3i0. štev.
/ Ljubljani, ponedeljek dne 16. decembra 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondcljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K r50; s pošto eeloletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
i::	Uredništvo	in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po* :::	pust — Za odgovor je priložiti znamko. ::
::	Telefon	številka 118.
»TpagMliriBei
Balkanska vojna.
Kaj pa moslimani v Bosni.
Silna turška moč je povsem uničena. Polu-mesee na krvavem nebu plava čez rdeče oblake in se sklanja za temne gore Male Azije — tja v krilo arabske puščave... Stara zgradba turškega barbarstva, tiranije, despotizma in krvološtva razpada, da napravi mesto zgradbi boljše bodočnosti zatiranih narodov; da pusti mesta mladi Jugoslaviji, naj ona vnese svetlobo dneva, svobodo in kulturo — kulturo v svobodi tam, kjer vlada še tema in suženjstvo ... Pred silo hrabrega Bolgara, čilega Srba, bojnega Črnogorca in okretnega Grka so se umaknile turške tolpe in so razpadli težki okovi tisočletnega sužnja, ki je vekove bil preganjan, zatiran in uničevan od divje sile nekulturnega Azijata...
Zdaj pa mu sije solncc in sveti dan ... prišel je čas maščevanja...
Medtem pa, ko se vse to godi, se zelo malo misli na en del njihovih sovernikov; ki pa so krvi slovanske!
To so naši moslimani v Bosni!
Štejejo okoli 600.000 duš, pa se vkljub temu nemalemu številu o njih stanju in razmerah zdaj zelo malo ve in piše ...
Nikdo ne misli, kaj meni ta del Slovanov islamske vere, ko Bolgar, Srb in Črnogorce ob zidih Carigrada brezbrižno kadi...
Potrebno je torej, da se najprej v zgodovini z njimi spoznamo in da vidimo, kaj o njih zgodovina pripoveduje!
Leta 1463., ko je silni sultan Mehrned 11. z divjo močjo prekril ves Balkan in prišel kot nevaren sosed do lepe Bosne; — v njej so bile domače razmere zelo slabe: medsebojni boji in bratomori so bili povsod na dnevnem redu, sovraštvo med kristjani in patareni (bogumili) je bilo grozno in je prišlo tako daleč, da so eni zoper druge pozivali sosedne Turke na pomoč.
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima
— pravi narodni pregovor in to se je takrat izpolnilo.
Brez ovir in truda je prišej silni sultan pod Jajce, prestolnico bosanskih kraljev in ga kmalu osvojil, poslednjega kralja Stefana Tomaše-viča je živega vjel in kakor pravi ustmena predaja z groznimi mukami usmrtil; namreč živega odrl na meh. V tej dobi se je odigralo zelo mnogo žalostnih prizorov, ki karakterizirajo tedanjo dobo in tedanje razmere.
Turki vršeči zapovest korana so »z ognjem in mečem« širili prerokovo vero. »Kdor se ne pokori islamu, izgubi imetie, čast in glavo!« ie bila za slabe in omahljive kristjane ostra b(*fc-da. katera jih je gonila v krilo islama; največ pa so se preveriH plemiči in večji posestniki, ki j' ni bilo všeč izgubiti zemeljsko premoženje
- raje so priklonili krščene glave islamu ...
Odtod so naši muslimani, naši begi in v njih rokah velika posestva — begluci.
Torej to nam o njihovi preteklosti pove Z' dna; sedanjost pa to dejstvo krepko dokazuje. Pri njih namreč najdemo množico čisto kristjanskih priimkov kot: Filipovič (prišlo od Filip), Jakupovič (od Jakob), Marč (od Mara) itd. Razen tega nam je skupni jezik; turški jezik ki se nikdar niti rabil ni. še malo^o zna,
temveč se uče arabščine v svojih konfesionalnih šolah t. zv. mejktebih. Celo je resnična trditev da so moslimani v Bosni najčistejša slovanska kri starih plemičev.
Naš neveden narod pa jih je prištel k Turkom in jih naziva! tako. Oni so to ime prejeli, in se je tako vkoreninilo v naiodu, da ne samo naš narod kristjanski naziva moslimana za Turka, temveč na selu slišimo njega samega, kako z’ ponosom govori:. »Jaz sem Turek, ti s’ pa kaur!« Mlado generacijo je privela šola k spoznanju ko mu je odkrila resnico ...
To dejstvo je tako jako in dokazilno, da danes po par desetletjih vidimo vso mlado inteligentno'generacijo ali kot Hrvate, ali kot Srbe. Hrvaška ali srbska nacionalna zavest se je pri njih precej hitro razvijala, žal da še ni tako jaka in tako čvrsto ukoreninjena, da bi mogla pretrpeti udar verskega sočutja s Turkom, katero lomi krila poletnemu nacionalizmu v najlepšem razvoju. Večja masa fanatizovanega naroda je potegnila inteligenco za seboj, naj misli z njo in naj z njo skupaj sovraži ne le Srba, ampak tudi Slovana in sploh kristjana za to, ker gonijo iz Evrope onega, ki je prišel kot nevaren ropar, bogve od kod in si prigrabil tuje blago; ki nima’ nikakšne dedščine v Evropi; ki jih je s silo odtrgal z krila kristjanske cerkve in našega objema; in ki je celemu Balkanu zabranjeva! normalni kulturni razvitek..
Kadar se vsega tega zavedo naši moslimani in kadar se razburjeni duhovi malo pomirijo, tedaj se bodo zopet vrnili v naše bratin-sko kolo in se bodo z nami borili zoper našega skupnega nasprotnika, ki nam ovira svobodni kulturni napredek in razvitek. Torej: skupna prošlost, težka sedanjost, velikanska skupna borba k skupnim ciljem nas bo zopet privedla skupaj in nas čvrsto za vedno vjedinila...
Za to pa bo treba dosti časa, previdnosti in naše pazljivosti...
Mi jih na lahko razumemo.
(Prinašamo ta članek, ki naj pojasni razmere v Bosni. V Bosni sta dve narodnosti — ako ju delimo — Srbi in Hrvatje — drugi so priseljenci. Imamo pa tu vere: pravoslavno, katoliško in mohamedansko. Pri mohamedancih rad prevladuie verski čut nad narodnim — do-čim pri dnieih prevladuje narodno čustvo. Tako so n. pr. Srbi lasno izjavili svofe simpatije do Srbov — nasprotno so hoteli »klerikalci v »Hrvatskem Dnevniku« izrabiti položaj za svojo politiko. Za sedanji položaj je bosansko vprašanje zelo važno.)
Med Bolgari.
(Poročilo dr. M. Rusa.)
Bolnice. —- Naše delo. — Ranjenci. — Posamezni slučaji. — Pogovori z vojaki.
Poleg vojaške bolnice, ki sem jo že omenil, so izpremenili v Vratcih tudi obe vojašnci v bolnice. V teh dveh bolnicah je bilo nama odločeno delo.
Ko sva prišla v Vratca sta bili obe bolnici skoraj polni in vsak dan so prihajal novi ranjenci. Naše bolnice so bile za ranjence nekako tretja postaja. Težko ranjene vojake namreč spravijo v najbližje bolnice, oziroma jih zdravijo takoj na bojišču; one, ki so lahko ranjeni,
pošljejo skupno najprej v Plovdiv, od tam v Sofijo in od tu v njih domači kraj, v vojaško bolnico.
V prvih dveh bolnicah so imeli zdravniki mnogo več dela, manj ranjene so obvezali in so jih poslali naprej. K nam so pogosto prišli vojaki, ki so imeli na sebi še prve obveze in že po štiri dni niso bili prevezani. Pri tako velikem številu ranjencev je bilo težko za vse skrbeti — zato so si ranjenci globoko oddahnili, ko so po dolgi vožnji srečno dospeli v Vratca in so tu dobili stalno zdravniško pomoč.
Naši bolnici sta bili pripravljeni za silo in je seveda marsikaj primanjkovalo. V eni bolnici so stale postelje v štirih vrstah — v drugi bolnici smo imeli postelje v osmih vrstah, razdeljene v dva oddelka.
Poleg glavnih dvoran smo imeli manjše sobice za zdravnike, za sestre-strežnice, za kuhinjo za osobje, za sklad, v divizijski bolnici smp imeli operacijsko sobo s predsobo.
V bolnici sva dobila tudi midva svoje stanovanje. Marsikaj je bilo treba še pripraviti — tako sva po svoje uredila kuhinjo in operacijsko sobo. Operacije smo delali navadno z narkozo -— (s kokeinoni ali s kloroformom). Vse operacije so se dobro posrečile. Cel čas nam v bolnici ni nihče umrl. Imeli smo namreč le malo težkih slučajev —-■ poleg tega so bili vojaki krepke, nature, ki so bolezen kmalu premagali.
Naši ranjenci so bili v starosti od 20—50 let. Poškodbe sc bile zelo različne, ponajveč od pušk. Turške kroglje so špicaste in hitro prebijejo meso; poškodbe kosti pa so bile redke. Pri tem smo imeli zelo zanimive slučaje Ako je bil vojak n. pr. zadet v prsni koš (v rebra) se je kroglja zadela ob kost in je šla ob nji.okoli telesa, tako da je zadaj na hrbtu prišla ven. (Ako je zadela kroglja med kosti, potem ie šla v prša: rane v prsa (okoli srca) ali v možgane so smrtne Taki ranjenci obleže takoj na bojišču — rane v trebuhu niso vselej smrtne — po večini so operacije v trebuhu izpadle ugodno. — Nekega ranjenca je kroglja zadela pri desni čeljusti, zdrknila je ob kosti pod kožo po obrazu, in je izstopila pod levim očesom; neki vojak je bil ustreljen skozi usta; kroglja mu je izbila na desni čeljusti dva spodnja zoba, na levi dva zgornja zoba in je prišla pri licu ven; ta vojak je kmalu ozdravil in je odšel, domov; ko se je zopet vrnil, je tožil, da ne more ust odpirati, ker so čeljusti trde: rana se mu ie poznala na obeh straneh. —- Imeli smo tudi slučaje, da je bil vojak štirikrat ranjen; kroglja je šla pri levi nogi noter, prebila je meso in je šla še v desno nogo ter jo tudi prestrelila. — Bili so tudi ranjenci s šestimi ranami, tak vojak je bil zadet od več krogelj — najbrže iz strojne pu-ske. Seveda smo imeli tudi druge slučaje, rane od sabelj in bajonetov.	,
. V naši bolnici so bili vojaki, ki so se borili pri Kirk-Kilissi (Lozcngradu) in pri Lile Bur-gas...
