Tečaj LX i in Izhajajo v&ak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 60 vin pošti prejemane pa za celo leto 7 kron pol leta 3 krone 50 za četrt leta 1 krona 80 vin. — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., ža dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se po&iljajo uredništvu „Novic". Ig ubijani 8. avgusta 1902. JMk» ## Politični oddelek • i xib - d* sfc< dh* xfc< XfclAd:* • )*Sb >-Ay ^ ^ * /rC1 A-- ^ J,- V^ Po deželnih zborih. soboto so zaključili svoje zasedanje tudi oni deželni zbori, ki so zborovali najdlje, namreč dalma- tinski, koroški in češki. Sedaj so tudi ti zastopi nastopili parlamentarne počitnice. delovanje ali nedelovanje Ako se ozremo na raznih deželnih zborov, imamo pred seboj še dokaj zanimivo sliko političnih odnošajev v posameznih kronovinah, v kateri sliki se vidijo zlasti tudi gospodarske in politične razmere dotičnih dežel. Najzanimivejši so bili deželni zbori kranjski, dalmatinski in tirolski. Kranjski deželni zbor imel samo dve seji, potem pa je bil vsled obstrukcije katoliških poslancev razgnan na neizmerno škodo vse dežele in zlasti prebivalstva kmetskega stanu. Katoliški poslanci so s pravo frivolnostjo onemogočili delovanje deželnega zbora, dasi niso imeli v to nobenega vzroka. dalmatinskem deželnem zboru taka nasprotja, da načrt še na razpravo ni prišel v zbornici. Vlada je bila prisiljena, odgoditi zasedanje in nadaljuje sedaj pogajanja s prizadetima strankama. koroškem deželnem zboru je nemška večina sprejela predlogo o volilni preosnovi, ki je v očitno škodo Slovencem. Podobno nasilje so hoteli izvršiti nemški naci-jonalci v štajerskem deželnem zboru. Slovenskih po- slancev ni bilo niti tej važni razpravi in je prava sreča, da se je vzlic temu preprečila nakana nemških poslancev. Češki deželni zbor je posvetil svoje delovanje večinoma gospodarskim potrebam dežele. Čehi ko Nemci so se izogibali vsemu, kar bi zamoglo zanesti v zbornico nesoglasje in ovirati delo. Češki deželni zbor je bil samo odgoden, vse delo se je vršilo veči- noma v odsekih m pride še jeseni pravemu deželnozborskemu zasedanju, ki prične baje že sep tembra meseca. Uspešno v narodno • gospodarskem pogledu so delovali tudi deželni strijski in bukovinski zbori goriški, solnograški, av Dokaj zanimivo je bilo zborovanje v istrskem letos prav deželnem zboru. Tu je bilo opaziti, da je začela vleči krepko grmelo in treskalo. Novi namestnik je imel v Istri vender le neka druga sapa, katera ne bije hude ure. Pravaški poslanci so mu čitali ostre levite, tako brezobzirno v obraz Slovanom, kakor se je to češ, da hoče Dalmacijo ponemčiti. Poslanci Biankini, godilo v prejšnjih letih. Seveda so Italijani in njih Trumbič in Čingrija so se zlasti odločno postavljali poslušna klika na galeriji tudi letos izvajali nasilja na stališče hrvatskega državnega prava. Sprejet je proti Slovanom in jih sramotili, a za jedno stopinjo se bil načrt postave, ki zabranjuje sprejemanje onih je ta vročina že ohladila. Slovanski poslanci so namreč otrok v šole, ki niso zmožni učnega jezika. S tem se smeli vsaj govoriti v svojem jeziku, ne da bi jih bila izdatno zajezi potujčevanje hrvatskih otrok. Tudi je italijanska sodrga na tem surovo ovirala. Tudi verifikacije slovenskih poslancev niso bile nizacije in obveljala je adresa, s katero se zahteva podvržene oni samovolji Italijanov, kakor pred šestimi bil sprejet načrt dr. Čingrije glede gospodarske orga združenje Dalmacije s Hrvatsko. leti, čeravno so izvolitev namestnika deželnega gla- Tirolski deželni zbor je imel mej vsemi najvaž- varja dr. Stangerja, ki je bil izvoljen z dvetret- nejšo debato. V ustavnem odseku je bil sprejet načrt jinsko večino glasov, pustili nepotrjeno. Glavar