JUTRA Maribor, pondeltek 24. septembra 1928 Uredniitvo in uprava; Maribor, Aleksandrova caatait,13 Ogl*«i po tarifu Ogiasa »prej««# tacfi egi—ni oddalak .Jutra- v Ljubljani, Pr»i»ww» aMo* M. 4 Izhaja razun nedeljo in praznikov vaak dan ob 16. uri Račun pri poitnem fc»k. lav. « L|«tby«ni št 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po požti 10 Din, ck>e*«vij*n im dom pafS Dfci Telefon Mar&opsBtl FoStntfia pTigaro v gflKovTnt Cena 1 Din Aca /tanojevK za bratski sporazum s Hrvati ZANIMIV GOVOR VODJE RADIKALOV NA SEJI ŠIRŠEGA GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE. — OSTRA KRITIKA DELOVANJA VUKI-ČE VIČ-KOROŠ ČE VEG A KABINETA. BEOGRAD, 24. septembra. Davi se je sestal širši glavni odbor radikalne stranke k seji, ki so jo v vseh političnih krogih pričakovali z velikansko napetostjo. Navzočih je izredno veliko število delegatov iz notranjosti države. Poleg pozvanih delegatov pa je prišlo tudi mnogo drugih pristašev radikalne stranke, ki se zanimajo za razvoj dogodkov v stranki. Iz Slovenije so navzoči: za mesto Ljubljano dr. Ažman, za ljubljansko oblast dr. Sajovic, za mariborsko oblast I. Tav čar. Sejo je otvoril z daljšim nagovorom pod predsednik radikalne stranke Aca Stanojevič, ki je uvodoma očrtal položaj radikalne stranke v vladah zadnjih let. Splošno se je opažalo, da nikdar niti z besedico ni imenoval Vukičevlča, pač pa je zelo ostro kritiziral delo njegovih kabinetov. Govoreč c dogodkih 20. junija v narodni skupščini, se je s toplimi besedami spominjal nesrečnih smrtnih in ranjenih ^rtev in naglasil, da je radikalna st{?.ika slejkoprej za bratski sporazum in sodelovanje s Hrvati. Obenem Je Iz-r?iil svoje 'obžalovanje, da ni bila že svo jeJasna koalicija radikalov in Hrvatov dolgotrajnejša. Končno Je izrazil željo, da pride čimprej do sporazuma in novega složnega delpvanja s Hrvati, ter izrazil svoje trdno prepričanje, da bo širši glavni odbor sprejel sklepe, ki bodo sprejemljivi tako za radikale kakor za Hrvate in da pride v kratkem do obnove prijateljskih in bratskih medsebojnih odno-šajeV. Govor Ace Stanojeviča je napravil na vse navzoče najglobokejši utis, zlasti oni deli, ko je govoril o nujni potrebi sporazuma s Hrvati. Nato je bil izvoljen verifikacijski odbor, ki je dopoldne verificiral mandate posameznih delegatov. Seja se bo popoldne nadaljevala. BEOGRAD, 24. septembra. Kralj Aleksander, ki je v soboto zvečer odpotoval v Topolo, kjer je nameraval ostati več dni, se je že danes zopet vrnil v Beograd. V političnih krogih pripisujejo kraljevemu povra&u veliko važnost, ker mislijo, da bodo po seji širšega glavnega odbora radikalne stranke sledili tako] važni politični dogodki. Strašna katastrofa v Madridu POŽAR VPEPELIL NAJVEČJE GLED ALIŠČE NA ŠPANSKEM. — NA STOTINE MRTVIH, OGROMNO ŠTEVILO RANJENIH. — NEPOPISNA PANIKA. MADRID, 24. septembra. Sinoči Je ka-tatsroiaien požar vpepelll največje špansko gledališče, znameniti Theater Nove-dades. Gledališče je bilo za časa katastrofe zasedeno do zadnjega kotička, radi česar je število žrtev izredno visoko. Ker je bila ravno nedelja in Je bila vrh tega premljera, je bilo gledališče razprodano. Navzočih je bilo okrog 3.000 oseb. Med zadnjim odmorom se Je kmalu po 9. uri pojavil na odru požar. V hipu so bile v plamenu vse kulise in garderobe, nakar je ogenj naglo prešel še na ostale prostore. Ker Je bila oprema gledališča večinoma iz lesa, Je bilo v par minutah vse poslopje v plamenih. Publike se Je polastila strašna panika. Vse Je drlo proti izhodom, kjer je nastala nepopisna gneča, tako da se jih je rešilo le malo, do čim so bili drugi pohojeni in zmečkani. Ogenj se Je potem razširil tudi na vsa sosedna poslopja in so ga šele danes ejufraj pogasili. Zarota proti masaryku PRAGA, 24. septembra- Češkoslovaški tiskovni urad odločno dementi-ra vse vesti listov, da bi baje oblasti odkrile neko zaroto proti predsedniku republike Masaryku. 5oujetsfca špijonaža u Uaršavl VARŠAVA, 24. septembra. Oblasti so odkrile veliko špijemažuo zaroto, ki se je bavila le z vojaškimi zadevami. V afero je zapletenih več uglednih članov armade. Nekega podoficira so, zasačili ravno v trenutku, ko je odnašal iz pisarne mobilizacijski načrt, da- ga izroči sovjetske- Koliko žrtev je zahtevala katastrofa, še vedno ni ugotovljeno. V bolnici je 332 ranjencev, od katerih se jih 82 bori s smrtjo. Mnogo jih je umrlo že med prevozom v bolnico, v stolni cerkvi pa je na skupnem mrtvaškem odru 150 napol ožganih in razmesarjenih trupel. Po splo šnl sodbi pa je število žrtev še najmanj dvakrat večje. Od gledalcev na četrti, peti In šesti galeriji se ni rešil niti eden. Iz razvalin gledališča so do danes zjutraj potegnili 20 trupel, ki Jih ni mogoče Identificirati. Ogenj je najbrže nastal vsled kratkega stika. V Madridu skoro ni družine, ki ne bi pogrešala kakega svojega člana. V mestu vlada splošna žalost in so vse hiše v črnih zastavah. Ravnatelja gledališča so aretirali, ostalo osobje pa je prosilo policijo za zaščito, ker je hoče občinstvo linčati. mu agentu. Bil je takoj po prekem sodu ustreljen, ostali aretiranci pa pridejo pred redno sodišče. SANTIAGO DE CHILE, 24. sept. V Boliviji je izbruhnila revolucija, ki pa se je ponesrečila. Vodja upornikov, general Blanco, se je zatekel v čilen-sko poslaništvo. V mestu La Paza je bilo izvršenih na stotine aretacij. RIO DE JANEIRO, 24. september. Na južnem delu Brazilije, posebno okoli Porto Alegre, vladajo velike povodnji. ki