajo na bolje. Po posnetku tekme sem videl, da bi bil lahko rezultat še boljši, vendar sem naredil napako, ker sem v preveliki želji na ravnini poskušal pridobiti dodatne stotinke s smukaško prežo. Ta je imela le negativen učinek,« je svojo drugo vožnjo v Soeldnu opisal Črnjan, ki je kondicijsko bolje pripravljen kot prejšnja leta, za odmevnejše rezultate pa bo moral izboljšati predvsem svoj štartni položaj. Z izjemo slalomskega speciahsta Andreja Miklavca, ki je imel v pripravljalnem delu težave s poškodbo mečne mišice, zamenjal pa je tudi smučarske Čevlje, bodo startne številke največja težava tudi za Matjaža Vrhovnika, Draga Grubelnika, Mitjo Valenčiča, Mitjo Dragšiča in Jerneja Koblarja, ki bo najverjetneje edini, ki se bo ukvarjal z več disciplinami. V preteklosti je Jeseničan najboljše rezultate dosegal v veleslalomu, letos pa je skupaj z Alešom Brezavščkom, Pehom Fenom, Ožbejem Ošlakom, Grego Šparovcem in Andrejem Jermanom član moštva za hitre discipline. Tudi varovanci Jožeta Gazvode Zehjo narediti korak naprej in zapreti usta tistim, ki so v preteklosti menih, da so smukači le nepotreben strošek: »Lani smo prvič premagah magično mejo in osvojili točke svetovnega pokala. To je uspelo Brezavščku, za letos pa načrtujemo, da se mu bo pri točkah pridružil še kdo. Verjamem, da se nam bo na kaki tekmi uspelo uvrstiti tudi med najboljšo dvajseterico. Tako v superveleslalomu kot v smuku imamo pravico nastopiti s tremi tekmovalci,« od sezone veliko pričakuje Gazvoda. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 27. SEPTEMBRA 1998 DO 29. MAJA 1999 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.49 (R) Tržič (5.13), Pologruaro (5.53), Mestre (6.52), (2.35) (IR) Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.21), Tržič (2 03) 5.35 (IR) Tržič (5.59), Portogruaro (6.40), Mestre (7.28), (6.33) (R) Portogruaro (5.12), Tržič (6.09).1*1 Benetke (7.41). (7.01) (D) Portogruaro (5.40), Tržič (6.33).1*1 5.56 (IC) Tržič (620), Portogruaro (6.58), Mestre (7.39) - (7.21) (R) Portogruaro (6.12), Tržič (6.56). 6.58 vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (7.52) (D) Portogruaro (6.44), Tržič (7.26)!*1 (R) Tržič (7.22), Portogruaro (8.14).1*1 (8.33) (D) Cervignano (7.54), Tržič (8.07), iz Pontebbe-Vidma.1*11,1 7.19 (E) Tržič (7.44), Portogruaro (8.27), Mestre (9.07), Benetke (9.18). Tržič (8.17), Portogruaro (8.55), Mestre (9.33) -nadaljuje v Salerno (vozovnica z dodatkom). Tržič (9.24), Portogruaro (10.03), Mestre (10.47), Benetke (10.59). (8.50) (E) iz Ženeve, Mestre (7.04), Portogmaro (7.45), Tržič (8.26). 7.53 9.00 (IC) (IR) (9.20) (9.31) (10.48) (R) (E) (IR) Portogmaro (8.00), Tržič (8.53).1*1111 iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.22), Tržič (9.06), tudi iz Neaplja in Rima.™ Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogmaro (9.42), Tržič (10.25) .121 Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogmaro (9.42), Tržič (10.25) ™" 10.24 (IR) Tržič (11.00), Portogmaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59)™ (11-11) (IR) 11.00 (IR) Tržič (11.24), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).a (11.58) (E) Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogmaro (10.37), Tržič .(11.34). Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.42), Tržič (13.25). 12.00 (IR) Tržič (1224), Portogruaro (13.03), Mestre (13.47), Benete (13.59). (13.48) (IR) 13.00 (D) Tržič (1324), Portogruaro (14.03), Mestre (14.47), Benete (14.59). (14.48) (IR) Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.42), Tržič (14.25). 14.00 (IR) Tržič (14.24), Portogmaro (15.03), Mestre (15.47), Benetke (15.59). (16.01) (IC) iz Salerna, Mestre (14.22), Portogruaro (14.57), Tržič (15.37). 14.18 (R) Tržič (14.49), Portogruaro (15.46).1*1 (16.21) (D) Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.15), 14.52 (IC) Tržič (15.16), Portogmaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom). (17.07) (IC) Tržič (15.58). iz Milana, Benete (15.14), Mestre (15.26), Portogmaro (16.03), Tržič (16.43). 15.00 (D) Tržič (15.24), Portogmaro (16.03), Mestre (16.47), Benetke (16.59). (17.48) (IR) Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.42), Tržič (17.25). 