MARIBORSKI Cena l Din VECERNIK Uradnistvo In upravat Maribor, Soapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 8440, uprava 2446 *■* VT *JF |FHP| JR lakaja razan nadalje la praznikov vsak dan eb 10. url / Valja mesafino prejaman fij I EH v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom 12 Din / Oglasi pa oanlku t Oglasa JHC^w|Srt JljML sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani r Poitnl čekovni račun iL 11.40© 99 azMvwMaa5M!MM^wa—^aaisaaa——as—aass i Avstrijske šikane Že nekaj mesecev se vodi v veliki evropski politiki akcija za zagotovitev avstrijske samostojnosti in neodvisnosti, pri čemer naj bi mimo drugih sodelovala tudi Jugoslavija no samo s svojo politično avtoriteto, ampak v primeru potrebe tudi s svojo vojsko. Človek bi zaradi tega po logičnem razvoju misli pričakoval, da bo Avstrija vsaj spričo tega dejstva skušala spremeniti svoje stališče do nas, ki je bilo vsa povojna leta, da ne rabimo drugega izraza, vsaj ignorirajo če, toda razni dogodki nas vedno .znova prepričujejo, da temu ni tako. V tem nas utrjuje zlasti tudi postopanje Avstrije glede avstrijskega tujskega prometa z Jugoslavijo. Že pred mesecem dni smo opazili, da skuša Avstrija na vse mogoče načine ovirati potovanje Avstrijcev v .Jugoslavijo, v zadnjem času pa so bile izdane v tem oziru celo nedvomne odredbe. Avstrijska vlada je predpisala za potovanje v Jugoslavijo posebne takse, mimo tega pa mora vsak Prosilec za podelitev vizuma, oziroma potnega lista za Jugoslavijo priložiti še Potrdilo o plačanih davkih in razne druge dokumente, kar je navadna šikana. Proti temu oteževanju potovanja v Jugoslavijo so protestirale celo razne avstrijske organizacije in korporacije, da se je morala z zadevo baviti sama S c h n- s c h n i g g o v a vlada, ki pa vendarle ni bistveno spremenila teli proti naši državi sovražnih odredb. Dovolila .'e samo olajšave trgovskim potnikom in Sj sp od a LS.t y .en i k o 111, ukrenila pa, da /lasti državnim jn avtonomnim uradnikom ter nameščencem dopotovanje v Jugoslavijo in zlasti v naša letovišča na Jadranu sploh ni mogoče. Prav tako pa ovira Avstrija tudi ožji obmejni promet, tako, da so zlasti prizadeti naši obmejni ^raji. kakor n. pr. Št. Ilj, Gornja Radgona itd., kjer je bil obisk Avstrijcev posebno ob nedeljah in praznikih v prejšnjih časih precej velik. Že takoj v začetku, ko je Avstrija pričela graditi ovi-re za tujski promet z Jugoslavijo, se je Pojavil upravičen sum, da mora stati v °£adju vse te akcije nekdo drugi. Ta sum Se je v zadnjem času več ko potrdil. Da-nes je čisto jasno, da ovira Avstrija od-npd svojim državljanom v naša letovi-fča, zlasti pa na Jadransko morje, na željo svoje n°^tr0V*^e*^ce Italije, ki hoče na ta način usmeriti tok avstrijskih letoviščarjev v svoja pomorska letovišča in oslabit) na svoj račun naš jugoslovanski tujski promet! \ se to .postopanje nas mora pač navdajati^ s Posebnimi čustvi, ki ubijajo v naši jugoslovanski javnosti še zadnjo |skrico volje Za kakršnokoli zavzemanje za sedanji avstrijski režim in njegovo Neodvisnost ter samostojnost. Nikakor ■^e ne smejo čuditi ne v Avstriji ne v taliji in tudi ne v Franciji, ako po vsem lem jugoslovansko javno mnenje ni navrženo za noben mednarodnopolitičen aranžman, ki naj bi nalagal Jugoslaviji obvezno dolžnost ščititi avstrijsko samotnost in neodvisnost. na taka politika [\n. nas ni popularna, je pač krivda Av-r,’e same in njene zaveznice oziroma »rotektorice Italije. Od ustanovitve Avstrije do danes smo doživljali s strani 11 naja sama omalovaževanja, zato naj Nam nihče ne zameri ako avstrijska stvar 1)11 nas ni in ne more biti popularna. ge 11,aNj pa more biti popularna spričo naj-Novejših avstrijskih prizadevanj za obnovitev monarhije s Habsburžani. Mala v katere sklop spadamo, je po-Nvula med svoja temeljna načela tudi Izvolitev odborov odgodena Komentar*! deklaracije - za m proti — Dr. Maček: Nadaljevanje Jevtičeve politike ... - Ustanavljanje novih klubov — Volitev odborov v torek BEOGRAD, 6. julija. V beograjskih po-litičih krogih se še vedno komentira deklaracija vlade, ki je bila sprejeta s precejšnjim; simpatijami, zlasti povoljno so bili sprejeti oni odstavki deklaracije, ki govore o svobodi tiska, refonri volilnega zakona ter zakona o društvih, zborovanjih in dogodkih. Iz poučenega vira se pa izve, da novi zakoni, ki jih omenja vlada v svoji deklaraciji, ne bodo mogli priti pred narodno skupščino pred oktobrom, ker potrebuje vlada precej časa, da jih pripravi. V krogih izven parlamentarne opozicije pa vladna deklaracija ni bila sprejeta povoljno. Dr. Maček je na vprašanje, kako sodi o deklaraciji vlade, dejal dopisnikom listov, da je popolnoma nezadovoljen z njo, ker pomeni v bistvu na daljevanje politike Bogoljuba Jevtiča. Naglasil je, da se je prepričal, da je njegova skepsa, ki jo je Izrazil ob priliki sestave vlade dr. Stojadinoviča, bila popolnoma upravična. VfaiVu nazdravlja včeraj in danes o delu narodne skupščine, zlasti pa o zvo-litvl odborov. Tudi Jevtič ima stalne kon ference s svojimi prijatelji, na katerih razpravlja o istih vprašanjih. Kakor se zdi, bo Jevtič postavil svoje kandidature in ker bo glasovanje tajno, se bo tedaj jasno videlo, kakšno je razmerje sil. — Sicer pa je popoln razcep poslancev na-rcdVre skupšč« že gotova stvar. Tako je Voja Lazič sklenil ustanoviti svoj poseben klub. V ta klub bodo vstopili srbski kmetijci, ki se zbirajo okoli glavne Zveze srbskih kmetijskih zadrug. Klub se bo imenoval Kmetijski klub. Kdo bo vstopil v novi klub, še ni povsem znano. Odprto je tudi vprašanje, ali se bo temu priključil Jevtič ali ne, ali pa bo tudi on ustanovil še svoj klub. Na današnji seji narodne skupščine so bili le verificirani mandati muslimanov, volitev skupščinskih odborov je pa bila odgodena na prihodnji torek. Vse kaže. da bo več list, gotovo pa postavi Jevtič svojo, vlada pa svojo. Vlada pa pripravlja tudi ustanovitev lastnega poslanskega kluba. Glede volitve odborov je pa gotovo, da dobi vlada veliko večino, pravo razmerje sil se bo pa pokazalo ob sprejemanju proračunskih dvanajstin. Tajne nogodbe med Italijo in Franciio FRANCIJA JE DALA PRISTANEK ZA AKCIJO V ABESINIJI. TAJNA VOJAŠKA ZVEZA. LONDON, 6. julija. »Dally Telegraph« objavlja senzacionalno vest, v kateri trdi, da so vojaška pogajanja za zvezo med Italijo in Francijo napredovala mnogo bolj, kakor se misli. Francija in Italija sta se v novi pogodbi obvezali dati si vojaško pomoč v najširšem obsegu. List zatrjuje, da londonska vlada o vsem tem sploh nj obveščena. Zaradi tega se v tukajšnjih političnih krogih sodi, da se Anglija ne more zanašati na pomoč Franclje v abesinski zadevi. Po tem je tudi razumljivo, da je l.ava| odklonil angleški predlog, naj bi nastala Francija posred- nica med Londonom in Rimom v abesinski zadevi. Francija je za časa Lavalo-vega obiska v Rimu izjavila Italiji, da je interesirana samo na progi Džibuti-Adis Abeba, kar daje Italiji tih pristanek za njeno akcijo proti Abesiniji. Mimo tega je Francija odstopila Italiji v Rdečem morju otok Bach-el-Mandel, ki ga Italija sedaj mrzlično utrjuje in pripravlja iz njega rdečemorski Gibraltar. Zaradi tega bo Italija šla gotovo svojo pot in bo v kratkem napadla Abeslnijo, kakor se tukaj sodi, brez formelne vojne napovedi. Vzn^ndrienie zaradi Habsburžanov BAJE IMA AVSTRIJA ŽE ZAGOTOVILO NEKATERIH VELESIL IN DRŽAV ZA OBNOVO MONARHIJE. PARIZ, 6. julija. Avstrijski zakon o vrnitvi Habsburžanov v Avstrijo in ukinitvi zaplembe njihovega premože nja, je vzbudil veliko pozornost po vsej Evropi in ga komentira vse evropsko časopisje. Z uradnega mesta na Dunaju, se sicer zatrjuje, da ta zakon še ne pomeni obnove monarhije, vendar po so mnenja o tem zelo deljena, kakor tudi komentarji listov. Z vso resnostjo se pojavlja verzija, da ima Avstrija posebna zagotovila s strani nekaterih vlad, da bodo poskrbele za to, da sc bo v Avstriji lahko obnovila monarhija Habsburžanov tudi kljub eventuelnemu odporu posameznih držav. Pred vsem se naglasa, da ima dunajska vlada tako zagotovilo s strani Italije, ki ima zbrano na avstrijski meji za vsak primer ogromno vojsko. Nekateri zatrjujejo, da je s tako so-lucijo sporazumna tudi Francija, a da se ji ne protivi celo neka soseda Avstrije. Romunski zunanji minister Ti-tulescu, ki se mudi v Londonu, je pa v tem oziru že konferirai na merodajnem mestu in izjavil, da mala antanta restavracije pod nobenim pogojem ne bo dovolila. Isto ie izjavil francoski vladi jugoslovanski poslanik v Parizu. Odmevi deklaracije BEOGRAD, 6. julija. Svetislav Hod-žera je izjavi o deklaraciji nove vlade, da pomeni pričetek zbiranja in koncentracijo narodnih sil, v kakšnem smislu se bo to zbiranje vršilo, pa še