so napravile velikanska upostošenja. Nad 30.000 ljudi je brez strehe. Škoda gre na milijone in mili-iona. Boj za Balkan TEKMOVANJE ITALIJANOV IN FRANCOZOV ZA NADVLAD JE NA BALKANU. — NOVE POGODBE, NOVI SPORAZUMI. Odkar se je veliki grški politik Ve-nizelos vrnil v politično areno in je usoda Grške zopet v njegovih rokah, se je pozornost diplomatičnega sveta zopet koncentrirala na Balkanu, tem najnevarnejšem ognjišču Evrope, kjer že leta in leta tekmujeta Francija in Italija za predominantni vpliv. Zlasti Mussolini razvija izredno živahno politično delavnost, vse v stremljenju, da čim bolj zadosti gospodarski penetraciji Italije na Balkan in izvojuje s tem seveda tudi njen odločilni politični vpliv. Še vedno neurejeni odno-šaji med Francijo in Nemčijo ter za-poslenje zapadnih velevlasti z raznimi drugimi važnimi problemi svetovne politike, so italijanskemu diktatorju takorekoč odprli vrata na Balkan, kjer še vedno vse države bolehajo na neurejenih notranjih razmerah. In Italija je v resnici znala izborno izrabiti ta položaj. Po popolnem gospodarskem zasužnjenju najnovejše kraljevine Albanije, ki je tudi že politično popolnoma navezana na Italijo, je šel Mussolini sedaj še korak naprej. Da čimbolj izolira Jugoslavijo, ki je pravzaprav edina in največja ovira italijanske ekspanzivnosti na Balkan, se je zalel sedaj približevati tudi Grški in Turčiji, da ne govorimo o Bolgarski, katere prijateljski odnošaji z Italijo so že tako znani. Grški ministrski predsednik Venizelos je imel včeraj v Rimu sestanek z Mussolinijem in je bila pri tej priliki svečano podpisana prijateljska in arbitražna pogodba med obema državama. Razumljivo je, da tudi Francija kot nekaka zaščitnica miru v Evropi in zaveznica držav Male antante ni držala križem rok- V njenem interesu je namreč, da poleg Male antante poveže balkanske države najprej s sistemom protivojnih pogodb, nato pa še z balkanskim Locarnom. Kot nekak protiutež grško-turški in grško-itali- janski pogodbi pod avspicijami Italije, se vrše sedaj pod okriljem Francije pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe med Grško in Jugoslavijo ter med Turčijo in Jugoslavijo. Pogajanja dr- Marinkoviča z grškim zunanjim ministrom dr. Karapanosom za rešitev vseh spornih vprašanj med obema državama se razvijajo zelo ugodno in je pričakovati, da bo o priliki Venizelosovega prihoda v Beograd že podpisana protivojna in arbitražna pogodba med obema bivšima zaveznikoma. Venizelos bo na ta način zavaroval svojo državo pred nevarnostmi, ki bi mogle Grški pretiti od Italije ali Jugoslavije, naša država pa bo dobila čisto situacijo napram Grški in bo mogla posvetiti vso svojo pozornost Bolgarski, ki ima še najtežji položaj na Balkanu. Odnošaji Bolgarske napram ostalim balkanskim sosedom so vsled bolgarskih ekspanzivnih stremljenj vse prej kot prijateljski in tudi še v doglednem času ne bodo urejeni. Italija se sicer silno trudi, da bi zlasti Grško sprijate-ljila z Bolgarsko, kar pa se ji dosedaj še ni posrečilo. Nasprotno! Odnošaji med tema dvema državama so se v zadnjem času vsled neprestanih vpadov bolgarskih komitašev na grško ozemlje še poslabšali in Grška, ki obenem tudi vedno bolj hlepi po Dode-kanezu, se bo najbrže definitivno odločila za francosko politiko na Balkanu- Z dejanskim zbližanjem med Jugoslavijo in Grško pa bi bil seveda potem tudi prekrižan glavni ln edini smoter Mussolinijeve balkanske ppli-tike — izoliranje Jugoslavije, ter ustvarjen trden temelj za mir na Balkanu, ki ga Italija neprestano ogroža. Tudi Bolgarska, ki sc pravzaprav edina navdušuje za Italijo, se bo morala prej ali slej odločiti za sreslo: Balkan Balkancem! Dragoceni stolček Dunajski trgovec Wolf je bil svoječa-sno velekapitalist, a je poslednja leta propadel, tako d i je žive r.ad vse skromno. Svoje upnike je zadovoljil tako, da je prodal ceio hišo in s skupičkom potolažil zasledovalce. Vendar se tnu je o-glasil še neki upnik, ki ie zahteval 200 šilingov. Ker ni mogel več plačati, so Wolfu zaplenili nekaj komadov hišne opreme. Policija je prišla v njegovo stanovanje, ko je bila doma, samo služkinja. Upnik si je izbral pisalni stroj, zrcalo in toaletni stolček ter je vse troje takoj prodal nekemu drugemu. Ko se je zvečer povrnil Wolf domov, ga je ob pogledu na reducirano pohištvo skoro kap zadela. Najbolj se je razburjal, da so mu odnesli toaletni stolček, ki je imel kaj čudno preteklost. V stolčku je bil tajen predalček, v katerem je imel Wolf spravljen »ostanek« svojega nekdanjega premoženja, nič manj kot 100.(100 šilingov, torej domala milijon dinarjev! Mož je takoj obvestil policijo o dogodku in zahteval intervencijo. Šele po daljšem iskanju so našli detektivi upnika in preko njega kupca zanimivega stola. Toda tudi ta je že dal stolček nekemu mizarju v popravilo. Ves nervozen je pridirjal ,Wol{ v družbi policajev v mizarsko de- lavnico in res našel tam stolček nedotaknjen. Odprli so tajni predal in WQlf je prišel do svojega »skromnega« novca. Lahonskl provokator pod ključem V soboto popoldne se je pridružil gruči gostov v neki restavraciji mlad človek, ki je sprva govoril z dvema vojakoma v slovenskem jeziku, pozneje pa je prišel na dan s svojo laščino. Tekom živahnega razgovor^, kateremu je bojda neopaženo prisostvoval neki detektiv, si je popolnoma trezni gost dovolil nekaj protidržavnih izpadov, katere je podkre-iPil — z laško trikoloro •.. Navzoči detektiv ga je aretiral in oddal v policijske