136. številka. Ljubljana, četrtek 18. junija. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avotro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold «a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za Dosilianie na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol '"** ,n —M *- -------»- -•*"-•»- - ta za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za Četrt leta 2 stopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — _ Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. a tuje aezeie za ceio leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah t leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-r. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača stempelj za 30 kr. čajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Prememba v vojnem ministerstvu. Čisto na tihoma, prav čez noč so se vršile na Dunaj i in v Pragi premembe, ki bo morda večje politične važnosti, nego se na prvi pogled misli. Kuhn je od vojnega ministerstva odstavljen in na njegovo mesto pride general Koller, ces. namestnik na Češkem. Ta kos ministerske krize se je vriil tako tibo in naglo, kakor Hohenvvartovo za ministra. Ministra Aueraperga in Lasserja niti na Dunaji nij, in „P. L." trdi, da tudi An-drassv nij nič vedel o teb premembah. Torej izhajajo iz inicijative cesarjeve. Vse dunajsko novinarstvo, celo najbolj oficijozoo, je iznenadjeno, da strogo u h t a v o v e r u i Kubn brez parlamentarnega uzroka naglo pade, in daje češki namestnik baš tisti trenotek pred volitvami na Češkem od svojega mesta poklican in glavni organ ustavovercev preplašeno vpraša: „ ali bo bode upornim elementom počasi pot naredil za sporazumijevanje? Ali je odpoklic Kol-lerja uvod za spremembo političnega i is tema?" Tega bojazljivega vprašanja si ustavo-verni listi ne upajo zanikati, kar je tembolj Čudno od njih, ker so baš zadnje dneve zopet in zopet ponavljaje trdili, da je zdanji sistem proti Slovanom tako utrjen, da ga nobena sila ne upogne. In zdaj, kakor Črez noč narejena sprememba v vojnem ministerstvu vse strahove vzbuja v ustavovernem ta-borji? Pač mora tu slaba vest govoriti in zavest vladati, da je poslopje z ustavoverno volilno reformo zidano, vendar po sredi bolj trhlo, nego se celo vidi in ve. — Kuhn je bil ustavoverec, to je ud klike, ki si to ime nadevlje, z dušo in telesom. Ko so skrivne intrige Hohemvart - Schiiff la vrgle, sodeloval je tudi Kuhn. Tudi pravijo, da je v vojsko širil liberalen duh, ker je precej odveč, ker vojska naj ne bo ne klerikalna ne liberalna, nego dobro organizirana. Za to je pri ustavovercih v velicih čislih. Vendar se zdi, da v možu ne tiči dosti. Pre-osnova ali reorganizacija naše vojske se dela uže šest let po Kuhnom, pa pravijo, da še zdaj nij niti toliko organizirana, da bi Avstrija na zunaj prosto roko imela; Francozje so v poldrugem letu več storili nego Kuhn v šestih, to je najbrž pravi uzrok, da je padel. Kar se Kollerja tiče, pač ga hvalijo ustavoverni listi močno kot svojega, a vendar nijso zadovoljni, da pride na Kuhnovo mesto. Pravijo, da je na Češkem, proti trmaBtim Cehom nenadomestljiv. In res ga slavni „ehabrus", vojaška ukvartiranja v Kolinu, prepovedovanje taborov in političnega delovanja sploh, nepozabljivega dela. Ali opaziti je, da v zadnjem času je Koller bil tih postal na Češkem, in dalje je faktum, da — nij nič opravil, češke opozicije nikakor ne zmanjšal tem menj uničil. To je vendar sam najboljše videl in moralo mu je prepričanje dati, da je tam treba kompromisa in pobotanja kjer odločne zmage ali premage mogoče nij. In kot vojni minister bode še najbolj vedeti moral, da le z zedinjenimi močmi zedinjenih narodov more Avstrija trdno armado na noge postaviti. Ako ima nova sprememba vojnega ministra poleg Kuhnove nesposobnosti tudi kaj političnega pomena, kar želimo ali ne vernjemo trdno, da si je to verovati tudi „Vaterland" precej pripravljen, naj bode v baš gori navedenem smislu. Palacky