ni mogoče reči, Hodžera ne veruje v ustanovitev ene same stranke iz skupin Ace Stanojeviča, Korošca in Spahe. Een vo- to, da ne more nikoli in pod nobenim pogojem dovoliti, da bi se v Avstriji ali na Madžarskem obnovila monarhija z dinastijo Habsburžanov, ker se pač predobro zaveda, da ta restavracija ne bi bila samo notranja zadeva Avstrije, ampak čisto navadna Iredentistična spekulacija za obnavljanje nekdanjega cesarstva. Mi smo stali vedno na stališču, da »pa da Avstrija kot p o d o n a v s k a država in naslednica bivše Avs‘-o-Ogrske v politični in gospodarski sklop Pod ona v-i a, v katerem prevladujeta že od davna ■dve veliki politični formaciji, mala an- tanta in balkanska zveza. Avstrija je pa hodila in {loče hodiiti še dalje svoja pota in iskati zaščite in garancije /-a svoj obstoj tam, kjer je nikoli ne more najti. Ponavljamo to, kar smo ugotovili že neštetokrat in kar so potrdili te dni tudi pariški listf, da avstrijske samostojnosti in neodvisnosti brez male antante ni in je ne more biti. Ako misli sedaj Avstrija, da bo lahko uspevala ob še rladaljnjem ignoriranju Jugoslavije in celotne male antante, se bridko vara in tisti, ki bo na zadnje'ostal razočaran in ignorirati ne •bomo mi, ampak bo — A v.s tri ja. -r. ditelj vojvodinskih radikalov, odvetnik Mirko Savič, je pa dejal, da deklaracija ne prinaša nič senzacionalnega. Glede notranje politike je deklaracija precej rezervirana in nejasna. Razvoj nadaljnjih dogodkov je odvisen od tega, kako bo vlada spremenila obstoječe zakone. Zahteve muslimanov SARAJEVO, 6. julija. Muslimanski tednik »Islamski svijet« objavlja obširen članek pod naslovom: »Kaj pričakujejo Muslimani od nove vlado?« V tem članku se naglaša, da pričakujejo muslimani v prvi vrsti popolno pravico vrnitev politične svobode, t. j. liberalni zakon o tisku ter zakon o zborovanjih in dogovorih, potem popolno avtonomijo verskih institucij in ukinitev delitve muslimanov na bosanske in južnosrbske. Kot ena glavnih zahtev se navaja prenos sedišča reis-ul-ulemc iz Beograda v Sarajevo, ki je vedno bilo kulturno in gospodarsko središče vseh muslimanov v Jugoslaviji. Nadalje zahtevajo ustanovitev islnmske bogoslovne in šeriat-ko-pravne fakultete v Sarajevu in to, da se šolske knjige preprede tako, da ne bodo žalile verskih čutov muslimanov. Naposled je pa treba muslimanskim dijakom omogočiti z državnimi štipendijami proučevanje islamskih verskih naukov v vzhodnih državah. Revidirati se pa mora tudi agrarna reforma v Bosni, ki je silno p*!*'-*''-vala muslimane, ČUDNO STALIŠČE. PRAGA, 6. julija. Češki tisk komentira novi avstrijski zakon o Habsburžanih zelo mirno. Splošno se naglasa, da po mnenju vlade ni nobenih razlogov za vznemirjenje, ker sc je to, kar sc je zgodilo, itak že pričakovalo, češkoslovaška vlada veruje, da vprašanje restavracije zaenkrat ni aktuclno in se avstrijska vlada v tej zadevi ne bo prenaglila, ker se zaveda, da bi sc sedanji položaj v takem primeru še bolj zapletel. Značilno pa je, da so bila vsa drugačna mnenja listov — zaplenjena. AMERIKA ZA ABESINUO. VVASHINOTON, 6. julija. Roosevelt je odgovoril abesinskemu cesarju, da bodo USA storile vse, da ohranijo mir. V ostalem upa, da se država, ki je podpisala Kelloggov pakt (Italija) ne bo poslužila drugih kakor mirnih sredstev za poravnavanje meddržavnih sporov. 1iM* Dnevne vesti Mogočna proslava mednarodnega zadružnega dneva POHOD ZADRUGARJEV PO MESTU. Včeraj, na praznik Sv. Cirila in Metoda se je vršila v Mariboru II. proslava mednarodnega zadružnega dneva, ki sta jo priredili Nabavljalna zadruga državnih nameščencev in Nabavljalna zadr. železni ških uslujbcncev. Ob napovedani uri se jc na Rotovškem trgu zbrala več tisoč-glava množica mariborskih in okoliških zadrugarjev, kjer so bili najprej obdarovani otroci, nato pa se jc formiral impozanten sprevod. Z jugoslovansko trobojnico in mednarodno zadružno zastavo ter vojaško godbo na čelu so zadru-garji krenili po Ulici 10. oktobra, Gosposki ulici, preko Glavnega trga in državnega mosta na letno telovadišče Sokola 1. v Koseskega ulico. Za vojaško godbo in zastavami je korakal celoten odbor mariborske Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev s predsednikom g. Reharjem. Za odborom sc je uvrstilo več tisoč zadrugarjev in njihovih rodbinskih članov ter godbi mariborskih poštarjev in »Drave«. Nosili so v sprevodu tablice z raznimi napisi, kakor »Dober zadmgar — dober državljan«, »Potom zadružništva v boljšo bodočnost«, »V zadružništvu je moč«, Naša mladina — bodočnost zadružništva«, »Organizirani prihranki šibkih so silna moč« itd. Naravnost očarljiv pa jo Ml pogled na okusno okrašen prostor, ko se je preko njega zgrnila pisana množica. Tu jc bilo vse pripravljeno in 'je zbrane zadruga rje Moramo biti povsem odkriti in priznati, da so obrtne razstave na dosedanjih M. T. bile najprivlačnejša sila vseh obiskovalcev. To dejstvo potrjuje upanje, da bo tudi letošnja obrtna razstava velika privlačnost IV. »Mariborskega tedna«, kajti tie smerno pozabiti, da je obrtniški stan v Mariboru in okolici važen in upoštevan činitelj našega gospodarstva. Ni treba še posebej poudarjali velikega pomena, važnosti iti koristi, ki jo nudi prirejanje razstav obrtniških izdelkov, pred vsem obrtniškemu stanu samemu, pa tudi ugledu mesta, banovine in države. Obrtniške razstave so gotovo najboljši način, da se javnost zainteresira za obrtniške izdelke, obrtništvo pa pridobi čim več odjemalcev. Kako živo jc zanimanje za prireditev razstave na letošnjem »Mariborskem tednu« med obrtništvom samim, kaže dej stvo, da se je doslej prijavilo že 85 raz-stavljalcev, mojstrov, pomočnikov in vajencev, tako, da bo to res prava in nazorna revija našega severnega obrtništva. Razstavljalo bo 52 mojstrov, 25 pomočnikov in 8 vajencev. Seveda .te Cestni promet iz Solčave v Logarsko dolino Tujsko-prometna zveza v Mariboru nam sporoča, da jc bil cestni prometna cesti Solčava-Logarska dolina od pristojnih oblastev urejen na način, da bo v sedanji glavni sezoni zagotovljen neoviran in varen promet. Za občinsko cesto prvega reda skozi sotesko od Solčave do vhoda v Logarsko dolino je bil »zdan /.a vsa motorna in druga vozila, tzvzemši motocikle brez prikolice inbi-clkle, z veljavnostjo od 15. junija 1935. do 15. oktobra sledeči vozni red: I. V smeri od Solčave v Logarsko dolino se sme voziti samo v naslednjih razdobjih: od 6. do 7., 8. do 9., 10. do 11.30, 12.30 do 13.30, 14.30 do 15.30, 16.30, do 17.30 in 18.30 do 20.30 ure. 2. V smeri od vhoda v Logarsko dolino do Solčave pa se sme voziti v naslednjih razdobjih: od 5. do 6., 7 do 8., 9. do 10., 11.30 do 12.30, 13.30 do 14.30, 15.30 do 16.30, 17.30 do 18.30 in 20.30 do 22. ure. Vsak. voditelj, motornega vozila ali — IA1POZANTEN ZBOR NA TELOVA- pozdravil in kot prvi nagovoril predsednik zadruge g. Rehar, ki je v svojem nagovoru naglašal pomen praznovanja mednarodnega zadružnega dneva. Na nje gov predlog se je poslala vdanostna brzojavka našemu kralju Petru II., nakar jc vojaška godba zaigrala državno himno. Pozdravne brzojavke pa so sc poslalo ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču, finančnemu ministru dr. Dušhnu Letiču, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu in predsedniku Zveze Nabavljalnih zadrug g. Milošu- Štib-lerju. Sledil je nato govor staroste Sokola Maribor I. g. dr. Pivka, ki jc kot domačin pozdravil zadrugarje. V svojem govoru jo zlasti podčrtal delavnost manj imovitejših krogov, katerega plod jc tudi krasno urejeno letno telovadišče Sokola Maribor I. V imenu Zveze Nabavljalnih zadrug je pozdravil navzočo mno žico g. lkonič iz Beograda, ki je v lepo zamišljenih besedah podčrtaval pomen in koristi zadrugarstva. Po oficijelnih nagovorili se je razvila prijetna zabava ob igranju treh godb in tamburaškega zbora. Pevci »Jadrana«, ©Poštnega roga« in »Drave« pa so s svojo krepko slovensko pesmijo dalj poudarek našemu zadružništvu. Bila jc to prireditev, ki bo ostala slehernemu zadru-garju v najlepšem spominu na drugo pro slavo mednarodnega zadružnega dneva v Mariboru. številke še niso dokončane, ker se bo število razstavljalcev še znatno povečalo. Na obrtni razstavi v okviru »IV. Mariborskega ledna« bodo zastopane vse o-brtne panoge. Tako bodo seznanili obisko valce M. T. z oblačilno stroko naši krojači, šivilje, modistinje, krznarji, torbarji in sedlarji. Skomine bodo vzbujali s svojimi dobrotami slaščičarji, medičarji in svečarji. Mnogo želja bodo gotovo vzbujali's svojimi krasotami urarji in zlatarji. Med tem pa bodo mlade ljudi, ki se pripravljajo na zakonsko življenje, zanimali izdelki mizarjev, tapetnikov, rezbarjev, pletarjev in pečarjev. Na razstavi bodo pokazali tudi slikarji in pleskarji svojo