zapore. Huda možakarja sta neki K. K. in I. F., katera sta ^e spra vila nad neko žensko ter jo obdelovala s pestmi pod pretvezo, da se ji je omračil um in da jo je treba zvezati. •. Najdena pa je dokazala, da ima svojo glavo v popolnem redu; kajti takoj po rokoborbi je odhitela do uradnega zdravnika, ki Je tudi v uradnem spričevalu ugotovil več poškodb lažje narave. Zanimiva rokoborba bo za vse tri nktirje: Tožlteljica in dva obtoženca n=> sohi št. 15 okrajnega sodišča. /trankarska ŠPLOŠNOSTi ŠKODLJIV STRANKARS Maribor, 24. septembra. Snkrat smo že omenili, kako mariborski »zlati« poslanec uveljavlja sebe in svojo stranko. Vse, kar se reši pri raznih uradih, predstavlja mož naivnim prosilcem kot svojo zaslugo. Prosilce vzame v evidenco — tudi proti njihovi volji — in potem zasleduje, kako se stvar razvije. Ce vidi, da je vse v redu, piše tako-le: Cenjeni! — V tem in tem uradu sem našel to in to Vašo zadevo. Jaz in naša Slovenska ljudska stranka — vedno za pravico — za pomoč potrebnim — v upanju najboljšega uspilia — lepe pozdrave «. Ljudje, ki se še nikdar niso obrnili do »zlatega« poslanca, se čudijo takemu pismu in vsi, ki nimajo dovolj zaupi-iia v redno in pravično poslovanje naših u-radov in ki ne razmejo politične pustolovščine, si mislijo, da se jih je usmilil velik dobrotnik. V mnogih slačijih, še predno pride uradno ugodna rešitev, dobijo drugo pismo z lepim pozdravom in sporočilom, da je vse urejeno po dobrotljivi volji Njegovi in SLS. Mož bi najrajši javno razglasil, nsj se vsi prosilci s svojimi prošnjami iaviio najprej pri njemu. Po svojih agentih to itak razglaše in na vsako ;mšnj> se priporočilno podpiše. »Priporočam!« — napiše, pa naj si bo prošnja za znižanje globe, za orožni list ali a za — beraško pravico. Ko so sedaj klubovi načelniki občinskega odbora delili hiše delavske kolonije ter izvršeno razdelitev javili gradbenemu uradu mestne občine, si je »zlati« oskrbel razdelitvene sezname, pisal svoja dobrotniška pisma ter se skušal tako predstaviti za edino merodajno in dobrotljivo moč. Ne glede na tako politično spekulacijo je treba misliti na to-le: V kako luč pridejo na ta lačin naši uradi in pošteno, nepristransko uradni, štvo? — Kdo daje za strankarsko-ollti-čno vabo na razpolago uradni naterijal in kdo dovoljuje, da se v posameznih u radih rešujejo vloge z neumestnimi in glede namena 'dovolj prozornimi pripombami? Na tak način smo na najboljši poti v šolo in prakso, kakoršn.o je uvedla radi-kalija med srbskim seljaštvom. Nepismen Tovariši abiturijenti! Ob priliki inskripcije na zagrebški u-niverzi stopate prvič na svobodna akademska tla in akad. društva Vas vabijo, d« okrepite njihove vrste. Na čelu vseh naprednih akademskih organizacij je jugosl. akademsko društvo »Triglav«. V teku polstoletja se je »Triglav« vedno razvijal in prilagodil stremljenjem novih razmer. Iz literarnega in družabnega društva se je razvil napredni »Triglav«, ki je zaključil z jugoslovanskim nacijonalizmom svoje predvojno delovanje. Po prevratu je stopilo društvo v novo razvojno fazo in pomlajeno se bliža drugim obletnicam svojega plodonosnega dela. V vseh panogah našega javnega življenja se hočemo udejstvovati z delom in kritiko; o vseh vprašanjih hočemo izreči odkrito in pogumno besedo. Naša pot vodi!nazaj k našemu narodu, k njegovi zemlji in kulturi; svoje skromne moči hočemo posvetiti socijalnemu, gospodarskemu in kulturnemu napredku na roda. Hočemo vzdramiti napredno omla-dino iz mrtvila in apatije in vzbuditi krepko, nacijonalno in svobodomiselno gibanje, smisel za socijalno delo, treznost in - Vzdržnost. Stremimo za krepko, vseh strankarskih primesi prosto stanovsko organizacijo. Posvetiti hočemo svoje sile narodno-obrambnemu delu; saj je potrebno globoko ukoreniniti idejo nacijo-nalne svobode in samozavesti. Gojiti hočemo družabnost, da se v prijateljskem ožjfem stiku najdejo vse zmožne sile in se združijo k realizaciji svojih idealov in načrtov. Akademiki novinci! Jugosl. akad. dru-jštvo »Triglav« Vas vabi pod svoj krov, j da postanete borci za napredno miselna zagrebški univerzi. Informacije o univerzitetnem študiju, akademskem življenju sploh ter vstopu v društvo se dobijo v tajništvu JAD »Triglav« v Zagrebu, Radnički dol št. 38. — Odbor. groteska SLS »KI LOV. — PRVAKI MED SEBOJ. kmet je prepričan, da mora dajati bakšiš •raznim državnim organom. Če naleti na uradnika našega kova ter dobi nradno rešitev brez zaprek in celo brez bakšiša, se mu zdi stvar že sumljiva. Pijonir takih metod tu pri nas misli v prvi vrsti seveda na bakšiš v obliki volline krog-ljice, v račun mu gredo pa tudi dobrine, katerih ne more deliti s svojo ftranko. Cesto je povabljen in pogoščen in njegovi gostitelji so večinoma prosilci za razne zadeve. SLS in njenim prvakom bi človek iz vsega srca privoščil vse uspehe in vso veljavo njeneg edinstvenega »zlatega« poslanca, če ne bi bilo prej označene škode za urade in poštene uradnike. Tekma za oblast in uspehe, za naklonjenost šefa, za zaupanje voHcev, j,a razne sinekure med prvaki in funkcionarji SLS je prvovrstna burka. Že tu v Mariboru so prvaki med seboj kakor generali pri španskih, grških in portugalskih diktaturah. General A. izoodri.ie generala B, general X uniči generala A, X-a ubije J, tega C itd. V cerkvi se v dolgi vrsti našteva iz biblije, kdo je koga rodil, pri SLS je pa dolga vrsta, kdo je koga očrnil, izpodrinil ali kakorkoli oško doval ter se sam polastil raznih ugodnosti. V okrožnem tajništvu je bil oblastni poslanec- g. Ovčar. Ga že dolgo ni več. Tajništvo ima sam v rokah g. Marko Kran:c, duhovnik in ofcla?tni odbornik. G. Kranjc je bil v Zadružni zvezi in v upravnem svetu Zadružne .gospodarske banke. Ga ni več. Tam je sedaj g. Hrastelj. V laseh so si zakrknj-mi »starini« in »mladini«, Štajerci in Kranjci, krščanski kapitalisti in krščanski socialisti, posvetnjaki in goreče verni od »najsvetejših src«, oni, ki govorijo o socialni pravici, in oni, ki pravijo: »Socializem — deset črk — deset sunkov proti desetorici božjih zapovedi.