o Nemcih in Slovanih. (Konoc.) V Bachovi reakcijski dobi pak so veliki posestniki na vso moč tožili ravno Čez nas, kot edino „zares nevarne revolucionarje",, ker smo z izvršenim principom odšodovanja vpeljavo robote za zmeraj nemogočo storili. — Tako sodijo vedno ljudje, ki se dajo voditi strastim. Dandanes na Češkem nij več fevdalne stranke: stari takozvani kmetoderci so hvala bogu izumrli, mlajši zarod pak se je modernim razmeram in nazorom dobrovoljno vdal. Ultramontancev je pri nas, žali-bog, v vseh stanovih in razredih družbe precej. A ako se tudi mene k njim šteje, moram s krščansko krepostjo klicati: Gospod! odpusti jim, saj ne vedo, kaj govore. — Kakor znano, jaz nemam uzroka duho-venstvu biti posebno prijazen. Nemci sploh pred malo leti nijso bili tako predrzni in poželjivi, kakor od zadnje vojske Pruske nad Avstrijo in Francosko. To bo bile, pravijo, nemške zmage, in Nemci so se zdaj kot take pokazali, katerih se ne more zmagati. Njihova vojna pohlepnost pridobivanja in vladanja m- to od takrat jako urno, in oni mislijo, ne le Slovani, nego ves svet se mora v prihodnje njihovi volji podvreči. Oni so pač hegemoni v Evropi. Za kako dolgo? To se ne da določiti uže naprej. Njihovi predniki, Francozi, ki so bili akopram ošabni, v OBobnem občevanji ipak vedno udvorljivi, da, večkrat ljubeznjivi, obdržali so hegemonijo dokler je ime Napoleon imelo kakov čar. Nemci pa bodo sč Ljubica Tizianova. (Historična novela.) (Daljo.) Tizian se maskira in takoj ga odvedejo. Drugi del oboroženih beričev spremlja Lavro Cenci, ko se je zakrila v kapuco z gostim pajčolanom. — Vsem navzoč ni m velevam, da o celem dogodku molče! kriči Audrea Donato. — Moj gospod! jaz sigurno ne bodem izdal, daje bil nocojšnjo noč Karol V. tu. in da se je seznanil z vami! pravi monarh z mrzlim porogom. Čez nekatere minute slišijo se vesla dveh gondol, ki sti na razne strani hiteli v lagune. — Kaj menite, vojvoda! vpraša Karol V. Bi-li ne bila vaša dolžnost, kot vitez hiteti na pomoč tej prekrasni a nesrečni dami? Alfonzo molči. — Traki, ki jih nosi signora Lavra Eu-8tochio, kažejo višnjevo in srebrno, nadaljuje cesar. In za boga! nemate-li vi višujevo-srebrne rokovice za vašim klobukom. Nikakor si ne želim, da bi moral o enem mojih strič-nikov slabo misliti. I>ehko se puštane kakej dami nezvest, a onečastiti ne še nij treba; in če se ima ščit, barva v grbu, kakor ga imate vi, nikakor ne uvidim, kako se morete odtegniti dolžnosti ter je ne spolniti hoteti. Vojvoda išče zmešan z roko svoj baret, kakor bi namerjal rokovico Lavre Eustochio ž njega iztrgati ter jo zakaditi k 11 um. A takoj si pomisli in ponudi pazduho svojej v solzah topeči se ljubici. — Dovolite, da vas sprejmem v vašo palačo v Ferarro, signora, reče Alfonzo mrzlo: Ta h te sigurno na najnepriličnišem mestu. Obrne se proti cesarju in naklone se mu globoko, a ta mu poda z odkritim pogledom svojo roko. — Nadjam se, da vas skoro pohodim, Btričnik, pravi Karol in do takrat naj starejša ljubezen pride do svojega prava in do svoje neutaljive lasti. Ordelafii zapusti dvorano z odhajajočim parom. — Nu, sestra Marija, nagovori cesar svitlorumeno damo, ki je resno in mirno opazovala burne nastope. Kako se ti dopada oni, ki so ti ga opisovali kot vzor ljubeznivosti ? Vaše veličestvo, nadjam se, da nemate na misli, postaviti me kot tretjo, kateri je vojvoda Ferrarski podaril svoje srce, odvrne mu princesinja dostojanstvom. — Het praatjen is fry! Govoriti je prosto ! mćni Karol, z vidno radostjo drhtaje si nežni roki. Eden snubitelj manje olebča volitev in zmanjšuje muko! Nij-li res, Marija? Princesinja, ki jo je vkljub njenemu protivenju cesar kralju ogerskemu namenil, omolkne. svojo olabnostjo in izterjevanjem vse svoje sosede opozorili, da bodo držali za orožje. Uče me skoraj na neverjeten način, da neizogibni svetovni boj med germanizmom in slavizmom le zaradi tega nij vnel se, ker obče občudovani državnik, mož it krvi in