NAPREJ!
Vse za napredek slovenskega ludstva!
Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6/II. — Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto: K 2'50, za V2 leta K 1'25, v Nemčijo K 3'—, v Ameriko K 4'60. — Posamezne številke 8 vin.
Slovensko deco v slovenske šole!
Čemu ta poziv — vprašal bo marsikdo. Ia res je čudno, da je treba vsako leto ob začetku šolskega leta pisati, da spada dete slovenskih staršev v slovensko šolo. Samoobsebi je namreč umevno, da ima pouk v materinem jeziku v prvem početku edino prave uspehe ter da pouk v tujem, detetu neuraljivem jeziku, ne more vzbuditi veselja do učenja, do šole. Ali, kaj hočemo! Živimo v dobah, ko hoče biti narobe prav — ko vidimo, da se slovensko deco v najrazličnejših krajih naše domovine vabi v nemške ali italijanske šole, češ, te so boljše nego slovenske. Brez dvombe je sveta resnica, da koristi vsakemu Slovencu znanje in poznsnje tako nemškega kakor italijanskega jezika in želeti je, da bi se Slovenci naučili čim največ tujih jezikov; ali v prvih razredih ljudske šole pa velja edino pouk v maternem jeziku. Zategadelj opozarjamo slovenske starša, da v interesu bodočnosti svojih otrok skrbe, da bodo ti uživali prvi pouk v šoli v maternem jeziku. Zlasti velja to za delavske otroke — delavec ne more dati drugega svojemu otroku, kot to, da ga kar naj-skrbneje vzgoji, da bo mogel kot zrel človek živeti po človeško. Pa tudi v interesu ciljev socializma je, da imamo duševno čile in telesno krepke ljudi. Če pa zamorimo v prvih letih učenja otrokom veselje do šole, tedaj smo vzrok, da zakrné.
Pri zapisu v ljudske šole veljaj torej geslo: Pouk v maternem jeziku! Anton Kristan.
Vlada in draginja.
Zgodil se je čudež. Avstrijski ministrski svet se je bavil z vprašanjem draginje in je celo nekaj sklenil. Od jeseni leta 1907. so socialni demo-kratje v državnem zboru neprenehoma zahtevali resne korake zoper draginjo in so podali stvarne, utemeljene, obrazložene predloge. A vse je bilo bob ob steno. Poljedelski minister je razobesil „zeleno zastavo* in trgovski minister se je uslužno postavil pod njo. Čemu bi se vlada ozirala na klice socialnih demokratov, ko je večini parlamenta draginja čisto všeč? No, draginja je reč, ki ne vprašuje za politično prepričanje in sega v žep tudi najlojalnejšim in najbolj patriotičnim ljudem. Posegla je polagoma tako globoko, da so se začele puntati celo soproge c. kr. uradnikov in so organizirale „mesne štrajke“. Želodec, ki ga idealisti zaničujejo, je vendarle velik gospod. Nazadnje je postalo gibanje radi draginje tako viharno, da so sedli gospodje ministri k mizi — ob sedanji vročini! — in začeli ugibati, kaj bi bilo storiti. In po tridnevnem ugibanju so spisali izjavo, pa jo poslali časopisom. Dobra vlada, očetovska vlada! Kako se žrtvuje!
Izjava, ki je bila izročena javnosti, je prav dolga in polna obljub. O, avstrijski ministri niso skopi, kadar gre za — besede. Če bi se moglo ljudstvo najesti ministrskih besed, bi bil v 24 urah konec vse bede.
Ampak to pot prinaša vlada stvarne obljube. Skrbeti hoče, da pride več živine kakor doslej
na avstrijski trg. Pa poglejmo, kako hoče to doseči.
Najprej bo pospešila korake, da se bo uvažalo meso iz Rumunije, ki je po novi, od 1. septembra veljavni pogodbi, dovoljeno. Da se to olajša, bodo parobrodnè družbe povabljene, naj podajo predloge radi transporta mesa v hladilnih ladjah. Pa tudi iz Srbije se ima dovoliti uvoz mesa. seveda le toliko, kolikor ga določa nova trgovinska pogodba, že od 1, oktobra. Še več: Od slučaja do slučaja hoče dovoliti celo uvoz žive živine iz Italije, Holandije in Francije. Pospeševati hoče uvoz mesa iz Bosne in Hercegovine in študirat hoče celo vprašanje o uvozu ohlajenega mesa iz Argentinije.
Lepi darovi, kaj ? Prijetno zvene besede ; ampak če ne zatisnemo oči ob njih, se nam bo takoj pokazalo hudičevo kopito.
Meso iz Rumunije, Prav lepo. Z Rumunijo je Avstrija sklenila pogodbo, ki dovoljuje še precej uvoza. Ampak gospod Weisskirchner je pozabil povedati, da je vrednost te pogodbe precej zmanjšana, ker — v Rumuniji sami nimajo preveč živine za izvoz. O, če bi bila na severnem tečaju država, bi sklenil gospod Weisskirchner ž njo še lepšo pogodbo; od tam bi dovolil uvoz goveje živine v neomejenem številu. In ministrski svet bi povabil Zeppelina, naj poda predloge, kako bi se dala živina transportirati z njegovimi zrakoplovi.
Zakaj je bil gospod Weisskirchner tako ljubezniv napram Rumuniji in zakaj ne napram Srbiji? V trgovinski pogodbi s Srbijo, ki nam je najbližji sosed, se je število živali, od katerih se sme uvažati meso, še znižalo. V Srbiji imajo živine za izvoz, iz Srbije bi lahko dobili več mesa, a ravno zato se omejuje uvoz ondotnega mesa. Hladilni čolni so prav koristna naprava, a važnejše bi bilo poskrbeti, da bi imeli hladilni čolni res kaj uvažati.
Tolažba z živino iz Italije, Francije in Holandije je prav malo vredna, zakaj v teh deželah je živinoreja razmeroma manjša nego v Srbiji, blagostanje je zlasti v Holandiji in Franciji večje nego v Avstriji, vsled tega potrebujejo tudi mnogo več živine doma. In če se bodo vršile še sekature z živinozdravniškimi preiskavami, bo ta obljuba ostala na papirju.