izurjenost in umetnost. Izredno zanimivi bodo tudi izdelki ključavničarjev, kleparjev, clektrikov, kotlarjev, mehanikov in kjigovezov. Iz navedenega je razvidno, da sc bo obiskovalcem »IV. Mariborskega tedna« (od 3. do 11. avgusta t. 1.) predstavilo vse obrtništvo in prikazalo vse panoge obrti, ki je kakor rečeno, eden glavnih stebrov našega gospodarstva. voznik mora gledati na to, da prispe gotovo vsakokrat do konca omenjenega časa na cilj, t. j. do vhoda v Logarsko dolino ali narobe v Solčavo, da se za-morejo takoj začeti pomikati vozila v nasprotni smeri. Od tega so izvzeti le primeri izredne nujnosti, požara ali kake druge večjo nesreče in siceršnje utemeljene nesreče zaradi nujnosti. Voditelj vozila, pa je dolžan voziti v teh primerih z največjo opreznostjo, za kar jc najstrožje odgovoren. Prestopki to uredbe se kaznujejo po členu 82. zakona o občinah z denarno globo do 200 Din v prid občine ali z naporom do 5 dni. Naše šolstvo ITončni izpiti na Ant. Rud. Legatovem Enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru. Od 32 kandidatinj in kandidatov, ki jih je bilo pripuščenih h končnemu izpitu, so položili pred izpitno komisijo izpit: 4 z odličnim uspehom, in sicer: Novaček Danica. Ostrouška Marija, obe iz Maribora; Penič Gizela (Konjice) in Širca Sla- vomir s Pobrežja; 13 s prav dobrim u-.spehom, in sicer: Gregorc Justina, Gorica pri Pragerskem, Ivančič Olga (Maribor), Jurša Pavla (Gornja Radgona), Kra mer Valtrauta (Maribor), Krampi Ana (Ruše), Lenarčič Hilda, Paušič Olga, obe iz Maribora, Rupp Rihard (Slovenjgra-dec), Seredi Marjeta (Murska Sobota), Škerlec Danica, Skerlec Josip, Zebe Kristina iz Maribora; 11 z dobrim uspehom, in sicer: Božioevič Bariča (Duiga Resa, savska banovina), Flis Karolina (Hrastnik), Kerhlanko Danica (Pobrežje), Kram perger Marija (Maribor), Kraščck Josip (Rogaška Slatina), Mule Marjeta (Ruše), Tajzcl Marija (Studenci), Witlaczil Valter, Wudler Marjeta oba iz Maribora, Žitnik Ivan (Poljčane), Peitler Avgust (Rače). Z zadostnim uspehom ni položil izpita nihče. Ponavljalni izpit ima 5 kandidatov. Za vse leto ni bil odklonjen nihče. Uspeh je toraj tudi letos dober. Slovesni zaključek šolskega leta se je vršil na Vidov dan v navzočnosti staršev in učiteljskega zbora. Ravnatelj in imejitclj zavoda g. Ant. Rud. Legat je orisal v jedrnatih besedah veliko in važno delo ter uspeh Legatove šole, nakar sc jc eden absolventov v imenu vseh učencev in učenk zahvalil ravnateljstvu in profesorskemu zboru za dober pouk in vse nasvete ter obljubil, da bodo vsi absolventi in absolventke razširili dober glas in priporočali Legatovo trgovsko šolo. Novo šolsko leto se začne 9. septembra. Vpisovanje je vsak dan samo v šolski pisarni, Maribor. Vrazova ulica 4. in sicer od 10. do 12. ure. Šolski programi brezplačno. • _________________ Jv. tiUuMotski leden iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 3. —11. avgusta 1935 Revija nacijonalnr. produkcije. Tekstilna razstava, .splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska fotoamaterska, propagandna, turistična itd. - 3-—4- avgusta 1935 mednarodni plesni turnir in III- drz. razstava čistokrvnih psov. - 9.—11. avgusta 1935 plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50°/o popust na železnicah od 1. avgusta do 15. avgusta 1935. Mestni predsednik g. dr. Fr. Upold je odpotoval na Mdnevni dopust. V času odsotnosti ga nadomešča podžupan g. R. Golouh. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. sc je s prevzemom pisarne pokojnega odvetnika Andreja Šalija naselil g. odvetnik Lojze Ude. Diplomiral je z odličnim uspehom na ljubljanski tehniki kot ing. kemije gosp. Rihard Reher. Čestitamo! Na triletni državni soli za zaščitne sestre v Ljubljani je napravila diplomski izpit med drugimi tudi Mariborčanka gdč. Milena Pertotova. Čestitamo! Slovo šolskega upravitelja Ivana Lukmana od III. deške šole na Ruški cesti. Letošnja vidovdanska proslava na III. deški ljudski šoli je v svojem drugem delu veljala tudi kot slovo priljubljenemu in delavnemu šolskemu upravitelju g. Iv. Lukmanu. Po 361etnem uspešnem učiteljevanju je bil g. Lukman s 1. julijem u-pokojcn. V Maribor je prišel iz Šoštanja. Slovo učencev je bilo zelo ganljivo. Prinesli so mu mnogo cvetja in mu ga poklonili kot znak hvaležnosti. Na tej šoli jc deloval čez 10 let. Od svojega učiteljskega zbora sc jc poslovil na prijetnem tovariškem večeru v Kamnici. Želimo mu naj ostane še mnogo let zdrav in čil. Pogreb Vilka Berdajsa. Ob zelo veliki udeležbi so v četrtek popoldne pokopali na Pobrežju pokojnega veletrgovca Vilka Berdajsa. Pogrebne obrede jc vodil stolni in mestni župnik msgr. Umek, pel pa Pevski zbor trgovskih nameščencev. Ob odprtem grobu sc je poslovil od pokojnika v imenu trgovcev predsednik gremija g. Ferdo Pinter, vj imenu nacionalne javnosti pa upokojeni gimnazijski ravnatelj g. dr. Josip Tominšek. Iz sodne službe. V šesto položajno skupino so napredovali: višji pisarniški ofieial Alojzij Uršič in Rajko Alt v Ptuju, Ivan Drame v Konjicah, Božidar Kryl v Ljutomeru; oficiali: Josp Sinko v Ormožu in Rudolf Blžal v Slov. Bistrici. Napredovanje. V 3 položajno skupino je napredoval profesor trgovske akademije g. Vasilij Mirk; v peto položajno skupino pa učitelj Alojzij Veras v Mariboru, Filip Svetelj v Dolnji Lendavi, Ma- KINO GRAJSKI KINO Orl danes dalje RUDNIK V PLAMENU Vclefiln, o tovarištvu med rudarji. Dejanje se vrši v Saarlandu na nemško-francosici mej: Damski boks-match danes in jutri zadnjikrat rija 'Ličarjeva v Mariboru, Viktor Rim v Slovensb’ Bistrici, Matilda Mendl v Dravogradu: v 7. skupino so napredovali: Avgust Medič v Puščavi pri Mariboru, Franc Erženjak pri Sv. Martinu pri Mariboru in Antonija Tegl v Reki pri Mariboru. Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: sreski sanitetni referent dr. Maks Pohar in magistrinja Milka Druškovičeva; gostilničar Rudolf Sgerm in posestniška hčerka Terezija Pipuševa; posestnik Franc Maurič in posestnica Te režija Simoničeva; učitelj Ciril Mohorko in Greta Hohnjčeva; brivec Ferdinand Gasparič in trgovska sotrudnica Marija Tomazejeva; brivec Anton Pulko in šivilja Hildegarda Maratova; bančni uradnik Milan Šaban in profesorica Aleksandra Senekovičeva; delavec Andrej-Kranjc in poljedelka Celestina Jugovče-va; delavec Franc Lubej in ktalka Roja Finguštova; delavec Anton Kranjc in pre dica Ana Gracejeva; ključavničarski pomočnik Maks Koražija in šivilja Marija Čehova: delavec Urban Rozman in delavka Antonija Špalirjcva; delavec Franc Krničnik in predilka Julijana Sinkovčcva: krojaški mojster Franc Ulil in kuharica Neža Šalckerjcva; delavec Pavel Lemut in predilka Marija Žgavčcva; železničar Jakob Irgolič in poljedelka Frančiška Mavherjcva: tovarniški ključavničar Franc Petek in tkalka Marija Zavčcva; delavec Alojz Erhard in tkalka Marija Gutmaherjeva: črkostavec Viljem Nacli-tigal in Erna Schachcrlova; mizarski pomočnik Adolf Dežman in posestniška hčerka Antonija Žigmanova; železničar Jurij Šiker in služkinja Marija Živkova; kolarski pomočnik Jožef Schafhalter in delavka Alojzija Rubinova; slikarski pomočnik Viktor Požar in tkalka Barbara Ivartnikova; uradnik Franc Hdtzl in lici učitelja Marija Čehova; delavec Aloj/ Narath in perica Elizab. Esihova; tkalec Albert Meglič in tkalka Marija Naratova; zasebni uradnik Robert Fridrich in Hilda Poličeva ter stavbenik Anton Cač in zasebna uradnica Nada Ličnova. AMATERJI! Vestno in strokovno razvija in kopira 28 Ljudsko gibanje. V preteklem tednu je bilo v Mariboru krščenih 27 otrok, in sicer 17 fantov im 10 deklic. Smrt pa ie pokosila: 56-letnega veletrgovca Vilka Berdajsa, SOletno prevžitkarico Gero Brumovo, zasebnico Alojzijo Eferlovo, posestnika Jakoba Pliberška, posestnika Mihaela Voduška, 53letnega Avgusta Juharta, 591etno viničarko Jožefo Pišleri-čevo, zasebnika Jurija Gradišnika, viničarjevega sina Franca Kneza, Antona Fisterja iz Beltine, pleskarjevo hčerko Lcopoldino Heričevo, 311etno Jožefo Germovo, 531etnega čuvaja Jožefa Cotiča, banskega svetnika v pokoju dr. Iv. Poljanca, 821etno posest. Ano Prascho-vo, 21Ietnega tkalca Alojzija Korenta, 50 letno ženo posestnika Amalijo Tratnikovo, 2 leti starega sina delavca Zvonka Pečnika, 14letnega sina posestnika Jožefa Seta, 7oletno blagajničarko Katarino Ernstovo in 611etno ženo trgovca Marijo Ranzingerjevo. Proslava 40-letnice maturantov na mariborski gimnaziji sc je vršila 3. julija v Gradcu. Od vseh 20 maturantov, ki -jih je bilo leta 1895. na mariborski gimnaziji, so vsi še živi, razen enega. Med jubilanti ie bil tudi g. prof. dr. Dolar iz Maribora. Kongres Jugoslovana'.:;ga zdravniškega društva bo letos v Beogradu, in sicer od 7. do 10. septembra. Na sodišču bodo uradne ure od 