Srečanje Prežihovih šol v Doberdobu odlično uspelo 1 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Regent Peter Finanzdienstleistungsbüro Kvalificirani svetovalec za investicije in za upravljanje premoženja z Avstrijsko državno koncesijo GZ: BMWA 324.697/5002-1/9/2004 -Finanzmarktaufsicht Registriert Nov sedež: Dunajska Borza Schottenring 16/2, Wien 101 - Österreich Telefon/Fax: 0043 1 2297126 Primorski TOREK, 22. MAJA 2012 Št. 119(20.442) leto LXVIII. Razvaline po balotažnih volitvah Dušan Udovič Balotažne upravne volitve v pomembnih italijanskih mestih so v bistvu potrdile in še okrepile težnje izpred dveh tednov. Telegrafsko: največji preobrat predstavlja Parma z močno zmago kandidata Gril-lovega gibanja Pet zvezdic. Ob tem ne gre pozabiti, da je bilo mesto zadnjih deset let v rokah desnice, ki je pustila za seboj škandalozno upravno luknjo, težko preko šeststo milijonov evrov. Zmaga Grillovega predstavnika je vsekakor pomembna, saj bo tudi priložnost, da protestno gibanje, ki je izvolilo župane še v treh občinah, dokaže svoje dejanske upravne sposobnosti. In to mimo do-nečih sloganov, s katerimi je genovski komik polnil trge med volilno kampanjo. V Pa-lermu so se volivci premočno vrnili še četrtič k Orlandu. Očitno ne zaradi tega, ker bi predstavljal kakšno novost, pač pa bolj zaradi obupa nad strankami, od leve do desne. Pod razvalinami volilnega rezultata sta to nedeljo ostali desna sredina v celoti in Severna liga, ki sta tudi tokrat izgubili povsod, kjer se je kaj dalo izgubiti. Demokratska stranka je z levo sredino osvojila veliko večino občin in je tako vnovčila dober rezultat. A če je res, da je po teh rezultatih desnosredinski pol dejansko izginil, je hkrati tudi res, da drugega pola v bistvu še ni. Vsaj ne v tolikšni meri, da bi ga bilo mogoče zaznati kot alternativo, kot je včeraj ugotavljal novinar Antonio Polito. Dejstvo je, da je na italijanskem političnem scenariju v teku globoka tansformacija, za katero danes še nihče ne ve, v kakšno smer bo šla in kako bo prišla do izraza na parlamentarnih volitvah prihodnje leto spomladi. Časa na razpolago je vse manj. Vprašanje je, v kolikšni meri bodo stranke razumele lekcijo teh volitev in znale z nujnimi reformami, med temi zlasti redukcijo svojih lastnih privilegijev, državnega aparata in reformo volilnega sistema zaustaviti revolt, ki se kuha med ljudmi. Še bolj kot protestni glasovi zaskrblja porast volilne abstinence, saj je tokrat šlo na volišča zgolj 51% volivcev, torej kar 14% manj kot pred dvema tednoma. Res je, da je odstotek udeležbe na ba-lotažnih volitvah že od nekdaj nižji, a smo vse bližji meji, izpod katere lahko postane res alarmanten. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € italija - Po seriji močnih potresnih sunkov v deželi Emilia Romagna V potresu 7 mrtvih in 5000 ljudi izseljenih Na upravnih volitvah Grillo osvojil Parmo, a pravi zmagovalec je leva sredina trst - Na včerajšnji seji v palači deželne vlade FJK Na čelu paritetnega odbora odslej Benečanka Jole Namor TRST - Jole Namor je nova predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine v Italiji, ki deluje na podlagi zaščitnega zakona. Na včerajšnji seji je prejela trinajst glasov, dve glasovnici sta bili beli, en član pa se je pred glasovanjem vzdržal. Za Na-morjevo je tako široka podpora dobra podlaga za nadaljevanje dela odbora. Člani slednjega so pred tem sprejeli odstop in izrazili priznanje dosedanjemu predsedniku Bojanu Brezigarju, ki je po pe- tih letih zapustil vodenje tega telesa. Zanj so dosežki petletnega dela ustrezni, saj je odbor po eni strani zagotovil izvajanje zaščitnega zakona, po drugi pa ni ustvaril večjih napetosti v družbi. Na 3. strani RIM - Močan potresni sunek je v nedeljo zgodaj zjutraj stresel severno Italijo. Pri tem je umrlo sedem ljudi, kakih 50 pa je bilo ranjenih. Potres z magnitudo 6,0 je povzročil tudi veliko gmotno škodo, predvsem na zgodovinskih objektih, skoraj 5000 ljudi pa je zapustilo svoje domove. Pod vtisom te naravne katastrofe, pa tudi okrutnega antentata, ki je v soboto v Brindisiju zahteval življenje 16-letne dijakinje, je v nedeljo in včeraj v Italiji potekal drugi krog upravnih volitev. Grillovo gibanje je osvojilo županstvo v Parmi in v treh manjših občinah, a resnični zmagovalec teh volitev je leva sredina. Na 4. strani Senatorka Blažinova o habilitacijskih tečajih Na 2. strani Hipo Alpe Adria se umika z Balkana Na 5. strani V Celju priznanje za tržaški učenki Na 9. strani Pevma registrirala rajonsko združenje Na 19. strani Goriški festival eStoria s 30 tisoč obiskovalci Na 20. strani Pahorjeva breza rase sredi Nemčije Na 25. strani avstrija - Mediji Slovenski radio odslej tudi na Štajerskem GRADEC/CELOVEC -Včeraj je bil zgodovinski dan za slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem in obenem tudi za manjšinske medije v Avstriji: v občini Sobota na meji med avstrijskima zveznima deželama Koroško in Štajersko so točno ob 10. uri dopoldne uradno vklopili radijski oddajnik (101,9 MhZ), preko katerega bodo odslej lahko poslušali slovenski spored ORF in radia Agora s Koroške tudi Slovenci na južnem Štajerskem. Na 3. strani barkovlje - Pomembni 30-letnici Šola in društvo stebra skupnosti ÛZiïhr V Dogodki ob razstavi I RAZPRTA * E OBZORJA 1 Jutri, 23.5.2012 ■ 18.30 Srečanje z ^ umetniki Trst, Salone degli incanti SLDV I K 20 Nedelja, 2. maja 2012 ALPE-JADRAN / šolstvo - Vprašanje manjkajočih mest na tečajih za pridobitev habilitacije za poučevanje Nakazana možnost rešitve: dopolnjeni seznami za slovenske šole Senatorka Tamara Blažina že oktobra lani in prejšnjo sredo posegla v parlamentu TRST - Dopolnitev seznamov v okviru univerzitetnih tečajev za podelitev habilitacije za poučevanje na nižjih in višjih šolah z dodelitvijo mest tudi za šole s slovenskim učnim jezikom. To je možna rešitev, ki so jo prejšnji teden nakazali funkcionarji italijanskega ministrstva za šolstvo na srečanju s sodelavci senatorke Tamare Blažina, ki je bilo posvečeno vprašanju habilitacijskih tečajev. Kot znano, je ministrstvo določilo 20.067 mest za udeležbo na habilitacijskih tečajih, ki jih bodo izpeljali na univerzah, od tega jih je 279 dodeljenih za tečaje na tržaški in videmski univerzi, a v nobenem zadevnem odloku oz. dokumentu niso omenjene slovenske šole. Na to je z dopisom, naslovljenim na deželno šolsko ravnateljico za Furlanijo Julijsko krajino Danielo Beltrame, prejšnji teden opozoril tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič. Še veliko prej kot Prinčič Beltramejevo pa je šolsko ministrstvo na hudo pomanjkljivost opozorila senatorka Tamara Blažina in to dvakrat: v začetku oktobra lani in prejšnjo sredo. V svojem oktobrskem vprašanju je sen. Blažinova opozorila, da ministrstvo ni izdalo nobenega odloka o prilagoditvi določil ministrskega odloka iz leta 2010, s katerim je bil odobren pravilnik o pogojih in načinu začetnega usposabljanja šolnikov, posebnim jezikovnim stvarnostim v deželah Dolini Aoste in FJK ter v pokrajinah Trento in Bocen. Takrat je šlo za to, da so morale univerze do 7. oktobra lani posredovati svoje predloge v podatkovno bazo ministrstva. Odsotnost zadevnega odloka o jezikovnih posebnostih je povzročila resne težave univerzama v Trstu in Vidmu, ki sta bili že pripravili univerzitetne habilitacijske tečaje za slovenske šolnike, zato se je takrat Blažinova zavzela tudi za podaljšanje roka za oddajo predlogov. Prejšnjo sredo je morala Blažinova vložiti novo vprašanje, potem ko je ministrstvo marca in aprila letos izdalo nova odloka, tržaška in videmska univerza pa sta objavili razpisa, tudi v tem primeru pa ni bilo nobeno mesto dodeljeno slovenskim šolam. Za slednje, je opozorila senatorka, so se lestvice za nekatera mesta zaključile oz. ne zadostujejo za kritje učnih mest in V zvezi s habilitacijskimi tečaji za slovenske šole je sen. Tamara Blažina dvakrat posegla v parlamentu ur, kar povzroča veliko negotovost med šolniki, ki želijo pridobiti habilitacijo in bi utegnilo močno oškodovati ureditev slovenskih šol in s tem kršiti zakonsko zajamčene pravice slovenske manjšine. Zato je senatorka želela izvedeti, kdaj bodo razpisani habilitacijski tečaji tudi za slovenske šole oz., če do razpisa ne bo prišlo, ali in v kolikšni meri bodo za poučevanje na slovenskih šolah veljavni krediti, ki jih bodo kandidati morebiti dosegli na tečajih za italijanske šole oz. če se bodo omenjeni krediti upoštevali za pripustitev na morebitne redne natečaje za slovenske šole. O tem vprašanju se je z ministrom za šolstvo Francescom Profumom v sredo pogovarjal tudi deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro, možna rešitev, ki so jo zatem v pogovoru s sodelavci sen. Blaži-nove, pa je že omenjena dopolnitev seznamov, medtem ko zaradi zapletov, ki bi lahko nastali, ne pride v poštev možnost, da bi pridobljeni krediti na tečajih za italijanske šole veljali tudi za poučevanje na slovenskih šolah. (iž) moskva - Evropske narodne skupnosti Na kongres FUENS SKS sprejeta kot nova članica MOSKVA/CELOVEC - Na kongresu Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), ki je potekal konec preteklega tedna v Moskvi ob udeležbi 150 predstavnikov etničnih in jezikovnih manjšin iz vse Evrope, je bila Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) sprejeta kot nova članica unije, potem ko je privolila v pogoje za polnopravno članstvo. Eden izmed pogojev za članstvo je bil, da je Skupnost koroških Slovencev in Slovenk privolila, da ima v skupščini dva glasova, NSKS pa štiri. Pri glasovanju so se tri članice vzdržale, ostali so privolili v sprejetje SKS v krog članskih organizacij Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je ustanovni član FUENS, sta na kongresu zastopala poslujoči podpredsednik Nanti Olip in tajnik Marko Oraže, za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk pa sta bila prisotna podpredsednica in podpredsednik Zal-ka Kuchling oz. Reginald Vosper-nik, ki je bil celo nekaj let predsednik FUENS. (I.L.) V današnji oddaji Brez meje o aktualnem dogajanju I I • «v« • v slovenski manjšini KOPER - Zadnji studijski pogovor v oddaji Brez meje v tej sezoni bo namenjen aktualnemu dogajanju znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Voditelj oddaje Mitja Tretjak bo povzel ključne politične trenutke, ki so v zadnjih mesecih zaznamovali življenje slovenskih organizacij in ustanov v Italiji ter iskal odgovore na še odprta vprašanja. O novih izzivih in potrebnih spremembah se bo pogovorjal s predsednikoma obeh krovnih organizacij Rudijem Pavšičem (SKGZ) in Dragom Štoko (SSO). Oddaja bo na sporedu ob 18. uri na TV Koper Capodistria. V Gorjanskem karavana vozil Alfa Romeo za Guinessovo knjigo rekordov? GORJANSKO - Klub ljubiteljev vozil Alfa Romeo Kraški gadje iz Gorjan-skega bodo letos organizirali že 7. Fe-što Alfa Romeo. Letos pa bo praznik nekoliko drugače obarvan. Skušali bodo namreč postaviti nov rekord v najdaljši karavani vozil Alfa Romeo in se tako vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Rekord, ki je zapisan v knjigo šteje 312 vozil, doslej pa je na nedeljsko parado vpisanih že 364 posadk Alfa Romeo iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Srbije. Vse posadke se bodo zbrale na prireditvenem prostoru v Gorjanskem ob 9. uri, ob 11. uri pa bodo eden za drugim odšli na 50 km dolgo turistično vožnjo po Krasu. Glavni postanek bo v Opatjem se-lu, kjer bo voznike in potnike zabaval ansambel Kraški muzikantje. Okvirno ob 15. uri bo karavana vozil dospela do cilja v Gorjansko, kjer bodo zabavni program oblikovali NiPanike Bend, Miran Rudan, Gojmir Lešnjak Gojc ter poseben gost, ki bo do nedelje ostal skrivnost. Ves dan bo na zelenem pravokotniku v Gorjanskem potekal tudi nogometni turnir Alfistov. V moški konkurenci se bodo pomerile ekipe Brundula z Op-čin, Plavi iz Križa, Kraški gadje iz Gor-janskega, Policija iz Sežane, Prosek in Danica z Vrha. Med ženskami se bodo pomerile ekipe iz Ilirske Bistrice, Lokavca, Gorjanskega, Izole, Živ Texas z Opčin, Tminke iz Tolmina in Bum bum lady iz Doline. Prijave za najdaljšo karavano vozil Alfa Romeo zbirajo na spletni strani www.kraskigadje.si. KB Societá finanziaria per azioni Finančna delniška družba Ulica Malta, 2 - 34170 Gorica - vpis v register podjetij št. 00064860315 Vpisani in vplačani kapital € 30.000.009,00 Vabimo vas na izredno skupščino delničarjev, ki bo v ponedeljek, 11. junija 2012, ob 8.00 uri, in v drugem sklicu v torek, 12. junija 2012, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20 s sledečim dnevnim redom: 1. Sprememba imena: ukinitev "finančne" kvalifikacije družbe v skladu z zakonom. 2. Preoblikovanje dejavnosti družbe zaradi spremembe zakonodaje o opravljanju finančnih poslov. 3. Sprejetje dualističnega sistema uprave, določitev termina prenehanja mandata dosedanjih upravnih organov in uvedba novega sistema uprave, posledične spremembe statuta ter odobritev novega statuta usklajenega s sprejetimi spremembami. 4. Dokapitalizacija z izdajo 634.614 novih rednih delnic z nominalno vrednostjo 3,25 evra, brez doplačila, ki bodo opcijsko ponudene vsem delničarjem. 5. Dokapitalizacija z izdajo 1.700.000 novih prednostnih delnic z nominalno vrednostjo 3,25 evra, z doplačilom, ki bodo opcijsko ponudene vsem delničarjem, z uvedbo nove kategorije prednostnih delnic, ki bodo podrejene obstoječim prednostnim delnicam. 6. Drugi sklepi. Na osnovi zakonskih določil in statuta, se bodo izredne skupščine lahko udeležili imetniki rednih in izrednih delnic, ki so od banke, pri kateri so delnice deponirane, prejeli ustrezno potrdilo. Vabimo vas na redno skupščino delničarjev, ki bo v ponedeljek, 11. junija 2012, ob 9.00 uri, in v drugem sklicu v torek, 12. junija 2012, ob 19.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20 s sledečim dnevnim redom: 1. Bilanca z dne 31. decembra 2011; poročilo upravnega odbora o poslovanju; poročilo nadzornega odbora in revizorjevo poročilo; sklepi. 2. Imenovanje nadzornega organa. 3. Pooblastila za nakup in razpolaganje z lastnimi delnicami; določitev pristojnosti in pooblastil; sklepi. 4. Razno. Na osnovi zakonskih določil in statuta, se bodo redne skupščine lahko udeležili imetniki rednih delnic, ki so od banke, pri kateri so delnice deponirane, prejeli ustrezno potrdilo. Za upravni odbor: Boris Peric, predsednik ljubljana Projekt 168 ur pokonci za kulturo Točno opolnoči se je v nedeljo pred marca ustanovljenim miniministrstvom za umetnost (respublika) začel projekt 168 ur pokonci za kulturo. V sklopu kulturnega programa, ki bo neprekinjeno potekal vse do 27. maja opolnoči, se bo zvrstilo več kot 500 literarnih in glasbenih nastopov približno 300 umetnikov in ljubiteljev umetnosti iz vse Slovenije. Z miniministrstva za umetnost, ki je bilo "ustanovljeno" na pobudo Inštituta za raziskovanje inovativnih umetnosti (IRIU), so k sodelovanju pri projektu pozvali 9. maja z izdajo tako imenovane kulturne dovolilnice. V njem je pisalo: "Kultura ni stvar obdobij in vlad, je stvar srca!" Kolektivna dovolilnica je bila izdana z namenom, da bi "na podlagi izrednih razmer in ogroženega srčnega delovanja države" vsi prebivalci Slovenije lahko s sodelovanjem pri projektu izrazili svoje nestrinjanje z razmerami v slovenski kulturi. V dovolilnici piše še: "Imamo dovoljenje, da smo kulturni in da dovolilnico za kulturo širimo dalje! Dovolilnica je izdana na podlagi standarda kulturnega minimuma in zagotavljanja normalnega srčnega utripa." V sklopu projekta bodo zbirali tudi prostovoljne prispevke za sredstva, ki jih bodo na miniministrstvu za umetnost (respublika) v celoti namenili za izvedbo najboljših umetniških del, izbranih na razpisih miniministrstva, ki so jih objavili aprila. slovenija - Medijske navedbe o sumljivih transakcijah Svet Pozitivne Slovenije povsem zaupa Jankovicu Predsednik sveta je Vasja Butina - PS ne gre v partnerstvo za razvoj z vlado LJUBLJANA - Člani sveta Pozitivne Slovenije na svoji prvi seji, na kateri so za predsednika izvolili Vasjo Butino, o zaupnici Zoranu Jankovicu zaradi očitkov pri denarnih transakcijah Grepa, Baze Dante in KLM Naložb včeraj niso glasovali. Predsedniku namreč zaupajo, je povedal Butina. Jankovic jih je seznanil z očitki glede denarnih transakcijah Grepa, Baze Dante in KLM Naložb, o katerih so v zadnjih dneh poročali slovenski mediji. Jan-kovič je namreč želel, da se svet stranke glede tega opredeli. Kot je po seji sveta v izjavi novinarjem pojasnil Butina, so člani sveta glasovanje o zaupnici predsedniku zavrnili, saj da poznajo omenjene zadeve in zato ni potrebe po glasovanju o zaupnici. POP TV je v nedeljo poročala, da je tožilstvo 6. januarja naznanilo sum kaznivih dejanj, saj je bilo pri analizi transakcij-skih računov ugotovljeno, da je družba Grep 2. novembra 2010 od ljubljanske občine za gradnjo stadiona v Stožicah prejela dobrih 11 milijonov evrov in avgusta lani še skoraj štiri milijone evrov. Pol milijona evrov občinskega denarja je Grep, ki ga vodi Jankovicev znanec Uroš Ogrin, po poročanju televizije sedem dni pozneje, 26. avgusta, nakazal podjetju Baza Dante, kjer je direktor Boštjan Sta-mejčič, sicer vodja projektov na Electi. Baza Dante je nato še isti dan 400.000 evrov nakazala podjetju KLM Naložbe, ki je v 62,5-odstotni Jankovicevi lasti, in nekaj dni pozneje še 100.000 evrov rokometnemu klubu Krim, v katerem je Jankovic več let deloval kot predsednik, danes pa je častni predsednik kluba, je poročala POP TV. Jankovic pri omenjenih denarnih transakcijah ne vidi nič spornega. Kot pojasnjuje, je šlo pri nakazilu pol milijona evrov Grepa Bazi Dante za posojilo, ki je bilo tudi vrnjeno. Zakaj je Baza Dante še isti dan nakazala 400.000 evrov KLM Naložbe, katere večinski lastnik je Jankovic, pa ni znal pojasniti. Včeraj so razpravljali tudi o stotih dneh dela vlade Janeza Janše in tudi o delovanju stranke v tem času. Po Jankovice-vih besedah so zadovoljni z odzivom na terenu, stanje v državi pa je po njegovih ocenah slabo. Upa sicer, da se bodo policisti in vlada dogovorili in ne bo prišlo do zbiranja podpisov za zahtevo referenduma. Je pa Jankovic prepričan, da je Pozitivna Slovenija lahko s svojim programom vzgled tudi nekaterim državam v Evropi. Člani sveta Pozitivne Slovenije so včeraj obravnavali tudi pobudo vlade za podpis pogodbe Partnerstvo za razvoj in soglasno sklenili, da pogodbe ne bodo podpisali. Bodo pa sodelovali pri vsem, kar bo dobrega za državo. Pobudo vlade so zavrnili, ker po Jankovicevih besedah ni bil upoštevan doslej noben njihov predlog. Prav tako vztrajajo, da ne bodo podprli zapisa fiskalnega pravila v ustavo, medtem ko se Pozitivna Slovenija strinja s spremembami referendumske zakonodaje oz. omejitvami razpisa referenduma. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 20. maja 2012 3 trst - Na včerajšnji seji paritetnega odbora v palači deželne vlade FJK Jole Namor nova predsednica odbora Brezigar: Dosežki petletnega dela so ustrezni Za Namorjevo glasovalo trinajst članov, dve glasovnici sta bili beli, Ritossa se je vzdržal pred glasovanjem - Priznanje Brezigarju TRST - Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine ima od včeraj novo predsednico. Na seji odbora, ki je potekala v prostorih sedeža deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, je bila s trinajstimi glasovi izvoljena odgovorna urednica Novega Matajurja in družbena delavka iz Benečije Jole Namor. Dve glasovnici sta bili beli, en član odbora (šlo je za Adriana Ritosso) pa je pred glasovanjem napovedal vzdržanje. Nova predsednica je torej prejela podporo široke večine članov odbora, prisotnih na včerajšnji seji, čeprav sta v prejšnjih dneh krožili tudi imeni Stojana Spetiča in Maria Lavrenčiča, ki ju je predlagala Slovenska skupnost (prav Lavrenčič pa je včeraj za predsednico predlagal Na-morjevo). Jole Namor je tako nasledila Bojana Brezigarja, ki je po petih letih vodenja paritetnega odbora zapustil predsedniško mesto, čeprav še naprej ostaja član tega telesa. Razloge za odstop je Brezigar obnovil v poslovilnem govoru na začetku seje: odločil se je namreč, da sprejme neko izrazito politično in enostransko funkcijo (postal je vodja službe za stike z javnostjo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije, op.p.), zato ni primerno, da nadaljuje delo kot predsednik. V petih letih vodenja paritetnega odbora je opravil delo po svoji vesti, je dejal Brezigar, ki je prepričan, da so dosežki ustrezni: po eni strani je odbor zagotovil izvajanje zaščitnega zakona, po drugi pa ni ustvaril nobenih večjih napetosti v družbi. Vodilo njegovega dela so bile namreč besede bivšega deželnega predsednika Riccarda Il-lyja, po katerem zaščitni zakon ni zakon za slovensko manjšino, ampak za FJK in družbo, ki mora biti čim bolj odprta. Seveda bi lahko zahtevali več, vendar so morali tudi skrbeti, da to, kar delajo, ne ustvarja težav in napetosti. To jim je uspelo s sodelovanjem italijanske države, deželne uprave FJK in krajevnih uprav, je dejal Brezigar. Odhajajoči predsednik je med dosežke uvrstil to, da je odbor do konca izpeljal postopek, ki ga je začel že prejšnji odbor pod vodstvom Rada Raceta. Tako so izpeljali prvo fazo postopka vidne dvojezičnosti, v sodelovanju z drugimi ustanovami jim je uspelo tudi zagotoviti pouk slovenščine oz. dvojezični pouk v videmski pokrajini, kar je skupnost pričakovala. Ostaja odprto vprašanje uresničevanja vidne dvojezičnosti pri tistih ustanovah, ki na osnovi koncesije opravljajo storitve javne koristi (npr. pošta, železnice idr.). Paritetni odbor je glede tega svoje delo končal in zdaj je na potezi pred- sednik deželne vlade, je dejal Brezigar, ki se je na koncu vsem članom odbora, sodelavcem in državni ter deželni upravi zahvalil za sodelovanje. Nekateri člani odbora so tudi čutili potrebo, da izrečejo javno priznanje odhajajočemu predsedniku. Kot prvi se je oglasil »sovražnik« Ritossa, ki se je Brezigarju zahvalil za resnost, objektivnost in urav-novešenost, podobnega mnenja pa so bili tudi nekateri drugi: Damjan Paulin (ki pa je opozoril tudi na nazadovanje vidne dvojezičnosti v Občini Gorica in odpravo tamkajšnjih rajonskih svetov), Mario La-vrenčič (zanj je treba iti naprej po poti umirjenega in uravnovešenega načina dela) in Stefano Pizzin. Nato so člani odbora sprejeli Brezigarjev nepreklicni odstop in je vodenje prevzel podpredsednik Livio Furlan, ki je člane pozval, naj se dogovorijo za skupnega predsednika. Zatem je Furlan novinarje zaprosil, naj zapustijo sejno dvorano, po daljšem čakanju pa se je izza zaprtih vrat zaslišalo ploskanje. Začelo se je obdobje predsedovanja Jole Namor. Ivan Žerjal Paritetni odbor je včeraj stopil v obdobje predsedovanja Jole Namor kroma paritetni odbor - Nova predsednica Jole Namor Široka podpora je dobra podlaga Odbor bo pozitivno deloval tudi v prihodnje - Na prihodnji seji o financiranju projektov javnih uprav za rabo slovenščine v javnosti Jole Namor je včeraj po izvolitvi za predsednico vodila preostali del seje kroma TRST - »Najprej bi rada izpostavila široko podporo, ki so mi jo dali člani paritetnega odbora. To pomeni, da v tem organu vlada precejšnje sodelovanje, konstruktivno in pozitivno vzdušje in mislim, da je to dobra podlaga za nadaljevanje našega dela, ki ni lahko. Zato je zelo pomembno sodelovanje vseh javnih uprav, vseh ustanov, ki so zastopane v tem odboru.« S temi besedami je nova predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine v Italiji Jole Namor začela krajše srečanje z novinarji po končani včerajšnji seji, na kateri je bila izvoljena na čelo tega telesa. Namorjeva je prepričana, da bo paritetni odbor pozitivno deloval tudi v prihodnje, saj gre za telo, v katerem s svojim znanjem in občutkom za vprašanja, ki jih obravnava odbor, vsi lahko prispevajo svoj delež. Glede prihodnjih korakov, ki jih bo najbrž naredil odbor, pa je nova predsednica opozorila, da se za te korake ne odloča sama, saj je paritetni odbor telo, ki dela na podlagi zaščitnega zakona ter sprejema odločitve in posreduje mnenja prav na podlagi izvajanja posameznih členov zakona. Povedala pa je, da bo prav gotovo točka dnevnega reda prihodnje seje vprašanje financiranja projektov javnih uprav za rabo slovenskega jezika v javnosti. Omenjena točka je bila tudi na dnevnem redu včerajšnje seje, a o njej žal niso razpravljali, saj gradiva, ki so jim ga morali posredovati deželni uradi, niso prejeli, ker še ni pripravljeno. (iž) avstrija - Medijska oskrba narodnih manjšin Slovenski radio tudi za štajerske Slovence Na Soboti so včeraj vklopili oddajnik, s katerim so razširili slišnost slovenskih oddaj na južno Štajersko - Pridobitev za vse manjšine in širši prostor GRADEC/CELOVEC - Včeraj je bil zgodovinski dan za slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem in obenem tudi za manjšinske medije v Avstriji. V občini Sobota na meji med avstrijskima zveznima deželama Koroško in Štajersko so točno ob 10. uri dopoldne uradno vklopili radijski oddajnik (101,9 MhZ), preko katerega bodo odslej lahko poslušali slovenski spored ORF in radia Agora s Koroške tudi Slovenci na južnem Štajerskem. Spored bodo obogatili tudi prispevki iz življenja štajerskih Slovencev. Dogodka - tekom leta naj bi vklopili še dva oddajnika na južnem Štajerskem - so se udeležili najvišji predstavniki deželnih studiov avstrijske ra-diotelevizije (ORF) na Štajerskem in Koroškem ter nekomercialnega svobodnega radia Agora, zgodovinski pa je bil tudi zaradi dejstva, ker iz teritorija avstrijske Štajerske še niso oddajali v slovenščini, odkar obstaja 2. avstrijska republika! Na slovesnosti sredi gozda in na višini nad tisoč metrov ob gorski cesti med Labotom in južnoštajersko vinsko cesto je bilo poudarjeno, da so s tem na področju medijev izpolnjene obveze iz Avstrijske državne pogodbe ter zakon o Avstrijski radioteleviziji, ki določata, da mora slovenska narodna skupnost imeti zagotovljeno medijsko javno pokritje tudi v svojem jeziku. Te obveze ne izpolnjujemo le na Koroškem, temveč tudi na južnem Štajerskem, je bilo poudarjeno s strani predstavnikov osrednje javno-pravne medijske hiše ORF, ki so se obenem tudi zahvalili privatni radijski družbi Agora kot partnerju. Zadovoljstvo je vladalo tudi med predstavniki štajerskih Slovencev, saj je bila slovenščina na Štajerskem skozi desetletja izrinjena iz javnega prostora. »Veselimo se tega pomembnega dneva za našo narodno skupnost in za prebivalce južne Štajerske,« je na slovesnosti dejala predsednica društva Člen 7 Susanne Weitlaner. S širitvijo oddaj na avstrijsko južno Štajersko in vključitvijo poročanja o dogajanju pri štajerskih Slovencev bo dosedanji slovenski spored ORF in radia Susanne Weitlaner Agora s Koroške nedvoumno pridobil na vsebini. Zato bo v bodoče skrbela tudi nova slovenska redakcija v deželnem studiu v Gradcu pod vodstvom Barbare Predin. Le-ta bo tesno sodelovala tako s slovenskim uredništvom ORF v Celovcu, ki ga že dolga leta vodi Marijan Velik in ki se je veselil prav te vsebinske širitve, ter uredništvom radia Agora. Intendant deželnega studia ORF za Štajersko Gerhard Draxler je na slovesnosti izpostavil tudi naloge svoje hiše pri zaščiti manjšin in njihovih jezikov v združeni Evropi, direktorica koroškega deželnega studia ORF Karin Bernhard pa je opozorila na obstoječi slovenski radijski spored na Koroškem, ki da je že dolgo ustaljena in samoumevna ponudba. Lojze Wieser, predsednik društva Agora, in direktorica družbe Angelika Hödl sta postavila v ospredje predvsem trmo in vztrajnost, ki je privedla do te dodatne radijske ponudbe. Deželni direktor ORF na Gradiščanskem Karl Papst, obenem koordinator ORF za narodnostne zadeve, pa je poudaril, da je sedanja nova ponudba za Slovence na Štajerskem nadaljevanje doslejšnjega prizadevanja Avstrijske radiotelevizije. Glavni stebri sporeda bodo dnevna informacija, umetnost, kultura, glasba, gospodarstvo, izobraževanje, šport, promet, vreme, in sicer od ponedeljka do nedelje. Ob obširnih informacijah pa bo na sporedu tudi obsežen servis, različne zabavne oddaje in pestra glasba. Uredništvo slovenskega sporeda ORF na Koroškem in odslej tudi na Štajerskem sedem dni tedensko oblikuje osemurni slovenski radijski spored, radio AGORA pa čez dan prispeva štiri ure slovenskega sporeda, dodatno pa med 18. in 6. uro zjutraj dvo- in večjezični spored, katerega v sklopu »odprtega pristopa« oblikujejo razni sodelavci in sodelavke. Poleg programskih težišč s Koroške in prispevkov o Štajerski in Sloveniji je od včeraj dalje v slovenskem sporedu na ORF in na radiu Agora tudi nekaj specifičnih štajerskih stalnic: od ponedeljka do petka bodo dnevno po koroškem dnevniku poročila s Štajerske z vremensko napovedjo (ob 12.45), vsak petek ob 16.50oddaja »Kdo, kje, kaj« s prireditvenim koledarjem in z zanimivimi ponudbami, vsako nedeljo med 16. in 17. uro pa portreti pomembnih osebnosti iz vrst štajerskih Slovencev, ter seveda tudi aktualni prispevki. Ivan Lukan 4 Torek, 22. maja 2012 ITALIJA / potres v severni italiji - Najhujši sunek je v nedeljo ob 4.04 zjutraj dosegel magnitudo 6,0 Sedem mrtvih, petdeset ranjenih, skoraj 5000 ljudi zapustilo domove Ogromna škoda na kulturnih in zgodovinskih spomenikih - Danes bo vlada razglasila izredne razmere BOLOGNA - Močan potresni sunek je v nedeljo zgodaj zjutraj stresel severno Italijo. Pri tem je umrlo sedem ljudi, kakih 50 pa je bilo ranjenih. Potres z magnitudo 6,0 je povzročil tudi veliko gmotno škodo, predvsem na zgodovinskih objektih. Središče potresa je bilo 36 kilometrov severozahodno od Bologne v globini 5,1 kilometra. Sunek ob 4.04 je trajal 20 sekund, sledilo pa mu je še več popotresnih sunkov. Eden izmed njih je v nedeljo popoldne dosegel celo ma-gnitudo 5,0 in povzročil še dodatno škodo. Včeraj so zabeležili še kakih sto po-potresnih sunkov, od katerih sta imela najmočnejša magnitudo 3,7 in 3,6. Najhuje je prizadeta okolica mest Ferrara, Modena, Mantova in Rovigo. Po navedbah civilne zaščite so bili žrtve štirje delavci v nočnih izmenah na območju Modene in Ferrare. Enega, delavca iz Maroka, je pokopalo v kraju Ponte Rodoni do Bondeno v bližini Ferrare, ko se je porušila njegova delavnica plastičnih izdelkov. Dva delavca pa sta umrla, ko se je v kraju Sant'Agostino di Ferrara porušila hala tovarne keramičnih izdelkov. V tem kraju je umrl še en moški, ki so ga pokopale ruševine delavnice. V SantAgostinu pa je pod ruševinami umrla tudi 103-leta ženska. Poleg tega naj bi bili s potresom povezani še najmanj dve smrti. 