VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. g g g LETNtK XXXViii CELOVEC, PETEK, 30. DECEMBER 1983 ŠTEV. 52 (2155) ,Preživeti bomo, če bomo hoteti' 15. koroški kulturni dnevi - Odrska dejavnost, ekotogija, mir „Preživeii bomo, če bomo hoteti; še prej se moramo naučiti živeti, ker imam včasih vtis, da niti živeti ne znamo." Tako je eden od disku-tantov poantirai svoj odgovor na vprašanje „Bomo preživeti?", ki so ga pripravijaici koroških kuiturnih dni postaviti razpravijaicem za okrogio mizo. Ta diskusija v sredo zvečer je biia hkrati zakijučna prireditev ie-tošnjih 15. koroških kuiturnih dni, ki jih organizirata Siovenska prosvetna zveza in Krščanska kuiturna zveza. V torek so se predavanja in diskusije osredotočata na vprašanje odrske dejavnosti med koroškimi Siovenci, v sredo pa sta dobiii svoj prostor dve manjšinski temi: eko-iogija in vprašanja miru. Vprašanje okrogie mize „Bomo preživeli?" je vsak od sedmih disku-tantov, ki so razpravljali pod taktirko dr. Reginalda Vospernika, seveda razumel v drugi razsežnosti. Dr. Pavel Apovnik je bolj poudarit koroško, manjšinsko stran, dr. Anton Bebler iz Ljubljane se je posvetil bolj vojaškim razsežnostim, medtem ko je slovenski kulturni minister dr. Matjaž Kmecl poudarjal predvsem ogroženost manjših družbenih enot in njihove možnosti za prihodnost. Dr. Tomaž Lukman, sociolog iz Konstanza je videl več strani in ravni problema, pisatelj Boris Pahor iz Trsta pa se je vpraševat o depozitu in drugih vprašanjih slovenske državnosti. Slovenski kulturni delavec Bojan Štih je vprašanje zasukal bolj kulturniško in bivanjsko, medtem ko se je znani Ma kulturnih dneh se je predstavit klub :loven:kih študentov in študentk na Dunaju, ki teto: davi 60-tetnico !vojega obstoja. Zapet je tudi klub:ki zbor. psiholog dr. Anton Trstenjak poglobil bolj v odnos med človekom in naravo. Razprava je bila živahna in mno-goplastna, vendar pa 6e zaradi splošnosti teme ni mogla razviti v globino. Šla je bolj v širino, saj je vsak diskutant bolj dodajal svoje vidike, kot se spopadal s sodisku-tanti (o okrogli mizi bomo še poročali). Že popoldne je kot prominenten predavatelj general VVilhelm Kuntner razglabljal o vojaški ogroženosti Evrope v osemdesetih letih. Skušal je prikazati razvoj popuščanja napetosti v svetu v zadnjih desetih letih, predvsem tudi še vlogo nevtralnih in neuvrščenih pri tem procesu, in tudi opredeliti dejavnike, ki so v zadnjih letih delovali destabili-zacijsko in so torej povečevali napetosti od helsinške konference naprej. Njegov sklep je bil, da so sicer osemdeseta leta gotovo kritična leta, saj so vsem, ki so upali na popuščanje napetosti prinesli strez-njenje in razočaranje, da pa z veliko verjetnostjo totalne vojne ne bo, vendar tudi totalni mir še dolgo ne bo možen. Za njim pa je France Merkač razmišljal o koroškem in avstrijskem mirovnem gibanju, torej o tistem dejavniku v današnjem svetu, ki se boji totalne vojne in s svojim angažiranjem skuša prispevati k njenemu preprečevanju. Seveda je ob tem opozoril tudi na to, da mirovno gibanje razdvaja še dosti vprašanj politično ideološke narave, saj je tudi v njem čutiti razdvojenost na dva blokovska tabora. Vsem bralcem, naročnikom in sotrudnikom želimo srečno, zdravo in uspešno novo leto! b VESTNIK uredništvo in uprava 1984 se moramo še bolj posvetiti slovenskemu človeku „Že skoraj 30 iet :e borimo za uresničitev čiena 7 avstrijske državne pogodbe in ni občutnih premikov v prid stovenski narodni skupnosti na Koroškem, tako da marsikaterega majhnega koraka za uresničitev dvojezičnosti na občinski ravni ijudje ne toimačijo več kot uspeh in napredek, ker se jim zdi dejanska uveljavitev obeh jezikov samoumevna in tudi možna, če bi večinski narod hote!," je deja! predsednik ZSO Fe!iks Wieser na zadnji tetošnji seji upravnega in nadzornega odbora Zveze siovenskih organizacij na Koroškem. V svoji oceni narodnopolitičnega