8. tm. naprej od 7. do 14., za občevanje s strankami pa od 8. do 13. Siarokatoliška cerkev slavi v nedeljo 7. t. m. slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Verniki, zlasti r>v-,! vabljeni! DIŠČU SOKOLA I. Četrti Mariborski teden REVIJA NAŠE OBRTI NA MARIBORSKEM TEDNU. čokolada Zaposlenost v maju. Pri OUZD je bilo v maju skupno 80.567 zavarovancev, to je za 3155 ali za 4.0°/o več kot v aprilu 1935 in za 679 ali za 0.84%) manj kakor v maju 1934. V primeri z lanskim letom je torej zaposlenost delavstva padla, in to predvsem zaradi manjše zaposlenosti pri gradnjah nad zemljo. Zopet izkazuje nazadovanje tekstilna industrija, kjer je padlo število zaposlencev od 12.353 na 12.304. V počitniško kolonijo v Kaštel-Lukšič pri Splitu je odpotovala te dni prva skupina mariborskih otrok pod vodstvom strokovnega učitelja g. Ravterja. Otroci ostanejo na morju na stroške Rdečega križa mesec dni. Prihodnje leto se prenese letovanje iz Kaštel-Lukšiča v novi Dom Jadranske straže v Bakru. Tlak na mostu. Prejeli smo: Mnogo se je že razpravljalo o regulaciji cest v našem Mariboru. Da pa nihče ne vidi kakšen je promet na našem državnem mo-s™> se nam pa zdi jako čudno. Tukaj Povem samo dva primera, ki sem jima bil sam priča. Ko sem šel pred dnevi čez "“st, privozi iz smeri od Kralja Petra trga Proti Glavnemu trgu na kolesu znana °seba. Ker je most tlakovan do skrajnosti slabo se je dotični osebi pripetilo, kar se je že neštetim drugim, da je zaradi lukenj v tlaku kratko malo odletelo pred-k°'° (Počile so mu prednje vilice). Mislim, da tudi ni prijeten za. naš promet, sploh pa tujski, tale primer, ki sem ga sam videl; Iz smeri Glavnega trga proti mostu privozi na motorju neki tujec (mislim, da je bil Ceh, ker je imel na motorju znak ČSR). In ko zavozi v nje na mostu, ustavi svoje vozilo ter sa rajši poriva zaradi preslabe ceste. Tu sem zapisal samo dva primera o najbolj gmh točki našega prometa v Mariboru. Ž. Zahvala. Oblastni odbor NO. je na svoji seji 21. junija soglasno izrekel iskre '>o priznanje in zahvalo g. dr. Ivanu Jan-^u za izredno požrtvovalno in uspešno ,e‘°’ ki ga je za časa generala Maistra ot iniciativen podpredsednik, nato pa dajali 4 do 5 Din, mrtve pa 7 do 9.50 Din. Trg za živila. Današnji trg je bil dobro založen. Kmetje so pripeljali 8 voz svinjine in slanine ta 3 voze krompirja) m zelenjave. Bolj slabo založen je bil trg za kokoši. Cene so bile naslednje: piščanci 12 do 17 Din, race gosi in purani od 13 do 50 Din. Cene sočivju: krompir 7 do 8 Din kg, paradižniki 12 do 14 Din kg, glavnata salata 0-50 do 1 Din, ohrovt 1 do 1.50 Din, buče 2 do 3.50 Din, zeljne glave 1 do 3 Din, cvetača 2 do 4 Dm. — Precej je balo na trgu tudri marelic in hrušk. Vremensko poročita mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 26.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 16 stopmj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19.5 stopinjah 737.8, reduciran na ničlo pa 735.2; relativna vlaga 80; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved nam napoveduje v nekaj dneh dež. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Prvi dan žrebanja, dne 4. julija 4. razredu, XXX. kola, so bile izžrebane sledeče srečke: Din 100.000 69740; — Din 80.000 65164; — Din 40.000 94563; — Din 10.000 16112 42398; — Din 8000 46870 80037 82421 92504; — Din 5000 16398 29304 48197 65176 76891 93318 94320; — Din 2000 5171 15950 19993 23674 34672 40154 49503 55429 61484 62871 68886 68939 79391 80735. Drugi dan žrebanja, drnc 5. julija: Din 258.000 47381; — Din 50.000 2710; — Din 30.000 65095; — Din 10.000 10361 63585 90323; — Din 8000 10268 15274 27481 60406 69312; — Din 5000 9565 12743 32886 35267 37341 44481 76816 86271 89302 95003 99479 99567; — Din 2000 5826 15447 16473 24262 24S84 26688 35968 50194 52500 (>0099 61579 62711 73397 80046 88030 89797. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. Presenečenje. Elektrotehnik: »Čudno! Poklicali so me, da jim popravim zvonec. Sedaj pa zvonim irf zvonim, pa mi nihče ne odpre!« Med artisti. »Torej se je krotilka levov vendarle poročila s človekom s kačami?« »Da. Vedno si je želela moškega, ki bi ga lahko ovila okrog prsta!« Ljubezen in zvestoba. »Kaj ne, da boš pozabil name?« Mož; ki odhaja na daljše potovanje: »Nikoli, draga! Sem si napravil vozel na roben!-« Nagrada. »No, Lojzek, ki si bil tako priden v šoli, pa si zdaj, ko si izdelal razred, želi nekaj za plačilo!« »Dobro, papaček. Iz šole me vzcmM* Marila za SS,k°.it,Mai,iii m“rala °d doma plačo se Je udJS Za heraško kojenega avst!£a pri nekl družini upo-vedno živela pe dni, ko ie bii0 na "ekdanjele- pretek. Sedaj den-ril * k« tenarja na milostiva gospa £1, k & ?er se pa učila kuhanja in p0s ‘ ?.5 . n' ni na' imeti služkinjo. Boljc r(Xjanja’ j® morala morala liki živini garati t .5 W J'° čera in ki je moral?Ib* * "J™ fd° hoditi v zakrpanih oblekah in *i Čevljih. Tako ie Mo vSS^'^,2 služkinje Marije. n)e žlvIJe"J® Dvakrat težko je bilo življenje Marii,, fer ie ob trdem delu In born«'žasSo morala misliti še na marsikaj. Na primer na brata, ki je študiral nekje v tujem velikem mestu. Pisal ji je ter na koncu Pisma potožil, da živi v stiski in bedi, da ie lačen in raztrgan. Marija M mnogo pomišljala. Mislila si je: brat ne sme biti lačen in raztrgan. Z neveščo roko mu je odpisala in priložila pismu bankovec, ki ie bil njena mesečna plača. Tako mesec za mesecem, morda že leto dni. Nič ni pisanjkoliko trdega dela, žuljev in solz, odrekanja, m teptanja je, BQgnen»at.ihftnkn«ec.. In kdo bi zato obsojal Marijo, če si je nekega dne izbrala lažjo pot, da pride do denarja? Ni bila več služkinja. Elegantno oblečena in naličena je ob večerili postajala na oglih. In kdo bi si ne poželel mladega, sočnega dekleta? Na brata ni pozabila. Pisala mu je, da je sedaj v boljši službi in pismom je prilagala dva ali še več bankovcev. Brat pa je pisal, da ie vesel ir. srečen tudi on, ker ima boljšo službo in da ji nikoli ne bo pozabil njene dobrote . . . Nekega večera, ko je Marija postajala na ulici, je stopil k njej gospod. Hladen pogled jo je navdal s slutnjo, pred Čemer se je bala. »Z menoj;!« je bilo rezko povelje. Brez ugovora mu je sledila. Noč je prebedela v zaporu med sovrstnicami, ki so jo sprejele med se z robatimi opazkami in škodoželjnostjo. V tistih pičlih urah brez spanja, je Marija prvič prelistala knjigo svojega življenja. Čudila se je, ko ob vsem gorju ni bilo kesanja in ko je skozi njeno bistvo zvenelo vedno isto opravičilo za krivdo: »Za brata, samo za brata . . Jaz sem ob vsem tem troela, stradala . . Nič ni bilo zame dobrega in le- pega . . .« Končno si je dejala: »Tako je in mora biti!« ter stopila naslednjega dne brez stiahu pred policijskega uradnika. Ko je ucadrsk beležil njene osebne po- datke, je odgovarjala brez mish. Tako mora biti! Tu zapišejo ime, priimek, starost, domovinsko občino in še kaj. Potem vse spravijo v arhiv, kjer plesne ime na in podatki tisočev in tisočev, ki niso mogli ali pa niso hoteli živeti tako, kot je to sklenila družba. Marija ni imela nikoli lepega življenja. Trpljenje ji je izbrusilo 'skromne, a za njo neomajne nazore o tem in onem. Tudi o življenju, o katerem je vedela, da je treba živeti tako ali tako, koncu gre vseeno bližje. Danes ali jutri, to je vseeno, živeti pa je le treba. Na svetu je že od nekoč urejeno tako: eni so bogatini, eni reveži, so poštenjaki, so sleparji in tatovi, morilci in so device in take, ki se prodajajo. Uradnik je končal z beleždčanri. Šele se daj se je ozrl na dekleta pred seboj. Kot že sto in stokrat se mu je obraz razlezel v očetovsko dobrohoten izraz. »Marija, čemu se prodajaš?« Fej, kako je grdo to vprašanje za Marijo. Prej bi pričakovala, da bi jo vprašal, za koga se žrtvuje. Rekla bi, da za grenak košček kruha in za one spodobne cunje, ki jo delajo mikavno in postavno ter za brata, ki rabi toliko denarja. In bi se pogovorila z uradnikom o vsem: kako je življenje težko, ko je toliko gorja in solz, pa tako malo solnca in vesela. zi okno, kot da bi hotela tani nekje najti primeren odgovor. »Sramuj se, Marija. Mlada sl, močna in ti ni za delo!« Marija je molčala. Saj bi pripovedovala, da je bila služkinja, sužnja, koliko je pretrpela. Vedela je, da je sedaj vseeno, koncu se gre naproti, tako ali tako, zato je molčala. Ko je ne bo več, kdo bo še kaj vedel, da je nekoč živela Marija, ki je živela tako in tako?, »Marija, veš kam vodi tvoja pot?« »Vem,« je brez misli dejala in še pristavila: »Gospod, je vseeno. Padla sem, nazaj ne morem več. Kaznujte me, zaprite .. . .« Toliko misli je bilo še v njej, a jih ni izrekla. Uradnik je zabeležil: pet dni zapora, po prestani kazni izgon iz mesta. »Marija, si razumela?« »-Da.