Rane so sc vobee zelo hitro celile in navadno niso provzročile velikih bolečin — seveda so marsikomu zapustile stalne sledove za spomni na težki boj.
Pri ranah od krogelj smo imeli priliko opazovati vee slučajev — da se je rana že zaceliK potem pa sc je pojavilo gnojenje in krvavenje kar je zahtevalo nove operacije, v .. *ežkih operacij navadno nismo delali; držah smo se pravila, da je boljša tudi trda roka ah noga — nego biti brez nje. Vojakom je to ugajalo, ker so videli, da ne bomo »rezali«. Zato ie dobila naša bolnica ime »pri dobrih doktor-
LISTEK.
M. ZLVAKC:
V senci fezuita.
(Dalje.)
Ženska je bila ravno tista, ki je pozdravila Beatrice prej stako čudno prorokbo: bila je Ciganka.
Moški pa je bil Napolitariec Tito.
»Pa ste prepričani o tem, kar pravite?« je vprašal Napolitanec, ko je kočija izginila.
Ciganka je skomizgnila z ramami.
»Le pojdi, sinko « je dejala, »le pojdi. Ako si tako pameten fant, kakor se mi vidi, se okoristiš s tem. kar ti pravim.«
Presunljivo je pogledala Tita in dodala nato počasi:
»Zdi se mi, da bi izvestni ljudje radi z zlatom plačali vest o tem, kar sem ti povedala.«
»Kateri ljudje?« je vprašal Napolitanec s prav nedolžnim obrazom .
»Kaj vem? Veliki profos na primer —«
»Zakaj mi omenjate njega, mati Ciganka? Saj ga ne poznam!« je vzkliknil Tito živahno,
»Saj ne pravim, da poznaš velikega pro-fosa...«
»Prevelik revež sem, da bi si upal iti v bližino takšnega dostojanstvenika.«
..»T o se razume. Omenila sem velikega pro-
fosa itak samo za zgled Toda prepričana
sem, da spada med tiste ljudi, ki bi dali mnogo denarja za novico, da je Manfredova mati v Parizu in išče svojega sina!«
»Ali ste prepričani, da se ne varate?«
»Videla sem grofico Almo, mater kneginje. Poznala sem grofa Alma, Osem let sem
živela v bližini kneginje in njenega moža, viteza De Ragastana,* ravno tiste dni, ko ji je bil sin ugrabljen sem bila v jako ozkem stiku z njo.«
»Potem veste pač mnogo o tem ugrab-Ijenju mati Ciganka?«
»Nič več, kakor to. kolikor ti povem... nič več kakor to, kar vem o gospodu De Mon-kJarju, velikem profosu pariškega mesta.. •«
»To zadošča, mati Ciganka!.. Premislil bom še in preudaril... zakaj stvar je važna!«
Ciganka ie odšla s počasnimi koraki.
V trenotku, ko je hotela izginiti na kraju, kjer se je iztekala ulica v Dvor Čudežev se je okrenila in zagledala Tita, ki je tekel proti drugemu koncu ulice, kolikor so ga nesle noge.
Nasmehnila se je in zamrmrala:
»Preden mine ura. bo vedel veliki profos vse, kako in kaj...«
V kočiji je prijela Žileta kneginjo Beatrice za roke:
»Gospa,« je vzkliknila, »kako se vam naj zahvalim! Rešili ste mi življenje!«
»Molčite, dete moje, ne govorite zdaj... Počijte... potem šele se potnenive. Le eno vprašanje vam naj zastavim ... eno samo.«
»Kar povejte gospa ...«
»Kaj ne, da ste bili vi tista, ki je klicala na pomoč ... nekoga po imenu ...« v
»Da, po imenu;« je zajecljala Žileta in prebledela.
»Ime se je glasilo Manfred!«
In kneginja je goreče pogledala deklico.
»Da,« je rekla deklica prostodušno. »Tako sem ga klicala!...«
»Že dobro,« je odgovorila .Beatrice, zdrz-nivša sc od radosti... »Ne govorite ničesar več ,,. Bova že ooteiu videli «
XLI.
Ragastanov poset pri velikem profosu.
Dospevša v svoj dvorec, je našla kneginja Beatrice Ragastana, ki se je bil vrnil iz Luvra in je nestrpno čakal, kdaj pride ona domov.
žarečih lic je kneginja obvestila soproga o svojem poizvedovanju in mu predstavila deklico.
Ragasten ni pokaral žene niti z eno samo besedo, niti ji ni omenil, da je zagrešila veliko neprevidnost: pri Beatrici so bili takšni očitki brez pomena.
Zadovoljil se je s tem, da jo ie stisnil nežno v naročje in ji,dejal:
»Pobegniti ste hoteli iz Luvra!« je vz-kliknlil Ragastan. »Potemtakem ste bili tam jetnica?«
Žileta se je obotavljala z odgovorom.
»Dete moje.« se je oglasila Beatrice, »gotovo tiči za tem kaka skrivnost, ki vam jo je težko povedati... Govorite torej prosim samo toliko, kolikor vas ne tesni.. «
»Res moram priznati,« ie reklLŽileta ble-
lic, »da bi mi bilo težko povedati, zakaj sem bila jetnica v Luvru... Le z najhujšo grozo, morem misliti na veliko nesrečo, ki bi me bila lahko zadela!...«
»Revica^ uboga! ... Toda če je tako. potem tudi vaš oče ne ve, kaj se je zgodilo z vami!...«
»Gorje mi, gospa to me najbolj boli v tem trenotku. Moj oče me ljubi tako zelo. da sc bojim, kaj je z njim.. Kaj si je moral misliti, ko me ni našel! ...«
»Če hočete, ga jaz obvestim, kako in kaj...« se je oglasil Ragastan.
»Oh, gospod! Moj oče vas bo blagoslavljal. , «
CAP.IOR.AD
-I I T
Turek sedi na Četaldži v Azijo noge drži — tiho sam s seboj modruje in tako-le govori.
Kaj se bo zgodilo z mano, to šc dobro sam ne vem, da sedaj sem — mi je znamj za napotje vsem ljudem.
"V Azijo me vsi podijo — ker se jim nevaren zdim — . treba reči bo »adijo« — kaj sirota naj storim?
Nekdai gospodar mogočen — sem obvladal pol sveta — da sem hud in krvoločen — vsa Evropa me pozna.
Moji davni, stari dedi so iz Azije prišli —
Sulmani,: Mohamedi so Evropo zmagati.
Naša bila je Bolgarska, , Srbija. Albanija,
Macedonija, Valaška,
Tracija in Grška vsa.
V Sofiji in Belemgradu — bili smo in v Bitolji — dalje šli smo prot’ zapadu kjer žive kristjanski psi.
Križe s cerkev smo metali in požigali vasi ropali, morili, klali — kakor prerok nam veli.
V prah so padali gradovi, mesta padala so v prah, koder šli smo, med rodovi širili smo grozo strah.
Naša bila je Hrvatska,
Srem in vsa Slavonija, naša Ogrska in Kranjska, naše vse do Dunaja.
Car se je pred nami tresel, poljski kralj in cesar ž njim papež komaj se je rešil — da mu nismo vzeli Rim.
Zdaj pa vse so nam odvzeli, na Cataldži zdaj sedim —
»Še danes pojdem v Luver ... Pomirite se in bodite brez skrbi.«
»Bila bi, gospod, toda on je sam jetnik ... In,« je dodala, »ako se vam posreči, da ga kje vidite, vam pove on, zakaj so naju tako stražili v kraljevi palači...«
»Ne mislite več na te reči dete moje... Vitez Ragastan poišče vašega očeta, in. če se hudo ne motim, najde tudi sredstvo in pot da vaju združi...«
,y »Oh. če bi bilo to mogoče!« je vzkliknila žileta in krčevito sklenila roke.
»Bolj hrabra in podjetna si kakor jaz sam.*
Na to se je obrnil k deklici in ji podal roko, da jo povede v velikolepno obednico svojega dvorca.
Zakaj ura obeda je bila napočila.
Pri mizi sta se čuvala Ragastan in njegova žena, nadlegovati Žileto z vprašanji, ki so jima gorela na ustnicah. Za ti dve rahločutni bitji je bila Žileta v tem trenotku samo povabljenka, in njiju naloga samo, zabavati jo.
Toda Zileta je razumela, kaj se godi v, njunem duhu, in se obrnila h kneginji:
»Gospa, čutim se zdaj dovolj močno, da lahko govorimo o rečeh, ki se mi zdi. da vas zanimajo... ako je v moji možnosti, dati vam takšna pojasnila, kakršnih si želite.«
»Drago dete! Resnica je. da bi viteza in mene jako zanimalo izvedeti neke reči. ali vsaj eno, o kateri vas prosiva, da nama poveste, kar vam ie znano... Toda preden sc dotaknemo tega vprašanja — ali nama hočete povedati. kako se je zgodilo, da ste prišli oni nevarni blaznici v roke? Ali vaši starši ne žive več?«
»Očeta šc imam, milostljiva ...«
»Pa .vaš oče?...« je vprašala Beatrice.
(Dalie.)
če pod mano poč’jo streli — lahko v Azijo zletim.
Sklenil sem zato premirje, da se malo okrepčam, stepli so me bratje štirje, da se komaj še spoznam.
Črnogorec me je zgrabil — malo vojske — mnogo mož -zdai bo kmalu vzel mi Skader pal bo kmalu Taraboš.
Srb od Vranje je prihitel,
— Jankovič in Živkovič — Kumanovo. Skoplje, Bitolj — ni jih zadržalo nič.
Vzel Bolgar je Kirk-Kilise in napravil Lozetigrad,
Lile Burgas, Čorlu, Strandža skoraj pal je Carigrad.
i Grki šli so do Janine 1 vzeli so Solun za se v morje položili mine na otokih zdaj sede.
Zdaj mi zadnja ura bije — na Čataldži še sedim — konec lene bo Turčije, če rešitve ne dobim.
jih«. Najhujši so streli skozi členke, ker ostane koleno trdo in tudi bolečine so hude. Tudi v teh slučajih smo vedno skušali rešiti ranjenca na humanitaren način. Vojaki so vse bolesti prenašali potrpežljivo — brez vsakega stokanja. Pridobila sva si kmalu njih zaupanje in so naju imeli radi. Prej so namreč eno teh bolnic opravljali medicinci, v drugi pa je bil en zdravnik. Ko so začeli ranjenci zapuščati bolnico in niso prihajali novi — smo združili obe bolnici v eno.