teta 1983 je deja!, da nas je zamenjava vtade prisi!i!a v ponovno totmačenje nožih statišč in zahtev napram novim ministrom in uradnikom, tako da je v primerjavi z zadnjimi pozitivnimi izjavami bivšega kancterja Kreiskega gte-de otrožkih vrtcev priSto do nekakšnega zastoja. V zvezi z zakonom o narodnih skupinah so nam obiasti z zavračanjem siovenskih v!og zavirati enakopravnost, vedno spet pa spravtjajo v pogovor sosvete, ki smo jih vedno zavračati in za katere v sedanji situaciji nimajo nobenega vzroka, da bi jih odobravati. Še vedno je v dežeti mnogo prezirnja osnovnih potreb stovenske narodne skupnosti, ki ga trenutno občutimo predvsem na šotskem področju, čeprav v dotočenih krogih večinskega naroda raste potreba po uporabtjanju stoven-Sčine oz. po dvojezičnosti. Ko je predsednik ZSO ocenjevat možnosti našega detovanja v prihodnjem tetu, je navezovat na pozitivne dogodke minutega teta, ter omenit uspešno detovanje skupnega gospodarskega odbora koroških Stovencev, napredovanje pri naporih za ustanavljanje še drugih dvojezičnih otroških vrtcev, na napredke Stovenskega vestnika pri razširjanju kroga sodetavcev, predvsem pa je poudarit, da bo ob ponovni strnitvi sit naše organizacije v prihodnje treba uvetjaviti botj funkcio-natno detovanje naših odborov v korist stovenske narodne skupnosti na Koroškem. PREBERITE na strani 2 Gospodarski izgledi za leto 1984 3 Drabosnjakovi komedijanti v Celovcu 4 Pogovor z umetnikom Jezovškom 7 Sarajevo pripravljen zaotimpiado 8 Sejeobčinskih odborov na južnem Koroškem 8 SAK ima novega trenerja N; vsakdanja res?t/ca, če MgotovZm, 4% ko t/oVCMtka TMfOiČfM skapttOSt Koroškem v pr/Z?odnjem /eta soočena s prok/em/, k/ so od/očZ/nega pomena za svoj nada/jnj/ razvoj Zn obstoj. /Vaj /e omen/m svokodnjašk/ napad na dvojez/čno Šo/stVO, k/ pO SVojZ Zasno-vZ tend/ra k znatnZ zož/tvZ dvojez/č-nega ozem/ja, kjer /majo po zdajšnjZ ared/tv/ starš/ možnost, da pr/jav/jo svoje otrobe k s/ovenskema poaka; predvsem pa strem/ za de/Ztv/jo otrok po narodnost/, tore; gketto-šo/e. Pad/ kar se t?če aresn/čtve č/cna 7 državne pogodke odnosno operativnega ko/edarja okeZ? osrednj/Z? po/Zt/čn/k organtzact; korošk/k S/ovencev, moramo agotov/t/, da večj/Z? prem/kov nismo doseg/Z. 5/cer je treka pr/znat/, da se je mars/kje (npr. prt OKP-aj Zz-ko/jša/a komnmkacija z osrednj/ma organZzac/jama, za nas kZstvcmk reza/tatov pa se n/smo zake/ežZk. Če tore; stopamo v novo /eto m ok tem govor/mo o prok/cmik „od/oč//-nega pomena", k/ čakajo v /eta /954 na reš/tev, potem se m/ zd/ potrebno, da prav v Zač/ knt/čne Zn samokr/tZč-ne ocene razvoja naše narodne skap-nost/ v /etn /953 snajemo načrte za /eto /954. K/jak tema, da je naša narot/na skapnost v p?etek/em /eta razvZ/a na vse/? področj/Z? dražkenega ž/v/jenja pomembno dejavnost, od po/Zt/čn/Z? razgovorov s predstavn/k/ zvezne Zn t/eže/ne v/at/e, preko bogate ^a/tarne astvarja/nost/ pa tja do prepotrekn/k /7t/arna moč okek osrednj/k organt-zac/j ne Z?o zav/se/a samo ot/ demon-stratZvno- p/akat/vne po/Zt/ke, temveč pret/vsem ot/ tega, t/a /?omo po/aga/Z pažnjo na vsek/nsko osveščanje feren-sk/k t/raštev, ot//?orov Zn akt/vZstov Zn NA PRAGU NOVEGA LETA: Biti moramo prepričljivi tolmači svojih teženj kadrovsk/k spretnem/? na gospodarskem področja kot k/stvenem predpogoja za ave/jav/janje novZZ? prZjemov Zn Zmpn/zov v gospodarstva, komo mora/Z prav Zz vtdZka svokodnjaškega napada na dvojeztčno šo/stvo okreptZ sakjektZvne organZzactjske straktare Zn sposoknostZ. /zkajat/ moramo Zz dejstva, da ko o vprašanja šo/stva od/o-ča/a tadZ adarna moč okek osrednjZk organtzacZj, da ko o tem od/oča/a tadZ naša sposoknost, s preprZč/jZvtmZ arga-mentZ Zn s tema astreznZmZ Zn premZš-/jenZmt' po/Zt/čnZmZ korak/ astvarZtZ javno mnenje protZ nazadnjašk/m za-mZs/Zm nekega /orga k/aZderja, kZ na ta načZn mZs/Z /ovZtZ vo/Z/ne g/asove. preko teZ? okraz/ožZ/Z težnje korošk/Z? 5/ovencev ne samo