Iz Bosne in Hercegovine bi se že lahko pospeševal uvoz živine, ampak dosedanje izkušnje ne kažejo v tem oziru dobre volje. Saj še ni
dolgo, ko so na dunajskem trgu konfiscirali bosenske prešiče, češ, da so morda „kontrabant“ iz Srbije.
Uvoz argentinskega mesa pa hoče vlada študirati in kaj pomeni tako študiranje, je že davno znano. V London prihaja vsako leto stoinsto tisoč centov argentinskega mesa in angleško prebivalstvo je bolj razvajeno od avstrijskega. Te študije bi bile torej kmalu lahko končane. Ampak vlada hoče poslati šele komisijo v Argentinijo in preden bo ta preštudirala in poročala in preden bo na podlagi teh študij in poročil vlada kaj sklenila in preden se bodo potem napravile priprave za realiziranje sklepa in preden se začne sklep izvrševati, ne bo morda več ne Bienertha ne Weiss-kirchnerja.
Če torej vlada misli, da jej bo prebivalstvo radi njenega komunikeja zapelo hozana, se bo pač zmotila. Vladni sklepi so doslej popisan papir in nič druzega ne. Počakajmo na dejstva !
Pripominjamo le v ilustracijo razmer dejstvo, da je z ozirom na vladine študije glede uvoza argentinskega mesa, izjavil argentinski konzul na Dunaju v imenu svoje vlade, da bi bilo Argen-tiniji mogoče, vsak teden izkrcati v Trstu 1500 do 2000 najlepših volov, da se lepših ne more dobiti v Avstriji. Tak vol, ki tehta živ najmanj 700 kilogramov, bi veljal samo 200 kron, dočim velja enaka žival tukaj 700 do 900 kron. Kvaliteta mesa, kakršno se je videlo v razstavi v Buenos Ayresu, se mora označiti za prvoredno in bi zadovoljila okus najbolj razvajenih konsumentov. Argentinska vlada bi prevzela garancijo, da pride živina v najboljšem stanju na trg. — Vpričo takih dejstev se mora ponoviti vprašanje : Kaj je bolj važno — ali interesi vsega prebivalstva, ali pa interesi par tisoč agrarnih oderuhov?
Slovensko učiteljstvo
je zborovalo 7. avgmta v Novem mostu. Med drugimi referati je zanimiv Ganglov o § 1. drž. šolskega zakona. Nate slivensko napredno učiteljstvo bije sedaj hud boj za svoj moralni in gmojni obstoj. Klerikalna večina deželnega zbora na Kranjskem n. pr. pritiska z vsemi možmi, da podjarmi učitelje ter jih napravi za hlapce. Zorana učiteljstvo v Novem mestu je z ozirom na vse te svoje težnje sklenilo dati izraze v sledečih resolucijah:
I.
Z ozirom na razsodbo državnega sodišča na Dunaju, ki je pripoznalo utrakvistične šole kot protiustavne,
a)	naproša naučno ministrstvo, naj deluje na, to, da se povsod, kjer se nahajajo slovenske večine, odpravijo take šole, da se ne dela še nadalje krivica slovenskemu šolstvu;
b)	poživlja se prizadete občine, da tudi same poskrbe za reformo šolstva v tem smislu;
c)	se obrača do slovenskega učiteljstva, da gre v tem oziru občnam na roko in da tudi samo širi smisel za tozadevno reorganizacijo.
II.
Opiraje se na člen XIX, drž. osnovnega zakona, se obrača do šolskih oblastev v obmejnih deželah kakor do onih na Kranjskem,
a)	da prično nemudoma s slovenskim uradovanjem in da se v slovenskih okrajih uvede slovenski občevalen jezik za vse šolske zadeve;
b)	poživlja vse slovensko učiteljstvo, da tudi samo dosledno rešuje vse uradne zadeve v slovenskem jeziku, da tako samo pričue praktično proizvajati narodno enakopravnost, ki nam je zajamčena po zakoDU ; iste velja tudi glede občevalnega jezika pri uradnih konferencah.
III.
Obžalovati mora, da se je izdal odlok, da bi se pri uradnih konferencah ne smelo razpravljati o stanovskih zadevah,
a)	ker se s tem lahko v posameznih slučajih onemogoča temeljitost rešitve kakega pedagoškega vprašanja, ki je v tesnem stiku s stanovskimi razmerami ;
b)	ker se s tem krivično omejuje pota do izvedbe upravičenih zahtev učiteljstva;
c)	poživljamo vse prizadeto učiteljstvo, da se v stanovskih organizacijah peča v prvi vrsti s stanovskimi zadevami in zahtevami in da naj vsaj samo ne omalovažuje lastnih teženj, zahtev in stanovskih aktualnih vprašanj, ki potrebujejo rešitve, ampak se tembolj posveti temu delu v svojih krožkih in okrajnih učit. društvih.
IV.
Obžalovati mora nekonsekventuo postopanje pri oddaji učiteljskih služb od strani nekaterih šolskih oblastev,
a)	ker je to na kvar šolstvu ;
b)	ker se na ta Dačin dela očita krivica mnogim učiteljem in se pospešuje demoralizacija;
c)	ker nam je ob nadaljnem takem ravnanju pričakovati še večjega pomanjkanja moških učnih oseb.
V.
Protestirati mora proti zlorabi discipliniranj in premeščanj iz službenih ozirov, ker se je izkazalo :
a)	da so ta premeščanja inscenirana od raznih politiških faktorjev, torej nimajo stvarne podlage;
b)	da se pri tem nalašč napačno tolmači § 54. drž. šol. zak. in § 118. dokončnega šolskega in učnega reda;
c)	da se ta premeščanja izvrše v najvećih slučajih na kvar šolstvu, proti želji ljudstva in proti načelom pedagogike.
VI.
Pozivamo poklicane oblasti, da obratno, kar se zahteva od učiteljskega osobja v smislu § 54. drž. zak., tudi one ščitijo Kratenje ugleda učiteljskega stanu, in opozarja:
a)	na organizovano gonjo, ki se je započela zoper učiteljski stan in zoper šolstvo — torej proti uradnim osebam in proti naredbi, ki jo je ustanovil drž. šol. zakon;
b)	opozarjamo na posledice, ki jih s tem trpi ves učiteljski stan in šolstvo sploh;
c)	opozarja, da uživa učiteljstva v smislu § 118. dokončnega šolskega in učnega reda polno zakonito varstvo oblastev.