« To je razumljivo. Kar ni kot bi moralo biti, se kaznuje. Vse drugače bi bilo, ko bi ji dejali: »Marija, ne bo ti več treba na uHco. Damo ti kruha, da boš lahko živela spodobrso. Bratu pa pošljemo denarja . . .« Potem bi rekla Marija: »Tako je dobro in prav. Ne bom več šla na ulico. Delala bom zopet. Za življenje in za brata ...« Tako pa bo šla Marijina življenjska pot vedno nižje, dokler ne bo končana. In kdo bo takrat še vedel, da je nekoč bite Matiia-iii>odgpMM^.-Za6tonete ie»^o~lMa#ija, ki je žirafe tatoo m teist# Ali naj bo letošnji eksport katastrofa? MISLI PRED ANKETO IZVOZNIKOV Približujemo se izvozni seziji ia še nobeden izvoznik ne ve, kaj bo z izvozom. Priprave bi se morale že vršiti s strani merodajnih faktorjev. Letošnja žetev naj brže ne bo rekordna, pridelalo pa se bo dovolj deželnih pridelkov, ki jih bo treba plasirati v tujini. Vprašanje je, kam? Naši običajni tuji odjemalci, kakor Avstrija, Italija, Švica, Češkoslovaška itd. do sedaj niso pokazali posebnega zanimanja za naš letošnji agrarni presežek, posebno kar se izvaža iz dravske banovine, razen tega pa omenjene države ne plačajo tistih cen, da bi zmogel naš izvoznik uspeš no eksportirati. Edina uvozna država naših pridelkov, ki rabi velike količine in se dosežejo tudi primerne cene, je Nemčija. Z Nemčijo imamo pa zaradi visokega klirinškega salda velike plačilne težkoče, ker mora naš eksporter čakati zaradi tega na svoj denar po 5 do 6 mesecev ter mu na ta način onemogočuje delovanje pomanjkanje denarja. Že v pretekli sezoni so izvozniki dravske banovine z velikim naporom vzdržali trgovske zveze z Nemčijo, morali pa so vseeno v veliki večini že 2 do 3 mesece pred koncem sezije prenehati z izvozom, ker niso imeli zaradi gornjih dejstev zadostnih finančnih sredstev in ker jim niso priskočile na pomoč niti državne. še manj pa privatne denarne ustanove. Z dobro voljo in razumevanjem s strani merodajnih činiteljev, bi se pa dala ta ovira nekako premostiti, kakor jo olajšujejo v vseh naših sosednjih državah, tako, da terjatev eksporterjev iz kli-ringa lombardirajo s 50 do 90%. Pri nas se pa to ne uvažuje. Privatnim bankam se z nadrejene strani prepoveduje dajati izvoznikom zadevne predujme na že pri Narodni banki vplačane zneske. Iz tega je razvidno, da hoče Narodna banka sama kontrolirati in regulirati plačila iz kli-ringa. Narodna banka je sicer v početku dajala, odnosno dovoljevala lombard na klirinške terjatve, pozneje jih je tudi odkupila s 3 do 11°/« odtegljajem, kar pomeni, da je moral naš, izvoznik v sili plačati za predujem ali odkup okoli 22 do 24% obresti pro anno. Kateri eksporter je v stanju to prenesti, ker ni mogel tako visokega odtegljaja že preje vkalkulirati in četudi bi to storil, ne bi našel nikjer odjemalca, ki bi mn tako visoko ceno plačal. V normalnem trgovskem poslovanju .ie zakonita obrestna mera 6% na leto. Narodna banka je sicer skušala opravičiti ta svoj postopek, da vsebuje plus odtegljaj nad menično eskomptno mero do 5Vs#/o letno, rizikopremijo, kar pa ne-more obveljati, ker marka do danes še ni padla in imata oba klirinška partnerja možnost, da se obračunski tečaj od primera do primera fiksira. Na ta način se je delalo, odnosno zgodilo pri pogajanjih z Nemčijo v minulem letu pri izvozu koruze. Pa tudi odkup že vplačanih klirinških terjatev v Nemčiji je v zadnjem času Narodna banka ustavila, med tem ko daje kredit na te že vplačane klirinške terjatve do višine 50°/«, to pa le onim, katerim sama hoče. Razen kritja s klirinško terjatvijo pa zahteva Narodna banka od eksporter ja še enega ali več dobrih žirantov. Vprašanje je tudi, kdo je danes Narodni banki zadostno dober, da dobi posojilo, na drugi strahi pa je zopet vpra sanje, dobiti dandanes kar iz uslugo podpisnika, odnosno meničnega'žiranta. Človeku se vsiljuje nehote misel, da namerava država s takim postopanjem Narodne banke forsirati izvoz naših deželnih izvoznih pridelkov samo po privilegiranih izvoznih družbah, katerim stojijo dovoljna sredstva in v vsaki višini na razpolago, ali pa naj samo gotova vrsta trgovcev in akcijskih družb, ki imajo po vsem kontinentu svoje financielne zveze in ki nimajo več v gotovih državah svojega izkoriščevalnega monopola, obvladujejo naš eksport, domači stari izvozniki, ki bi imeli dovolj sredstev pri normalnem poslovanju, naj izginejo izpozo-rišča? Umevno je, da je pri feb vladajočih razmerah vsak izvoz v Nemčijo nemogoč, kar bo imelo za posledico, da bo naš kmet še hqjj. kakor je že IZ DRAVSKE BANOVINE. itak. Kmet danes zopet prihaja k trgovcu ih eksporterju po predujme, da zamo-re svoje žetve pravočasno spraviti pod streho, da plača delavce in da preživi čas, dokler svojih pridelkov ne vnovči. Vprašamo se, kateri izvoznik jc danes v stanju dajati kmctu-producentu predujme, ko ima sam prazne žepe, svoj denar pa v kliringu? Eksporter je posredovalec med domačim producentom in direktno ali indirektno med tujini konsumentom. Edini on nosi ves kvalitetni, kvantitetni in valutni riziko. Eksporter danes ni v stanju ta ri-ziko fiksno vkalkulirati in koliko je poslov, ki jih mora z deficitom zaključiti, samo zaradi težkoč, ki jih ima v smislu gornjih na.vedb. Namesto izvoznih premij povsod ovire.' Ako potrajajo te razmere še v naprej, mora priti v tekoči sezoni do katastrofe. Pomagalo se bo kmetu inaterielno pa edino na ta način, da se država z vso vne mo zavzame za čim uspešnejšo prodajo njegovih pridelkov in dosego čim višjih cen, ne pa s problmatično kreditno zaščito. To se bo doseglo z brezhibnim in pospešenim izvozom. Dolžnost vseh novo izvoljenih poslancev je. da prisostvujejo anketi, ki bo sklicana po eksporter-jih dravske banovine in kjer se bodo stvarno in točno premotrila vsa ta vprašanja, ter da potem zavzamejo na merodajnih mestih zaradi odprave vseh nepotrebnih ovir pri izvozu, odločno stališče. Taborišče za delomržneže PRVO TABORIŠČE SE USTANOVI Slišali smo, da namerava naša banska uprava v gradu Krupi pri Semiču v Beli Krajini ustanoviti taborišče za delomrž-neže. Z veseljem in odobravanjem pozdravljamo ta načrt. Želimo le, ida bi bil čimprej izvršen. Take ustanove so v nekaterih drugih državah že precej časa uvedene in služijo svojemu namenu. Prepričani smo, da bo tudi prvo naše taborišče pod dobrim, smotrenim vodstvom pokazalo lepe posledice, zlasti v vzgojnem pogledu. Oni, ki bodo za Krupo določeni, se bodo zopet privadili delu. s katerim si bodo zaslužili popolno oskrbo, t. j. hrano, obleko, stanovanje in še kakšen priboljšek. Upamo, da bo taboriščna uprava storila vse, kar na ljudi, ki so se reda in dela odvadili, vzgojno vpliva. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je med omenjenimi našimi sodržavljani dosti takih, ki sta jih do tega privedla družba ir. današnji čas. Treba bo najti V SLOVENIJI NA DOLENJSKEM. pravih vzgojnih smernic. Na ta način bodo ti naši bratje prišli do prepričanja, da se država za nje zanima, da jim skuša pomagati. Mnoge izmed njih bomo na ta način usmerili na pravo pot in jih bomo na tej poti tudi obdržali, dokler se časi ne izboljšajo. Takrat ,se bo zanje našla primerna zaposlitev. Dotlej pa je pri nas toliko javnih del, ki čakajo krepkih, delavnih rok, na drugi strani pa tisoči in tisoči, ki hočejo dela. Po našem mnenju hi bilo v dravski banovini potrebno vsaj še eno tako taborišče in sicer za ozemlje severno od Save. Najprimernejši bi bil Maribor, ki ima v tem delu največ brezposelnih. H kor.cu naj navedemo samo še to: taka taborišča smatramo za izjemne ustanove v izjemni dobi, ki naj bednim našim bratom pripomorejo do kruha, ki si ga bodo sami zaslužili, na drugi strani pa nai vplivajo vzgojno v korist skupnosti. Sokolstvo Iz župnega načelstva 1. Župni izpiti so se vršili 29. in 30. maja v Mariboru. Od pet prijavljenih sta napravila dva župni izpit — br. Franjo Bračko iz Murske Sobote in s. Vida Zemljičeva. Maribor-Matica — dva društveni izpit — br. Rudolf Vabič, Fram in br. •fosip Puhar, Ivanjkovci — en brat pa je bil odklonjen. Izpitni komisiji je predsedoval savezni podnačelnik br. Josip Jeras iz Ljubljane. 2. Župne plavalne tekme se vrše v nedeljo 14. julija ob 15. uri na Mariborskem otoku. Tekmovalci se morajo javiti ob 13. uri v župni pisarni. Tekmovali bodo: a) Člani: prosto 50 m in 100 m, hrbtno 50 m in prsno 50 m ter štafeta 4X 50 m; članice: prosto 50 m, prsno 50 m, hrbtno 50 m n štafeta 3 X 50 m. Moški naraščaj: prosto 50 m in 100 m, prsno 50 m, hrbtno 50 m in štafeta 3 X 50 m; Ženski naraščaj: prosto 50 m. prsno 50 m, hrbtno 50 m in štafeta 2 ^ 50 m. b) Skoki: člani in moški naraščaj 3 m, 5 m in 10 m višine, ocenjujejo se trije poljubni skoki; članice in ženski naraščaj 3 poljubne skoke z 1 m višine. Prijavni rok se podaljša do 10. julija. 