* — Vse to se meša, drobi, izpodriva in izmenjava s pestro brzino filma. Kdo bi se čudil, če eden od njih uvaja v strankino in posebej še v svojo korist radikalske metode na škodo uprave in ugleda uradov! SLS je po notranjih svojih razmerah popolnoma enžlka svoji vladni zaveznici— radikalni stranki. Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede gostilničarske sadjarske šole v Mariboru bo v pondeljek, dne 1. okt. od 17. do 19. ure (od petih do sedmih zvečer) ,v prirodoslovnem kabinetu državne trgovske akademije v Mariboru na Zrinjskem trgu št. 1., I. nadstr., vrata št. 31. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec oziroma vajenka: zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo zadruge, katero dobi v Zadružni pisarni in Din 50 vpisnine kot donesek za učne pripomočke. Opozarjamo vse gostilničarje, restavra-terje, kavarnarje, hotelirje itd.; vse v to obrt spadajoče gospodarje, da morajo vsi njihovi vajenci in vajenke brea izjeme obiskovati gostilničarsko nadaljevalno šolo. Ponavljalni izpiti se bodo vršili dne 2. in 3. oktobra od 15. ure dalje. Reden pouk prične 4. oktobra ob 15. uri. Se]a mestnega ubožnega sveta mariborskega se bo vršila v petek, dne 28. t. m. ob 17. uri (5. uri) v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. Prispevek za drva mestnim ubožcem. 2. Proračun mestnsga u-božnega sveta. 3. Rešitev prošenj za podporo in sprejem v oskrbnišnico, oz. hiralnico. 4. Slučajnosti. — Otvoritev brzojava in telefona Ran-kovcl. Dne 16. septembra je bila pri pošti Rarkovci (Prekmurje) otvorjena brzojavna in telefonska služba. — Promet borze dela. V pretečenem tednu je iskalo delo 667 in sicer 334 moških >n 333 ženskih delavnih moči. Od teh je tekom tedna nanovo prijavljenih 229, od poprej pa 438 delavnih moči. Ponujenih služb je bilo 122, izvršenih posredovanj 99, odpotovalo je 26 delavcev, v evidenci je pa ostalo 346 brezposelnih, Od začetka leta do sedaj je bilo 6I83 brezposelnih, razpoložljivih služb 3368, izvrženih posredovanj pa 2249. — Mariborski it Avtobusni promet v Pobrežje ustavljen. Ker je zadnje neurje močno poškodovalo znaten del ceste blizu kaznilnice, je avtobusni promet na progi št. 3 — Pobreška cesta — iz varnostnih razlogov začasno ustavljen, dokler cesta ne bo popravljena. — Toča Je pobila vinograde. Od Sv. Petra nam poročajo, da je zadnje neurje zelo poškodovalo vinograde, ki so se pripravljali na trgatev. Tudi sadno drevje s poznim sadjem je znatno trpelo. — Ves up je sedaj splaval s hudourniki po Dravi in le majhen odstotek se bo dal uporabiti in še to čimprej, dokler popolnoma ne zgnije. — Potrebno je, da se kmetje in vinogradniki zavarujejo proti elementarnim nezgodam, zlasti toči, ki večkrat zadnji teden pred trgatvijo odloči tehtnico težke kmetove usode. — Kakor struge hudournikov so pešpoti, ki vodijo iz Studencev proti Dravi. Zadnje neurje je razjedlo te površno posipane poti tako, da je težko hoditi po njih in poleg tega celo nevarno. Ob pešpoti, ki vodi od brvi mimo železniške črpalke za Dravo v Studence, pa sOse vsipali celi plazOvi gramoza na pešpot, tako da bo stalo mnogo truda, predno se toliko potrebovana pešpot zopet spravi v red. Nalezljive bolezni v Mariboru. Mestnemu fizikatu mariborskemu sta bila od 15. do 21. septembra prijavljena samo dva slučaja obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer po 1 slučaj tifusa in šena. — Na F^orju je zapadel sneg! Ni dovolj, da nas je čuden začetek a-stronomske oz. koledarske jeseni vsestransko iznenadil in mestoma tudi po šteno razburil, sedaj je namesto jeseni pritisnila še zima: Na Pohorju je zapadel prvi sneg",.. Stara posledica prezgodnjega snega na Pohorju je seveda mraz v dolini, katerega prav izdatno čutimo. — Novi vinski mošt po 10 do 12 liter je najnovejša atrakcija redkih gostilničarjev., Mošt je izredno sladek ter obeta postati dobra kapljica. Vendar se Še sedaj vspričo nepričakovanih vremenskih sprememb ne more pozitivno izreči sodba o moči in sploh kakovosti letošnjega pridelka. Edino, če bi se ustalilo, bo mogoče približno uganiti povprečno sodbo o kvaliteti. Sicer pa je čas trgatve blizu, a mošt, ki sc že sedaj toči je iz takozvane predhodne trgatve, ni merodajen za presojo celotnega pridelka. — Ponarejene štampiljke. V zadnjem času se je dogodilo že več sleparij s ponarejenimi štampiljkami. Tako so se ponarejale razne vojaške listine in sedaj nazadnje potrdila vrhniške sodnije, s katerimi si je slepar izposloval menično posojilo. Te štampiljke je, iz lahkovernosti in nepremišljenosti izdelala neka koncesijonirana tvrdka. Slepar je prinesel izrezek iz prave uradne kuverte s štampiljo ter dejal, da naroča tako štampiljko za nekega uradnika. In naročilo se je brez vsega izvedlo in izvršilo. To je nevarna nepremišljenost. Kaj bi bilo, če bi tudi — recimo — ključavničarji izdelovali ponarejene ključe? Tvrdke so