korošktm 3/oven-cem Zn s/ovensko govoreč/m, temveč tadZ nemškogovorečZm sodeže/anom. Zakteva časa je, da tadZ sam/ skaša-mo prekZtZ z/dove gketta, v katerega nas t/ačZ koroško straktara/no nasZ-/je. /(ajtZ protZmanjšZnska atmosjera aspeva med dragZm tadZ zaradZ tega, ker včasZk prekZtro akceptZramo gket-to, namesto da kZ premZš/ja/Z o tem, kako ga komo prekZ/Z Zn nagovorZ/Z tadZ tZstega nemškogovorečega sodeže/a-na, kZ je razpo/ožen protZmanjšZnsko, ker Zrna pač take ZnjormacZje, dragZk (našZkj pa ne. Predpogoj za tako kotenje pa je, da sam/ vemo, kaj koče- mo, da sam/ znamo to/mačZtZ težnje Zn to ne samo nam samZm. Po/ZtZčnZ razvoj na /koroškem v Zeta 79t?J je koroškZm 5/ovencem dokaza/ predvsem tadZ to, da naša prZ-prav/jenost za dZa/og z deže/nZmZ po-/ZtZkZ pr/ reševanja odprtZk manjšZn-skZk vprašanj nZ na/ete/a na tZstZ odmev, kZ smo ga prZčakova/Z. A'asprot-no, koroška od/oč/tev g/ede šo/skega nadzornZka, ponZžajočZ komentar;/ ok okjav/ reza/tatov /jadskega štetja Zz /eta /9/?č Zn ne nazadnje pred krat-k/m ponovno okjav/jena teza deže/-nega g/avarja Užagnerja, da je manj-š/nsko vprašanje rešeno Zn da so ko-rošk/ 5/ovencZ ce/o prZvZ/eg/ranZ, zgovorno dokazajejo, da o enakopravnem d/a/oga na Koroškem n/ moč go-vor/tZ. Vemo, da statZst/čn/ podatk/ o /jad-sk/k štetj/k n/so aporaknZ. Pa tadZ če k/ nas kZ/o res samo nekaj čez /d.000, potem to /akko t?omenZ čd.000 aktZ-v/stov, td.OOO tak/Z?, k/ znajo to/ma-č/tZ naše težnje v vsak/ žZv/jenjsk/ sZ-taac/jZ, /d.000 tak/k, kater/k adarna moč ko pr/sZ/Z/a v deže/Z odgovorne k resn/čnema d/a/oga. Pa ZzzZv moramo sprejet// dr. Marjan Sturm Vsi prisrčno vabljeni na ki bo v soboto 7. januarja 1984 ob 20. uri v Domu sindikatov (bivši Delavski zbornici) v Celovcu, BahnhofstraBe 44 Za ples bodo irali: # PLANtNSKt SEKSTET iz Podjune # narodno zabavni ansambel MODRtNA iz Kranja in # mladinski pop ansambel JADAGANt Vstopnice po 60 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni Stovenske prosvetne zveze in v knjigarni „Naša knjiga" v Cetovcu aii pri večerni biagajni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA GOSPODARSKE NAPOVED) ZA 1984: Izgledi niso razveseljivi Jutri bomo obrniti zadnjo stran v koiedarju za teto 1983 in pri vstopu v novo ieto bomo po stari navadi vrgii pogied nazaj na minuie mesece, obenem pa se zazrii v bodočnost, se vprašaii, kaj nam bo ie-ta znižali, tako da bo zasebna potrošnja, ki je v letu 1983 še narasla za 3,5%, nasprotno v letu 1984 nazadovala za 1,5 %. prinesia. Razvoj, ki nas spremija že nekaj časa in nam bo po vseh znakih sodeč ostai zvest tudi še naprej, je brez dvoma takšen, da ob njem ni dosti vzroka za veseia pričakovanja. Prav tako maio pa je tudi povoda za hvatisanja, kako „uspešno" smo prebroditi iztekajoče se ieto. še pred meseci so strokovnjaki OECD, organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v svojih napovedih za razvoj gospodarstva v prihodnjem obdobju slikali dokaj mračno podobo. Pri tem tudi niso izključevali možnosti, da bi se število brezposelnih v 24 državah članicah OECD (med nje sodijo predvsem zahodnoevropske industrijske države ter ZDA in Japonska) do srede leta 1985 povečalo na 35 mi-iijonov ljudi. Najnovejše prognoze teh krogov se zdijo nekoliko ugodnejše: število brezposelnih naj bi se povečalo od 32,5 milijona v letu 1983 „samo" na 33 milijonov v letu 1985. Takšno spremembo v napovedih je menda narekovalo dejstvo, da je v ZDA brezposelnost že začela nazadovati in se naj bi od 12,9 milijona v letu 1982 baje zmanjšala na 10,25 milijona v letu 1985. Za evropski del območja OECD takih obetov še ni, nasprotno: do srede leta 1985 bo v zahodnoevropskih državah brez zaposlitve že 20,25 milijona ljudi, to je okroglo štiri milijone več kot ob koncu leta 1982. To bi pomenilo, da bi bilo brez dela že 12 odstotkov vseh delojemalcev (1983 je ta odstotek znašal 10,5 %). Avstrija je - sodeč po izjavah vodilnih