Naravno je, da so vojaki z veseljem zapuščali bolnico in so hiteli domov k svojim dragim. Vsak vojak, ki je ozdravel, je imel pravico iti za 14 dnij domov — potem pa se je moral vrniti nazaj v vojsko. Ti priprosti ljudje so se tako zavedali svoje dolžnosti do domovine, da ni bilo nikogar, ki bi se ne bil vrnil. Ko je prišel njegov čas, ali še preje — se je poslovil od svojih domačih in je prišel k svojemu vojaškemu oddelku, tako je odšel z novimi tovariši zopet na bojišče, kjer je že enkrat prelival kri za domovino. Rekli so, da so taki vojaki vzor hrabrosti.
Da ne bi bila bolnica prenapolnjena, smo pošiljali one vojake, ki so že deloma okrevali — na njih dom. Od tam so hodili nazaj v mesto •tu in tam po 10 km daleč — da smo jim rane 'zopet pregledali. Kdor ni potreboval več zdravniške pomoči — je dobil od nas »biljet« (dovoljenje za dopust) in je odšel domov. Na biljetu (izkaznici) smo mu napisali, koliko časa lahko ostane doma — in kdaj se mora vrniti v vojsko.
Bolniki so želeli biti vsak dan prevezani; to se jim je po možnosti tudi ugodilo. Preveza-vanje jim je seveda lajšalo in hladilo rane in bolečine.
Ranjenci so govorili le malo. Težko je bilo Od njih kaj izvedeti — o boju so sploh neradi pripovedovali. Bolgar je sploh zamišljen, molčeč in ne bahav. Govorili smo seveda po bolgarsko in smo se kmalu dobro razumeli. Spočetka me je motilo to, da dajejo Bolgari z glavo ravno nasprotno znamenje, nego mi: t. j. kadar hočejo reči: »da« — odkimajo — kadar hočejo reči »ne« — prikimajo.
Vprašal sem n. pr. bolnika: »Ali si dobro spal?«
spal?« Bolnik je odkimal. »Ali te je bolelo?« Bolnik je prikimal. Izkazalo se je pa ravno nasprotno: spal je izborno in nič ga ni bolelo. Pa tudi na to smo se kmalu privadili.
O bitkah niso vedeli mnogo povedati, ali niso hoteli. Tudi med seboj niso o tem govorili. O Turkih so pravili, da so bili zelo bojazljivi. Najbolj so se bali glasu: »pet na nož« (tako so si namreč Turki sami razlagali bolgarsko povelje za naskok: napred, na nož!) Turek namreč veruje, da pojde v nebesa k mohamedu, ako je vstreljen, če je preboden, ni deležen nebeškega veselja. — Dasi so turškim vojakom pravili, da je to prazna vera, vendar ni nič pomagalo. Kakor hitro se je začel naskok in so
zaslišali »pet na nož« — so se vsi spustili v obupen beg.
Neki vojak je imel s seboj turško sabljo. Vprašal sem ga, kako jo je dobil. Pripovedoval je sledeče: »Pri nekem napadu smo si prileteli nasproti s Turki. Spredaj je drvil turški častnik in je mahal s sabljo. Zapodil sem se proti njemu in sem ga prebodel. Padel je na tla in je še brcal. Stopil sem mu za vrat in sem mu vzel sabljo iz rok. .« — To je pripovedoval tako mirno, kakor kako vsakdanjo stvar. Takih povesti bi imel človek menda kmalu dovolj in bi si jih ne želel več poslušati. Zato sem deloma razumel n Vi h molk.
V bolnico so večkrat prihajali ljudje iz okolice — večinoma ženske — in so spraševale vojake, ali so kaj videli njih moža, brata, sorodnika . . Odgovor ie bil navadno:
»Videl sem ga. Čil in zdrav. Dobro se mu godi.«
Ljudje so se po takih besedah potolaženi vračali romov
Ker '°m vedno slišal te odgovore, sem nekoč vprašal nekega vojaka: »Kako moreš ti o tem trditi, da je zdrav, saj si že 14 dnij tu?«
Vojak me ‘je pomenljivo pogledal in je rekel:
»Mož te žene je padel že prvi dan. Toda mi imamo ukaz, da vsakemu damo tak odgovor, kakor sem rekel.«
^ Videl sem. da ie bilo torej vojakom zapovedano tako govoriti, da ni za časa vojne pre-velikega obupa in žalosti med ljudstvom.
Tako je bilo naše življenje v bolnici. Drugič vam popišem naše življenje izven bolnice.
DNEVNI PREGLED.
Pismo kranjske učiteljice. (Po »Slov. Narodu«). Kakšno razpoloženje vlada med kranjskim učiteljstvom vzpričo krivic, ki se mu gode s strani klerikalnih mogotcev, izpričuje to-le pismo, ki ga je te dni poslala hčerka učiteljica svojemu očetu: »Torej o procentih ne duha ne sluha! Radovedna sem, ako je visoki, v modrosti komaj dosežni deželni odbor onim, ki jih doslej ni dosegla, njegova radodarna roka, naklonil življenje ali smrt? Smrtna kosa njegova je kaj krepko kosila v vrstah naprednega učiteljstva in marsikateri učitelj, marsikatera učiteljica se je skrila v noč »Slom-škarije«, da se dokoplje do rose — procentov. Tako se je zgodilo pri nas. Gospodična N. N., ki je stopila pred nekaj dnevi v »Slomškovo zvezo«, je dobila procente že nakazane. Toda jaz se ne pritožujem, čeprav bi krvavo rabila tistih 150 K, imam vsaj na strani Vas, dragi papa, h kateremu se zatečem v denarni sili, tudi ljubo mamico, ki mi pomaga v vsaki stiski. Ali ta beda, to gorje pri učiteljstvu, ki služi tu po kmetih! Ima kup otrok, ki bi radi študirali, a nobenih postranskih zaslužkov in to borno plačo! Videla sem take reveže na konferenci, ki so bili podobni bolj dninarjem nego učiteljem. G. X. se je danes glasno razjokal, ko je čital v »Narodu« o strašni krivičnosti. Veselil se ie že na te doklade, delat na ta
račun dolgove — in sedaj? Kakor on, tako vsi drugi! Čakajo naj, da se omehčajo kamenita srca, krote naj želodec, saj bodo za to dobili plačilo v nebesih!... In sedaj bi naj tudi jaz pristopila k tej druhali? Res je, trpela bom zaradi tega vse življenje, toda značaj mi je več!..« — Ali je treba temu pismu komentarja? Menimo, da ne.
Za sramoto plačano učiteljstvo imajo pri nas le ciniccn nasmeh in geslo: »Pogini, pes za plotom!« Dežele pravijo, da nimajo denarja, da bi dale pravično plačilo učiteljstvu, na isti način se izgovarja tudi država. Potemtakem so dežele z državo vred insolventne in kot take naj zaprejo »botego« (šole), kakor trgovec, ki ne more več dalje! Čemu trpinčiti cel stan, če se ga ne more, ali noče pošteno plačati? Vsakdo ve; da je učitelj, najslabše plačani kulturni delavec. Pameten rokodelec zasluži na dan 5—6 K. a učitelj lahko gara 6—7 let za dnevne 3 K. Žalostna, a resnična in značilna slika za prosvitljeno Avstrijo.
Družbi sv. Cirila Iti Metoda je poslala ga. Vera Malneričeva v Črnomlju 3 K. To vsotico so dobili kot vstopnino k domači predstavi: »Darežljivi otroci«, katero so priredili: Fini in
Rudi Weiss, Melita Schiller, Vera in Nada Ma-lnerič v nedeljo 1. decembra 1912. G. Jos. Me-šek v Litiji je poslal 12 K, katere je nabral v svoji gostilni. G. Makso Zaloker v Ljubljani izdeluje tako dobre drože. da jih hvalijo gospodinje in peki. Mi imamo tudi povod, priporočati Zalokarjeve drože, ker je tovarnar družbi sv. Cirila in Metoda nakazal zopet 55 K 6 v. Trnovski Mohorjani v Ljubljani za C. M. družbo darovali 3 K 94 v. Ci. mestni uslužbenec Nikolaj Rus je podaril družbi sv. Cirila in Metoda več letnikov »Izvestij muzejskega društva« in »Mittheilungen«. — Na godovanju g. Fr. Konšeka. gost. in veleposestnika na Trojanah sta nabrali za C. M. družbo gdč. Mal. Ogrizek in Cika Konšek 4 K 20 v. — n. dr. Fr. Rosina odvetnik v Mariboru je poslal 15 K mesto venca na krsto umrlega gospoda šolskega svetnika Ivana Koprivnika. Hvala! — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani, 1000 K. poslatev je opremil s temi-le besedami: »Po želji blagopokoj-nega mojega očeta g. Valentina Krisperja čast mi je za namene velecenjenega Vašega društva izročiti vsoto tisoč kron in želim, da bi ta skromni dar bil v prid narodu slovenskemu, kateremu ie bil moj rajni oče vedno zvesto udan.« Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je v svoji seji dne 11. decembra izreklo svojo toplo zahvalo za ta roodljubni dar in zabeležilo v zapisniku iste seje družbino hvaležnost svojemu mnogoletnemu podporniku in prijatelju pokojnemu g. Val. Krisperju. — G. L Al-firevič iz Zadra je izročil družbi sv. Cirila in Metoda 2 K 20 v povodom svoje oprostitve pred celovško poroto mesto brzojavke g. Jukiču. Hvala! — Družba sv. Cirila in Metoda je zopet prejela dar od svojih dobrih prijateljev v Ameriki:	marljivi	rodoljub g. Louis
Pirc.je poslal od C. M. podružnice v Clevelandu 150 K. Iskrena hvala gospodu pošiljatelju in požrtvovalnim rojakom v Ameriki. Družba sv. Cirila in Metoda prosi vsestranske pomoči, ker živo čuti težke razmere, v katerih živimo.
Pretep z nožem. Pretekli četrtek je dobil 221etni sobni slikar Franc Kucelnik ob 10. uri ponoči pri nekem pretepu 20 centrimetrov globoko rano v desno roko in eno rano v prsa. Težko ranjenega Kucelnika so odpeljali v deželno bolnišnico.