zaprisežene in morajo vendar vedeti, kaj in za koga delajo. — Sedmi zločin v RušrVi. Prebivalce Ruš in okolice vznemirja že dalje časa prava serija zločincev- Vrstijo se vlomi in roparski napadi. Sedmi se je dogodil v petek ob pozni* večerni uri na poti iz Ruš v Bezane. Gostilničar Dremelj iz te vasi je popoldne prišel v Ruše ter prodal mesarju svinjo- Zvečer se je niudil nekaj časa v gostilni, potem se je pa odpravil proti domu. Sredi poti je iz teme planil nanj neki moški, ga vrgel na tla ter mu vzel listnico z denarjem. Ropar je zbežal. Gostilničar ne more dati radi teme in iznenadenosti nobenega pravega opisa napadalca. OrožniStvo je aretiralo dva osumljenca. Eden. ki ima dober alibi, ie menda ie izpuščen. \ dnevni drobil Predrzna tatvina v mariborski gostilni. Tatovi, rokomavhi in sploh vsi nepridipravi se poslužujejo najrazličnejših trikov, da dosežejo svoj namen. Te dni se je oglasil v gostilni »Pri levu« na Vodnikovem trgu možak, ki se je predstavil gostilničarju kot vinski trgovec iz Dalmacije ter obenem ponujal vzorec »svojega« vina v prodajo. Uvod je bil storjen in mož je zaprosil za prenočišče. Zadovoljil se je s predlogom, da prenočuje v sobi, katero sta že poprej najela dva šoferja: eden iz Ljubljane, drugi iz Karlovca. Da ne vzbudi suma, je mož dalje časa popival v gostilni z nekim skrivnostnim tovarišem, s katerim se je dolgo razgovarjal v čudnem laškem di-jalektu. Ko sta sostanovalca že trdno spala, se je poslovil od tovariša ter se’ na videz podal k — počitku. Prišedši v sobo je slekel svojo precej ponošeno obleko in oblekel novo obleko karlovačkega šoferja. Pograbil je še dva kovčka, v katerih so bili poleg perila, obleke in vsakdanjih potrebščin tudi osebni in službeni dokumenti šoferja Rudolfa Pin-terja — ter izginil, najbrž z dogovorjeno pomočjo svojega skrivnostnega tovariša v gluho noč. Ko se je opazila tatvina, je gospodar obvestil policijo, a medtem jo je lažnjivi vinski trgovec že pobrisal s plenom. Edin pripomoček, na podlagi katerega bi se dala morda ugotoviti njegova identiteta, je pri begu izgubljen listek z naslovom: Aliče Boschi, insegnante (učiteljica) Pedicolle. Ta listek je predan policiji. Nezgoda na ulici. Gospa Kovač iz Hoč se je s kolesom peljala po državnem mostu in ker se je izogibala dveh paglavcev, ki sta tekala Preko pota, je padla ter se k sreči le m ’o poškodovala. — Brezobzirni voznik enovprežne kočije je povozil neko žensko. Povožena se mora zahvaliti le slučaju, da se ji ni kaj težjega pripetilo. — 901etna Marija Vogrinec je onemogla na Aleksandrovi cesti. Rešilni oddelek jo je okrepčal, da je lahko nadaljevala svojo pot. Saharin, saharin ... Nedavno smo poročali o maniji tihotapstva s saharinom v Mariboru in na^ vedli več slučajev, med katerimi sta bul tudi imeni današnjih grešnikov. — V temni, neprijazni Jenkovi ulici, kateri pravijo Nemci že več let »Schmuggler-gasse« je hiša s štev. 4. — Finančna kontrola je imela v tisti tihotapski trdnjavi dosedaj še skoraj vedno srečen lov. Tako tudi topot. Agilni g. Jordan, ki se je v lovu za predrznimi tihotapci naravnost pomladil, je zvedel na svoj način, da skrivajo v imenovani hiši večjo količino saharina, sladke robe, ki je v času novega vina in okuhavanja sadnih sokov izvrstno konjunkturno blago v ta-kpzvani »vinski sezoni«. S pomočjo dveh pol. stražnikov sta se podaia dva fin. stražnika v omenjeno hišo in res našla pri Št. okrog poldrugi kilogram in pri neki znani dobaviteljici te monopolne robe — 300 gramov saharina. Kakor smo zvedeli, je na sumu še več oseb, ki so pa previdnejši pri svojem poslu ter pritihotapljeno blago hitro s prve roke oddajo svojemu odjemalcu. Vlom v Celju- V noči od sobote na nedeljo je neznani vlomilec obiskal krojaško delavnico g. Orožna v Celju ter odnesel za 80.000 Din oblek in sukna. Osumljen je neki mladenič, bivši pomočnik tega mojstra. Iščejo ga tudi v Mariboru. -«> Kuharska tečafa za dobro tneičansko kuhinjo se pričneta 1. oktobra na zavodu Vesna v Mariboru. Večerni tečaj je v prvi vrst! namenjen damam, ki so čez dan zaposlene v raznih poklicih. Natančne informacije daje ravnateljstvo dnevno od 10—12. in od 16.—17. uro. J 090 Prot L. Comem poučuje čelo pri Glasbeni matici. lfcOt Angleške tečaje priredi tudi letos mariborski angleški krožek. Začetni in nadaljevalni bosta ▼ pondeljkih In četrtkih od 6.30—7.30 zve-čer v poslopji realke, konverzatifcki po dogovoru. Začetek 1. oktobra. Prijave pismeno; Angleški krožek, reafta. Uko-, vina mcsfčae m Pi% fr 12» V Mariboru, dne 24. IX. 192S. Marffiorstrf V F C P P VIK Jnha Vesela tragedija OSEBNOST FILMSKEGA IGRALCA CHAPLINA. Maurice Elvey, šef velikega filmskega podjetja Gaumont je zanimivo opisal slavnega filmskega igralca Charlie Chaplina, katerega pozna navidez ves svet, se smeji njegovim šalam in njegovim filmskim kreacijam, a ima pri tem zelo malo pojma o osebnosti tega nadarjenega igralca. Charlie — pod tem imenom je znan po vsem svetu — je najnormalnejši človek kar sem jih kedaj videl. Tako normalen je, da izgleda abnormalno, kajti normalnost Chaplinove vrste je nekaj izrednega. Vzemite vsa velika imena iz zgodovine, imena mož, ki so dosegli slavo že v dobi svOjega življenja, pa boste videli, da so vsi le malo znani v primeri s tem filmskim igralcem. To je najbolj znan mož na svetu, pri tem pa mož, s katerim se je najtežje seznaniti. Navidez išče Chaplin neprestano prijatelje, a jih ne'more spoznati, ko jih sreča. To je neviden prepad med njim in najnavadnejšimi stvarmi življenja. — Chaplin jemlje sam sebe resno in sicer vedno in ne samo včasih, kakor drugi. Ob neki priliki mi je dejal, da izkažejo svojo vrednost najboljše oni ljudje, ki znajo odgovoriti na vprašanja: »Kako uporabljate svoj prosti čas?