politikov in po objavljenih statistikah — v tem razvoju še vedno izjema, čeprav tudi za našo državo že davno ne velja več, da bi bila „otok blaženih". Za leto 1984 napovedujejo avstrijski strokovnjaki, da si bo gospodarstvo spet rahlo opomoglo, vendar bo brezposelnost kljub temu še narasla in sicer na okroglo 150.000 v letnem povprečju. Toda o kakšnem širjenju blaginje tudi pri nas sploh ne more biti govora in so si izvedenci enotni v oceni, da zasebna potrošnja, ki je v letu 1983 močneje kot predvideno okrepila konjunkturo, v letu 1984 ne bo več mogla pozitivno vplivati na ta razvoj. Kajti vsled inflacije, ki jo napovedujejo v višini 5,3 %, se bodo realni dohodki občutno Race spet predsednik SKGZ V luči teh številk torej lahko ugotovimo, da je bil pravcati naval na trgovine pred zadnjimi prazniki, ko je prišlo marsikje do naravnost besnega pokupovanja vsega mogočega in nemogočega blaga, v določeni meri le še ..zadnji naskok" — v zavesti, da z novim letom marsikaj ne bo več možno. In res bo tako. Novi val podražitev, ki smo ga deloma občutili že v zadnjih tednih, se bo v prihodnjih dneh nadaljeval in stopnjeval. Tukaj bo igralo pomembno vlogo zlasti povišanje prometnega davka ali davka na višjo vrednost, kar bo imelo za posledico „skok" najrazličnejših cen. Svoj prispevek k temu razvoju bo dalo tudi zvišanje raznih tarif pri železnici in pošti ter povišanje davka na motorna vozila, kar vse bo vplivalo na bodoče oblikovanje transportnih cen — tako pri prevozu oseb kot še posebno pri prevozu blaga, s tem pa bo prišlo do nadaljnjega podraževanja na vseh področjih. Podoben učinek bo imela nadaljnja podražitev bencina in drugih naftnih izdelkov, ki jo že spet napovedujejo, čeprav še prejšnje nismo ..prebavili". Povišale se bodo tudi še razne pristojbine, socialne dajatve in druge obveznosti, novost na davčnem področju pa je poseben davek na obresti od hranilnih vlog, ki je že v zadnjih tednih povzročil rekordno porabo privarčevanega denarja, obenem pa občutno nazadovanje volje do varčevanja. Na nedavnem občnem zboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu (o katerem smo poročati tudi v našem listu - op. ur.) izvoljeni glavni odbor se je prejšnji teden sestal na svoji prvi seji. Najprej je iz svoje srede izvolil ožje vodstvo osrednje organizacije, to je izvršni odbor, kateremu ponovno predseduje dolgoletni predsednik SKGZ Boris Race; prav tako potrjeni v svojih funkcijah so bili tajnik Dušan Udovič ter predsednika teritorialnih odborov za Goriško in Videmsko pokrajino Mirko Primožič oz. Viljem Cerno. Sicer pa je bil izvršni odbor močno pomlajen, saj je v njem kar tretjina novih članov. Glavni poudarek seji je razumljivo dajala razprava o nalogah in pobudah slovenskih organizacij v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom. O tej problematiki je poročal Boris Siega, ki je poudaril, da beležijo Slovenci v Italiji na vsedržavni ravni važne premike v zvezi s prizadevanji za globalno zaščito. Pri tem je opozoril predvsem na tozadevni vladni osnutek, kar kaže na določeno politično voljo, ki je do sedaj še niso opazili. Posebej pa je v tej zvezi poudaril potrebo strnjenosti Slovencev ne-glede na politično in ideološko prepričanje: ..Akcijska enotnost je namreč sedaj prepotrebna za dosego ciljev, ki so skupni naši narodnostni skupnosti." Pomen in potrebo take enotnosti je naglasil tudi predsednik Race, ki je zlasti orisal značaj in dosedanje akcije skupnega nastopanja v okviru enotne delegacije vseh slovenskih organizacij in tistih večinskih strank, ki združujejo tudi Slovence. V ostalem pa je bilo na seji SKGZ nedvoumno poudarjeno, da so se Slovenci v Kali ji znašli sedaj v odločilnem trenutku ter bi bila nepopravljiva napaka, če bi stali ob strani in prepustili večinskemu narodu, da mimo njih odloča o njihovih vprašanjih. Zato se SKGZ zavzema za utrjevanje akcijske enotnosti, kajti globalna zaščita