Menažerljska tatova prijeta. Kakor je »Dan« že poročal, sta te dnj lastniku menažerije Jožefu Kludskemu, ki je postavil svojo razstavo živalij v Mariboru, dva njegova hlapca. Jožef Hochauf in Franc 2itek, odnesla iz zaprtega spalnega voza 1000 K v denarju, dva metra dolgo damsko verižico v ceni 500 K in dva zlata prstana z večjimi briljanti v ovalni obliki. vredna 1000 K. Sedaj so oba tatinska tiča prijeli na Dunaju. Pri tatovih so dobili le malo denarja. Polovico ukradenega lcinča sta že spravila v denar in tega seveda skoro vsega zapravila.
Zvit goljuf. Te dni je prišel k neki stranki v Gradcu 20—25 leten, majhen mož, plavolas, z majhnimi brkami, oblečen v temnomodro zimsko suknjo, s temnosivim klobukom, in ic
rekel, da najame stanovanje. Povedal ie tudi, da se imenuje Rudolf We$, da je asistent južne, železnice in da je ravnokar prestavljen v Gradec iz Beljaka. Predvčerajšnjem zjutraj je zapustil stanovanje in je rekel, da gre po svoj kovček na kolodvor. Od onega časa ga ni bilo več nazaj. Kmalu nato pa ie stranka, pri kateri je najel stanovanje opazila, da je izginilo z najemnikom več stvari iz sobe. Navihanega goljufa policija pridno zasleduje.
Se ena sleparska. V zadnjem času je hodila okrog po deželi neka ženska, ki se je izdajala za bogato posestnico in je izvabila od nekega konjskega kupca Iz Sent Ruperta ob Rabi, od nekega hlapca in od nekega mizarja večje svote denarja. Rekla je vsem trem, da bo njene dolgove poplačal mož, ki je zelo bogat. Nato je bogata kmetica izginila. Seveda se je cela stvar naznanila orožništvu in dne 12. decembra se je nekemu detektivu posrečilo prijeti zvito sleparko. Piše se Marija BoBenber-ger. Slcparka je dolgo časa tajila svoje goljufije, slednjič pa je vse priznala.
Nesrečen kovač. 491etnega kovača Janeza Mazanca so odpeljali včeraj v bolnišnico. S svojim tovarišem je koval v kovačnici razbe-
LARRA:
Sneg.
Čdsih se zg>odi, da postanem otožen in čemeren sredi največjega veselja; dogodi se čudo, kajti obrazi se izpreminjajo mahoma, kakor bi segla mrzla roka med nje, bleščeče oči se obrnejo polagoma v tla; omahnejo slabotne roke in obstanejo trupla.
Kakor navadno, sem tudi nocoj zaklenil vrata za seboj: obrnil sem ključ, prižgal žve-plenko in najprej užgal svečo. Odložil sem ha-velok, obesil pokrivalo na obešalo, ki visi na steni in odklenil svojo miznico. Malokdaj jo odprem, in vsikdar ko se to zgodi, se bojim, da zarožlja ključ v tisti ključavnici moje ml-znice; človeku je res tako. kakor bi ga objela temna slutnja.
Pobral sem vsa pisma, razložil sem jih po mizi, in jih pričel zopet iznova urejati; delo katerega sem pričel in dokončal že sto in stokrat, a raztresena leže še nekatera; bela so in rdeča in diše po parfumu in so vsa s trakovi prevezana. Nisem jih razvezal do današnjega dne, ne da bi mi zatrepetala roka, da se ne bi stresel moj život; kajti resnično je, da leži v njih pokopana moja meglena mladost. * # #
Mlad sem bil in naiven in če bi mi kdo rekel, da so moje sanje laž, bi ga bil udaril po glavi radi razžaljenja. Moje oko ni^ poznalo nagubanih čel in razoranih lic; razločeval nisem objokanega obraza od veselih, smejočih se obličij, kopajočih se y, blaženosti,
Vsi moji dnevniki — polni idealov, izrazov duše, ki ni vedela za veliki kaos, v katerem izginjajo ljudje. Moja pisma — utrinki iz dni ljubezni, majhne in velike obenem, spomini časov, ko sem si želel sreče in nisem vedel, kaj je tuga. Vse, čisto do pičice živeče v sanjah; če bi se bila dotaknila teh pisem in dnevnikov tističas roka, ki je že drhtela ob zvokih vrvenja, če bi se ozrlo na vse to oko, ki je pogledalo v živ1jen!je, smatral bi bil to za največji zločin.
Lepo je, dokler je človek mlad in vesel obenem; sal je eno brez drugega skoraj tako nemogoče, kakor tema brez luči. ampak grenko je, kadar pride ura in se stresejo vrata. Ukazano je tako in usojeno, — kdo bi se upiral ukazu solnca, ki hoče oblagodariti mrzlo grudo s svojimi platneni?... In tako se dogaja, da pride na tedaj, ko bi imel vziti najlepši dan...
Pred mano buči na mizi samovar; ej, kako lepo je to, da brblja tako prijetno v zimi ... In tam kamin, ob kaminu sanjač; mladost prijatelji vihrava, nadepolna in solnčna .. Večer se že niža — in visoke gore rdijo v večerni zarji, kot mlado dekle ob solncu na zenitu; kdo bi ne šel, in vzljubil življenja? Na beli cesti pa stoji berač — ej. pa to je že proza; zakaj bi segla proza v naše srce? Saj smo še mladi in zaupamo v življenje, — čemu mraku večernega? Ampak usojeno je, in prej ali slej vas objame proza.
Zasanjal sem; tudi meni je prijetno, kadar me obiščejo sp tiaui in hiti iznova mimo mene
življenje, klijoče na kraljevem vrtu visokih sanj; lepa se mi zdi preteklost...
Kajne, sanjali smo, in upali, in živeli; ampak pride ura in dan in zadostuje samo ena minuta da podere delo storokih; življenje je ječa. v kateri umiramo ...
Spoznanje je ločilo že na tisoče mož, spoznanje je presekalo tesne spone, v katerih smo živeli; sedaj blodimo po svetu, iščemo večnega miru in plakamo ...
Nekatere je resnično objela proza; in danes ljubijo tisto, kar so nekoč sovražili, dvigajo od tal poteptane nazore in hodijo h koncertom, zabavajo se po restavracijah ...
Ostali smo še mi... malo nas je, ker je malo število onih, s katerimi moremo živeti; naša lica so bleda in naše oči so udrte; tudi čela naša so mračna, kakor bi jih pokrile polnočne sence. Sli smo po stezi in sanjali o srebrnem zvonenju, o plahutanju poldneva nad našimi glavami in se pogovarjali s šepetanjem neznanih večernih dalj, tonečih v pozabnost; danes se tudi mi borimo ...
* * *
S trepetajočo roko spravljam pisma, ker se bojim, da se ne zatopi duša v to, kar je bilo; nočem več mehkužne sentimentalnosti.
Mete in poljana tone, pogrezajo se hribi in vstajajo doline; vstajajo vsi mrtveci, katere smo davno pogrebli, nad njihovimi rakvami je že prirovala objestnost, pogostil se je vampir še potem, ko je utihnil poluglasni miserere.
Ampak mene je strah; zdi se mi, da me prijemlje trepet, šibijo se moja kolena in roke nočejo naprej, čeprav jih silim; v meni vstaja nekaj strašnega, kajti v srce mole se oogreza sneg.,.
ljeno železo. Naenkrat je njegov toVaris zgrfc. šil cilj svojega kladiva in je udaril Mazanca naravnost po obrazu. Prebita mu je nosiib-kost in levo oko je ranjeno. Ubogega kovača so takoj odpeljali v bolnišnico.
Vojaška straža vstrelila pijanca. Na Moravskem pri Olomucu se ie zgodil naslednji žalostni slučaj. Ponoči med pondeljkom in torkom je vojaška straža vstrelila moža v civilni obleki, ki se je bližal smodnišnici in ker, se vkljub klicom ni vstavil in se približal vojaku. Ko ga je straža, ki je stala pred smod-nišnico, zagledala, je po predpisih trikrat kriknila: »Halt wer da?« Neznani mož pa se ni zmenil za ta klic in je šel naprej. Pri zadnjem klicu je vojak še pristavil: »Če ne, bom streljal!« Neznanec pa se ni zmenil za to svarilo in se je čimdalje bolj približeval vojaku. Na zadnji vojakov klic. je mož odgovoril: »Najprej mi moraš reči »Feldruf«. Vojak, Pavliček po imenu je v oddaljenosti 30. korakov vstrelil na moža. Ta pa se mu je še vedno približeval. Vojak mu je zaklical: »Bom vstrelil še enkrat!« Tu je mož zakričal svojo: Najprej mi moraš povedati »Feldruf«. Vojak je vstrelil nanj drugič in ko je prišel mož čisto do njega v sko-cu, je vstrelil tretjič. Kroglja je zadela neznanega moža v prsa, vsled česar se je mož zgrudil na tla in kmalu nato izdihnil. Na njegovem telesu so dobili troje ran: eno na prstih, drugo v boku, tretjo na prsih. Poslednja je bila smrtna. V ustreljenem možu so spoznali 39iet-nega delavca in vdovca brez otrok Kalaba iz Drahanovic. Kalab je bil znan kot strasten alkoholik in malo pred nesrečnim slučajem ie popiva v neki gostilnici v Topolanih. Pri sebi ni imel niti orožja niti kakega drugega sumljivega orodja, da, niti vžigalic in zato ne gre tu za kak atentat na smodnišnico ali na vojaško stražo. Pri zdravniškem pregledu se je dognalo. da je bil Kalab res kroničen alkoholik.
V njegovem želodcu so našli večjo množino alkohola.
Velika nesreča v tovarni. V četrtek dne 12. decembra ob polu 5. popoldne se je pripetila v tovarni firme M. Grab v Libnu velika nesreča, ki je zalitevala za žrtev življenje delavca. očeta štirih otrok in pri čemur je bil težko ranjen še drug delavec, ravnotako oženjen. O žalostnem slučaju se poroča: 481etni delavec Jožef Korecki iz Kobilis in 351etni delavec Janez Kamir sta nakladala v tretjem nadstropju tovarniškega poslopja prazne sode na električno dvigalnieo, ki je bila v poslednjem času popravljena. Poškodovana dvigalnica pa se je pri nakladanju nenadoma utrgala in je potegnila s seboj oba delavca. Zavora za slučaj nesreče je tudi odnehala in tako sta padla oba nesrečneža do pritličja, kjer sta ostala ležati v kupu lesenih dog in zrobljene dvigalnice. Korecki je bil na mestu mrtev. Kamir je dobil težko telesno poškodbo na hrbtu in desni nogi. Skoro v brezupnem stanju so ga odpeljal' v rešilnem vozu v splošno praško bolnišnico. Ubiti Korecki je delal v tovarni 18 let. Težko ranjeni delavec Kamir je tudi oženjen in je oce enega otroka Na mesto nesreče ie prišla takoj policijskega komisija. Nesreča bo predmet sodne preiskave.