VII.
Poživlja vsa šolska oblastva, da zakonito ščitijo šolstvo in učiteljstvo. Obrača se obenem do slovenske javnosti, naj tudi ta brani te interese, ker niso samo naši interesi, ampak so tudi interesi ljudstva.
VIII.
Na podlagi vsega, kar se zadnji čas dogaja in se ne strinja z zakonitimi določili, se sestavi spomenica, ki se dopošlje naučnemu ministrstvu in šolskim oblastvom ter se objavi javnosti.
„Rdeči Prapor"
je osrednje glasilo jugoslovanske soc. dem. stranke; dolžnost vsakega zavednega sodruga je, da je njegov naročnik, da ga širi in mu pridobiva naročnike.
„Naprej” — mora pa biti doma v vsaki proletarski koči. Na delo, čitatelji, za ta dva lista. Širite naš tisk!
LISTEK.
Država prihodnjosfi.	Daije.
Socialistično proizvajanje.
Pod odpravo proizvajanja blaga se razume nadomestitev proizvajanja za prodajos proizva-anjem za lastno uporabo.
Proizvajanje za lastno uporabo more zopet zadobiti dvoje oblik : proizvajanje posameznika v svrho zadovoljitve svojih osebnih potreb in proizvajanje družbe ali zadruge v svrho pokritja lastne potrebe, oziroma v potrebe svojih članov.
Prva vrsta proizvajanja ni bila nikoli splošna oblika proizvajanja. Človek je bil vedno družabno bitje, v kolikor se ga le more zasledovati; posameznik je bil vedno navezan v svrho pokritja cele vrste svojih najvažnejših potreb na to, da je z drugimi skupaj delal, da so drugi zanj delali in kar je pravdoma tudi bilo pogoj njegovemu obstoju, da je on delal za druge. Proizvajanje posameznika za sebe samega je bilo vedno podrejene važnosti. Danes se ne more niti več omenjati.
Zadružno proizvajanje za lastno uporabo je bila vladajoča oblika proizvajanja, toliko časa, dokler se ni razvilo proizvajanje blaga. To je pa toliko staro kolikor proizvajanje na sploh. Če bi se reklo, da odgovarja prav posebno kakšen proizvajalni način človeški naravi, potem bi se moralo smatrati ta način proizvajanja za najbolj naraven Toliko desettisoč let že prejkone obstoja kolikor tisoč let že obstoja proizvajanje blaga. Z obliko proizvajalnih sredstev in z proizvajalnim načinom so se izpreminjali bistvo, obseg in važnost proizvajajoče zadruge; pa če je bila to tolpa (horda) ali pleme ali marka (selska zadruga) ali hišna zadruga (velika kmetiška družina) — celo vrsto bistvenih temeljnih točk so imele vse skupaj. Vsaka je zadovoljevala vse svoje potrebščine (ali saj vse najbolj potrebne in najbolj bistvene) z lastnimi pridelki in izdelki. Proizvajalna sredstva so bila last zadruge. Zadrugarji so delali skupaj kot svobodni in enaki po dogovoru ali po plemu, ki so si ga sami določili, pod upravo, ki
I
so si jo sami izvolili in ki jim je bila odgovorna za svoja dejanja. Plodovi zadružnega dela so pripadali zadrugi, ki jih je deloma uporabila za pokritje skupnih potrebčin (konsumpcije ali produkcije) deloma pa po dogovoru ali po skupnem določilu razdelila med posamezne osebe ali skupine, iz kojih je zadruga obstala.	Dalje prih.
Ljubljanski občinski svet razpuščen.
Ker je obč. svet ljubljanski kljub temu, da cesar ni Hribarja potrdil za ljubljanskega župana, zopet izvolil istega Ivana Hribarja za župana — je c. kr. dež. vlada razpustila ljubljanski obč svet. No — politično previden čin to ni !
Bojkot Napreja--------------------
v Zagorju ob Savi.
Uprava „Napreja” je dobila iz Zagorja ob Savi obvestilo, da zagorski soc.-dem. kolporterji „nočejo «Napreja* več kolportirati”. Naznanjamo to sodrugom širom Slovenije, da bodo vedeli, kako daleč že smo.
Kocmurjev priziv odklonjen.
Ivan Kocmur je v znanih pravdah žalostno pogorel. Vložil je priziv proti svoji obsodbi in proti osvoboditvi s. A. Kristana. 17. julija bi imeli biti prizivni obravnavi. Eno uro pred vršitvijo je priziv umaknil. Drugi priziv pa je dež. sodišče zavrnilo, češ, da je sodr. A. Kristan doprinesel dokaz resnice za svoje žalitve. — Konštatiramo, da „Rdeči Prapor” o tem molči; drugi listi tudi.
ZMES.
češki deželni zbor, najkritičnejši v državi, se najbrže skliče sočasno z ostalimi. «Pilsner Tag-blatt» je poučen, da bo deželni maršal še prej poiškal stike z voditelji čeških in nemških strank in da bo potem imel konferenco z baronom Bie-nertbom na Dunaju. Na delavnost češćega deželnega zbora se pa menda šs vedno ne misli. Vlada tudi ni storila v tem oziru nobenega resnega poizkusa. Da pa se mora na ta način dežela nagnati naravnost v bankerot, je jasno. Na robu bankerota je itak že zdaj.
Iz idrijskega okraja.
Izboljšanje pokojnine. Starim delavcem pri tukajšnji bratovski skladnici se namerava povišati pokojnino za 40%. Seveda šamo onim, ki so bili do leta 1907 provizionirani in nimajo provizije, ki bi s 40 % iznašala več, kot določa sedanji provi-zijski normal. Brezplačno žito pa jim odpade. Vzlic temu, da bodo žito, če ga bodo jemali, morali plačevati, bodo 50 do 100 kron na leto na boljšem kot sedaj. Treba je samo še potrjenja rudniškega glavarstva.