37-letna Nemka je po potresu v kraju Sant'Alber-to di San Pietro in Casale pri Bologni začela težko dihati, nato pa je izgubila zavest in kmalu zatem umrla. Domnevajo, da je šlo za infarkt. V kraju Vigarano Mainar-da pa je umrla 86-letna ženska, ki jo je ob najhujšem sunku zadela možganska kap. V potresu je bilo poškodovanih najmanj 50 ljudi. Potres je zahteval veliko gmotno škodo. Številnim, večinoma starejšim stavbam, so se porušile strehe, ponekod tudi cele stene. Porušili so se tudi številni cerkveni zvoniki. Na ulicah so kupi ruševin, ministrstvo za kulturo pa je že ocenilo, da je nastala ogromna škoda na objektih kulturne dediščine. Škoda na zgodovinskih objektih je še posebej velika na območjih Modene, Bologne in Ferrare, kjer so poškodovane številne cerkve, gradovi in dvorci. Srednjeveško središče Ferrare je sicer uvrščeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Zaradi potresa je skoraj 5000 zapustilo svoje domove, največ na območju Modene, več sto pa tudi iz okolice Ferrare. V SantAgostinu so morali evakuirati večino prebivalstva in jih namestiti v tamkajšnji športni dvorani. V kraju Mirando- la so morali evakuirati bolnišnico, v Ferrari pa so morali izprazniti celo zapor s približno 500 kaznjenci. Višina škode bo po ocenah oblasti zagotovo ogromna. Med drugim se je porušilo tudi skladišče z več kot 300.000 hlebci parmezana in sira grana padano. Kmečka stanovska organizacija Coldiretti meni, da je samo na kmetijskem področju nastalo za okoli 250 milijonov evrov škode. O poškodbah na stavbah sicer poročajo tudi z območja Milana, potres pa je močno zatresel tudi tla v Toskani, Venetu in Lombardiji. Čutili so ga tudi na Južnem Tirolskem in v Furlaniji-julijski krajini ter celo v Sloveniji. Po ocenah predstavnika civilne zaščite Andriana Gumi-na je bil potres na območju najhujši v zadnjih 700 letih. Delo reševalcev, ki morajo preveriti stabilnost v potresu poškodovanih stavb, je včeraj oteževal dež. Na potresnem območju bodo tudi danes šole zaprte. Na predlog predsednika deželne uprave Emilije Romagne Vasca Erranija bo rimska vlada danes na potresnem območju razglasila izredne razmere. Stolp z uro utrdbe Rocca Estense v kraju Finale Emilia pred potresom, po najhujšem nedeljskem sunku in po drugem najhujšem nedeljskem sunku ansa emilija - Civilna zaščita Pomoč iz FJK Ekipa tržaške univerze in ICTP »napovedala« potres TRST - Kolona vozil civilne zaščite iz Furlanije-Julijske krajine, ki je v nedeljo ponoči krenila iz Palmanove, je v ponedeljek pred zoro prispela v Mirandolo pri Modeni. V deževnem vremenu so postavili sprejemni center, v katerem so uredili jedilnico za petsto ljudi, ki jih je prizadel nedeljski potres. Na delu je 12 tehnikov in 120 prostovoljcev iz 40 občin FJK. Podpredsednik Dežele Lu-ca Ciriani je pojasnil, da je osebje obenem v stiku s krajevnimi upravami. »Posodili smo helikopter, s katerim bodo lažje proučili posledice potresa,« je povedal in pohvalil prostovoljce, saj sta pomoč in solidarnost v težkih trenutkih zelo pomembna. Danes bodo v Modeni tudi izvedenci tržaške in videmske univerze, ki bodo preverjali, ali so prizadete stavbe varne. Tržaška skupina seizmologov pa je pred časom napovedala, da bo od marca do septembra med Parmo in Ferraro močan potres. Poročilo so predstavniki Univerze v Trstu in mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam v začetku maja izročili komisiji za proučevanje velikih nevarnosti v Rimu, sami raziskovalci pa poudarjajo, da je bila to poskusna raziskava, sistem pa je še nenatančen. Upoštevali so tektonske značilnosti območja, podatke o seizmološki aktivnosti zadnjih mesecev in let in še marsikaj. Pa tudi algoritem, ki so ga v te namene prvič uporabili pred dvajsetimi leti v Kaliforniji. Ob napovedi, da bo v razdobju šestih mesecev močnejši potres, najbrž ni mogoče sprejeti učinkovitih preventivnih ukrepov, sistem napovedovanja potresov pa bo v prihodnosti bržkone mogoče nadgraditi. brindisi - Včeraj pogreb nesrečne Melisse Atentat še brez krivca Zaslišali moškega, ki pa ni preiskovan - Na pogrebu tudi predsednik vlade Monti BRINDISI - V kraju Mesange blizu Brindisi-ja so se včeraj poslovili od Melisse Bassi, 16-letne dijakinje, ki je življenje izgubila v sobotnem bombnem napadu pred poklicno šolo v Brindisiju. Pogreba se je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi dijaki z več italijanskih območij, pa tudi italijanski premier Mario Monti, ki je spričo napada in potresa v Emiliji predčasno zapustil vrh zveze Nato v Chica-gu. Na pogrebu so ga spremljali tudi trije ministri in drugi visoki politični predstavniki. Samo v cerkvi se je zbralo več kot 700 ljudi, zunaj pa več tisoč (po nekaterih virih celo 10.000), ki so pogrebno slovesnost spremljali na velikih zaslonih. Mati umrle dijakinje se zaradi šoka, zaradi katerega je morala v bolnišnico, pogreba ni udeležila, oče pa je med slovesnostjo stiskal veliko fotografijo nesrečne Melisse. Krsto je ob izhodu iz cerkve sprejel bučen aplavz, ki se je nadaljeval tudi med mimohodom institucionalnih predstavnikov. Policija nadaljuje iskanje osumljenca, medtem pa so mediji objavili posnetke varnostnih kamer, na katerih se je videlo moškega, ki naj bi sprožil dalji-nec; da bi razumeli, kdo je medijem posredoval posnetke, je tožilstvo že uvedlo preiskavo. Zadeva je sprožila nekaj slabe krvi med tožilstvi iz Brindisija Melissa Bassi ansa in Lecceja; zaradi suma povzročitve pokola v teroristične namene je vsekakor preiskava pripadla okrožnemu protimafijskemu tožilstvu v Lecceju. Včeraj je vse kazalo, da so storilca sobotnega atentata identificirali. Preiskali naj bi njegovo stanovanje, zaslišali njegovega brata, nato še njega. Pozno sinoči so preiskovalci sporočili, da niso nikogar aretirali in niti vpisali v seznam preiskovanih oseb. Iskanje krivca ali krivcev se torej nadaljuje. Odprte ostajajo vse možnosti, od organiziranega kriminala do neuravnovešenca, ki se je želel maščevati mladim dekletom. upravne volitve - Volilna udeležba je v drugem krogu bila 51,4-odstotna, za 13 točk nižja kot v prvem krogu Grillov kandidat Federico Pizzarotti župan v Parmi, toda resnična zmagovalka volitev je leva sredina RIM - Komik Beppe Grillo, ki vodi Gibanje petih zvezdic, je po prvem z uspehom postregel tudi v drugem krogu upravnih volitev, ki je v nedeljo in včeraj potekal ob nizki volilni udeležbi. Njegov kandidat Federico Pizzarotti je prepričljivo zmagal v dvoboju z demokratom Vincen-zom Bernazzolijem za prevzem županskega položaja v Parmi. V sicilijanski prestolnici Palermo si je v tekmi med dvema levosredinskima kandidatoma zmago z več kot 70 odstotki podpore zagotovil priljubljeni borec proti mafiji Leoluca Orlando iz stranke Italija vrednot, v Genovi pa je v tekmi za župana zmagal kandidat leve sredine, sicer iz vrst Levice ekologije in svobode, profesor ekonomije Marco Doria, medtem ko je bil v L'Aquili potrjen demokrat Massimo Cialente. Z zmago v Parmi in v treh drugih manjših občinah si je Grillovo gibanje zaslužilo glavne naslove, a hladnejši pretres volilnih izidov pove, da je na letošnjih upravnih volitvah v resnici slavila leva sredina. Če upoštevamo 27 pokrajinskih Beppe Grillo in Federico Pizzarotti glavnih mest, v katerih so bile volilne preizkušnje, je leva sredina zmagala proti desni sredini s 15 proti 6, medtem ko je bil na prejšnjih volitvah rezultat 17 proti 9 v prid desni sredini. Levosredinska uprave bodo namreč imeli v naslednjih mestih: Alessandria, Asti, Monza, Como, Lucca, Rieti, Isernia, Brindisi, Genova, L'Aquila, La Spezia, Pistoia, Carrara, Piacenza in Taranto. Desna sredina pa bo vladala v Fro-sinoneju, Catanzaru, Gorici, Lecceju, Tra-niju in Trapaniju. Če upoštevamo 177 občin z manj kot 15 tisoč prebivalci, v katerih so bile volitve, pa se je leva sredina uveljavila v 92. »Zmagali smo jasno in nedvoumno,« je dejal prvak Demokratske stranke Pierluigi Ber-sani. Resnična poraženca sta v tej preizkušnji Ljudstvo svobode in Severna liga. Slednja je bila poražena v vseh 7 občinah, v katerih se je prebila v drugi krog. Prav tako klavrno se je odrezal tretji pol, pa čeprav je stranka UDC potrdila svoja župana v Cu-neu in Agrigentu. Volitve so torej potrdile, da je v desnosredinskem prostoru zlasti po umiku Silvia Berlusconija in Umberta Bossija nastala politična praznina. Volilna udeležba je bila 51,4-od-stotna. To je približno 13 odstotnih točk manj kot pred dvema tednoma v prvem krogu volitev. Marco Doria (Leva sredina) 114.245 - 59,71% ! Enrico Musso (Tretji pol) 77.084 - 40,28% PARMA 203 volišč na 203 Federico Pizzarotti (Gibanje petih zvezdic) 51.235 - 60,22% Vincenzo Bernazzoli (Leva sredina ) 33.837 - 39,77% ^^^J OO O »o Massimo Cialente (Leva sredina) 20.495 - 59,19% So Giorgio De Matteis (Tretji pol) 14.125 - 40,80% o 0 ^^^^ V© a n »O Leoluca Orlando (Italija vrednot) 158.010 - 72,43% Fabrizio Ferrandelli (Leva sredina ) 60.139 - 27,57% / GOSPODARSTVO Torek, 22. maja 2012 5 banke - Začetek postopka za prodajo podružnic na območju nekdanje Jugoslavije Hypo Group Alpe Adria se umika tudi iz Slovenije Potencialni kupci v Rusiji in Turčiji - Zbrati morajo najmanj 1,5 milijarde evrov DUNAJ - Avstrijska bančna skupina Hypo Group Alpe Adria, ki jo je leta 2009 avstrijska država z nacionalizacijo rešila pred propadom, je začela postopek prodaje šestih bank in treh lizinških družb na območju nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji je skupina prisotna s Hypo Alpe Adria banko in lizinško družbo Hypo Leasing. Prvi mož Hypo Group Alpe Adria Gottwald Kranebitter je včeraj povedal, da je postopek prestrukturiranja šestih bank in treh lizinških družb v petih državah nekdanje Jugoslavije - v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, BiH in Črni gori - bolj ali manj zaključen. V Hypu poudarjajo, da imajo te finančne ustanove skupno bilančno vsoto 12,5 milijarde evrov, zaposlujejo 4600 oseb, v okoli 260 poslovnih enotah pa skrbijo za več kot milijon strank. Kranebitter pravi, da želijo s prodajo teh podružnic zbrati vsaj 1,5 milijarde evrov, kolikor znaša njihova knjigovodska vrednost. Hypo Group Alpe Adria je včeraj naredil prvi korak v postopku prodaje. Za svetovalca pri procesu so izbrali nemško Deutsche bank. V Hypu poudarjajo, da se zavedajo svojega tržnega položaja na območju nekdanje Jugoslavije in izpostavljenosti do podjetij in posameznikov v regiji, zato je cilj postopka, ki ga imenujejo ponovna privatizacija, ohranitev poslovne mreže v celoti, ugleda in dosedanjih pridobitev skupine. V skupini potencialnim vlagateljem sporočajo, da njihova mreža v regiji ponuja odlično priložnost za vstop na še vedno podrazvit trg z odličnimi obeti za prihodnjo rast bančne dejavnosti. Kranebitter o rokih ni želel govoriti. Najprej naj bi v družbi preverili teren in potencialni interes na trgu. Do konca leta naj bi oblikovali seznam interesentov in nato začeli pogovore. Takrat naj bi bilo več znano tudi o časovnici, ki je po Kranebitterje-vih besedah tesno povezana z razvojem dogodkov v območju evra. Prvi mož bančne skupine pravi, da si želijo najti dolgoročnega strateškega lastnika, ki bi bil morebiti pripravljen nadaljevati poslovanje pod isto blagovno znamko. Poleg bank in bančnih skupin potencialne vlagatelje vidi tudi med ne-finančnimi družbami, zemljepisno pa je omenil, da interes običajno prihaja iz Turčije ali Rusije. V vmesnem času naj bi Hypo Group Alpe Adria nemoteno nadaljevala s poslovanjem v omenjenih državah in morebiti celo odpirala nove poslovalnice. Prodajo podružnic zahteva tudi Evropska komisija, ki je na vrhuncu finančne krize Avstriji odobrila državno pomoč in nacionalizacijo bančne skupine. Z izkupičkom od prodaje naj bi se vsaj delno poplačali tudi avstrijski davkoplačevalci. Sedež slovenske Hypo Alpe Adria Bank v Ljubljani arhiv družbe Obračun za letošnje prve tri mesece prvem četrtletju milijona evrov izgube Istrabenz v pridelal 1,3 KOPER - Družba Istrabenz, ki je v prisilni poravnavi, je v prvem četrtletju beležila 1,3 milijona evrov čiste izgube. Prihodki od prodaje so znašali približno 141.000 evrov. Iz kupnine za delež v družbi Instalacije je družba bankam upnicam dodatno poplačala 29,5 milijona evrov obveznosti. Družba je v četrtletju beležila okrog 383.000 evrov izgube iz poslovanja. Finančni prihodki so znašali nekaj manj kot 794.000 evrov, finančni odhodki pa 1,7 milijona evrov, so zapisali v poročilu o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja družbe Istrabenz za prvo četrtletje letos, objavljenem na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Istrabenz je konec januarja skladno s pogodbo o prodaji 51-od-stotnega deleža družbe Instalacija od Petrola prejel prvi del kupnine v vi- šini 31,8 milijona evrov, povečan za dozorele obresti. Preostanek kupnine v višini skupno 57,8 milijona evrov bo Istrabenz glede na pogod- bo prejel predvidoma v dveh enakih delih v letu 2013. Koprska družba je iz te kupnine predčasno poplačala za 29,5 milijona evrov obveznosti do bank upnic iz naslova glavnic in tako skupno odplačala 56,29 odstotka obveznosti iz naslova glavnic. V četrtletju je družba nadaljevala s prodajo 18,31-odstotnega deleža v Petrolu, ki ga prodaja v okviru skupne prodaje z Novo Ljubljansko banko, Hypo Alpe Adria Bank, Gorenjsko banko, Unicredit banko Slovenije in Novo Kreditno banko Maribor, ter poslovno nepotrebnih sredstev. Prodala je apartma v Kranjski Gori, točke dveh vzajemnih skladov in nekaj tržnih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Dobiček pri prodaji finančnih naložb, katerih deleži kotirajo na Ljubljanski borzi, je v četrtletju znašal 82.000 evrov, še kaže poročilo, objavljeno na spletni strani Ajpes. (STA) trst - Dvodnevni posvet družbe Esteco Tehnični poklici prihodnosti so izziv za izobraževalne sisteme TRST - Častni gost prvega dne dvodnevnega posveta, ki ga je v tržaškem hotelu Savoia Excelsior (na posnetku) priredilo podjetje Esteco in ga posvetilo študentom in raziskovalcem na področju računalniških programov, je bil David Goldberg, največji svetovni strokovnjak za genetske algoritme in soustanovitelj oziroma sodirektor i Foundry, ambicioznega programa za promocijo brezplačno dostopnih inovacij v študijskih programih. Goldberg, ki je tudi svetovalec Obamove administracije za reformo univerze, je med drugim povedal: »Vloga kreativnosti, folozofije in komunikacije je temeljna za reševanje problemov, predvsem na področju inženirstva. Z naslonitvijo na to paradigmo smo v ameriškem univerzitetnem sistemu razvili preprosto metodo za spodbujanje naših študentov, metodo, ki je zasnovana na naslednjih ključnih točkah: navdušenje, spoštovanje individualnih teženj in izbir, kreacija in kultiviranje izrazitih in vrednostnih kvalitet, skupinsko delo, zaupanje v iniciative štdentov, prosto izražanje različnih identitet in značilnosti. Vse to pod geslom: Begin with the end in mind. (Začeti s koncem v mislih, op.ur.)« Poleg Goldberga so se posveta udeležili predstavniki lokalnih akademskih institucij in tehničnih krogov, med katerimi je bil tudi Furio Suggi Liverani v zastopstvu družbe Illycaffe. Poudaril je, da se tehnična vloga v podjetju hitro spreminja in da zato gola specializacija ne zadostuje več, zato se mora izobraževalni sistem spoprijeti tudi z multidi-sciplinsko dimenzijo. Zanimiv posvet se bo nadaljeval in končal danes. Dežela FJK hoče preprečiti delokalizacijo skupine Danieli VIDEM - Deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti se je včeraj sestala s predstavnikoma skupine Danieli Alessandrom Trivillinom in Luciom Bregolo, s katerima je analizirala možnost odprave problemov pri energetski oskrbi podjetja in deželnega financiranja oziroma olajšav EU, tako da bi preprečili novo naložbo družbe iz Buttria v Srbiji. Investicijo v novo tovarno bi namreč Dežela FJK rada ohranila na svojem ozemlju, zato skuša odgovoriti na potrebe Danielija, ki zadevajo predvsem energetsko oskrbo in visoko ceno energije. Odbornica Segantijeva zato preučuje možnost, da bi pri investiciji sodelovala tudi deželna finančna družba Friulia in finančni zavod Mediocredito. Delničarji družbe Insiel odobrili bilanco lanskega poslovanja TRST - Skupščina delničarjev deželne informatske družbe Insiel so včeraj v Trstu odobrili bilanco za leto 2011, ki jo je upravni svet družbe Insiel Spa odobril že 28. marca. Zaključni račun je pokazal čisti dobiček v vrednosti 870.000 evrov. Delničarji pa niso odločali o imenovanju novega upravnega sveta, ki ga bo imenovala prihodnja skupščina. Predsednik In-siela Valter Santarossa je sicer poslovni obračun ocenil kot prehodnega, saj je lani začel veljati nov deželni zakon, ki je na novo začrtal cilje in vlogo družbe za njen razvoj na deželnem ozemlju. Z novim normativom ima Insiel bolj izostreno poslanstvo za informatski razvoj v deželni javni upravi, je dodal Santarossa. EVRO 1.2750 $ +0/2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. maja 2012 evro (povprečni tečaj) valute 21.5. 18.5. ameriški dolar 1,2750 1,2721 japonski jen 101,06 100,95 kitajski juan 8,0604 8,0465 ruski rubel 39,8647 39,6685 indijska rupija 70,1000 69,2880 danska krona 7,4320 7,4329 britanski funt 0,80750 0,80420 švedska krona 9,1191 9,0996 norveška krona 7,6265 7,5975 češka krona 25,225 25,333 švicarski frank 1,2011 1,2012 madžarski forint 297,49 297,25 poljski zlot 4,3330 4,3484 kanadski dolar 1,3047 1,2858 avstralski dolar 1,2969 1,2795 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4440 4,4447 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6976 braziljski real 2,5842 2,5376 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3371 2,3270 hrvaška kuna 7,5615 7,5590 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 21. maja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,23975 0,46685 0,73540 0,07167 0,11167 0,18667 0,395 0,686 0,975 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.941,96 € -30/13 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. maja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,10 +0,59 KRKA 46,03 +0,07 MERCATOR 123,55 -1,16 TELEKOM SLOVENIJE 70,95 +0,00 -0,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA ETOL 8,50 12,01 24,00 -0,33 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,01 -5,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,80 -3,41 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 - PIVOVARNA LAŠKO 20,00 8,20 - PROBANKA 5,40 7,50 - SAVA 259,50 7,15 - ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 12,39 -0,43 -0,24 MILANSKI BORZNI TRG 21. maja 2012 FTSE MIB: -0/28 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,54 75,8 1009 +1,98 +1,68 +1 51 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,036 0218 +18,94 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,36 +3,46 +8,36 EDISON ENEL ENI 0,88 2,358 15 37 +0,23 -0,17 FIAT FINMECCANICA 3,638 -0,26 +8,60 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,85 8,565 +1,13 +0,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,02 141 +2,66 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,05 1 33 +2,55 +1,80 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,986 1 63 +2,78 +0,81 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,42 1124 +0,25 +1,38 +1 08 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 32,19 313 +3,41 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,736 -1,39 +1,74 +1 26 TENARIS TERNA 0,72 12,95 +0,23 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,668 0,03 -0,82 -0,64 UNICREDIT 2,33 2,478 +9,07 +1,89 SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 92,81 $ -0/05 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. maja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 566,85 -0,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.733,32 FIRS, Banjaluka 81 0,63 1.780,93 Alka ^n -0,01 -0,10 _i in lisica i j, uojyiou -tu^ju i ,_>>_» SRX, Beograd - - DICV 1 -)Q _r»«1 un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.916,40 -0,05 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.486,46 2.541,15 +0,95 +2,53 S&P 500, New York 1.314,44 +1,48 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.178,43 6.331,04 5.304,48 -1,10 +0,95 -0,64 CAC 40, Pariz 3.027,15 +0,64 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.900,00 873,2 2.150,16 +0,31 +0,51 +0,26 Nikkei, Tokio 8.633,89 +0,26 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.790,16 18.922,32 2.348,30 +0,40 -0,16 +0,16 Sensex, Mubaj 16.183,26 +0,19 6 Torek, 22. maja 2012 1 Q APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it Severna liga: Trst noče uplinjevalnika barkovlje - 30-letnici poimenovanja šole po F. S. Finžgarju in obnovitve društva Šola in društvo stebra barkovljanske skupnosti Zabaven nastop učencev pred šolo, sprevod z godbo in slavnost na društvenem dvorišču Grizona buri razstava Severna liga je priredila preteklo soboto zbiranje podpisov pod ljudsko peticijo proti uplinjevalniku. V enem dnevu je zbrala več kot 250 podpisov, kar je - po mnenju pokrajinskega tajnika Bossijeve stranke Pier-paola Robertija - dodaten dokaz, da tržačani nočejo uplinjevalnika. Nedelja je bila za Barkovljane še posebno lep in velik dan. V lepem vremenu se je pred barkovljansko osnovno šolo in kasneje na dvorišču krajevnega kulturnega društva zbralo res številno občinstvo, ki je zelo občuteno proslavilo jubilej ob 30-le-tnici poimenovanja barkovljanske osnovne šole po slovenskem pisatelju Franu Šaleškemu Finžgarju. Enkraten in nepozaben dogodek, ki nam bo vsem ostal v lepem spominu, so oblikovali šolarji barkovljanske šole in malčki krajevnega vrtca, priložnostni govorniki in Godba na pihala s Proseka ter Mešani pevski zbor. Vsi nastopajoči so prikazali in podoživeli lepe trenutke, ki so jih Barkovljani doživeli ob poimenovanju šole leta 1982 in v letih, ki so sledila. Slavnostna prireditev se je začela pred bar-kovljansko šolo, kjer so godbeniki s Pro-seka poskrbeli za vesel uvod v praznovanje. Nato so bili na vrsti šolarji, ki so nas zabavali z deklamacijami in petjem; prvo-šolčki so zapeli pesmico M. Košute Zidamo dan, drugošolčki so se predstavili z mišjo preštevanko, ki jo je nekoč napisal K. Kovič, tretješolčki pa so zapeli pesmico K. Koviča z naslovom Šolski zvonec in pesem T. Pavčka Ob koncu šolskega leta. Zelo zabavni so bili tudi učenci četrtega in petega razreda. Prvi so zapeli pesem V šoli, ki so jo popestrile melodije Kreslinovih Vran, in pesem Bine Štampe Žmavc Domača na(d)loga, zadnji pa so zapeli pesem M. Košute Šola za šalo. Pravo pevsko poslastico pa so četrtošolci in petošolci ponudili s pesmijo Adija Smolarja Jaz ne grem v šolo. Program pred šolo so učenci lepo zaokrožili s šolsko himno, ki so jo peli tudi, ko smo vsi skupaj krenili proti barkovljanskemu društvu. Prešerno vzdušje se je nadaljevalo tudi na praznično opremljenem dvorišču bar-kovljanskega društva, kjer so z deklamaci-jo in eno pesmico prisotne najprej pozdravili malčki barkovljanskega vrtca. Predsednica SKD Barkovlje Sandra Poljšak je v svojem nagovoru spomnila, kaj se je v Barkovljah dogajalo pred 30-imi leti, ko so poimenovali šolo, in kako je ona ta dan in še mnoge druge, ki so sledili, doživljala kot mala deklica. Izvedeli smo tudi, da poleg obletnice poimenovanja šole obhajamo tudi 30-letnico obnovitve barkovljanskega društva, ki je bilo vedno tesno povezano s krajevno šolo in njenimi aktivnostmi. pokrajina - Filmi Predsednica Bassa Poropat proti Tondu Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj odločno protestirala proti odločitvi deželnega odbora, ki je prejšnji teden umaknil financiranje 330.000 evrov, že namenjenih za filmske in televizijske produkcije, ki jih je izbral tehnični odbor deželne komisije Film Commission (med temi je tudi film, posvečen Eluani Englaro). Odločitev deželne vlade je zelo huda in bo uničila vse dosedanje delo na tem področju v deželi FJK, je dejala predsednica, posledice za lokalno panožno gospodarstvo in zaposlovanje pa bodo zelo negativne. Še hujše bi bilo, ko bi šlo v resnici za cenzuro, je še poudarila predsednica Bassa Poropat in izrazila upanje, da bo znal deželni svet rešiti stanje in ponovno vključiti v deželni proračun temu že namenjena finančna sredstva, ki jih je deželni odbor med rebalansom umaknil. Proti sklepu Dežele FJK je sinoči protestiralo tudi združenje italijanskih Film Commission IFC. Desno nagovor predsednice SKD Barkovlje Sandre Poljšak pred množico na dvorišču barkovljanskega društva; spodaj nastop učencev pred šolo kroma Ob svečanem jubileju je SKD Bar-kovlje izdalo tudi ponatis in razširjeno izdajo knjige Barkovlje, pri nas je bilo tako 1. in 2. del, ki jo je v nedeljo popoldne podrobneje predstavil Ladi Vodopivec. Uvodoma je spomnil, da ne gre zgolj za ponatis, ampak za razširjeno izdajo, v katero so njeni ustvarjalci poleg vseh tekstov iz prve izdaje vključili še tekste, ki so povezani z dogajanjem, ki so v zadnjih 30-tih letih zaznamovala življenje Slovencev v Barkovljah. Bogato publikacijo, ki jo bogati tudi slikovno in arhivsko gradivo, so natisnili v nakladi 500 izvodov, kar lepo število knjig pa so kupili obiskovalci nedeljske proslave. Zadnjo besedo je imela glasba; pod taktirko Aleksandre Pertot, ki je - mimogrede - vodila tudi zbor ob poimenovanju osnovne šole po F. S. Finžgarju, so šolarji zapeli simpatično pesmico Kukavica, nato pa so šolarji skupaj z mešanim zborom zapeli še skladbo v barkovljanskem narečju Lepu je spomlade. Naj povemo, da je to skladbo prav za to priložnost napisal Aleksander Furlan (Šandrin), uglasbil pa jo je Adi Daneu. Čisto za konec uradnega dela jubilejne proslave pa so še enkrat zadonele note proseške godbe na pihala. In brezhibno organizirana družabnost, na kateri ni manjkalo odlične jedače in pijače, je trajala do poznih večernih ur.... (sč) o realsocializmu v Rusiji Razstava o realsocializmu v Rusiji, ki jo namerava miljska občinska uprava prirediti to poletje, ne gre v račun občinskemu in pokrajinskemu svetniku Claudiu Grizonu. V tiskovnem sporočilu je zapisal, da je »istro-ve-netsko mestece primorano proslaviti stalinistično umetnost in ideologijo,« in da »ne potrebuje tovrstnih pobud za lastno turistično promocijo.« Napovedal je, da bo na Pokrajini vložil vprašanje, da bi izvedel, ali je tudi pokrajinska uprava podprla razstavo z lastnim prispevkom. V Ul. Locchi srečanje o prostorskem načrtu Na sedežu občinske izpostave v Ulici Locchi 23 bo danes ob 18.30 javno srečanje o novi varianti občinskega prostorskega načrta, na katerem bodo lahko udeleženci izrekli svoje dvome in želje. Prisotni bodo odbornica Elena Marchigiani, osebje urada za prostorsko načrtovanje in študenti Fakultete za arhitekturo, ki bodo še vse do konca tedna v občinski izpostavi na razpolago občanom za izpolnjevanje vprašalnikov. Na spletni strani www.retecivica.trieste.it je na voljo spletna stran posvečena ravno prostorskemu načrtu, na kateri so objavljene vse informacije o načrtu in on-line vprašalniki. Mateja Pintar gostja oddaje Važno je sodelovati V sedemnajsti oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih radia Trst A danes v sklopu Studia D ob 12.15, ponovitev pa bo na sporedu jutri ob 14.10, se bo urednik Peter Rustja pogovarjal s slovensko vrhunsko športnico Matejo Pintar. Na Paraolimpijskih igrah v Atenah je med namiznoteniškimi igralkami na vozičku leta 2004 zmagala zlato, leta 2008 v Pekingu pa bronasto kolajno. veliki trg - prejšnji teden uvedli novo, vijoličasto parkirno cono Mestno središče: dražje parkirnine Za enourno parkiranje je treba plačati 1,65 evra (prej 1,40), za pol ure 0,85 evra (prej 0,70) -»Napaka« na nalepki o novih cenah Avtomobiliste, ki parkirajo svoja vozila v strogem mestnem središču, v bližini Velikega trga, je prejšnji teden čakalo neprijetno presenečenje. Območje, ki je bilo vključeno v tako imenovano rdečo, dotlej najbolj drago parkirno cono, je dobilo novo »barvo«: vijoličasto. Ki je postala dražja od rdeče. Po novem stane ura parkiranja v tej coni 1,65 evra (prej 1,40 evra), za najkrajši polurni postanek pa je treba plačati 0,85 evra (prej 0,70 evra). Podražitev je precejšnja: skoraj 18 odstotkov za enourno parkiranje, kar plus 21 odstotkov za polurno. Uvedbo novih cen je pospremila zagonetka. Na parkirnih avtomatih nov napis opozarja uporabnika, da sprejema avtomat zgolj kovance za dva evra, evro, 50 centov, 20 centov in 10 centov. Obenem je zapisano, da »avtomat ne vrača denarja.« Ali z drugimi besedami: voznik ki bi hotel parkirati avtomobil za pol ure, bi moral plačati 0,90 evra, ne pa 0,85, kot je predvideno po novem ceniku, za uro parkiranja pa 1,70 evra (in ne predvidenih 1,65 odstotka). Ali smo priča parkirni goljufiji? Franco Sergas, predsednik podjetja Park S. Giusto, je zanikal, da bi šlo za goljufijo. Pojasnil je, da gre za napako. Pri uvedbi novih cen so tehniki tako uredili parkirne avtomate, da slednji lahko »vračajo« denar, in sicer tudi kovance po 5 centov. Pri pripravi nalepk z novimi cenami pa »so pozabili« na to novost. Sergas se je zahvalil za opozorilo in napovedal, da bo takoj grafiku ukazal, naj napako popravi in naj dopolni nalepko. »Jutri (danes, op. ur.) bomo nove, popravljene nalepke že v jutranjih urah nalepili na parkirne avtomate,« je zagotovil. Zavrnil pa je odgovornost za podražitev parkirnin na območju okrog Velikega trga in na Ul. Teatro romano. »Mi smo le upravitelji parkirnin na tistem območju. Nove cene je določila občinska uprava,« je pojasnil. M.K. Dražje parkirnine v središču mesta kroma / TRST Torek, 22. maja 2012 7 veliki trg - Solidarnostni shod po atentatu na poklicni zavod Morvillo-Falcone Tisoč ljudi demonstriralo proti nasilju in ustrahovanju Spomin na umrlo dijakinjo Melisso - Jutri shod ob 20. obletnici mafijskega pokola v Capaciju Velika množica ljudi se je v nedeljo zvečer zbrala na Velikem trgu in se spomnila 16-letne Melisse Bassi, ki je v soboto umrla med atentatom pred poklicnim zavodom Morvillo-Falcone v Brindisiju. Presunljiva smrt mlade Apulijke je namreč močno odjeknila tudi v Trstu, kjer je okrog tisoč ljudi omikano demonstriralo proti vsaki vrsti nasilja in ustrahovanja. Pobudo za solidarnostni shod tako v Trstu kot v drugih mestih v deželi Fur-laniji-Julijski krajini je dalo združenje Libera v sodelovanju s številnimi tržaškimi kulturnimi, političnimi in humanitarnimi organizacijami. Pred županstvom so se zbrali tudi nekateri izvoljeni politični predstavniki in predstavniki javne uprave z na čelu tržaškim župan Robertom Cosolinijem. Videti je bilo tudi zastopnike sindikatov, političnih strank in sploh civilne družbe. Še predvsem je bilo mnogo mladih, ki so odločno zavračali nasilje, ker »ne bomo se pustili ustrahovati«, kot je to poudaril mlad ženski glas iz mikrofona. Demonstracijo je uvedla minuta tišine, nato so tako župan kot drugi mladi govorili prek mikrofona. Atentat na šolo pomeni atentat na prihodnost, in to mladi odločno zavračajo, je bilo med drugim slišati. Na Velikem trgu je spomin na Melisso počastilo veliko število ljudi kroma Solidarnost je med ostalimi izrazila tržaška Cerkev, ki je obsodila »podli atentat«. Cerkev je izrazila solidarnost Melissi in družini ter zaskrbljenost zaradi vala nasilja, ki špekuli- ra na račun krize ter širi ločevanje in teror. Solidarnost in zaskrbljenost so nenazadnje izrazil tudi pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil, ki bodo jutri priredili shod in baklado ob 20. obletnici mafijskega pokola v kraju Capaci blizu Palerma, v katerem je bil 23. mafija leta 1992 ubit protimafijski sodnik Giovanni Falcone. Shod bo ob 19.30 na Velikem trgu. obisk - Veleposlanik v Italiji Almaz Hamzajev na prefekturi in občini Kazahstan se zanima za Trst Odprtje častnega konzulata v mestu - Sodelovanje med nekdanjo sovjetsko republiko in Furlanijo-Julijsko krajino kroma Veleposlanik Hamzajev je odprl novo konzularno predstavništvo Kazahstana v Trstu preiskava - Samomor na openskem komisariatu Ukrajinska nočna mora Alino Bonar Diačuk naj bi v domovini čakalo 11 let zapora zaradi uboja - Bala se je ukrajinskih paznikov in kriminalcev Trst ima od včeraj še eno konzularno predstavništvo več. Kazahstanski veleposlanik v Rimu Almaz Hamzajev je izkoristil priložnost promocijskega srečanja na temo Kazahstan in Furlanija-Julijska krajina, dan za kooperacijo in sodelovanje za odprtje novega častnega konzulata, ki ga bo vodil častni konzul Luca Bellinello. Slednji boimel pristojnost za celotno deželno območje. Veleposlanik Hamzajev se je dopoldne v spremstvu novega častnega konzula Bellinella srečal s traškim prefektom Alessandrom Giacchettijem. Govorili so o mednarodnem sodelovanju in predvsem o gospodarski izmenjavi. Gost iz Kazahstana se je sestal tudi s tržaškim županom Robertom Cosolinijem. Na srečanju je bila poudarjena vloga Trsta kot pomembnega mednarodnega gospodarskega križišča. Župan je izrazil zadovoljstvo, ker se Kazahstan, deveta največja država na svetu in ena od najbolj založenih z nafto, zanima za tržaško pristanišče. Dopoldne je veleposlanik Hamzajev obiskal nekdanje vojaško pokopališče pri Sv. Ani, kjer je položil lovorov venec ob spomenik padlim iz Kazahstana med drugo svetovno vojno. Dijaški zbor Zavoda združenega sveta iz Devina je ob tem pod vodstvom dirigenta Stefana Sacherja zapel ža-lostinko. pokrajina Na šolah poskusen delovni projekt Adele Pino Dijaki in dijakinje nekaterih tržaških višjih srednjih šol bodo lahko v prihodnosti začasno delali v delavnicah raznih socialnih zadrug. S proizvodi bodo nato okrasili šole, ki jih obiskujejo. Njihovo delo, ki ga bodo opravljali izključno zunaj šolskega urnika, pa bo tudi ustrezno plačano. To je namen novega eksperimentalnega projekta pokrajinske uprave, ki se bo poskusno odvijal na šolah De Sandrinelli-Carli-Da Vinci, Fabiani, Nordio in Deledda. Kot nam je povedala pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, bodo projekt v prihodnosti postopoma ponovili tudi na drugih višjih srednjih šolah, seveda tudi na slovenskih. Njegov namen je spodbujati kulturo etičnega podjetništva med mladimi in obenem omogočati delovne izkušnje v okviru socialnega zadružništva. Pokrajina Trst je temu namenila skupaj tisoč plačilnih bonov (voucherjev) s posamezno vrednostjo 10 evrov, s katerimi bo delo dijakov oziroma dijakinj plačano. Vsak dijak bo plačan glede na opravljeno delo. Projekt je razdeljen v dve fazi. V prvi bodo na šolah skupaj ugotoviti posege, ki jih potrebujejo na posameznih šolah za izboljšanje strukture. V tem okviru bodo priredili več srečanj na temo upoštevanja okolja, zakonitosti, državljanske vzgoje, organizacije dela in tako naprej. Sledili bodo »individualni« projekti za nekatere dijake, ki se bodo nato v zadrugah začasno »zaposlili« v nekaterih panogah, in sicer gradbeništvu, pekarstvu, fotografiji, krojaštvu in keramiki. A.G. Že misel, da bi se vrnila v domovino, je 32-letno Ukrajinko Alino Bonar Diačuk spravljala v obup. Ukrajinske oblasti bi jo po vsej verjetnosti takoj spet odvedle v zapor, ker je bila tam baje obsojena na enajst let zaporne kazni zaradi uboja. Razmere v ukrajinskih kaznilnicah pa so predvsem za ženske bistveno slabše kot v italijanskih. Prav iz obupa pred vrnitvijo v domovino si je ženska 16. aprila vzela življenje na policijskem komisariatu na Opčinah, potem ko je pred meseci že poskusila narediti samomor v tržaškem zaporu. Za rešetkami sta si Alina in njena sestra Antonina, ki je bila prav tako v zaporu, skupaj porezali žile, pazniki pa so ju pravočasno opazili in rešili. Sestro so pozneje iz zdravstvenih razlogov izpustili. Alinin »križev pot« se je začel že davno, ko je v še nepojasnjenih okoliščinah zašla v nevarne kriminalne kroge in se po besedah drugih zapornic, ki so z njo delile tržaško celico, znašla v brezizhodnem položaju. 30. junija lani so jo v Gorici skupaj z skupino Iračanov aretirali zaradi domnevnega spodbujanja nezakonitega priseljevanja in združevanja v zločinske name- Alina Bonar Diačuk ne, odtlej pa je bila priprta v Trstu. Sredi aprila so Alino - po devetih mesecih - izpustili iz tržaškega zapora: čakal naj bi jo izgon iz Italije, uradno pa je bila svobodna, saj sodnik ni odredil novega pridržanja. Policija jo je kljub temu pričakala pred tržaškim zaporom in jo odvedla na openski ko-misariat, kar se baje dogaja tudi v drugih podobnih primerih. Na Opčinah pa se je obupana Ukrajinka v slabo nadzorovani sobi obesila. Policist, ki naj bi prek video-nadzornega sistema pazil na (nezakonito) pridržano, svojega dela ni opravil. Alina je bila po ocenah tistih, ki so jo v zadnjem letu spoznali, obupana, saj naj bi jo v Ukrajini čakala enajstletna zaporna kazen zaradi uboja. Tako je po junijski aretaciji dejala goriškemu tožilcu. V ukrajinskih zaporih pa je nasilje nad zapornicami po njenih besedah na dnevnem redu - pogosta naj bi bila celo posilstva. Goriškim preiskovalcem je poleg tega zaupala, da se zelo boji ukrajinskih kriminalnih organizacij, ki bi se lahko maščevale nad njo. Njena sestra in mati stanujeta trenutno v Milanu, Alino pa je kljub temu čakal zelo verjeten izgon. V zvezi s to zgodbo je pred dnevi vložil parlamentarno vprašanje poslanec DS Ettore Rosato. V preiskavi, ki jo vodi državno tožilstvo v Trstu, pa so osumljeni trije policisti - dva z openskega komisariata in donedavni vodja urada za imigracijo Carlo Baffi. (af) obalna cesta - Napadena Avstrijka Žrtev poskusa umora je ljubiteljica plesa Ranjena avstrijska državljanka, ki so jo prejšnjo sredo pravočasno zagledali ob robu Obalne ceste in jo zatem operirali v katinarski bolnišnici, je 44-letna Sabine Pollanz iz Beljaka. Dela v beljaški bolnišnici, kjer je odgovorna za osebje, saj je usposobljena menedžerka na področju upravljanja človeških resursov, obvlada pa štiri jezike. Avstrijka, ki ni poročena, se je verjetno odpravila na krajše počitnice v Trst, čeprav do včeraj ni bilo znano, kje je prenočevala. V Furlaniji-Julijski krajini in baje tudi v Trstu ima nekaj znancev, ki jih povezuje skupen konjiček - Sabine se pogosto udeležuje tečajev, tekmovanj in prireditev v znamenju tanga in milonge. Sabine Pollanz je bila prejšnji teden na stezi pod Obalno cesto, na območju Pri Čupah, na sebi je imela športna oblačila. Nenadoma pa jo je neznanec napadel in skoraj ubil. S kovinsko žico ali čem podobnim naj bi ji od zadaj ovil vrat ter ji tako globoko prerezal grlo, da ji je resno poškodoval sapnik. Kdo je napadalec, ni znano. Hudo ranjena ženska pa se je kljub bolečinam povzpela do Obalne ceste, kjer so jo mimoidoči zagledali. Pravočasen prihod reševalcev ji je, upajmo, rešil življenje. Ko se bo prebudila, pa bo morda povedala preiskovalcem, kaj se je zgodilo. Preiskavo vodi državna tožilka Maddalena Chergia v sodelovanju s policisti mobilnega oddelka, ki ne izključujejo možnosti, da je Avstrijko napadel znanec, ki jo je morda zasledoval od Beljaka do Trsta. Kradla pri Godini Policisti mobilnega oddelka so v soboto popoldne aretirali 55-letno Tržačan-ko D. B., ki je kradla obleke v trgovini Godina v Ul. Carducci. V garderobi je spravila v torbo za 600 evrov artiklov, uslužbenci pa so jo opazili in poklicali policijo. 