o deželni avtonomiji Trentina, a nastala so potem Campitelli je imel tudi letos svoje muhe in s* je 0 Stran 312. Letnik LX zlasti nasproti vladi čutil zopet absolutnega gospo- pri občinski upravi velikansko poneverjenje Izkazalo se je, da darja v deželnem zboru, tako da je vladni zastopnik v zbornici igral jako čudno vlogo a v splošnem se sme reči, da so se razmere v tem zastopu izdatno premenile Ali sta iz občinske blagajne izginila dva milijona, šest milijonov pa so izdali brez dovoljenja občinskega zastopa. Glavne knjige so ponarejali celo vrsto let. Vlada je župana in vse uradnike suspendirala; proti županu in 14 uradnikom se je začela ka- se je to zgodilo vsled migljaja od ženska preiskava. Podobnih če prav ne ravno tako velikanskih zgorej ali zato, ker je stranka dr. Gambinija biv- slučajev se je zgodilo na Ogrskem že vse polno Bolgarska. Na dan 10. t. m. je sklican v Sofijo šega poslanca v Kopru, nasproti razsajačem dobila močno zaslombo v prebivalstvu. Vender ostane v tem zastopu še mnogo, mnogo dela v nrilog pravič- revolucijat fie se ne izVrše takoj potrebne retorme. L ozirom nosti, predno bode mogla dunajska vlada s pomir- na to je naravno, da se obrača občna pozornost na ta shod. zbor macedonskega odbora. Ta odbor je šele pred kratkim izdal dve izjavi, v katerih naznanja, da se začne v Macedoniji revolucija, če se ne izvrše takoj potrebne reforme jenjem gledati v Istro. Jeden naj plodovi tej ših zborov pa je bil goriški. m zmernejših deželnih Gotovo pa Se ni, da se bo shod vršil, kajti turška vlada je protestirala pri bolgarski vladi proti temu shodu in je zahtevala, naj ga vlada prepove Nemčija. Nemški cesar se mudi sedaj na Ruskem. obče je vlada z ozirom letošnjega zasedanja Pri Revalu se vrše veliki pomorski manevri in sta se pri ti deželnih zborov lahko zadovoljna, kajti dogodbe v deželnem zboru nimajo za celokupno državo prav priliki sešla ruski car in nemški cesar. Baltiški Nemci so nobenega pomena. Izid deželnozborskega zasedanja porabili to priliko za pangermanske demonstracije. Nemški in ruski listi so jedini v tem, da ta sestanek nima političnega pomena. Močno pa se je opazila ledena hladnost da sovražnost, priča, da so se politična in narodna nasprotja vsaj v s katero je tem povodom pisalo rusko časopisje o Nemčiji. toliko ublažila, da niso provzročila katastrof, in na tem je vladi še največ. Anglija. Kronanje kralja se bo vršilo dne 10. t. m. Ceremoniel, določen za to slavnost, se je znatno skrajšal in sicer iz ozira na kraljevo bolezen Politični pregled. Notranji položaj. zaključevanjem deželnih zborov so nastale parlamentarne in politične počitnice. Toda ministrski predsednik Körber se nikakor ne more oddahniti, kakor j^wf^^jft^ ^ ^ ^^ ^ ^r - ^ ^ ^ £ mu ne bi rad, ker ima dve veliki skrbi, Prva skrb je nagodba. Poroča se redno vsak teden, da sta se dunajska in ogrska vlada druga drugi približali, a spora- dasta mirovati. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug. Pri obrtnem shodu, kateri se je vršil dne de zumljenje še vedno m doseženo, da, ministrski predsednik se cembra 1901 v „Mestnem domu u se je po nasvetu celo pripravlja na pot v Kanoso, obiskati hoče namreč ogr- poročevalca o organizaciji obrtnikov na Kranjskem skega ministrskega predsednika Szella na njegovem posestvu storil sklep, da se naj ustanovi deželna zveza kranj v Ratotu. Tega pač ni nihče pričakoval in zato se ni čuditi, skih obrtnih zadrug s sedežem v Ljubljani, ter se je da je mnogo ljudi, ki sklepajo iz Körberjevega potovanja v Ratot, da se dunajska vlada pripravlja na kapitulacijo. Prav tako velika, kakor je skrb, kako doseči z ogrsko vlado spo-razumljenje glede nagodbe, je tudi skrb, kako zagotoviti, da bo parlament mogel