Zopet laž v „Slovencu". «Slovenec* namreč odgovarja na «Naprej», ki je pisal, da delajo na Leopoldovem rslsdi delavci in niso zavarovani pri bratovski skladnici, da to ni res in da so se informirali, da so pri rudniku vsi delavci zavarovani ! In pravi: «Toliko v pojasnilo, da se bode vedelo, koliko so vredni «Naprejevi» pojmi o zavarovanju delavcev v Idriji, in njih bombe, ki jih mečejo na vse strani.» Za danes povemo tem informiraacem, ki jih ni sram v javnosti lagati, le toliko, da bodo v prihodnji številki «Napreja» objavljena imena vseb, ki niso zavarovani in delajo pri rudniku. In prijeli se boste za yaš dolgi nos.
Afera rudarja Kobala s čuki še ni končana, kajti Kobal je vložil priziv na višjo inštanco. Stroški, ki so mu jih škodoželjneži iz klerikalnega tabora namenoma uspravili, znašajo že sedaj okroglih 150 K. Kje naj jih ubogi rudar vzame. Delal bo tri mesece za druge, in to radi ene same malenkostne besede, ko je rekel nekim ponočnjakom ču-karije, ki so kričali neki večer mimo njegove hiše : «čuki, drugam pojdite kričat’.» Za to malenkost naj plača kar poldrugsto kron, da bodo klerikalci lažje nadalje lagali okrog kmetov o priliki kakih volitev, da so proti advokaturi, da jih ni treba. Nad ubogega rudarja pa kličejo advokata celo iz Ljubljane, seveda njih pristaša. Pisali bodo zopet, češ, «Naprej» zagovarja Kobala, da ga preganjamo, on pa je sam kriv. Zato pa bomo mi v eni prihodnjih številk pojasnili našim čitateljem natančno začetek in konec afere, sodil bo potem vsak drugače, kot dcpisnikar Gostinčarjevega žurnala, ki nam očita, da preganjamo tudi mi ljudi s preklici v naših listih. Tega pa dopisnik ne pove, da ne stane preklic v nobenem listu 150 K, za katere so Kobala oropali klerikalci.
Izjava. Listič «Naša Moč» z dne 12. avgusta, št. 37, piše pod naslovom «Lumparije» naslednje : «Pri nas v Idriji imajo gostilničarji užitnino v na-
jemu od 1. januarja 1909. Clan tega društva je tudi Občno konsumno društvo. Ravnatelj konsuma je celo v odboru zakupnega društva, potem se že samoobsebi razume, da nagaja odbor tega društva krščansko-gospodarskemu društvu, kolikor le more.» Ker smatram to pisanje za skrajno nesramno sumničenje, češ da bi bil jaz kdaj pri seji zakupnega društva, ali pa na posameznega odbornika ali užitninskega uradnika upliva! z najmanjšo besedico za kako nagajanje temu ali onemu vinotržcu, kakor tuii krščansko - gospodarskemu društvu, izjavljam tem potom, da je tisti, ki je to sumničenje zagrešil, sam gotovo največji škodoželjnež. Dostavljam pa še, da se neopravičenega nagajanja ne odpravi s sumničenjem po časopisju, ampak s pritožbo na pristojnem mestu. To pa seytda le tedaj, če je ista opravičena. Toliko v pojasnilo, ker dopisnik noče povedati, proti komu in kdaj sem počel kaj podobnega.
V Idriji, dne 26 avgusta 1910.
I. Štraus, ravnatelj O. K. D.
Jezijo se oni gospodje v Sp. Idriji, ki smo jim v zadnjem «Napreju» povedali, da so se pri komisijski obravnavi, 10. avgusta, pokazali nasprotnike «Občnemu konsumnemu društvu». Svobodno jim, naj se jezijo. Svobodno bodi pa tudi nam, da take ljudi, ki nimajo v tej zadevi najmanjšega povoda kljubovati društvu, pokažemo javnosti. Ce smo mi molčali, ko je g. Kenda gradil jez nad dovoljeno mn visočino in g. Božiček škarpo in kole betoniral ravno nasproti našega posestva, ko bi bili tudi lahko ugovarjali, potem imamo sedaj, ko oni kljubujejo, vso pravieo, pokazati jih v pravi luči. Seveda samo, če bo treba. Pa če se bodo tudi še tako jezili 1 Priporočamo pa jim, naj se raje poboljšajo.
Kolesarji, pozor! Zbirališče za izletnike dne 11. t. m. v Gorico se vrši ob pol 4. uri zjutraj pred gostilno sodruga Kogeja. Od tam pa odhod točno ob 4. uri.
Zanimivo predavanje se vrši dne 10. t. ra., to je v soboto, ob 9. uri zvečer v prostorih rudniškega društva v Idriji. Sodrugi in sodruginje, pridite v obilnem številu 1
Iz Zagorja.