8 Torek, 22. maja 2012 TRST mačkolje - Za nami je prvi vikend v znamenju Prazničnih 50 Dvojna fešta ob jubileju domačega Praznika češenj Praznovanje, ki ga prireja Slovensko prosvetno društvo Mačkolje, se bo nadaljevalo ta konec tedna Utrinek s sobotnega večera, na katerem je bil glavni gost Vlado Kreslin aljoša novak Prazničnih 50 piše na rumenem transparentu nad odrom »na Metežici« v Mačkoljah. Priljubljeni Praznik češenj praznuje namreč letos pomemben jubilej, polstoletni obstoj, ki ga je Slovensko prosvetno društvo Mačkolje želelo proslaviti kar se da slovesno - se pravi z dvojnim prazničnim vikendom. Protagonistka sobotnega in nedeljskega večera je bila - ob slastnih rdečih češnjah seveda - prav gotovo glasba, saj so organizatorji medse povabili priznane glasbenike. V soboto je na oder najprej stopila domača balkan rock skupina Kraški ovčarji, ki je ogrela občinstvo pred nastopom slovenskega kantavtorja Vlada Kreslina, ki so ga tokrat spremljali Mali bogovi (med drugimi tudi naš Iztok Cergol, ki se je tako kot navadno izkazal v igranju marsikaterega inštrumenta). Občinstvo je Kreslina, ki si je hudomušno okrasil ušesa s češnjami, spremljalo s petjem in ploskanjem, tako da ga je naposled pevec nagradil še z dodatnimi tremi pesmimi. Nedelja je bila nekoliko bolj na-rodnozabavno naravnana. Na odru so se zvrstili postojnski ansambel Erazem, Konec tedna je v Samatorci minil v znamenju prijetnega razpoloženja in brez-skrbnosti. Že tretje leto zapored je namreč Občina Zgonik poskrbela za pobudo Odprte osmice, ki se vključuje v Dneve kmetijstva, ribištva in gozdarstva. Slovesen uvod v tridnevno praznovanje je bil petkov koncert Slavka Ivančiča s kla-po Solinar. Po pozdravih župana Mirka Sar-doča, podžupana Rada Miliča, odbornice Monice Hrovatin in predsednice pokrajinske uprave Marie Terese Bassa Poropat je navdušeno občinstvo, ki se je zbralo na balinišču, med poldrugo uro trajajočim nastopom še samo zapelo. V soboto in nedeljo so se v Samatorco pripeljale kočije, v veliko zadovoljstvo zlasti najmlajših, ki so se rade volje peljali z enega konca vasi do drugega. Zelo uspešen je bil turnir v briškoli, ki se ga je udeležilo kakih 20 parov, po osmicah pa je odmevala glasba dua Cigani - harmonika in violina. Veliko pohodnikov se je v nedeljo zjutraj podalo na pohod prijateljstva od Plisko-vice v Samatorco, popoldne pa so se šahovski asi pomerili na turnirju, ki so ga letos prvič priredili. Za veselo vzdušje je poskrbela Godba Salež, v nabito polni cerkvici sv. Urha pa je nastopil MePZ Rdeča zvezda. Sedem osmičarjev je številnim obiskovalcem odprlo svoja vrata in jim ob domačih dobrotah ponudilo tudi ogled fotografske ali likovne razstave ter razstave ročnih del. Vreme je dovolilo, da so se ljudje (veliko je bilo meščanov) prosto sprehajali in uživali po vasi. ki je v Mačkoljah že skoraj stalni gost, ansambel Veseli Begunjčani in pa Alpski kvintet, s svojim značilnim poskočnim alpskim soundom. Kot zabeleženo, se bo praznik nadaljeval še ta konec tedna, in sicer od petka, 25. maja, do nedelje, 27. maja. Obiskovalci bodo imeli spet prilož- nost, da bodo zaplesali »na Metežici«, prav tako se bodo lahko okrepčali z izvrstnimi jedmi na žaru, s pijačo in vedno dobrodošlimi domačimi češnjami. -/ Alpha test v Lovatu V knjigarni Lovat na Drev. XX septembra 20 bo danes ob 16.30 zanimivo srečanje posvečeno študentom, ki jih konec poletja čakajo vstopni testi za vpis na univerzo. V gosteh bodo docenti Alpha testa, ki bodo študentom pojasnili potek tovrstnih preverjanj znanja ter jim ponudili nekaj koristnih nasvetov. Študenti bodo lahko opravili tudi simulacijo vstopnega testa (50 vprašanj v 50 minutah) z me-dicinsko-zdravstvenega, ekonomsko-pravnega, psihološko-komunikacij-sko-vzgojnega, arhitekturno-inženir-skega, znanstvenega ali humanističnega področja. Film Miral na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 na filmski večer v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponzia-na 14). Predvajali bodo dramo Juliana Shnabela Miral s Frido Pinto v glavni vlogi. Po prvi arabsko-izraelski vojni, ustanovi ženska sirotišnico, v kateri se znajde tudi mlada Miral. Ujeta med napetostjo prebivalcev različne rase in vere, ki vlada v Izraelu, se kot Palestinka le stežka sprijazni s splošno idejo o končnem miru in enakopravnostjo. Plesni spektakel Ensemble V tržaškem Kulturnem domu bo drevi ob 20. uri plesni spektakel Ensemble - anche se diversi ... insieme si puo' ki ga prireja združenje Accademia Danze Trieste. Na oder bo stopilo kakih 70 gojencev - od najmlajših (4 leta) do najstarejših (nad 60 let), mimo agonistov in plesalcev s posebnimi potrebami, ki bodo prikazali klasične in sodobne plese. Vstopnina velja 7 evrov, del izkupička pa bo namenjen humanitarnemu združenju Azzurra, ki skrbi za bolne otroke in raziskovanje redkih otroških bolezni. Spomin na pokol pri Capaciju V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo' 20) bo danes ob 17.30 srečanje posvečeno spominu na atentat v Capaciju. Ob 20-letnici dogodka bo govoril Tonio Dell'Olio, član združenja Libera, ki se bori za legalnost in proti mafiji. Klavirski jazz nastop V baru Knulp (Ul. Madonna del mare 7) se nadaljuje niz jazz večerov, ki jih prirejata krožka Thelonious in Controtempo. Drevi bo ob 21. uri nastopil pianist Matthew Ship. Podpora starejšim občanom Krožek SKP Gramsci in združenje Cit-tadini solidali prirejata ob sredah od 10.30 do 11.30 srečanja za starejše občane, ki niso samostojni oz. za njihove družine v Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14), kjer bo socio-zdravstveni operater Sergio Vicini. Razstava v glavni bolnišnici V glavni bolnišnici, v galeriji day-ho-spitala onkološkega oddelka oz. oddelka za radioterapijo, bodo danes ob 15. uri odprli razstavo sodobne umetnosti. Natečaj za sodobni dizajn Čez dva tedna (31. maja) zapade rok za vložitev del za sodelovanje na mednarodnem natečaju Design Trieste Contemporanea, ki je namenjen projektantom 23 držav srednje-vzhodne Evrope. Sodelovanje je brezplačno, vse potrebne informacije in pravila pa so objavljeni na spletni strani www.trie-stecontemporanea.it/designcontest. Potnice z nočnim popustom Marsikdo ne ve, da imajo ženske, ki se med 22. in 6. uro same peljejo s taksijem, pravico do 10-odstotnega popusta. V teh dneh je tržaška občinska policija kaznovala taksista, ki tega popusta ni priznal, čeprav ga je potnica na to opozorila. Naslednjega dne je poslala elektronsko sporočilo poveljstvu občinske policije, ki je primerno ukrepalo in taksistu napisalo 79 evrov globe. samatorca - Vikend v znamenju prireditve Odprte osmice Veselo od osmice do osmice Prijetno razpoloženje ob koncertih, turnirjih v šahu in briškoli ter vožnjah s kočijami - Številni so se podali na pohod prijateljstva od Pliskovice v Samatorco Petkov koncert Slavka Ivančiča in klape Solinar kroma V Samatorci so gostje lahko izbirali med osmico ali konji kroma socerb - V nedeljo Srečanje na Socerbu Pevski nastop v socerbski cerkvici kroma Na Socerbu je v nedeljo Občina Dolina v sodelovanju z žup- in je še danes pomemben dejavnik povezovanja med ljudmi iz nijskima skupnostima iz Doline in Socerba ter Zvezo cerkvenih sosednjih krajev. Pri vsakoletni sveti maši je sodeloval združeni pevskih zborov Trst poskrbela za že tradicionalno Srečanje na zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Ra-Socerbu. Pobuda ima svoje korenine v prireditvi Odprte meje ceta, pesem pa je nato zadonela tudi pred cerkvijo. / TRST Torek, 22. maja 2012 9 oš josipa ribičiča pri sv. jakobu - Lep uspeh Učenki nagrajeni na natečaju v Celju Mednarodni natečaj na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda V petek se je v Celjskem domu v Celju odvijalo slavnostno podeljevanje nagrad in priznanj 17. mednarodnega natečaja za likovna dela na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda. Učenki osnovne šole Josipa Ribičiča Anna Vezil iz 4. razreda in Greta Chersicola (na sliki) iz 5. razreda pod mentorstvom učiteljice Alenke Dobrila sta prejeli priznanje in drugo nagrado vsaka v svoji starostni kategoriji. Na razpis se je odzvalo nad 8000 do 20 let starih ustvarjalcev iz 42 držav sveta. Na prisrčni otvoritveni prireditvi in nastopu celjskih osnovnošolskih otrok in mladega kantav-torja, je organizator, ustanovitelj in duša tega mednarodnega natečaja Mihailo Lišanin čestital prisotnim mladim likovnim talentom iz Slovenije, Hrvaške, Romunije, Grčije, Makedonije in Italije ter jih nagradil z unikatnimi priznanji in z revijo Likovni svet, kjer so objavljene risbe in imena nagrajencev. Ta revija je namenjena različnim bralcem, od otrok do akademsko izobraženih umetnikov. Objavlja mednarodne razpise in rezultate, piše o razstavah, galerijah, ex tempore na področju slikarstva, kiparstva, grafike in fotografije. Podobna slovesnost je bila aprila v Hong Kongu in oktobra bo še v Beogradu, kjer so bili in bodo nagrajeni še vsi preostali mladi dobitniki tega natečaja širom po svetu. Nagrajevanju je sledila otvoritev razstave v Galeriji likovnih del mladih - Celje. To je je edina stalna galerija v Sloveniji namenjena mladim likovnim ustvarjalcem do 20. leta z vsega sveta. Poudarjeno je bilo, da je edina zasebna tovrstna galerija v Evropi in ima od leta 1995 edini za- nagradni natečaj - Za kratki film Kino za ženske z ••• ljubeznijo Kulturno združenje Anno Uno in projekt Cinema con i giovani v sodelovanju s Pokrajino Trst oz. njenim odborništvom za mladinska vprašanja razpisuje nagradni natečaj za najboljšo zgodbo za kratkometražni film posvečen ženskam Cinema per le donne con ... amore (Kino za ženske ... z ljubeznijo). Pripovedi o ženskah, o včasih nelahkih pogojih, v katerih so primorane živeti, o njihovem položaju, vsakodnevnem žrtvovanju za družino in delo, pa tudi izmišljene zgodbe, posebne ali pa vsakdanje pripovedi o medosebnih odnosih, zgodbe, ki govorijo o boju za celovitost, ki ponujajo izhodišča za izboljšanje pogojev skupnega življenja ... Te zgodbe z ženskimi protagonistkami naj bi zaživele na platnih v režiji mladih (natečaja se lahko udeležijo ustvarjalci od 16. do 29. leta), ki naj bi tudi tako spodbudili danes še vedno težko uresničljivo enakost med spoloma. Pripovedna tehnika je lahko katere koli vrsta fikcije - akcijski ali pustolovski film, srhljivka, dramatični film, komedija, detektivka - ali pa dokumentarec, intervju oz. pričevanje. Zgodbo mora spremljati krajše besedilo s sporočilom (največ 6000 znakov), iz katerega naj bi izhajali predlogi za izboljšanje položaja žensk v družbi. Interesenti lahko za dodatne informacije pišejo na elektronski naslov concorso@announo.it. Rok za predložitev del so organizatorji podaljšali do petka, 25. maja. Vse informacije so na voljo na spletnih straneh: www.cinemaco-nigiovani.it, www.announo.it,www.provincia.trieste.it. finžgarjev dom - Psihologinja Julija Pelc Kako vzpostaviti pravi stik z otrokom sebni mednarodni razpis za likovna dela mladih na svetu. Po številu udeleženih držav na posameznem razpisu sodi med 10 največjih tovrstnih razpisov na svetu. A kljub vsemu temu je moral sporočiti svetovljan, umetnik in ljubitelj pristne otroške in mladostne ustvarjalnosti Mihailo Li-šanin s tesnobo v srcu in vidno zadrego, da bo morala ta edinstvena galeria zaradi birokratskih in ekonomskih težav žal zapreti. Slovesnemu delu proslave je sledilo še prijetno neformalno druženje in spoznavanje mladih in njihovih spremljevalcev s plovbo po Šmartinskem jezeru. Vsi na Osnovni šoli Josipa Ribičiča iskreno čestitamo dobitnicama in se z njima veselimo te prestižne mednarodne nagrade. (AD) Včeraj danes Bliža se šesto in zadnje predavanje iz ciklusa o vzgoji in odnosih v družini in družbi, ki ga je v tej sezoni organiziralo društvo Finžgarjev dom. Preden ga napovemo, pa velja poročati o predzadnjem, ki ga je aprila imela psihologinja Julija Pelc na temo: Kako vzpostaviti stik z otrokom. Zanimive teme se je psihologinja lotila na poseben način, tako da je z interaktivnimi vajami o vzpostavljanju medsebojnih stikov in soočanju z novimi situacijami razgibala poslušalstvo. Na ta način je dokazala, kako lahko take situacije vzbudijo v otroku ne-lagodje, ki ga moramo predvideti in razumeti. Za temo so se tudi tokrat zanimali številni poslušalci, med katerimi so bili seveda številni starši, nonoti in none, vzgojitelji, a tudi taki, ki imajo široka polja zanimanj. Takoj je dr. Pelčeva prisotne presenetila s trditvijo, da je argument tesno povezan s tem, ali znajo najprej sami starši dovolj poskrbeti zase, ali znajo vzpostavljati stik s sabo, ali skrbijo za partnerski odnos. Vsak starš ima namreč za seboj svojo zgodovino in izkušnje, od katerih je tudi sam po- gojen. Stik z otrokom je tak, kakršnega zna odrasli vzpostavljati z drugimi ljudmi. V družini je pomemben pogovor; pomembno je, da otrok začuti iskreno in zavzeto zanimanje zanj in za njegove izkušnje, skratka pozitivno naravnanost. Predavateljica je tudi poudarila pomen, da znata starša biti enotna v vrednotah in da znata držati meje, ki jih pač vsak otrok in najstnik skuša pomikati. Po vsebinsko bogatem predavanju je bilo še veliko vprašanj praktičnega značaja, na katera je predavateljica z veseljem odgovarjala. Vsekakor pa je tema o dialogu tako široka in zanimiva, da bi ji bilo vredno posvetiti še kako predavanje. V četrtek, 24. maja bo na vrsti zadnje letošnje predavanje iz tega niza. Terapevt Miha Kramli, vodja ambulante za bolezni odvisnosti v Novi Gorici, je aktiven v izobraževanju in vzgoji iz sistemske družinske terapije. Govoril bo o izredno aktualni temi, o begu v virtualni svet (svet ne-kemičnih odvisnosti kot so odvisnost od interneta, televizije, računalnikov, mobitelov, iger na srečo, hrane, nakupovanja itd). Anka Peterlin [I] Lekarne Do sobote, 26. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 11 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti Danes, TOREK, 22. maja 2012 MILAN Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 15.11 - Luna vzide ob 6.22 in zatone ob 22.03 Jutri, SREDA, 23. maja 2012 ŽELJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,7 stopinje C, zračni tlak 1015,7 mb pada, vlaga 85-odstotna, veter 7 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,8 stopinje C. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na ogled razstave »Pridi k nam na šolo v Križ« v šolskih prostorih. Odprta bo danes, 22. in četrtek, 24. maja, od 8.00 do 15.30 ter v sredo, 23. in petek, 25. maja, od 8.00 do 13.15. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGA GRUDNA IZ NABREŽINE in didaktično ravnateljstvo iz Nabrežine vabita na predavanje dr. Lipollisa na temo Vzgojne metode: kako obvarujemo otroka pred nasiljem in zlorabo, ki bo v četrtek, 24. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini v okviru projekta Odgovornost je in. UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ, MALČKI OV IZ ŠKEDNJA učitelji in vzgojiteljici Vas toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 25. maja, ob 15.00 v Ukmarjevem domu v Škednju. MUZEJSKA SOBA IN RAZSTAVA slik in eksponatov bodo na šoli F.S. Fin-žgarja v Barkovljah na ogled do konca šolskega leta, od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. www.primorski.eu1 DRUŠTVENA PRODAJALNA na Op- činah obvešča, da je zbirališče za društveni izlet v soboto, 26. maja, ob 6.15 pred picerijo, Dunajska cesta 11/A. Odhod avtobusa ob 6.30. Zamudnikov ne čakamo. IZLET ZSKD - obveščamo udeležence, da v soboto, 26. maja, se bo odvijal kulturni izlet na Koroško. Odhod ob 7. uri iz Opčin. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču nasproti restavracije na openskem krožišču. V Gorici je zbirališče na parkirišču pri mejnem prehodu Rdeča hiša ob 7.30. Informacije in program izleta na tel. 040635626 ali www.zskd.eu. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. junija, enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je še možno do 30. maja. Pohitite! Informacije na tel. št. 335-5476663 (Vanja). ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKI organizira izlet v Škofjo Loko in Vrbo v soboto, 2. junija. Toplo vabljeni! Informacije in prijave na tel. št.: 340-1434351 (Helena). SKD BARKOVLJE prireja izlet 10. junija. Na sporedu grad Snežnik, muzej polhov, maketa Cerkniškega jezera, muzej Cerkniškega jezera, multivizi-ja o jezeru v vseh letnih časih, kompletno kosilo. Informacije na tel. 040415336 ali 333-2677384. Vpisovanja do 3. junija. SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9. uri, ogled Barda (Lusevera) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji v Zavarhu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 3334546847 (Eva Fičur). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet po Romuniji in Srbiji od 5. do 10. junija. Ogledali si bomo: Oradea, Cluj Napoca, Targu Mures, pravljična Transilvanija s trdnjavskimi cerkvami in gradovi, rudnik soli Turda, bivališča grofa Drakule mesto Sighisoara in grad Bran, Brasov, narodni park v Karpatih, grad Peleš, Bukarešto, romunski parlament, največjo elektrarno v Južni Evropi Djerdap I, narodni park Djerdap, Beograd in še mnogo zanimivosti. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali du-san.pavlica@siol.net. DRUŠTVO POPOTNIK organizira potovanje v Španijo - Katalonijo, Lloret de Mar od 23. do 28. junija. Vabljeni. Tel.: 00386-18313481 SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio na tel. št. 040-220155. SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira potovanje v Lourdes od 24. do 28. avgusta. Vabljeni. Tel. 0038631372632 (Metka). Prispevki V spomin na Marto Husu vd. Štoka darujeta Silva in Cveto 25,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Ludvika Pirca daruje družina 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Sergija Antonija darujeta Nerina in Rinaldo 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na strica Dušana Rodello darujeta Edda in Tamara z družino 50,00 evrov za združenje AGMEN. V spomin na Dragico Jerina-Blaževič darujeta družini Sosič in Gergolet 100,00 evrov za SPDT. Ob prejemu prvega sv. obhajila darujejo obhajenci 50,00 evrov za mav-hinjski cerkveni pevski zbor. V drag spomin na Dušana Rodelo darujejo Eda, Tamara in Livijo z družinami 50,00 evrov za Pihalni orkester Ricmanje. V spomin na Dušana Rodelo daruje Sonja Kralj 20,00 evrov za Pihalni orkester Ricmanje. Namesto cvetja na grob Mariota Sed-maka darujejo soletniki Radi, Mirko, Marija Košuta, Marija Tence, Marija Tretjak in Marija Bertocchi Cossutta 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Mariota Furlana daruje Radi z družino 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Mario Gustin Žalostno vest sporočajo žena Alma, hčerke Vladimira, Sandra, Milena, brat Bruno, svakinja Adelina in svak Učo z družinami, nečaki ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili dne 23.5.2012 od 10.00 do 11.30 v ulici Co-stalunga. Pogreb z žaro bo dne 1.6.2012 ob 14. uri od kriškega spomenika v vaško cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Križ, Maribor, Novo mesto, Sydney, 22. maja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, nono! Katrin, Ilenja, Anja, Isabel Dragemu Mariotu zadnji pozdrav. Teta Zofka in Neva z družino Ob izgubi dragega Mariota Gustina izrekamo iskreno sožalje ženi Almi, hčeram Vladimiri, Sandri in Mileni ter ostalim sorodnikom. Nives in Damjana z družino Ob nenadni izgubi očeta sočustvujemo s prijateljico Sandro in njenimi dragimi družine Bukavec, Ferfolja in Verša Torek, 22. maja 2012 □ Čestitke Danes praznujeta 30 let poroke CINZIA in SERGIJ. Veliko zdravja in skupnega razumevanja v krogu svojih dragih jima voščijo mama Marija, sestra Vilma in Claudio z družinama. Draga SERGIO in CINZIA ob 30. obletnici vajinega skupnega življenja vama iz srca čestitamo in vama želimo še veliko skupnih, srečnih dni. Peter z Ingrid in Ivana z Deanom in malo Isabel. Draga naša MARIJA, dosegla ste zavidljivih 100 let. Naj Vas moč, zdravje in volja do življenja spremljata še naprej. Želimo Vam srčno, da bi v naši sredi uživala še mnogo brezskrbnih dni. ŽePZ Prosek Kontovel in kontovelski farani. MARIJI SONCE za rojstni dan želi vse najboljše njena sopotnica z izletov Primorskega dnevnika Dana Možina. Člani Ansambla Mi iskreno čestitajo Davidu in Ivani ob rojstvu prvorojenca ŽIGE. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Tutti i nostri desideri«. CINECITY - 16.30, 19.40, 22.00 »American pie, ancora insieme«; 16.40 »Hunger Games«; 16.20, 19.10, 22.00 »The Avengers«; 22.05 »Chronicle«; 16.40, 19.05, 21.30 »The dark shadow«; 16.40, 20.00, 22.15 »Il pescatore dei sogni«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La fredda luce del giorno«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quella casa nel bosco«; 20.00 »Dok. film Marine Abramovic: The artist is present«. FELLINI - 18.40 »Quasi amici«; 16.45, 20.40 »Il primo uomo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sister«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il pescatore di sogni«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun«; 19.20 »Parada«; 19.10, 21.10 »Projekt X«; 19.00 »V deželi krvi in medu«; 21.40 »Varna hiša«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.35 »Projekt X«; 19.05 »Ulični ples 2 3D«; 16.20 »Delfin (sinhro.)«; 16.00 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 16.15, 21.05 »Maščevalci 3D«; 21.00 »Temne sence«; 16.40, 18.50, 21.00 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.30, 18.30, 20.30 »Diktator«; 18.20 »Maščevalci«; 18.40 »Zrcalce, zrcalce«; 21.10 »Koča v gozdu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quella casa nel bosco«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Margin Call«; Dvorana 3: 16.30, 19.00, 21.30 »The Avengers«; 18.15, 22.15 »American pie, ancora insieme«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »La fredda luce del giorno«; 20.10 »Hunger games«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Dark shadows (dig.)«; Dvorana 2: 20.30 »The Avengers 3D (dig.)«; 17.30 »Marigold Hotel«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »La fred-da luce del giorno«; Dvorana 4: 17.40, 20.00 »American pie, ancora insieme (dig.)«; 22.15 »Chronicle«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Il pescatore dei sogni«. 13 Obvestila SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 22. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih srenjske hiše v Gročani. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 22. in v petek, 25. maja, ob 20.45 v sedežu na Padričah redna pevska vaja. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 23. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. PRIPRAVLJALNI ODBOR DNEVOV KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA iz Trsta in Združenje strokovnih pokuševalcev OLEA, s pokroviteljstvom Pokrajine in občin tržaške pokrajine, organizirata tečaj za poku-ševalce oljčnega olja. Tečaj se bo odvijal v KC Anton Ukmar pri Domju od 23. do 26. maja, trajal bo predvidoma 35 ur. Informacije na www.olea.info, se-greteria@olea.info ali direktno pri g. Marisi Cepach na tel. 328-7682365, marisa.cepach@regione.fvg.it. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (23. in 30. maja) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.org. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA - Trst vabi na srečanje na temo: »Skrb in pomoč bližnjemu ter delovanje in pobude istrske Karitas«, z g. Francetom Prelcem, predsednikom in duhovnim vodjo Istrske območne Karitas, v sredo, 23. maja, ob 19. uri v dvorani župnije Sv. Vincencija, Ul. Ananian 5/A. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal z občani v četrtek, 24. maja, ob 19.30 v Slomškovem domu v Križu. Na dnevnem redu je ilustracija novega občinskega regulacijskega načrta - faza poslušanja. Toplo vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na pravljične urice. Osmo srečanje v četrtek, 24. maja, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj: Mavrična ribica (Marcus Pfister). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 24. maja, ob 8. uri v prvem in v petek, 25. maja, ob 19. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu: predsedniško poročilo, predstavitev in odobritev bilance za leto 2011, razno. DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za informacije v zvezi z davkom IMU (Enotnim občinskim davkom) v spodnjih dneh: v petek, 25. maja, 8.0013.00 ter 14.00-19.00; v soboto, 26. maja, 8.00-13.00. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja »50. Praznik češenj« v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 25. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Happy day; v soboto, 26. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3Pra-šički; v nedeljo, 27. maja, ob 18.00 nastop godbe Nabrežina, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet. Odprtje kioskov vsak dan ob 18.00, v nedeljo ob 16.00. Prisrčno vabljeni! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus, Ul. Mazzini 46, vabi na predavanje psihologinje in psi-hoterapevtke dr. Marzie Rucli »Je rak psihosomatska bolezen?«, ki bo v petek, 25. maja, ob 17. uri v Centru prostovoljne dejavnosti/CSV, galleria Fe-nice 2 (Ts), III. nadstropje. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal: 26. maja ter 2. junija. Od 0 do 12. mesecev: 10.00-10.45 ali 10.45-11.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku; od 12. meseca do 4. leta: 17.00-17.45 v hotelu Danev na Opčinah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob pon. in pet. 9.00-13.00; ob sredah 16.00-18.00). Tel. št.: 345-7733569. SKD LIPA BAZOVICA IN SKD GRAD BANI prirejata v nedeljo, 27. maja, pohod »Pastirske kamnite hišice v Bazovici - Naravna kulturna dediščina«. Pohod vodi Vojko Ražem. Zbirališče pri »kalu« v Bazovici ob 15.00. Pohod po bazovskih ledinah in dolinah bo trajal prib. 3 ure. Priporočamo primerno obutev in zaščito pred klopi. Toplo vabljeni. SDGZ prireja 4. junija seminar »Varno pošiljati blago v tujino« in pravil Inco-terms 2010, ki veljajo v mednarodnem blagovnem prometu. V italijanščini bo predaval izvedenec dr. prof. Mauri-zio Favaro. Prijave zbira tajništvo SDGZ do 28. maja. Informacije glede kotizacije, programa in prijavnice na tel. št. 040-6724828 in na www.sdgz.it. CGIL IZ TRSTA odpira okence za zbiranje podatkov delavcev in upokojencev, ki so bili izpostavljeni azbestu, da bi jih vpisali v deželni seznam in jim svetovali oz. pomagali pridobiti socialne ugodnosti, priznanje poklicne bolezni, odškodnine za izgubljeno zdravje s podporo patronata INCA in pravnikov. Urnik: ob ponedeljkih, od 9. do 12. ure, sedež SPI-CGIL Largo Barriera/Stara Mitnica 15, tel. 040-767548. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom TRST za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Delavnice: plesna (z Jelko Bo-gatec), glasbeno-pevska (z Jano Dras-sich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavriloskim). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob četrtkih: 31. maja, 7. in 14. junija od 16.30 do 18.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Informacije in prijave na tel. 040220155 (Livio). ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. DEKLICE POZOR! Vas mogoče zanima košarka? Bi se rade preizkusile v novi športni panogi? Pri AŠD Polet-košarkarski sekciji bi radi obnovili žensko ekipo. Vabimo deklice letnikov 2000/01/02 na srečanje, ki bo v petek, 1. junija, ob 18.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Čakamo vas! Informacije na tel. 335-7047612 (Mira). FOTOVIDEO TS80 organizira v soboto, 9. junija, enodnevno delavnico »Kompozicija fotografije (video) in kadrira-nje«. Tečaj bo vodil prof. Mitja Reichenberg iz Ljubljane. Oprema: kompaktni, reflex fotoaparat ali video kamera. Prijave do srede, 6. junija, na tel. št.: 329-4128363 (Marko). UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 0402017370 (Urad za šolstvo). KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v Šmarjeških termah od 10. do 20. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. AŠD SOKOL IN ZSŠDI organizirata odbojkarski kamp »Igrajmo minivolley« (letniki 2001-05), od ponedeljka, 11. do petka, 15. junija, od 8.30 do 12.30 v na-brežinski občinski telovadnici. Informacije na tel.: 040-200941 (telovadnica), 348-8850427 (Lajris), 335-5313253 (Cirila). DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040-572770 med 19. in 20. uro. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 345-7733569, info@melanieklein.org. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra za različne starostne skupine: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi: Proseška ul. 131 - Op-čine, tel. 040-212289, poletje@skladmc.org. POLETNE DELAVNICE »Poletje s piko nogavičko«, namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolcem, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z JUS-om Trebče in AŠD Primorec bodo v Ljudskem domu v Trebčah od 2. julija do 3. avgusta. Info na tel. št.: 339-6980193, pikanogavicka.treb-ce@gmail.com. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šem-polaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 380-3584580, tajnistvo@skdvi-gred.org. TPKSIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramar-ski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.0011.00, tel. 040-422696, fax 0404529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. 81 Prireditve KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici prireja danes, 22. maja, predstavitev zadnje pesniške zbirke Elene Cerkvenič »sapor di.vini«. O knjigi bosta spregovorila novinar, pesnik in pisatelj Jurij Paljk ter avtorica. Pobuda bo potekala v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici, Travnik 25, s pričetkom ob 10.30. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KLUB in Salaam-otroci oljke vabita danes, 22. maja, na predstavitev knjig »Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije« strokovnjaka za mednarodne odnose dr. Primoža Šter-benca in »Obleganje Gaze: ubijanje palestinskega ljudstva« novinarja Mladine Erika Valenčiča. O delih bosta ob prisotnosti avtorjev spregovorila zgodovinar Jože Pirjevec in novinar Radia Študent Boris Vasev. Predstavitev bo v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pri-četkom ob 17.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v sredo, 23. maja, ob 20. uri na večer z naslovom »Kako lep je Trst«. Prisotni bosta avtorici vodnika Poljanka Dolhar in Erika Bezin, sodelovala pa bo tudi urednica Martina Kafol. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29). FOTOVIDEO TRST 80 vabi v sredo, 23. maja, ob 18.30 v gostilno-picerijo na Opčinah, Proseška ul. 35, na otvoritev razstave fotografa Gina Dal Cola na temo Cvetje v Dolomitih. Glasbena točka: harmonikaš Erik Kuret. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na zadnje predavanje iz niza o vzgoji, odnosih v družini in družbi. Tokrat bo na vrsti problematika zasvojenosti z internetom in drugimi nekemičnimi »drogami«. Predavanje z naslovom »Beg v virtualni svet« bo oblikoval priznani terapevt Miha Kramli. Vabljeni v Finžgarjev dom na Opčine v četrtek, 24. maja, ob 20. uri. SKD VIGRED vabi v četrtek, 24. maja, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na večer »Frajtojnarca... moje veselje!« z vsestranskim glasbenikom Zoranom Lu-pincem in harmonikašem Rokom Tav-čerjem. Večer bo uvod in predstavitev stalne društvene delavnice o frajtojnarci namenjeni otrokom starejšim od 8. leta in odraslim. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v FJK (Irsml Fvg) vabita na predstavitev knjige »Di la del muro. Il campo di concentra-mento di Monigo. 1942-43« (Onstran obzidja. Koncentracijsko taborišče v Trevisu. 1942-43). Sodelujejo Roberto Spazzali (Irsml Fvg), Ivo Jevnikar (DSI), Alessandro Casellato (Istresco - Univerza v Benetkah) in avtorica knjige Francesca Meneghetti. V petek, 25. maja, ob 18. uri v knjigarni Minerva, Ul. S. Nicolo 20, Trst. OBČINA REPENTABOR vabi na otvoritev slikarske razstave domačina Aleksandra Bulla v petek, 25. maja, ob 20. uri v Galerijo Kraške hiše. Razstava bo na ogled ob priliki občinskega praznika 26. in 27. maja ter 2. junija od 17. do 21. ure; v nedeljo, 3. junija, od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. V soboto, 26. maja, ob 18. uri bosta župana občine Repen-tabor in občine Logatec podpisala listino ob 30-letnici pobratenja med občinama. V nedeljo, 27. maja, pa bo obuditev praznovanja Binkošti. TRŽAŠKA KNJIGARNA in založba Li-bris Koper vabita na predstavitev knjige prof. dr. Marka Pavlihe »Nismo rojeni le zase« v petek, 25. maja, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. Z avtorjem se bo pogovarjala Loredana Gec. ZBOR JACOBUS GALLUS in Kulturni dom Prosek Kontovel vabita v petek, 25. maja, ob 20.30 na zborovski večer »Sto let nam sije sonce«. -J ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA AP. NA OPČINAH - v soboto, 26. maja, ob 20. uri koncert mešanega pevskega zbora San Justo iz Argentine, ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vomberger, s skladbami iz slovenske in latinskoa-meriške literature. Zbor bo ob 19. uri oblikoval tudi sv. mašo. Vabljeni! NARAVA V BARVAH - razstava fotografij Mitje Cernicha v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah bo odprta v nedeljo, 27. maja, od 10. do 13. ure ter v soboto, 26. maja, od 17. do 19. ure. Vabi SPD Krasje! SKD IGO GRUDEN prireja Zaključni koncert nabrežinskih zborov, ki bo v soboto, 26. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Nastopili bodo OPZ Igo Gruden (vodi M. Ferlan), MePZ Igo Gruden (vodi M. Ur-šič) in DPZ Kraški slavček (vodi P. Gras-si). Vabljeni! DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi 50-LETNA IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur na dan. Tel. št.: 347-6082315. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). IŠČEM V NAJEM manjše stanovanje oziroma hišo na Krasu/v Bregu/v predmestju Trsta. Poklicati tel. št. 3455087930. KUPIM stanovanje v predmestju Trsta, 70 oz. 80 kv.m. Tel. št.: 329-9841041. OPEL CORSA 1.3 CDTI, 90 cv, letnik 2007, 61.000 km, 6 prestav, prodam za 7.500 evrov. Info: b.borut@gmail.com, 349-3843155, 040-213518. PODARIM dve simpatični, mesec stari mucki. Zainteresirani pokličite tel. št.: 338-1492876. POMAGAM študentom in odraslim z individualnimi urami konverzacije v zborni slovenščini. Tel. št. 380-3017723. PRODAJAM stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice, 47 kv.m., prenovljeno v celoti leta 2003. Tel. 348-3667766. PRODAM leseno pleskarjevo lestev, visoko 3,4m. Tel. št.: 040-412871. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhi-njah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. NA KONTOVELU, pri Kndletevih, sta odprla osmico Vasilij in Jasna Daneu. Toplo vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-ji vasi št. 14. Tel. 040-208553. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V RICMANJIH št. 84 sta Zoran in Evina odprla osmico. V ZABREŽCU je Mitja Zobec odprl osmico. Vabljeni. ŠAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk! Tel.: 347-1279957. ŠUBER ima odprto osmico. Tel. št.: 349-7158715. PEKARNA IŠČE izkušenega peka za določen čas. Pismene ponudbe: pekarna.slascicarna@gmail.com r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika IW Srečni in nesrečni Jadran je doživel pekoč poraz na Opčinah, Bor je ugnal favorizirano Ardito, Breg pa se že pripravlja na finale pogled z veje • Marij Čuk Od stare do nove drahme í t STRAN 13 Ve|iki36O0 Veronika Zuzič ^ STRAN 18 Trenerji mladinskih združenih nogometnih ekip so zadovoljni Tenisači Gaje so si brez boja zagotovili obstanek v C-ligi Zadnji izdihljaji odbojkarske sezone I ■' ■ ■_ / 17 ^t ALIALI Andro Pertot / 18 VSI SMO BILI ŠPORTNIKI Evgen Ban /is 3 VPRAŠANJA Borut Plesničar/12 12 Torek, 22. maja 2012 ŠPORT / RUSIJA NA VRHU Ruska hokejska reprezentanca je osvojila letošnji naslov svetovnih prvakov. Na svetovnem prvenstvu elitne skupine na Finskem in Švedskem so Rusi v nedeljo v Helsinkih v finalu premagali Slovaško s 6:2 (1:1, 3:0, 2:1). Rusi so prvenstvo končali brez poraza in brez izgubljene točke v predtekmovanju, deseto zmago pa so dosegli v velikem finalu. Za Rusijo je naslov četrti po letih 1993, 2008 in 2009, ob upoštevanju statistike nekdanje Sovjetske zveze pa je skupna številka te reprezentance že 26 naslovov prvaka. Tretji so bili Čehi, ki so ugnali Finsko s 3:2. ROSSI PO DOLGEM ČASU NA ZMAGOVALNEM ODRU Na motociklistični dirki svetovnega prvenstva v Le Mansu je v razredu mo-toGP slavil Španec Jorge Lorenzo, na stopničkah je bil po daljšem času tudi nekdanji svetovni prvak Italijan Valentino Rossi, tretji je bil aktualni prvak Avstralec Casey Stoner. Narava je z namočeno stezo poskrbela za zanimivo dirko, Rossi pa je po dolgem času, ko je obupaval nad nekonkurenčnim dirkalnikom, končno spet stopil na zmagovalne stopničke. V šibkejših razredih moto2 in mo-to3 sta zmagala Švicar Thomas Luthi in domačin Louis Rossi. MIHAJLOVIČ SELEKTOR SRBIJE Izvršni odbor Srbske nogometne zveze je na seji v Stari Pazo-vi soglasno potrdil Sinišo Mihajloviča za selektorja srbske reprezentance. Nekdanji igralec Crvene zvezde, Rome, Sampdo- rie, Lazia in Inter-ja je podpisal dveletno pogodbo, tako da bo reprezentanco vodil vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Braziliji leta 2014. nogomet - S finalom italijanskega pokala se je zaključila klubska sezona Napoli po 25 letih vprašanja ITALIJANSKI POKAL NAPOLIJU - Italijansko pokalno nogometno lovoriko za sezono 2011/12 je osvojil Napoli. Klub iz Neaplja je v rimskem finalu premagal Juventus z 2:0 (0:0) in četrtič v zgodovini kluba zmagal v tem tekmovanju, a šele prvič po letu 1987 in 22 let po zadnjem uspehu, osvojitvi naslova in nato italijanskega superpokala, ko je za modre še igral Diego Armando Maradona. Državni prvak Juventus je tako zapravil priložnost za dvojno krono. Za Napoli sta zadela Edinson Cavani v 63. minuti z enajstmetrovke ter Marek Hamšik v 83. minuti. Poraz Juven-tusa je obenem pomenil tudi konec niza nepremagljivosti moštva na zadnjih 43 tekmah. KDOR ODHAJA, KDOR OSTAJA -Napoli je tudi pokvaril slovo Alessandru Del Pieru po 19 letih igranja in 705 tekmah v dresu «stare dame». Protagonist zadnjih dveh desetletij zgodovine naj-trofejnejšega italijanskega kluba ni še izdal, za katero ekipo bo igral v naslednji sezoni. A ponudb mu ne manjka. Tudi na strani zmagovalcev je kar nekaj igralcev, ki se bodo po tem nastopu poslovili. Napadalno trojico Na-polija, ki je bila odločilna tudi na nedeljskem finalu, sestavljajo Lavezzi, Cavani in Hamšik. Skoraj gotovo je bila to zadnja tekma, na kateri so igrali vsi trije skupaj. Najbolj verjeten je odhod La-vezzija, za katerega se zanimajo številni evropski klubi, ki so pripravljeni tako njega kot Napoli prekriti z milijoni evrov. Najbolj resno je zanimanje francoskega PSG-ja. Parižanom se je ravnokar izmuznil naslov v domačem prvenstvu - zadovoljiti so se morali z drugim mestom za Montpellierjem - tako da želijo v francoski prestolnici še okrepiti ekipo. In Lavezzi bi ta kakovostni skok omogočil. Tudi Cavanija snubijo številni klubi. Med drugimi ravno Juventus. Marotta in Conte, ki bosta imela glavno besedo med prestopnim rokom, želita okrepiti ekipo v napadu, ki je povzročil nekaj težav črnobelim, in med raznimi kandidati je ravno zvezdnik Napolija. TRENERJI - Tri najpomembnejši italijanski klubi Inter, Milan in Juventus, so že potrdili Stramaccionija, Allegrija in Conteja, a pri drugih klubih je neznank še na pretek. Kljub novi zelo uspešni sezoni je bilo za Edyja Rejo nemogoče podaljšati pogodbe z rimskim klubom. Težave, pritiski in zlasti dokaj slabi odnosi z najbolj vročimi navijači so trenerja iz Ločnika dokončno oddaljili od društva, ki ga je uspešno vodil v zadnjih sezonah. Lotito že išče naslednika, najbolj vroče ime pa je v tem trenutku Zola. A predsednik Lazia Lotito upa, da se nekaj zlomi v Neaplju, saj bi bila njegova pobožna želja pripeljati v Rim Walterja Mazzarrija. Novega stratega iščejo tudi na drugem bregu Tibere. Luis Enrique se je zaradi utrujenosti - očitno je delo trenerja v Rimu res zelo zahtevna naloga, kateri ni lahko biti kos - umaknil, Roma je tako začela iskati novega trenerja. Najresnejši kandidat je Montel-la, bivši igralec in za kratek čas tudi trener rumenordečih, ki torej zelo dobro pozna okolje, v katerem bi moral delati. Prestopu pa se upirajo v Catanii, kjer bi želeli zadržati trenerja, ki je imel pomembno vlogo pri zelo uspešni sezoni ekipe izpod Etne. A želje Montelle so jasne, tako da bo 37-letni nekdanji napadalec skoraj gotovo novi trener Rome. Med ostalimi klubi se obeta še en povratek: Ranieri naj bi znova treniral Fiorentino. V Genovi bo Preziosi najbrž Napoli je četrtič v svoji zgodovini dvignil italijanski pokal ansa nagradil De Cania, ker je klub rešil pred izpadom. Tudi »boksar« Delio Rossi naj ne bi ostal brez službe, saj bi lahko ravno on nasledil Montello v Catanii. Precej tvegana pa je izbira, ki jo je naredil Sannino. Bivši trener Vareseja je tudi v Sieni letos dokazal, da uspehi zadnjih let niso bili slučajni, a za kakovostni skok v karieri je izbral Palermo, kjer vlada »strah in trepet« vsakega trenerja: predsednik Zamparini. UDINESE KMALU V NOVEM STADIONU? - Po Juventusu naj bi še eno italijansko društvo le imelo svoj stadion. Če bo vse potekalo kot po napovedih se bodo pred koncem leta začela dela za nov stadion »Friuli«. Predsednik Udi-neseja Pozzo želi namreč čim prej uresničiti to želijo in župan Honsell je zagotovil, da bo pred koncem leta vse nared za začetek del. Ostala bo le sedanja pokrita tribuna, izginila bo atletska steza, vse ostale tribune bodo porušili in jih približali igrišču ter pokrili. Nov Friuli naj bi sprejel okrog 25.000 gledalcev. »Začenjal je razumeti, kako to gre, ko se je že vse končalo.« (Britanski premier David Cameron o Baracku Obami in enajstmetrovkah na tekmi Bayern : Chelsea, 20. 5.) »Veseli me, da se je spet potrdilo to, da v nogometu obstajajo in tudi veljajo nepisana pravila. Simbolika je bila močnejša od kakovosti!« (Zlatko Zahovič o tekmi Bayern : Chelsea, 21. 5.) »Najlažje je biti dober v domačem kurniku (...) Bomo videli, ali bo Guardiola še trener ali ne. Zdi se mi dovolj pameten, da ne bo več trener.« (Primož Gliha, Dnevnik, 18. 5.) »Ni optimalna, letos niso bili stalno prisotni. Pri Slogi je najbrž boljše.« (Odbojkar Damir Kosmina o skrbi, ki jo A-ligaš Verona namenja igralcem, Primorski dnevnik, 18. 5.) »Šla bi na tečaj ličenja, rada bi se naučila angleščine in rada bi postala sommelier.« (Načrti plavalke Alessie Filippi, Corriere della Sera, 21. 5.) »Sem. To lahko kar odločno rečem, le morala bi jo še malce več potrenirati.« (Tina Maze meni, da je dovolj dobra za igranje v odbojkarski prvi ligi, Ekipa, 16. 5.) ro m » Borut Plesničar si je letos v živo ogledal nekaj dvobojev na teniškem odprtem prvenstvu v Rimu. Nadalovo zmago nad Doko-vicem je tako komentiral: »Mislim, da se Nadal na zemlji počuti najbolj doma med vsemi teniškimi igralci. Po tistem, kar smo videli, je Nadal bil najbolj pozitiven. Zelo hiter je, njegovi udarci so tako močni, da se žogica najbolj visoko odbije, kar nasprotnika spravi v resne težave. Po porazu v Madridu je bil tudi posebno motiviran, srčno si je želel zmagati.« Je Nadal glavni favorit za zmago na Roland Garrosu? Mislim, da je. Presenetil me je sicer Federerjev poraz proti Dokovicu, saj je Švicar suvereno zmagal v Madridu. Čeprav je bil tam poseben plavi pesek, nad katerim so se vsi zgražali in vemo, da je zaradi neverjetnega talenta ravno Federer igralec, ki se najbolje prilagodi spremenjenim razmeram. Kandidati za zmago so vedno oni trije: Nadal, Federer in Dokovic, četrto ime za polfinale pa bi lahko bil Murray, čeprav je on bližje ostalim (Ferrer, Del Potro, Tsonga) kot vodilni trojici. Te je zmaga Šarapove na ženski ravni presenetila? Bo zmago ponovila v Parizu? Ženskemu tenisu manj sledim, a zmaga me ni presenetila, saj smo jo videli med treningom in njene žoge so res hitre. Paziti se bo morala pred Kitajko Na Li, ki je tehnično zelo dobra, a ima padce v igri. Tretja sila bi lahko bila Serena Williams, ki se sicer bolj s težavo prilagodi na spremembe površine. nogomet - Triestina po porazu v Latini II. divizija je za vogalom Zadetka domačih v končnih minutah tekme - V nedeljo na Roccu je potrebna zmaga z dvema goloma prednosti Do 88. minute so pri Triestini bili prepričani, da je obstanek v dometu, do 93. minute, da bo doseči obstanek težko, ne pa nemogoče, po drugem prejetem golu pa je za Tržačane položaj postal brezupen. Ekipa, ki je v povratnem delu zbrala le 13 točk in izgubila zadnjih pet tekem, bi morala v nedeljo premagati Latino z dvema zadetkoma prednosti. V nogometu so presenečenja možna, a že pripisati 20% možnosti Triestini, da le doseže obstanek, je optimistična napoved. Tudi v Latini so prišle na dan vse slabosti ekipe. Slaba s tehničnega vidika, brez kisika - ni slučaj, da je Latina v drugem polčasu bila veliko boljši tekmec - in psihološko zelo ranljiva. Po prvem golu bi morali Tržačani še braniti, saj tudi poraz z enim zadetkom razlike bi puščal - sicer ne na stežaj - odprta vrata do obstanka, tako pa so jih Allegretti in soigralci skoraj v celoti zaprli. V prvem polčasu je prevladovala trema, saj Latina ni želela pretirano tvegati. Domači igralci so se namreč zavedali, da bi bil poraz za njih skoraj poguben. Triestina tudi se ni izpostavljala, tako da je bilo priložnosti res malo. Drugi polčas je bil le nekoliko bolj živahen, a zgolj po zaslugi domače ekipe, ki je očitno spoznala, da je v tem trenutku Triestina zelo ranljiva. Latina je z Matutejem in Falzeranijem - daleč najboljši igralec tekme - zadela dve vratnici. V taboru Triestine so že začeli razmišljati, da jim bo le uspelo iztržiti točko, a ravno Falzerani je z desne lepo podal do Bernarda, ki je zadel s sredine kazenskega prostora. Triestina je takrat psihološko povsem popustila in Latini je pet minut kasneje uspelo doseči še drugi zadetek s Tullijem. Latina - Triestina 2:0 (0:0) STRELCA: v 43.dp Bernardo, v 48.dp Tulli. LATINA (4-3-3): Martinuzzi; Bruscagin (21.dp Martignago), Maggiolini, Angius, Farina; Fossati (33.dp Giacomini), Matute, Burrai; Falzerani, Tortori (14.dp Tulli), Bernardo. Trener: Sanderra. TRIESTINA (4-3-1-2): Gadignani 6; Galasso 6 (5.dp Villanovich 6), Mannini 6, Cecchini 6, Tombe-si 5 (40.dp Cristianop Rossi), Foro' 5,5, Evola 6, Mat-tielig 5,5; Allegretti 6; Motta 5, Zamparo 6 (15.dp Pinares 5,5). Trener: Galderisi. SODNIK: Ripa iz Nocere Inferiore 6,5; Opomini: Cristiano rossi, Foro', Mattielig, Tombesi, Fossati, Bernardo, Burrai, Tulli. Torino in Pescara v A-ligi Krog pred koncem rednega dela sta že znani ekipi, ki neposredno napredujeta v A-ligo. Z nedeljskima zmagama sta si prestop med elito zago- tovila Torino in Pescara. Varovanci Giampiera Venture so z 2:0 premagali Modeno in se tako vračajo v A-ligo po treh sezonah, veliko bolj presenetljiv pa je uspeh Pescare. Kljub temu, da so nekateri igralci navdušili (Immobile, Sansovini, Insigne, Verratti) pa ni dvomov, da je simbol napredovanja moštva iz Abrucov češki strateg Zdenek Zeman. Pescara je s svojo igro celo sezono navduševala, v nedeljo pa je slavila s 3:1 proti Sampdorii kar na Marassiju. Pescara, ki je doslej dosegla že neverjetnih 89 golov, je matematično napredovala, ker je v prednosti tako nad Verono kot nad Sassuolom, ki imata tri točke manj od belomodrih in bi jih torej lahko v zadnjem krogu dohiteli. IZIDI 41. KROGA: Ascoli - Crotone 3:2, Brescia - Livorno 1:3, Cittadella - Juve Stabia 0:1, Grosseto -Empoli 1:1, Gubbio - Albinoleffe 1:2, Nocerina - Pa-dova 3:0, Sampdoria - Pescara 1:3, Sassuolo - Reggi-na 4:1, Torino - Modena 2:0, Verona - Varese 3:0, Vi-cenza - Bari 3:1. VRSTNI RED: Torino 82, Pescara 80, Sassuolo in Verona 77, Varese 68, Sampdoria 67, Padova 63, Brescia in Juve Stabia (-4) 57, Reggina 55, Modena 51, Grosseto in Crotone (-2) 49, Cittadella 48, Bari (-6) 47, Ascoli (-7) 46, Livorno 45, Empoli 44, Vicenza 41, Nocerina 40, Gubbio 32, Albinolefffe 29. / ŠPORT Torek, 22. maja 2012 13 ANADN IZENAČIL MOSKVA - V boju za naslov svetovnega šahovskega prvaka v Moskvi je branilec naslova Indijec Viswanathan Anand (na sliki) v osmi partiji proti izzivalcu Borisu Gelfandu iz Izraela prišel do zmage in do izenačenja na 4:4. Danes bo v Moskvi prost dan, dvoboj za naslov prvaka, v katerem igrata 12 partij, pa se bo nadaljeval jutri.Šahista bosta za naslov prvaka igrala 12 partij, v primeru neodločenega izida pa bodo sledile partije po pospešenem, nato pa še po hitropoteznem tempu. SAN ANTONIO PRVI POLFINALIST Košarkarji San Antonia so prvi polfina-listi severnoameriške profesionalne košarkarske lige NBA. V četrti tekmi polfi-nala zahodne konference so po napeti končnici s 102:99 premagali Los Angeles Clippers in s tem polfinalno serijo dobili s 4:0. Los Angeles Lakersi so v nedeljo na domačem Staples Centru izgubili s 100:103 proti ekipi Oklahoma City Thunder, ki je v zmagah povedla s 3:1. Ponoči so v Oklahomi igrali peto tekmo. V četrti tekmi polfinala vzhodne konference je Miami v gosteh s 101:93 premagal Indiano Pacers in tako izid v zmagah izenačil na 2:2. MONTPELLIER PRVIČ DO NASLOVA Nogometaši Montpelliera so prvič v 93-letni zgodovini kluba postali francoski nogometni prvaki. V odločilni tekmi zadnjega kroga so z 2:1 premagali Auxerre in s tem obdržali tri točke prednosti pred Paris St. Ger- mainom. Auxerre je povedel, a se je Montpellier z dvema goloma Nigerij-ca Johna Utake vendarle rešil. Ekipa z juga Francije je pred tem v svojih vitrinah imela le dva francoska pokala. tenis - Masters v Rimu Nadal boljši POGLED Z VEJE Od stare do nove drahme Marij Čuk Rafael Nadal je bil v finalu prepričljivo boljši od lanskega zmagovalca Bokoviča ansa RIM - Rafael Nadal ostaja kralj peska, v finalu mastersa v Rimu je po dveh nizih 7:5, 6:3 odpravil prvega nosilca Novaka Dokoviča.Prireditelji teniškega mastersa ATP v Rimu so zaradi dežja finale med Srbom in Špancem morali z nedelje prestavili na danes. Na 2,95 milijona evrov vrednem tekmovanju prvopostavljeni srbski igralec v dvoboju z drugim nosilcem ni ubranil lanske zmage z mastersa serije 1000 iz večnega mesta. Ista igralca sta v finalu Rima igrala že lani in takrat je prepričljivo slavil Srb. Nadal, ki je šestič osvojil masters v Rimu, se bo z zmago na najnovejši lestvici ATP znova vrnil na drugo mesto ter bo prehitel Švicarja Rogerja Federerja. Med ženskami je že v nedeljo zmagala druga igralka sveta, Rusinja Marija Šarapova. V finalu je premagala Kitajko Li Na s 4:6, 6:4 in 7:6 (5). Za Šarapovo je to druga turnirska zmaga letos po Stuttgartu in šestindvajseta v karieri. Plavalno EP: kolajne za Italijo, finala za Slovenijo DEBRECEN - Prvi dan evropskega plavalnega prvenstva v Debre-cenu na Madžarskem je bil dokaj uspešen za Italijo. Prvi finale, moško tekmo na 400 prosto, je po pričakovanjih dobil nemški svetovni rekorder Paul Biedermann (3:47,84), tretji pa je bil Samuel Pizzetti (3:48,66). Boljši od njega je bil samo še Madžar Gergo Kis (3:48,09) Italija se je veselila kolajn tudi v štafetah. Na 4x100 metrov prosto med ženskami so bile Alice Mizzau, Federica Pellegrini, Erica Buratto in Erika Ferraioli tretje (3:39,84). Zmagala je Nemčija (3:37,98), druga pa je bila Švedska (3:38,40). Na 4 x 100 m prosto med moškimi so bili Andrea Rolla, Marco Orsi, Michele Santucci in Filippo Magnini (3:14,71) počasnejši le od Francije (3:13,55), tretja pa je bila Rusija (3:15,13). Na 400 m mešano je med ženskami zmagala domačinka: Katinka Hosszu (4:33,76) pred rojakinjo Zsuzsanna Jakabos (4:35,68), tretja pa je bila Čehinja Barbora Zavadova (4:38,07). Slovenka Anja Klinar se je uvrstila na zelo dobro 5. mesto (4:42,00). S prvim dosežkom polfinala na 100 prsno je zablestel Ravenčan Da-mir Dugonjič in napovedal boj za najvišja mesta. SKOKI V VODO - Italijanki Tania Cagnotto in Francesca Dallape' sta zadnji dan evropskega prvenstva v Eindhovnu osvojili (četrtič zapored) zlato kolajno v sinhronih skokih s tri metrske deske. ODBOJKA - Svetovna liga: Italija - ZDA 3:0 (25:16, 25:20, 25:16) Včeraj sem v trgovini srečal svojega nekdanjega dolgoletnega kolego, ki je zaznamoval tudi ta časopis, in v daljšem pogovoru je beseda nanesla na te moje zapise. Presenečen sem bil, ko mi je rekel, da sem preblag in da bi moral močneje udariti po naših in splošnih zablodah. To mi je dalo misliti. Kako preblag? Že ko milo dregnem v kakšen živec zamejske oblastniške nezmotljivosti, so na delu užaljenost in zamera, kot to počenjajo razvajeni otroci, ki morajo dobiti vse, kar želijo in imajo vedno prav. Še veliko svežega zraka bo treba vdihniti in izdihniti, da bo zamejski sindrom vsevednosti popustil in da bo satira našla svojo streho tudi pri nas. S tem pa ne bom dolgočasil bralk in bralcev, čeprav bi imel še veliko povedati o demokratičnosti v naših vrstah. So pa še hujše stvari na svetu, kot na primer naravne katastrofe, podli atentati, ki jemljejo nedolžne angele, revščina, pomanjkanje, bolezen. Konec koncev pa tudi ne drži reklo, da vedno zmaga boljši (okusili smo veliko diktatur in zlobnih, nesposobnih vladarjev in voditeljev), kot smo videli v finalu nogometne lige prvakov. Ni kaj. Chelsea prikazuje obupen nogomet, da se estetom vrtinči v želodcu, a zmaguje in Angleži sploh niso krivi, da so Nemci zapravili ogromno priložnosti. In tako je tudi prav, naj bodo podložniki Merklove bolj ponižni, saj itak že gospodarijo Evropi, kanclerka in kapital (čeprav se sesuva, kajti vse, kar ni zgrajeno na etiki in morali se prej ali slej sesuje). Še slavni Nereo Rocco je izustil sloviti stavek: naj zmaga boljši, a upajmo, da ne... In tako se je zgodilo v bavarski prestolnici. V Rimu pa je na teniškem turnirju zmagal boljši v bitki, ne pa v vojni. Rafael Nadal je premagal Novaka Bokoviča. Španec je prikazal izjemno borbenost, slovanski Nole pa je zamudil nekaj prvovrstnih priložnosti, da bi obrnil dvoboj v lastno korist. Ve se: priložnost zamujena ne vrne se nobena. Bokovič je bil živčen kot malokdaj, prveč je grešil, najbrž je bil v šoku zaradi presenetljive Nikoličeve zmage na srbskih predsedniških volitvah, v šoku v dobrem pomenu besede, saj so srbski športniki vsi po vrsti rodoljubi. Kot je bil to Vaclav Havel, nekdanji češki predsednik, ki sem ga imel čast spoznati in ki je v svojih delih prisegal na narodovo samostojnost, svobodo, na nacionalni ponos. Zato pa je presedel toliko let v zaporu...Njegov rojak Zdenek Zeman zapora sicer ni okusil, je pa okusil osamitev, ker je govoril krute reči o italijanski nogometni strukturi. Imel je seveda prav. Sedaj je Zeman spet zajahal val slave in uspeha, uresničil je pravi čudež, da se je s Pescaro preselil v prvo italijansko nogometno ligo. Ne vem, če bo v tej ligi obstal več kot sezono, saj uveljavlja napadalno in spektakularno igro. Zagotovo pa bo še presenečal in tekme Pescare prav gotovo ne bodo končale brez golov. Tudi tekme nekdaj Roccove Triestine ne končajo brez golov. Žal v tržaški mreži, zaradi česar bodo helebarde najbrž zdrsnile v še nižjo ligo. Če jim bo sreča mila. Kajti v primeru popolnega bankrota se zna zgoditi, da bo igrala Triestina s Primorjem, Bregom, Zarjo...Ne vem, ali bi to ultrasi rdečih, ki pa so črni, prenesli. Mi pa bomo z veseljem prenašali nastopajoče športne dogodke. Če bomo imeli denar za plačevanje položnic za elektriko, si bomo lahko na zaslonu ogledali evropsko nogometno prvenstvo. Začenja se že čez dva tedna. Res da ni ozračje najbolj ugodno, Ukrajina tepta človekove pravice, a to malokaterega briga. Tudi na Kitajskem so potekale olimpijske igre, katerih duh, vsebina in smisel so se izrodili. Zato pa je prav, da so Grki kaznovani. Čemu so si njihovi predniki izmislili tekmovanje, ki danes velja le še zaradi bajnih zasluškov in poslov? Sedaj imajo posel! In tudi drahmo bodo spet kmalu imeli, čeprav novo... košarka - Državne lige AcegasAps mora zmagati tudi v gosteh A LIGA - Kaže, da v četrtfinalu ne bo prišlo do velikih presenečenj. Prve štiri uvrščene iz rednega dela so namreč zmagale tudi drugo tekmo. Izidi: Banco di Sardegna Sassari- Canadian Solar 88:86 (Drake Diener 28, Koponen19), serija 2:0; Montepaschi Siena-Cimberoio Varese 88:72 (Lavrinovič 19, Diawara 16), serija 2:0; Bennet Cantu' - Scavolini Si-viglia Pesaro 74:47 (Leunen in Perkins 13, Hickman 18), serija 2:0; EA/ Emporio Armani Milan- Umana Benetke 89:83 (Bou-rousis 20, Young 21), serija 2:0. Tretja in morebitna četrta tekma bosta na igrišču porazencev. LEGADUE - Izidi četrtfinala končnice Enel Brindisi - Domotecnica Ostuni 3:0; Sigma Barcellona - Copra Morpho Piacenza 3:1; Giorgio Tesi group Pi-stoia - Prima Veroli 3:1; Givova Scafati -Centrale del Latte Brescia 3:1. Polfinalna para: Brindisi.Barcellona in Pistoia-Scafati. LIGA DNA - AcegasAps (Gandini 4, Carra 11, Ferraro 20, Zaccariello 10, Moruzzi 18, Mastrangelo 4, Ruzzier 11, Maganza 6, Scutiero 3, Urbani) je po ne- rodnem porazu v prvi tekmi takoj izenačil izid serije z gladko zmago s 87:64. Fe-rentino je tokrat nastopil brez Argentin-ca Carriza (ki ima lažjo poškodbo kolena), tako da je glavno breme v napadu nosil Guarino (26 točk), kar pa ni bilo dovolj proti tokrat razpoloženim domačinom. Nasprotnikov trener je tudi tokrat igral pretežno consko obrambo, ki pa ni prinesla sadov kot na prejšnji tekmi, saj se je tržaška ekipa medtem pripavila na tako postavitev. Serija se bo nadaljevala z dvema tekmama v Ferentinu, kar pomeni, da mora sedaj Dalmassonova ekipa vsaj enkrat zmagati na tujem. Izidi drugega finala: Bitumcalor Trident - BLS Chieti 89:60 (serija 1:0) LIGA DNB - Rožaški Calligaris je v prvi tekmi polfinala končnice premagal Ravenno z 79:74. Spilimbergo pa je v prvi tekmi playouta izgubil v Roveretu s 74:71. ŽENSKA A-2 LIGA - Miljski Petrol Lavori je v seriji z Vigaranom izgubil obe tekmi in v polfinalu izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Marko Oblak kolesarstvo - Na Giru dan počitka priložnost za razmislek Chiappucci: »Italijani so doslej precej razočarali« Včeraj so kolesarji na Giru počivali in delni obračun do zdaj videnega je podal Claudio Chiappucci, nekdanji vrhunski hribo-lazec, ki pa je v svoji karieri naletel na nepremagljivega Indurai-na: »Razočarali so me Italijani. Tujci imajo glavno vlogo, zlasti Španci so bili doslej na tem Giru v ospredju. Ugaja mi Kanadčan Hes-jedal, ker nikoli ne popusti, medtem ko Italijani preveč čakajo. Kot da bi se bali. Očitno Basso nima 'prave noge' in ne more držati tempa najboljših. Edinole Cunego nekaj poskuša narediti, ni vedno v ozadju. Na Scarponija treba paziti, zdi se mi, da bo on v ospredju, ko se bo cesta dodatno vzpenjala. Pozor na četo Špancev. Ob odličnem Rodriguezu pozor še na četverico Txurruca, Nieve Itu-ralde, Rujano, Intxausti. Odločilna bo etapa v Alpe di Pampeagu.« V nedeljo se je zmage v 15. etapi veselil italijanski kolesar Matteo Rabottini (Farnese Vini), vodstvo v skupnem seštevku pa je prevzel Španec Joaquim Rodriguez. Etapa je bila zahtevna, zlasti v zadnjem vzponu pa je poskrbela za velike preobrate in spremembo v skupnem seštevku. Pred zadnjim tednom bojev za roza majico so v ospredje prišli glavni favoriti za naslov. Rodriguez ima v skupni razvrstitvi 30 sekund prednosti nad Kanadčanom Ryderjem Hesjedalom, in minuto ter 22 sekund pred Ivanom Bas-som. Rabottini je v samostojnem pobegu preživel večino 172-ki-lometrske preizkušnje od Busto Arsizia do Lecca in 18 kilometrov pred ciljem v deževnem vremenu še padel. 500 metrov pred ciljem ga je ujel in prehitel Joaquim Rodriguez. Čeprav izmučen in rahlo poškodovan, se ni predal, temveč še enkrat napadel in drugič v karieri zmagal na Giru. Zmagovalec nedeljske etape Matteo Rabottini ansa 1 4 Torek' 22- maJa 2012 KOŠARKA / BOR RADENSKA (SKORAJ) VEDNO V PLAY-OFFU V zadnjem desetletju je Bor Radenska v play-offu deželne C-lige igral štirikrat (letos petič); v končnico se ni uvrstil samo v sezoni 2009/10, v ostalih petih sezonah pa je igral v državni ligi. Najuspešnejši je bil v sezoni 2003/2004, ko se je prebil vse do finala. V polfinalu je CBU premagal z 2:1, v finalu pa je bil videmski Virtus boljši z 1:2. V sezonah 2001 /02 in 2002/03 je izpadel v četrtfinalu, lani pa je v polfinalu z 2:0 izgubil proti Albi, ki je naposled napredovala v državno ligo. ZGODILO SE JE LETA 2005 V zgodovini članske ekipe Jadrana se je preobrat v polfinalu že zgodil v sezoni 2004/05 proti videmskemu CBU. Jadran je namreč v prvi polfinalni tekmi izgubil pred domačo publiko, nato pa zmagal v gosteh in v tretji tekmi, po finalu pa tudi napredoval v državno C-ligo (trener Kra-šovec). Štirikrat pa je v play-offu prvo tekmo izgubil, drugo pa zmagal: v vseh štirih sezonah (1982/83, 1984/85, 1988/89, 2006/07) je sicer igral prvo tekmo v gosteh, drugo pa v domači dvorani, vsakič pa je nato v tretji tekmi izgubil (podatki iz knjige Jadran 25, Lakovič in Tavčar ter iz slosport.org). VZPOREDNICE Z MARGHERO V prvi tekmi druge polfinalne serije play-offa državne divizije C je Marghera, ki je zadnji del rednega dela vladala na vrhu lestvice, izgubila. Podobno kot Jadran, so poraz doživeli na domačem igrišču, kjer so Carole zmagale s 53:62. Kot Jadran je tudi pri Margheri odpovedal met iz razdalje: pri metih za tri točke - kot Jadran - je zadela le petkrat v 27 poskusih in torej bila le 19 %. državna divizija c - Poraz Jadrana Qubik v prvi tekmi polfinalne serije proti Venezii »Upati si moramo več« intervju Franceschin: »1:0, to je tudi vse« »Razplet je bil za nas pozitiven, vendar polfinalna serija bo še dolga. Je 1:0 za nas, to pa je tudi vse,« je po tekmi previdno povedal zanesljivi tržaški organizator igre Federico Franceschin (41 let), ki je med prvenstvom okrepil Venezio. Kaj je odločilo tekmo? Enkratni trenutki in različne situacije v takih tekmah spreminjajo uspešnost ekip. Obe ekipi sta izjemno konkurenčni. Ve se, da se v play-offu lahko zgodi marsikaj. Ste na Opčinah pokazali vse, kar zmorete? Upam, da lahko pokažemo še kaj. Igrali smo brez Gasparella, ki je igrišče zapustil zaradi dveh nešpor-tnih napak že po 2. četrtini, Cossa pa tudi ni bil optimalno pripravljen. Želja po zmagi je seveda velika. Odkar ste okrepili ekipo, se je krivulja uspešnosti Venezie strmo dvignila. V ekipo nisem prinesel veliko, predvsem starost in pa izkušnje. Ekipa je bila že prej konkurenčna, imeli pa so kar nekaj poškodb. Mislim, da imamo v ekipi najboljša branilca v prvenstvu, to sta Zatta in Gaspa-rello, naš šesti mož Cossa pa je pravi privilegij. Zdaj smo precej popolni. No, 13 zmag zapored je zgovoren podatek. Že res, vendar so play-offi nekaj čisto drugega kot prvenstvo. 13 zmag nam daje samozavest, vendar bo v četrtek popolnoma druga tekma. (V.S.) ©Šest šivov Toliko jih je na zunanjem in notranjem delu ustnice Mas-similiana Spigaglie, potem ko je v končnici nedeljske tekme prišlo do stika med njim in nasprotnikovim igralcem. Danes ne bo treniral, v četrtek pa bo na igrišču z ostalimi jadranovci, saj si želi igrati, dobil pa je tudi dovoljenje zdravnika. Točnost! • • V Venezio bo z jadranov-ci odpotovalo z avtobusom približno 25 navijačev. Odhod avtobusa bo v četrtek ob 17.15 s Kržade na Proseku, po tekmi pa se bo avtobus takoj vrnil domov. Odborniki prosijo za točnost! Saša Malalan je bil spet zelo zanesljiv v obrambi, tokrat pa tudi v napadu. Dosegel je 13 točk, od katerih 10 v prvi četrtini kroma Časa, da bi se jih polastila potrtost, ni bilo. Vsi, od trenerja do igralcev, so že nekaj minut po porazu razmišljali o napakah in se že (vsaj miselno) pripravljali na povratno polfinalno tekmo. Jadran Qubik je namreč v nedeljo na prvi polfinalni tekmi moral priznati premoč izkušeni in trdoživi Venezii (večji del tekme je igrala brez enega najboljših branilcev Gasparella), srečanje pa je bilo vse prej kot enosmerno. Kljub črnemu dnevu v napadu - v metih za tri točke 19 % (slabše je bilo samo v rednem delu proti Codroipu, 13 %) - je bil Jadran proti Venezii, ki je visoka in meče odlično na koš, vse do končnice enakovreden. Odločilen za poraz je bil vsekakor slab odstotek metov iz razdalje, ki so bili (tokrat) edino orožje proti dobro postavljeni conski obrambi Bla-skoviča (205 cm) in ostalih. Jadran predvsem od tretje četrtine dalje ni dobil več poti do pod koša (kjer je bil v prvi četrtini 100-od-stoten), zato se je odločal izključno za mete iz razdalje, žoga pa se je največkrat odbila od obroča. V tretji četrtini so Ban in ostali zbrali vsega le sedem točk, kar je bil jasen kazatelj, da je Venezia zadela v polno. Kljub temu pa ni ušla, saj so bili Malalan in ostali v obrambi stalno zelo pozorni. Jadran je imel tako še sedem in nazadnje pet minut pred koncem žogo za izenačenje (48:51, 51:53), vendar obakrat se je napad izjalovil. V zadnjih minutah je Venezia počasi povečala prednost z zadnjo trojko Zatte, ki je bil z 19 točkami najboljši, in prostimi meti, Jadran pa je zaman iskal rešitev, v zadnjih dve minutah pa še psihološko odpovedal, saj se nihče, ne pod košem ne iz razdalje, ni odločil za met. Jadran bo v četrtek v Benetkah na popravnem izpitu skušal premagati Venezio, ki je na Opčinah z raznoliko igro dosegla trinajsto zaporedno zmago. To bo možno doseči predvsem, če bo Jadran pokazal res svojo najboljšo predstavo, potrebno pa bo tudi zadeti koše, kar je v košarki tudi primarni cilj: »Proti taki obrambi, ki jo odlikuje tudi višina, je težko prodirati, saj nenazdanje se pod košem znajdeš vedno pred dvome-trašem. V Benetkah moramo zato odprte mete zadeti,« je pojasnil trener Walter Va-tovec, kako nastopiti v Benetkah pa so že po tekmi razjasnili tudi igralci: »Zadeti moramo več košev in teči: oni so starejši in to moramo izkoristiti. V taktiziranju so oni v prednosti, saj so bolj izkušeni in bržkone vedo, kaj več kot mi. Igrati moramo torej sproščeno, brez prekomernega razmišljanja. Upati si moramo torej kaj več, kot nocoj,« je še zaključil Borut Ban, ki je bil z Mala-lanom in Spigaglio najboljši na igrišču. (V.S.) Jadran Qubik - Pool Venezia 54:61 (20:17, 34:34, 41:46) Jadran: Ban 15 (1:1, 4:8, 2:6), Malalan 13 (3;4, 5:6, -), Franco 6 (- 0:2, 2:8), Slavec 4 (-, 2:3, 0:4), D. Batich 6, Spigaglia 8 (-, 4:6, 0:2), Skerl, Marusič 2 (-, 1:5, -), Bernetič, M. Batich. Venezia: Franceschin 7, Vianello 1, Zatta 19, Sartor 17, Blaskovic 6, Donadon 3, Gasparin 4, Pinzan, Cossa 3, Pedron. Emil Bukavec, 24: Poskušati bi morali prodirati kaj več, tekmo težko dobiš z meti iz zunanjih položajev. Nisem razumel, zakaj se v zadnjih minutah nihče ni odločil za met. Venezia je vsekakor zelo dobra ekipa, mislim pa, da jo Jadran lahko premaga, če igra maksimalno. Eriberto Dellisanti, 51: Conska obramba Venezie je bila odločilna za poraz. V tretji četrtini je Jadran dosegel samo tri točke v prvih šestih minutah, kar je bil znak, da so imeli velike težave pri prebivanju cone. Kljub temu pa so bili še tri minute pred koncem tik za Ve-nezio. Zdaj nimamo kaj izgubiti, pritisk bo na strani Venezie. Možnosti so še vedno 50-odstotne. David Pregarc, 44: Jadra-novci so občutili tekmo. Ko ne bi zgrešili toliko metov, bi na Opčinah gledali popolnoma drugo tekmo. Ja-dranovci bodo zdaj lahko igrali razbremenjeno, saj nimajo kaj izgubiti. Niko Daneu, 17: Škoda, saj smo grešili preveč metov, predvsem iz zunanjih položajev. Venezia je v formi, premagati pa jo je mogoče z boljšimi odstotki meta. Claudio Starc, 50: Težko bo premagati Venezio: so kompletni na vseh pozicijah. Ključ zmage bo hitra igra in prebijanje cone, ki jih je tokrat pokopala. Potrebno bo tudi odigrati več protinapadov. Mateja Piccini, 24: Venezia je premagljiva; danes je odpovedal met. Dean Oberdan, 39: Obramba Jadrana je bila dobra (Venezia je dosegla 60 točk), slab pa je bil odstotek meta. Zmago bodo dosegli lahko s hitro igro, saj so nasprotniki starejši, igrajo pa večinoma v sedmih. V košarki pa težko zmagaš, če ne dosežeš koša. Lucio Tommasini, 37: Tekmo je odločal nivo tekmecev: Ve-nezia je zahteven nasprotnik, popoln in 13 krogov nepremagan. Kljub višji starosti so gostje obdržali visok ritem in raznolikost igre do konca tekme. Gre za izenačen boj, zato Jadran lahko poskusi presenetiti v Benetkah, vendar ne bo lahko. deželna c-liga - Bor Radenska in Breg v končnici igrata zelo zanesljivo V formi ob pravem času Halo Bor. V soboto so Popovičevi varovanci prevladali po pravi bitki, v kateri ni manjkalo trdih udarcev (Bole in Meden v obraz, Gandolfi v stegno). Kljub vsemu pa bi se morali obe ekipi jutri predstaviti v popolni postavi, saj je dvoboj prepomemben. Svetoivančani bodo trenirali danes in bi morali tudi tokrat v gosteh računati na podporo lepe skupinice navijačev. Ključ za nov podvig bo bržkone čvrsta obramba, ponoviti pa bo treba tudi duhovito igro proti neugodni conski postavitvi nasprotnikov. Miko Madonia: »Na prvi tekmi smo bili daleč od tega, da bi lahko zmagali, saj smo igrali s strahom, kljub temu pa dalj časa držali korak z nasprotniki. V soboto pa smo igrali iz minute v minuto bolje in bolj odločno, medtem ko je Ardita popuščala, čim se je igra bližala koncu, mogoče ker niso imeli več kisika. Jutri bomo dali vse od sebe, da uspemo. Mislim, da se tokrat oni bojijo nas. Prepričan pa sem, da imamo vse možnosti iztržiti finale proti Bregu in tudi napredovati v DNC.