3. Župa Je razpisala za jesen tekme dece, ki se naj izvedejo v okviru okrožij. Okrožje Maribor desni breg je predpisalo tekrne za 6. oktober obvezno za vsa društva in čete. Tekmuje se v štirih skupinah: T. v Rušah, 2. v Račah, 3. pri Mariboru II. na Pobrežju in '4. v Slovenski Bistrici. Tekmuje moška deca v dveh oddelkih, a ženska v enem. Razpis * je društvom že razposlan. 4. Prijavljene! za Solijo naj sc javijo pri svojih edinicah, da dolpe podrobna navodila za zlet, katera naj dobro prou-če. 5. V nedeljo 7. tm. pobite mariborska društva deloma v Dolnjo Lendavo na župni zlet, deloma na mejo na Sladki vrh', kjer bo nastop domače čete. Po sklepu uprave meddruštvenega odbora je udeležba: obvezna. Udeležba za Dolnjo Lendavo je obvezna za društva Maribor Matica, Maribor I, in Studenci, a za Sladki vrh za društva Maribor II., Maribor III. in Tezno. Odhod za Dolnjo Lendavo ob 4. uri, za Sladki vrh pa ob 7. 1151. — Dolžnost mariborskih Sokolov je, da pohite na obe točki naše meje. Zd/avo! Šport Davki na športne prireditve se bodo znižali Iz Beograda poročajo, da se bodo talk-se na vse športne prireditve znižale. To znižanje bo urejeno s posebnim amand-manom, po katerem bodo znašali davki namesto dosedanjih 20°/» le 6%. Obenem se bodo znižale tudi banovinske in mestno doklade. Znižanje davkov na športne prireditve bi prišlo v zadnjem trenutku, kajti znano je, da se vsi športni klubi nahajajo ravno zaradi visokih davkov, ki so skupno iznesli okrog 50%, v težkem položaju. Vest iz Beograda o znižanju davkov je seveda v športnih krogih močno' odjeknila in se splošno pričakuje, da bodo znižanja pristojbin znatno pripomogla k dvigu nivoja našega športa. Tekmovanje za prvenstvo Maribora v olimpijskem desetoboju se prične danes v soboto ob 16. na igrišču SK Železničarja. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri, v nedeljo dopoldne. V teniškem tekmovanju za državno prvenstvo se bosta jutri, v nedeljo 7. t. m. srečala v Ljubljani mariborski Rapid in Ilirija. SK Svoboda v Celju. Mariborska Svoboda bo jutri gostovala v Celju, kjer bo sodelovala v nogometnem turnirju za prvenstvo delavskih športnih klubov. Mimo mariborske Svobode bodo nastopili SK Grafika iz Ljubljane, SK Olimp iz Celja in SK 'Dobrna iz Trbovelj. Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Pokalno tekmo ISSK Maribor jun.aSK Rapid jun. sodi Bizjak, pokalno tekmo SK Železničad jun.: SK Svoboda pa sodi g. Senica. Ptuj Nastop malih harmonikarjev v Ormo žu. Zbor malih harmonikarjev v Ptuju bo imel v soboto 6. tm. ob 20. uri svoj nastop v telovadnici meščanske šole v Or možu. Prebivalstvo tega mesta z veseljem pričakuje naše malčke, ki so si v kratkem času .pridobili toliko simpatij in priznanja. Ptujski živinski sejmi. Kljub hudi vročini jc bil konjski in goveji sejem v torek 2. tm. prav dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so-715 glav ži« vine, in sicer 9.4 volov, 286 krav, 28 bi' kov, 38 juncev, 95 telic, 11 telet in 63 ko' nje v. Povprečne cene za kg žive teže s o bile naslednje: voli 2—3.50, krave. 1.50—4 3, biki 2.25—3, junci 2.50—3, telice 2.25-3.50 Din; konji so sc prodajali po kako vosti, in sicer od 400 do 3000 Din, žrebe ta pa od 450 do 550 Din eden. — Sejen za prašiče v Ptuju v sredo 3. tm. je lil slabo založen in tudi kupčija je bila zelc slaba. Prignali so 133 rilcev, prodali pa 41. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4—5, debele 5.5C do 6, plemenske 4—4.50 Din: cene pras| cem starim 6—12 tednov so bile od 35— 90 Din. Kino. V soboto, dne 6. tm. ob 20. uri ii> v nedeljo, dne 7. tm. ob 18.30 in ob 20.3d. uri se predvaja opereta »Kneginja čardaša« z Marto Eggerthovo v glavni vlogi Gnusen zločin. V šumi blizu Sp. Velovj laka je neznan možki izvršil .gnusen zlo* čin nad 12Ietno M. A., hčerko splošno znanega posestnika v Sp- Velovlaku Zločinec jc svoji žrtvi nastavil revolvef na prsi, da se ni upala kričati na pomoči Orožništvo zasleduje nesramnega zlo-činca. j Poroka. V Ptuju sta se poročila odvet' niški koheipient Simon Petrovič in M3' rija Krajnčeva iz Rogoznice pri Ptuju Obilo sreče! Slovenska Bistrica Stotridesetletnica obstoja tvrdke. ^ nedeljo 7. tm. praznuje ugledna tvrdk^ F. S t i g e r in sin v Slovenski Bistri^ redek jubilej: 130letnico obstoja. Tvrdk* je ustanovil leta 1805. trgovec Ivan Stij ger iz Slovenjgradca. Skozi desetletja if; v drugo stoletje se je tvrdka lepo razvl" jala ter si pridobila splošen ugled o čeme* priča najlepše 130letnica. Po smrti usta' novitelja sta leta 1845. prevzela trgovin^ njegova sinova Ivan in Florijan ter m skupno vodila do smrti Ivana, nakar jf Florijan kot edini lastnik tvrdke leta, 1875. vzel svojega, sina Alberta, poznej' šega znanega, župana in deželnega po1 slan ca ža družabnika ter imenoval tvrdko F. Stiger in sin in pod tem imenom iirnt še danes obstoja. Istočasno je popolnoni. preuredil trgovsko hišo in ji dal današnji lice. Po smrti Florijana Stigerja 1. 1893 je prevzel tvrdko sin Albert sam, pro* kuro v njej pa je imel njegov sin dr. iur Florijan Stiger. od 1. 1916. do njegove ra* ne smrti leta. 1920. V tem ga je nadome' stoval do smrti lastnika tvrdke leta 1933 njegov brat g. Albert Stiger mlajši. Kon& no je prevzela trgovino hčerka gospodič' na Ida Stigerjeva, ki ima čast praznova' ti redki jubilej. • — So to redki primeri da doseže kaka tvrdka tako visok jubile, in če ga doseže, je to znak, da je vobSe priljubljena. Radie Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 7 t. m. Ob 7.30; predavanje; 8: spored; 9 versko predavanje; 9.15: prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve; 10: radio' orkester; 12: plošče; 12.45: predavanje! 16: konjske dirke in glasben spored 19.30: nacionalna ura; 20: čas, poročila, obvestila, program; 20.20: naši konserva! torisfci, sodelujejo gdč. Ivančičeva, Hra-šovčeva, Lubejeva in prof. Lipovšek 21.50:čas, poročila, spored; 22.10: zabavo in ples, radio-orkester, vm harmonika solo g. Kokalj; konec ob 2‘ uri. Spored za ponedeljek 8. t. m. Ot 12: plošče; 12.45: poročila, vreme; 13 čas, obvestila; 13.1S: plošče; 14: vremftj spored, borza; 18: Magistrov trio; 18.50 zdravniška ura; 19.10: čas, poročila, sp red, vreme, obvestila; 19.30: nacionalni ura; 20: vesela ura; 20.45: večer'slovafl' ske glasbe, izvaja radio-orkester; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22: raditf' orkester. Konec ob 23. uri. *a t pomen ih Viteškega kralja Aleksandra l. Zedinite)ta v Mariboru? MARIJ SKALAN ROMAN Sida Sikneva »Je tako hudo?« »Upajmo, da ho kmalu bolje . . .« Sida je vztrepetala, obšel jo je občutek, da je tokrat materina bolezen bolj resna, kakor je bila prejšnja leta, zato je ne meneč se za nadaljnje Helenine besede planila na stopnice in zdirjala po njih v Prvo nadstropje. Na mračnem hodniku se je skoraj zaletela v vitko, elegantno postavo moškega tridesetih let. Za hip so se srečali njuni pogledi in Sido je oblila rdečica zadrege. "Gospodična Sida Silanova« je dejal moški. »Da . ..« »Dovolite: dr. Danilo Frangež.« "Naš novi zdravnik . . .« 'Da, gospodična Silanova. Prihajam pravkar iz sobe vaše gospe mame.* »Kako ji je?« »Malo bolje, vendar . . .« ’Ni upanja?« 'Bodite močni, gospodična! Zaenkrat ni nevarnosti, utegnile bi pa nastopiti komplikacije. Saj veste, nihče ne ve, tudi zdravnik ne.« »Hvala vam za obvestilo in skrb, ki jo posvečate moji ubogi mami, gospod doktor!« »Izvršujem samo svojo dolžnost. In še nekaj: bodite pogumni in mirni! Z obupom in jokom bi mogli gospe mami samo škodovati. Recite ji, da se ni mnogo spremenila, da ne izgleda slabo . . .« »Skušala bom.« »Popoldne se vrnem. Ako bi se kaj spremenilo, pošljite pome. Klanjam se, gospodična Silanova. Veseli me, da sem vas spoznal, ko sem slišal o vas že toliko lepega.« »Lepega, o meni? Kaj neki?« »Drugič. Sedaj stopite k bolnici; pričakuje vas nestrpno!« Zdravnik se je kavalirsko poklonil in odšel svojo pot, Sida pa je z dvema skokoma planila k vratom materine sobe in jih sunkoma odprla. V sobi je bil polmrak in zrak je dišal po zdravilih in potu bolnice, ki je veselo vzkliknila in iztegnila nroti hčerki svoje dolge, koščene roke. »Mama . . .« Sida je planila k postelji, sc sklonila in objela to od sušicc izpito telo ženske, ki je bila njena rodnica in vodnica vse tiste njene lepe rane mladosti. Obšlo jo je ne- ko novo, dotlej skoraj neznano čustvo, da ni niti videla niti vrnila pozdrava stare gospodinje Matilde, ki je ždela v kotu poleg bolniške postelje svoje gospodarice. »Naposled ... si vendar prišla, hčerka moja uboga . . .« je spregovorila votlo Silanova. Nadaljnje besede ji je pa zadušil nov napad suhega kašlja. »Pomiri se, mama! Razburjenje ti škoduje. Zdravnik ti ie naročil mir. Govorila sem z njim na hodniku; pravi, da ni ne varnosti.