Iz Zagorja. (Delavcem in rudarjem v Zagorju in okolici.) Že dalje časa obrekujejo zagorski liberalci v svojem glasilu «Slovenski Narod» zagorske delavce. Enkrat rudarje, drugič
zopet steklarje na najostudnejši način. Zagorskim liberalcem gre zato, da bi zagorsko delavstvo naprana javnosti spravili ob dobro ime. Slika se jih, kakor da bi bili sami roparji in tolovaji. Ta ostudna gonja proti delavstvu v Zagorju in okolici pa je dosegla vrhunec nesramnosti v «Slovenskem Narodu» z dne 18., 19., 23. in 27. julija. V prvih dveh številkah se je blatilo delavstvo s tem, da so napadli v času otvoritve Sokolskega Doma in da so izvežbani tolovaji. V številki z dne 23. so obdolžili delavstvo, da so napadli kakor roparji Šo-štanjskega Sokola in strgali jim zastavo. V številki, z dne 27. julija pa zopet prvo poročilo preklicujejo da bi jim s silo strgali zastavo. Nasproti pa nam zopet očitajo, da smo tatovi in sicer z besedo «junaštva socialnih demokratov — tatov krepak ▲Uheil» in sicer nas dolže da smo jim ukradli raz voz sokolsko zastavo. Resnica pa je le, da so jo zaradi prevelike pijanosti izgubili na potu proti Izlakam. Delavci ali si bodete pustili mirno dopasti, da se vas imenuje tolovaje in tatove, ali ste zaslužili to ime zato, ker nosite svoje novce zagorskim liberalnim trgovcem in gostilničarjem? Ali si morate pustiti to še nadalje očitati ? Mi pravimo, da ne. Kajti to škoduje ne samo ugledu vašega razreda, temveč tudi vašemu gospodarskemu boju. Rudniško vodstvo vas izkorišča in pride v času boljše konjunkture gotovo do gospodarskega boja med trboveljsko družbo in delavstvom. Liberalno časopisje pa dela že sedaj reklamo za trboveljsko družbo s tem, da slika vas delavce za tolovaje in tatove, da bi bila v času boja javnost takoj na strani podjetništva. To liberalno časopisje se je spozabilo tudi tako daleč, da hujska celo politično oblast in sodnijo proti zagorskemu delavstvu. Oi-bor rudarskega društva, združen z odborniki bratovske skladnice in rudarske zadruge kakor steklarske organizacije, je sklenil pri svoji seji pričeti pToti tej kliki odločen boj, ter poživlja yse delavce, da v tem boju proti liberalni gonji solidarno nastopijo s tem, da tem gospodom ne daste ne vi-. narja ter obiskujte samo takšne gostilne, ki nimajo z liberalno hinavščino nobene dotike. Nakupujte samo v tistih prodajalnah, kjer se vam ne nasprotuje, ravno tako ravnajte se napram malim obrtnikom. Kdor je proti nam se ga ogibljemo. Naše geslo mora biti: «Svoji k svojim». Razni liberalci, ki indirektno podpirajo to nesramno gonjo proti socialnim demokratom, se bodo izgovarjali, da niso temu nič krivi, da se jih ne more delati odgo-
vorne za lažnjive dopise zagorskih dopisunov v «Slovenskem Narodu». To pa za nas ni noben zagovor, ker če bi bili hoteli, bi bili to barabsko pisavo že davnaj odpravili v «Slovenskemu Narodu».
Za podružnico rudarjev v Zagorju : Martin Repovš, Josip Medvešek, M. Cobal, Anton Rupn;ky Ivan Prosenc, Nikolaj Kovač, Dan Kovač, Franjo Medvešek, Ivan Marn, Ivan Markov.
Za rudarsko zadrugo : Franc Peterlin, Gašpar Majdič, Martin Repovš, Ivan Pirc I., Anton Rupnik, Franc Ašehar, Josip Herman, Josip Savšek, Franc Jankovič.
Za bratovsko skladmco, odbor: Anton Marn, Ivan Gričar, Cerne Miha, Peterlin Franc, Majdič Gašpar, Jevnikar Matevž, Anton Uile, Josip Medvešek, Anton Rupnik.
Za steklarsko organizacijo: Jožtf Jener, Franc Gótz, Ulrik Gerhard, Ivan Valent, Rikard Ranziu-ger, Rudolf Laaeger, Avgust S Dr, Franc Emer,, Miha Cepim, Jakob Jerner, Franc Kosmus, Franc Siter, Rudolf Ranzinger.
Z Jesenic.
Politični boji, ki se bijejo na Jesenicah v delavskem, narodnem ali verskem oziru, so odprli oči skoro vsem delavcem in z malo izjemo, se lahko reče, da je na Jesenicah skoro vsak človek pristaš ene ali druge stranke. Ni čudno torej, če se agitira vsepovsodi na ta ali oni način. Vendar se lahko opaža, da se posebno mlajši zavzemajo vedno bolj za socialno demokracijo. Ni pa tako v ženskem svetu. Duhovščina, ki zna povsodi posebno ženskam sladko govoriti, ima te tudi z malimi izjemami v svojih vrstah. Kako pogubljivo je to za marsikako družino, o tem se poučimo vsak dan. V tem ko mož dela in agitira, da bi vsaj svojim otrokom zagotovil boljšo bodočnost, v tem pa ti ženski pastirji zapeljujejo delavske žene z nesramnim zabavljanjem zoper socijalne demokrate, t. j. zoper njihove može, z fanatičnim verstvom. Ko žena pride domov polna „božjih* in drugih strupenih naukov, ni čudno, če nastane doma razpor in če mož podleže. Dolžnost naših mož je tedaj, da se pokažejo najprej v svoji družini kot navdušeni socialisti, da svoje otroke vzrejajo v so-cialno-demokratičnem duhu, svojim ženam pa dajo poučnega berila, jim prepovedo, če ni drugače, zahajati h klerikalnim priredbam, in s tem bodo storili kot taki svojo dolžnost.
Klerikalcem menda ni nič na dobrem imenu. Vsaj tako pravi zadnja „Naša Moč“, ko očita socialno-demokratičnim odbornikom in uslužbencem konsumnega društva, da so šli člana tega društva tožiti. Če imate klerikalci tako kosmato dušo, svobodno vam, ako se vam predbaciva nepoštenost. Mi pa hočemo našim članom natočiti čistega vina. § 3 društvenih pravil pravi, da se član, ki škoduje gmotnim in moralnim interesom zadruge, izključi iz društva. Capito!
Jeseniški delavci — vsi v konsumno društvo za Jesenice in okolico! Svoji k svojim!