« Breg počiva, Bor Radenska jutri ob 20.30 na Rojcah Breg se je s sobotno zmago kot znano že uvrstil v veliki finale končnice za napredovanje iz deželne C-lige v državno C-divizijo, Bor Radenska pa bo že jutri ob 20.30 v goriški dvorani PalaBrumatti na Rojcah igral odločilno tretjo polfinalno tekmo proti Arditi. Bregov košarkar Michael Robba in borovca Miko Madonia ter Peter Sosič bi bila morala (tako kot jadranovec Borut Ban) včeraj odpotovati v Messino na državni univerzitetni finale v dresu tržaškega Cusa, vendar so se izkušnji seveda vsi odpovedali zaradi prvenstvenih obveznosti v matičnih klubih. Mko Madonia (Bor Radenska) kroma Michael Robba (Breg) kroma Halo Breg. Fantje trenerja Krašovca imajo ves teden časa, da napolnijo akumulatorje in se primerno pripravijo na prvo finalno tekmo, ki bo v vsakem primeru v soboto ob 20.30 v Dolini. Čeprav nekateri posamezniki vlečejo večje ali manjše poškodbe, bi moral trener v soboto le razpolagati z najboljšo postavo. Proti San Danieleju so Bre-žani opravili svoje delo briljantno in brez večjega naprezanja, tako da so še pridobili na samozavesti in hkrati prihranili nekaj v tem obdobju predragocenih energij. Michael Robba: »Polfinalna serija je bila res skoraj lažja kot četrtfinalna. San Daniele je vsekakor nasprotnik, ki nam posebej leži in smo ga vsakič gladko premagali. Še najtežja je bila prav sobotna preizkušnja v vroči dvorani, kjer so domači želeli osrečiti svoje privržence. Toda vsi moji soigralci so igrali dobro, tako da smo ubranili njihov nalet. Z oteklino mojega gležnja je bolje, tako da bom na razpolago za finalno serijo. V Dolini vsi sanjajo o finalu z Borom, ki bi imel poseben čar. Mogoče si bomo v Gorici ogledali tretjo tekmo z Ardito. Sem pa optimist, da nam bo uspelo, ne glede na tekmeca.« ODBOJKA Torek, 22. maja 2012 IS PO MATEJI ZAVADLAV KATERI NA PUČNIK Potem ko se je lani v dresu Chionsa državnega finala mladink udeležila Goričanka Mateja Za-vadlav, bo tudi v letošnji sezoni slovenska od-bojkarica igrala na zaključni fazi prvenstva U18. Veliki met je uspel Katerini Pučnik, ki letos igra za Marzolo izTrenta. Katerinina ekipa je brez izgubljenega niza osvojila prvo mesto na med-deželni fazi v Chionsu. Najprej je gladko odpravila vrstnice iz Bočna, nato pa še domače od-bojkarice. Na odločilni tekmi se je izkazala tudi Katerina, na splošno pa je bila Marzola, ki je igrala taktično zelo dobro, boljša predvsem v bloku. Državni finale mladink, na katerem bo nastopilo najboljših šestnajst ekipi v Italiji, bo med 7. in 10. junijem v Potenzi. ZA ZALET D ŠE MANJ MOŽNOSTI Potem ko so mlade odbojkarice Cosellija v nedeljo izgubile proti Azzanu X, so možnosti Zaleta D v boju za obstanek še manjše. V zadnjih dveh krogih pomeni za zaletovke že vsaka izgubljena točka gotov izpad (če ne bo res velikih presenečenj), obstanek v D-ligi pa bi se jim lahko izmuznil tudi, če bi osvojile vseh šest razpoložljivih točk. Glede na razpored tekem v dveh skupinah za obstanek oziroma če upoštevamo, da najslabše ekipe ne bodo osvajale točk proti višje postavljenim, se bo po vsej verjetnosti že izpadlemu Fincantieriju pridružil še Ronchi in dve med Ri-guttijem, Zaletom D in Gemono. Odločilen bo v bistvu zadnji krog, ko bo na vrsti tudi mestni derbi med Zaletom D in Riguttijem. DESET EKIP NA DRŽAVNI RAVNI Konec tedna sta si napredovanje v državno B2-ligo priborila tržaški Ferro Alluminio pri moških in Sangiorgina pri ženskah. Tržačani, ki so v letošnji sezoni že osvojili tudi Jadranski in Deželni pokal ter Pokal Triveneta, so na odločilni tretji tekmi končnice strli odpor Vivila. Sangiorgini pa je bil za napredovanje dovolj že redni del prvenstva, v katerem je imela tri točke prednosti pred drugouvrščenim Tal-massonsom, tako da ji po pravilniku deželne zveze ni bilo treba igrati dodatnih tekem. V naslednji sezoni bo tako kar deset ekip iz Furlanije Julijske krajine nastopalo na državni ravni. DEŽELNE LIGE - Konec tudi za Val Imso, Slogo in Zalet C Razočaranje, izpad in obstanek Po tem koncu tedna so se zaključila že vsa prvenstva razen ženske D-lige, kjer čakata ekipe, ki se borijo za obstanek, še dva kroga. Od naših predstavnikov si torej počitnic ne morejo še privoščiti odbojkarice Zaleta D, počakati pa bodo morali tudi Sočani, ki jih čaka še play-out za obstanek v C-ligi. Njihov nasprotnik v končnici prvenstva bo Cordenons, ki ga sestavljajo pretežno mladinci in je v D-ligi osvojil tretje mesto. Prva tekma bi morala biti že v soboto v Sovodnjah, trener Berdon pa bi moral imeti na razpolago podobno postavo kot na zadnji tekmi. Pomembno okrepitev predstavlja na odločilnih tekmah povratnik Igor Valentinčič, v soboto pa zaradi službenih obveznosti ne bo Marka Černica. Povratna tekma bo sredi naslednjega tedna v Cordenonsu, če bo potrebna tretja, pa jo bodo odigrali v petek, 1. junija. V skupini za obstanek moške C-lige se je med našimi ekipami najboljše odrezal Val Imsa Glass Global System, ki je tako kot lani na koncu osvojil drugo mesto za Tržičani. »Fin-cantieri je bil bolj konstanten od nas, ki smo nerodno zapravili točke proti slabšim ekipam. Tudi letos tako kot lani nismo dosegli cilja, ki smo si ga zastavili. V drugem delu smo sicer igrali boljše, čeprav se je poznalo, da je bila motivacija manjša. Na splošno pa bi verjetno potrebovali zanesljivega tol-kača, če bi hoteli ciljati na boljši rezultat. Letos ni bilo igralca, na katerega bi lahko v odločilnih trenutkih stoodstotno računali. Zdaj bomo vsekakor s treningi nadaljevali in se pogo- vorili z igralci, da vidimo, kdo bo naslednje leto še igral. Ombrata naj ne bi bilo več, saj je že pred sezono napovedal, da bo to njegova zadnja. Prav tako naj ne bi bilo več Palmierija, za katerega je vožnja na treninge v Štandrež prenaporna. Zato bomo drugo leto gotovo potrebovali vsaj enega podajača in dobrega tolkača,« je ob koncu prvenstva ocenil pomožni trener Robert Makuc. Mladi odbojkarji Sloge pa so izpadli v D-ligo. Igranje na najvišji deželni ravni je bilo zanje prezahtevno, kljub temu pa je bil nastop v C-ligi koristna izkušnja. »D-liga bo zanje bolj primerna, tudi tam pa bodo potrebovali pomoč kakega starejšega odboj-karja. Sicer bodo nastopali tudi v prvenstvu U19. Skupina bo zdaj nadaljevala s treningi, ki bodo namenjeni kondicijski vadbi in tehniki, po poletnem premoru pa bodo avgusta na vrsti še priprave v Mežici,« je povedal Ivan Peterlin. Med ženskami si je Zalet C, naša najvišje postavljena ženska ekipa, ki je imela na polovici sezone možnost, da se v C-ligi uvrsti med najboljših osem, a je nato v dodatni tekmi gladko izgubila proti nasprotnicam iz S. Giovannija, si je s sobotno zmago zagotovila tretje mesto v skupini za obstanek. Končni izkupiček združene ekipe v letošnjem prvenstvu je vsekakor 17 zmag v 28 tekmah (za primerjavo so lani slogašice v C-ligi slavile le petkrat). »Škoda, da smo v zadnjem obdobju po nepotrebnem izgubili tri tekme, potem ko smo že dosegli obstanek. To je po mojem največji madež. Igralke Zaleta C so si zagotovile obstanek, kar je bil tudi njihov minimalni cilj. V 28 nastopih v dveh fazah so dosegle 17 zmag kroma Drugi del prvenstva je bil sicer z vidika rezultatov bolj uspešen kot prvi, pa tudi to, da smo igrali s spremenjeno postavo in vseeno zmagovali, je po mojem pozitiven znak. Prvi del, v katerem smo 7 tekem zmagali, 7 pa izgubili, je Moška C-LIGA za OBSTANEK: Fincantieri - Buia 0:3, Soča ZBDS - CUS Trieste 3:1, Val Imsa - Basiliano 3:0, Reana - Sloga 3:1. Fincantieri 14 12 2 3l:14 34 Val Imsa 14 1C 4 34:16 3C Buia 14 8 6 32:23 26 Reana 14 9 S 30:24 2S Basiliano 14 l l 2S:28 19 Soča ZBDS 14 6 s 25:29 1s CUS TS 14 4 10 22:33 1S Sloga 14 C 14 5:42 1 KONČNE ODLOČITVE: Sloga je izpadla v D-ligo, CUS in Soča igrata dodaten tekme za obstanek Ženska C-liga za OBSTANEK: Zalet C - S. Andrea 3:1, Udine -Latisana 0:3, Blu Volley - RojalKenendy 3:2, Libertas - Sacile 3:0 Libertas TS 14 10 4 33:11 30 Latisana 14 8 6 30:18 28 Zalet C 14 1C 4 33:2C 27 S.Andrea 14 9 S 34:21 2l RojalKenendy 14 8 6 32:20 2l Blu Volley 14 8 6 26:26 21 Sacile 14 2 12 11:3l 8 Udine 14 0 14 2:42 0 ZADNJI KROG:Udine je izpadel v D-liog, Sacile in Blu Volley igrata dodatne tekme za obstanek bil z agonističnega in športnega vidika lep, a je treba priznati, da smo igrali zelo nihajoče. Prelomnico v naši sezoni je po mojem predstavljal povra-tek Babudrijeve,« je po zadnji tekmi povedal trener zaletovk Martin Maver. ŽENSKA D-LIGA ZA OBSTANEK D: PAV Udine - Farra 0:3, Zalet D -Codroipo 3:1, Buia - Lignano 3:1. Lignano 11 10 1 31:9 28 Buia 10 8 2 28:12 24 Rigutti 10 6 4 24:1S 20 Zalet D 1C 6 4 22:17 17 Farra 10 2 8 10:24 8 Codroipo 10 3 l 12:26 l PAV Udine 11 1 10 l:31 4 PRIHODNJI KROG: Rigutti - PAV Udine, Farra - Zalet D, Codroipo - Buia. MLADINSKE LIGE - Zadnji nastopi Tudi naval otrok Na Velikem trgu v Trstu se je zbralo 350 otrok - Soški pokal: Soča Terranova izgubila v polfinalu UNDER16 ŽENSKE Na Goriškem Soški pokal - Polfinale Staranzano - Soča Terranova 3:0 (25:16, 25:15, 28:26) Soča: Pipan, Briso, Malič, Peressini, Mermo-lja, Berlot. Trenerka: Lara Vizintin Okrnjene sočanke so morale v polfinalu Soškega pokala priznati premoč svojih nasprotnic. Igrale so sicer zelo dobro in bile v tretjem setu že na pragu zmage, saj so vodile 21:15. Nato pa so na žalost popustile in naredile preveč napak. Med posameznicami je izstopala Veronika Pipan, ki je uspešno napadala in servi-rala. Ostali izid: Grado - Mossa 3:0 UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Breg - Lucchini 3:0 (26:24, 25:15, 25:23) Breg: Camassa, Cattaruzza, Debernardi, Medizza, Meneghetti, Zobin, Olenik, Jez, Muiesan, Braico. Trenerka: Daniela Zeriali Brežanke so po pričakovanjih premagale zad-njeuvrščeni Lucchini, ki pa jih je v prvem in tretjem setu spravil v velike težave. Razen v drugem setu je naša ekipa slabše sprejemala, tako da tudi gradnja igre ni bila najboljša. V prvem nizu so domačinke že vodile 24:19, a so nato dovolile nasprotnicam, da jih dohitijo, na koncu pa so na srečo osvojile odločilni točki. V tretjem pa so šele na koncu zaigrale bolj učinkovito in tako osvojile še ta set. Oma A - Sokol 3:0 (25:10, 25:5, 25:14) Sokol: Pipan, Smotlak, Vascotto, Zidarič, Ko-bal, K. in S. Krevatin, Venudo, Ferfoglia. Trenerka: Lajris Žerjal V Trstu so nastopile tudi mini ekipe Sokola, Sloge in Kontovela kroma Mlade sokolovke so se dobro upirale solidni Omi A. Dobro so gradile igro, škoda le, da so zgrešile preveč servisov. Kontovel - Brunner 3:0 (25:6, 25:12, 25:11) Kontovel: Bortolin, Corazza, Gasparini, Hriaz, Larconelli, Monfreda, Puntini, Sollazzo, Torcello, Zatti. Trenerka: Sandra Vitez Kontovelke so z gladko zmago proti Brun-nerju zaključile letošnjo sezono. Igrale so zelo dobro in tako v vseh treh setih nadigrale svoje nasprotnice, z novimi tremi točkami pa so si zagotovile končno četrto mesto v skupini. Ostali izidi: Virtus - Oma A 0:3, Azzurra -Olympia 1:2, Virtus - Oma B 0:3. Vrstni red: Olympia 47, Oma A 46, Azzurra 38, Kontovel 34, Oma B 33, Breg 30, Virtus in Brunner 13, Sokol 8, Lucchini 5 (Oma A in Olympia s tekmo manj). Skupina B Poggi - Bor Kinemax 0:3 (19:25, 19:25, 20:25) Bor Kinemax: Cernigoi, Cristofoletti, Grassi, Puppin, Savino, Vecchiet, Stagni, Vigini. Trener: Saša Smotlak Bor je tokrat zaigral zelo dobro in zasluženo premagal Poggi. Naša ekipa je zelo dobro servira-la in uspešno napadala. Posebno pohvalo zasluži tokrat Gloria Cernigoi. Ostala izida: Libertas - Rgb 1:2, Poggi - Libertas 0:3. Vrstni red: Coselli blu 38, Coselli 34, Altura 29, Coselli M in Sloga Barich 22, Rgb 14, Bor Kinemax 11, Libertas 7, Poggi 3 (Poggi s tekmo več, Libertas s tekmo manj). MINIODBOJKA Pokrajinski odbor italijanske odbojkarske zve- ze je v nedeljo prvič organiziral mednarodni turnir v miniodbojki na Velikem trgu. Nastopile so ekipe iz Furlanije Julijske krajine, Veneta, Slovenije in Hrvaške. Na Velikem trgu se je že zjutraj zbralo okrog 350 otrok od letnika 2006 do letnika 2001 iz 23 društev. Od naših društev so se na turnirju pomerili mladi odbojkarji Sokola, Sloge in Kontovela. Prisotna je bila tudi deklica Bora, ki je igrali z drugimi ekipami, kajti Bor ni imel dovolj igralcev, da bi vpisal ekipo na turnir. Na igriščih, ki so jih organizatorji postavili glede na starostne kategorije (miniodbojka, super miniodbojka in microodbojka), se je zvrstilo kar 60 ekip, odigrali pa so 300 tekem. Izvedba prvega mednarodnega turnirja je bila zelo uspešna, k temu je nedvomno pripomoglo tudi lepo vreme. Otroci in spremljevalci so bili zelo navdušeni. Organizatorji so tudi poskrbeli, da ne bi otroci odšli praznik rok in pripravili poseben nagrade in darila. »Glede na uspešnost prireditve bi želeli, da bi turnir postal stalnica,« je povedal Martin Maver. 16 Torek, 22. maja 2012 ŠPORT ŠPORTNI PORTRET Ivana Sta V prihodnosti športna novinarka Ivana Starc (letnik 1993) se je k odbojki približala pred šestimi leti. »Rada sem se ukvarjala s športom nasploh in sem se odločila, da bom / poskusila odbojko,« je povedala Ivana. Igra pri društvu Kontovel, kjer je tudi začela. V letošnji sezoni igra v 1. diviziji pri združeni ekipi Zalet, kjer je na-padalka. Odbojkarica trenira trikrat tedensko v Na-brežini, na Proseku in v športnem centru Ervatti pod mentorstvom Tanje Cerne in Alenke Verša. O svojih hibah na odbojkarskem igrišču je povedala, da je počasna. Pravih športnih ciljev nima, rada pa bi v bodočnosti postala športna novinarka, ker redno spremlja tudi ostale športe, kot na primer nogomet, košarko, smučarske skoke, smučanje, »Spremljam ma- lo vsega,« je povedala Ivana, ki je doma s Kontovela. Odbojkarica obiskuje 5. razred jezikovne smeri na liceju Franceta Prešerna. Za šolsko klopjo ji ne gresta po godu matematika in fizika, ne ve pa, kaj ima najraje. Junija čaka Ivano matura, po dokončani višji srednji šoli bi rada odpotovala v tujino, »ne v Slovenijo,« je dodala. Kje se bo zaposlila, je odvisno od svetovne ekonomije, kjer bo največja možnost zaposlitve, pravi. V prostem času si najraje ogleda kako tekmo po televiziji. Ne rada bere, rada gleda filme vseh zvrsti, razen grozljivk. V kino zahaja občasno, odvisno od prostega časa. (and) nogomet - Play-off promocijske in 1. amaterske lige Dober začetek za Juventino in Sovodnje Obe goriški ekipi sta slavili zmago v gosteh - V nedeljo bosta prosti - Primorec, ki je bil tokrat prost, bo čez pet dni v Trebčah gostil Torreanese Postavi ekip naših društev Prvi krog play-ofla je bil za ekipe naših društev pozitiven. Juventina in Sovodnje sta se z gostovanja vrnili s polnim izkupičkom. Juventina (promocijska liga) je v Fa-gagni ugnala domačo ekipo, proti kateri je v rednem delu že zmagala prav tako z 2:0, in igrala neodločeno. »Odigrali smo eno najlepših letošnjih tekem. Fantje so se potrudili. Zmaga je povsem zaslužena. Tokrat se je razigral Airoldi, ki je dosegel oba gola. Tudi ostali so dali vse od sebe. Edina črna pika je poškodba (najbrž kolenske vezi) vratarja Furiosa, ki je moral zapustiti igrišče že na koncu prvega polčasa. Prvega vratarja je v drugem polčasu dobro zamenjal mladi Baldis-sin,« je ocenil športni vodja rdeče-belih Gi-no Vinti, ki je bil zadovoljen tudi z razpletom na tekmi Sanviteseja v D-ligi. »Furlanska ekipa je z 1:0 v gosteh premagal Sarego. V nedeljo bo še povratna tekma. Upamo, da bo Sanvitese dosegel obstanek v D-ligi, tako da bo iz play-ofla promocijske lige napredovala vsaj ena ekipa,« je še dodal Vinti, ki ga je po zmagi razveselilo dejstvo, da bo Juventi-na v prihodnjem krogu prosta: »Proti Chion-su bomo igrali šele 3. junija. V nedeljo bomo prosti, ker je Fagagna igrala v Chionsu. Upam, da bo Gulič do takrat še v boljši formi. Z nami bo po kazni znova tudi Secli.« Sovodnje (1. amaterska liga) je zmagalo v Risanu pri Vidmu. »Pristop je bil pravi. Igrali smo zelo zbrano in agresivno. Fantje so upoštevali navodila našega trenerja, tako da smo povedli že v uvodnih minutah. Nasprotnik je reagiral, toda nismo se pustili presenetiti. Enkrat je odločilno posegel naš vratar Demitrij Devetak. Med tekmo smo vsekakor imeli več priložnosti za gol kot gostitelji. Zmaga je tako povsem zaslužena,« je povedal predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Risanese je gol pri izidu 2:0 dosegel s kazenskega strela. Sovodenjci bodo v prihodnjem krogu prosti. Proti Fiume Venetu bodo igrali 3. junija. Takrat bodo be-lo-modri tudi vedeli, ali se bo Sanvitese rešil, s čimer bi iz končnice 1. AL napredovale vse tri prvouvrščene ekipe. Predstavniki trebenskega Primorca (v nedeljo so bili rdeče-beli prosti) so si ogledali tekmo med Pravisdominijem in Tor-reanesejem (1:0). »Ekipi sta se mi zdeli enakovredni. Oboji igrajo zelo obrambno, oboji so premagljivi. Usodo si bomo krojili sami. V nedeljo bomo v Trebčah gostili Tor-reanese, proti kateremu bodo obvezne tri točke,« je poudaril predsednik Primorca Darko Kralj. Primorec bo nocoj ob 20.30 igral tekmo 1. kroga turnkja Il Giulia pri Svetem Ivanu v Trstu. »Igrale bodo v glavnem rezerve in nekateri igralci, ki smo jih najeli za to priložnost,« je dodal Kralj. (jng) 21 golov je v letošnjem rednem delu sezone dosegel napadalec Zarje Marko Kočič, najboljši strelec ekip naših društev. Z 19 goli je na drugem mestu Krasov »bomber« Pizzini, tretji pa je s 17 goli že nekdanji Bregov nogometaš Cermelj. Ostali: 16 Kneževič (Kras), 14 Pero-ša (Primorje), 12 Airoldi (Juventina), 11 Tomizza (Vesna), 10 Lanza (Primorec), M. Peric (Mladost). kaj pa drugi? Vsi navijajo za furlanski Sanvitese Kaj pa ostali? V play-outu državne D-lige je deželna ekipa Sanvitese na prvi tekmi v gosteh premagala Sarego z 1:0. V nedeljo bo v San Vitu al Tagliamento povratna tekma. Vse deželne ekipe, ki nastopajo v končnicah raznih amaterskih prvenstev, navijajo za Sanvitese, saj bo prav od obstanka furlanske enaj-sterice odvisen cel mehanizem napredovanj. Na drugi tekmi play-ou-ta je južnotirolska ekipa St. Georgen v gosteh s 3:2 izgubila proti Mon-tecchiu Maggiore. V promocijski ligi se na dodatnih tekmah za obstanek potegujeta tržaški ekipi Costalunga in Zaule. Prvi »round« je šel moštvu iz Zavelj, ki je v gosteh zmagal z 1:0. V boju za obstanek je na prvi tekmi Sistiana (1. AL) slavila zmago v gosteh proti Staranzanu (0:1). V 2. AL pa sta se Opicina in Montebel-lo razšla z neodločenim 1:1. V play-offu za napredovanje je Cormone-se (1. AL) igral neodločeno 1:1 proti Latisani, medtem ko je Begliano (2. AL) premagal (1:0) ekipo Falchi. Z 1:1 je v Moimaccu zmagala tudi Romana, pri kateri igra Alen Sardoč. V nedeljo bo na sporedu drugi krog. V play-outu bo že znano, kdo bo v prihodnji sezoni igral v nižji ligi. Juventina (na arhivskem posnetku s tekme v Žavljah) je pot v play-offu začela s pravo nogo kroma Pro Fagagna - Juventina 0:2 (0:0) Strelec: v 55. iz 11-m in 85. Airoldi Juventina: Furios (Baldissin), lansig, Beltrame, Giannotta (Favero), Sellan, Morsut, Lafata, Stabile, Airoldi, Pantuso, Cuzzolin (S. Gulič). Trener: Murra. ©Ob koncu kar štiri napredovanja? V najboljšem primeru bi letos imeli kar štiri ekipe naših društev, ki bi napredovale v višjo ligo. Izpadov ni bilo. Kras je že napredoval v D-ligo. Čez dva tedna (v promocijski ligi več) pa bi lahko napredovanje praznovali v Štandrežu, Sovodnjah in Trebčah. Juventina torej v elitni ligi, Sovodenjci in Primorec pa v promocijski ligi. Za tak razplet pa moramo še počakati. Ekipe naših društev morajo najprej doseči še vsaj po eno zmago (Primorec dve). Še malo potrpljenja torej! Risanese - Sovodnje 1:2 (0:1) Strelca: v 8. Reščič; 51. Portelli iz 11-m Sovodnje: D. Devetak, Pacor, Paravan, Quercioli, Visintin, Flocco, Vanzo, Komic, Portelli (Kovic), Reščič (Trampus), Bernardis (Tomšič), trener Coceani. ©Zarja najbolj rdeča, Breg najmanj V sezoni 2011/12 je bilo pri ekipah naših društev 63 izključitev (podatki Bruna Rupla na www.slo-sport.org). Največ težav z rdečimi kartoni so imeli pri Zarji v 2. amaterski ligi. Bazovski »rdeči« so 13-krat predčasno zaključili tekmo z igralcem (ali več) manj. Najmanj izključitev so imeli pri Bregu (le 4). Zarji se je približal Kras z devetimi rdečimi kartoni. Sledijo Primorec z osmimi, Sovodnje s sedmimi, Vesna in Mladost s šestimi ter Primorje in Juventina s petimi. Skupina 1 IZID 1. KROGA Pro Fagagna - Juventina 0:2, Chions je bil prost Juventina 1 1 0 0 2:0 3 Chions 0 0 0 0 0:0 0 Pro Fagagna 1 0 0 1 0:2 0 PRIHODNJI KROG (27. 5.): Chions - Pro Fagagna, Juventina bo prosta Skupina 1 IZID 1 KROGA Risanese - Sovodnje 1:2, F ume V. je bil prost Sovodnje 1 1 00 2:1 3 Fiume V. 0 0 00 0:0 0 Risanese 1 0 01 1:2 0 PRIHODNJI KROG (27. 5.): Fiume V. Risanese, Sovodnje bo prosto Skupina 3 IZID 1. KROGA Pravisdomini - Torreanese 1:0, Primorec je bil prost Pravisdomini 1 1 0 0 1:0 3 Primorec 0 0 0 0 0:0 0 Torreanese 1 0 0 1 0:1 0 PRIHODNJI KROG (27. 5.): Primorec -Torreanese, Pravisdomini bo prost mladinski nogomet - Na Goriškem Sovodenjski začetniki končali kot so začeli Ekipa trenerja Luke Cijana zaključila uspešno sezono Sovodnje - Unione Fincantieri Mon-falcone 2:1 (1:0, 0:1, 1:0) Strelec: Peter Soban 2 Sovodnje: Pahor, Faganel, Pavletič, Pintar, Acconcia, Zorzenon, Soban, Piva, Lakovič, D. Petejan, Medeot, J. Petejan, Bacicchi, Vettorello. V zaostali tekmi, ki je bila tudi zadnja prvenstvena v iztekajoči se sezoni, so domači fantje končali tako kot so začeli - z zmago. A pot do slednje proti hitri in tehnično dobro podkovani ekipi iz Tržiča ni bila lahka. V prvi tretjini so domači svojo premoč kronali z zadetkom Sobana, po lepi podaji Dimitrija Petejana v prazen prostor znotraj gostujočega kazenskega prostora. Druga tretjina je bila po igri gostujoča in priča smo bili zasluženemu izenačenju. V zadnjem delu so domači fantje že utrujeni od dolge sezone iz sebe iztisnili maksimum in pletli napade okrog gostujočih vrat, a brez zadetka. Vsega tri minute pred koncem so imeli gostje prosti strel iz ugodnega položaja, a je žoga končala v rokah domačega vratarja Pahorja. Slednji je brez oklevanja poslal dolgo žogo v napadalno polovico, kjer je najuspešnejši domači strelec Soban najprej uka-nil gostujočega branilca, nato še vratarja za končno domačo zmago in s tem lep zaključek uspešne sezone. hitra hoja Ruzzier po dveh letih spet pod 50 minut Na deželnem klubskem prvenstvu v Gorici je v soboto nastopil tudi slovenski član Marathona Fabio Ruzzier, ki je klubske točke nabiral na desetki-lometrski preizkušnji na stezi. Med de-stimi tekmovalci je bil drugi v času 49 minut in 56 sekund: »Zelo sem zadovoljen, saj sem premagal mejo 50 minut šele po dveh letih, čeprav se še nisem dobro odpočil po ruskem nastopu na 50 kilometrski preizkušnji,« je povedal Ruzzier. Zmagal je devetnajstle-tni Giovanni Limoncin (48,37), ki je prav tako član Marathona, tretji pa je bil Videmčan Filippo Drussi (50,27). Lonjerski hitrohodec bo spet tekmoval že konec tedna. gorski tek - V Boljuncu Praznik gorskega teka Po krožni progi so tekli po dolini Glinščice do Beke in nazaj - Tudi Babytrail za najmlajše V Boljuncu je bil v soboto ter nedeljo praznik gorskega teka. V brezhibni priredbi tekaškega društva CAI-cim je potekalo že tradicionalno tekmovanje: za odrasle Trail Jama-run ter za otroke Babytrail. Start in cilj vseh tekov sta bila na Gorici (glavnem boljunskem trgu), ki se je po obnovi izkazala kot primeren kraj za take prireditve. Trasa gorskega teka je bila krožna in čezmejna, ter je vodila iz Boljunca po Klinšci do Botača,preko nekdanje meje čez Zerjalski vrh na Beko, kjer je bila okrepčevalnica. Sledil je spust proti Korošci ter vzpon do razpotja na Muzarju in rahel spust v Sela ter na italijanski strani strmo navzdol v Bukovec. Tu je marsikomu vzel sapo vzpon po meliščih Srebrnjaka na Vrh ter zopet preko meje na Mali Kras. Od tu vse navzdol po stari mulatjeri ponovno na italijansko stran meje, nad Kroglje in na Jamo ter končno na Gorico.Dolžina proge je približno 12,5 Km, s + - 600 m višinske razlike. Letos je bilo tekačev 187. Med moškimi je premočno zmagal Marco Moret-ton (Marathon Ts) s časom 57:30,56, drugi je bil Paolo Lazza- ra (A. Moro Paluzza) 1.01:30,11 ter tretji Stefano Daniel (Nuo-va atletica-Kluže) 1.02:20,25. Med domačini sta se uveljavila kot 10. Paolo Glavina 1.08:33,35 in kot 22. Vasjan Mauri 1.11:16,70. V ženski kategoriji je bila prva na 13. mestu Silvia Serafini (At-letica Brugnera) 1.09:33,45 ,druga na 59. mestu Lara Cicutin (GS V. Rosandra) 1.21:05,33 in kot 67. Serena Kuhar (G.S. S. Gia-como) 1.22:51,90. Vsem so na cilju postregli s napitki, sadjem ter odlično pašto, ki so jo pripravili in delili na svojem sedežu članice in člani domačega kulturnega društva France Prešeren. Naslednji dan, v nedeljo, se je na Gorici razlegal otroški živ-žav. Kar 140 jih je tekmovalo v petih kategorijah,najmanjši, v spremstvu staršev po ravnem, medtem so malo večji že okusili strmine Brega. Vsi so dobili majice in kolajne in kar je najbolj pomembno, vsi so se zabavali. Dvodnevno tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom občin Dolina in Hrpelje-Kozina in s pomočjo vaških trgovcev, podjetnikov in bančnega zavoda. Stojan Glavina / ŠPORT Torek, 22. maja 2012 17 ŠPORTNI PORTRET Patrick Trenira spust, ker je nevaren Patrick Milic (letnik 1995) je lani začel tekmovati v spustu s kolesom. »Všeč mi je nevarnost, zato sem se odločil za ta šport,« je svojo izbiro utemeljil Patrick. Včla- njen je v tržaškem društvu 360 MTB, trenira pa v Sloveniji in tekmuje v kategoriji under 19. »Oče me pelje na Pohorje ali na kako drugo progo za spust in treniram sam,« je povedal Patrick. Dvakrat tedensko se odpravi na progo z gorskim kolesom, skoraj vsak dan pa telovadi doma. »Žal ni nobene proge za spust v bližini mojega doma, to bi lahko uvrstil v moje šibke točke,« je povedal mladenič iz Šempolaja, ki pravi, da bi moral več trenirati na progah. Najboljše mu gredo tekme na suhih progah. Med svoje športne uspehe uvršča 16. mesto na lanskem italijanskem prvenstvu, saj je bila to zanj tretja tekma v življenju. Njegov športni cilj je tekmovati kot profesionalec v svetovnem pokalu. Zgleduje se po 20-letnem avstralskem tek- movalcu Troyu Brosnanu. Lani se je tudi udeležil tekme za evropski pokal v Trbovljah. Patrick se ukvarja tudi z deskanjem na snegu, po internetu večkrat spremlja svetovne tekme spusta, ker jih po televiziji ne kažejo. Obiskuje 3. razred na zavodu Jožefa Stefana. Izbral je mehansko smer, ker mu je všeč mehanika. Najraje ima telesno vzgojo in matematiko, malo manj pa slovenščino, zgodovino in italijanščino. Patrick se je že odločil, da ne bo nadaljeval študija na univerzi, rad bi postal mehanik za kolesa ali avtomobile in motorje. V prostem času najraje popravlja svoje kolo ali kolesari po bližnjih hribih. Ne bere rad, raje si ogleda kak lep film, če ni romantičen. (and) nogomet - Obračun mladinskih ekip na Tržaškem Trenerji so zadovoljni Trenerji in igralci mladinskih nogometnih ekip si lahko končno privoščijo oddih ob koncu tedna. Mladinci Krasa in Vesne so že pred mesecem dni pozabili na popoldanske tekme in si soboto organizirali na drugačen način. Igralci združenih ekip naraščajnikov in najmlajših Krasa pa lahko izklopijo budilke in mirno zategnejo spanec vse do kosila. Mladinsko nogometno prvenstvo se je torej zaključilo. Med ekipami so se najbolje odrezali naraš-čajniki Krasa, ki so dosegli drugo mesto na pokrajinski ravni. »V drugem delu smo bili absolutni prvaki,« je dejal trener naraščajnikov Dean Ma-kivič. Z najboljšo obrambo, drugim najboljšim napadom in s preko stotimi danimi goli je ekipa res odigrala odlično prvenstvo. Na začetku je utrpela le dva poraza, v drugem delu pa je bila neporažena. Ključ vsega so bili dobri treningi in odlične smernice trenerja Makiviča, ki je zahteval od svojih igralcev predvsem, da igrajo povezano. Med letom je Kras spremenil sistem igre, in torej opustil začetni sistem 4-4-2 in se preizkusil z novim 4-3-3. Zadnji se je na koncu izkazal za učinkovitejšega. »Rezultat je posledica dobrega ali slabega nogometa. Mi smo igrali dobro in bili zato na koncu tudi poplačani. Posebno pohvalo si zaslužita obrambni igralec Stefano Simeoni in vezist Giulio Marocco« je še dodal trener. Dobro so se uvrstili tudi najmlajši, ki so se, s 29 točkami, prebili na četrto mesto v pokrajinskem prvenstvu. Trener je bil zelo zadovoljen z ekipo. Po njegovem mnenju je zelo napredovala v tehničnih in taktičnih elementih igre. »Igralci so še v fazi učenja, zato sem postavil rezultat na drugo mesto,« je dejal Krasov trener Andrej Pahor. Čeprav je bila ekipa popolna in skoraj vedno prisotna na treningih (približno 16 igralcev na trening), so bili, zaradi drugih obveznosti ali poškodb, večkrat odsotni ključni igralci (letnik 1997). Zgradba ekipe je torej temeljila na leto mlajših igralcih, ki so se vsekakor dobro odrezali in veliko napredovali. »Posebno sta se izkazala napadalca Marco Miloševic in Ivan Kocman ter vezist Matteo Ghersinich. V organizacijskem kadru pa bi se rad zahvalil trenerju vratarjev Deanu Coliču in kondicijskemu trenerju Paolu Paoli-tu, ki sta veliko pripomogla k napredku igralcev,« je še povedal trener. Manj sreče sta imela trenerja mladincev Luigi Cinque (Kras) in Maurizio De Castro (Vesna). Cinque, ki je ekipo prevzel, je vsekakor zadovoljen. »V rokah sem imel ekipo s šestimi igralci, zato so nam priskočili na pomoč naraščajniki in igralci s prve ekipe. V drugem delu pa sta se ekipi pridružila še Daniel Papapico (1992) in Miha Pečar (92), ki sta jo še dodatno okrepila,« je dejal trener. Kras je začel zelo neprepričljivo in je, po prvem delu, zbral le sedem točk na deželni lestvici (dve zmagi in en neodločen izid). V drugem delu pa je ekipa zelo napredovala in se kar osemkrat veselila zmage. »Zelo dobro smo igrali v obrambi. Kar pa nam še manjka je ena dobra špica. Posebno bi pohvalil obrambnega igralca Ste-fana Simeonija, ki je zelo napredoval,« je dejal Cinque. Kras je na koncu pristal na deveto mesto na deželni lestvici. V istem prvenstvu je igrala tu- Združena ekipa naraščajnikov (na arhivskem posnetku) se je uvrstila na drugo mesto. Tudi v prihodnji sezoni ne bomo imeli mladinskih ekip v deželnih prvenstvih kroma di kriška Vesna, ki pa se je uvrstila na trinajsto mesto. Trener Maurizio De Castro je vsekakor zelo zadovoljen, kajti večina njegovih igralcev je zbrala kar nekaj nastopov v prvi ekipi »plavih«. Med njimi sta vezista Daniel Bubnich (1996) in Albert Kerpan (1995), ki sta na koncu tudi trenirala s prvo ekipo. »Po poti smo izgubili nekaj pomembnih igralcev, predvsem zaradi poškodb. S končnim rezultatom nisem preveč zadovoljen, ampak veseli me, da se je nekaj mladih igralcev vključilo v prvo ekipo. To je za nas in za društvo pomemben dosežek,« je dejal trener. Vse ekipe bodo v naslednjih tednih odigrale razne turnirje. Mladinci Vesne in Krasa bodo nastopili na turnirju v Žavljah. Kras pa še na turnirju v Rižani. Naraščajniki bodo odigrali turnir v Gorici in v Žavljah. Najmlajši pa bodo nastopili na igrišču San Luigija in v Gorici. Vse tekme se bodo odvijala med tednom v večernih urah. (mip) tenis - Moška C-liga mladinski nogomet - Združene ekipe V novi sezoni se bo treba bolj potruditi Za združene mladinske nogometne ekipe, ki tudi letos nastopajo pod okriljem Krasa, je bila letošnja sezona povprečna. Komaj zadostna, če bi jo morali oceniti. Začela se ni najbolje, saj izbira Ruggera Spe-ranze za glavnega koordinatorja mladinskega sektorja (bil je tudi trener mladincev Krasa) ni bila posrečena. Vodja mladinskega sektorja ni uspel vzpostaviti pravega odnosa z ostalimi trenerji mladinskih ekip. Ni bilo medsebojnega zaupanja, tako da ga je vodstvo pred koncem leta »odžagalo«. Resnici na ljubo so bila tudi pričakovanja večja: naraščajniki so ciljali na prvo mesto. Višjo uvrstitev so načrtovali tudi pri najmlajših. Še najlepši nogomet so prikazali začetniki, ki so veliko napredovali. V tej starostni kategoriji (kot tudi pri cicibanih) ni končne lestvice in uradnih rezultatov, kar je tudi pravilno. V prihodnji sezoni (priprave nanjo so se že začele), s Krasom v D-ligi, se bodo morala vsa naša nogometna društva (Breg, Primorje, Primorec, Vesna in Zarja) potruditi in vložiti več truda v mladinski sektor. Sprašujem se, ali vsi predsedniki sploh vedo, kako so se uvrstile združene mladinske ekipe na končni lestvici? Novi koordinator mladinskega delovanja bo strokovnjak Branko Zupan, človek, kije s svojim znanjem vreden zaupanja. Vsi morajo veslati v isto smer. (jng) jadranje - Optimist Junioresi na selekciji za DP v Tržiču Nedeljo so najstarejši optimisti Sirene in Čupe preživeli v Tržiču, kjer so se udeležili prve conske selekcije za nastop na državnem prvenstvu, ki bo septembra v Cagliariju na Sardiniji. Od treh predvidenih plovov so izpeljali le enega z zmernim vetrom (do 15 vozlov). Najboljše se je odrezal Luca Carciotti (Čupa), ki je zasedel 4. mesto. Pietro Osualdini (Sirena) se je uvrstil na 6. mesto, Samuele Ferletti (Čupa) na 7. mesto, Sebastjan Cettul (Čupa) na 9. mesto, Max Zuliani (Sirena) na 11. mesto in Peter Marzo Magno na 14. mesto. Sirenine barve je zastopala še Sara Zuppin, Čupine pa še Luka Paljk, Elian Mucci in Giulio Michelus. Za uvrstitev na državno prvenstvo bodo morali junioresi opraviti še eno selekcijo in sicer junija v Sesljanu. Prihodnjo nedeljo bodo najmanjši optimisti tekmovali v Barkovljah, kjer bo Tržaški pomorski klub Sirena organiziral prvo consko selekcijo za nastop na pokalu Prvo jadro, Predsedniškem pokalu in Kadestskem pokalu. ŠAH V Samatorci zmagal Uršič, mentor mladih V nedeljo je v okviru pobude odprtih osmic zavod Žige Zoisa organiziral v Samatorci turnir, ki se ga je udeležilo 25 zamejskih šahistov in trije gostje iz Sežane. Po sedmih kolih zelo napetih tekem je s polnim izkupičkom zmagal mojstrski kandidat Aleksander Uršič iz Sežane, ki je sicer tudi mentor mnogih naših mladih šahistov. Na drugo mesto se je uvrstil njegov sovaščan Atanas Stojanov (5,5/7) pred Dobrd-obcem Janom Gergoletom (prav tako 5,5/7). Četrti je bil Mitja Oblak, peta pa najboljša mladinka Cristina Sustersich (oba 5/7). Za njo sta se med mladimi izpod 18.leta uvrstila Enrico Genzo in Rudi Kante (oba 3/7), omeniti pa gre tudi dobre nastope osnovnošolcev Iliana Emilija (3/7), Kristjana Miliča, Mateje Tavčar, Marka Doljaka (2/7) in Jasne Grilanc (1/7). (Marko Oblak) Gaja obdržala mesto v ligi Gaja - Tenis Natisone B 6:0 Gaja: Daniele Morossi, Matej Cigui, Davide Zacchigna in Andrea Gianolla. Moška ekipa Gaje je v nedeljo na domačem igrišču dosegla obstanek v C-ligi. Proti nasprotniku Tenis Natisone B je zmagala 6:0, ker so gostje odpovedali tekmo. Prišel je namreč samo kapetan, kajti zaradi poškodb niso imeli dovolj igralcev, da bi odigrali zadnje srečanje play outa. »Srečanje je bilo odločilno, saj smo obstanek dosegli za las. Če bi tekmo odigrali, bi s težavo naša ekipa zmagala,« je prizanl Aleš Plesničar. Brata Borut in Aleš Plesničar so C-ligo prepustili bivšim igralcem druge Ga-jine ekipe, ki so igrali v D-ligi. Letos igrajo v C-ligi že drugo leto zapored, včasih pa jim brata priskočita na pomoč, da bi ligo obdržali. »Namen je obdržati ekipo v C-ligi v pričakovanju na mlajše igralce, ki bi zamenjali