Hčerke milijonarjev kot hazardne igralke. Ne\v-Yorška policija je te dni odkrila neko igralne luknjo, kjer so se igrale hazardne igre. Igralke so bile same mlade deklice in so sko>-o večinoma hčerke znanih milijonarjev. Nobena izmed njih ne presega starosti nad 17 let. Veliko izmed njih je pri vstopu policije v splošni zmešnjavi ubežalo, nekatere so poskakovale skozi okno. druge so ušle skozi skrita vratiča. Preiskava je dognala, da se je nesrečna igralna strast ugnezdila med šolskimi učenkami in hčerami mož, katerih premoženje se ceni na več milijonov. Zasledilo se je tudi. da eksistira več igralnih lukenj, kamor hodijo samo mlade dame, ki igrajo tam za visoke svote. Zahirana vzgoja in grozna malomarnost stari-šev glede svojih otrok je vzrok tega žalostnega slučaja.
Sest parnikov zgorelo in se potopilo, V neapeljsko pristanišče je priplulo šest ladij, ki so se vsled parafina vnele, zgorele in se potopile z vsem naloženim blagom vred.
Sleparski učitelj jezikov. Policija v Potsdamu je aretirala moža, ki se je izdajal za filozofije doktorja W. Meissnerja in ki ie nazna-nieval po časopisili. da hoče poučevati ang veščino, francoščino in ruščino. Ko si ie pridobil res dosti učencev in učenk, m Meissnei uc ničesar in je potratil ves čas samo z listanjem po knjigah. Slednjič se ie dognalo, da Meissner ni noben doktor, da ni zmožen nobenega izmed imenovanih jezikov in da je pravzaprav usnjar, kateremu pa njegov poklic očividno m ugajal. Doktor-usnjar se je predstavljal tudi V družbi pod svojim napačnim imenom in^ naslovom in je na podlagi tega navsezadnje še prosil za roko neke spoštovane rodbine v Pots-
Tragedija na kmečkem domu. Morda nihče tako ne priraste na kraj, kjer stanuje in dela kakor ravno kmetovalcc, ki je vsak kos svoje zenv.‘e sam obdeloyal in jo pripravil za svojo potrebo in po svoji želji. Ta nepremagljiva ljubezen kmetovalčeva do lastne zemlje tji lastne domačije je bila vzrok tragediji splosno čislane rodbine posestnika M. v majhni vasi v. bernskem kantonu na Švicarskem. ^Pose M., katerega premoženje so cenili njeg daj sedje na 80.000 do 100.000 frankov J« svoje posestvo nekemu posestniKi j- ^ okolice Ko pa je že PosestJJ se je, da bi si prevzela velika ž« m J > j. Zato je no-svoje posestvo zope Pri0d0° frankov odškodnine,
nudil svojemu kupčuj	^	^	^
ako mu P nosestva še vknjižena v zemliiš-kUniigT se mu ie posestvo vrnilo in zakonska M izmed katerih je bilo vsakemu že 60 let* bi lahko zopet živela mirno, kakor poprej. Podobno spremembo in zopetni nakup svoieg^ posestva je posestnik M. že enkrat napravil iri to približno pred štirimi leti. Gospa M., ki ie bila tudi nekoč duševno bolna, je imela po zopetni pridobitvi posestva predstavo, rda ni ve&
njeno in da nima več lastne zemlje. V preteklih dneh jo ie našel njen mož obešeno v čumnati. Odrezal je naglo vrv, ker je mislil, da je se živa Ko pa je sprevidel, da je res mrtva, si je prerezal z britvijo grlo. Po obupanih in mrtvih stariših je ostala 161etna hčerka, katere nagla osirotelost vzbuja v celi okolici srčno sočutje. Domačija zakonskih M. je bila postavljena po starodavnem načinu; okrog njega je '■\-sod najkrasnejši red. kar je bilo zname: ko rada sta zakonska na njem delala.
Zdrav spanec. Izvošček Sieberer je vozil te dni popolnoma pijan iz Maribora proti bent Lovrencu. Sieberer je na vozu zaspal. Na nekem klancu je začel voz s silo tako drdrati, da se je voz prevrnil in da je konj padel na tla. Izvošček je seveda priletel vsied sunka z voza, toda to ga ni prebudilo. Spal in smrčal je naprej, dokler ga ni našel neki posestnik, ki je
prišel po isti poti.	...	.
Slovensko-akad. društvo »Slovenija« je izvolilo na svojem drugem rednem in prvem izrednem občnem zboru sledeči odbor: predsednik: Goričan Alojz, pravnik; podpredsednik: Oražern Ivan, med.; tajnik: Bezlaj Mihael, pravnik; blagajnik: Rus Jožef, filozof, knjižničar; Luschutzky Karol, med.; gospodar: Trusnovič Rudolf, pravnik; arhivar: Birsa Josip fil.; namestnika: Gruntar Josip, pravnik; Šef man Dragotin, pravnik; pregledniki: Zalokar Vekoslav, med., Pestotnik Ivan, veterma-rec, Trtnik Albert, medicinec.
Llublfana.
žek! Posredovalnica N. S. Z. posluje brezplačno, ter so uradne ure vsako sredo in soboto od 5—8 ure zvečer in vsako nedeljo od 9—12 ure dopoldne v društveni pisarni »Narodni Dom«.
— Redna odborova seja N. S. Z. se vrši v sredo dne 18 t. m. ob 8. uri zvečer v društveni posvetovalnici. Radi važnosti dnevnega reda prosimo tov. odbornike, da se seje polnoštevilno udeleže. Tajništvo N. S. Z.
— Izkaz v mestni klavnici zaklane živine in vpeljanega mesa oziroma zaklane živine od 24. novembra do 1. decembra 1912: V klavnici se je zaklalo 70 volov, 3 biki, 7 krav. 370 prašičev, 85 telet, 25 koštrunov, 5 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 799 kg. Zaklane živine se je vpeljalo 9 prašičev, 21 telet, 4 kozliče.
— Klnematrograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda. Prav posebno ugaja senzacij, drama »Katastrofa«. Tudi vse druge slike 'so prve vrste. — Jutri sijajna drama »Večne priče« v treh delih (pri vseh predstavah.)
Drobiž z bojišča.
SRBSKA VOJSKA.
VOJNE GROZOTE.
V gornjem nadstropju druge sofijske vojaške bolnišnice se nahaja velika dvorana, v kateri leži 20 postelj. Polged na te vojake je skrajno žalosten. Niti eden izmed njih ne more pokazati kako zunanjo rano, za to pa so vsi otopeli in brezumni. V bitki pri Ljule Burgasu je padla med to četo turška granata in se razpočila s strašnim pokom. Čudež, da ni bil nihče ranjen. Vendar pa je bil zračni pritisk tako silen, da so padli vsi več metrov daleč in si tako silno pretresli živce, da so skoro popolnoma izgubili razum. Nekaterim se bo stanje mogoče zboljšalo, a zdravniki so skoro obunnli. Bolniki gledajo kakor blazni, so apatični napram vsaki stvari in zdajpazdai prično krohotati, Žalosten, strašen pogled. Kdor pride v to dvorano, ne more dolgo obstati, tako strašen pogled je na te nesrečneže.
Na*nove*ša telefonska in brzoiavna poročila.
— Konference na grabenški šoli. Janko Ne-pomuk Jeglič vporablja voditeljsko pisarno še vedno v svoje agitacijske namene. Pred volitvami v mestni šolski svet so se v tej pisarni izdelovali načrti proti naprednemu učiteljstvu in po končanih volitvah so pa tu skovali re-kurz proti izidu volitev. Ta rekurz sta podpisala Boštjan in Matevž J. Seveda sta ta dva le figuranta na rekurzu, ki mu je provzročitelj »poštenjak« Janko. Te dni so se pa klatili okolu grabenske pisarne Ravnikar in šišenski *-aY" flžar. Po našem mnenju nimajo ti tičj in Jeglič tudi nima pravice pisarno v izvenšolske namene vporabljati.	.
— Osebna vest. Gospod deželni solski nadzornik Fran Hubad je dobil naslov in značaj
dvornega svetnika.	.
— Rdeči križ balkanskih držav ima da nes sejo ob 6. zvečer na magistratu.
-— Predavanje g. dr. H. Tume o vojni na Balkanu, nje vzrokih in vspehih, ki ga je priredila v soboto zvečer splošna delavska zveza »Vzajemnost« v »Mestnem Domu«, je jako lepo vspela. Gospod govornik je občinstvu v zelo pregledni sliki podal in razjasnil razmerje in sedanji položaj na Balkanu z ozirom na teritorialne, gospodarske in kulturne pravice in zahteve balkanskih narodov. Obisk je bil sicei dober, vendar še premal. v kolikor je to zaslužilo izvrstno predavanje gospoda govornika.
— Kaj je prinesel Miklavž »Sokolu I.« Pri zadnji odborovi seji priglasilo se je k »Sokolu I.« 34 novih članov. Pač lepa miklavžev na za društvo. Bratski naš »na zdar!« novo-vstopivšim in novega članstva. Stopamo v jubilejno leto »Slovenskega Sokolstva« — geslo vsakega člana »Sokola I.« bodi: v letu 1913 mora število članstva narasti na 1000. Tisoč kako lepo število, 1000 članov, da mesečno 1000 K, letno 12.000 K, in v par letih smo pod streho. Tako bo najhitrejše in najčastnejše re šena usoda »Sokola I.« Na zdar!
— Opozarjamo na današnje predavanje prof. Ilešiča o Albancih in Slovanih. Naš da uašnji članek o Albaniji pojasnjuje to predavanje.