je in mora biti skupni interes celotne narodnostne skupnosti. Za temi podatki in suhoparnimi številkami pa se skrivajo človeške usode. Nakazani razvoj v novem letu bo namreč bolj ali manj osebno prizadel vsakega posameznika, najbolj občutno brez dvoma tiste, ki so že doslej na lastni koži okusili, kaj pomeni tako imenovana „senč-na stran življenja". Nje bo posebno močno prizadela vsaka najmanjša podražitev, vsako poslabšanje pri socilnih storitvah — kajti kdor je moral že doslej najmanj dvakrat obrniti vsak šiling, preden ga je izdal, tisti bo moral v bodoče še bolj preudariti, kako bo plača) stanarino, kurjavo, hrano, obleko in vse druge potrebščine. Takih ljudi in družin pa je tudi v naši državi še dovolj, vse preveč; v luči takih usod pa mora poigravanje okoli raznih privilegijev nujno zveneti samo kot farsa. Predsednik SZDL 'V Slovenije Franc Šetinc spet izvoljen Z obračunom minule dobe in s smernicami za bodoče delo se je prejšnji teden bavila programsko-volilna seja republiške konference SZDU Slovenije, na kateri so izvolili tudi nove organe te največje družbenopolitične organizacije. Za predsednika SZDL z dveletnim mandatom je bil ponovno izvoljen Franc Šetinc, za podpredsednika Jože Knez (ki je to funkcijo opravljal že doslej) in Božena Ostrovršnik, za sekretarja pa Geza Bačič, ki se je doslej kot sekretar medobčinskga sveta ZKS za Pomurje bavil predvsem tudi z vprašanji sožitja Slovencev in Madžarov na narodnostno mešanem območju v Sloveniji. V uvodnem referatu je predsednik Šetinc ocenil delo SZDL v minulem obdobju in pri tem ugotovil, da v Sloveniji SZDL nikoli ni bila obremenjena z vlogo čistega propagandista in golega pojasnjevalca ukrepov državnih in drugih organov. Na vseh področjih družbenega dogajanja je opravljala svoje lastno delo in pri tem se je izpričevala tudi njena združevalna moč. Ko je govoril o bodočih nalogah, pa je naglasil, da bo treba v slehernem okolju uresničevati dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Zato bodo v nadaljnjem razvoju množične in frontne SZDL imele izredno pomembno vlogo krajevne organizacije, od katerih aktivnosti in uspešnosti bo v marsičem odvisna učinkovitost celotne organizacije in delegatskega sistema. Posebej je Šetinc omenil tudi skrb za položaj Slovencev v zamejstvu in poudaril: „Naša politika sodelovanja s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v sosednjih državah je trajna sestavina prizadevanj Jugoslavije za dobrososedske odnose. V ta okvir sodijo naša prizadevanja za graditev enotnega slovenskega kulturnega prostora kot tiste duhovne vrednote, ki združuje vse Slovence ne glede na državo, v kateri živijo, v celovitem narodnostnem razvoju." Prav tako je Šetinc tudi napovedal, da se bo SZDL Slovenije še naprej zavzemala za izločitev maloobmejnega prometa iz uredbe o depozitu oz. za postopno nadomestitev pologa z ustreznejšimi ekonomskimi ukrepi —-„čeprav zdaj predlagajo uvedbo depozita še za uradna potovanja, kar bi odnose na meji le še bolj zaostrilo". Nadaljnje olajšave na meji med Avstrijo in Jugoslavijo V začetku prihodnjega ieta bosta Avstrija in Jugoslavija podpisali sporazum o planinskem turističnem prometu v obmejnem področju. Veljati bo začel sredi prihodnjega leta. Tu gre za razširitev planinske in turistične dejavnosti na obmejnih območjih. Do sedaj je bila možnost prekoračenja mejnih gorskih predelov samo na območju Stola, Savinjskega sedla in Pece. Sedaj pa bo razširjeno to območje tudi na pogorje Jepe in Kamniških Alp ter hribovja na Štajerskem. Te ugodnosti seveda veljajo samo za avstrijske in jugoslovanske državljane, ki bodo lahko hodili po planinskih poteh vzdolž državne meje, jo prestopali na določenih mestih in tudi lahko obiskovali planinske domove in postojanke (menda je v ta sporazum vključena tudi slovenska planinska koča na Bleščeči) ter izletniške točke na obeh straneh meje. Na visokogorskih področjih