razpravljati in sklepati o nagodbi, glede katere se zjedinita obe vladi. V tem oziru ima vlada kaj težavno nalogo. Čehi so bili že neštevilnokrat izrekli, da ne za pripuste razprave o nagoibi, dokler ne dobe zadoščenja razveljavljenje jezikovnih naredb. Vsled tega mora vlada prej volil odsek 8 članov, večinoma iz zadružnih načelnikov, da sestavi pravila in jih predloži vladi v potrdilo ter skliče ustanovni shod. Pravila, katera je odbor že izročil vladi v potrdilo, so jako dobro sestavljena in je pričakovati, da bodo skoraj potrjena. Namen zveze je, podpirati zvezi pripadajoče zadruge glede izpolnjevanja njih zakonitih pridobiti Čehe, da ne bodo nagodbe obstruirali, predno pride nalog, pospeševati- obrtno izobrazbo učencev, kakor nagodba v parlament, a dovoliti dovole, zakaj • • jim more če bi Nemci nagodbo obstruirali, bi bilo to, kar Nemci prav tako, kakor če bi jo obstruirali Čehi. Z ozirom na to se pripravljajo že dlje časa nove spravne konference. Te dni je Körber konferiral z nemškimi in češkimi voditelji glede tistih tudi nadaljno izobrazbo pomočnikov in samostojnih obrtnikov, izdajati obrten časopis in pospeševati obrtni, zlasti strokovni pouk in posredovanje dela, prenočevanje potujočih pomočnikov, pospeševati eko- točk, ki naj se pri spravnih konferencah razpravljajo, a kakor nomično nabavo surovin in prodajo obrtnih izdelkov, vse kaže, ni ničesar opravil. Galicija. Štrajk poljedelskih delavcev kmetov v Galiciji je sicer v nekaterih občinah že in malih ponehal, zato pa je nastal v drugih občinah in je položaj prav tako kakor tudi napravo in naredbo za preskrbitev cenega kredita, ter da se urede razmere glede plačevanja naročnikov; ustanoviti bolniško, starostno in invalidi- nevaren, kakor je bil prej Če tudi se vsled koncentrovanja tetno blagajno, pospeševati, da se izvede zadružna, vojaštva De primerjajo več izgredi večjega obsega. Poljski zlasti strokovna zadružna organizacija na Kranjskem šlahčiči so poslali k ministrskemu predsedniku Körberju depu- ter izrekati mnenje v obrtnih vprašanjih stavljenih taci j o, zahtevala, naj se razglasi v Galiciji izjemno bo stanje in naj vojaštvo opravlja kmetijska dela, dokler ne štrajk končan, a Körber je to odklonil. Poljaki so radi tega silno nezadovoljni s Körberjem Ogrska. strahovita korupcij po obrtnih oblastih, ali trgovskih in obrtnih zbor nicah. Zvezin član postane lahko vsaka obrtna za- druga, če sklene pristop zadružni občni zbor. Zveza Zopet se je primeril slučaj, ki priča, kako se konstituira, kakor hitro bodo pravila potrjena, ker vlada Ogrskem. V Subotici so zasledili so že štiri obrtne zadruge sklenile pristopiti k zvezi, Stran 313. oziroma se vpisale v imenik udov. Za pospeševatelje pismeno naznaniti in poravnati zaostali letni prispevek, zveze je smatrati take osebe, katere so zvezi naklonile Tako izstopivša zadruga lahko vsak čas zopet vstopi ali enkratni znesek 50 kron ali vsakoletni znesek v zvezo. kron, zadnje, dokler ta znesek prispevajo. Pospeševa-telji se smejo udeležiti zveznega zbora kot poslušalci drugače pa nimajo napram zvezi nobenih pravic in dolžnostij. Osebe, katere si za zvezo ali za obrt pridobe posebne zasluge, se v zveznem zboru lahko imenuje za častne člane. Zvezni zbor je sestavljen iz zastopnikov vseh zadrug, ki pripadajo zvezi. Vsaka zvezna zadruga ima pravico, za vsakih 20 glasovalno pravico ima-jočih svojih udov poslati enega zastopnika v zvezni zbir. Od dotičnih zadružnih zborov izvoljene zastopnike je najdalje v 3 dneh po izvršeni volitvi naznaniti zveznemu načelstvu. Glasovalno pravico drugemu prepustiti ni dovoljeno. Zastopniki se morajo pri zveznem zboru izkazati z legitimacijami, katere jim izda njih zadruga. Udje zveznih zadrug se zveznega