železa trenotek nij spoznal Se za ugoden. Slovani boja ne bodo provocirali. Naj se potlej bojna sreča nedoločno zdaj sem zdaj tja nagiba, končno, tega sem si svest, bode obilno Število sovražnikov v vzhodu in zapadu Nemce vendar stlačilo; in priti zna tudi čas, ko se bode celo spomin na slav-Ijenega in ženijalnega moža s petimi milijardami od Nemcev samih preklinjal, — kadar bo bode namreč onih petero milijard z obrestmi vred moralo nazaj plačati. Da nemškutarji, ki v Avstriji vladajo, v svoji prirojeni ošabnosti in domišljani velikosti vse poskušajo, da bi nam Slovanom življenje ogrenili, da bi sedanje žalostno stanje Se za dolgo vzdržali, to se gotovo prav izvrstno vjema s planom onih, ki nobene nujnejSe naloge ne poznajo nego „tra-vailler pour le roi de Pruese". Toda ali nij več Nemcev pri nas, katerim bi ležal na srci obstanek Avstrije, njena moč in velikost, njen poklic in njen svit? Ali je cela zgodovina, večstoletna družba z drugimi narodi ob Donavi le neprijetne utise pustila? Ali se ima ljubezen in udanost za uže dosta težko obiskano dinastijo tudi tam izgubiti, kjer ta ne kaže drugega kakor ljubezen in blagohotnost ? Ali se ima tragični izgled Otokarja VI., kateremu je nemcoljubnost, ki jo je očitno kazal, katastrofe 1. 1276 in 1278 tudi v naših dneh ponoviti? Jaz zares komaj razumejem, kako je Avstrija, pri le nekolikem razumu in dobri volji v tako obupne razmere mogla priti. Ker pak besede tukaj nič ne pomagajo, ne preostaje mi na konci drugega, nego globoki vzdihljej : Bog poboljšaj 1 Politični razgled. Notranje dežele V Ljubljani 17. junija. V notranji politiki so spremembe v vojnem ministerstvu edini važen predmet. O tem govorimo na drugem mestu. Tu nam je Se poročati, da je razen osobe ministrove, DruStvo se razide k pokoju. A cesar pozove viteza Aretina k sebi. — Gospod gazda! pravi on. Kje je ostala slika Lavre Cenci? Jaz ničnim, da bi bilo za nesrečnega slikarja basno, če mi jo blagovolite izročiti. Pietro otvori omaro ter izvleče na okviru razpeto sliko. Bila je to podoba Lavre Cenci, ki jo odeva plašč iz kožuhovine, zakrivajoč razkošno kviško kipeča nedra. Cesar veli sliko rešiti raz okvirja, jo zvije potem lastnoročno ter jo odda. svojemu slugi. — Shrani jo dobro, Jan, reče mu v ho-landščini. Ti še nijsi dobil dražjega zaklada v roki. Gondola gazde Aretina se mora dove-slati do stupnjic, po katerih se pride na suho in v vilo i cesar stopi v njo spremljan po holandškem slugi. Takoj da veslarjem povelje, peljati ga proti mestu, nad katerim se je baš solnce vzdigovaio v vsej svojej krasoti. tudi Sef generalnega Itaba nov; imenovan je zato general b. John, Kuhn pride v Gradec za komandujočega generala, baron Josip Philippovič pride za komandujočega generala v Prago, baron Franc Philippovič za kom. generala v Brno, cesarski namestnik Weber za namestnika v Prago (na Kol -lerjevo mesto.) John je samostalen kot ief generalnega Štaba, a dozdanji „vodja" gen. štaba Galino, je odstavljen. Tudi načelnik prezidijalnega urada vojnega ministerstva obrat Dumoulin je odstavljen in pride na njegovo mesto generalmajor Stranski. Torej so premembe velike in pomenijo marsikako premembo dozdanjega vojskinega sestava. Ker pride Weber iz Brna v Prago, — pač Se men j verjemo na kak „ausgleicb", da si je Weber le birokrat, ki je služil Giskro tako kot Hohemvarta ali Lasserja. Klerikalni vCvh" je obetal, kako se bodo češki Škofje konfesijonalnim postavam ustavljali. A zdaj je isti list prisiljen povedati, da je le humbug delal, kar ga nobeden Škofov nij pooblastil take namene proglašati. Proti socifaino'ftetnokratičnint delavcem ali delavskim „ vod jem" bode država začela zopet ostro postopati. Te dni so zaprli znanega vodjo delavcev Scheua v Pragi in oficijozi trdijo, da so našli pri njem pisma, ki ga bodo spravila pred kazensko sodnijo. Vitanje države. Sš-hski oficijelni „ Vidov dan" razglaSa imenovanje državnega svetovalca Zukiča za srbskega agenta na