« »Odgovor,« je dejal Chaplin, »bo Vam takoj razkril mišljenje človeka. Oni, ki stremijo navzgor, se bodo prostega časa vedno koristno posluževali in sicer posredno ali neposredno. Ljudje brez stremljenja pa izrabljajo svoj prosti čas brez vseh načrtov«. Chaplin se je sam izobrazil. Svoje mu zikalično znanje si je pridobil v prostem času in njegovo intenzivno zanimanje za vse, kar je v zvezi s filmom je neomejeno. Njegova ljubezen do glasbe je naj-prirodnejša stran njegovega značaja. Njegova ljubezen do glasbe je individualistična. O nekem klasiku muzike je dejal: »Ničesar prisrčnega nima, zato ga ne maram«. V humorju tega velikega igralca ni niti trohice priučenosti ali šablone. Vse je prirodno, duhovito in izvirno. Šaljivih izrazov nikdar ne išče, temveč oni hrumijo sami iz njega. V Chaplinovem značaju je tudi črta, ki je neovrgljivo znamenje in dokaz njegove visoke duševnosti. Pri vseh njegovih uspešnih filmih in pri vseh filmskih organizacijah, v katerih se je udejstvoval, so že bili ljudje, ki so se skušali kolikor le mogoče okoristiti. On se pa še z nikomur ni sprl radi tega, ker smatra take spore za nečastne. Nikdar še ni bil malenkosten. Mož je velika u-ganka. Chaplin je britanski državljan, četudi živi v Ameriki. Ameriko ima -ad, ljubi pa Anglijo. Nekoč, ko je govoril o obeh državah, se je tako-le izrazil: »Sistem kast v Angliji je zelo škodljiv, naravnost pogubonosen. Pomislite, kako naj se človek iz nižin življenja prerije navzgor, da ne bi pri tem napravil nobene škode!« Cesto mora imeti človek usmiljenje s tem umetnikom, pa naj se sliši to še tako čudno. Veliko ima in vendar premalo. Vsa njegova slava in vsi njegovi u-spehi ga ne morejo odškodovati za izgubljeno vero v ljudi, katero mu je vzela usoda ob raznih prilikah. Velik humorist sveta je obenem tudi velik samotar. 'I 7 ; Spari BRK - Ra pid Z:0 (l:o) SK Rapid je povabil za včeraj k sebi popolarno moštvo GAK, prvaka Gradca. Ako je publika pričakovala ekshibicijske igre, je morala prav razočarana zapustiti igrišče. S to tekmo je GAK sigurno žgubif veliko na svojem ugledu. Sp )zua-lo se je tudi, da razlika v znanju med mariborskim in graškim moštvom ni več tolika, kakor je bila še pred leti. Kar se kombinacije tiče, skoro ničesar ni bilo videti. Samo brezmiselno suvanje žoge! Rezultat je absolutno nepravičen. Boljše moštvo Rapida se je moralo ukloniti ne boljšemu znanju* temveč,sreči gostov. Rapid je predvedel posebno v prvem polčasu, dokler je še Laci sodeloval, jako lepo igro; po njegovi poškodbi, ki si jo . je popolnoma po lastni krivdi pridobil, pa je igral napad zelo raztrgano. Krilska vrsta je bila jako dobra. V prvi vrsti je omeniti Pernata Ervina, ki je imel naj močnejšo nasprotno stran Gaber - Rein-talu. To nalogo pa je izborno rešil. — Brockl je jako soliden sredni krilec. Tudi Lešnik Matija je dobro izvršil svoj posel. Obramba je bila dobra, posebno Barlovič. Pelka zadene krivda na prvem dobljenem golu, pri drugem mu je bil zastavljen razgled. Rešil pa je več jako kočljivih situacij. Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: GAK: Hergesell, Wicher, Cesnig, Lamot, Stany, Eichler, Romich, Ptacek, Reiter, Gaber, Dr. Reintaler. Rapid: Pelko, Kurzman, Barlovič, Lešnik Matija, Brockl, Pernat Ervin, Letnih, Lešnik, Lasz-lo, Klippst&dter, Wenko, Perat Emil. Kratek potek igre. Rapid napada in je v premoči, kljub temu zabije Gaber v 10' prvi gol za goste. Premoč Rapida traja dalje v 15’ eksekutira Barlovič prosti strel, katerega Hagesell krasno brani. Proti koncu I. polčasa ima Pelko priliko da se izkaže. Drugi polčas začne s 'premočjo Rapida, do izenačbe pa ne pride. Zadnji 20 min. prevzamejo gosti ini-cijativo in močno oblegajo. Kazenski strel tik pred kazenskim prostorom spre meni Wicher v 36’ v drugi gol za goste. Wenketu se še enkrat nudi ugodna prilika, v odločilnem momentu pa zgubi žogo. Priporočamo sodnikom, da naj strožje kaznujejo naskakovanje. Rez. Maribor—rez. Rapid- 3:3 (3:2). Druga prvenstvena tekma rezerv je končala pred gornjima kluboma v poteku igre primerno neodločeno. Maribor je predvedel v prvem polčasu lepo kombinacijsko igro in je bil ves čas v vidni premoči. Po odmoru pa tega moštva ni bilo več spoznati. Postalo je žrtev tempa. Rezerva Maribora potrebuje ostrega kondicijskega treninga. Rapid je bil v drugem polčasu boljše moštvo, ki je obvladalo situacijo. Sodnik g. Torino je bil glede foulov preveč popustljiv. — Tako ima trenutno Rapid 3 točke, Maribor 1, Svoboda nobene, Železničar še ni igral. Zagreb: prvenstvo ZNP : Gradjanski (Zagreb)—Marsonija (Brod) 4:3 (3:1). Vse ostale prvenstvene tekme so bile radi slabega vremena odgodene. Ljubljana: prvenstvo Ilirija—Hermes 6:2 (3:1), Jadran—Reka 4:1 (1:1), rez. Ilirija—rez. Hermes 7:1; prijateljska Svoboda—SK Celje 6:1 (4:0). Gradec: prvenstvo Sturm—Sportklub 3r2 (2:2). Celovec: prvenstvo KAC—Rapid 7:1 (0:0). Praga: meddržavna CSR—Madžarska 6:1! Gledalcev 20.000. Sodnik Gdbel z Dunaja. Oslo: meddržavna Nemčija—Norveška 2:0 (1:0). Gledalcev 15.000. Belfast: Anglija- Irska 5:0. 