16.00 (IR) Tržič (16.24), Portogmaro (17.03), Mestre (17.47), Benete (17.59). (18.48) (IR) Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.42), Tržič (18.25). 16.19 (IC) Tržič (16.43), Portogmaro (17.21), Mestre (17.59), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom). (19.48) (IR) Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.42), Tržič (19.25). 17.00 (D) Tržič (1726), Portogmaro (18.16).(*) (20.42) (R) Benetke (18.30), Mestre (18.42), Portogruaro (19.27), 1729 (E) Tržič (17.53), Portogmaro (18.36), Mestre (19.14), Benetke (19.25). (20.48) (IR) Tržič (20.16).1*1 Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.42), 17.34 (D) Tržič (18.00), Cervinjan (18.13).1*11'1 (za Videm- (21.52) Tržič (20.25). Pontebba) (IC) iz Milana, Mestre (20.12), Portogruaro (20.48), Tržič 17.39 (R) Tržič (18.09), Portogmaro (1920).l*lm (21.28). 18.00 (IR) Tržič (18.24), Portogmaro (19.03), Mestre (19.47), Benete (19.59). (22.17) (IC) iz Rima-Termini, Mestre (20.37), Portogruaro (21.13), Tržič (21.53). 18.57 (E) Tržič (19.22), Portogmaro (20.04), Mestre (20.46), Benete (20.57).1*1 (za Lecce) (23.12) (R) Benetke (20.52), Mestre (21.04), Portogruaro (22.00), Tržič (22.45). 1926 (R) Tržič (19.56), Portogmaro (20.55).131 (23.53) (E) Benetke (21.56), Mestre (22.07), Portogruaro (22.44), Tržič (23.28). 20.00 (IR) Tržič (2024), Portogmaro (21.03), Mestre (21.47), Benete (21.59). 2022 (E) Tržič (20.46), Portogmaro (21.23), Mestre (22.04), Milan- Lambrate (127) - nadaljuje v Ženevo; nadaljuje tudi v Rim (6.15) in Neapelj C.F.(8.58).181 2224 (R) Tržič (22.50), Portogmaro (23.40). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.12) (D) Tržič (5.36), Gorica (6.00), Videm (6.32)-™. (6.41) (D) Videm (5.21), Gorica (5.51), Tržič (6.15) - •‘L (5.43) (R) Tržič (6.11), Gorica (6.37), Videm (7.14)-‘l (7.33) (R) Videm (6.01), Gorica (6.37), Tržič (7.03) -m. (6.16) (D) Tržič (6.40), Gorica (7.04), Videm (7.32) -m. (7.43) (D) Videm (6.36), Gorica (6.59), Tržki (7.21) -m. (6.40) (R) Tržič (7.08), Gorica (7.34), Videm (8.10)-'‘l (8.28) (R) Videm (7.00), Gorica (7.33), Tržič (7.59) -m. (7.13) (IR) Tržič (7.36), Gorica (7.57), Videm (8.21). (8.38) (R) Videm (7.10), Gorica (7.44), Tržki (8.09) - ‘“L (8.06) (R) Tržič (8.34), Gorica (9.00), Videm (9.36) -l**1. (8.33) (D) Videm (7.28), Tržič (8.08)-1,1'T (8.13) (D) Tržič (8.39), Gorica (9.03), Videm (9.33) -M. (8.40) (D) Videm (7.33), Gorica (7.56), Tržič (8.18) -n. (9.13) (IR) Tržič (9.36), Gorica (9.57), Videm (10.21). (9.13) (R) Videm (7.45), Gorica (8.18), Tržič (8.44) -m. (10.06) (R) Tržič (10.34), Gorica (11.00), Videm (11.37) - '"l (9.48) (IR) Videm (8.41), Gorica (9.04), Tržič (9.26). (11.13) (IR) Tržič (11.36), Gorica (11.57), Videm (12.21). (10.42) (D) Videm (9.26), Gorica (9.54), Tržič (10.17) - l*l|7>. (11.40) (R) Tržič (12.08), Gorica (12.34), Videm (13.10)-m. (11.38) (R) Videm (10.10), Gorica (10.43), Tržič (11.09) - ‘“L (12.06) (R) Tržič (12.34), Gorica (13.00), Videm (13.37) - (12.33) (IR) Videm (11.26), Gorica (11.49), Tržič (12.11). (12.13) (D) Tržič (12.39), Gorica (13.03), Videm (13.32) -1*'. (13.38) (R) Videm (12.10), Gorica (12.43), Tržič (13.09) - '“l (12.40) (R) Tržič (13.08), Gorica (13.34), Videm (14.11) -l*m. (13.42) (D) Videm (12.26), Gorica.(12.53), Tržič (13.17) - '*! (13.13) (IR) Tržič (13.36), Gorica (13.57), Videm (14.21). (14.19) (R) Videm (12.48), Gorica (13.24), Tržič (13.52) - ™". (13.23) (R) Tržič (13.51), Gorica (14.17), Videm (14.54) - ‘‘l (14.33) (IR) Videm (13.26), Gorica (13.49), Tržič (14.11). (14.06) (R) Tržič (14.34), Gorica (15.00), Videm (15.36) -l**1. (15.12) (R) Videm (13.40), Gorica (14.16), Tržič (14.44) - '*! (14.13) (D) Tržič (14.37), Gorica (15.00), Videm (15.30) -n. (15.38) (R) Videm (14.10), Gorica (14.43), Tržič (15.09) - '**>. (14.35) (R) Tržič (15.03), Gorica (15.29), Videm (16.06) -m. (15.45) (D) Videm (14.26), Gorica (14.56), Tržič (15.20) -m. (15.13) (IR) Tržič (15.36), Gorica (15.57), Videm (16.21). (16.33) (IR) Videm (15.26), Gorica (15.49), Tržič (16.11). (16.06) (R) Tržič (16.34), Gorica (17.00), Videm (17.36) - '"l (17.42) (D) Videm (16.26), Gorica (16.53), Tržič (17.17). (16.13) (D) Tržič (16.37), Gorica (17.01), Videm (17.31) - ,*l,i|. (18.21) (R) Videm (16.48), Gorica (17.24), Tržič (17.52) -m. (16.40) (R) Tržič (17.08), Gorica (17.34), Videm (18.10) -1*1. (18.33) (IR) Videm (17.26), Gorica (17.49), Tržič (18.11). (17.13) (IR) Tržič (17.36), Gorica (17.57), Videm (18.21). (1921) (R) Videm (17.49), Gorica (18.25), Tržič (18.53) -n. (17.34) (D) Tržič (17.59), Videm (18.43)-1*1"! (19.42) (R) Videm (18.23), Gorica (18.53), Tržič (19.17) ,5». (17.46) (R) Tržič (18.14), Gorica (18.41), Videm (19.19) -'‘l (20.18) (R) Videm (18.50), Gorica (19.24), Tržič (19.50) - '*'. (18.06) (R) Tržič (18.34), Gorica (19.00), Videm (19.36) - '“l (20.33) (IR) Videm (19.26), Gorica (19.49), Tržič (22.11). (18.13) (D) Tržič (18.37), Gorica (19.01), Videm (19.29) -1*1. (22.02) (D) Videm (20.38), Gorica (21.128), Tržič (21.35). (18.40) (R) Tržič (19.08), Gorica (19.34), Videm (20.10)l*"61. (22.33) (IR) Videm (21.26), Gorica (21.49), Tržič (22.10). (19.13) (IR) Tržič (19.36), Gorica (19.57), Videm (20.21). (1.03) (R) Videm (23.26), Gorica (24.00), Tržič (0.26). (20.10) (D) Tržič (20.36), Gorica (21.00), Videm (21.29). (21.13) (IR) Tržič (21.36), Gorica (21.57), Videm (22.21). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.11 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta 6.53 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba in Ljubljane 9.07 12.19 (E) (E) Ljubljana, Zagreb, Vinkova Ljubljana, Budimpešta 10.54 (IC) prihaja iz Zagreba preko Ljubljane - od Opčin do Trsta avtobusni prevoz 18.17 (IC) od Trsta do Opčin avtobusni prevoz, nato z vlakom preko 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane Ljubljane do Zagreba 20.00 (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba in Ljubljane IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak n ■ ne vozi ob nedeljah in praznikih. 61 - vozi ob praznikih in od ponedeljka do petka do 22.12. in od 6.1. do 31.3. ("’ - vozi samo ob nedeljah in praznikih. ter od 7.4. 1,1 - ne vozi ob sobotah. 161 - vozi ob delavnikih do 28.5., ne vozi v predprazničnih dneh. B - vozi ob sobotah in praznikih. ® - iz Tržiča samo ob sobotah 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. 1,1 - vozi ob delavnikih do 22.12. in od 7.1. do 31.3 ter od 7.4. 18-ne vozi 24.12 in 31.12. 191-ne vozi 25.12. in 1.1. Kulturni november v centru Srečka Kosovela Bogat kulturni program v sežanskem kulturnem centru Srečka Kosovela bo v novembru zaznamovan s številnimi gledališkimi in glasbenimi predstavami, poleg filmov pa bodo v Sežani odprli še dve fotografski razstavi, na srednji šoli pa pripravili okroglo mizo o mamilih. Tako bo danes, 4. novembra, za predšolski abonma gostovalo PDG iz Nove Gorice z delom »Vilincek z lune«. Zabavni večer z Gian-nijem in prijatelji bo to nedeljo, 8. novembra, za gledališki abonma in izven bo SSG iz Trsta v ponedeljek, 9. novembra gostovalo z delom »Master class«. V Mali galeriji bodo jutri, 5. novembra odprli razstavo fotogarafij, ki so prispele na natečaj »Skrivnostnost Krasa«, ki ga je organizirala založba Zbrinca, v kulturnem domu pa bodo 40-letnico fotografskega delovanja mojstra fotografije Rafaela Podobnika počastili 12. novembra z odprtjem razstave »Tretja moč«. Za OS Sežana in Divača bo gledališče Toneta Čufarja z Jesenic nastopilo z »Matičkom se ženi«, 16. srečanje obmejnih glasbenih šol bo 14. novembra. Kriminalna komedija »Moj deda, socialistični mrtvak« v izvedbi Prosvetnega društva Soča iz Kanala bo 21. novembra. Konec meseca (23.11.) bo koncert za glasbeni abonma in izven znamenite violinistke Isabelle Van Keulen ob spremljavi pianista Alexandra Rudina, medtem ko je 3. novembra gostoval pianist Aldo Cicolini. Uprava kulturnega doma pa obvešča, da bo v novembru tudi premiera sežanskega gledališkega dela »Butalci«, ki je nastala v sodelovanju s SSG iz Trsta, in pri- morska gledališka uspešnica Marijana Tomšiča »Bužec on, bužca jaz«, o čemer bodo obiskovalci obveščeni preko sredstev javnega obveščanja. Srednja šola Srečka Kosovela prireja v■ sklopu projekta Ministrstva za zdravstvo v projektu preventivne zasvojenosti z drogami prvo okroglo mizo na temo »Vsi vemo, da gre za človeka«. Udeleženci se bodo srečali v sredo, 11. novembra, ob 18. uri v prostorih Srednje šole v Sežani. Svoj prispevek bo predstavil strokovnjak s svojega področja dr. Vili Ščuka, specialist, pediater šolske medicine v zdravstvenem domu v Novi Gorici, sicer pa psihoterapevt, ki bo govoril o neustavljivi sili po ugodju in kaj storiti vtem primeru. (),ga Knez GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Kulturni dom Danes, 4. novembra (red G) in jutri, 5. novembra (red I) ob 16.00 uri ponovitev Ibsenove drame »Hedda Gabi er«. Režija Bojan Jablanovec. V petek, 6., v soboto, 7. in v nedeljo 8. novembra Molierov Tartuffe. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Gledališče Rossetti Jutri, 5. nov., v petek, 6. nov. in v soboto, 7. nov. ob 20.30, v nedeljo, 8. novembra pa ob 16. uri, nastop gledališča Metastasio di Prato, Pier Paolo Pasolini »Orgia«. Režija Mas simo Castri. 10., 12., 13. in 14. novembra ob 20.30, 11. in 15. novembra pa ob 17. uri: Go Igest Srl »Gaber 98/99 unhdiozia conquistata a fatica«, priredila Sandro Luporini in Giorgio Gaber, izvaja Giorgio Gaber. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo 13. in 14. novembra ob 20.30, 15. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Stanno suonando la nostra canzone«. Režija Gigi Proietti. La Contrada - sezona za mladino in otroke Gledališče Cristallo 10. in 11. novembra ob 10. uri Filarmonica Clovm (Milan) »Artii e Merilno. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 9. novembra ob 20.30, v veliki dvorani nastopa Mestno Gledališče iz Ljubljane z Mohorjevim delom »Tartuffe«. Ponovitev v torek ob isti uri. Obveščamo Vas, da je predstava Dan oddiha v izvedbi Odra 90 napovedana v nedeljo, 15. novem- bra 1998 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, odpadla. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 20.30 Oscar Wilde »LTmportanza di essere Ernesto«. Režija Barbara Nalivi. VIDEM Sezona Gledališča »Giovanni da Udine« V gledališču »Giovanni da Udine«, bo 5., 6., 7. in 8. novembra ob 20.30 musical »A Chorus Line« v izvedbi gledališke skupine »Della Rancia«. Režija Saverio Marconi in Baayork Lee. 12., 13., 14. in 15. novembra, nastop gledališča GLEDALIŠČA Metastasio in Stalnega gledališča iz Veneta s Pa-solinijevim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri. Sezona Teatro club - Videm V gledališču »Giovanni da Udine«, bo danes, 4. novembra ob 20.45, nastop skupine Media Aetas Teatro z delom »La gatta cenerentola«. Režija Roberto De Simone. ČEDAD Gledališče Ristori 10. novembra bo v izvedbi Teatri Uniti Molierovo delo »Ljudomrznik«. Režiser Toni Servillo. PORDENON Auditorium Concordia 5. in 7. novembra, nastop skupine Media Aetas Teatro z delom »La gatta cenerentola«. Režija Roberto De Simone. ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 7. novembra ob 16.00, lutkovna predstava z gledališčem TRI iz Kranja z zgodbico Boa-na. NOVA GORICA Kulturni dom 6. novembra ob 20.00, večer zamejskih gledaliških ljubiteljev - Dramska skupina iz Stan dreza: J.B.P. Moliere: »Skopuh«. 7. novembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 - Goriški vrtiljak - Gostovanje SSG iz Trsta: »Palček«. LJUBLJANA Cankarjev dom Od 5. do 19. novembra mednarodni filmski festival. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Trst vpisuje abonmaje za koncertno sezono 98/99 vsak dan razen sobote od 10. do 14. ure, Ul. Manna 29, tel. 040/418605. Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za letošnjo operno in baletno sezono do 7. novembra pri blagajni gledališča od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Operna sezona 15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkiire«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 9. novembra ob 18.00 uri v sklopu operne sezone bo na sporedu prireditev »Un’ora con... Marina Fratarcangeli«. Gledališče Miela V sredo, 11. novembra ob 21.30 koncert afriškega glasbenika Habiba Voiteja in skupine Bamado. Organizatorja sta Globogas in Bonavventura. Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra Danes, 4. novembra ob 17.00, bo nastopil Corrado Gulin, klavir. Skladbe Karlheinza Stockhausna. V torek, 10. novembra ob 18.00, madžarski skladatelji, ob 20.30 Ensemble Musiča Nova - Sofia (Bolgarija). Skladbe romunskih, bolgarskih in ruskih avtorjev. Abonmajska sezona Glasbene matice Luteransko - evangeličanska cerkev 10. novembra ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane. Dirigent Mirko Cuderman. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sklopu Koncertne sezone in v sodelovanju s SCGV E. Komel nastopa v četrtek 12. novembra ob 20.30 v Veliki dvorani »Chromas ansamble«. V petek, 13. novembra ob 10.30 v sklopu Goriškega vrtiljaka za mladino se bo odvijala predstava v priredbi Srednje baletne šole iz Ljubljane. V soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. Kulturni dom V petek, 6. novembra ob 20.30, nov start glasbene revije »Across the border«: »Tribute to Lucio Baltisti«. TRŽIČ Občinsko gledališče -Glasbena sezona 1998/99 Danes, 4. novembra ob 20.30, klavirski nastop Louisa Lortie. Diskoteka Hippodrom V soboto, 6. in v nedeljo, 7. novembra nastop ansambla Babilonia. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 8. novembra ob 18. uri, bo v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil Ensemble Claviere. Na sporedu Bach, Sammartini in Hydn. SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij V soboto, 7. novembra ob 20.30, koncert ob 100-letnici rojstva G. Gershvvina, s skupino »Serenade ensemble«. Dirigent Fabio Macelloni, solist pianist Aljoša Starc. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V četrtek, 12. novembra ob 20. uri in v soboto, 14. novembra ob 19.30., Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. Cankarjev dom V ponedeljek, 16. novemvra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons. Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini. ______________KOROŠKA___________________ Mestno gledališče Celovec Danes, 4. novembra ob 19.00 - Es singen die Stei-ne (Kamni pojo) - naravni teater. Jutri, 5. novembra ob 19.30 - La Traviata (opera -G. Verdi). 6. novembra ob 19.00 - Es singen die Steine (Kamni pojo) - naravni teater 7. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 8. novembra vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška, dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 10. januarja, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, poštne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Hotel Savoia excelsior, Riva del Mandracchio, 4: do 5. novembra razstava z naslovom »Chromatic way«. Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Mandracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksi-miljanovi ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Muzej tržaške židovske skupnosti: do 9. novembra bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicolo 20/III: danes, 4. novembra ob 18. uri otvoritev razstave Annamarie Ducatoh. Razstava bo odprta do 17. novembra in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. BRIŠČIKI KRD Dom Briščiki prireja razstavo »Vezenin in kraških kamnitih vaz«, v petek, 6. novembra od 19.00 do 21.00 ure, v soboto, 7. novembra in v nedeljo 8. novembra od 10.00 do 21.00 ure v Domu v BriSčikih. GORICA ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 8. novembra. Kulturni center Lojze Bratuž: danes, 4. novembra ob 18.00 uri bo otvoritev raztave del Avgusta Černigoja, razstava bo odprta do 25. novembra. Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra se bo odvijala v priredbi Skupine 75 »Skupinska razstava fotografskih klubov«. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: danes, 4. novembra bo otvoritev razstave z naslovom: 1918 leto zmage. Razstava bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. ________________VENETO___________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. _____________SLOVENIJA________________ LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob ne,-deljah in praznikih 13-17, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Tržaške razglednice: Rojan, Lajnarji in Piščanci TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.45 Euronevvs Dnevnik Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Anto-nella