— »Komedija zmešnjav«. Jutri, v torek, (nepar) se vprizori prvič na slovenskem odru »Komedija zmešnjav«. Shakespearov večer — praznik umetnosti. V tej lahkotno zgrajeni drami ni šlo pesniku za globoke probleme niti za ostrejšo karakterizacijo — a bujno, kakor fantastične arabske se plete dejanje, slučaj pre metuje osebe samovoljno in jih vrtinči v pi sanih prizorih, da strmiš nad to drzno domišljijo, ki se v svoji objestosti ne meni za zakone verjetnosti in ne namerava drugega nego uro, dve vesele in zabavne igre v prvem, pravem pomenu besede. Mladi Shakespeare se je igral s staro snovjo in jo je pomladil za vse večne čase. Ljubka, dvotipna igra, ob kateri se otre se vseh misli na vsakdanjost, vseh skrbi za življenje; kisel obraz more delati pri nji samo pedant, ki ne more pustiti doma svojega raci-jonalistiškega kritizma in se voljno udati bledečim mamilom pesniške razigranosti ter r/ivati z očmi in ušesi barve in ritme, kakor Vživamo solnce, zarjo, vodo in zemljo. Režijo »Komedije zmešnjav« vodi vešči, moderni re-fcišer gospod Fišer, ki se bo s te strani prvikrat pokazal občinstvu. Oder bo predeljen v ti i odstavke, glavna zavesa se bo spuščala samo med dejanji; vse druge izpremembe se bodo vršile pri odprtem odru brez vseh predelav. Predstava bo torej zanimiva tudi iz tehničnega ozlaa: videli bomo shakespearski oder, prilagojen našim modernim zahtevam. Pred predstavo in med dejanji bo sviral orkester »Slov-venske Filharmonije«. V sredo kronska predstava Molnarjevega »Vraga«, ki šteje med naj-uspelejše vprizoritve letošnje sezone. Inten-danca se je odločila za to igro, da omogoči najširšim slojem seznaniti se s tem duhovitim
modernim delom.
— Društvena petindvajsetletnica. Meseca aprila 1913 praznuje »Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov v Ljubljani« svojo petindvajsetletnico.
Posredovalnico za delo in službe je te dni otvorila Narodna soc. Zveza v Ljubljani. Pro-siftio gg. delodajalce, da se v slučaju, ko rabijo zanesljivih delavcev, obračajo na N. S. Z., ki bode skrbela za to, da v vseh strokah nudi in zadovolji z dobrimi močmi! Slovensko delavstvo pa opozarjamo, da se v slučaju iskanja 'dela, zateka k svoji organizaciji N. S. Z, ki bode skrbel za članstvo, ako je slučajno brez posla, da mu pridobi trajen in dober zaslu-
»Kolnische Zeitung«, poluradni nemški vladni list, prinaša sledeči dopis vojnega ko-respondenta:
Najugodnejša prilika, da poda človek svojo sodbo o kaki armadi, je trenotek, ko se vojska vrača zmagovita ali premagana iz kake bitke. Jaz sem imel priliko, opazovati Srbe v Skoplju po bitki pri Kumanovu. Kot objektiven poročevalec moram konštatirati, da me je srbska armada silno iznenadila. V naravnost odličnem položaju, z vso opremo, ničesar ji ne manjka, kar je danes potrebno za moderno vojno. Reflektorji, poljski telefoni in brzojavi, vse funkcijonira vzorno. Sprednje čete so vedno v zvezi z vrhovnih poveljstvom. Po vhodu čet v mesto so bile takoj postavljene straže. Pehotne in kavalerijske patrulje so šetale po mestu, bolnišnice so bile takoj izčiščene. Kar mi je takoj padlo v oči. je izvanredno veliko število oficirjev. Interesanten je bil odhod divizije, ki je bila namenjena v Prilep. Naprej je šla pehota, bataljon za bataljonom, vojaki v^ opankah, s popolno vojno opremo, za ledjem satorska krila in orodje za kopanje. Za njimi so korakali tnitralješki oddelki, puške so nosili mali gorski konji. Nato gorski topovi, poljska artilerija, štab, pijonirji. sanitetni oddelki in bogat tren, vse v najboljšem redu. Tren je pri Srbih posebno bogat.
Razmerje med vojaki in oficirji je popolnoma demokratsko, četudi zelo strogo. Artilerija ima odlično priprego in dobre konje. Vsak polk ima tudi svojo poljsko bolnišnico.
Še nekaj je, kar moram posebno naglašati: diskrecija med poveljstvom in poedinci. Neki višji oficir mi je rekel v Skoplju: oni trije starci izvršujejo vse sami, mi ne vemo ničesar. Kralj Peter, Pašič in general Putnik sede skup no in se pogovarjajo cele ure. Pašič odpotuje nato v Belgrad. Putnik pa odide v svojo delovno. sobo, kjer razven višjih oficirjev nikogar ne sprejema in kmalu dobimo vest o kaki novi zmagi.
Delo in volja za delo sta prinesla zmago Srbiji, politika pa je privedla Turke v propast.
SLIKA IZ CETOVANJA KOMITAŠEV.
V zvezi z zavzetjem Novega Pazarja po srbski armadi se je zgodil sledeči zanimivi dogodek, ki priča o velikanski hrabrosti in hlad-nokrvnosti srbskih komitašev (četciš). Evo, kaj pripoveduje četaš:-
Bilo nas je 40 četašev z dvema strojnima puškama. Kar zapazimo pred Novim Pazarjem v naši neposredni bližini okolu 2000 Turkov. Takoj smo se spogledali in vprašali: Kaj hočemo? Mogli bi se le lahko nemoteno umakniti. Videč našo zadrego, stopi vojvoda Svetozar nenadoma pred nas in pravi: »Turki hočejo udreti v našo deželo, zapaliti vasi, poklati naše ljudi in se na to zopet umakniti. Sramota bi bila za nas, ako bi to pustili. Mi gremo v boj proti njim, četudi nas je samo 40. Končen obračun bo ž njimi napravila že naša redna vojska, naša dolžnost pa je, da ji gladimo pot!«
Spogledali smo se in vsi kakor bi se zmenili vzkliknili:
»Hvala ti vojvoda za tvojo pametno besedo!«
Vojvoda nadaljuje:
»Končano je! Vidite tam na oni višini ono pusto kočico. Turki so pregnali prebivalce in mi se moramo maščevati.«
Nato je izdal dve odredbi: Prva se je gla sila: Polovica naj gleda, da pride kolikor mogoče hitro z obema strojnima puškama v ono kočo in se tam zabarikadira. Druga odredba: Drugi oddelek naj prične bitko s Turki, nakar naj se umakne in spelje Turke do one koče.
Vodstvo prvega oddelka je prevzel vojvoda sam. vodstvo drugega je izročil meni. Priče sem torej s svojimi 20 tovariši bitko z 2000 Turki, torej eden proti 100. To zmore edino Bog in pravica našega naroda. Iznenadili smo Turke in pričeli z vso silo streljati. Sovražnik ni vedel, odkod prihajajo streli in zato je streljal tja v en dan. Ko nas je konečno zapazil in se nam začel približevati, smo se pričeli umikati proti imenovani koči, kakor nam je ukazal vojvoda. Turki so z velikanskim veseljem drveli za nami, v nadi, da nas bodo v koči žive podavnli. V trenotku, ko smo stopili v kočo, so jo že Turki obkolili od vseli strani.
Vojvoda je imenitno postiral v zid obe strojni puški in dal povelje. Puški sta zaropotali in kosili Turke kakor travo. V par minutah je ležalo okolu koče več sto Turkov mrtvih in ranjenih, ostali so v divjem neredu pobegnili, mi za njimi. Pobili smo vse, kar nam je prišlo pod roko. Niti polovica Turkov se ni rešila, dočim od nas ^0 četašev niti eden ni padel.
Naslednjega dne ie Novi Pazar padel. Zavzela ca ie naša redna armada z naskokom.
BOLGARSKO SOBRANJE.
Sofija, 15. decembra. Sezijo bolgarskega sobranja je otvoril ministrski predsednik Gešov ob navzočnosti zunanjega ministra s prečkanjem prestolnega govora. Prestolni govor izvaja: Vsemogočnemu se je dopadlo, priboriti našemu in naših zaveznikov orožju sijajne zmage, kakršnih nihče ni pričakoval. Naša dolžnost je,' da se zahvalimo naši armadi, našim oficirjem in vojakom za junaška dela, katera so si priborili s krvjo: Ves narod je izvršil svojo dolžnost napram domovini. Še pozni rodovi $e bodo s spoštovali jem spominjali naših junakov, ki so izvršili to plemenito delo z nenavadnim preziranjem smrti. Sovražnik je bil docela poteptan in prisiljen prositi za mir. Upamo, da bodo mirovna pogajanja prinesla nam in našim zaveznikom popoln uspeh. Prestolni govor je skupščina vzela z velikanskim odobravanjem na znanje. Koncem seje je Gešov prebral pismo ruskih progresivnih poslancev iz Petrograda, v katerem žele poslanci junaškim Jugoslovanom najboljše vspelie.
Sofija, 15. decembra. Ministrski svet je anuliral vse kupne jn prodajne pogodbe, ki so bile sklenjene v novoosvojenih deželah, da prepreči vsako izkoriščanje.
Sofija. 15. decembra. Povodom seje bolgar skega sobranja piše »Mir«: Položaj med našimi poslanci je silno bojevit. Pokazalo se je, da poslanci niso zadovoljni s tem, da se je bolgarska armada ustavila pred Čataldžo in ni zasedla tudi Carigrad. Izkazalo se je, da so naši poslanci za slučaj, ako bi se mirovna pogajanja razbila, pripravljeni dovoliti vse nove kredite, katere bi zahtevala armada, da skupno s svojimi zavezniki popolnoma stre sovražno silo.
DR D ANE V V PARIZU.
Pariz, 15, decembra. Ministrski predsednik Poincare je sprejel danes dr. Daneva v posebni avdijenci in je i njim dalje časa konferiral. Dr. Danev je na to obiskal še predsednika francoske zbornice Dechaneia in ruskega poslanika [zvolskega, nakar se je ob štirih popoldne odpeljal v London.
KONFERENCA DRLEGATOV BALKANSKE ZVEZE.