0 m ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO Hazensko Prvenstvo. Včeraj bi se bila imela vršiti prvenstvena tekma družin SK Maribora in SK Ptuja. Ker pa Ptujčanke tudi to pot niso nastopile, je dobila sedmorica Maribor zmago 6:0 par forfait. Kakor čujemo, se je odločila tudi družina SK Mure v Murski Soboti, da prepusti zmago Mariboru brez boja. V slučaju da se ti rezultati verificirajo, je ISSK Maribor tudi letos ha-zenski prvak mariborskega okrožja in igra v nedeljo prvi finale z Ilirijo v Ljubljani. — Z letos na novo uvedenim načinom prvenstvenega tekmovanja po o krožjih je ambicijoznim družinam ža vzeta vsaka prilika regularnega igranja Ta klub sploh ne nastopi, drugi v zadnjem boju odpove itd. Podzveza bo morala tu najstrožje nastopiti in napraviti red, ker se s takim postopanjem klubov ubija Še to borno zanimanje za hazenski šport. Družina ISSK Maribora sc bo poskusila v nedeljo s prvakom ljubljanske-kega okrožja in bo morala nastopiti to pot, ne da bi sama vedela kolike so njene moči, ker ni igrala po počitnicah niti ene tekme. Radovedni smo na stališče LHP. Lahka atletika. V medmestni lahkoatletski tekmi L jubljana—Zagreb, ki se je včeraj vršila na igrišču Concordije v Zagrebu, so prvič zmagali Ljubljančani 78:64. Tenis. V meddržavni teniški tekmi je zmagala včeraj v Monakovu Nemčija nad Avstrijo 8:3. Gledalcev je bilo 3000! Odstop sodnikov. Nogometna sodnika Babič in Kovačevič sta se zahvalila za čast sodnikov, ker jima zasebne prilike onemogočajo opravljanje tega posla. Kolesarski prvak države. Včeraj se je vršil finale za prvenstvo države v kolesarstvu. Proga: Zagreb— Novo mesto—Zagreb 140 km. Kljub sla bemu vremenu so bili doseženi lepi časi. Prvak je Bauch (Gradjanski) 7.01.38. Drugo mesto je zasedel Ljubič (Sokol, Bjelovar), tretje Sabljinovič (Železničar, Zagreb). Kje so najbo!| srečni ljudje? Angleški potnik Seton Karr, ki je prepotoval vse dežele, je na nekem predavanju na znanstvenem kongresu pripovedoval, kje žive najsrečnejši ljudje. Po njegovem mnenju žive najsrečnejši ljudje v oddaljenih in zapuščenih krajih. Kdor je potoval po Afriki, ie pripomnil. je takoj opazil, da so telesno najmoč-j nejši in najlepši ljudje med divjimi plemeni, kjer še ni civilizacije. Prirodni pogoji življenja in prirodni zakoni so izločili slabotne in bolehne in ostali so samo najboljši, ki se množe. Napram tem zdravim in krepkim ljudem je povprečni mestni prebivalec jako žalostna figura. Vse izkušnje med temi prirodnimi ljudmi kažejo, da so pri njih pogoji za srečo neprimerno boljši kakor pri nas. Zato se more reči o njih, da stojč na višji stopnji nego mi, ako se vzame za merilo doseženega napredka množina sreče. Nedavno je bil pri nekem tekmovanju za najboljšo definicijo sreče nagrajen odgovor, da je najsrečnejši človek oni, ki ima* najmanj želj. Ako je to res, potem so divjaki najsrečnejši ljudje na svetu. ,, Hitrost Iastaufc V Antwerpenu je neki trgovec na zanimiv način ugotovil hitrost lastovic.1 Lastovico, ki je že leto za letom gnezdile pod njegovim krovom, je izročil u-uredniku, ki se je odpravljal v Pariz ter, vzel seboj več golobov-pismonoš. V’ Campiegnu so z golobi vred točno ob šestih izpustili tudi lastovico. Golobi so precej časa krožili, da se orijentirajo, la-j stovica je pa takoj odletela proti severu. Ob sedmih in 8 minut je bija zopet v, svojem gnezdu vAntwerpenu, dočimje, tja prispel prvi golob šele ob 10.15’. Lastovica je preletela v eni uri in 8) minutah 237 ali na uro dobrih 200 kikH, metroife- Sfra* t MarftoreJ?! V F 'Č H R N T K .Tufra MKmmmmMmmtismmmmuamBmmtmamm V Mariboru, 'dne 2* IX. f9?8, Edgar Waliace: Žaba z masko (The Fellowship with the Frog.) Cez pol ure je dospel filozof. »Gospod Elk Vam bo nekaj povedal, kar bo v par dneh najbrž itak splošno znano,« je dejal Dick. Elkov uradnik je bil kot žaba aretiran«. Johnson si je dal razložiti, kdo je Bal-der in Dick mu je poročal o obisku starega Maitlanda v Sloughu. Johnson je zmajal z glavo. »Nikdar nisem slišal, da bi imel Mait-land prijatelja s tem irrtenom,« je dejal. »Balder? Ne, nikdar nisem slišal!« »Imenoval se je tudi Collet-Banson,« je dejal Dick. »Da, tega pa poznam prav dobro! Ta je večkrat obiskal Maitlanda v uradu in to navadno pozno zvečer. Maitland je trikrat na teden celo noč v uradu pri delu, ko odidejo vsi uradniki, je dejal Johnson. »Da, — da — bil je velik, lep človek kakih štiridesetih let«. »Da,« je dejal DiciL Avto se je takoj našel. Bleda gospodična se je v zadregi ozirala naokrog. m Šolske knjige ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE in osnovne Sole ter SOL. POTREBŠČINE dobite V KNJIGARNI TISKOVNI ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C 13 »Da bi le našla kakega znanca! Ne bi se rada vozila sama domov, Bojim se, da ne bi omedlela.« »Če ste zadovoljni z menoj,« je dejal nadpaznik z vso prisrčno resnostjo pomočnika sin zaščitnika osamljene ženske, »Vas od srca rad spremljam.« Zadel ga je dolg pogled ginjenosti in hvaležnostj, sprejela je njegovo spremstvo ter ke opravičevala, ker mu povzroča trud in zamudo. Stanovala je v prelepem stanovanju. Nadpazniku se je zdelo, da še nikdar ni videl tako lepe dame v tako primerni okolici. Rad bi bil še videl, če si je poškodovala nogo, a je prišla že sobarica. Ali ne bi hotel malo whisky-ja s sodo? Ali ne bi hotel morda kaditi? Postregla' mu je z enim in drugim in nadpaznik se je toplo in široko razgovoril. Pripovedoval je največ o sebi in zdel se mu je silno lep večer. »Zelo sem Vam hvaležen, gospod Bron,« je rekla pri slovesu, »ker ste mi žrtvovali toliko časa«. »Če je to žrtvovanje, potem je to nekaj zelo prijetnega«. Z ljubkim smeškom je odvrnila: »Pa pridite zopet jutri, da vidite, kako sem prestala z Vašo pomočjo vso nezgodo!