od Jepe do Pece bodo planinske poti odprte od 15. aprila do 15. novembra, na področju Štajerske pa od 1. marca do 30. novembra. Na Duhu (na Štajerskem) na Ostrem vrhu (Gro(šwaltz) pa sploh vse leto ne bo omejitve (pozimi smučanje). Posebno zanimiva tura (krožna pot) pa bo kot smo že omenili v Kamniških Alpah, kjer bo možno iz Bele pri Železni Kapli preko Savinjskega sedla (2001 m) obiskati prelepo Logarsko dolino in se preko Pavličevega sedla (1339 m) vrniti spet nazaj. Zaradi teh obmejnih olajšav bodo Karavanke postale še bolj atraktivne, tako da bodo dejansko tvorile most prijateljstva dveh sosednjih dežel. Tudi glede vsakoletnega tradicionalnega srečanja treh dežel na Peči je bilo urejeno tako, da bo tisti dan, ko je to srečanje, odprt 200-metrskl pas na obeh straneh meje in tako olajšan pretok ljudi (več tisoč). Prispevek Avstrije za stabilizacijske napore Jugoslavije Na Dunaju so prejšnji teden podpisali sporazum o finančnem posojilu v znesku 40 milijonov dolarjev, ki ga je konzorcij avstrijskih bank odobril Jugoslaviji za njene stabilizacijske napore. To posojilo Jugoslavija lahko uporabi po lastni presoji, medtem ko je že pred meseci dobila od Avstrije blagovno posojilo v vrednosti 60 milijonov dolarjev. Avstrijsko posojilo v skupni višini 100 milijonov dolarjev sodi v okvir široke mednarodne akcije, tako imenovanega bernskega sporazuma, s katerim so razne države oziroma bančne ustanove zagotovile Jugoslaviji finančna sredstva za uresničitev njenih stabilizacijskih naporov. Pliberk: Soglasno za novi proračun ZA 750.000 šilingov nižji bo pli-berški občinski proračun za prihodnje leto, ki so ga vse tri frakcije sprejele v minulem tednu. Proračunski izdatki in dohodki so izravnani in obsegajo 40,783.500 šilingov. Od teh pa je ze 38 milijonov vezanih s stalnimi izdatki občine za občinske nastavljence, z odplačevanjem obresti za posojila itd. Tako občinski svet more prosto razpolagati le z dvema milijonoma šilingov. Eden izmed vzrokov je znižanje dohodkov iz zemljiškega in obrtniškega davka. Izredni proračun pa bo obsegal 2,2 milijona šilingov. Medtem ko je finančni referent dir. Valentin Vauti (SP) v svojem poročilu govoril o proračunu, ki upošteva življenjske interese občanov, kljub temu, da je treba bilo štediti, se je podžupan Oschmautz (VP) pritoževal nad visokimi davki. V svojem stališču do proračuna pa je odbornik Jože Part) (EL) nakazal, da proračun upošteva potrebe periferije, npr. tudi za Dob, kjer bodo zlagali zemljišča, za gradnjo cest v območju Ko-meljna in območja Borovja, seveda pa se misli tudi na izgradnjo poti v ob- činskih gozdovih. V zvezi s pliber-škim sejmom na travniku je opozoril, da je zemljišča treba kupovati tedaj, ko so na prodaj (kar bi bilo treba upoštevati v izrednem proračunu). Part! pa je predlagal tudi izgradnjo pločnika v Nončo vas. Zaradi zvišanja prometnega davka je občina postavljena tudi pred dejstvo, da poviša nekaj pristojbin. Pri vodni pristojbini bo zvišanje davka nosila občina sama, pri otroških vrtcih in pri pristojbini za odvažanje smeti pa bodo morali nositi zvišanje občani sami. Tudi glede oskrbe s pitno vodo se bo v bodoče nekaj spremenilo. Kot je poročal pristojni referent Ratmund Grilc (VP) bo občina kupila vrelec v Podkraju, kar potrjuje pravilnost ugotovitev odbornika Partla, ki je v zadnjem času večkrat poudarjal potrebo po razširitvi vodnih rezerv. Doslej je tu pa tam le obstojala nevarnost, da kdaj vode zmanjka, čeprav so v minulem letu ugotovili, da vode ni zmanjkalo, ker so z uvedbo vodovodnih ur občani le bolj varčno ravnali s pitno vodo. JUGOSLAVtJA LETOS: Odplačilo dolgov TRI MILfJARDE DOLARJEV Na nedavni seji SZDL Slovenije je bilo govora tudi o uspehih stabilizacijske politike. Tako se je letni plačilni primanjkljaj Jugoslavije, ki je leta 1979 znašal še 3,9 milijarde dolarjev, letos zmanjšal na 300 do 400 milijonov dolarjev, medtem ko za prihodnje