Iz Jesenic. Prijatelj F. Čebulj je izpustil v klerikalnem del. glasilu „Naša Moč“ svojo strelo na mojo glavo, ki pa mi ni niti lasu skrivila. On je kot kolovodja klerikalcev na Jesenicah močno navdahnjen katoliškega duha, ki pa močno diši po drugem duhu. Meni seveda iz ljubezni do bližnjega ne pripusti vest, da bi ne pokazal, kakšne so klerikalne hijene, ki niti mrtvim našim sodrugom ne prizanašajo, ker so sumničili nedavno umrlega sodr. Rabiča, da ni umrl kot socialni demokrat. Čebulj, povem vam na uho, àko bi imeli vi v klerikalni stranki le četrtino tako zvestih in značajnih pristašev kot je bil rajni Rabič kot član socialno-demokratične stranke, potem bi vam' čestital. Zatoraj ne bo vaše osum-ljenje prav nič zaleglo. To pa menda tudi vi veste, da v nobenih pravilih ne stoji, da je kdo izključen iz socialno-demokratične stranke radi kateregakoli verskega obreda. Kar se pa mojega govora na sestanku livarjev tiče, vam rečem le to da pri tem vstrajam, razven da je tisti delavec bil menda mesto iz Vevč iz Medvod, kar pa vi bolje veste, ker je pred vami in menoj rekel, da je pri krščansko-socialni organizaciji in da sta bila o priliki shoda, na kojem ste vi govorili, skupaj in vas je prav po bratsko tikal. Ali morda ni res, gosp. Čebulj? Torej z lažjo, da je bil oni delavec socialni demokrat in z vašim izrekom, da ima laž kratke noge, ste sami sebe obsodili. Nadalje sem rekel na sestanku livarjev, da omenjenega delavca ni podpirala vaša kršč.-soc. org., kar je tudi res. In to je bistvo one točke, o kateri sem jaz govoril in označil kršč.-soc. stranko kot tako. Vas sem omenil le kot njenega predstavitelja. Ker pa že na široko omenjate, da ste mu dali osebno podporo in prenočišče, je vrsta na meni, da povem, da sem mu dal tudi jaz osebno podporo po
svoji moči, dasi ne kot krščanskemu socialnemu delavcu temveč kot gladnemu siromaku, ki ima številno in gladno družino doma in mu je požar tovarne uničil še ta borni košček kruha, ki ga ie imel. Bistvo vašega napada v „Naši Moči“ je torej, da sem zbranim delavcem livarjem ta slučaj, kateri se je vršil pred mojimi očmi povedal in kot ponajveč pristašem vaše stranke pojasnil, kaj imajo v enakem slučaju najbrže pričakovati.	Ivan Staré.
V četrtek 4 avgusta smo ponesli k večnemu počitku našega vrlega nepozabnega sodruga Franca Rabiča Nakopal si je bolezen v tovarni, od katere tudi ni več vstal. Rajni je bil star šele 29 let, od mladosti socialist, več let odbornik strokovne organizacije in zapušča vdovo z malim detetom. Organizacija mu je priredila lep pogreb z dvema vencema z rdečimi trakovi. Da bi se pač našel sodrug, ki bi bil njemu enak, si je mislil marsikdo. In res, še istega dne so se iz oddelka, kjer je delal, oglasili delavci za vstop v organizacijo. Tako je prav. Očetu rajnega kakor soprogi vdovi pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Podpisana se iskreno zahvaljujem cenjenim sodrugom prijateljem in znancem za sočutje ob smrti soproga. Vsem dobrotnikom v livarskem oddelku za podporo v bolezni mojemu soprogu, kovinarski organizaciji za po umrlem prejeto bolniško in pogrebno podporo. Vsem iskrena hvala!
Katarina Rabič.
Qerentu Čebulju kaj slabo prede. Ta revež je ves v tožbah. Kar tri ali štiri tožbe ima. Sedaj ga je pa še tožil tovarniški uradnik g. Pongratz. Tudi ričet bo moral jesti pet dni, in sicer iz afere z okr. glavarjem. Nič ni pomagalo vse letanje okrog inštanc, tudi vsemogočni Šušteršič ni nič opravil, čeravno je vpil na shodu na Jesenicah, da je z Čebuljem vsa S. L. S. Kolo časa se suče, in Čebulj bo zopet kmalu pri šivanki in se spominjal na čase, ko so morali policisti na njegovo komando aretirati nedolžne ljudi.
Jeseniškim klerikalcem v pojasnilo in sicer zato, ker jih fanatična in delavskemu združenju sovražna jeseniška duhovščina slepi s tem, da pri vsaki priliki označuje socialne demokrate kot brezverske in veri nevarne ljudi. Socialno-demo-kratična stranka ima že v svojem programu dovolj jasno povedano, da je vera privatna stvar, stvar posameznika, ki naj jo uredi kakor jo hoče. Pri nas delavec, ki vstopi v naše organizacije, ni
nikdar vprašan, ali imaš vero, ali ne, in tudi ni zaradi nje preganjan. Strokovno organiziran delavec je lahko veren kristjan, hodi lahko v cerkev, a nasprotno je pa tudi lahko neveren ateist, ker za vse to, kar človek veruje ali ne veruje, se stranka, oziroma organizacija, ne briga, ker ima dovolj drugih za delavstvo bolj važnih stvari, namreč: delavskemu ljudstvu pomagati docenejega življenja, do politične in gospodarske moči, zlomiti svetovnemu kapitalizmu moč, preustrojiti sedanjo človeško družbo tako, da ne bo na eni strani peščica bogatinov, med katerimi so seveda tudi veliki samostani in rimski papež, na drugi strani pa milijoni revežev, ki si morajo v potu svojega obraza služiti borni kruh. Izravnati človeško družbo, to hočemo, in pri tem nam je vseeno, ako v boju za enakost naletimo na Rot-schilde ali pa na cerkev, ker je ona tudi velekapital Milijoni in milijoni, ki jih je že izprešala iz ljudskih žuljev vesoljna cerkev in kopičenje kapitala v svrho razkošnega življenja nekaterih višjih duhovnikov nam daje misliti, da niso nič boljši od židovskih velekapitalistov. Ali je to demokratično, socialno ? Kristus ni imel prostora kamor bi položil svojo glavo, pa poglejmo na naše duhovnike. Na Jesenicah imajo veliko krasno župnišče z vrtom, njivami, gozdovi in to za enega človeka, delavci pa moramo z družinami se potikati po smrdljivih luknjah, in še te drago plačevati. V nedeljah pa kaplan pridiguje o ponižnosti in potrpljenju. Vrag naj vzame tako potrpljenje! In ako človek o vsem tem premišlja in vidi, da bi bilo to vse lahko drugače, ako o tem kritizira, potem si pa brezverec. Nismo brezverci, ampak Kristusove vere vernik*. Ljubiti svojega bližnjega, ne sejati prepir in razdor med reveže, ki je za njih izboljšanje tako eminentne važnosti. Ljubezni hočemo, ne sovraštva. Ako se socialna demokracija bojuje proti klerikalizmu, proti izrabljanju vere v politične namene, ima čisto prav, ne bojuje se pa proti veri, ki jo je oznanjeval Kristus. Nas, ki se bojujemo za pravico in svobodo, tlačijo in preganjajo ravno tisti, in ravno tako kakor so Kristusa, ki je oznanjeval pravico in ljubezen. Ni nobenega razločka. Kristusa so obsodili veliki duhovni, nas pa črtijo in preganjajo zopet duhovniki, tis i ljudje, ki se imenujejo božje namestnike in to zato, ker hočemo tudi pošteno ž veti, ker hočemo pravico in svobodo, enakost i'n bratstvo. Kdo bo zmagal v tem boju je lahko
uganiti? Pravica mora zmagati, in tudi če krivico branijo in ščitijo duhovniki, saj so v Kristusovem času jo tudi branili. Delavci, premišljajte o tem, in videli boste, da ima secialna demokracija prav, ker se bori proti klerikalizmu, ne proti Kristusovi veri ki jo le pači sedanji klerikalizem, da je prav zato na pravem mestu, čeravno je v očeh in besedah današnje duhovščine brezverska.