« Skrbno si je zabeležil naslov samotne hišice na B!oomsbury-cesti in ko je drugi večer zvonil, ni bil več v uniformi. Ob desetih je odhajal v ekstazi kot mož, ki govori sam seboj ter sanja zlate sanje. Kajti »vonj njenih čarov« — kakor ji je pisal — ga je prevzel. Deset minut je pa prišla iz .hiše dama, skrbno zaklenila vrata ter stopila na cesto. Mož, ki je šetal ob drugi strani ceste, je vrgel proč svojo cigareto. »Dober večer, gospodična Bassano,« je pozdravil. Obstala je. »Mislim, da se motite,« je dejala rezkd... »Nič se ne motim. Vi ste gospodična Bassano in nagovoril sem Vas, ker sem Vaš sosed«. Tedaj ga je šele pozornejše pogledala. »O, gospod Broad,« je dejala malo prijaznejše. »Ravnokar sem obiskala bolno prijateljico.« »Da, slišal sem to. Vaša prijateljica ima prav čedno stanovanje,« je menil ter korakal ob njeni strani. »To stanovanje sem hotel že sam najeti. Težko je najti prijetno opremljeno stanovanje. Da, pred enim tednom sem bil tu. In tedaj tudi, ko ste se skoraj ponesrečili.« »Ne razumem Vas!« je rekla Lola. »Resnica je,« je nadaljeval gospod Broad, »da sem se hotel tudi sam seznaniti z gospodom Bronom. Vestno sem že dalje časa študiral osobje penton vilske jetnišnice in napravil sem si tudi seznam zgovornih mladeničev. Dosti denarja me je to stalo. Gospod Bron govori posebno iz duše. V Hammer-Smithu obiskuje plesni klub in poznam celo dekleta, katerim dvorjani. Vi niste edini ogenj njegovega srca«. Lola se je tiho smejala. »Kako pameten mož ste, gospod Broad,« je rekla »To pa ni res, da bi se toliko zanimala za jetnike. Za koga se pa zanimate Vi?« »Čemu vprašujete! Številka sedem je vendar v ječi v Pentonville.« je dejal Broad z nasmehom. »Takoj se mi je zdelo, da je tudi Vaš prijatelj.« »Številka sedem?« Lolino začudenje bi vsakega drugega moža prepričalo, Bro-ada pa ni moglo. »Mislim, da je to v neki zvezi z žabami.« je rekla »Res je,« je odvrnil Broad. »Ponudbo bi Vam stavil, gospodična!« »Ponudite mi najprej avto, trudna sem,« je dejala. Ko sta sedla v avtu, je Lola vprašala: »Torej, — kaj je s ponudbo?« »Toliko Vam ponujam, da lahko zapustite Anglijo ter par let kje drugje mirno živite, dokler stara Žaba ne zaigra. Zaigrala, izgubila bo pa gotovo. Dolgo časa Vas že opazujem in ne vzemite za predrznost, če Vam rečem da Vas imam rad. Nekaj posebno pri vlači fi-vega imate — ne, pustite, da povem; ne mislim Vam dvorjanih. Rad Vas imam s sočutjem. Ne bodite užaljeni, a jaz nočem, da bi trpeli škodo na katerikoli način.« Zelo resen je bil. Spoznala je njegovo odkritosrčnost in sarkastične opombe, ki jih je imela že na jeziku, so ostale neizgovorjene. (Dalie Drlhodniič.) **•* MaMJj«* p«ar*- domina m nMiMt« 0bttswtr«: »Mtu baMda 90 p. najmanj«! Binaek Dl« O-— • Ž•*!**•. dopi—in •*!«. "* « trfcvofceg« aff retonnmaga (Mfeja: vaaka baanda 50 p. najmanj« hkmIi Dm K>'— Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni prt Nič &. Tichy, Maribor, Sloven-ska alica 16. XX. Mirna družina brez otrok išče za takoj sobo s štedilnikom ali sobo in kuhinjo. Plača dobro. Ponudbe na upravo lista pod »št. 1774«. Opremljeno stanovanje dve sobi in kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam mirni stranki v najem. Naslov pove uprava »Večernika«. 1778 Triko svilo 140 cm široko za obleke in perilo & Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor. Xf!I . Sobo v sredini mesta oddam s 1. oktobrom 1.1. Naslov pove uprava lista. I793 Koncert kvarteta Richter dne 25. septembra v restavraciji »Vetrinjski dvor«, Maribor. Se priporoča sl. občinstvu Hinko Kosič. ^_______________________________________ 1S06 Meblovano sobo in prazno, lepo in čisto s posebnim vhodom v gornjem delu mesta išče za takoj boljši gospod Ponudbe ra upravo lista pod »Oskrba«. ]^>q5 Meblovano sobo z električno lučjo pri glavnem kolodvoru, oddam. Aleksandrova cesta 57 priti desno. i802 Inženir brez otrok išče stanovanje s tremi sobami za november ali december. Uspešno posredovanje se plača. Ponudbe pod »Inženir« na upravo lista. 1706 Ni Vam treba kupiti Oglejte si le največjo, iz 150 različnih vrst sestoječo zalogo k 1” Z f\ 31 pri tvrdki L. Ornik, Koroška c. 9 in našli bodete to kar rabite. Začudile Vas bodo izredno nizke cene in ugodne plačilne olajšave 1737 Le urnol Le urnol ki namerava na rea moderni način, od plačevanju najnižjih prispevkov skleniti kiko žlvljensko, nezgodno, požarno ali vlomno zavarovanje In hoče biti zanesljivo dobro podučen In postrežen, naj se obrne z zaupanjem na 9. Kraus, zav. tajnik Maribor. Aleksandrovo c. 24 ir.-«, a«* Hodna trgovina ANTON PAŠ Maribor, Siovanaka ul. 4 Potrebščine za krojače In šivilje V KAVARNI EVROPA dnevno krasen spored V slučaju slabega vremena bo jutri v nedeljo 23. t. m. ob 16. uri velika družinska predstava s koncertom. 1794 25. septembra do 2. oktobra 1928 Svetovni velesejem, na katerem so zastopane vse države in narodi Znlkana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 26 %, Čehoslovaška 33%- AvaMfla 25%. 1776 Pojasnila (n legitimacije -»»je- čehoslov«š|d konzulat, Ljubljana. Alom* Co«*:0itny, Ljubljana Aleksandrova c., Matino«*,,« tiskarna, Maribor Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Broicviv Mariboru. Tiska Mariborska ‘Iskanja d. <1 oredsuvRik Stanko Detel« v Mariboru.