zbora lahko udeleže kot poslušalci. Zvezni zbor je sklepčen, če je navzoč najmanj peti del zastopnikov zveznih zadrug. Kadar bi pa zvezni zbor vsled tega obstojal iz manj nego 20 zastopnikov, je za sklepčnost potrebna navzočnost zadnje imenovanega najmanjšega števila. Če bi pa bil v tem slučaju zaradi premajhne udeležbe nesklepčen, je prihodnji najmanj štiri tedne pozneje z istim dnevnim redom sklicani zbor poklican, brez ozira na število navzočih zastopnikov veljavno sklepati. Zvezni odbor sestoji iz 12 udov, katere izvoli zvezni zbor iz zastopnikov zadrug za dobo enega leta. Razen tega izvoli se v odbor 6 namestnikov, ki stopijo na mesto odbornikov, kateri so vsled smrti ali trajne ovire zadržani izpolnjevati svoje dolžnosti. Šest odbornikov in trije namestniki morajo stanovati v mestu Ljubljani ali v njeni okolici. Uvažujš to določbo, se mora zvezni zbor pri volitvi odbornikov in namestnikov na to ozirati, da je čim največ zadrug zastopanih. Posamezno zadrugo ne sme v odboru, z namestniki vred, zastopati več nego dve osebi. Zvezni odbor voli izmed sebe načelnika, njegovega namestnika, tajnika in blagajnika za dobo enega leta. Zadrugo se sme izključiti zaradi neplačevanja prispevka z navadno večino glasov zveznega zbora, iz drugih razlogov pa le z dvotretjinsko večino glasov. Izključiti se sme tudi, če se zvezna zadruga brani, izpolnjevati predpise pravil, ali od zveznega zbora praviloma sprejete sklepe, vkljub temu, da jo je zvezni odbor v primernih presledkih dvakrat opominjal. Iz namena zveze je razvidno, da ima jako obširen in hvalevreden delokrog, zlasti bode imela zveza hvaležen posel, če si ji bode posrečilo obrtnike in pa obrtne zadruge na Kranjskem organizirati, Obrtnih zadrug na Kranjskem približno 40, toda malo katera se poslužuje svojih pravic in dolžnosti. Jako pomanjkljivo pri obrtnih zadrugah je knjigovodstvo; po dve zadrugi ne vodita knjige jödnako, zapisniki članov in pripadnikov se vodijo tako različno, in uporabljanje raznih tiskovin, pravilnih pobotnic za vplačevanje sprejemnine itd. je osobito težko dobiti, torej če stori zveza to, da vpelje zadrugam jednako knjigovodstvo in priskrbi drugod potrebne tiskovine, bo že storila jako važen in hvalevreden korak. % Kar se pa tiče pospeševanja obrtne izobrazbe vajencev, pomočnikov in obrtnikov, zlasti v strokovnem pouku, bo imela zveza jako težaven posel. skrbeti za to, da bi zadruge Predvsem bi bilo s pomočjo državne in deželne subvencije ustanavljale zadružne strokovne šole, katere bi pa morale biti za vsako obrt posebej, in v katerih take predmete, kateri se temeljito po-dotičnemu obrtu učevalo spadajo. Sedanje obrtno-nadaljevalne šole za obrtne vajence so za posamezne obrti jako pomanjkljive in to radi tega, ker se vajenci vseh obrtov uče jednake predmete, kar posamezni celo nikdar ne rabijo. Nasprotno bi se pa vajenci v zadružnih strokovnih šolah taktično učili tega, kar neobhodno potrebujejo za svoj poklic, in kar jim sedaj pri istem primanjkuje, to temeljite strokovne izobrazbe. (Konec prih.) Volitev teh funkcijonarjev se izvrši za vsakega posebej z glasovnicami. odborovim sejam se vabi pismeno in morajo odborniki najkasneje 48 ur pred sejo dobiti v roke pismena vabila. Za pokritje potrebnih izdatkov določi zvezni zbor letni prispevek, ki ga morajo zvezi pripadajoče zadruge plačevati in ki se ravna po številu njih udov. dveh mesecev Ta prispevek se mora v teku prvih Kako določimo najbolje 9 kaj primanjkuje našemu polju? Kdor je vajen, misliti po šablonah, temu se zdi opravilnega leta franko poslati načelstvu zveze. Vsako da ni prav nič težavnega določiti, koliko in katerih zadrugo, katera v teku tega časa vkljub opominu ne gnojil potrebuje kaka zemlja, da bo