London, 15. decembra. »Reuter Bureau« poroča: Včeraj so se sestali delegati balkanske zveze na konferenci. Konferenca je trajala do polnoči. Razpravljalo se je o modusu preceden-di mirovnih pogajanj. Predsednik grške delegacije, ministrski predsednik Venizelos je kot najstarejšega člana med balkanskimi delegati predlagal predsednikom konference srbskega delegata Stojana Novakoviča. Predlog je bil sprejet pod pogojem, da bi se za slučaj, ako Turki ne bi pristali nanj, predsedniki vrstili po delegacijah. Z ozirom na turško izjavo, da Turčija ne bo pripustila grških delegatov na mirovna pogajanja, je bilo konstatirano, da imajo grški delegati pravico prisostvovati na konferenci, ker je to določeno tudi v premirju, kljub teinu, da Grška premirja ni hotela podpisati. Delegati so končno konstatirali, da vlada med njimi glede pogojev popolno soglasje.
GRŠKO-TURŠKI SPOPADI PRED DARDANELAMI.
Atene. 15. decembra. Admiral Kundurlotis brzojavlja: Torpedni rušilec »Sfendonl«, ki straži pred vhodom iz Dardanel, je zapazil včeraj zjutraj, da se bliža neki turški torpedni rušilec. »Sfendoni« se je posrečilo, približati se sovražni ladiji na tri tisoč metrov, na kar je skupno s križarko »Louchi« otvoril ogenj. Turki so odgovarjali s trdnjave, a ničesar zadeli. Tudi turška torpedovka je nekaj časa streljala, na kar se je umaknila v notranjost Dardanel.
Atene, 15. decembra. Mornariško ministrstvo poroča: Danes se je copet pojavila pred Dardanelami neka turška torpedovka, ki je pa takoj, kakor hitro je zapazila dva grška torpedna rušilca, pobegnila. Kmalu na to se je pojavila turška križarka »Mihidie«, ki je pričela streljati na grški torpedovki. Ko se je pred Dardanelami prikazalo nenadoma še 6 grških bojnih ladij, je turška križarka pobegnila.
Atene, 15. decembra. Vse dosedanje vesti, da bi bilo grško brodovje v kaki pomorski bitki s Turki premagano, so popolnoma izmišljene. Grško brodovje straži izhod iz Dardanel in pričakuje turškega brodovja, ki se pa noče spustiti z Grki v odprto bitko.
SRBSKI VOJNI PLEN.
Belgrad, 15. decembra. Srbi so v dosedanjih bojih zaplenili 308 topov, 210.000 pušk in
110 vagonov municlje.
VELIKE DEMONSTRACIJE V PLZNU.
Plzen, 15. decembra. Včeraj zvečer so se vršile tu velike balkanske manifestačne de-uioustraciie. katerih se ie udeležilo več tisoč
ljudi. Policija in žandarmerija nista mogla napraviti red. Na več krajih je prišlo s policijo do hudih spopadov. Konečno je moralo priti voja« štvo, ki je napravilo red. Več policajev in do monstrantov je bilo ranjenih. Sedem demon strantov je aretiranih,
VELIK KONFLIKT MED GRKI IN BULGAR1 V SOLUNU.
Solun. 15. decembra. Grške oblasti so včeraj odredile suspenzijo lista »Bulgaria« radi tendencijoznih protigrških člankov. Del bul-garske straže ni hotel izvesti te naredbe, nakar je došel oddelek grške žandarmerije. Takoj nato je prišel na lice mesta tudi bolgarski oddelek. Grki so zasedli ulico od tiskarne, kjer se tiska list do Otomanske banke. Bolgari so se jim na drugi trani ulice postavili z nasajenimi ijajoneti nasproti. Prišlo bi gotovo do hudega spopada, ako bi ne posegle vmes višje oblasti.
' Prebivalci so bili radi imenovanega incidusta silno vznemirjeni.
V DRAČU.
Belgrad. 15. decembra. V Draču so Srbi ustanovili srbski carinski urad.
t ALBERT CSAKY.
Budimpešta, 15. decembra. Bivši predsednik ogrske magnatske zbornice in bivši minister grof Csaky, je daiies zjutraj umrl.
PRED JANINO.
Atene. 15. decembra. Turška poročila o turških zmagah pri Janini so popolnoma izmišljena. Prišlo je le do neznatnih soopadov, v katerih so se pa Turki vedno umaknili.
JAPONSKI RDEČI KRIŽ V CARIGRADU.
Carigrad, 15. decembra. Semkaj je dospela ekspedicija japonskega Rdečega križa.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 15. decembra. Poslanska zbornica je včeraj sprejela predlogo o naboru konj v drugem in tretjem čitanju. V torek pride na vrsto tretja mobilizačna predloga. Češki narodni socialci in Masarykova skupina bodo ob-struirali predlogo tudi v plenumu.^ Odsek za državne nastavljence je rešil službeno prag-matiko v smislu gosposke zbornice. Proračunski odsek je nadaljeval razpravo o proračunu Slovenci so obstruirali. Dr. Dulibič je imel dolg obstrukcijski govor, ki je trajal več ur. Seja je trajala do jutra._____________
Zemljepisne in narodopisne znamenitosti.
Meje današnje Albanije je zelo težko določiti. Treba je namreč razlikovati Albanijo v geografskem in etnografskem oziru ter računati z raznimi zgodovinskimi, političnimi dejstvi, ki so tekom stoletij v marsikterem oziru uplivala na razvoj in obseg sedanje Albanije. Zlasti v novejšem času so se Albanci zelo razširili na račun slovanskega življa in to v političnem kakor v narodnostnem oziru. Mejo Albanije tvori danes Črna gora na severu m Preveza na jugu. Najvzhodnejša točka Albanije je gora Geristeri, jugovzhodno od Bitolja. Znamenitejše luke Albanije so San Giovani di Medna (pravzaprav luka za mesto Skader), dalje Drač, ki ima vse naravne lastnosti, ki tvorijo predpogoj dobrega pristana. V južni Albaniji j,e najprostornejša in najbolj utrjena luka Valona, ki je zavarovana po naravni legi s polotokom, ležečim pred pristanom; tej luki se sološno pripisuje največji pomen, ker ie prvič od narave izborno utrjena in drugič lezi najbližje Italiji, katera že dolgo s hrepenenjem opazuje razvoj tega izbornega pristana. Razdalja med Otrantoni (Italija) in Valono znaša
le 70 km.	.	.
Arbanase glede vere, običajev jezika, tradicij in drugih teritorijalnih, političnih in ekonomskih razlik delimo v dve plemeni, v Ghege
in Tosce.	.	...	,
Ghegi prebivajo v severni Albaniji. Krog Skaderskega jezera in segajo do reke Skumbi. Pleme Ghegi se deli v celo vrsto rodov (okrog 20), najznamenitejši med njimi so Miriditi. ki štejejo okrog 25.000 duš In veljajo za najbolj
divji rod albanski.
Tosci so mnogo bolj kulturni od Ghegov,
žive južno od reke Skumbi, zlasti v goratih krajih ter so ohranili mnogo barbarskih in fevdalnih običajev. Tudi Tosci se dele v vrsto rodov in rodbin, med katerimi vladcijo manjše antropološke in dialektične ^ razlike.
Turki so razdelili Albanijo v 3 vilajete in sicer v skaderski, kosovski in bltoljskl. Celo albansko ozemlje meri okrog 25.000 km2, je torej 2’ krat tako veliko kot Kranjska. V Albaniji prebiva okrog 1,300.000 Albancev; precej jih je razsejanih tudi v tujini, plasti v Črni gori, Carigradu in Grški. Število vseh Arbanasov znaša nekako 1,750.000 tisoč, torej jih je primeroma toliko kakor Slovencev. Zanimali bodo tnorda nekateri podatki o stevUu prebivalstva v vetjih a'bans n	•	^
šteje 35.000 prcbrvaleev^ Janlna ^.OOO, Ohr d iciinn Prizren na Bistrici 30.000, vatona SOOO Dibra 15.000, Drač 3000, Elbassan 8000.
Kar se tiče vere, pripadajo Arbanasi trem veroizpovedanjem. in sicer mohamedanskemu katoliškemu in grško-pravoslavnemu. Njihova prvotna vera je katoliška, grško-pravo-slavna se je začela širiti pod vplivom Srbov,
Bolgarov, Grkov in Bizantincev, V petnajstem
stoletju pa so Turki zajedno s politično oblastjo začeli usiljevati Albancem mohamedansko vero ki ie v kratkem času dobila številne pri-
s?aSe. Po statistiki, ki pa nl,po*l)M kpr \p turškega izvora, znaša število KatoUSKtn Albancev okrog 110.000, ostali so grško-pra-voslavni in po pretežni večini Mohamedand. Katoličani imajo 3 nadškofije in 3 š^of'Je’Jxj.
PTško-pravoslavm imajo več verskih središč, nalholle so v ten! oziru preskrbljeni Mohame-danei. ki Hm ie šla turška vlada prav tako na
roko, kot fe zatirala druga veroizpovedanja.
Šolstvu v Albaniji turška vlada ni posvečala posebne pozornosti. Zato so si pa zlasti katoliški duhovniki stekli precej zaslug za na-obrazbo svojih vernikov. Župniki in parohi so obenem učitelji svoje katoliške dece. Roditelji mohamedanskih otrok se pa zelo malo brigajo za šolanje svojega naraščaja in zato je baš v mohamedanskih delih Albanije število analfabetov ogromno. Avstrijska vlada podpira tudi nekoliko razvoj šolstva v Albaniji; zlasti deli štipendije nadarjenim albanskim dečkom, da morejo posečati srednje in visoke šole v Cis-laitaniji. Tudi Srbi in Bolgari so ustanovili veliko število šol v albanskem ozemlju in jih stalno podpirajo. Tudi Italija vzdržuje v Skadru trgovsko-tehnlčno šolo ter moško Iti žensko ljudsko šolo in otroški vrtec. Sploh pridobiva v Skadru italijanski jezik čimdalje več na veljavi in splošni vporabi. — Albanske narodne šole obstojajo v Gorici in Prizrenu.
Izkaz daril za „Rdee? križ balkanskih držav44.