Dunaji. Vrancoslea narodna zbornica je predlog levega centra glede proklamiranja republike s predsednikom Mac-Mahonom zavrnila na ustavno komisijo, ter je nujnost predloga sprejela s 345 proti 341 glasovom. Analog predlog Lamberta se je tudi izročil ustavni komisiji. Larochefoucauld je prinesel predlog za ustanovljenje monarhije. A narodna zbornica ga nij pustila izročiti komisiji. Vlada se debate nij udeležila, nego je zbornici prepustila popolnem svobodno delovanje. Mac-Mahon je več departementov dejal v obložen stan. fipttnjski list „Imparacial" pripoveduje, da je Concha mislil napasti Estello, a ker dež ne neha, moral je to odložiti. Kar listični bataljoni v Guipuzcoi se branijo biti pokorni. Kakor „Diario Espanuol" zagotavlja, je don Karlos dal 18 podčastnikov postreljati, ki so v Tolozi šuntali k uporu. Won M£nriosov vojni minister general Elio je v Pariz prišel in ostane nekaj dnij tam. Namen njegovega popotovanja se leliko ugane. Uže nekaj dnij sem se kar listični marquis de Valdespina zastonj trudi, na Francoskem posojilo dobiti. A zastonj. Angleški bankirji so, kar je Bilbao padla, Gondola cesarjeva obstoji pri velicih stopnjicah doganskih, ki so bile uređene za pristanje. Cesar gre navzgor, spremljan po svojem slugi proti velicemu portalu palače. Tu stoje dragoceno opravljeni in z jakim orožjem oboroženi severno-nemški mezdniki na straži. Brez ovire puste ti velikani cesarju priti v predvežo, kjer so stražili Pelo ponezi v turškej noši. Tu nij bilo nikjer zatvorenih vrat. Glavar republike bil je o vsa-kej uri po noči in po dnevi na vslugo tudi najnižjemu, kedar je potreboval njegove pomoči. Stoprv v notranjih sobah okroži cesarja straža štirih zamolklih zamorcev z golimi meči. Peljejo ga v predsobo dožetovo, kjer je sedel Andrea Donato, globoko v misli utopljen, nepremakljivo v oblazinjenem stolu. Nobile odskoči ter pozdravi cesarja. — Peljite me k vašemu vladarju, signor! i — Veličestvo! Vaše zahtevanje napol-j nuje me turobnostjo, odvrne kavalir. Njega vzvišenost predseduje v tem trenutku malemu svoj iakeljček zadrhnili, Francozi tudi nočejo tja posoditi, ker se vrnitve nij nadejati, in zato je šel Elio sam v Pariz, a vendar težko da bi kaj priberačil. Y seji druge belgijske komore j« finančni minister izrekel, da ne misli davka za sladkor provizorično odpraviti, da pa je treba reforme glede pobiranja tega davka. Obnovljenje sladkorne konvencije s Francosko nij več ugodno in vlada nema motiva za to. \'rin ik* zavezni svčt je začel debato o državnih pravnih postavah, k čemer sta Saksonsko-Vajmarsko in Prnsija oglasila se z novimi poboljšavnimi predlogi. Civilni zakonik in revidirani trgovinski zakonik bo-deta po končanem prvem branji objavila se. Kritike o tem, kakor tudi opazke posameznih vlad se bodo uradno sestavile, da se bodo pri drugem branji obziralo nu-nje, in potem začne zavezni svet o osnovah obeh zakonikov posvetovati se. Civilno-zakonsko postavo bode državni kaucelar v bodoči jesenski Hesiji predložil. — Med tem pa je splaval zopet projekt o „generalnom sekretarijatu za državo" na povrSje, a potlačili so ga kmalu in na njegovo mesto ima stopiti pod vodstvom generalnega poštnega direktorja Štefana državno prometno ministerstvo. Ta ima državni železniški urad, kakor tudi do sedaj kaucelarskemu uradu podredjene resorte poštne in telegrafske uprave v eden urad zediniti. M)an*ko ministerstvo je podalo soboto svojo demisijo, katere pak kralj nij sprejel. Dopisi. Iz HeiiffSa 16. jun. [Izv. dopis]. Denea zjutraj je umrl nenadoma znani mengiški Župan g. Dolenec. Šel je po opravkih na Brdo, tam ga zadene mrtvud in pripeljali so mrtvega domov. Pokojni je bil pred nekoliko leti Se učitelj v Mengšu. Pečal pa se je razen z učiteljstvom z raznimi opravili, ter si pridobil precej premoženja. Ko so se upeljr.le nove šolske postave, popusti učiteljstvo, katero z njegovim odstopom nij ravno škode trpelo. Znan je bil navadno kot nemškutar, vendar