rodovitna, češ, v vplača prispevka, se sme iz zveze sključiti Novo prvi vrsti pride v poštev plug in motika, potem pa so dušik vstopivše zadruge morajo za tekoče leto plačati ves štirje glavni kvadri rastlinske stavbe, ki letni prispevek. Iz zveze iztopi vsaka zvezna zadruga fosfor, kalij in vapno. Ako damo svojo prst kemično kadar hoče, vender se mora zveznemu odboru izstop preskusiti v preskuševališče, potem se zamore baje NOVICE popolnoma za gotovo povedati, je li potrebuje zemlja kojem damo zemlji isto množino kalija in dušika, kot gnojitve s kalijem, vapnom in fosforno kislino in v v prvem slučaju, zraven pa še količino fosforne ki koliki množini Toda kdor tako misli, ta pripisuje sline in potem primerjamo pridelka obeh kosov mej kmetijskemu (agrikulturnemu) kemiku več umetnosti, nego jo v resnici premore. Kadar namreč presojamo rodovitnost kake zemlje, ni toliko seboj. Ako ležeče na tem je-li v enem ha 100 kil redilnih snovij več ali manj, dobimo s pomočjo fosfornokislega gnojila mnogo obilnejšo žetev, potem iz tega lahko sklepamo, da to ampak glavna stvar je, da je na razpolago dovolj fosforne kisline. velja tudi za prosto polje, ki torej pogreša redilnih snovij rastlinam, ki bodo tamkaj rastle prihodnje leto. množini redilnih snovij, ki se nahajajo v enem ha njive, napravimo lahko naslednji račun: m 3 J) gline . . peščine . tehta 1350 kg n 1550 » En ha ima 100 000 kvadratnih metrov površine in bi imel v globini enega metra 10.000 m3, j- 13'/ 2 do 15 milijonov prsti. Ce pa pomislimo, da jemlje rastlina svoj živež samo iz prsti do i 3 metra globoko, tedaj bi imele na enem ha na razpolago še vedno 4l/2 jonov do mili- zemlje. Ako bi pokazala kemična analiza ali razkroj, da ima ta prst recimo fosforne kisline o od 100, bi bila na celem ha vender te snovi samo v ogromna množina 4500 do 5000 kg. Ta sklep v obče tudi velja, samo z nekimi pridržki. Vender je rastni poskus še najzanesljivejše sredstvo za določitev, katere ali katerih redilnih snovij je v zemlji najmanj. Ker nam vprašanje o kaliju in vapnu kemična analiza popolnoma določno reši, zato gre pri rastnih poskusih večinoma za določitev potrebščine fosforne kisline in dušika. Ravno to vprašanje pa reši lahko tudi kmetovalec z natančnim gnojilnim poskusom na polji. Najbolj prav pa imajo mej gospodarji ki bi radi imeli jasnost glede potrebščin svojega polja, oni, ki se poleg rast nega poskusa poslužijo še kemičnega razkroja. v Popolnoma ubožana zemlja, ki bi imela samo 50 od sto dotične redilne snovi, ima potemtakem vedno 450 do 500 kg fosforne kisline, kalija in podobnega. Ako v taki zemlji gnojenje s 4repelj polje Valarje za jeklene plošče vine (Stahlblech-Feldwalzen), robati in gladki. Pluge z 1, 2, 3 in 4 lemeže Slamoreznioe s patentovanim valjčnim tečajem z obročasto pripravo za mazanje Stiskalnice za zeleno krmo; patentovane sušilnice za sadje in sočivje. Vsakovrstne stiskalnice in mlini za grozdje in sadje stroje za roblanje. Samodelujoče patentovane brizgalnice za trsje in zelenjad. „Syphonia". Sejalnl stroji „Agricola" in stroji za košenje trave, detelje in žita z verižno pripravo, nadalje premične štedilne peči, peči za parjenje krme; stroje za obračanje in sušenje mrve, mešane krme in žita itd. itd. Vse navedeno orodje izdeluje in razpošilja po najnovejši odlikovani sestavi c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužine na par na Dunaji, II/*, Tafoorstrasse 7i Obširne cenike Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah V i u ■ m m m m mm m m m m m m m ■ w V • II • I • _ I ^ i mnogoštevilna priznanska pisma zastonj Zastopniki in prekupci se iščejo Ustanovljena leta 1872 750 delavcev Odgovorni urednik Rajko Pirkovič Tisk in založba BlasnikoTi nasledniki