Iz Tržiča.
31. julija so imeli klerikalci iz Tržiča v Kotah pri Žnidarju neko igro. Ta dan je namreč pri sv. Ani maša, po maši pa ples. Ge je lepo vreme, pri e veli o ljudi skupaj. To priložnost so porabili klerikalci in priredili igro, češ, to bo ljudij in dohodkov, kar je glavno. Ali zmotili so se. Ljudstvo je šlo iz salcna ven, ko so Jsžefarji prišli pobirat vstopnino. Pobešemh glav sg šli domo', češ, danes smo se zmotili. Gregorc je bil posebno žalosten .. . Da, da ... je že tako.
Papov je prišel 10. avgusta zopet v Tržič. Pravijo, da je molil v samoti za grebe svojo in svojih bližnjih.
Draginja. Meso v Tržiču je že tako drago, da se ga delavec komaj enkrat v nedeljo privošč7. Ena kila stane 1 K 44 h. Mesarji vpijejo: živina je draga, zato je tako drago meso. Delavci pa trpé ponižno, češ, bo že na onem svetu bolje. Zdaj bi sicer tudi slepi lahko izprevideli, kako znajo klerikalci delati za ljudstvo — seve, če bi slepci sploh bili zmožni, da bi izpregledali. Sedanja kruta draginja mesa je sad klerikalne politike.
•v
S Štajerskega.
Trbovlje. Draginja pritiska v naše kraje tako, da človek kar z grozo premišlja, kaj bo. Zsslužek je majhen — vse pa drago. Delavci — ali ne čutite ravno sedaj nujne potrebe po čvrsti organizaciji, po krepki samopomoči. Naučite se kaj iz sedanjih slabih časov!
Hrastnik. V nedeljo, dne 21. avgusta 1.1. se je vršil shod steklarjev v gostilni gospoda Ivana Dernovška z dnevnim redom: Predložitev zahtev. Sklenilo se je sledeče zahtevati in sicer 1. 14 dnevno plačo, 2. pripoznanje društvene posredovalnice za delo ter več drugih manjših reči. Na to je poročal sodrug Malovrh, o strokovnem gibanju in delavskemu položaju. Zahteve se bodo predložile centralni zvezi steklarjev, katera bode tud
obravnavala z direkcijo steklarne. O končnem izidu bomo poročali.
Hrastnik. Ker se „Konsumno društvo rudarjev" prav lepo razvija, ne da to miru nekaterim podrepnikom. Posebno nekateri menda ne morejo pozabiti dobrih uric, ki so jih vživali pod Koželovim vodstvom. Tako sta se dva teh gospodov nekega opoldne, ko sta šla precej vinjena mimo prodajalne domov, vstavila pred isto ter svojo jezo stresala z raznimi zaničljivimi klici, češ, socialisti so nam požrli konsum in druge take neslanosti. Ja, gospoda podporniška, socialisti so prevzeli že skoraj od Vas snedeni konsum in so ga z velikim trudom in delom spravili zopet v red. Da Vas to boli, vam radi verjamemo, kajti še naši potomci se bodo povpraševali, je li bilo mogoče, da so hoteli razni delavci, konsumno društvo uničiti ter tako izročili na milost in nemilost vse delavstvo kapitalizmu tudi v gospodarskem oziru. S ponosom pa bodo morali konštatirati, da so bili že v istem času tudi zavedni rudarji-socialisti, ki so rešili to delavsko trdnjavo. Marsikateri izmed podpornikov je tudi v raznih slovenskih narodnih društvih, ter se s ponosom trka na prsa, češ, da dela za slovenski narod. Vprašamo pa: je li bilo to delo tudi delo za slovenski narod, ko ste naravnost hoteli izročiti delavsko konsumno društvo nemškim podjetnikom. Le hvaležni bodite, da je ostala ta trdnjava v poštenih delavskih rokah. Vam, delavci, katerim še bije srce za delavsko stvar in kateri imate čut za prospeh delavcev, kličemo : pristopite k vašemu lastnemu zavodu in ne poslušajte brezznačajnežev, ki so pozabili že na vse, kar je prav in pravično.
Hrastnik. Ob zapisu v ljudsko šolo, polagamo staršem na srce, naj svoje otroke pošljejo v tako šolo, kjer se bodo poučevali v jeziku, ki ga bodo tudi um eli, tako, da pojdejo z veseljem v šolo, ne pa z žalostjo.