je zadnja leta jel spoznavati, da tako ne more dalje, popusti svoje popreSnje mišljenje, ter jame po moči slovensko pisati, akoravno mu je slovenščina bila precej trda; kajti bil je učitelj stare Šole, iz med tistih, ki se slovenskega pravilno pisati nikdar učili nijso, akoravno so delovali na slovenskih šolah. Bil je tudi ud svetu, ki ima soditi odvedenje signore Lavre Cenci. — Tedaj pridem baš prav, mćui cesar. Objavite me pri slavnej gospodi. — Naj milostivejši cesar! ne drznem se biti vam na slugo. — Nu, pokažite mi tedaj le vrata sobane, kjer je zbrana gospoda, za drugo hočem jaz biti odgovoren. — Muley, pravi Donato enemu Etijop-čanom, pokaži sveto sobo. Zamorec gre naprej in kaže s koncem svoje sabl,euke na temno-rudeče zagrinjalo iz baržuua, ki je bilo bogato upleteno se zlatom. Karol V. prime za en konec ter mrmra: — Ce bi ne bil v Augsburgu, bi za boga ne vedel, kje bi se dobila nalična, dragocena tkanina. Ce ljudje tu oblast sve-tovalstva toliko drago uporabljajo, bi vendar rad slišal, koliko dobička bi si iz cesarjeve oblasti in vzvišenosti napraviti drznili. Poru-gajoče smehljanje igra vladarju okolo ustnih oenilne komisije pri uredenji davkov, ter se -ta jako možato potegoval za primerno tarifo. Zadnje leto pa ga je naj bolj veselilo mengeškega župnika opominjevati na stare mengeške navade, ter se je zarad tega z njim prav energično toževal. Ravno je uložena tožba na sodnijo, katera bi bila gotovo interesanten izid, ko bi ga ne bila prezgodaj dohitela žalostna osoda. Rodi mu zemlja lahka! Ispod Triglava 15. junija [Izv. do p. j Nadejali smo se, da bode novo občinsko predstojništvo Radovljiško boljše mesto oziroma občino zastopalo in pregreške starih po moči popraviti izkušalo. Staro je sukalo, novo suče, a kdo bo obrnil? To je resno in tehtno vprašanje. — Staro popraviti to bi bilo gotovo važna stvar za celo mesto, ko bi bili starega oglednika mesa odstavili in namesto njega moža postavili, ki razume svoj posel, kajti stari po rokodelstva zna le Žemlje in kifeljce peči, ako smemo reči, da jih zna peči. Ne bom se dosti zlagal, ako se mu reče, da vola od krave komaj razloči. Da nema pojma, ta hudi naš nasprotnik niti pri živini niti pri mesu, in nobene prave sposobnosti za ta posel, za katerega ga še občina plačuje, kaže se uže iz tega, ker je nekemu mesarju pripuščal, da je breje krave pobijal in meso prodajal. NaŠ mesni oglednik nij menda krave spoznal, ako jo je videl, a vsaj dolžnost njegova je, vsako Ži-vinče predno se zakolje ogledati in potem tudi meso. Ako je mesar sam obstal, da taka živinčeta kolje, daje si oglednik sam ubožnostno »pričalo, da se ponuja in sili k poslu, katerega zadosti ne razume, in nema dovolj sposobnosti. Ta nij stari Alfenus. Naj gleda na svojo kupčijo, pek arij o. Iz kt. leitnrtla na slov. Štajerskem 15. jun. [Izv. dop.j Od vseh krajev iz Slovenije se čuje v vašem listu kaj novega, le o našem kraji je vse tiho. Res žalostno je, ko mora človek gledati, kako se naše ljudstvo ponemčnje. In zakaj to? ker manjka nam tu mož, ki bi bili za našo narodnost vneti, da bi naše ljudstvo iz njegovega spanja izbudili. — Le naš župan je v materijalnih zadevah, posebno za kmetijstvo pospešiti res vnet. Osnoval nam je hranilnico in zdaj se snuje za tukajšnjo okolico filijala kmetijske družbe, res za naš kraj neogibno potrebni zavod. — Tudi pri nas imamo slabo letino pričakovati. Najprvo je prišla slana, potem povodenj in zdaj je uže druga povodenj tu. — Ii našega kraja smo videli denes na bližnjih hribih sneg, ako se nanagloma zjasni, imamo zopet slano, in potem smo popolnem proč. Ravno zdaj ko to pišem, lije dež, kakor bi se oblak odtrgal. Naši potoki so uže vsi prenapolneni, uže je stopila voda iz njih po njivah in trav ničih. — Pričakovati imamo toraj prav slabe letine. Is .?ltiril»or»i 13. jun. [Izv. dop.j Na naši gimnaziji so se vršili od 8. do 13. t. m. pismeni dozrelni izpiti iz raznih predmetov. Udeležilo se jih je 