mene, Boruta in vse ostale starejše igralce ekipe. Sedaj so še premladi, saj igrajo prvenstvo under 12 in ni še primerno, da bi igrali v članski ligi,« je dodal Plesničar. ŽENSKA D-LIGA Gaja A - ASD Masi 3:0 N. Puggiotto - Matijevic 6:2, 6:1 A. Puggiotto - Lipovic 6:3, 6:3 Dvojice: Devetti, N. Puggiotto -Muzzolini, DAmbrogio 6:0, 6:0 Gaja A: Alessia in Nicole Puggiot-to, Cirila Devetti. Gajevke so na domačem igrišču gladko vknjižile prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Dvojčici Puggioto, ki igrata tudi v prvi postavi B2 lige in prvenstvo under 14, sta brez težav premagali nasprotnici. Nicole Puggiotto in Cirila De-vetti nista pustili nasprotnicam niti ni- TC Gradisca - Gaja B 0:3 Gaja B: Lara Betocchi, Alice Bel-lettini. UNDER 12 MOŠKI Gaja - TC Casarsa 3:0 Gaja: Andrea Camporeale, Simone Genzo, Filippo De Dominis. Dečki U12 so v soboto igrali zad- Moška ekipa Gaje nje srečanje prvega dela prvenstva. Zmaga jim je omogočila uvrstitev na drugo mesto v njihovi skupini. Tako so napredovali v drugi del prvenstva, v ka- kroma terem bo osem najboljših ekip v deželi igralo na direktni izpad. Prihodnjo soboto bodo igrali tekmo, ki bo veljala za četrtfinale. I 50 rv m t; i > ii TJ O" O IQ £ n a. = 3 3 m ' i s " sili i g S 1 vi £ InSS iS S S mm 53 »i M 7 o 1 X D n I o« = -o k 5 E m s S I S m m n C 5= E B B 5 ® = s S = & H 3 Qi > s!i O < S £ S 50 p v» m ¥ " 5 £ z i« 5 ™ O X s s 5 5 S ff £ S. » n < £ z 5 m S g. 5 N * m Q m i E £ s: g- g- £ S 5 k » c1- o „, K ' Ji «i s , § O 2" O -s ro oo --------Uživam predvsem, ko me igralka vpraša med tekmo, kje ima nasprotnik 'luknjo' in po mojem nasvetu, doseže točko. # V čem sem dobra, v čem ne Izboljšati se moram pri treniranju centrov, predvsem v bloku; o dobrih lastnostih pa bi mo rali vprašati druge. Ena izmed pozitivnih lastnosti je najbrž ta, da znam umiriti igralke, ko so vznemirjene. # V mojem društvu cenim delo predsednika in vseh odbornikov. Lahko rečem, da ima naše društvo en duh in da smo prava faktor K ekipa. # V mojem društvu pogrešam odbornika, ki bi bil odgovoren za odbojkarsko sekcijo kot je bila dolgo let Jana Ban. # Želim doseči še ... v prihodnosti želim v vlogi trenerke doseči napredovanje, kratkoročno pa obstanek v D-ligi. • Za katero društvo bi/ne bi nastopala ... ni društva za katerega ne bi nastopala. ¡nSBJ>I BU 9U JBp -U9A '03TUZ9J9Z BZ UI9S :B5pBI>[S '9i 9USJ>[B>I '>[B} T}B}SO SBJ>I JBJOUI Tq JBpU9y\ TOSTZJ} IJBUIZBJ UT 'B>[TpTA B§9U3T}ST§0| ZT UI9SAp9jd 'lilUIOUOjp TSBU UOŽBZ B|Bp B3TUZ9J9Z BJ^TIJ Tq ouuioApsu :nsBj>j «u piuzajaz ujuj o • 'iiiuai[Aiz o .»a ouitjoaoS oh aunr/ 'aoIojis po liosia -po ssuBjsod o>j 'rojinuai) y\ bz uias iiiizbirejaa o • Bjods buitu uozoqn [\ :ijbz8az ijiujocIs -ojsi o • 'ao)sk3oc| ijtuabjbu BABZjp :ifiu8AOj<5 o • 'T}souqosods UT iuBfep 'AOlsfop po Buqui9uiod ijoq zopiA ut Bqopod bis .rel>[ 'Bqznjp :iqztup pjsuBfijBji o •93TABjd 9SBU BZ T}TJOq Bq9J} Oq 9S OUp9y\ ¡ATZ TS Bp 'U939JS TpOq 'U9ljiBUI TS 0') ITZJ9A TAOdodojSv oiTABjd )(»[ ¡tlAJS.iauibz O 0 '9p9S9q 9U 'BA}sfep 9UT oiBUTTUBZ :i>J -ijijod o g ^___-!J!Iocl O ^TDOd < —i m 00 W o1 o\ rD 7Š" o hO rvj XA 3 H o>* O hO o TJ hO z v_ < rD —i O 7T QJ N C h!. ni LO< "O o 30 X Torek, 22. maja 2012 1 Q O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it pevma-štmaver-oslavje - Krajani in društva so si privihali rokave Po ukinitvi rajonov prvo združenje že registrirano V kratkem bo zaživela še dejavnost - Na startnih blokih tudi ločniško in podgorsko združenje Na Agenciji za prihodke v Gorici je bilo v prejšnjem tednu uradno registrirano združenje Krajevna skupnost Pevma Štmaver Oslavje - Comunita Piu-ma San Mauro Oslavia, ki ga je konec aprila ustanovilo osem društev, ustanov in posameznikov, ki delujejo v omenjenih treh vaseh. Podobna združenja, s katerimi želijo nadomestiti ukinjene rajonske svete, bodo ustanovili tudi drugje: ločniško združenje bodo registrirali v teh dneh, podgorsko pa v ravno tako kratkem. V Pevmi so bili najhitrejši. Ustanovni akt so podpisali Silvan Pri-mosig, ki je začasno koordinator združenja, društvo Sabotin, župnija Sv. Mavra in Silvestra, društvo Naš Prapor, Lovska družina Pevma, Združenje proizvajalcev rebule z Oslavja, ribiško društvo Čarnik in Danijel Devetak za Zavodni svet Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. »Prvi korak bo sklic seje ustanovnih članov, na kateri bomo imenovali odbor, ki bo kasneje imenoval ožje vodstvo združenja. Prvo sejo bom sklical v kratkem, saj smo določili, da bo morala potekati največ 60 dni po ustanovitvi združenja,« je povedal Silvan Primosig, po katerem bo na prvi seji imenovani prvi odbor deloval eno leto, nakar bodo volitve potekale vsaka tri leta. »Na prvi seji ustanovnih članov bomo tudi določili, kako bo potekalo vpisovanje posameznikov, ki se bodo želeli pridružiti našemu združenju,« je pojasnil Primosig. Statut združenja, ki bo imelo sedež v poslopju, ki je bil do upravnih volitev sedež rajonskega sveta Pevma-Štmaver-Oslavje, predvideva, da bo ustanova delovala na kulturnem, rekreacijskem, izobraževalnem, informativnem, skrbstvenem, ekonomskem, športnem, turističnem in okoljskem področju, glavni cilj pa bosta seveda zaščita teritorija in predstavništvo krajevne skupnosti v odnosu do krajevnih uprav in zasebnih ustanov. »Združenje smo ustanovili tudi s ciljem organizacije tradicionalnih prireditev - npr. praznika sv. Ane -in upravljanja nepremičnin, za katere je doslej skrbel rajonski svet, od športnega igrišča so sedeža društva Sabotin,« je povedal Pri-mosig in nadaljeval: »Čim prej nameravamo stopiti v stik z goriško občinsko upravo, da se dogovorimo, kako naprej. Od župana, ki je pred volitvami napovedal, da bo občina ta združenja priznala, bomo zahtevali, naj nam zagotovi nekakšen status predstavništva, pravico do upravljanja nepremičnin in dostop do občinskih uradov, predvsem tistega za slovensko manjšino, za katerega upamo, da bo v kratkem spet dobil pre- vajalca.« Primosig je poudaril, da bo združenje delovalo kot povezovalni in koordinacijski organ med ustanovnimi člani, pozorno pa bo tudi do vidne dvo-jezičnosti in drugih vprašanj, ki zadevajo zaščito slovenske narodne skupnosti v Pevmi, Štmavru in na Oslavju. V kratkem naj bi podoben statut registrirali tudi Podgorci. V vasi pod Kal-varijo bodo v združenje stopilo predvidoma vstopili društvo Podgora, društvo Paglavec, krajevna sekcija VZPI-ANPI, župnija Sv. Justa, rekreacijski krožek Pie-dimonte in nogometno društvo Piedi-monte. Danes ali jutri bodo rajonsko druženje po besedah predsednika bivšega rajonskega sveta Giorgia Stabona registrirali v Ločniku, v Štandrežu pa preverjajo, ali bi lahko funkcije rajonskega sveta prevzelo združenje Skultura. (Ale) APrimorski ~ dnevnik civilna zaščita Prostovoljci z Goriškega pri potresencih Med prostovoljci iz dežele Furla-nije-Julijske krajine, ki so v nedeljo okrog 21. ure iz Palmanove odpotovali v Emilio Romagno, da bi nudili pomoč potresencem, je tudi pet prostovoljcev iz goriške pokrajine. Iz sovo-denjske civilne zaščite je v kraj Mirandola pri Modeni odpotoval Boris Co-tič, ob njem pa so še predstavniki civilnih zaščit iz Foljana Marco Tolomio, iz Ronk Marco Furlani in dva prostovoljca iz Gradišča. V Mirandoli, v kateri potres k sreči ni povzročil katastrofalnih posledic, se na svoje domove kljub temu trenutno ne more vrniti več sto ljudi, ki so jim včeraj nudili zavetje v telovadnici, slačilnicah bazena in stavbah osnovne in višje srednje šole. Prostovoljci iz Furlanije-Julijske krajine so včeraj kljub dežju uredili šoto-rišče, ki je opremljeno za 700 ljudi in razpolaga tudi z zdravstvenim centrom. Prostovoljci iz goriške in drugih pokrajin bodo na kraju do nedelje, nato pa bo v Mirandolo prispela druga kolona vozil civilne zaščite. gorica - Novi občinski odbor sestavljen Sartori podžupan, Ziberni kultura Romolijeva ekipa pomlajena - Po novem dve ženski - Štirje odborniki potrjeni, a župan napoveduje, da bo »premešal« zadolžitve Nova ekipa župana Gorice Ettoreja Ro-molija je sestavljena, a bo uradno predstavljena šele danes. Imena so znana, še nepojasnjena pa ostaja razporeditev resorjev. Župan namreč napoveduje, da bo zadolžitve štirih potrjenih odbornikov »premešal«. Če ne bo presenečenj zadnjega trenutka, lahko že napovemo, da bo na podžupansko mesto imenoval 40-letnega Roberta Sartorija, kulturo bo zaupal Rodolfu Ziberni, poleg Silvane Romano, ki je v minulem mandatu že bila odbornica, pa vstopa v odbor še druga ženska - 42-letna Arianna Bellan. Po njeni in po Sartorijevi zaslugi lahko tudi zatrdimo, da bo novi Romolijev odbor nekoliko pomlajen. Imena članov svoje ekipe je župan sporočil včeraj pod večer, ko je v občinski palači sklical zborovanje vseh izvoljenih svetnikov desnosredinske večine. Odborniki torej bodo Arianna Ballan (občanska lista Per Go-rizia), Stefano Ceretta (Severna liga), Francesco Del Sordi (Il Popolo di Gorizia - Ro-moli sindaco), Guido Germano Pattarin (Il Popolo di Gorizia - Romoli sindaco), Silvana Romano (Il Popolo di Gorizia - Romoli sindaco), Roberto Sartori (UDC), Alessan-dro Vascotto (Upokojenci) in Rodolfo Zi-berna, edini, ki na letošnjih volitvah ni kandidiral in torej ni vstopil v občinski svet. Slišati je, da je nekaj slabe krvi povzročila izključitev iz odbora dosedanjega podžupana Fabia Gentileja (Il Popolo di Gorizia - Ro-moli sindaco), ki je sicer prejel na volitvah več glasov od Del Sordija, Romanove in Petta-rina, a se zanj ni več našlo mesto v odboru. Arianna Bellan Stefano Ceretta F. Del Sordi G.G. Pettarin S. Romano R. Sartori A. Vascotto R. Ziberna Resorji posameznih odbornikov bodo znani danes, edini razkriti skrivnosti pa sta, da bo Romoli še naprej skrbel za javna dela, medtem ko bo kulturo, turizem in morda tudi šport prevzel Ziberna. O le-tem je treba povedati, da je že bil goriški odbornik za kulturo, šport in turizem, vendar pred več kot dvajsetimi leti - vsega skupaj nekaj več kot tri leta v obdobju 1990-93 -pod županoma Antoniom Scaranom in Er-miniom Tuzzijem. Tudi po vstopu v odbor bo Ziberna ostal na čelu deželne zveze pokrajin UPI, do čimprejšnje skupščine članov pa še goriškega univerzitetnega konzorcija; predvidoma do novembra letos bo še naprej državni predsednik ezulske organizacije ANVGD, nakar naj bi ostal le še predsednik goriške zveze ANVGD in krajevnega združenja Lega nazionale. Zanimivo je še to, da je bil krajši čas ob koncu devetdesetih let Romolijev asistent, ko je bil sedanji župan odbornik dežele FJK. SKOCJAN Nova uprava še nastaja Novi občinski svet v Škocjanu, v katerem bo sedela več kot polovica »novincev«, se bo prvič sestal v četrtek ob 20. uri. Ob tej priložnosti bo županja Silvia Caruso sporočila imena odbornikov, ki naj bi ji bili ob strani do konca mandata leta 2017. Vnaprej napovedana je potrditev odbornika za javna dela Luciana Dreosa, ki je prejel največ glasov na listi Demokratske stranke, potrjen pa naj bi bil tudi odbornik za urbanistiko Italo Deffendi. Odborništvo za kulturo naj bi šlo Ser-giu Cosoloju, ki je s svojo listo Sini-stra Responsabile odločilno prispeval k ponovni izvolitvi Silvie Caruso. Še bolj odločilen pa je bil doprinos občanske liste Con Silvia, ki naj bi tudi dobila odbornika in morda še predsednika ene izmed svetniških komisij; po vsej verjetnosti bo predstavniku te liste šel resor šolstva in socialnih politik, ki ga je v minulem mandatu županja zadržala zase. Ni še znano, kdo bo podžupan, znana pa sta dva načelnika svetniških skupin: za Demokratsko stranko naj bi bil Claudio Fratta, opozicija pa se bo predstavila kot ena sama svetniška skupina z Enricom Bullianom na čelu. tržič - Zaradi nasilja v Brindisiju Dež ni ohladil ogorčenja ljudi Včerajšnji shod v Tržiču bonaventura Preko dvesto ljudi se je včeraj kljub slabemu vremenu udeležilo shoda, ki so ga na Trgu Falcone Borsellino v Tržiču proti nasilju, mafiji in terorju organizirali pokrajina ter sindikati CGIL, CISL in UIL. Med udeleženci manifestacije, na kateri so se spomnili mladih žrtev atentata na šoli v kraju Masagne pri Brindisiju ter tudi potresencev v Emilii Romagni, so bili predstavniki goriških institucij, od županov in pokrajinskih upraviteljev do predstavnikov strank in sindikatov. Po enominutnem molku v poklon 16-letni Melissi in umrlim v potresu so spregovorili pokrajinski tajnik CGIL Paolo Liva, tržiški podžupan Omar Greco, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in goriški župan Ettore Romoli, ki so poudarili, da je treba s složnostjo odgovoriti kriminalcem, ki skušajo s strategijo terorja pahniti državo nazaj v temačno obdobje, za katerega so vsi upali, da je mimo. Govorniki so z obsodili dogodek v Brindisiju, ne glede na to, ali je šlo za mafijski atentat ali dejanje obsedenca. »V naši raznolikosti moramo ostati složni. V tem trenutku se moramo nasilju upreti s tem, da skupaj manifestiramo na trgih,« so povedali. Shod se je zaključil s posegom predstavnika študentske konzulte Cristiana Parise-ja, ki meni, da je treba temu napadu na mlade, šolo, družine in ženske kljubovati predvsem z idejami. Circolo Fotográfico I vljudno vabita na odprtje fotografske razstave sveTišče na sveri gori MCD ZGODOVINO IN PODOBAMI GLASBENI POKLON MARTINA KOCINA - MCZZOSOPRAN N€VA KLANJŠČ6K - KLAVIR Kulturni center Lojze Bratuž 26. maja 2012 ob 17. uri 20 1 0 Nedelja, 20. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Po oceni organizatorjev festival eStoria privabil 30 tisoč ljudi Uspeh »prerokov« spodbuda za razmišljanje o prihodnosti Eden izmed vrhuncev zaključni nastop Monija Ovadie - Prihodnje leto bolj »konfliktna« tema - eStoriabusi tudi zunaj festivalskega okvira S potovanjem skozi pripovedništvo, petje in humor hasidskih Judov se je v nedeljo zvečer v goriškem Ljudskem vrtu zaključil osmi mednarodni festival zgodovine eStoria, ki je s pestrim in kakovostnim programom ponovno zadel v polno. Sklepni spektakel je kulturno združenje eStoria, ki festival prireja s podporo javnih in zasebnih ustanov, zaupala »potujočemu Judu« Moniju Ovadii: slavni igralec, pisatelj in glasbenik je večstoglavi množici podaril dveurni preplet judovske religioznosti, razmišljanj o pomenu strpnosti in zdravega smeha, v katerem je s svojimi osebnimi izkušnjami začinil besedila judovskih modrecev in preroških figur. Preroki so bili namreč rdeča nit festivala, ki naj bi se ga ob 150 zgodovinarjih, novinarjih, mislecih in raziskovalcih udeležilo kakih 30 tisoč ljudi. Organizatorji sicer poudarjajo, da je točno število udeležencev težko izračunati, gneča v šotorih, živahnost mestnih ulic, polna zasedenost hotelov ter zadovoljstvo mnogih gostincev in trgovcev pa že dovolj zgovorno pričajo o uspehu prireditve. Zadovoljni so bili tudi knjigarnarji, ki so tri dni prodajali knjige na Verdijevem korzu. Kljub temu, da so bile nekatere teme zahtevne, so se morali poslušalci že od petka precej potruditi, da so si v šotorih Erodoto in Apih zagotovili stol: mnogo ljudi, med katerimi ni manjkalo mladih obrazov, je zato predavateljem prisluhnilo stoje, drugi so posedali po tleh, kar še enkrat dokazuje zanimanje, ki ga festival eStoria zna sprožati v javnosti. Letošnja prireditev je žal potekala pod vtisom dveh tragičnih dogodkov, atentata na šoli v Brindisiju - mladih žrtev so se v nedeljo pred vsakim srečanjem spomnili z enominutnim molkom - in potresa v Emilii. Slednjega, kot je množični publiki v šotoru Erodoto sam povedal, je v svoji hotelski sobi zaznal tudi Vittorio Sgar-bi, ki se je v noči s sobote na nedeljo pripeljal v Gorico. Predavanje umetnostnega kritika je bilo posvečeno preroštvu v umetnosti, »vulkanski« Sgarbi pa je pozornost publike prevzel tudi z zabavnimi anekdotami, od Bossijevega podpisa zakonskega osnutka za praznovanje 500-letnice smrti »padanskega« umetnika Cosima Ture (njegov Janez Evangelist iz Patmosa je med drugim na Sgarbijev nasvet krasil letošnje plakate festivala eStoria) do izvora besede Pa-dania, ki jo napačno izgovarjamo Padania, in hudomušnega japonskega bogataša, ki si je kupil Van Goghovo umetnino, da bi jo nesel s seboj v grob. Sgarbi je dalje orisal novosti, ki so jih v umetnost prinesli geniji, kot so bili Giotto, Caravaggio ali Picasso. Tem umetnikom je upravičeno reči preroki: njihovi sodobniki jih niso razumeli, danes pa - tudi po zaslugi daljnovidnih umetnostnih kritikov, kot je bil Roberto Longhi - dojemamo sporočilnost njihovih del. Danes, je še povedal Sgarbi, je morda družba prvič na isti valovni dolžini s tem, kar ji umetniki ponujajo, popularnost posameznega dela pa še ne pomeni kakovosti. »Univerzalnost umetnosti, njena sposobnost, da nekaj prižge v nas in nam posreduje občutke, ni povezana z njeno popularnostjo. Maso di Banco ni manj zanimiv od Cezannea, je pa manj znan in zato iz denarnega vidika manj vreden,« je povedal Sgarbi, ob katerem so v nedeljo na oder stopili še številni drugi gostje, od teologa Vita Mancusa do novinarja Folca Qui-licija, Margherite Hack in Silvie Ronchey. Predsednik združenja eStoria Adriano Ossola, ki je za uspeh pohvalil tudi svoje najožje sodelavce Dalio Vodice, Enrica Vintija, Karla Plessinija in Paolo Chiopris, že razmišlja o prihodnjem festivalu. Čemu bo eStoria 2013 posvečen, ni še razkril, napovedal pa je, da se bodo po letošnjih »duhovnih« vprašanjih odločili za bolj »konf-liktno« temo. Tudi prihodnje leto bo mogoče srečanjem slediti v živo preko spleta, saj so letos na strani www.estoria.it zabeležili več tisoč kontaktov, še pred majskim festivalom pa bodo ponudili nekaj ekskurzij z eStoriabusom. »Ekskurzije z avtobusom bodo postale ena izmed temeljnih aktivnosti združenja. Potekale bodo tudi izven festivalskih okvirov, zanje pa bomo poskrbeli z lastnimi sredstvi. Zamislili si bo- mo povsem nove in daljše itinerarije, ki ne bodo vključevali le Furlanije-Julijske krajine in Triveneta, pač pa celo Italijo. Vodenje bomo seveda zaupali uglednim zgodovinarjem in izvedencem. Za okrepitev pobude eStoriabus se je odločil znanstveni odbor, pomagajo in ni slučaj, da bo cilj prvega potovanja po vsej verjetnosti Assisi, kjer bo udeležence spremljala predsednica znanstvenega odbora Chiara Frugo-ni,« je povedal Ossola. (Ale) Moni Ovadia na sklepnem dogodku Občinstvo se je množično odzivalo na srečanja v konferenčnih šotorih bumbaca estoria - Slavna nedelja leta 1950 Kaj so metle pometle? Kar se je pri Rdeči hiši zgodilo v najostrejšem času »hladne vojne«, se je v Berlinu ponovilo več desetletij kasneje Nova evropska politika je ne glede na težave z evrom, Grčijo in ostalimi zapleti vplivala, sicer po nekaj desetletjih, na lep razplet zgodbe, katere začetek smemo iskati v preseganju meje nekaj tisoč ljudi v najostrejšem času »hladne vojne«. Zgodilo se je na slavno nedeljo 13. avgusta 1950, ki ji je posvečena nova knjiga Roberta Covaza »La domenica delle scope«. Znotraj velike zgodovine se prepletajo dogajanja malih ljudi, v našem primeru obmejnih, na pomembnem in zato tudi mednarodnim interesom žrtvovanem križišču. Avtor je z uravnovešenim občutkom napisal usode vrste oseb, brez ideoloških pristopov, odprtega srca in brez opredeljevanja na dobre na tej strani in hudobne na drugi strani meje. Meja je pač obubožala oboje. Slutiti je bilo, branje pa naj bi to potrdilo, da avtor blaži, če ne celo briše, znano kazanje s prstom z Zahoda proti Vzhodu. S kroženjem s kolesom, s povzetki iz že napisanih zgodb in s poslušanjem ljudi je presegel znana poenostavljanja uperjena proti Slovencem. Na iztočnico o sedanjem stanju je Covaz odgovoril, da gre kar v redu, a tu pa tam še kaj zaškripa zaradi revanšistov. Gorica in čezmejni prostor imata velik potencial glede izkušenj in vizije, se pa o njej zelo malo ve zahodno od Tilmenta. Rad se kot novinar in pisec potrudi, da v notranjosti Italije zvedo o obso-ških krajih. Na vprašanje, koliko je lahko Severja liga uspešna s svojo vizijo ločevanja v krajih, ki so toliko investirali v združevanje, je odgovoril, da je Gorico verjetno potrebno šele integrirati v Italijo, kaj šele da bi razmišljali o razdelitvah. Iz publike je bilo nekaj posegov v obliki pričevanj. Gostil-ničarka, ki nastopa tudi v knjigi, je prisotnim posredovala svoja široka gledanja glede uporabe tukajšnjih jezikov. Mario Branca-ti se spominja tiste nedelje, ker je tedaj imel dvanajst let in je dogajanja opazoval v Raštelu, kjer je živel. Masovni obisk iz Nove Gorice so Goričani sprejeli prijazno in ustrežljivo, kot da bi bila pozabljena dogajanja v letih 1945 - prihod partizanske vojske -, 1946 - nasprotne si manifestacije in demonstracije - in 1947 - napetosti po dodelitvi Gorice Italiji. Gospodinja tedanje trgovine jestvin tik ob meji je opisala, kako je na nedeljo na vrat na nos tekla odpirat prodajne prostore, saj ni šlo le za sirkove metle, temveč tudi za riž in drugo, kar je primanjkovalo v planskem gospodarstvu, ki je vsa sredstva tedaj vlagalo v težko industrijo in elektrarne. Silvino Poletto je opozoril na druge opise »nedelje metel«, ki že obstajajo. Kot običajno pa je pri vseh nastopajočih manjkalo omenjanje slovenskih virov in zapisov. Te nevednosti metle še niso pometle. Da ne bi ostala tista nedelja preveč nedojemljiva, je avtor pojasnil, da je šlo za rezultat daljšega dogajanja. Obe oblasti sta namreč tisto poletje omogočali, da so se ljudje ob nedeljah približali žici na spoštljivo razdaljo, se klicali, pozdravljali, obveščali o sorodnikih ali se enostavno gledali po nekaj letih odrezano-sti. Val je naraščal in slutiti je bilo, da bo prišlo do kakovostnega skoka. Radio Trst je nekako napovedal možnost odprtja, ki je bilo pač v zraku. Sicer si ne moremo razložiti prisotnosti na jugoslovanski strani in nato prestopa meje dela tistih številnih trži-ških ladjedelničarjev, ki so se ob razmejitvi odločili za Jugoslavijo in šli na Reko. Da bi srečali sorodnike, so tisto nedeljo prišli v Rožno dolino, iz Tržiča pa so dospeli obveščeni znanci. In se je zgodilo: množica je šla mimo španskih jezdecev, ne ena in niti druga straža tega ni preprečila. Pri Rdeči hiši se je pripetilo nekaj, kar se je v Berlinu šele po nekaj desetletjih. Ni bilo vse lahko, a prepustnice so kakšno leto kasneje vse poenostavile. (ar) estoria - Juriš na Sabotin Kričali so, da prihajajo volkovi Trst strateško pomenil manj kot nič, drugače je veljalo za Gorico Mnogo poslušalcev je v nedeljo zjutraj sedelo v Apihovem šotoru na festivalskem prizorišču v Ljudskem vrtu in sledilo izvajanjem dveh avtorjev, ki sta obravnavala italijansko osvojitev Sa-botina avgusta 1916. V uvodu je Virgilio Ilari opozoril prisotne na dve značilnosti prve svetovne vojne: na nove tehnične rešitve na orožju in na pozicijsko taktiko. Štabi na obeh straneh so poznali raziskave nekega ruskega Juda, ki je po rusko japonski vojni napovedoval krvavo rihto v strelskih jarkih katerekoli naslednje vojne, a niso bili tako domiselni, da bi našli pronicljive rešitve. Zato se je pripetilo, da so uporabili srednjeveške oblike obleganja, ki se niso odvijala okrog kakšnega gradu ali mesta, temveč so se vlekla kilometre daleč po ravninah in gorskih grebenih. Tako je bilo tudi na Soški fronti, kjer so obstajale nekatere ključne točke, med njimi pa so se vili jarki in zaklonišča. Trst je za Italijo strateško pomenil manj kot nič. Obstajal je nacionalistični mit o Trentu in mestu ob zalivu, do katerega ni bilo mogoče priti zaradi Grmade nad Medjo vasjo. Še ogromne zastave na devinski grad niso uspeli dvigniti, da bi oznanili prihod brigade Lupi di Toscana. Drugače je veljalo za mesto ob Soči z goriškimi vrati, ki so omogočale prodor v Savsko dolino. Če ne bi bilo Borojevičevih enot, bi general Petiti di Roreto ob koncu vojne obljubljal spoštovanje slovenske kulture celo v Ljubljani, ne le v Gorici. Skozi ta vrata pa ni bilo mogoče vstopiti brez osvojitve Debele Griže na doberdobskem Krasu in Sabotina, s katerega je mogoče nadzirati goriško ravnico. Cesare Morali je spregovoril o svoji knjigi, v kateri nastopa v glavni osebi njegov oče, častnik v brigadi Lupi di Toscana, ki je z drugimi enotami jurišala na sabotinski greben. Uspešnost bitke je izvirala, tako je obrazložil drugi pisec Marco Cimmino, iz usklajenega nastopa več rodov vojske - inženircev, pešakov, izvidnikov, topničarjev in letalcev, ki so prej delovali nepovezano. Dodaten dejavnik je bilo potrpežljivo kopanje predorov in jarkov v hrib zaradi približevanja neposredno do nasprotnikove utrjene črte: torej manj brisanega prostora za napadalce, na katerem so prej umirali kot muhe. Skratka: nov pristop je prinesel uspeh. Škoda ali kriminalno pa je, da ni kraljeva vojska teh spoznanj uporabila tudi v naslednjih bitkah in se je vrnila na staro prakso. Na Škabrijelu, ki je sodil v drugo linijo, so italijanski vojaki spet in spet krvaveli. Zato naj bi bila kriva general Cadorna in polkovnik Badoglio. Tudi nečastna poteza sežiga dalmatinske enote s kerozinom v kaver-nah na Sabotinu, naj bi izvirala iz njunega štaba. Vsekakor je najmanj zanimivo pomisliti, da je bila Gorica prvo večje mesto, ki ga je osvojila angleško francosko italijanska koalicija v prvi svetovni vojni, čeprav so se Avstrijci umaknili le čez Sočo na Skalnico. Še nekaj o »Toskanskih volkovih«: eden izmed njim posvečenih spomenikov stoji v Štivanu. Takšno ime so jim dali avstrijski vojaki, ko so doživeli njihov napad na Sabotinu in so se v neredu umikali po strelskih jarkih. Kričali so, da prihajajo »volkovi«. Brigada se je borila seveda tudi okrog Štivana, tam je bil most čez Timavo, a tudi na Grmadi, v Asiagu, na Brenti ... (ar) estoria Je Marx prerok? Karl Marx ni bil s svojimi teorijami premagan, kot menijo nekateri, ko vzpo-rejajo njegove poglede na družbo s klavrnim koncem, ki ga je komunizem doživel v bivši Sovjetski zvezi in drugod po svetu, in še manj izdan, kot trdijo drugi, saj filozofsko bistvo marksizma predstavlja duhovno osnovo neokapitalističnega razvoja, kateremu smo danes priča v svetu. Gre za izjavo Marcella Venezianija, ki je na enem izmed festivalskih srečanj sodeloval z Lucianom Canforo, Paolom Mielijem in Andreo Graziosijem na zanimivi okrogli mizi z naslovom »Marx: prerok ali utopist?«, ki se je je udeležilo zelo veliko število poslušalcev. Italijanski intelektualec, ki je z idejnega prepričanja desničar, je pred pozornim občinstvom utemeljil svojo trditev: komunisti so trdili, da se mora posameznik osvoboditi spon, ki ga negativno povezujejo (in omejujejo) z družino, religijo, skupnostjo, narodom in domovino; moral bi zavreči tradicionalne družbene vrednote, stopiti na pot emancipacije in na novo zaživeti v drugačni družbi. »Dobro, današnja zahodna družba je sekularizirana, postavlja na prvo mesto uveljavitev individuu-ma, sveto v njej nima več nikakršnega pomena in na družino se danes gleda na drugačen, ''lažji'' način, kot se je to dogajalo v preteklosti. Z globalizacijo prihaja do mešanja nacionalnih, etničnih, verskih in drugih istovetnosti prebivalstva, kar ima za posledico uveljavitev čedalje bolj internacionalnega značaja družbe. Če pomislimo, nam je zaradi vsega tega Marx danes zelo blizu,« je dejal Veneziani, ki pa je pozabil omeniti, da je ob tem prevladujočem sistemu vrednot - ravno zaradi homolo-gacijske moči globalizacije, ki marsikaj ruši, gospodarske krize in šibkosti sistema nasploh - prisotna tudi težnja po odkrivanju korenin, ovrednotenju istovetnosti in drugih pripadnosti. Nekdanji glavni urednik osrednjega italijanskega dnevnika Corriere della Sera, Paolo Mieli, je v nadaljevanju opozoril, da so bila Marxova dela najmanj poznana med tistimi, ki so v minulem stoletju bili dejavni v politiki. Kar se je dogajalo v Rusiji po letu 1917, ni bilo to, kar je Marx načrtoval in hotel. Nemški mislec ni sovražil kapitalistov in »gospodarjev,« saj je verjel v svobodo posameznika in v civilizacijsko vlogo kapitala: do prehoda iz socializma v komunizem bi po njegovem moralo priti takrat, ko družba doseže maksimalno proizvodnjo in torej bogastvo, je izjavil Mieli. Medtem ko je Canfora menil, da je Marx prerok, »ker so njegove komunistične zahteve zelo aktualne,« je Graziosi spomnil, da se njegova predvidevanja glede razvoja družbe že konec 19. stoletja niso uresničila: kapitalizem ni zašel v krizo, proletariat ni postajal čedalje bolj reven, ni pridobival pomembnejše vloge v družbi in se ni internacionali-ziral, saj, denimo, prav nasprotno, socialistične stranke so podprle vstop svojih nacionalnih držav v prvo svetovno vojno. Po Graziosijevem prepričanju Marxa ne gre obravnavati kot preroka, saj naj bi danes od marksističnih in socialističnih idej v svetu ostali »le« partija, ki vodi Kitajsko, in indijska federacija, ki je urejena na osnovi nekdanje sovjetske ustave. Kapitalizem sploh »ni v krizi, saj je le bolj mobilen: dejansko v Evropi doživljamo krizo zaradi bega kapitalizma iz Evrope«. Zahvaljujoč se kapitalističnemu ustroju, globa-lizaciji in industrijskemu razvoju je danes, v primerjavi z dogajanjem izpred dvajsetih let, v Afriki, Indiji in na Kitajskem manj revnih. Drugačen je razplet v Združenih državah Amerike, kjer so maloštevilni bogataši čedalje bogatejši in številni ubožci vse bolj revni. Matej Caharija / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. maja 2012 1 1 doberdob - Na obisku otroci šestih slovenskih šol Gostoljubje Prežihovcem izkazala vsa vaška skupnost Gostje so spoznali tudi lepote in zgodovino naših krajev - V Kulturnem domu petje in recitacije Otroški nastop na odru goriškega Kulturnega doma fotok.d. Spoznavanje med učenci, ki prihajajo iz različnih slovenskih krajev, ter izmenjave med pedagoškimi delavci sta glavna cilja srečanj Prežihovcev, ki že preko trideset let povezujejo osnovne šole, poimenovane po slovenskem pisatelju in politiku Lovru Kuharju - Prežihovem Vorancu. Gostiteljica letošnjega srečanja je bila v minulem vikendu osnovna šola iz Doberdoba, ki se je z dragoceno pomočjo celotne vaške skupnosti in predvsem staršev izkazala za odlično gostiteljico. V Doberdob je v petek opoldne prispelo trideset otrok iz Maribora, Ljubljane, Ravn na Koroškem, z Jesenic in iz Srednje Bistrice v Prekmurju, ki so jih doberd-obski vrtsniki ter učno in neučno pričakali na šolskem dvorišču. Nato so goste iz Slovenije nastanili po domovih doberdobskih družin, ki so se, kot je poudarila ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, množično odzvale na pobudo. Po kosilu v vaškem kmečkem turizmu je učitelje in ravnatelje Stanislava Osojnika (Ravne na Koroškem), Tereziko Zamuda (Srednja Bistrica), Ksenijo Dobrila (Dolina), Janjo Bukovec (Maribor), Marjana Go-rupa (Ljubljana) in Roberta Kerštajna (Jesenice) na doberdobski občini sprejela pod-županja Luisa Gergolet, ki je gostom spregovorila o značilnostih doberdobskega teritorija in njegovi zgodovini. Sledil je obisk Debele griže v družbi profesorja Karla Čer-nica, ki je gostom spregovoril o dogodkih iz prve svetovne vojne, in tajnika Sindikata slovenske šole Joška Prinčiča, nakar je bil na vrsti obisk kleti Rubijski grad, kjer je značilnosti avtohtonih vinskih sort in druge zanimivosti gostom razkril Erik Zavadlav. Zvečer o se otroci in šolsko osebje zbrali v goriškem Kulturnem domu, kjer je potekala prireditev »Lepota je tam, kjer smo jo pripravljeni videti«. Prisotne je pozdravila pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andreja Duhovnik Antoni, nakar so s petjem in recitacijo nastopile vse sodelujoče šole Prežihovega Voranca, med katerimi je tudi dolinska. Po prireditvi so se otroci vrnili na domove gostujočih družin, šolniki pa so imeli družabnost v vaški gostilni pri Andreju, ki sta se je udeležila tudi bivša učiteljica Majda Mihačič in Boris Pangerc. »Tam smo si izmenjali priložnostna darila in se dogovorili, da bo prihodnje leto srečanje Preži-hovcev potekalo spet v Ljubljani,« je povedala Sonja Klanjšček. V soboto si bodo otroci in učitelji v spremstvu slovenskega vodiča ogledali devinski grad, kjer so uživali v sončnem vremenu in lepem razgledu, zatem pa še Doberdobsko jezero in sprejemni center Gradina. Po skupnem kosilu, ki so ga s sladicami obogatile doberdobske družine, so se otroci odpravili proti domu, polni lepih vtisov in novih prijateljev. K uspehu pobude je ne nazadnje prispevala podpora Čedaj-ske banke, Zadružne banke Doberdob So-vodnje, podjetja Mark medical in finančne družbe KB 1909. (Ale) gorica - Politična predstavnika SKP na ogledu zapora Razmere so v kaznilnici porazne, ne segajo po alternativnih kaznih V goriški zapor v Ulici Barzellini sta včeraj vstopila deželni svetnik Roberto An-tonaz in občinski svetnik Roberto Crisci-tiello, oba iz Stranke komunistične prenove. Bila sta na pogovoru z direktorico, ki »je kljub vsej dobri volji prisiljena spopadati se s poraznim stanjem v dotrajanem, od vlage in plesni težko načetem poslopju,« je povedal Antonaz. Na lastne oči sta videla, da je uporabno le drugo nadstropje in nekaj celic v pritličju, da po šest zapornikov polni celice, ki bi morale biti namenjene največ štirim osebam, tako da v njih ni niti prostora za mizico, nedostojne pa so seveda tudi higienske razmere. »Še huje je, da morajo v takšnih nemogočih pogojih zaporniki preživljati 24 ur na dan v celicah, leže, v popolnem brezdelju,« je poudaril Antonaz po obisku zapora. Povedal je, da vanj vstopa, odkar je postal deželni svetnik, da je tokrat sicer videl nekaj izboljšav, vendar še ne dovolj, da bi lahko trdili, da zapor spoštuje dostojanstvo oseb: »Napovedan je milijon evrov za obnavljanje strukture, a je zdaleč premalo, dovolj je le za krpanje lukenj. Morali bi se lo- titi najprej strehe, ki pušča, zaradi česar je v poslopju veliko vlage in plesni, a tudi tako problemov ne bi rešili. Potrebna bi bila temeljita prenova, ki pa bi bila preveliko finančno breme. Moje prepričanje je, da je treba kaznilnico v Ulici Barzellini zapreti in poiskati alternativno rešitev.« Trenutno je v Gorici zaprtih 42 oseb, od tega štirinajst z definitivno obsodbo, ostali pa so v pričakovanju na izid sojenja. »Ne razumem, zakaj morajo čakati v zaporu. Sprašujem se tudi, zakaj se ne izvaja zakon, ki je uvedel alternativne kazni zunaj zapora v primeru lažjih kaznivih dejanj?« pravi Antonaz in postavlja še drug problem: »Furlanija-Julijska krajina je edina dežela v Italiji, kjer v zapore ne morejo vstopati službe javnega zdravstvenega sistema. To velja tudi za Gorico, kjer sklepajo konvencije z zdravniki in bolničarji, ki po potrebi prihajajo v zapor reševat zdravstvene težave zapornikov. Gre tudi za resne primere, kot je hepatitis. Zdravstveno osebje morajo potem plačevati po tarifah samostojnega poklica, ne pa javnega sistema.