« »Ah. da, zdravr.ik . . . Vsi zdravniki govore tako, saj je njihova dolžnost dajati bolnikom upanje, ako ga sploh še potrebujejo. Jaz — ga tie.« »Mama . . .« »Napravila sem račun, zato sem te poklicala. Tokrat se ne izvlečem več.« »Mama, zlata mama. ne govori tako, saj . . .« »Ne boj se, ni mi težko in me prav nič ne vznemirja. Samo radi tebe trpim; ti, sirota . . .« Solze so oblile izpito, sivorumeno obličje gospe Silanove in nov napad kašlja je pretresel vse njeno telo. Stara Matilda je naglo segla po kozarcu vode, vlila vanjo neke kapljice in ji jih ponudila. Ko je izpila zdravilo, se je za trenutek pomirila in vprašala: »Kako si se vozila?, Kaj je novega v Mariboru?« »čisto dobro, mama. Novega? Nič. Kar je, bereš itak v časnikih, drugo pa so same malenkosti. V šoli gre kakor vedno. Dosti učenja, natezanje s profesorji, dijaške dogodivščine — to je vse. Kvečjemu to, da se je Danica Drvuškova zaročila s tovarnarjem Martincem in bo koncem leta zapustila akademijo ter se poročila.« »Danica — zaročila z Martincem? Saj je vendar poročen.« »Že davno ločen.« »Z ločencem?« »To ni nič takega. Neumni predsodki. Ljubi jo in ona ljubi njega. Kako sta srečna, kakor dva mala otroka. Vsak dan jo čaka z avtomobilom in potem se vozita na izlete. Za Veliko noč sta bila v Dalmaciji.« »In starši? Kaj pravijo starši, se ne upirajo?« »Mama je malo revoltirala, oče je pa privolil brez ugovora. Pomisli, trgovina uspeva slabo, kriza; Martinc je pa tovarnar, konjunktura . . . Tekstilne tovarne rasejo ko gobe po dežju in se neprenehoma večajo. Melje bo kmalu zazidano in na vrsto pride Pobrežje. Tudi papa bi lahko presedlal, saj z lesom Itak 111 nič več. Ah, da, kje pa je papa?« (Se bo nndalievaln' Ka| so nam dali vzhodni narodi SELITEV IN KROGOTOK Ne da se tajiti, da je resničen stari pregovor: >Ex Oriente lux« (Luč od vzhoda). Kakor prihaja solnčna luč od vzhoda na zahod, tako se je vsa omika selila od vzhoda na zahod ter se odtod vrača zopet k svojemu izhodišču, O tem, kaj smo dobili zahodno omikani narodi z vzhoda, nam pripoveduje zgodovinar •lacobi sledeče: Poljedelstvo ima svoje začetke na ' zhodti. Dognano je, da so Germani dobili rž, ki jo v severnih pokrajinah večinoma sejejo, od vzhodnih Slovanov. Tudi z drugimi žitnimi rastlinami je bilo podobno. O tem, da je bil evropski sever v živahnih stikih z vzhodom, priča tudi dejstvo, da so našli na Švedskem znatno količino arabskega denarja, ki je bil kovan v Kiofi. Mi, ki smo p0 veri kristjani, itivimo v rogu orientalske vere, katere ustanovi-• i m govoril grški in ki po svojih prilikah nuna primere v grški literaturi. Še več: krščanska vera je v protislovju z grškim svetovnim nazorom in je tako globoko Prodrla v duše evropskih narodov, da je Bismarck dejal, da socialna demokracija ni nič drugega kot praktično krščanstvo. Namesto na krvnih žrtvah se grade cerkve na svetih knjigah po židovskem vzoru in perzijskem vzgledu. Zvonovi v cerkvah potekajo iz kitajskega bogočast-Č'. am so jih uporabljali že 2000 let pred nstusom. Očenaš in rožni venec sta do-v0r,2!nd«e- p™v tako je vzhodnega iz- v ča duhov"*tvo in redovništvo. Vera cianes°Vni'^V0 vede^evalstv0> ki je šc stim ]ifj razš>rjena med našim preproščine, 'k- tv<^111’. ie zaostanek davne ded-dj iz’$ta S° preje*' vsi evropski naro- Pišemo čr?abAi?tlske- trovih deželah’- S° 1”,e 11ajdenc v iu* vi iznašel v,u 111 11 i PaPiriu, ki ga je pr-mi, ki smo J*1-?’ ,^ačunamo s številka-Tudi tiskanje J1 lzpos°diH od Arabcev, no davno predor? !e na vz^1Qdu zna pri nas izumi? gg«* 3ergom, ki ga je .ske; smodnik’je n°r. ie doma iz Kitai* ««1» aV ta^O dolila IZ de- žele vzhajajočega ™ u?nia Ue' sodobne vojne naprav, Tudi nekatere orientalski narodi. Celfl 1° H poz,naH ral« je arabskega izvora- C ® 5>.adm!' pomeni v arabščini gospodov ? T* senal je kratica besede: dar e* ° n*-' ša za orožje). ar es sinaa r’a^’ ves krsčanski svet, so darovi vzhoda V naših vrtovih cvcto cvetice, ki so p^l šle k nam iz perzijskih in indijskih vrtov Izgovarjamo razne besede, ne da bi vedeli. da govorimo v jezikih orientalskih narodov: algebra, alkohol, atlas, maga-za (magazin), punč, racija, šikana, zoia ČLOVEŠKE OMIKE. itd. Vse so večinoma arabske besede. Pridobitev ogromnega kulturnega pomena jc iznajdba pisave. Iz grško-latin-ske pisave se je razvila latinica, ki jo piše ves zahodni svet; ž njo v zvezi je tudi slovanska cirilica. Ta pisava pa poteka od Feničanov. Za kulturo je prav tako pomemben arabski številčni sistem, ki je nadomestil zelo okorne in za razvoj nesposobne grške črke in latinske značke. S starimi številkami ni bilo mogoče izračunavati logaritme ali visoke matematične račune. ki jih zahteva sodobno zvezdoslovje, me :iika in druge znanosti. Samo iznajd ba ničle v računstvu, ki je doma iz Indije. velja kot eno. največjih dejanj človeškega uma. Na zapadu se je pojavila ničla šele v 12. stoletju. Poprej so uporabljali namesto ničle piko. V indijskem računstvu so poznali ničlo v 3. in 4. stoletju, imeli pa so jo tudi Kitajci, in celo Indijanci pred prihodom Krištofa Kolumba v Ameriko! Glede izuma papirja manjkajo točnejši podatki; znano je le, da je kitajski produkt. Pergament in papirus sta bila v sta rih časih zelo draga, zato je imela srednja Azija cele biblioteke iz brezove skorje; južnoindijski rokopisi so bili pisani na palminem listu. Kitajci so rezali črke v bambusove palice. Najstarejši kos papirja je shranjen v berlinskem vseučilišču in poteka iz leta 399. Industrijo papirja, ki se je tekom časa razširila daleč po vzhodni Aziji, je prinesel brat Džafer-Berkmekide L 795. v Bag dad in sc je dobro vpeljala v vseh deželah Mohamedove vere. V 12. stoletju je prispel papir v romanske, v 14. stoletju pa v germanske kraje. Če bi hoteli popisati, koliko so posneli zahodni narodi od vzhodnih na gospodarskem, umetnostnem in slovstvenem področju, bi morali prav za prav izpisati cele strani .Tacobijevega spisa. Omenjamo le najvažnejše: Zlata valuta je babilonska iznajdba. Zanimivo je, da so odredili odnos srebra nasproti zlatu na podlagi zvezdoznanskih računov, in sicer na razmerju solnčne in mesečne poti. Bankovci imajo svoje očete v Kitajcih, za me nfoe in menično pravo so »obogateli« svet Kitajci, čeki so pa doma iz Perzije. V umetni obrti niso bili vzhodni narodi samo začetniki, ampak tudi mojstri, ki jih današnja doba komaj prekaša, ali jih pa sploh ne more. Luksuzno blago je sploh vzhodnega izvora, tako svila kakor preproge ki veljajo še danes za toliko več, za kolikor so delo orientalskih rok. Stavbarstvo, kiparstvo in slikarstvo je nastalo na azijskih in afriških tleh in Grki so zahajali tja v šolo, kakor so se Rim Ijani učili pri Grkih, in tako naprej. Azdj-,ska umetnost, polna pestrosti in domiš- ljije, jc celo v najnovejšem času že ponovno oplodila zahod, kakor sega tudi vpliv indijskega mišljenja globoko v naše dni in so sc 11111 podvrgli nekateri filozofi in mnogi verski oznanjevalci. V slovstvu je prav tako vse polno orientalskih vplivov; koliko jc vplivalo samo Sv. pismo stare in nove zaveze, ki ni delo enega samega naroda, ampak so v njem zbrani duševni zakladi daljnjih vzhodnih narodov, in posebej šc v stari zavezi narodov, ki že zdavnaj ne tlačijo več zemeljske skorje. Dognani so vplivi jutrovih narodov na razne evropske epopeje ter na umetno pesništvo; tako se opažajo vzhodni motivi pri dveh največjih pesnikih: Danteju in Goetheju, da ne omenjamo drugih. V obsežni knjigi bi komaj našteli te raznotere vplive iz vseh časov in narodov. Že tu našteti podatki so zgovorna priča vzajemnega izmenjavanja in gmotnih ter duševnih dobrin med narodi in dokaz velikolepega kulturnega toka od vzhoda na zahod in od zapada na vzhod. Evropska samozavest se sicer pri tem znatno zmanjša, pridobi pa zavest o človeškem edinstvu in o velikem ’razvoju, ki šc čaka svet, čc bosta vzhod in zahod bolj smotreno in globlje ko doslej izmenjavala gmotne in duševne dobrine. Telefon v pragozdu Divja plemena v ekvatorski Afriki ima jo že dolgo neke vrste brezžičen telefon, t. j. način sporazumevanja med oddaljenimi ljudmi. Postopajo tako-le: V votlo drevo zabijejo dolgo zagozdo in vzamejo v roke dve palici, ki sta na koncu obdani s sirovim gumijem, če udrihajo s palicami po tej pripravi, nastanejo razni zvoki, ki se lahko zvežejo med sabo, tako, da jih tuje uho lahko razloči in razume. Tako pripravo imenujejo tam »gudu-gudu«. Vsako pleme ima svojega »tele fonista«, ki se dobro spozna na »razgovor« s palicami. Če se pojavi v bližini kak hud slon ali panter, ali ako želi katero pleme povabiti soseda na lov na antilope, se oglasi gudu-gudu. Udarci se slišijo zlasti v tihi noči 40 km daleč. Takoj nato sc