25 učencev, 17 Slovencev in 8 Nemcev. Pa kar se nam naj bolj čudno zdi, je, da so vsi Slovenci morali delati izpit iz nemščine, od Nemcev pa je Batno eden prostovoljno delal izpit iz slovenščine. Slovenci pač le več vedo, kakor Nemci! Ali je to ravnopravnost v konštitucijonalni Avstriji? Kakor je „S1. Narod" uže poročal, je umrl ravnatelj tukašnje realke g. Kssl. Naslednika mu iščejo uže dovolj Časa. Kakor slišim so se za kandidate postavili Bledeči gospodje: na prvem mestu naš vrli domoljub g. Šaman (zdaj na Dunaju), na drugem g. Hišnik dozdajni ravnatelj tukašnjega pripravništva, in na tretjem mestu g-. Scballer star profesor tukašnje gimnazije. Če je ta vest resnična, želimo pač s celim srcem, da bi prodrl g. Snman. Le tako bi bilo mogoče, da se razširi tudi na tukajšnji realki duh zdrave pedagogije, ki ga žalibože zdaj zelo manjka. V sramoto vsem našim realcem moram povedati, da Človek slišavši Slovence samo v trdi tevtončini žlabodrati misli, da je daleko v deveti deželi od mile slovenske domovine, med tem ko je gotovo polovica realcev rojenih Slovencev. Med pripravniki in gimnazijalci je hvala bogu čut narodnosti se uže globoko vcimil. Vreme smo imeli zadnje četiri dni zopet jako deževno. Deževalo je obilo noč in dan, zraven pa tudi mraz pritiskal, da smo se radi v toplo obleko ogrinjali. Pohorske gore zlasti Velika Kapa in bližnji PosruČki bregovi nosijo bele glave. No, saj pa se vendar lepa Spodnje-Stajarska dežela nij v daljno Sibirijo preselila!? kotov. Naenkrat porine zastor na stran ter otvori nagloma vrata. Vstopil je v sobano, ki je merila okolo deset stopajev na širino, katere okna so bila proti tu in tam v vnanje lukajočo svitloho gosto zagrnena. Težak, pozlačeni svetilnik visel je od stropa do globoko nad rudeče pogrneno mizo, pri kateri so sedeli štirje možje v tih razgovor zamišljeni. Vsi štirje so bili starci častnih, osivelih brad. Nijeden nij kazal začudenja ali osupnenosti pri vstopu cesarja. Le spogledovali so se, ter ostali nepremično sedč. — Dobro jutro, gospoda! pravi cesar. Kakor se dozdeva, ste si napravili „dolgo noč"; jaz vas torej zaradi tega nočem motiti v izvršitvi vaših nujnih poslov. Prišel sem najprvo, da pozdravim svojega stričnika in prijatelja, dožeta. Vi tu morate biti to, Lo-redano. Obrne se na predsednika, ki se mesto odgovora globoko priklone. (Daljo prih.) Domače stvari. — (Prošnja.) Ker želi podpisani odbor sestaviti izkaz o uspehu nabir za pokritje deficita dramatičnega društva, se obrača do vseh čestitih p. n. gosp. domoljubov, katerim so bile nabiralne pole poslane s prošnjo, da blagovolijo nabrane novce in nabiralne pole poslati do konca tekočega tedna društvenemu blagajniku g. Dragotinu Žagarju v Ljubljani. Odbor dram. društva. — (Goriški deželni šolski svet) je v seji 15. jun. sklenil sklicati konferenco deželnih učiteljev, za predposvetovanje učuih črtežev na ljudskih šolah. — (I z D u n a j a) se nam piše : Medicinar g. Andrej Lisjak, ki od oktobra sem kot enoletni prostovoljec v c. kr. garnizonski bolnici št. 2. na Dunaji služi, bil je 15. t. m. na tukajšnji uuiverzi za doktorja vsega zdravoslovja promoviran. Dr. Lisjak je vrl narodnjak. — (Odlikovanje.) Dekan pri Novi cerkvi g. Juvančič in dekan v št. Lenartu v Slovenskih goricah sta imenovana aa Častna kanonika mariborskega kapitla. — (G. M. Potočnik) nčitelj v Kranj! je dobil srebrni križ s krono, kateri se mu je od okr. glavarja Derbiča 14. t. m. slovesno izročil. — (Ljubljanski poštni oskrbnik) g. Habberger je tudi odstavljen. Tako gre sploh govorica uže dva dni po Ljubljani. — (Lastav kei so mraz, ki je bil zadnje štiri deževne dni pri uas, posebno v pon-deljek tako bridko čutile, da so v hiše k ljudem letale, in mrtve na zemljo padale. Na ljubljanskem gradu so jih mnogo mrtvih na tleh nahajali. — (Iz Gorenjskega) se nam piše 15. jun.: Tujcem, kakor tudi drugemu Bled in druge gorenjske kraje obiskajočemu občin-stvn poročamo, da so v enih