Clerici), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut 9.55 11.30 11.35 12.25 12.50 13.30 14.05 15.00 15.50 17.35 17.45 18.00 18.10 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 20.45 20.50 22.35 23.00 23.10 0.10 Film: L' oro di Roma (dram., It. ’61, r. C. Lizza-ni, i. Anna Maria Ferre-ro, Jean Sorel) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes Heidi in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima Dnevnik Aktualno: Prima - Predvsem kronika Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Šport Kviz: La Zingara (vodi Clris Brosca) Aktualno: Zenske na razpotju - Dosje TV film: L’ uomo che non ho mai conosciuto -Change of Heart (dram., ZDA ’98, i. J. Smart) Aktualna odd.: Zenske na razpotju Dnevnik Aktualno: 1. svetovna vojna 80 let kasneje NoCni dnevnik, zapisni RAI 2 7.00 9.15 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.40 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.35 23.40 23.45 0.50 Varjete za najmlajše Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Variete: Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Cronaca nera (i. Luca Barbareschi) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme, šport Film: Visioni assassine (krim., ZDA ’90) ^ RAI 3 Jutranje vesti Film: Nel segno di Roma (pust., It. ’58) IMfiH Risanke M Aktualno: Podobe, 11.00 Mondo 3 Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Obljubljene dežele, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.45 Tgr - Leonardo, 15.05 Tgr Evropa Šport: dresura, namizni tenis Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi Piero Marraz-zo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih: Misteri Aktualno: 30 let pozabe Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario 68 RETE 4 6.00 8.30 8.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 23.00 1.40 2.00 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe Nan.: Pregled tiska Nad.: Zingara, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Film: Delitto senza pec-cato (dram., ZDA ’49, i. L. Young, R. Cummings) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Dok.: L’ emozione della vita - Otroštvo Film: II falo delle vanitft (dram., ZDA '90, i., Tom Banks, B. VVillis) Pregled tiska Film: La grande quercia (dram., It. ’96) Tsl CANALE5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.45 20.00 20.30 22.30 23.00 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Un detective in cor-sia, 12.30 Due p er tre (i. Johnny Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) TV film: Un figlio tutto mio (dram., ZDa '95 (i. Deirdre Hall, Mark Lo-dow) Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik Nogomet: Juventus - Ath-letic Bilbao Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nočni dnevnik Striscia la notizia Aktualno: Laboratorio 5 < |> ITALIA 1 jr Slovenija 1 jr Slovenija 2 Nan.: Očetovi prijatelji, Vremenska panorama Vremenska panorama nato otroški variete, Napovedniki Nanizanka: Mladostniške vmes Ciao ciao mattina TV prodaja izpovedi (Brazilija, 10. Nan.: Mac Gyver Tedenski izbor. Lutkov- ep.) Film: 11 figlio di Lassie nanan.: Skrivno življenje Matineja (pust., ZDA ’45, i. Peter igrač, 9.45 nan.: Wayno- Nanizanka: Trdno v sedlu Lavvford, D. Crisp) ve dogodivščine (23. ep.) (Nova Zelandija, 35. epi- Šport studio, 12.25 Odpr- Nad.: Besede zoda) ti studio, Fatti e misfatti Pro et contra Nanizanka: Pacific Drive Kviz: Caccia alla frase Zaključna prireditev ob (Avstralija, 91 ep.) jgJS Risanke obletnicah RTV Slovenija Nan.: Gospod in gospa IeTu Risanke: Simpsonovi Poročila, vreme, šport Smith (ZDA, 7. ep.) Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills (i. J. Priestley, J. Garth) Variete za najmlajše in risanke Nogomet: Spartak Moskva - Inter Odprti studio, 18.55 Šport studio, 19.40 Po nogometni tekmi Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: II brutto anatroc-colo (vodita Amanda Lear in Marco Balestri) Šport: Champions Lea-gues Odprti studio Šport studio Film: Acque amare (dram., It. ’54, r. S. Cor-| bucci, i. Milly Vitale) # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Aktualna oddaja Rokomet: Genertel TS -Conversano Konjske dirke Konjske dirke Zibaldone goloso II supplemento Zibaldone goloso Film: Mickey in Nickey Film MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnev-J nik, 13.30 Šport Ifijl Nan.: Quincy EBI Film: Fuga disperata (dram., ZDA ’85) 5 Variete: Tappeto volante «9*51 Film: Baby Boom (kom., '87, i. D. Keaton) Mri Film: Waxwork (srh., 1 ZDA '88, i. Z. Galligan) Vremenska panorama Nan.: Murphy Brown (9j epizoda) Film: Starinarna (ZDA) Dok. nad.: Hitler - Stalin (Fr., 1,- del) Evropski kulturni magazin: Aliča Obzorja duha Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Kviz: Male sive celice Poljudnoznanstvena odd.: Divja Amazonija -Calhoinovi sinovi (Fr., 10. del) Risanka, 19.20 Oglasi Dnevnik, vreme, šport Nanizanka: Nash Bridges (ZDA, i. Don Jolmson, Jeff Perry, Annette O’ Toole) Dobrodošli doma Nad.: Hotel Oslo (Norveška) Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi Osmi dan Drama: Even if a hun-dred ogres (K. VValle, Norveška) Kult. magazin: Aliča Poljudnoznastvena serija: Divja Amazonija Napovedniki Pomp Dokumentarna serija: 1914-1918: Velika vojna in oblikovanje stoletja (VB, 5. del) Pajčevina Euronevvs TV prodaja Film: Na zlatem ribniku (ZDA) Nanizanka: Angel, varuh moj (ZDA, i. Roma Daw-ney, Della Reese, John Dye, 2. epizoda) TV igrica: Kolo sreče Videoring:, Slovenska lestvica videospotov s Tino Liga prvakov v nogometu Nadaljevanka: Do kje je noč (It.) Pajčevina Nočni pridih. Nanizanka: Mladostniške izpovedi (Braz., 11. ep.) Nanizanka: A.S. (Nemčija, 1. epizoda) Napovedniki 8 Koper I Euronevvs Otroška oddaja: Gugalnica Igre naših babic in TV PRIMORKA dedkov Slovenski magazin Globus Pogovorimo se o... 17.00 Videostrani Program v slovenskem je- Videospot dneva ziku: Halo, izzvani ste Volitve 98: Občine Miren Primorska kronika - Kostanjevica Tv dnevnik, šport Glasba: Popjock svet Otroška oddaja: Gugalni- Oddaja za zamejce v Ita- ca liji: Med Sočo in Nadižo Sredozemlje Dnevnik, vreme Dok.: Vatikanski muzeji Iz tiska Aktualno: Meridiani - Volitve 98: Občine Šem- Volitve '98 peter - Vrtojba Vsedanes - TV dnevnik Nad.: Sosedje (89. del) Nogomet: Champions Davek na dodatno vred- League nost Vsedanes - TV dnevnik, Dnevnik TV Primorka vreme r A Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9,15 Odprta knjiga: Pot v Trento (K. Kovič. prip. A. Valič, r. M. Sosič); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 14.35 Rock party; 15.30 Mladi val: Moja Afrika; 16.50 Kulturna kronika; 17.00 Mi in glasba: Kvartet Tartini; 18.00 Literarne podobe: V pismih S. Kosovela (N. Pertot); 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19,20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21,20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju- tranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni ko-iedar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti; ^3.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15,30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sln-gle; 10.33 Giro d' ari a; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16,00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.05 Glasb, tradicija; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 19.50 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Informativna odd. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.05 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Ex-pres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16,25 Volitve; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasb, oddaja J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmev; 18.30 Sodobna umenost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antlgua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04- 22.00 Večerna: Radio Agora dnevno: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00- 10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510. fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN r _, SREE RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je ciklonsko območje s sre-diščem nad severno Nemčijo. Hladna fronta je dosegla naše kraje in se le počasi premika proti vzhodu. Za njo bo k nam dotekal s severozahodnimi vetrovi