« Tudi restavrirana hala že razpada Nagrajenci s predstavniki institucij GORICA Nagradili delavce in podjetnike V konferenčnem centru v Ulici Alviano v Gorici so v soboto izročili letošnje nagrade za zvestobo delu in gospodarski napredek. Ob državnem predsednik zveze trgovinskih zbornic Ferrucciu Dardanellu in predsedniku goriške Trgovinske zbornice Emiliu Sgarlati so se slovesnosti udeležili deželni svetnik Gaetano Valenti, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, župana iz Gorice in Tržiča Ettore Romoli in Silvia Altran ter prefektinja Maria Augusta Marrosu. Nagrado za kmetijska podjetja sta prejela slovenska podjetnika Silvan Primosig in Lauro Fi-geli ter Paolo Brotto, Claudio Gandin, Edi Gandin, Ma- bumbaca ria Danila Nardin, Renzo Sgubin, Celestina Trevisan in Francesco Vosca, nagrado za odvisne delavce pa Ales-sandro Antonelli, Alberto Bortolotti, Patrizia Bottaro, Marina Brumat e Antonella Buttignon, Luigi Concerto, Ezio Cumin, Francesco Dicinto, Claudio Fanin, Alessandro Fantin, Enzo Indrigo, Ines Lorenzut, Claudio Stefano Russo. Marco Tel, Antonio Toffetti, Marinella Tolomio in Stefano Trevisan. Nagrado za podjetja, ki delujejo vsaj 35 let, so prejeli delavnica Grendene e Panda comimpexsrl, center Centro zootecnico goriziano iz Sovodenj, ribiška zadruga iz Gradeža, podjetje La gradese piccola, podjetje Mario Ermino Franco iz Romansa, studio Foto Leban iz Ronk, podjetje Franco Mian iz Moša ter podjetji Ter-moidraulica in Zorgniotti & Piu iz Krmina. nova gorica Zasvojenost, prevzgajati bo potrebno tudi starše »Na slovenski trg prihajajo nove sintetične droge. V roku dveh, treh let bo karakter narkomanov spremenjen. Ne bodo več tako obvladljivi, obetajo se novi problemi,« svari Miha Kramli, vodja ambulante za bolezni odvisnosti (ABO) v Novi Gorici. Ta ambulanta je edina v Sloveniji, ki se ukvarja tudi z nekemičnimi odvisnostmi, zato se v njej pogosto oglašajo ljudje z vse Slovenije. Prav zasvojenosti z ne-kemičnimi odvisnostmi so po ugotovitvah novogoriške ABO v porastu. »Število tradicionalnih kemičnih zasvojencev se počasi a vztrajno niža, v porastu so zasvojenosti s kokainom in sintetičnimi drogami, povečuje se število nekemičnih zasvojenosti, potrebne so aktivnosti na področju osveš-čanja glede marihuane,« ugotavljajo v no-vogoriški ABO. Med nekemične odvisnosti se uvrščajo odvisnost od hrane, iger na srečo za denar, seksualnosti, sanjarjenja, nakupovanja, iger na računalniku, interneta, klepetalnic, televizije in od dela. »Možganske poškodbe in abstinenčne krize so podobne tako pri kemičnih kot nekemičnih odvisnostih,« opozarja Kramli. V začetku lanskega leta je bila v sodelovanju mestne občine Nova Gorica oziroma Lokalne akcijske skupine ter Mete Oven, študentke ljubljanske Pedagoške fakultete izvedena raziskava o uporabi drog med šolsko populacijo v novogoriški mestni občini. V raziskavi so bile tako zajete vse osnovne in srednje šole v občini. Razveseljiv je podatek, da dolgoletna preventiva že prinaša nekatere rezultate. V osnovnih in srednjih šolah je opaziti upad uporabe tobaka, uporaba alkohola pa se je na osnovnih šolah zmanjšala, na srednjih pa povečala. Raziskava ugotavlja, da je mladostnikov odnos do alkohola v veliki meri odvisen od odnosa njegovih staršev do alkohola in pitja. V neki drugi raziskavi, narejeni med slovenskimi osnovnošolci, je bilo ugotovljeno, da 12- in 13-letniki najpogosteje pridejo v stik z alkoholom doma in pri tem dobijo sporočilo, da je uživanje alkohola povsem primerno vedenje, Starši osnovnošolcev pa da imajo dokaj sprejemljiv in toleranten odnos do alkohola v povezavi s pitjem njihovih mladostnikov. Zato, ugotavlja raziskava, bi bilo potrebno načrtovati in izvajati tudi preventivne aktivnosti, ki bi bile namenjene staršem. Uporaba marihuane je med novogo-riškimi osnovnošolci leta 2011 v primerjavi z letom 2004 upadla, srednješolci pa jo uporabljajo manj pogosto. Tudi uporaba ek-stazija, LSD-ja kokaina in heroina se je pri srednješolcih znižala. Nekaj osnovnošolcev pa je navedlo, da so jih že poskusili oziroma da jih uporabljajo enkrat mesečno. Lani so bile v raziskavo zajete tudi naslednje droge: gobice, poppers, hlapila in lepila. Prvi dve uporabljajo predvsem srednješolci, in sicer predvsem zgolj enkrat ali pa enkrat mesečno. Hlapila in lepila pa uporabljajo tako osnovnošolci in srednješolci le enkrat ali enkrat mesečno. Raziskava tudi ugotavlja, da se povprečna starost ob prvi uporabi drog ne niža, torej ostaja »stabilna«. Tobak torej v povprečju začnejo uživati pri skoraj 14 letih, alkohol pri še ne dopolnjenih trinajstih, heroin pri štirinajstih, marihuano pri petnajstih, ekstazi pri šestnajstih, LSD in druge halucinogene pri šestnajstih, enako kokain, hlapila in lepila pa že pri enajstih. »Pravil ni več, vseeno je, ali gre za vas ali mesto, izobražene ali neizobražene ljudi,« ugotavlja Kramli in opozarja na velik pomen preventive znotraj družinskega okolja. Izrednega pomena pa je predvsem osveščanje mladih, ki morajo vedeti, da poleg t.i. »znanih« dilerjev obstajajo tudi »naključni«. »Slednji nimajo namena zasvojiti žrtev, njihov namen so materialne koristi ali pa spolni užitki. S posebnimi mi-kroiglicami lahko drogo vbrizgajo skozi obleko, steklo, pločevino, ne da bi žrtev za to vedela,« opozarja. (km) 22 Nedelja, 20. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR Agencija na Rafutu V četrtek in petek bo v Gorici potekala prva izvedba pobude »Est«, ki bo priložnost za stik med institucijami, podjetji in stanovskimi združenji Italije in Slovenije. Z namenom spodbujanja gospodarskih izmenjav med državama prireja pobudo Legacoop Fvg v okviru mednarodnega projekta »Sea«, ki cilja tudi na odprtje čez-mejne agencije za razvoj socialnega gospodarstva v opuščenem mejnem objektu na Rafutu. Tominc danes v Gorici Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ulici Carducci) v Gorici bo danes ob 17.30 prva goriška predstavitev monografije o slikarju Jožefu Tomincu (1760-1866). Njen avtor je kustos Pokrajinskih muzejev v Gorici Saša Quinzi, ki jo bo predstavil ob Giuseppeju Pavanellu, docentu Tržaške univerze in direktorju inštituta za zgodovino umetnosti pri Fundaciji Giorgio Cini v Benetkah. Z otroki proti mafiji V občinskem gledališču v Tržiču in v deželnem avditoriju v Gorici bodo danes in jutri za 300 otrok osnovnih šol iz goriške pokrajine pripravil prikaz življenja in zaslug v boju proti mafiji umorjenih sodnikov Falconeja in Borsellina. Pobudo »Liberi tutti« prireja goriška pokrajina v sodelovanju z zadrugo Damatra. Nastop Bodeče neže Drevi ob 20. uri bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici nastopila dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha. Dekleta bodo nastopila pod vodstvom zborovodje Mateje Černic in ob klavirski spremljavi Eve Dolinšek. Koncert sodi v ciklus »Glasba z vrtov svetega Frančiška«. (km) I ■ v. • •• • «v •• Mestirji in mižerije Na gradu Kromberk prireja Goriški muzej drevi ob 20. uri predstavitev knjige Darinke Sirk »99 meštirjev - 100 mižerij«; z avtorico se bo pogovarjala etnologinja Katja Kogej. (km) Avto in motor trčila V Ulici Friuli v Krminu se je v nedeljo zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen motorist iz Čer-vinjana. 32-letni D.M. iz Števerjana se je z avtomobilom znamke Fiat peljal po deželni cesti št. 356 v smeri Gorice, 34-letni motorist E.B. pa je z motorjem Ducati monster pripeljal v nasprotni smeri. V bližini krožišča sta v okoliščinah, ki jih goriška prometna policija še preučuje, avtomobil in motor trčila. 34-letni E.B. se je pri tem poškodoval, zato so ga z rešilnim vozilom službe 118 prepeljali v goriško bolnišnico. Motorist poškodovan V nesreči, ki se je na cesti med Ajdovščino in Vipavo pripetila v nedeljo dopoldan, sta bila udeležena italijanski motociklist in voznica avtomobila. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo jo je zakrivil 47-letni motorist, ki je vozil v smeri Vipave za avtomobilom 37-letne voznice. Ko je ta pred njim zavijala levo, je zaviral in pri tem padel po tleh. Z motorjem je trčil v zadnji del avtomobila, pri čemer se je hudo poškodoval, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Italijo. (km) Zaman poskusil zbežati V petek so novogoriški policisti na območju Kostanjevice na Krasu prijeli 36-letnega moškega, sicer domačina, za katerim je okrožno sodišče v Kopru izdalo tiralico zaradi privedbe na prestajanje zaporne kazni zaradi ropa bank v Kopru in Renčah. Poskusu aretacije se je 36-letnik uprl in hotel zbe-žati, zato so morali policisti uporabiti prisilna sredstva. Pri tem se sta se poškodovala tako eden od policistov kot tudi ubežnik. Po prijetju je bil 36-letni moški odpeljan v zapore Koper. (km) / gorica - Nocoj Komigo Trigeminus na odru s furlansko komedijo »Venti di risate« Festival komičnega gledališča Komigo 2012 bo nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu ponudil komedijo v furlanskem jeziku »Venti di risate«, ki jo je ob 20-letnici delovanja postavila skupina Trigeminus iz Manzana pri Vidmu. »Dvojčka« Maro in Bruna Bergamasca bo na odru spremljal orkester Beach Band iz Lignana. Duhovite epizode, ki jih uprizarja kabaretna skupina Trigeminus, črpajo iz vsakdanjih zgodb in prigod slehernega med nami. V zadnjih letih se je skupina Trige-minus predstavila tudi izven dežele FJK, govorico pa prilagajajo kraju oz. gledališču, kjer nastopajo. Predstava bo uprizorjena v okviru trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo 2012, ki ga prirejajo Kulturni dom, Terzo Teatro in kulturna zadruga Maja iz Gorice pod pokroviteljstvom Zadružne banke Ločnik, Fara in Koprivno, dnevnika Messaggero Veneto in Fundacije Goriške hranilnice. Za podrobnejše informacije je na voljo urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288); cena vstopnic znaša 10 evrov (redna) in 8 evrov (za upokojence, družinske člane, študente in brezposelne). Naslednja, šesta predstava v abonmaju bo v sredo, 30. maja, ob 20.30: prikazana bo komedija Toneta Partljiča »Čistilka in predsednik uprave« v režiji Vita Tauferja in z Mojco Partljič v glavni vlogi. grad dobrovo - Uspešna »posebneža« Balanescu in Avenanti, spoj glasbe in okusov Ob koncu tedna bo na Gradu Dobrovo nastopil romunski violinist Alexander Balanescu; dogodek prirejajo v sodelovanju s turističnim kompleksom Gredic. Virtuoz, izvajalec in ustvarjalec nove klasične glasbe, ki je komunikativna za današnji čas, je znan po vi-zionarski sposobnosti, ki združuje različne glasbene žanre, po sodelovanju s številnimi svetovnimi zvezdniki različnih glasbenih žanrov in po istoimenskem kvartetu. Vsestranskost in povezovalna iznajdljivost sta doma tudi v kuhinjski ponudbi Grediča na Ceglem v Goriških Brdih, novem hramu sprostitve in okusov, ki ga že nekaj mesecev neguje na Goriškem dobro znani kuhar Cristian Avenanti (pred tem že v restavracijah hotelov Franz v Gradišču in Entourage v Gorici). Tako Balanescu kot Avenanti sta uspešna »posebneža« na svojih področjih, kar napoveduje, da bo glasbeno-kulinarični dogodek, ki bo potekal v soboto, 26. maja, zvečer zadostil različne čute. Balanescu bo z originalnim programom namreč pospremil za grajski večer posebej pripravljeni 6-hodni meni, orga- Alexander Balanescu nizatorji pa napovedujejo še druga kulturna presenečenja. Gredič - grad na prvem griču nad ravnino za Ko-privnim, Mošo in Subido - je bil pred kratkim preurejen v butični hotel z vrhunsko intimno restavracijo ter nadvse zanimivo in vabljivo vinsko kletjo-vinoteko; za sobotni spoj čutov in izkušenj je na razpolago še nekaj mest (zainteresirani naj pokličejo na tel. 0038658280120). (aw) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. Mt Kino Razstave ~M Koncerti Šolske vesti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »II pes-catore di sogni«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Tut-ti i nostri desideri«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.30 »Marigold Hotel«; 20.30 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La fredda luce del giorno«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »American pie: ancora insieme«; 22.15 »Chronic-le«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il pes-catore di sogni«. DRUSTVO ARS vabi v galerijo na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave z naslovom »Svetovni popotnik pripoveduje, dr. Andrej Kobal (1899-1988)«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava z naslovom »Dosežki ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin«; do 23. maja od ponedeljka do petka 17.0019.00 ter ob prireditvah. GALERIJA METROPOLITANA odpira nove prostore v četrtek, 24. maja, ob 19. uri v Ul. S. Michele 42 v Gorici. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo do 25. maja na ogled grafični opus Božidarja Teda Kramolca ob 90-letni-ci rojstva, s 1. junijem pa bodo na ogled izbrani grafični listi iz zbirk Pilonove galerije. Ob tej priložnosti bodo šli v prodajo ponatisi grafik Vena Pilona iz originalnih grafičnih plošč, ki jih hrani Pilonova galerija; od torka do petka 8.00-16.00. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR organizira v petek, 1. junija, izlet v kraj Illegio za ogled razstave »I bambini e il cielo«; zbirališče ob 15.30 pred občino v Moraru, ogled razstave in večerja v agriturizmu; informacije in prijave po tel. 339-644504 med 18.30 in 20.30. MLADINSKI DOM sprejema vpise na »Poletnosti 2012« in predvpise k po-šolskemu pouku 2012-13 do 31. maja. Starše opozarjajo, da imajo s predvpi-som otrok k pošolskemu pouku pravico do 50% popusta pri letni vpisnini ter posebne ugodnosti pri vseh dejavnostih Mladinskega doma (polovična ali celo brezplačna vpisnina); informacije na sedežu Mladinskega doma v Ulici Don Bosco 60 v Gorici (tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040 in 3341243766). POLETNO SREDIŠČE V DIJAŠKEM DOMU V GORICI za otroke od 4. do 12. leta bo delovalo od 11. junija do 20. julija in od 20. avgusta do 7. septembra (9 tedenskih izmen): možna dva urnika: do 13.ure ali do 16.00 (s kosilom). Vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 (popoldne) ali na info@dijaskidom.it, do 25. maja. ŠPORTNA ŠOLA ZA UČENCE IN UČENKE OD 11. DO 14. LETA V DIJAŠKEM DOMU v Gorici: tenis, morje, kajaka-štvo, ples, veslanje, hokej, adrenalinski parki in celodnevni izleti... predvsem pa veliko zabave in druženja! Od 11.6. do 20.7. (7 tedenskih izmen). Prijave in informacije do zasedbe mest po tel. 0481-533495 ali na info@dijaskidom.it. INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SLADICE, PRAVE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal 16., 23. in 30. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). ZDRAVA ZELENA KUHINJA: odprta so vpisovanja na tečaj, ki bo potekal v gostilni Primožič v soboto, 26. maja, in 9. junija (od 9. do 14. ure) ter 16. julija(od 14. do 19. ure); informacije: Ad for-mandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). M Izleti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v samostanski dvorani na Kostanjevici bo danes, 22. maja, ob 20. uri nastopila dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha z zborovodkinjo Matejo Černic; vstop prost. KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO SICILIJANCEV s sedežem v Gorici prireja osemdnevni izlet na Sicilijo in Eolske otoke od 20. do 27. septembra. Odhod iz Benetk do Catanie z letalom, potovanje do Palerma in drugih zanimivih krajev bo vodil vodič Salvo; informacije in prijave po tel. 0481390688 (Saverij Rožič). KROŽEK KRUT vabi ob sodelovanju študijskega krožka Beseda slovenske Istre na srečanje v obliki enodnevnega izleta z naslovom »V spoznavanju slovenske Istre« v petek 1. junija; informacije po tel. 040-360072 (vsak dan) ali 0481530927 (torek in četrtek od 9. do 12. ure). Vpisovanje do vključno petka 25. maja. IZLET ZSKD - OBVESTILO ZA UDELEŽENCE: v soboto, 26. maja, bo potekal kulturni izlet na Koroško. Odhod je predviden ob 7. uri z Opčin, zbirališče ob 6.45 na parkirišču nasproti restavracije Diana na openskem krožišču. V Gorici je zbirališče na parkkišču pri mejnem prehodu Rdeča hiša ob 7.30; informacije in program izleta v uradu ZSKD v Trstu (tel. 040-635626) ali na www.zskd.eu. SPDG vabi člane na vsakoletno srečanje planincev, ki bo 10. junija pri Erjavčevi koči na Vršiču v organizaciji PD Jesenice. Ob priložnosti bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo predvidoma odpeljal iz Rožne doline, ob 6. uri; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). Ü3 Obvestila PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema prispevke v spomin na Silvana Kerševana na tekočem računu bančnega zavoda Banca di Cividale v Ulici Kugy v Gorici (IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225, SWIFT CIVIIT2C). USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti mažoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje redni letni občni zbor v sredo, 23. maja, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 26. maja, moški mednarodni balinarski turnir s pričetkom ob 8. uri na balinišču v Štandrežu. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi vse člane in kulturne sodelavce na občni zbor volilnega značaja, ki bo potekal v ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. Prireditve ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA prireja predavanje o vzgoji v šoli v sredo, 23. maja, ob 17. uri v dvorani Mar- cuzzi palače Rabatta v Ul. Rabatta 18 v Gorici. V KNJIGARNI UBIK V GORICI, Korzo Verdi 119 (tel. 0481-538090) bosta danes, 22. maja, ob 18. uri Giuseppe O. Longo in Nunzia Bonifati predstavita knjigo »Homo immortalis«. ITALIJANSKO VEGETARIJANSKO ZDRUŽENJE IN ZDRUŽENJEVEGA-NIMA vabita na srečanje z naslovom »Vegetariani? Forti, consapevoli, gen-tili e sani« danes, 22. maja, ob 17. uri v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A); vstop prost. KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI prireja danes, 22. maja, predstavitev zadnje pesniške zbirke Elene Cerkve-nič »sapor di.vini«. O knjigi bosta spregovorila novinar, pesnik in pisatelj Jurij Paljk ter avtorica. Pobuda bo potekala v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici, Travnik 25, s pričet-kom ob 10.30. V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo v četrtek, 24. maja, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo«. Predstavljena bo prva zbirka pesmi Andreine Trusgnach »Sanje morejo plut vesoko«. Z avtorico se bo pogovarjala kulturna delavka iz Benečije Lucia Trusgnach V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sklopu srečanj z avtorji v četrtek, 24. maja, ob 18. uri gost večera Uroš Li-pušček, ki bo predstavil svojo knjigo »Sacro egoismo - Slovenci v krem-pljih tajnega londonskega pakta -1915«. V KNJIGARNI UBIK V TRŽIČU, Drevored San Marco 28, bo v petek, 25. maja, ob 18. uri Silvio Cumpeta predstavil avtorja Maurizia Platanio in njegovo knjigo »Il ponte«. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2012 v župnijskem parku med lipami v Štandrežu: v soboto, 26. maja, ob 16. uri slalom bike in ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 27. maja, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore in slalom bike, nastop učencev osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, ples z ansamblom Hram. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige Andreja Vončine »Goriški nadškof Alojzij Matija Zorn« v ponedeljek, 28. maja, ob 17. uri v Galeriji Ars nad Katoliško knjigarno. O delu bosta govorila avtor in zgodovinar Renato Podbersič. Pogrebi DANES V GORICI: 11.55, Natalina Clemente vd. Clemente iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Ločniku. DANES V LOČNIKU: 11.00, Maria Berta Bregant vd. Marega (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 13.55, Alma Mucc-hiutti vd. Luisa iz bolnišnice v stolnico Sv. Adalberta in na pokopališče. DANES V FOLJANU: 11.00, Eledis Sel vd. Beacco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Aurelio Giuseppe Legisa (iz Trsta) v cekvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 10.00, Ottavia Fantini por. Bressan(iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 19. maja 2012 23 film - Danes na festivalu v Cannesu S filmom Martina Turka Nahrani me z besedami bo zaživel tudi slovenski Trst Na slavni croisette bo danes zaživel tudi Trst, točneje slovenski Trst. Štiri leta zatem, ko je v izboru Quenzaine des realiteurs predstavil kratkometražni film Vsak dan ni vsakdan, se je na festival vrnil Martin Turk. Njegov Nahrani me z besedami, film, ki ga je konec prejšnjega leta posnel med Trgom Hortis, pokrito tržnico, Svetim Ivanom in Krasom, je osrednji film, s katerim se Slovenija predstavlja na tukajšnji filmski tržnici. Bojni konj, s katerim se Slovenski filmski center predstavlja selektorjem drugih festivalov, kot so na primer tisti v Benetkah, San Sebastianu in Berlinu. Nahrani me z besedami je prvi Turkov celovečerni igrani prvenec in njegov scenarij je tržaški režiser pripravljal leta 2009 prav v pariški rezidenci cannskega filmskega festivala, kamor ga je v prestižni izbor 12 mladih filmskih režiserjev izmed več kot 400 prijavljenih s celega sveta, imenovala žirija pod vodstvom direktorja cannske-ga festivala Gillesa Jacoba. Festivalski vikend v mestecu slavne francoskega obale, je kljub dežju in grdemu vremenu sicer minil ob prikazu kar nekaj dobrih filmov in sprehajanju številnih zvezd. Ob Robertu De Niru so se po rdeči preprogi sprehodili tudi legenda francoskega filma, enainosemdesetle-tni igralec Jean - Louis Trintignant (ki je s 85-letno Emmanuelle Rivo, protagonist Hanekejevega Amour), Isabelle Huppert, Charlotte Casiraghi, Sean Penn, ki je na dobrodelni večerji v prid Haitiju nabral 1,3 milijona evrov. Pa tudi rock zvezdnik Doherty, že leader skupine Libertines, zdaj Babyshamble, ki si ga je francoska režiserka Sylvie Verheyde izbrala za protagonista romantične komedije Comfession of a child of tje century. Kar zadeva filme, je treba omeniti Michaela Hanekeja s čudovitim filmom Amour, ki pripoveduje o ljubezni v času starosti. Danec Thomas Vinterberg se v presunljivem Jagten loteva pedofilije nekoliko drugače: petletna Klara namreč obtoži učitelja Lucasa, da jo je spolno zlorabil. Ko je učiteljevo življenje že uničeno, se izkaže, da si je dekletce vse izmislilo. Pa še maroški Les Cheavaux de Dieu, ganljiv film, ki predstavlja vsako po vrsti, zgodbe štirih mladeničev, ki so leta 2003 v Casablanci sodelovali pri samomorilskem bombnem atentatu. In tu je še Antiviral, prvenec Brandona Cronenberga, sina slavnejšega Davida, ki je očitno podedoval marsikaj po očetu. S hčerko Asio je prvič stopal po slavni rdeči preprogi Dario Argento. Njegov Dracula v 3D pa ni požel pričakovanega uspeha. Veličina Cannesa in Francije pa je prišla do izraza predvsem v nedeljo popoldne, ko so se v dvorani Debussy poklonili letošnjemu jubilejnemu petinšestdeseti izvedbi. Za to priložnost je ugledni predsednik Gilles Jacob posnel enourni dokumentarec, ki pripoveduje o režiserjih, ki so v zadnjih letih prejeli zla- to palmo. Nekateri od teh so bili tudi osebno prisotni v dvorani. Na odru so se tako za gasilsko sliko postavili Ken Loach, Claude Lelouch, Nanni Moretti, Amos Gitai, Chen Kaige, Roman Polanski, brata Dardenne, Walter Salles in drugi. Če bi kdo potreboval dokaz, kako resno jemljejo Francozi filmsko umetnost, je v nedeljo prav v Cannesu prvič uradno nastopila tudi Aurelie Filippetti, nova ministrica za kulturo Hollandove vlade. Film Martina Turka Nahrani me z besedami so lani snemali tudi v Trstu kroma Ko se v Cannnesu že govori o možnih zmagovalcih gre v izboru Un certain regard omeniti film Djeca šestintride-setletne sarajevske režiserke Aide Begic. Avtorica, ki je v Cannesu nastopila že pred tremi leti s filmom Snijeg, je tokrat predstavila zgodbo Rahime in Nedima, sestre in brata, ki sta izgubila starše med bombardiranjem Sarajeva, a se še dvajset let po koncu borita s posledicami in težavami tiste vojne. (Iga) JEZIK NA OBROBJU Med prebiranjem naših medijev se največkrat ustavim ob napačni rabi slovenskih predlogov, ki se lepo prilegajo italijanščini, so pa »skregani« z rabo v slovenskem jeziku. Včasih sem v zadregi, ker ne vem, ali je napaka sploh še dovoljen izraz. Nekateri mladi slovenisti prisegajo na jezikovno raznolikost; prav je vse, kar je v rabi, ene same pravilnosti ni. Slovar in pravopis beležita le omejeni del različic, pravijo. Sprašujem se, ali je tudi pri nas pravilno vse, kar vdira v našo materinščino iz večinskega italijanskega jezika? Ko so med pred kratkim vprašali, s katerim sklonom se veže nepravi predlog blizu, skorajda nisem mogla verjeti, da je med nami kdo, ki ne ve, da stoji ali sedi blizu okna, da se torej blizu veže z rodilnikom. Nekaterim se je zdelo, da bi morali uporabiti dajalnik, tako kakor rečem, ko se približujem (bližam) oknu, hiši, hotelu. Če se čemu bližam, sem potem blizu. Zakaj bi torej moral spremeniti sklon? Negotovosti je bila kriva italijanščina, ki pozna samo vicino a in avvicinarsi a...; torej dajalnik! Gre torej za dvojnico, ki je del našega pogovornega jezika. Naj jo samozavestno uporabljamo? Včasih so nam rekli, da se moramo jezika učiti in za vse predloge je bilo natančno določeno, s katerimi skloni se vežejo. Napačne predložne zveze bi po starem primerjala z boleznijo in za našo tukajšnjo današnjo rabo rekla, da so predlogi in z njimi povezani skloni rak rana našega pisanja. Med njimi ima posebno mesto predlog po, ki je res vse prej kot lahek, ko se je treba odločiti za njegovo rabo. Zato priporočam vsem, ki še verjamejo slovnici, posebno pa tistim, ki sučejo pero, naj si preberejo v SSKJ (III. knjiga, str. 649- 650) skoraj tri stolpiče dolgo razlago, namenjeno predlogu po. Tu se bom ustavila le ob eni izmed rab tega predloga. Ena izmed občin v Tržaški pokrajini se je odločila, da bo najstrožje oglobila vse, ki ne skrbijo za čisto okolje. Eden izmed predpisov je: »Pustiti, da veje dreves in trava rasejo po pločniku: 150 evrov.« Trava zelo verjetno raste na pločniku ali ob robu pločnika, lahko pa se razrašča po pločnikih in jih sčasoma celo prekrije. Predlog po ne more stati kjerkoli, uporabljamo ga za izražanje premikanja na enotni površini, zato: hoditi po gozdu, sprehajati se po mestu; pa tudi po gričih raztresene kmetije. Še bolj kot trava me je motilo puščanje drevesnih vej, da ra-sejo po pločniku. Še nikdar nisem videla, da bi »kje rastle veje dreves«, povsod vidim rasti drevesa. Pa tudi dreves doslej po pločnikih nisem videla rasti. Verjetno je tisti, ki je zapisal ta »ukaz« ali prepoved mislil na kakšno seme, ki je vzkalilo ob robu pločnika, morda ob zidu, torej na (ne! po) pločniku. Iz majhne rastline pa bi se zelo težko razvilo drevo z vejami, vsekakor pa bi ostalo kar na pločniku in se ne bi razlezlo po pločnikih, torej po več mestih, kar bi upravičilo rabo predloga po. Verjetno je italijanski tekst pravilen, slovenski pa je zaradi nerodnega prevoda kar zabaven in bi sodil med anekdote ali v novo sodobno, novim časom prilagojeno slovenščino. Lelja Rehar zborovsko petje - Gostovanje zbora San Justo iz Argentine Tudi na Opčinah in na Sv. Gori V openski cerkvi bodo nastopili v soboto - Pevke in pevci iz Buenos Airesa tudi na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji Ta teden začenja svoje tretje gostovanje v Sloveniji eden najboljših slovenskih pevskih zborov v zdomstvu, Mešani pevski zbor San Justo iz Argentine (na posnetku), ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vombergar in ima svoj sedež v Našem domu v predmestju Buenos Airesa San Justo. Okvirni program turneje, ki bo potekala od 26. maja do 10. junija, obsega nastope v devetih krajih tako v matični Sloveniji kot v zamejstvu. In ravno prvi nastop bo posvečen Slovencem v Italiji, in sicer v soboto, 26. maja, na Opčinah. Na vabilo domače župnije sv. Jerneja bo zbor najprej sooblikoval sv. mašo v župnijski cerkvi ob 19. uri, nato bo v cerkvi ob 20. uri še celovečerni koncert. Naslednjega dne bo nastop na Goriškem, in sicer v Marijini božjepotni cerkvi na Sv. Gori, kjer bodo pevci sooblikovali sv. mašo ob 16. uri, nakar bo v cerkvi ob 17. uri še koncert. Na Koroškem bodo rojaki iz Argentine nastopili 1. junija v Železni Kapli. Na sporedu pa imajo še nastope v Škofji Loki, Kočevskem rogu, Cerkljah na Gorenjskem, Slovenski Bistrici in Šent-joštu, vmes pa bo 7. junija koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Zbor San Justo se bo predstavil s slovenskimi in argentinskimi skladbami, med katerimi bo tudi znana Misa Criolla skladatelja Ariela Ramireza. O gostovanju zbor poroča tudi na svojem blogu (http://mpzsj.blogspot.com). il ^ 1. T fotografija - Kot spremljevalni dogodek ob festivalu plesa V zagrebškem muzeju Mimara razstava del italijanskega fotografa Eura Rotellija V Muzeju Mimara v Zagrebu so včeraj odprli razstavo italijanskega fotografa Eura Rotellija z naslovom "The Body The Soul". Umetnik se v svojem delu posveča raziskovanju novih fotografskih tehnik in pristopov, še posebej tehniki polaroid. Ta mu omogoča, da v polnosti izrazi svoja občutja in da skozi svoje oči interpretira realnost. Euro Rotelli se je rodil v Toska-ni. Sprva se je posvečal slikarstvu, pozneje pa odkril fotografijo, skozi katero se je začel umetniško izražati. Tehnika polarod mu omogoča, da so rezultati fotografije vedno druga- čni in zato originalni. Tematsko se Rotelli najraje posveča ljudem, zato njegova umetniška zbirka vsebuje precej portretov umetnikov in znanih ljudi. Rotelli je bil za svoje delo večkrat nagrajen. Njegove fotografije (na posnetku je fotografija z naslovom Po nevihti) se nahajajo v različnih galerijah in v zasebnih zbirkah, piše na spletni strani 29. tedna sodobnega plesa, v okviru katerega so odprli razstavo. Odprtje razstave je spremljevalni dogodek festivala plesa, ki letos poteka med 21. majem in 2. junijem. 24 Torek' 22' maJa 2012 SVET / srbija - V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev Nacionalist Nikolic presenetljivo premagal demokrata Tadica V Bruslju Nikolica pozvali, naj nadaljuje prizadevanja za napredek države na poti v EU BEOGRAD - Presenetljiva zmaga nacionalista Tomislava Nikolica v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Srbiji je včeraj nemalo odmevala. V Srbiji so analitiki med drugim govorili o političnem potresu, v EU pa so Nikolica predvsem pozivali, naj nadaljuje prizadevanja za napredek države, ki je marca dobila status kandidatke, na poti v povezavo. Srbska volilna komisija je včeraj po preštetju 99,07 odstotka glasov sporočila, da je predsednik Srbske napredne stranke (SNS) Nikolic v drugem krogu volitev dobil 49,51 odstotka glasov, njegov tekmec, dosedanji predsednik Boris Tadic, pa 47,35 odstotka. Volilna udeležba je bila 46,32-odstotna. Presenetljiva zmaga 60-letnega nacionalista - ankete pred volitvami so namreč napovedovale prepričljivo zmago Tadica - je v Srbiji in svetu sprožila niz odzivov. V Bruslju so ob čestitki Nikolica pozvali, naj odločno nadaljuje prizadevanja za napredek države na poti v unijo, da bi čim prej prišla do naslednje postaje - začetka pristopnih pogajanj. V zameno za to pričakujejo nadaljevanje reform in tudi napredek v dialogu s Kosovom. "Predsedniku Nikolicu želimo uspešno soočanje z izzivi in odzivanje na ogromna pričakovanja Srbov glede gospodarske rasti in blaginje," sta v skupni izjavi zapisala predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je medtem pozvala k hitremu oblikovanju nove srbske vlade, ki bo delala na gospodarskih reformah in evropskih integracijah. Evropska komisija bo naslednje poročilo o napredku Srbije v EU objavila jeseni v sklopu letnega širitvenega svežnja. V njem bo ocenila, ali je Srbija dosegla zadosten napredek za začetek pristopnih pogajanj. Če bo priporočila začetek pogajanj, bodo nato o tem odločale članice unije, ki pa morajo odločitev sprejeti s soglasjem. V Berlinu so Nikolicu ponudili konstruktivno sodelovanje, ob tem pa izpostavili, da mora Srbija ostati na proevrop-ski smeri. V Parizu so Nikolica pozvali, naj nadaljuje z reformami v državi ter dialog s Kosovom in tako Srbijo še bolj približa EU. Na Dunaju so poudarili, da ima sedaj novi srbski predsednik priložnost, da dokaže svojo privrženost evropski Srbiji. Da bo Nikolic nadaljeval pot evropskih integracij, upajo tudi v Rimu. Tudi slovenski predsednik Danilo Türk je ob čestitki Nikolicu izrazil pričakovanje, da bo Srbija nadaljevala po poti zavezanosti evropskim vrednotam in prizadevanj za implementacijo reform, potrebnih za napredek pri vključevanju v EU. Türk je še izrazil upanje, da se bodo prijateljski odnosi med Slovenijo in Srbijo tudi v prihodnje pozitivno razvijali, podobne izjave pa so podajali tudi drugi voditelji držav v regiji. Tako sta upanje v nadaljnji razvoj dobrih odnosov izrazila hrvaški predsednik in premier, Ivo Josipovic in Zoran Milanovic, podobno pričakuje črnogorski premier Igor Lukšic. V Republiki srbski pa je tamkajšnji predsednik Milorad Dodik, ki je pred volitvami močno podpiral Tadica, dejal, da Ni-koliceve zmage ne dojema kot lasten poraz. Čestitko je ob Nikolicevi zmagi poslal tudi ruski predsednik Vladimir Putin in novemu srbskemu predsedniku zaželel uspešno predsednikovanje. Kosovska predsednica Atifete Jahjaga pa je v odzivu izrazila upanje, da bo Niko-lic našel pogum, "da bo naredil korake k vzpostavitvi dobrih in miroljubnih odnosov s Kosovom". Izidi so presenetili politične analitike v Srbiji in po svetu. Med drugim so jih označili za političen potres, ocenili pa tudi, da je Tadic s porazom v drugem krogu plačal ceno za težke gospodarske in politične razmere v državi. Podobnega mnenja je slovenski poznavalec, nekdanji veleposlanik v Srbiji Borut Šuklje. Kot je navedel, so srbski volivci v nedeljo odločali med dvema gesloma, ki sta jih v televizijskem soočenju promovirala Ta-dic in Nikolic. Tadic - "Izberimo prihodnost naših otrok"-, in Nikolic - "Volivci kaznujte Tadica". Očitno je bilo drugo geslo politično prepričljivejše, je za STA dejal Šuklje. Novoizvoljeni srbski predsednik Tomislav Nikolic ansa Sicer pa analitiki v Srbiji še opozarjajo, da bo zmaga Nikolica otežila sestavo no- ve vlade. Vodja Socialistične stranke (SPS) Ivica Dačic je za dnevnik Blic ocenil, da bo- do pogovori o sestavi vlade "sedaj bolj zapleteni". Dačiceva SPS je na parlamentarnih volitvah zasedla tretje mesto in je vse do nedeljskega drugega kroga predsedniških volitev v pogajanjih za sestavo vlade veljala za jeziček na tehtnici. Na parlamentarnih volitvah pred dvema tednoma je sicer SNS dobila večino glasov, a sta Tadiceva DS in SPS oz. listi okoli njiju pred drugim krogom dosegli dogovor o prihodnjem sodelovanju v vladi. A ta dogovor je bil dosežen še pred nedeljskim porazom Tadica. Slednji je sicer v nedeljo zavrnil možnost, da bi prevzel premierski položaj. So pa iz Nikoliceve SNS včeraj sporočili, da bo novoizvoljeni predsednik v četrtek ali petek v skladu s predvolilnimi napovedmi odstopil s položaja predsednika te stranke. Mednarodni opazovalci so nedeljske volitve, vključno z njihovim potekom na Kosovu, ocenili pozitivno. Po njihovem mnenju so potekale ob vzdušju odprtosti in v močnem tekmovalnem duhu. So pa izpostavili, da mediji niso bili dovolj analitični in kritični do kandidatov. (STA) zda - Poziv Grkom, naj ostanejo v območju evra Vrh najbolj razvitih držav G8 za spodbujanje rasti in delovnih mest WASHINGTON - V spopadu z gospodarsko krizo, ki ogroža vse, so voditelji najbolj vplivnih držav na svetu ob koncu srečanja G8 v Camp Davidu v nedeljo sprejeli izjavo, da morajo njihove vlade spodbujati rast in hkrati zmanjševati dolg, ki je ohromil evropsko celino in vznemiril vlagatelje po vsem svetu. "Vsi danes navzoči voditelji smo se strinjali, da morajo biti rast in delovna mesta naša prednostna naloga," je ameriški predsednik Barack Obama po poročanju ameriške tiskovne agencije AP strnil zaključke dvodnevnega srečanja. Kot je dodal, Evropa sprejema pomembne ukrepe za obvladovanje krize. Spričo drame v Grčiji ter volitev v vplivnih evropskih državah Franciji in Nemčiji je bila glavna tema srečanja vprašanje, kako rešiti dolžniško krizo. Obama je izpostavil dogovor voditeljev, da morajo imeti rast in delovna mesta prednost pred strogimi ukrepi. Zaradi le skromne gospodarske Barack Obama ansa rasti v ZDA je vnovična izvolitev Oba-me za ameriškega predsednika na novembrskih volitvah negotova. Tudi zato se je v boju zoper visoke cene goriv zavzel za sprostitev strateških rezerv nafte, če bo to potrebno. V ZDA so cene bencina trenutno zelo visoke. Obama, ki si prizadeva biti vnovič izvoljen, je pozdravil razpravo, ki je šla v smeri, kot si je sam želel: države zdaj govorijo o načinih za spodbuditev njihovih gospodarstev in ne več le o krčenju porabe. Voditelji ZDA, Nemčije, Francije, Italije, Velike Britanije, Japonske, Kanade in Rusije so sicer ugotovili, da so njihova gospodarstva v tako različnih položajih, da ni mogoče sprejeti skupnih ukrepov. Med velikimi zahodnimi razvitimi državami se lahko trenutno z najvišjo rastjo pohvali Nemčija. ZDA in Francija se soočata s šibko rastjo in visoko stopnjo brezposelnosti, Velika Britanija pa še tiči v recesiji. Na srečanju so nasprotovali izključitvi Grčije iz območja skupne evropske valute. "Vse članice G8 si želijo, da Grčija ostane v območju evra," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel. A pogoj je, da država spoštuje svoje obveznosti. Navzoči so bili tudi vodilni možje EU. Evropejci si želijo, da bi na novih volitvah v Grčiji 17. junija slavile stranke, ki bodo nadaljevale z izvajanjem spornega varčevalnega in reformnega programa. (STA) V terorističnem napadu v Jemnu 96 mrtvih SANA - V Jemnu je včeraj v samomorilskem bombnem napadu umrlo najmanj 96 ljudi, so sporočile jemenske varnostne sile. Samomorilski napadalec je bil oblečen v vojaško uniformo, razstrelil pa se je med pripadniki varnostnih sil in študenti, ki so pripravljali parado, ki naj bi potekala v torek na jemenski državni praznik. Napad se je zgodil na trgu Al Saben v jemenski prestolnici Sana. Trg se nahaja blizu predsedniške palače in je bil zaradi priprav na parado zaprt od nedelje. Priprave je včeraj obiskal tudi jemenski obrambni minister Mohamed Naser Ahmed, ki pa v napadu ni bil ranjen. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa varnostne sile za napad krivijo teroristično skupino Al Kai-da.Včerajšnji teroristični napad je najhujši, od kar je februarja oblast v državi prevzel Abdrabuh Mansur Hadi, ki je takrat obljubil, da bo iz južnih in vzhodnih provinc države izgnal isla-mistične militariste Al Kaide. Danes je sicer 22. obletnica združitve Severnega in Južnega Jemena, ki se je zgodila 22. maja 1990. Na ta dan Jemenci praznujejo svoj dan državnosti. Vojaška parada bi bila prvo praznovanje obletnice v Jemnu, odkar se je dolgoletni voditelj države Ali Abdulah Saleh novembra lani odločil, da bo odstopil. Putin imenoval novo vlado MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj imenoval člane nove ruske vlade pod vodstvom premiera Dmi-trija Medvedjeva. V novem kabinetu so številni člani prejšnje vlade, med drugim zunanji minister Sergej Lavrov, obrambni minister Anatolij Serdjukov in finančni minister Anton Siluanov. Putin, ki je bil na predsedniških volitvah marca izvoljen za tretji mandat, je napovedal, da bo vlada pod vodstvom njegovega predhodnika na predsedniškem položaju Dmitrija Medvedjeva nadaljevala po poti, zastavljeni v minulih letih. Aung San Suu Kyi bo junija prevzela Nobelovo nagrado OSLO - Mjanmarska opozicijska voditeljica Aung San Suu Kyi bo 16. junija prevzela Nobelovo nagrado za mir, ki jo je leta 1991 prejela za miren boj za demokracijo, je sporočil odbor za Nobelove nagrade v Oslu. Kot so sporočili, naj bi Suu Kyijeva v norveško prestolnico prispela 15. junija, naslednji dan pa bo sprejela Nobelovo nagrado in imela govor v mestni hiši v Oslu. Na programu ima tudi srečanji z norveškim premierom Jensom Stol-tenbergom in zunanjim ministrom Jo-nasom Gahrom Stoerejem. To bo prvo potovanje Suu Kyijeve v tujino, odkar so jo mjanmarske oblasti leta 2010 izpustile iz hišnega pripora. (STA) vrh nato - Afganistanci naj bi prevzeli nadzor nad lastno varnostjo že sredi leta 2013 V Chicagu potrditev umika iz Afganistana do konca 2014, Francija bi hotela oditi že letos CHICAGO - Voditelji držav članic zveze Nato so v sklepni deklaraciji na vrhunskem zasedanju v Chicagu potrdili, da se bodo enote zavezništva, ki sodelujejo v operaciji Isaf, iz Afganistana umaknile do konca leta 2014, odgovornost za bojne operacije pa bo afganistanskim silam predana že sredi prihodnjega leta. Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj, ko je na vrhu glavna tema Afganistan, dejal, da ga mednarodna skupnost ne bo pustila na cedilu. "Ko se bodo postavljali na svoje noge, bomo stali z njimi," je zagotovil in izrazil zaupanje v sposobnost afganistanskih varnostnih sil, da prevzamejo odgovornost za varnost države v svoje roke. V sklepni deklaraciji voditelji Nata zagotavljajo, da bo mednarodna vojaška prisotnost ostala v državi tudi po letu 2014, vendar v podporni vlogi. "Še naprej bomo nudili dolgoročno politično in drugo pomoč," so zapisali v deklaraciji in dodali, da pripravljajo sporazum o novi misiji z afganistansko vlado. Vojna ni popularna v nobeni od držav članic zavezništva, francoski premier Fran- Anders Fogh Rasmussen ansa cois Hollande pa je vztrajal pri umiku francoskih bojnih enot že do konca tega leta. Generalni sekretar Nato Anders Fogh Ra-smussen je sicer zagotovil, da hitenja k izhodnim vratom ne bo. V delu izjave, ki zadeva Afganistan, voditelji zveze Nato niso pozabili na ženske. V deklaraciji tako pozivajo k povečevanju sodelovanja žensk pri obnovi države, v politiki, pri utrjevanju miru in procesu pomiritve. Sklepna deklaracija vrha, na katerem je poleg 28 voditeljev držav članic sodelovalo še enkrat toliko voditeljev drugih partnerskih držav, uvodoma izraža zavezo skupnim vrednotam in odločenost za soočanje z izzivi skupni varnosti. "V času kompleksnih varnostnih izzivov in finančnih težav je še bolj pomembno, da kar najbolje izkoristimo vire in prilagajamo sile ter strukture," so zapisali. Vrh v Chicagu, ki so ga spremljali protesti nasprotnikov vojne in izkoriščanja finančnega kapitalizma, je znova potrdil politiko odprtih vrat za vse evropske države, ki so demokratične, delijo vrednote zavezništva ter so voljne in sposobne prevzeti odgovornosti članstva. O vsaki državi se bo odločalo posebej. Makedonija je dobila potrditev zagotovila, da bo dobila vabilo takoj, ko bo rešen problem vprašanja imena države z Grčijo. Voditelji zveze Nato so pozdravili napredek na poti proti članstvu Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki ga bodo še naprej spremljali. Izražena je bila podpora evroatlantskim integracijam Srbije, ki sicer ne kaže želje po vstopu v zvezo Nato. Glede Gruzije pa so potrdili odločitev iz Bukarešte leta 2008, da bo ta država postala članica zavezništva, vendar pa se to za- radi Rusije seveda še ne bo zgodilo tako hitro, če sploh. Deklaracija glede tega izraža zaskrbljenost zaradi nadaljevanja kopičenja oziroma prisotnosti ruskih sil na meji z Gruzijo, pozdravlja pa sodelovanje na številnih področjih, med drugim glede Afganistana in boja proti piratom. Zveza Nato z vse večjo zaskrbljenostjo spremlja krizo v Siriji in izraža podporo prizadevanjem ZN, Arabske lige in posebnega odposlanca obeh organizacij Kofija Annana oziroma uresničitvi njegovega mirovnega načrta v šestih točkah. Iran je bil deležen poziva, naj sodeluje z mednarodno skupnostjo za rešitev jedrskega vprašanja, Severna Koreja pa naj prav tako spoštuje resolucije Varnostnega sveta ZN in opusti jedrske in raketne dejavnosti. Sklepna deklaracija med drugim poudarja pomen močnejšega partnerstva z "evropsko obrambo", izraža pa tudi podporo silam Kfor na Kosovu, ki bodo še naprej pomagale misiji EU Eulex ter misiji ZN. Prisotnost Kforja se bo zmanjšala, ko bodo to dovoljevale varnostne razmere. (STA) / KULTURA Torek, 22. maja 2012 25 zgodovina - V nemškem mestu Nordhausen uredili spominski park Breze v hvaležen spomin, ginko zato, da ne bi pozabili Svoji brezi sta dobila tudi Boris Pahor in Stéphane Hessel - Kdaj spominski park in dokumentacijski center tudi v Italiji? V nemškem mestu Nordhausen že nekaj mesecev rase tudi breza, ki nosi ime po Borisu Pahorju. Breza z zaporedno številko 36 je ena izmed triinpetdesetih brez, ki jih je mestna uprava posadila, da bi počastila žrtve bližnjega koncentracijskega taborišča Dora-Mittelbau. Ali bolj pravilno: da bi se oddolžila tistim, ki so trpeli v bližnjem taboriš- ču in kljub nečloveškim razmeram in krematorijski peči preživeli taboriščno gorje. Izbrskali so triinpetdeset taboriščnikov in za vsakega posadili brezo. Med njimi je kot omenjeno tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, a tudi Stéphane Hessel, francoski diplomat in avtor svetovne uspešnice Dvignite se!. Spominski park (Gedenkhain) rase v osrčju mesta Nordhausen, mesto Nordhausen pa leži v osrčju Nemčije. Tiste Nemčije, ki je, kot neutrudno ponavlja Boris Pahor, »vsa pokrita s taborišči za rdeče trikotnike«. Politični interniranci, partizani, antifašisti so imeli namreč na skromnih oblačilih prišite rdeče trikotnike. Ti trikotniki so jih ločevali od ostalih taboriščnikov, na primer od Romov, ki so nosili rjave trikotnike, ali od homoseksualcev, ki jim je nacistična logika namenila rožnate trikotnike. Eno takih taborišč je bilo tudi Dora-Mittelbau ob vznožju gorske verige Harz. Interniranci so v tistih kamnitih grebenih izvrtali številne rove, v katerih so s svojimi sotrpini morali izdelovati bombe (V1) in rakete (V2). Delali so v rovih, da jih zavezniška letala ne bi odkrila. Boris Pahor, ki je sicer živel v bližnjem taborišču Harzungen, jih je spremljal na delo s svojim zabojčkom zdravil. Bil je njihov bolničar, najbolj bolne so pošiljali k njemu. »Mnoge je mučila driska, zato je v rovih smrdelo. Najhujše primere so poslali k meni, kjer so potem nemočno čakali na konec izmene.« Deportiranci pa so med izdelovanjem večkrat sabotirali tisto orožje, tako da ni moglo služiti svojemu zločinskemu namenu: ko so ga nacisti odvrgli nad Veliko Britanijo, ni eksplodiralo. Zato pa so se Nemci v rovih gorske verige Harz maščevali nad sa-boterji. »V pričo civilistov, žensk in inženirjev so jih obesili na dolg železen drog in ga nato dvignili z žerjavom. Tako so lahko obesili tudi po 20 oseb hkrati. Znanec mi je povedal, kako so nekatere ženske kričale ob pogledu na obešene. Tudi Nemci niso bili vsi pokvarjeni, tudi njim je ostal kanček človečnosti.« Pahor pravi, da je taborišče Dora-Mittelbau, zaradi nečloveških razmer in skupinskih obešanj, veljalo za eno izmed najbolj okrutnih. A tudi za taborišče, v katerem je bilo protinaci-stično delovanje zelo aktivno. Danes je v njem urejen spomin- ski memorial, v katerem si lahko obiskovalci ogledajo barake, galerije in dokumentacijski center; zelo bogata je njegova spletna stran www.dora.de, aktivni pa so tudi mladi, ki so ustanovili društvo Mladi za Doro in zbrali pričevanja nekaterih preživelih (tudi Pahorjevo). Najbolj slavnostno je tu 11. aprila, ob obletnici osvoboditve taborišča; leta 2010 je na spominski svečanosti spregovoril ravno Pahor. Sredi brez v spominskem parku v Nordhausnu so posadili tudi drevo sorte ginko. Njegovi listi slovijo po tem, da zavirajo pešanje spomina. Boris Pahor upa, da bi se proti pozabi uspešno borili ne samo v Nemčiji, ampak tudi v Italiji. Na primer v tistem Viscu, kjer so bili med 2. svetovno vojno zaprti številni Slovenci in drugi prebivalci nekdanje Jugoslavije. Zakaj ne bi tam uredili vsaj enega spominskega parka in dokumentacijskega centra, ki bi bodoče rodove opozarjal na gorje, ki ga je ljudem povzročil fašizem? Poljanka Dolhar Alessandro Villalva PAVSIC-ZAVADLAV GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA Pomladni šopek mladih glasbenih biserov Alessandro Villalva pokazal ves svoj pianistični talent - Danes vokalni večer z Bodečo nežo hovna, Chopina in Rahmaninova, presenetil tudi curriculum vitae, v katerem smo lahko prebrali, da Villalva od petega leta dalje osvaja žirije na številnih tekmovanjih in prejema najvišje nagrade v Parizu, Milanu, Frank-furtu, Trevisu, pa tudi na Češkem ... Da je trenutni varovanec prof. Gadžijeva še eden med izbranimi pianističnimi talenti, ki vsaj že dve desetletji na Goriškem oblikujejo posebno privlačno in pomembno piani-stično šolo, pa je seveda še najbolj razkrilo njegovo zavzeto, vešče, poglobljeno in razmišljujoče podajanje tehnično in interpretativno zahtevnega programa. A mladi virtuoz se je zelo pogumno in odločno soočal z velikimi mojstri klavirske literature, kot so bili Beethoven (v »Patetični« sonati), Chopin (Scherzo v h-molu) in seveda neizprosni Rahmaninov (3 prelu-diji, Elegija v es-molu, Moment musical v e-molu), njihovo govorico razkrival s prav posebnim muzikalnim žarom in samosvojo dramaturgijo. Al-lesandro Villalva ima brez dvoma številne izjemne glasbene darove, ima tudi svojo specifično osebnostno zgodbo, ki jo želi s pomočjo klavirja iskreno prenašati do poslušalca. Ima tudi bogato domišljijo in fantazijo, zato je pred njim zagotovo še zelo uspešna glasbena pot. Res škoda, da njegovim mladostno svežim izpovedim glasbe ni prisluhnilo večje število poslušalcev, da na koncertu ni bilo ne primorskih klavirskih pedagogov in ne njihovih številnih gojencev, da je tako namera tovrstnega glasbenega dogodka zgrešila tiste, ki jim je bila namenjena. Upajmo, da bo že tretja »Glasba z vrtov sv. Frančiška« popravila ta grenak priokus, in da bodo koncertu, ki ga danes ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici pripravlja Dekliška vokalna skupina Bodeča neža (zborovodkinja Mateja Čer-nic, Eva Dolinšek, klavir), prisluhnili ljubitelji lepe zborovske pesmi z obeh strani državne meje. Tatjana Gregorič Koncerti v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici zazvenijo v času, ko tu zacvetijo burbonke. Od začetka maja pa vse do konca junija se na njih predstavljajo slovenski, goriški, zamejski, italijanski in furlanski glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci, priložnost pa dobijo predvsem mladi glasbeni talenti, ki si šele utirajo pot na koncertne odre. Sedem tovrstnih glasbenih večerov je za letošnjo, že osemnajsto sezono pripravil Kulturni dom Nova Gorica in že na prvem koncertu, 8. maja v poslušanje ponudil pisano paleto mladih glasbenih biserov, učencev primorskih glasbenih šol na tej in oni strani državne meje, tistih, ki so v zadnjem letu prejeli ugledne nagrade na različnih tekmovanjih doma in na tujem. V znamenju presežkov, ki nam jih nudijo mladi glasbeniki in njihovi mentorji na Goriškem, je zaigral tudi drugi večer: pianistični recital komaj 13-letnega Alessandra Villalve, ki že nekaj let z veliko potrpežljivostjo, vestnostjo in vztrajnostjo prihaja iz Conegliana na lekcije k prof. Sijavušu Gadžijevu na Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorico. Še preden smo mu lahko prisluhnili, nas je osupnil izbor izjemno zahtevnih skladb Beet- Za moje ZOBKE skrbi Medicenter! Zobna ambulanta, specializirana za otroško stomatologijo Avtorizirana ustanova z odlokom št. 5z dne 07.09.2004, ref. št 29667 - Znanstveni direktor: dr. Vittorino Marzaroli • OD MAL Rast zob je temeljnega pomena za zdravje in jo je treba spremljati in nadzorovati že od prvih mesecev po rojstvu. Zobna ambulanta Medicenter skrbi za zobe vaših otrok že od najnežnejših let in tako zagotavlja zdrav in pravilen razvoj zobovja skozi čas. • i AN ODDELE Dolgoletne izkušnje in izredna predanost delu zdravnikov in visoko specializiranega osebja so nam omogočili, da smo v Medicentru najmlajšim namenili poseben oddelek, na katerem uveljavljamo specifične kompetence. Razvili smo namreč inovativne tehnike terapevtskega pristopa do otrok: ob sprejemu in spremljanju najmlajših med postopki preventive in zdravljenja smo zelo pozorni na njihove psihološke odzive in ravnamo izredno rahločutno prav z vsemi, tudi z najbolj zahtevnimi malimi pacienti. • UDOBNOST IN TEHNOLOGIJA. Pomemben dejavnik je tudi okolje: celoten objekt je načrtovan za sprejem malih pacientov v posebno prijetnem in udobnem okolju, kjer prevladuje domačnost, ki deluje pomirjujoče, čeprav v njem nudimo najnaprednejše storitve z najsodobnejšimi visokotehnološkimi aparaturami. • ZNANJE, RESNOST, IZKUŠNJE. Nič ni prepuščeno naključju: v Medicentru deluje ekipa visok usposobljenih zdravnikov, stomatologov in anesteziologov. Resnost, vztrajnost, predanost delu in profesionalnost zdravnikov, ki na tem geografskem območju opravljajo svoj poklic že več kot 20 let, zagotavlja visoko kakovost naših storitev. • PRVI PREGLED JE BREZPLAČEN. Pokličite nas, da naročite pregled: z veseljem Vas bomo sprejeli v našem centru, da presodimo Vaše potrebe in Vam pripravimo brezplačen predračun. Medicenter sn Ulica Giuseppe Verdi 28 - Ronke (GO) Tel. 0481.777188 Ambulanta je odprta od ponedeljka do sobote. www.medicentersrl.it 26 Torek, 22' maj3 2012 PRIREDITVE / FORUM TOMIZZA - 13. obmejna srečanja O Tomizzi tokrat v znamenju pravice Od danes niz prireditev v Trstu, Kopru, Umagu in Materadi Pod naslovom Pravica: utopija ali iluzija se bodo jutri v Trstu začela 13. obmejna srečanja Forum Tomizza. Štiridnevni niz bo potekal v Trstu, Kopru, Umagu in Materadi, prireja pa ga cela vrsta ustanov in društev iz treh držav. Posvečen je istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi, avtorju romanov Franciska, Mladoporočenca iz Ulice Rossetti, Prijateljstvo, Materada itd.. Vsako leto se ga udeleži pisana skupina intelektualcev iz Srednje in Južne Evrope. Letošnja obmejna srečanja bodo kot omenjeno potekala v znamenju teme Pravica: utopija ali iluzija, saj se tema pravice in pravičnosti, naj bo to laična ali krščanska, večkrat pojavlja v Tom-izzevih delih. Forum Tomizza bo jutri uvedel simpozij v Palači Economo v Trstu (Trg Liberta 7), kjer bodo o pravici razmišljali Martin Brecelj, Božidar Stanišic, Mila Orlic. Alessandro Giadrossi, Stefano Lusa, Reinhard Kacianka, Sanja Roic in Manuela Šajn ter Livio Dorigo. Ob 21. uri bo v Pomorskem muzeju (Campo Mar-zio 5) performansa Alfreda Lacoseglia-za in Gualtiera Giorginija Sanje in resničnost Stefana Marcovicha (po motivih Tomizzevega romana Drevo sanj). V četrtek se bo forum selil v Koper; na tamkajšnji univerzi je ob 10. uri predviden nov simpozij na temo Pravica: iluzija ali utopija. Sooblikovali ga bodo Goran Vojnovic, Predrag Finci, Mirjam Hladnik Milharčič, Marina Biti, Marko Sosič, Nenad Popovic, Gaetano Longo in Igor Pribac. Ob 17. uri bo Jasna Čebron vodila po Tomizzevih poteh, ob 20.30 pa bo na vrtu Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (Ul. OF 10) koncert ansambla Zuf de žur in kantavtorice Ksenije Jus. V petek bodo na umaškem sedežu Skupnosti Italijanov Fulvio Tomizza podelili nagrado Lapis Histriae 2012 (ob 10. uri), sledil bo simpozij, na katerem bodo sodelovali Fulvio Šuran, Radoslav Petkovic, Kristina Božič, Nikolaj Jeffs, Vladimir Arsenic, Valter Milovan in Sla-dana Bukovac. Ob 18. uri bodo v Galeriji Marin predstavili hrvaško izdajo Tomizzevega romana Bagremova šuma, predvideno je tudi odprtje razstave Jer- ce Šantej. Ob 19.30 bo v mestni knjižnici ustvarjalni večer Artistra, ki ga bodo sooblikovali Milan Rakovac, Roberta Du-bac, Marcello Potocco, Siniša Kekez, Ta-hir Mujičic in Grupa Veja. Tudi letošnji Forum Tomizza bo v soboto (ob 12. uri) zaokrožila kome-moracija na Tomizzevem grobu v Materadi. GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 23. maja, ob 20.00 / Lukas Bärfuss: »Test«. V četrtek, 24. maja, ob 18.00 / Brata Grimm - Samanta Kobal: »Pepelka«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 22. maja, ob 19.00 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski« / Režija: Vito Taufer V četrtek, 24. maja, ob 19.00 / Ivo Svetina: »Stolp« / Režija: Silvan Omerzu. V petek, 25. maja ob 18.00 / Georg Büchner: »Dantonova smrt«. / Režija: »Jernej Lorenci«. V petek, 25. maja, ob 21.00 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: Matjaž Pograjc. V soboto, 26. maja, ob 19.00 / Bernard-Marie Koltes: »Nickel Stuff« / Režija: Ivica Buljan. V soboto, 26. maja, ob 21.00 / »Diva svetnica mati prasica« / Avtorski projekt Maruše Geymayer-Oblak. V nedeljo, 27. maja, ob 21.00 / Oliver Frljic: »Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!« / Režija: Oliver Frljic. LOKEV Kulturni dom V nedeljo, 27. maja, ob 19.00 / komedija / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. / Režija: Minu Kjuder in Sergej Verč. / Nastopa: Gledališka skupina KD "Brce" pri Komnu. KOSTANJEVICA Kulturni dom V soboto, 26. maja, ob 18.00 / komedija / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. / Režija: Minu Kjuder in Sergej Verč. / Nastopa: Gledališka skupina KD "Brce" pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 22. maja, ob 19.30 / Matjaž Zu- pančič: »Padec Evrope«. / Ponovitve: V torek, 12. in v sredo, 13. junija, ob 19.30. Jutri, 23. maja, ob 18.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitve: v četrtek, 24. in v petek, 25. maja ob 18.00. V sredo, 30. maja ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. V torek, 5. maja, ob 18.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitev: v soboto, 9. maja ob 19.30. Mala dvorana Danes, 22. maja, ob 20.00 / John Logan: »Rdeča«. / Ponovitev: v soboto, 26. in v ponedeljek, 28. maja, ob 20.00. V četrtek, 24. maja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 25. maja, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitve: v ponedeljek, 4. junija, ob 20.00 V torek, 29. maja ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V sredo, 30. maja ob 20.00 / Spiro Sci-mione: »Kuverta«. / Ponovitev: v torek, 5. junija, ob 20.00. V četrtek, 31. maja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 1. junija, ob 20.00 / David Mamet: »November«. V soboto, 2. junija, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V sredo, 6. junija, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 22. maja, ob 20.30 / lirika / P. Suardon [Nicola Daspuro], prevzeto od romana Emile Erckmanna in PierreAlexandre Chatrianija: »L'amico Fritz« / Dirigent: Fabrizio Maria Car-minati / Režija: Daniele Salvo / Ponovitve: v sredo, 23. ob 20.30, v petek, 25. ob 20.30 ter v soboto, 26. maja, ob 17.00. Športna palača Trieste Danes, 22. maja ob 21.30 / Nastopa Biagio Antonacci. CODROIPO Vila Manin V sredo, 4. julija, ob 21.00 / Nastopa britanska alternativna rock zasedba Ra-diohead. _SLOVENIJA_ IZOLA Lonka V soboto, 26. maja, ob 18.00 / koncert / »Bepifest« / Nastopajo: Klapa Semi-kanta, Tamburaški orkester folklornega društva Kranj. Manziolijeva palača V soboto, 26. maja, ob 19.00 / koncert / Koncert zbora Ars nova. /Predstavil se bo zavod »Accademia di Musica Ars nova« iz Trsta. / Dirigent: Carlo Tom-masi. Hangar bar V soboto, 26. maja, ob 22.00 / koncert / »Springfest«. Koncert grunge rock zasedbe Wejn&the Genzis. LOGATEC Grajski park v Gorenjem Logatcu V soboto, 26. maja ob 19.00 / koncert / »Majski koncert«. Nastopajo: The Dreams, BHC, Big band Wonderbrass, Divje jezero in Dan D!. LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD V soboto, 26. maja, ob 20.30 / koncert / »Erkan Ogur & Derya Tiirkan (Turčija) in Amira (BiH)«. Kino Šiška V ponedeljek, 28. maja, ob 21:00 / koncert / Nastopata Kyuss in Carnival Metelkova Menza pri koritu Jutri, 23. maja, ob 22.00 / koncert / Nastopa dunajski avant-rockovski kvartet Nitro Mahalia. V četrtek, 24. maja, ob 22.00 / koncert / Nastopata Katja Perat in Zmelkow. V soboto, 26. maja, ob 22.00 / koncert / »Zamejski rock'n'roll večer« / Nastopajo: Gonzales, Wondernoise Land in Coloured Sweat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): do 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti dischiu-si - Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 0403226862. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. v/- W v "V ^V TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Mala Galerija: do 27. maja je na ogled fotografska razstava Hermana Pivka: »Portreti«. Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja - tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (1898-1985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (18971982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Sak-sida (1913-85). prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. maja 2012 27 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: V družbi: Dieta 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Cleri-ci) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.25 Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Inga Lindstrom - Luna d'estate (rom., Nem., '09, i. N. Bott, H. Du-ryn) 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Il braccio e la mente 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 23.15 Film: Match Point (dram., V.B./ZDA, '05, r. W. Allen, i. J. Rhys-Meyers, Scarlett Johansson)1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 21.10 Film: Paolo Borsellino - I 57 gior-ni (dram., It., '12, r. A. Negrin, i. Luca Zingaretti, L. Indovina)23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 6.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La si-gnora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Dark Blue 23.25 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Rubrika: Num3r1 0.25 Dok.: La Storia siamo noi 1.20 Dnevnik Parlament 1.30 Nan.: A proposito di Brian 2.20 Film: Flipper contro i pirati (pust., ZDA, '64) 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café ristretto 15.10 Nan.: Camera Café 15.55 Nan.: Camera Café Sport 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.10 Show: 'Sto classi-co! 23.30 Nan.: Californication 0.35 L'Ita-lia che funziona 0.50 Nan.: Nip/Tuck ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Rubrika: Rai Parlamento - 10 minuti di... 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Rubrika: Si gira 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Tgr Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: 95. kolesarska dirka po Italiji, 16. etapa 17.00 Šport: Pro-cesso alla tappa 18.05 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Aktualno: Volo in diretta 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Šport: Giro notte 1.35 Aktualno: Questa e la mia vita u Rete 4 6.45 Dnevnik 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 410.50 Aktualno: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Film: Lo sperone nudo (western, ZDA, '53, r. A. Mann) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Ocean's Eleven (akc., ZDA, '01, r. S. Soderbergh, i. G. Clooney, B. Pitt) 23.40 Film: I nuovi eroi (fant., ZDA, '92, r. R. Emmerich, i. J.C. VanDamme, D. Lundgren) 2.05 Rubrika: Vivere meglio 7.00 Dnevnik 7.3016.05 Dok.: Piccola grande Italia 7.55 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Talk show: A tambur battente 12.30 14.00, 20.25 Aktualno: TG Agenparl 12.35 19.02 Dok.: Italia da sco-prire 13.00 20.00 Kratkometraža: Mare-metraggio - Appuntamenti corti 13.30 Dnevnik 15.05 Aktualno: Sportiva... mente 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Capitan Blood (pust., ZDA'35. r. M. Curtiz, i. E. Flynn) 22.30 Film: Hard Trek 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: I girasoli (dram., It., /Fr., '69, r. V. De Sica, i. S. Loren) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.3017.55 Aktualno: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Trape-zio (dram., ZDA, '56, r. C. Reed, i. G. Loll-obrigida, B. Lancaster) 16.00 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 18.50 1.20 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.50 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: SOS Tata 0.10 Nočni dnevnik in športne vesti 0.20 Aktualno: (ah)iPiroso (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.55 Nan.: Ribič Pepe (pon.) 11.10 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 11.20 Zgodbe iz školjke 11.35 Kratki igr. film - Ciak Junior: Konec 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 (pon.) 12.15 Opus (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke 16.10 Igr.-lutk. nan.: Bine 16.35 Kratki igr. film: Tamirjevo poletje 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.35 Ugriznimo znanost 17.45 Eko utrinki (pon.) 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.25 Minute za jezik 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 1.25 Slovenska kronika 19.50 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Dok. film: Mura - temna re-ka22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. odd.: Primer Thomasa Millerja 1.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) |r Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 0.40 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 13.05 Aritmija (pon.) 13.50 Druž. kviz: Moja Slovenija (pon.) 15.15 Izob.-dok. odd.: Živali na vrtu 16.25 Glasnik 16.55 Plavanje: EP, prenos 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Košarka (M): Liga Telemach, 3. tekma finala 20.25 Slovenci na Evrosongu, 1. del 21.00 Pesem Evrovizije 2012 23.05 Film: Aplavz (t Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.30 Poročila Tvs111.15 Na tretjem... 12.15 Tedenski napovednik 12.35 22.00 Studio city (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.00 Odbor za pravosodje, prenos 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevi-sione magazin, pripr. Laura Vianello 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.45 Potopisi 21.15 »Q« - Trendovska oddaja 22.15 Debrecen: Plavanje EP, povzetek 23.15 Biker Explorer 23.45 Istra in 0.30 Čezmejna Tv - Tdd Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.05 Naš čas 10.00 17.30 Hrana in vino 10.30 Videostrani 11.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Pogovor in pika - Andrej Vizjak 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.00 Iz Evropskega parlamenta -Okolje in energetika 20.20 Lung - za življenjsko uspešnost in pismenost 20.50 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.20 Za več veselja brez alkohola 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.30 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 17.00 24Ur popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Castle 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Lov na osumljenca 23.30 Nan.: Vohun v nemilosti A Kanal A 7.00 Družinski pes (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 12.15 Družina za umret (hum. nan.) 8.55 13.15 Frasier (hum. nan.) 9.25 13.45 Nan.: Pa me ustreli! 9.55 16.05 Faktor strahu Južna Afrika (resnič. serija) 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Duh z ekrana (ZDA) 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 0.35 Teksaški mož postave 20.00 Film: Ninja (ZDA) 21.30 Film: Operation Delta Force 5 (ZDA)21.45 Film: Goreča past (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.15 Obmejni pogovori - Od Černobila do Fukušime: Katastrofalne posledice človeške nepremišljenosti; 12.15 Važno je sodelovati (vodi in pripr. Peter Rustia); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2012; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento, 28. nad.; 18.00 Iz naših arhivov: življenjska zgodba Mare Sam-sa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje s področja delovnih razmerij; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi golosi; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan: Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 22. maja 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte ir veter megla vremenska 1020 slika Hladna jugozahodna fronta do jutri bo območje nizkega zračnega pritiska s hladnim zrakom v visokih legah povzročilo nestanovitno vreme. Nad srednjo Evropo, Alpami in severnim Sredozemljem je ciklonsko območje. V višinah priteka k nam nekoliko hladnejši in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37 Dolžina dneva 16.11 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.22 in zatone ob 22.03 A BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,8 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.55 najnižje -57 cm, ob 12.39 najvišje 24 cm, ob 17.26 najnižje 0 cm, ob 23.03 najvišje 35 cm. Jutri: ob 6.26 najnižje -51 cm, ob 13.25 najvišje 22 cm, ob 18.05 najnižje 5 cm, ob 23.24 najvišje 29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........17 2000 m............4 1000 m ..........11 2500 m............0 1500 m............7 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju do 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC M. SOBOTA O 12/17 ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno z večjimi razjasnitvami, čeprav bodo že v jutranjih urah še vedno možne krajevne plohe ali nevihte. Ob obali bo pihal zmeren jugozahodnik. Ponoči in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 17 do 21 stopinj C. £e> O GRADEC 13/21 CELOVEC O 10/20 TOLMEČ O 9/16 XyS VIDEM O 10/24 O PORDENON 11/23 TRBIŽ O 8/15 O 8/16 KRANJSKA G. o 11/17 S. GRADEC ČEDAD O 11/23 T, O N. GORICA 12/21 o_ ¿S TRŽIČ 11/20 _ O KRANJ O LJUBLJANA 11/21 POSTOJNA O 10/18 CELJE 13/19 O MARIBOR o 12/19 PTUJ O M. SOBOTA O 14/22 N. MESTO 10/16 o ^ ZAGREB 12/20 O <& ^ v; 12/18 PAZIN O (NAPOVED ZA JUTRI Jutri zjutraj bo nebo predvidoma pretežno oblačno s posameznimi plohami in nevihtami. Proti večeru se bo vreme izboljšalo. Jutri bo pretežno oblačno s padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Pogosteje bo deževalo v vzhodni polovici Slovenije. V četrtek bo prehodno več sonca, verjetnost padavin bo manjša. Nekoliko topleje bo. Zapihal bo severni veter, na Primorskem šibka burja.