krajeh zelo razsajajoče koze, katerim je bil marsikdo žrtev, popolnem minile divjati, razen vasi Blejska dobrava, kamor pa tako nobeden zarad oddal jenja in neprijetne lege ne pride. — Tu imamo uže 4 dni zelo deževno vreme; včeraj in predvčeranjem je Gorenjske gore sneg pobelil, še celo nizki Jelovici nij pri-zanesel. Uboga živina, katero bo pred malo časom v planine odgnali, vračajo nekateri kakor se sliši, nazaj. — (Iz Pr os eka) se nam piše 15. jun.: Strašna burja nže od sobote tukaj razsaja z dežjem. Strašansko škodo nam je napravila posebno po vinogradih. Grozdje, ki je v obil-nosti kazalo, zdaj večjidel po tleh kakor stelja leži, po trtah so vse mladike vlomljene ali večkrat uvite, tako da nij samo za letos upanje po vodi splavalo, ampak tudi za drago leto. Tadi žito je vse na tla pomandrano, fižol ves uničen, tako da se je za zjokati. Kaj bodemo počeli mi ubogi kmetje, ki vse naše upanje le v zemljiške pridelke stavimo? Tudi prav mrzlo imamo. Včeraj je kazal gorkomer 7 0 R. toplote, denes je enaka temperatura. Kaj bode iz tega, sam večni bog vedi. — (Požar.) Iz Božakovega eno uro pod Metliko se nam piše, da je 8. t. m. ena goveja štala s tri mesece starim teletom, hiša, Žito, meso, mast in obleka čisto pogorela Martinu Kraševcu, J. Nemaniču pa na dveh kletih podstrešja s kaščo vred. Škoda se ceni na 6000 gld. Kako je ogenj prišel še nij znano. Vetra nij bilo, sicer bi bila vsa vas uničena. — Pri nas je uže dalj časa brez dežja. — (Iz Ljutomera) se nam poroča: Tukaj se je osnovala družba ki bode kupila parno mlatilnico, katera utegne veljati do 12.000 gld. Potreben pa je prav zelo za naš okraj tak stroj : kajti mlatiči so pri nas redki in dragi. Razne vesti. * (Ladij a rIIcrder") posestvo nemškega transatlautičnega parobrodskega društva v Hamburgu, kapitan Fischer, je odšla letos uže vtretjifi z 259 popotniki iz Hamburga naravnost v Novi Jork. Narodno-gospodarske stvari. Iz Maribora 10. junija |lzv. dop.] (V obrambo n a t u r u e g a vina.) Nedeljo 7. maja je imel „pomnoženi odbor vi-norejcev" v tukajšnji kazini sejo. Pri tem so predlagali odborniki dr. Muli t-, Fascotini, Schedivv in \Verk sledefie : Centralni odbor Štajerskega gospodarskega društva naj se naprosi, po odseku za vinorejo in po vino-rejskih društvih natanko poizvedeti, kako se vino pripravlja in kaka so vina, ki se dobivajo v prometu, naj se poizvedo splošne nerodnosti pri pripravljanji vina in pri kletarstvu, ter naj se temu odpomore s popotnim podnčevanjem in ljudstvu razumljivimi spisi, in naj posebno izvedenci potrdijo razloček med narejenim in naturnem vinu, in da naj to v pomirjenje kakor v poduk vinorejcem razglase. — Odbor, ki ima varovati interese štajerskih vinskih producentov je stavil predlog, naj se postavijo referenti, ki bodo podajali natanko formulirane pozitivne predloge, kako bi se štajerskemu vino-rejstvu po potu samopomoči in dalje po potu primernih postavnih in administrativnih pravil dalo tako potrebno pomoč sploh in posebno nasproti Škodljivemu uplivu vinske fabrikacije in ponarejevanja. Ti referenti se imajo naprositi, naj svoje referate v seji 19. julija poroče. — Dalje je ta odsek predlagal, naj bode v sredi avgusta meseca občni zbor štajerskih vinskih producentov, kateremu naj se predlože in za sprejem pripo-roČe sklepi komiteja. — Dr. Sernec je predlagal, naj se slavna vlada 1. opozori na 'to, da se zdravju škodljive snovi bolj ko kdaj primešavajo vinu, 2. opozori, da narejanje rvina" iz drugih rečij, ne Iz grozdja ne spada k prvotni produkciji, nego da se ima smatrati za obrt ter tudi tako z zjim ravnati, 3. naprosi, da proglasi ta obrt za kon-cesijonirani, ali tak, ki potrebuje uradnega privoljenja, 4. naprosi, da se umeteljno vino pod drugim imenom sme prodajati, 5. vlada naj se naprosi, naj naa podlagi obstoječih postav vinske senzale postavavi, ali naj vsaj začeto reformo dotičnega postavodastva pospeši ter izvrševalne ukaze prej ko moč