hladnejši zrak DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.48. Dolžina dneva 10.00. PLIMOVANJE Danes: ob 2.52 najnižje -37 cm, ob 8.59 najvišje 60 cm, ob 15.35 majnižje -64 cm, ob 21.51 najvišje 39 cm. Jutri: ob 3.27 najnižje -33 cm, ob 9.30 najvišje 58 cm, ob 16.10 majnižje -64 cm, ob 22.31 najvišje 37 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R, Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............13 1000 m..............9 1500 m..............6 °C 2000 m.............4 2500 m ............1 2864 m.............0 SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE Leta 2050 bo na svetu živelo 9 milijard ljudi NEW YORK - Po ocenah Združenih narodov bo leta 2050 na Zemlji živelo skoraj devet milijard ljudi. Pri ZN dodajajo, da se pričakovana življenjska doba podaljšuje. Trenutno je na svetu 135.000 ljudi, starejših od 100 let, do leta 2050 pa naj bi jih bilo celo 2, 2 milijona. Število prebivalstva na Zemlji narašča kljub temu, da rodnost v povprečju pada. Tako so tudi objavili podatke, da je rodnost po svetu padla s pet rojenih otrok na žensko v začetku petdesetih let na 2, 7 otroka v letošnjem letu, do leta 2000 pa naj bi se v 61 državah na žensko rodilo 2, 1 otroka - kar je povprečje, potrebno za obnovo generacije. (STA) Sarah Fergusson se zgraža nad knjigo o Diani LONDON - »Črna ovca« britanske kraljeve družine Sarah Ferguson je kritizirala knjigo, v kateri so zapisane trditve, da je imela princesa Diana izvenzakonsko zvezo prej kot njen soprog, princ Charles. »Zelo sem nesrečna in jezna zaradi tega,« je izjavila Sarah. »Vsi vemo, da Diane ni tukaj, da bi lahko od- govorila na takšne trditve.« V knjigi Penny Junor »Charles - žrtev ali podlež« je zapisano, da je Diana imela izvenzakonsko zvezo, ter da je po telefonu grozila Charlesovi ljubici Camilli Parker Bowles. Britanski mediji so tudi objavili, da je bila knjiga napisana s pomočjo Charlesovih prijateljev. (STA) S smučmi po Scottovi poti do Južnega tečaja SCOTT BASE - Iz novozelandskega oporišča Scott na Antarktiki se je včeraj proti Južnemu tečaju podala trojica ljubiteljev pustolovščin. Erič Philipps, Peter Hillary in John Muir (na sliki Ap od leve proti desni) bodo skušali s smučmi opraviti isto pot, kot je leta 1911 uspela angleškemu raziskovalcu Robertu Scottu. Seveda bo imela trojica zdaj na razpolago neprimerljivo boljšo opremo, kot jo je imel pri svojem podvigu Robert Scott. Vso potrebno dodatno opremo in hrano (skupno bo teha-tala 120. kg) bodo sodobni antarktični popotniki prevažali s posebnimi sanmi (na sliki). Nezadovoljni japonski delavci TOKIO - Večina japonskih delavcev je spričo gospodarske krize nezadovoljnih s svojim življenjem, je razvidno iz študije največje zveze sindikatov. Prvič po letu 1990 se je zgodilo, da je nezadovoljnih več kot zadovoljnih. Junija letos jih je kar 60 odstotkov zatrdilo, da so zelo ah precej nezadovoljni, nasprotnega mnenja pa jih je 39 odstotkov; pred tem pa je bil trend ravno nasproten. (STA) Prevec deodorantov vzrok smrti MANCHESTER - Neki šestnajstletnik, obseden s tem, da bi prijetno dišal, je po besedah mrliškega oglednika umrl, ker se je več mesecev neprestano deo-doriral po vsem telesu. Kot je povedal mrliški oglednik, je imel 16-le-tni Jonathan Capevvell 29. julija, ko je doživel srčni napad in umrl, y krvi desetkratno količino smrtonosne doze propana in butana. Razlog za njegovo smrt pa je pripisati zaprtemu prostora, kjer je Jonathan pršil spreje, in v katerem je bilo omejeno zračenje. Jonatha-nov oče je povedal, da se je njegov sin vsaj dvakrat na dan po vsem telesu odišavil. Ko smo bili v pritličju, deodoranta nismo le vonjah, temveč smo ga lahko celo okusili, je povedal oče. (STA) Spomladanske modne novosti v New Yorku v nežnih barvah in iz svetlečih materialov NEW YORK - V New Yorku v teh dneh potekajo prikazi modnih novosti za prihodnjo pomlad. V ponedeljek zvečer so bili na vrsti modeli Carmen Marc Valvo (na sliki AP). Dolge ženske obleke so izdelane iz mehkih, svetlečih in transparentih materialov nežnih barv. Opazovalci menijo, da se je s temi modeli skušal obuditi spomin na Botticellijevo renesančno umetnino »Rojstvo Venere.«