leto računajo že s presežkom. Samo letos je Jugoslavija odplačala več kot tri milijarde dolarjev dolgov v tujini. Izvoz na konvertibilno območje se je v Jugoslaviji poveča) za 15 in v Sloveniji za 14 odstotkov. Dosti manj razveseljiv je obračun prizadevanj za omejitev rasti cen in s tem za zajezitev inflacije, kar je imelo za posledico, da je tudi realna vrednost osebnih dohodkov ponovno padla. Ravno pred koncem teta je zvezni izvršni svet SFRJ sklenil nove občutne podražitve za celo vrsto izdelkov široke potrošnje in surovin — od električne energije in pogonskih goriv preko železniškega prometa in cigaret do surovin in industrijskih izdelkov. Sočasno pa so bile zamrznjene vse nadaljnje ppdražitve, in sicer za pot leta. Dnevno umre Položaj otrok v svetu 1984 je naslov poročila, ki ga je podal generalni direktor organizacije Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF) James P. Grant. V njem je opozoril na visoko umrljivost otrok zlasti v deželah tretjega sveta, vendar je menil, da bi jo lahko z relativno majhnimi denarnimi stroški močno zmanjšali. Letos je vsak dan umrlo 40.000 otrok, je povedal Grant. Kljub tej pretresljivi bilanci pa je skušal vnesti v svoje poročilo tudi kanček upanja: znanstveni in socialni napredek namreč lahko rešita smrti polovico otrok, ki se rodijo zato, da bodo umrli. Najpogostejši vzrok smrti majhnih otrok v tretjem svetu je danes izguba tekočine v organizmu kot posledica diareje. Z novimi terapijami pa lahko vsako leto rešijo življenje pet milijonov otrok. Potrebno je le zdravilo — to je žlička soli in osem žlic sladkorja; to lahko matere tudi same raztopijo doma v litru prekuhane vode. V številnih državah so sicer že 40.000 otrok začeli takšno zdravilo ORS industrijsko izdelovarri, toda sedanja letna proizvodnja 80 milijonov zavitkov ne zadošča, ker bi jih potrebovali vsaj milijardo, če bi hoteli pomagati vsem otrokom, ki so potrebni pomoči. Poročilo tudi navaja, kako nujno potrebna je kampanja za cepljenje proti najpogostejšim infekcijskim boleznim, kot so ošpice, tetanus, tuberkuloza, oslovski kašelj, davica in otroška paraliza, zaradi katerih umre vsako leto pet milijonov otrok, čeprav stane cepljenje proti tem boleznim samo pet dolarjev, pa je to za mnoge nerazvite dežele prevelik izdatek. V večini nerazvitih dežel cepijo le 20 odstotkov otrok. Vendar so marsikje na žalost bolj kot denarni problemi vzrok slaba organizacija in neprosvetljenost staršev, kajti -** naj zveni še tako neverjetno —več kot polovica podhranjenih otrok je tz družin, kjer je na voljo dovolj hrane. Grant v svojem poročilu poziva države in vlade k podpori in pripravljenosti za uresničevanje nujnih ukrepov, ki bodo zmanjšali umrljivost otrok. Drabosnjakovi komedijanti v Ceiovcu Ko smo ob jubilejni prireditvi občutki. Mnogo pa jih je bilo, ki SPD „Drabosnjak" prvič videli Dra- so nastop kostanjških komedijan-bosnjakove komedijante, smo za- tov sprejeli z navdušenjem, zlasti pisali, da je to povsem nova pot mladina. kulturnega udejstvovanja. Nekate- Pred kratkim so se Drabosnjako-rim to ni bilo všeč, zato so tudi vi komedijanti predstavili v Celov-njihov nastop sprejeli z mešanimi cu, kjer jim je nastop organiziralo Predstavitev plošč in kaset v Pliberku Tik pred božičnimi prazniki smo v Pliberku imeli zanimivo, lahko rečemo, edinstveno prireditev. To je bil pravi praznik slovenske pesmi. Naše domače SPD ..Edinost" je namreč vabilo na predstavitev prve samostojne gramofonske plošče društvenega moškega pevskega zbora, ki ga vodi Valentin Hartman. Kot znano, plošča nosi naslov „Se že svita, bo den". Domači pevci so nam nekaj pesmi, ki so posnete na plošči tudi zapeli, številni obiskovalci, ki smo napolnili dvorano pri Schwarzlnu, smo za lepo petje naših pevcev bili zelo haležni. Ploščo naših pevcev je predstavil dr. Janko Malle, ki je ob tej priložnosti še predstavil kaseti s posnetki pesmi Koroškega