razglasi, oziroma na to, ker umeteljno vino izpodriva prodajanje naturnega. Za referente so bili voljeni gospodje: dr. Hirschhofer, dr. Sernec, Ferdinand Anchman in Marco. Prihodnja seja bode tretjo nedeljo mececa julija. Tržun, poročilu. Iz Budapešte 13. junija. Vreme je pri nas na Ogerskem tako lepo, da si ne moremo boljšega želeti. Deset dni je bilo suho, gorko vreme, ki je bilo cvetočemu žitu jako ugodno in zaostala rast je naredila velike napredke. V sredi tega tedna, ko so travniki zopet žejni začeli biti, pa je na več krajih šel pohleven dež, temperatura se je malo ohladila in rastline so se na novo poživile. Zdaj pa po več krajih precej zelo dežuje, in to je za žita vseh sort jako dobro. Kositi so pri nas uže začeli, pa prav posebno se s tem ne moremo hvaliti. Vode so zelo padle, zato se povodnje ne bojimo več. — Vročina, ki je do polovice tedna trajala, je tudi žitni sejm pospeševala, zato so se cene tudi nekoliko zvišale. Naši malini, ki so se uže prej precej dobro preskrbeli, kupili so urno kakih 40.000 domače in preko 80.000 centov tuje pšenice, katero so radi po 10—20 kr. pri centa dražje plačali. Ko pa se je zvedelo, da je dež polja dobro pomočil, je stjm mlačen postal. Cene so popustile in izgubilo se je ne le od konca dobljenih 10—20 kr, ampak še daljnih 10 do 15 kr. Sejni se je sklenil mirno, zaspano. Reži se nij veliko ponujalo in so cene za ogersko blago ostale 5 gld. 25 kr. do 5 gld. 50 kr., za tuje pa 4 gld. 85 kr. za vagan, in so prodali rži okolo 4—5U00 vaganov. J eČ me n je imel od začetka mnogo kupcev, je tudi podražil se na 4 gld. do 4 gld. 15 kr., pa je sklenil s 3 gld. 90 kr. do 3 gld. 95 kr. Prodalo se ga je 8000 vaganov. Koruza je izgubila 5—7 krajcarjev proti preteklemu teduu. Ovsa se je prav malo pripeljalo in je 8000 centov premak-nenega trdno ostalo pri starih cenah. Po soČivji bo knpci bolj popraševali, in sicer Izdateij in za uredništvo odgovoren: 1 notiramo: debeli beli fižol po 5 gld. 50 kr. do 6 gld. čolni cent; pritlikovec 6 gld. 25 kr. do 6 gld. 40 kr. Leče in graha nij nič na trgu. Proso je bilo po 4 gld. 60 kr. do 5 gld. 10 kr. vagan. Pšeno po 8 gld. 30 kr. do 8 gld. 50 kr. čolni cent. Konoplje po 4 gld. Krompirja se vedno več privaža in se dunajski cent po 3 gld. 80 kr. do 4 gld. plačuje. — Česplje bo bile po 16 l/i gld. Mast in Apeli kakor po navadi. POMlUlIO. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere h Baru V fjottt!« »tu. Nobena bolezen ne more izvrstnej Revalesciere du Barry zoperstaviti bo in odstrani taista brez loka in brez stroškov vso bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dnfi-njaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprabavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-vanje tudi ob času noSccosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 Bpričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom zo-prstavljala se: Spričevalo št. 57.942. Glcinach, 14. julija 1873. Vašej Revalesciere imam razen Bogu v mojih strašnih boleznih v želodci in ćutnicah življenje zahvaliti. Janez G o d o c, provizor fare Gleinach, pošta Pod goro pri Celovci. Spričevalo št. 62.914. Weskau, 14. septembra 1868. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniške pomoči brez uspeha rabil, sem pribežal v svoji obup-nosti k Vašej Revalesciere. Ne morem so ljubemu Bogu in Vam dovoli zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-me velika dobrota bil. Franc S t e i u m a n. Teenojfii kot meso, prihrani Kovaleaciore pri »dru&cenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., L funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Bisouiteu v pušicuh a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 60 kr. — lievaleBciero-Ghocolatoo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta-10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tttii 86 gold. — Prodaje: Barry da Barrv & Gomp. na Da-n»)l, WallllMh([aMe it. 8, v LJubljani Kd. Hahr, v 4Jrm