Loka pri Zidanem Mostu. V zadnji številki «Napreja» smo brali o občinskem odbora in zopet smo imeli čast, da smo slišali, kaj se je sklepalo na zadnji seji 3. avgusta 1910 Sklicani odbor je imel nalogo, da se pogovori ali se dà stara šola cerkvi ali ne, no, in k*j smo slišali, 14 glasov je bilo proti in 4 pa zato. Glasovalo se je imenitno. Kakor nam je že znano, se je gospod Kajtna najbolj vlekel zanjo; rekel je, da je bila tista šela že nekdaj last cerkve in da je zelo po-
trebno, da se da zopet cerkvi nazaj, ker jo nujno potrebuje. Oglasil se je k besedi tudi g. Koren, pa v drugem smislu. Rekel je, da je potrebno, da se šolo dovoli cerkvi, ker se ne ve, kaj bode novi odbor naredil čez tri leta; mogoče da oni ne bodo hoteli o tem nič vedeti ter bodo hišo na dražbi prodali in cerkev ne dobi več hiše v last. Čudno se nam zdi, da ti gospodje že sedaj občutijo, da jim za prihodnje volitve nevarnost preti in da ne bodo mogli več delati, kar bi hoteli. Dosedaj se je samo tisto naredilo, kar je gospodu župniku ugajalo, vie drugo, kar so drugi govorili, je bilo nič. Najbolj nas je razveselilo, ko smo slišali, da g. župnik ni hotel glasovati, samo čakal je, kakšen bode izid. Ali koj, ko je slišal, da je večina proti, mu je vzrastel greben iu nahrulil je celi odbor, da se jim lepo zahvali, posebno pa domačim farmanom. Rekel je: za veliko veliko let ste zavlekli celo stvar, da ne-moremo še plane narediti za novo cerkev. Najbolj imenitno je pa bilo, ko je g. župnik rekel, da se mu je predbacivalo, da je šolski svet prisilil, da je moral za cerkev glasovati. Na to pokaže občinski odbornik M. na g. občinskega odbornika I.: «Ali je resnica ali ne?» I. vstane in reče: «Resnicaje, gospod župnik me je prisilil, da sem glasoval «za» na zadnji šolski seji.» Gospod župnik, bled ko zid od jeze, vzame klobuk in smukne skozi vrata domov. Gosp. župnik, mi vam čisto odkritosrčno povemo, in tu imate tudi dokaz, da vas lastni pristaši zapuščajo, ker so vas spoznali, da šte mislili kar zahrbtno si staro šolo pridobHi, pa žali Bog, zastonj ste na medvedovo kožo pili, vam je medved ušel. Gospod župnik, mi vam pa tako povemo, da smo davkoplačevalci mi in da je šola občinska last. Imamo preveliko dolgov v občini, da bi vam kar hiše darovali ; ali ne? Kaj drugega bi vam svetovali. Gospod Kajtna, podomače Mežnar, vam lahko svojo podari, ker nima nič otrok in ker se sploh tako močno zanjo poganja (namreč za staro šolo), da bi se cerkvi dala; tam vam pa ne bomo nič nasprotovali, samo paziti morate, da se vam g. Kajtna ne bode poprej oženil. Mi občani si bomo pa tudi tiste štiri gospode odbornike dobro zapomnili za prihodnje volitve, posebno pa g. Korena, ki je že čisto mislil, da sedi na županovem stolu. Tukaj imate, ▼olile», sedaj lep zgled, da se bodete vedeli ravnati pri drugih občinskih volitvah. Tako je bilo. Mi pa pravimo in vsem zavednim občinskim odbornikom polagamo na srca: Bodite ^strajni in ne-pustite se komandirati od drug h. Davkoplačevalci
ste vi in vaša dolžnost je, občinstvo podpirati pa ne izkoriščat', kakor sta betela g. Eajtna in Koren in še dva druga odbornika.	Občani.
Zidani most. Sempatja tarnajo naši sotrpini, delavci in uslužbenci, kako drago je. Seveda je to res, in nujno je treba pomeči — ali, kje je pomoč V samopomoči se jo najde. Drugod se snujejo konsumna društva, ki dobro uspevajo — pri nas pa? Razmišljajmo o tem!
Liberalci — med seboj!
Na Kranjskem se koljejo liberalci — stari in mladi med seboj. «Slov. Narod» psuje mladino, «Jutro» pa zabavlja čez starine, posebno čez dr. Tavčarja in dr. Trillerja. Glavni povod bitke je bila nepotrditev ljubljanskega župana I. Hribarja. Bitka med mladimi in starimi je za nas interesantna zato, ker potrjuje naše trditve. Dr. Tavčar v «Narodu» očita mladim, da še niso nikoli nič naredili, da so bili le vneti za dobra korita (misli namreč na Ribnikarja, dr. Žerjava ter na dr. Oražna, ki je prodal Nemcem svojo «narodno pivovarno») ter pripoveduje, da bo moral še dolgove za Narodno delavsko organizacijo plačevati, ki je plod mladincev... 500 kronic pojde’! Ribnikarja pa dr. Tavčar celo pri sodniji toži.
Ceno češko posteljno perje!
5 kg, novega oskubenega K 9'60 boljše K 12'—, belo, mehko oskubljeno K 18'—- do K 24"—, snežno-belo, oskubljeno K 30'— do K 36 — Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški.
BenediHt Jacbsel, £obes 860 pri plztiju, češko
Dragotin Puc
■	i •	• i

Varujte se
ponaredb!
Volitev v Beli Krajini.
Na mesto odstopivšega poslanca Šukljeta kandidirata v Beli Krajini za klerikalce prof. Jarc, za liberalce — idrijski dež. poslanec Enp. Gangl.
^ 20 do 50 K na dan ^
lahko vsakdo zasluži z razpečavanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. Pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 30 vin. in svoj naslov.
Izvozna hiša „Samson", Idrija
Slaba pijača želodec mori,
pa zdrave In bolne krepi.
Želodčni likér „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov za naročila : „FLORIAN", Ljubljana.
L.-----------------—--------------—
J
Postavno varovano.
Kašelj.
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : «Tri jelke». — Zaloga pri
Danieln Pircu, lekarnarju v Idriji.
Anion Bajec 1
= umetni in frgouski orinar =
u Ljubljani :: Pod franco.
Cvetlični sale n izdeluje šopke, vence s trakovi.
Vrtnarija na Karlovški cesti 2.
: Zunanja naročila točna.
_ Naročajte in širite naš list!
it
3B
M
I
GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 9
!]j| gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice.
m
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah

obleke za gopode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za
Kmečko - delaVsHa gospodarja zadruga
Dobravlje :: p. Sv. Križ, Goriško :: Dobravlje
priporoča svojo
bogato zalogo Izbornih vin
V Ljubljani ima zalogo v Vodmatu .pri Mraku*. Po cenah je vprašati v prodajalni Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, Vodmat, Bohoričeva ulica.
ÌE
[ìIbSCsIìI
5odrttgi! pelatici! Vsi V organizacijo!!
Potniki v severno
»»»»»»»»»»»»»»»»»»
v
in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro - Amerikana
Trst - Newjork, Buenos Aires - Bio de Janeiro
z najnove.Šimi brzoparaiki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kiuh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško :
Simon Emetetz v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev. 26
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: »Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.‘
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.