partizanskega pevskega zbora in pesmi nekdanjega mešanega pevskega zbora „Fran-ce Pasterk-Lenart". Predstavil je tudi ploščo ..Koroška — Slovenska izvirna ljudska pesem". Zanimiv je bil tudi tozadevni nastop Micke Kert in Zofke Šajternig ter Petra Stickra, ki so zapeli pesmi, ki so posnete na novi plošči. Janko Malle je kot zastopnik SPZ predstavil še knjižni dar te organizacije za leto 1984. V Pliberk pa niso prišli le zastopniki SPZ, ampak tudi založb in predstavniki kulturnih organizacij iz sosednih Raven. Tako je spregovoril tudi Vilko Avsenik za založbo Helidon, ki je izdala omenjene plošče in kasete. Avsenik je skupno s predsednikom Hudlom moškemu pevskemu zboru SPD ..Edinost" podaril 100 plošč z njihovimi pesmimi. Slovensko prosvetno društvo „Bi-sernica". Modra dvorana Doma glasbe sicer ni bila povsem zasedena, vendar so gostje znali ustvariti dobro razpoloženje. Čeprav so vsi igralci, kot je to povedal predsednik ..Bisernice" dr. Jože Messner, amaterji-ljubitelji, ki poleg igranja še sami ustvarjajo svoje komične točke. Da pri tem gre za kritiko ustaljenih ali okostenelih človeških navad, je razumljivo. To je v naravi satire, vendar so Drabosnjakovi komedijanti ubrali povsem izvirno pot: $voj spored so kombinirali s pantomimo in besedno igro, ob tem pa še spretno uporabljajo masko klovna. Pretirano gestikuli-ranje in ponavljanje istih gesel ali stavkov je bilo na mestu, lahko rečemo podučno, vsekakor pa je sililo k razmišljanju. Vse to se je seveda dogajalo na šaljiv način, v zabavo gledalcev. V tem so Drabosnjakovi komedijanti povsem uspeli. Za njihov trud, ki so ga vložili v pripravo sporeda, jim gre vse priznanje — celi skupini in vsakemu posamezniku. Krajevnim društvom toplo priporočamo, da Drabosnjakove komedijante povabijo v goste, saj s svojim sporedom lahko nastopijo v vsakem prostoru. SEMINAR Zveza kulturnih organizacij Slovenije prireja od 6. do 9. januarja 1984 v Cankarjevem domu v Ljubljani osrednji seminar za zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov. Na seminarju bodo predavali mednarodno priznani strokovnjaki mladinskega zborovskega petja. Tozadevne prijave sprejema tajništvo SPZ, ki ima na voljo vse tozadevne informacije, ki jih dobite tudi po tel.: 0 42 22 / 32 5 94. ..PREPEVAJOČA, ZVENEČA KOROŠKA' Nov album koroških pevskih zborov Med številnimi knjigami, ki so tz-le pri raznih založbah, je treba zajeziti tudi knjigo „Singendes, klin-;endes, buntes Karnten" — ^Prepevajoča, zveneča Koroška". Gre za re-)rezentančen album s posnetki ko-oških pevskih zborov in godbenih tnsamblov, ki ga je uredil Manfred ^osch, slikovno gradivo pa je prispeval H. G. Trenkwalder. Urednik ^osch je napisal tudi besedila, ki jih e izdelal na osnovi številnih razgovorov s pevovodji, predsedniki in unkcionarji. Treba je tudi naglasiti, la je to že druga tovrstna knjiga, ki e nastala po uspehu prve izdaje; kot taže, bo verjetno prišlo še do tretje-;a albuma, s čimer bo naposled za-eta vsa vokalno glasbena dejavnost ta Koroškem. 2e v prvi knjigi je urednik upo-teval tudi nekatere slovenske zbore, tokrat je v albumu ..Prepevajoča, :veneča Koroška" predstavljenih de-et slovenskih zborov. Hvalevredno e urednik Posch upošteval tudi našo ,ritiko o prvi knjigi — in zdaj sku-)ine predstavil dvojezično v dodatku Zenski pevski zbor SPD „Radiše" knjige. Vsi posnetki so v čudovitih barvnih reprodukcijah, (enoličnost ustvarja zgolj rjava barva, v katero se otevajo pevski zbori večinskega naroda.) Cena albuma, ki obsega skupno 216 strani, znaša 440 šilingov, kot založnik pa nastopa „Karntner Druck- und Verlagsgesellschaft" v Celovcu. Mi )N KULTURA — Mi !N KULTURA — Mi )N KULTURA — Mi )N KULTURA — Nekaj o ideoloških posegih v našo kufturo Razhajanje pogledov na kulturno delo med vojnim in povojnim obdobjem (Izvlečki z brošure „Otovek ne živi samo od kruha", izdala SPZ ob 75-latnici svojega obstoja) Z%čet^e %^hV7!fg