oglasijo nadaljnje postaje in tako sc v teku ene noči razširi klic po vsem ogromnem ekvatorskem pragozdu. Smisel vesti sc zaznava — kot pri brzojav-Ijenju —' po določenih znakih in besedah, marveč po ritmu. Kako daleč gre ta primitiven način dogovarjanja v daljavo, priča sledeča zgodba: Ko je potovala skozi srednjo Afriko raziskovalna ekspedicija Citroena, je zaradi slabih cest nekoliko zakasnila in sc je hotela ustaviti na.postaji, določeni za zajutrk. Domačini so sporočili to željo po gudu-gudu 20 km oddaljenemu sosednemu plemenu. Ko ie^ ekspedicija prispela tja, so domačini držali v roki vsak po eno kuro. Brezžični udar so dobro razumeli in ga n" tanko izvršili. Junaško na električni stol. Pred dnevi sta bili v znani ameriški kaznilnici Sing-Singu izvršeni ponovno dve justifikaciji. Prva je stopila na električni stol 43-letna Eva Coo, ki je bila obtožena umora nekega delavca. Guverner je ni pomilostil in tako je morala na električni stol. Eva Coo je junaško sedla 1: stol in se z nasmeškom oprosila. — Sledil ji je zmagoslavno in brez strahu s cigareto v ustih zločinec in večkratni ubijalec Leonardo Scamici. Ljudstvo, ki je bilo navzoče, se ni moglo načuditi, kako moer zločinec tako junaško in brez strahu v strašno smrt. Potrpežljivost. »Gas bi bil, da vstaneva,« zazeha zjutraj mladi mož. »Iz česa to sklepaš?« hoče vedeti žena. »Mali jc pravkar zaspal!« Mali oglasi Razno JOS. TICHY IN DRUa Konces. elektrotehnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—S6. izpeljuje eiektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln* stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah________________ V NEDELJO 7. julija nc pozabite na veliko vrtno veselico pri »Pohorcu«, Očka, na Teznem. Igra Hut-terjeva godba. 3003 PREDELAVO MADRAC doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar. Vetrinjska ul. 26. 2049 VINOTOČ IPAVIC=REICHEN BERO. zraven »Mirima«. Vino in mošt. 3009 Prevzela sem GOSTILNO PRI »ZELENEM VENCU«. zraven Magdalenskega parka, kjer bom cenjenim gostom postregla s pristno kapljico in dobro kuhinjo. Za obilen obisk se priporoča Angelica Šramel. 3010 HALO! Kam v nedeljo? :u Tržaško cesta 44, vrtna veselica, dobro rdeče vino, liutoraerčan liter Din 8.—, beli tizling li* ter Din 12.—, dobre domače klobase. Se prinoroča Antonija Babič, gostilničarka. 3017 Posest TRISTANOVANJSKA HIŠA cela podkletena, velik vrt. mnogo sadnega drevja ter vodnjak naprodaj. Vprašati pri .iRenčeljnu, Pobrežje. 29S5 NOVA ENODRUŽINSKA HIŠA k vrtom na prodaj v Studencih, Radvanjska cesta 41. ____________2999___________ HIŠO V MARIBORU ali na periferiji kupim do Din 120.000. Ponudbe 3 mtačnimi podatki na upravo »Večerni-ka«. 3011 HIŠICA na prodaj. Potrebna gotovina Din 20.000. Ptujska c. 183. 3014 PRIMERNA HIŠA poceni na prodaj. Radvanje, Hostna ul. .29. 3024 GOSTILNA. glavna cesta 250.000 (knjižico). — NovozgraJba, 2 sobi, kuhinja, soba, kuhinja, vrt, 56.000. — Novozgradba, 8 stanovanj, vrt 1700 m4, 130 000 —. Krasna vila, 5 sob, kopalnica, 165.000. — Posestvo 18 oralov, velik sadonosnik, hiša 3 sobe, bližina mesta, 95.000. — Pisarna »Rapid«, Gosposka 28._____________3020 Okoli Maribora: Družinske hi" še od 10.000 naprej, štirisobno vilo 56.000 Din. Posestva od 25.000 Din dalje. V Mariboiu: Obrestonosne hiše od 100.000 naprej. Gostilne, irgovske hiše, vile prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26-3027 V naiem GOSTILNO in parno pekarno oddam v najem. Adoli Bernhard, Maribor, Aleksandrova 51 2997 Prodam MLADA PSICA jazibečarka, čiste pasme, naprodaj. Zelena ulica, Nova vas, Musseg.______________2981 POZOR! Skavtski klobuki naprodaj za polovično ceno. Stroiimajer-jeva 28-11, vrata S. 2987 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno, zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. KOPALNE OBLEKE po meri in okusu v vseh barvah dobite najceneje v mehanični pletarni Slovenska ul. 26. 2780 AVTOMATIČNA STUDENČ-NA ČRPALKA pripravna za hišni vodovod, ceneno naprodaj. Bernhard Adolf, Maribor, Aleksandrova cesta 51. 2998 OTROŠKI VOZIČEK pravi globoki prodam. Ribiška ulica 9. 3007 MEHKA SPALNICA, nova, Din 2000.—, kompletna kuhinja Din 800.— Miklošičeva 6, mizarstvo. 3018 PRODAM MOTORNO KOLO s prikolico ali brez Din 4500. Betnavska c- i. 3013 PRODAM SPALNICO in dam v najem sobo in kuhinjo. Vojašniška 10, Šapec. 30(23 ŽELEZNE, zložljive otroške, belo emajlirane postelje najceneje pri Novaku, Vetrinjska 7, Koroška 8. 3025 Posolilo DIN 3000.— POSO.IILA iščem nujno, sigurna garancija. Ponudbe pod »Posojilo« na upravo »Večernika«. 3022 Kupim VLOŽNO KNJIŽICO Kmetske posojilnice, podružnice Maribor, kupim z vlogo od 5—15 tisoč Din. Cenjene ponudbe na upravo »Večerili-ka« v Mariboru ood »199«. 2993 HRANILNO KNJIŽICO Posojilnice Narodni dom kupim. H. Potrč, mesar, Maribor, Glavni trg. 3029 Stanovanle STANOVANJE. s 4 malimi sobami oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi »Večernika«, /913 STANOVANJE dve sobi in kuhinjo, oddam s 1. avgustom. Einspilerjeva 22. 2992 S 1. avgustom oddam dvosobno, parketirano STANOVANJE s pritiklinami v novi hiši. — Vogal Smetanove-Tomanove št. 1. , 3019 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. avgutstom. Vpraša se v pisarni ekspoziture >Te- niks«. Aleksandrova 28 !. 2911 STANOVANJE v novi hiši na Teznem, soba in kuhinja. Din 150, 200. 300, dvosobno Din 400. Vprašati v gostilni Pulko, Tezno. 3000 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Gostilna »Dravograd«, Maribor, Smetanova ul. 54. __________ 3001__________ PROSTORNO MANSARDNO STANOVANJE oddam plačila zmožni stranki-Studenci, Slomškova ulica 5, nasproti cerkvi.______3006 SPREJMEM na hrano in stanovanje. Koroščeva 5-II, vrata 9 3015 Sobo odda ODDAM SOBO v bližini glavnega kolodvora enemu ali dvema gospodoma. Naslov v upravi »Večernika«. 2984 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentlh I POZOR! Prevzeli smo gostilno „WILSON“, nasproti kolodvora. Točili bomo vino lastnega pridelka. Prvovrstna dunajska kuhinja, kosilo Din 6'—. Cela pečena, kakor pohana piska Din 15‘—•. Priporoča obilen obisk M. M. GOLOB. 3008 se za Člani POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 ‘V Stanje hranil, vlos blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje bivše reg. pom. blag* ,,Naprednost*' se naprošajo, da se zglasijo v svrho važnih informacij v Glavni poslovalnici Beo-gradske privredne zadruge, Maribor, Tattenbachova 1/1 vsaki dan od 8.—12. in 3.—5. SELITVE s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor J. Telefon 20-44 tudi vskladlščenla izvršuje najceneje ScMer S [o. MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16 Kopom JJLM4 MAR/BOR % M aznanilo ! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem s 1. julijem 1935 prevzel staroznano trgovino z mešanim blagom in perutnino H- StltHtidi & ju Ste&td jdm $ katero bom z najveejo točnostjo in solidnostjo vodil neiz-premenjeno naprej. Vsem dosedanjim, kakor tudi noviin cenj. strankam se najvljudneje priporočam z vedno svežim špecerijskim blagom in s čiščeno perutnino po naroč* u K. SCHMIDL & drug, nasl. VINKO ZORKO trgovina z mešanim blagom, perutnino in dež. pridelki Maribor, Stolna ulica 4. 3012 Prevzem g osti i ne, Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzela staroznano gostilno pri „JEL ENU", Maribor, Taborska ulica 8. Priporočam se s prvovrstnim vinom, na razpolago topla in mrzla jedila. S spoštovanjem Marija Časčir. 5.000*— DINARJEV MESEČNO LAHKO ZASLUŽITE BREZ STROKOVNEGA ZNANJA - SAMO Z DOBRIM DAROM GOVORA IN DOBRIM NASTOPOM. - IŠČEMO ZA VSA VEC|A MESTA JUGOSLAVIJE ZASTOPNIKE ZA ANGLEŠKI PATENT. - PIŠITE TAKOJ POD „ULTRA 17“ NA W£I-NER-BE0GRA0, KRALJEVIČA TOMISLAVA 33. da koži lepo, naravno, enakomerno barvo. NIVEA pospešuje tvorenje pigmenta, od katerega je odvisna lepa, zdrava, topla barva kože, ki povzroča večjo odpornost in prožnost. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja tužno vest, da je umrla gospa Josipina Kotnik imejiteljica pekovske obrti. P. n. člane prosimo, da se udeležijo pogreba v ponedeljek, dne 8. julija 1935 ob pol 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Blagopokojnici ohranimo časten spomin ! Uprava. »s«? RANILNICA Cen*ra*a: MARIBOR Gt^poske-Slovenske ulice DRAVSKE BANOVINE MARIBOR najbolj varim naložba dmnmrla, ker lantii xa vloga pri tej hranilnici Dravska banovina » telim svojim premoženjem m » vso svojo davčno močjo - - Hranilnica isvršuje vse v denarno stroko »padajoče posle točno in k u I a n t n o n ■ v ■ u* |p nasproti pošte, prej Snrpipma »'»»e ,n knjižite na tekoči ralun PodrUZniCa*. C C. L J EL Jušnoitajarsha hranilnica P I C | C lil O najugodnejšem obrestovanju ■ po najugodnejšem obrestovanju