Davorin Lesjak, učitelj, Ruše, Štajersko poslal nabrane 93-10 K. dr. K. Zakrajšek iz Škofje Loke poslal nabrano 25 K, dr. Franjo Šalamun, Sv. Lenart (nabrala Lojika Šalamun v veseli lovski družbi) 10-36 K, A. Primožič, Žiri, nabral 63-30 K, upravništvo »Slovenskega Naroda 320-21 K, učenke 7. in 8. razreda Mekinjskega zavoda v Kamniku 7-30 K. Dra fan Oabron, Slovenji Gradec poslal nabrano med Slovenci v Slov. Gradcu in okolici 75-16 K, Josip Kostanjček, trg. poslovodja, Letuš 20 K, Franc Fakse. Novo mesto nabral v gostilni 6:20 K, Mihelič Panc, Ribnica 1 K, Jer, Gori-čavas 1 K. Hren, ri lipi 40 v, Pakiž Emil, Ribnica 2 K. Šutej, Jelendol 10 K, M. Debelak, Ribnica 1 K, Pelc Ant., Ribnica 2 K, Češarek Franc, Ribnica 2 K, Utopljenka 1 K, Klun, Dol. vas 5 K. Ilc Franc, Gorenja vas 1 K, Košmerl Jož., Gorenja vas 1 K, Petek Jož., Ribnica 1 K,
J os. Vcrdic, Ribnica 1 K. notarska pisarna iz poravnav U 420/12, U 449/12 50 K, Poldeki na kegljišču pri Novem svetu 10 K, neimenovanec 2 K, gdč. Richtarjeva 1 K, gdč. Neimenovanka 2 K. T Kristan, Orehek, pošta Prestranek 10 K, neimenovanec 3 K, Slomškova ulica 4 12 K, Br. Hlavka, Ljubljana 140 K, Frank Sakser, New York poslal v Ameriki nabrano 150 K, dr. I. Ažman, odvet. kand., Ljubljana za izgubljeno stavo 10 K, Albina Rupnik, lg-Stu-denec nabrala 30 K, Feliks Robič, Lembah poslal nabrano 124-70 K, dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju 25 K, slovensko pevsko dru--štvo »Podbreška Lira« v Podbrezjah iz neke veselice čisti donesek 45-24 K. Alojzij Pavlin, veletržec v Podbrezjah 4:76 K, Dunajski slovenski tehniki 13-05 K, Dragotin Hribar, tovarnar v Ljubljani 50 K, dr. Ljudevit Stiber, odvetnik v Brežicah nabral pri lovski družbi V Cerkljah 16 K, I. Mušič, gostilničar v Senožečah nabral 6 K, krajevni nabiralni odbor v Dovju 129-60 K, dr. Josip Furlan — dr. Fran Novak iz neke kazenske poravnave 50 K, uredništvo »Slovenskega Naroda« 80 K, Matko Štucin, Pod Rožnikom 39 5-10 K, upravništvo >Slovenkega Naroda« 159 K, neimenovani Kočevski Slovenec nabral in izročil 40 K, upravništvo »Ilustrovanega Tednika« iz Brežic 20 K, Fran Premru, Št. Vid pri Vipavi 5-70 K. posojilnica v Ribnici, r. z. z om. zavezo 100 K, Frank Sakser, New York poslal v Ameriki nabrano 250 K, iz kazenske poravnave Oroslav Verčič — Avgust Škof, izročil dr. Saboty 5 K, upravništvo »Slovenskega Naroda« 109-80 K, Leni Steblovnik. Rečica na Paki, Štajersko poslala nabrano 54:10 K, Peter Kunc, Dole nabral: Peter Kunc 1 K, Lovro Bogataj 1 K, Ivan Peljhon 1 K, Mat. Kobal 80 vin., J. Ohrin 20 v. Skupaj 41.592 K. 09 v. _____________________
Odgovorni t. -.ik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Mali oglasi.
Meblovana soba s posebnim vhodom se ceno odda. Vpraša se Emonska cesta št. 2.
Ugodna prilika! Pristne perzijske preproge, vseh velikosti, primerne kot božično ali novoletno darilo so po jako nizkih cenah na prodaj pri špedicijski in komisijski del. družbi »Balkan« v Ljubljani, Dunajska cesta 33. (Telefon št. 100.)
99
9?
Kupujte „X>a,ii44.
Dan“
Dan“
Dan“
„Dan“
„Dan“
Dan“
V
Dan“ Dan“ „Dan“
99
99
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1*70.
je razširjen v najširših ljud skih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
DAN
66
K 4-50 K 1-60
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	. . .
Pol leta	...	K	9-—	En mesec	. . ,
V upravništvu prejeman na mesec K 1-20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5-—
Pol leta	...	K	10-—	En mesec	...	K	l-7g
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA‘\
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 6. dec. do 13. dec.
Sirite „Dan“ med ljudstvom. 'Ifisa j
			od	do
1 kg govejega mesa 1. vrste	•	• • •	1-80	2-—
1 . . .11.			1 60	1-80
1 . . III. .		• • •	1 50	1-70
1 „ telečjega mesa . . .		• • .	1-80	2--
1 , prašičjega mesa (svežega)		. , ,	2-	2-20
» » » (prekajenega) » ,			2-20	2-40
1 „ koštrunovega mesa . ,			1-40	1-50
1 . masla		•		2-60	2-80
1 . masla surovega . . .			2-40	2-80
1 . masti prašičje . . .			2-10	2-16
1 , slanine (Špeha) sveže .	•		1-92	2" —
1 , slanine prekajene . .		• •	2 —	2'20
1 , sala 		•		1-92	2-
1 , čajnega masla . . ,	*	• * *	3-50	3.80
1 , margarinskega masla			2-20	—•—
1 jajce 				—•10	-12
1 liter mleka		•		-•20	—•22
1 . posnetega . .		• . *	—•08	— 10
1 . smetane sladke. . .	#	»	—•—	— •—
1 » . kisle . . .			•90	110
1 kg niedu 				1-40	1-60
1 piščanec				1-20	1-60
1 golob			.	—•40	-•50
1 raca		•		1-80	2-20
1 gos					6--
1 puran							*	
100 kg pšenične moke št. 0			35-80		•	
J00 . . „ 1	#	• • *	35-40		•	
00 . . „ „ 2	9	• • •	34-80		■	
100 . . . . 3	•	• * •	3410		•	
100 . . „ 4	•		33 20		■	
100 . . . . 5			32-		•	
100 . . . . 6	#		31-—	
100 . . . . 7	.	.	28--		•	
100	8	#		19 60		■	
100 , koruzne moke . . .			26-—	_•	
100 , ajdove moke I. vrste	•		49-—		*	
100 . . H. ,		, ' '	47-—		•.—
100 „ ržene moke . . .				‘-L*		*	
1 1 fižola				-•28	— •40
1 „ gr aha	 1 „ leče 				—	— 40
			—■40	—••18
1 „ kaše ......			-•28	—■30
1 „ ričeta	 100 kg pšenice				-•26	-•28
		4 %	23-	24--
100 ,. rži				22 —	22-50
100 „ ječmena				20 —	21--
100 „ ovsa 				23--	2450
100 „ ajde				23-	24-—
100 „ prosa belega . , .			—-j.	—-—
100 „ navadnega , .			20-	22-—
100 „ koruze		,	• • •	20-50	22 —
100 „ krompirja ....			6 —	650
100 „ činkvantlna , . . .	•	• ,	26-—	—■—
100 „ sena 				7-50	8-
100 „ slame . - . . . .			5-	6--
100 „ stelje		*	. ,	:•!•—	4 —
100 „ detelje		•	• .	8--	850
Cena trdemu lesu za m3 . .			9-50	12-—
Cena mehkemu lesu za in3 .		• ,	8-—	9 —
Prašiči na klavnici . . . .	•	• » ,	1-08	1'50
Cene v kronah
Vabila Letake
Plakate as
Poročne karte Mrliške liste
Račune
Letne zaključke Hranilniške knjižice Cenike
Razglednice Koledarje i. t. d.
%r
priporoča
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani, r. z. z o. z
L
Vabilo
na pet! občni zbor
»Slovenske Šolske Matice"
ki se vrši
v soboto, dne 28. decembra 1912, ob 3. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Pozdrav predsednika.
2. Predavanje g. prof. dr. K. Ozval-da: »Pedagoško in psihološko izobraževanje bodočih učiteljev.«
3. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju.
4. Poročilo blagajnikovo o denarni upravi.
5. Pregled in odobrenje letnih računov o društvenem gospodarstvu.
6. Določitev nagrad za knjižna dela za bodočo upravno dobo.
7. Proračun za prihodnja tri leta.
8. Volitev: a) predsednika in osmih odbornikov; b) treh odborniških namestnikov; c) treh računskih presojevalcev.
9. Nasveti posameznih članov, ki so se vsaj tri tedne poprej naznanili odboru ter jih je ta odobril in postavil na dnevni red.
Zvečer istega dne bo učiteljski sestanek v prostoru, ki se določi pozneje.
Po 1 stopa odbor zopet pred društ'- . i e, da jim poda verno sliko o s- delovanju v*'četrti triletni upravni duoi in da sprejme od njih navodila za bodočo dobo. Zato vabi odbor vse dru-štvenike. da se v obilnem številu udeleže občnega zbora.
V Ljubljani, dne L decembra 1912.
Odbor »Slovenske Šolske Matice«.
H. Schreiner.
predsednik.
Dr. Ljud. Pivko.
tajnik.
I Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Glavno zastopstvo dunajske družbe
za gradbo ceDlralne ventilacijske kurjave s svežim zrakom
v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 31
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kur ave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd.
A..
glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko.
Brzofavla.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po
7*2 v liter za družine na dom postavljeno itd.
CS
I IWBC>
L_
03
.S
’o
O
ST!
>00
a
-o
o
co
o
o*
.LikerV.sdicInal iTTra itfavilVih
h
*
I
tovroSabon.-t,5išKa
pri Ijvjljani
o
f/9
CD
«3
ry>
o
o
2L
mm m
CD
H»
O?
CD
““S
**• » «
m
se slavnemu občinstvu priporoča kot edino društvo te vrste na Kranjskem. Društvo ima namen izplačati velike podpore in velike posmrtnine svojim rednim članom. Čimveč je članov, temvečji znesek izplača društvo v vsakem smrtnem slučaju. Te vrste društva so pokazala na Dunaju, Pragi, Gradcu in v drugih avstrijskih mestih, da so najboljša humanitarna podporna društva, katera na podlagi vzajemnosti ža male prispevke članov, izplačujejo velike posmrtnine. Prospekte in
natančna pojasnila daie brezplačno
društvena pisarna v Ljubljani, Mestni trg štev. 13, L nadstropje.
!! Sijajna zmaga !!
v damskih raglanih.
Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 em dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K.
Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek.
„Angleško skladišče oblek“
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. ,
. .. ri vV*'
■J
Zimsko perilo
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenke, rokavice, gamaše, kožuho-vinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete xa gospode
priporoča
modna trgovina za gospode s
P® Magdič, Ljubljana
=-----=	nasproti glavne pošte. =====