Edini slovenski dnevnik
v Zedinjenih državah. ■ ■ ■
Velja za vse l*to. J • $3.00 Ima 10.000 (naročnikov:-
GLAS NARODA
The only Slovenian dai<: in the United States
list slovenskih delavcev ? Ameriki
Issued every day except Sundays and Holidays [[5

riLXTOM FUJJLNB: 4*87 CORTLANDT. Intertd u gecond-OIaa Matter, September «1, IMS, aft tki Foil Office at N«w York, K, Tn late the Act of Oongmi of Marek t, 1879,
TELEFON PISARNK; M87 CORTLAND*
NO. 222. — ŠTEV. 222.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 21, 1915. — TOREK, 21. SEPTEMBRA, 1915.
VOLUME tttttr
LETNIK ZXm
POL MILIJONA NEMCEV OB SRBSKI MEJI. PO PRVEM SPOPADU SO SE SRBI UMAKNILI.
NEMČIJA JE IZPREVIDELA, DA MORA NA VSAK NAČIN POMAGATI TURKOM. — PRVI SPOPADI PRI SMEDEREVU. SRBI SO SE UMAKNILI. — BOLGARSKA JE MOBILIZIRALA MACEDONSKE ČETE. — GRŠKA BO OSTALA NEVTRALNA. ČLANI OPOZICIJE PRI BOLGARSKEM KRALJU. — TURŠKE ZMAGE NA GALIPOLISU. — NEMCI SO ODDALJENI 65 MILJ OD BOLGARSKE MEJE. — RAZBURJENJE V RU-
MUNSKIH MESTIH.
no med Grško in Turško, situaci-j T « J *L lm"wv ja na Balkanu precej izpremeni-j L ZdPuQf1lf1 DOJISCi la. Rumunska se bo na i brž pri- j
st™uneur"hu,ikom'Grškapa0 Oostreljevaiijebrodovja.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Berlin, Nemčija, 20. septembra.
Vrhovno vodstvo nemške armade je i/dalo sledeče poročilo:
Sovražnik se na eeli črti umika proti vzhodu. Pri Orgonu je poskušal prodreti našo bojno črto, pa smo gu pognali nazaj. Nemei in Avstrijci stoje pri Vilni v močni ofenzivi.
(Vte bavarskega prinea Leopolda so dospele do Dvorseca, levo krilo se j»* pa približalo Mi-šuki.
Armada generala Mae ken se na podi Kuse na eeli črti nazaj.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, ^0. septembra. S t fin. »la je padla Vilna, se nahaja r»(X),000 ruskih vojakov v veliki nevarnosti. Hindenburg jih je obkolil (»l treh strani, in jih bo v teku nekaj dni obkolil popolnoma.
Rusi se bodo najbrže udali, vider, da ne morejo ničesar opraviti. Rusi so pustili v Vilni le malo vojaštva, česar posledica je bila, da Nemci niso obstreljevali mesta. Hindenburg se najbrže ne bo zadovoljil z Vilno, ampak bo zavzel Rigo in prodrl do Petro-grada,
Rusi zapuščajo Kijev.
Petrograd, Rusija, 20. sept. — Neki tukajšnji časopis poroča, da so Rusi zaceli zapuščati Kijev. Iz mesta so izvozili že vse dragocenosti in mestni arhiv.
Situacija pred Dvinskom.
London, Anglija, 20. septembra. "Times' je dobil od svojega dopisnika. ki so nahaja v glavnem stanu ruske armade, sledeče poročilo :
Tri dni sem bil na fronti pred Dvinskom in reči moram, da je bitka, ki se sedaj vrši, najbolj vroča, kar jih je bilo v sedanji vojni. Fronta je oddaljena samo 12 milj oil Dvinska. Streljanje topov se sliši v mesto. Kako kaže, se bodo Rusi vzdržali, ker so dobili zadnje dni velika ojačenja. Rusi imajo tri vrste strelnih jarkov, teren je zelo pripraven za obrambo. Večji del prebivalstva je že zapustil mesto.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Anglija, 20. septembra. Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja :
Včeraj so napadli Rusi naše postojanke pri Luzku, toda naše čete so jih po tri ure trajajočem boju pognale v beg. V tej bitki so se najbolj odlikovali nekateri češki polki.
Sovražnik je imel ogromne izgube. Naša težka artilerija se je izborno obuesla.
V vzhodnem delu Galicije vlada popolen mir.
Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 20. sept. — Izjava, ki jo je podalo danes vojno ministrstvo, se glasi:
Pri Rigi se vrše manjši spopadi. Rusi so zavzeli nekaj sovraž-niških strelnih jarkov ter zaplenili veliko množino vojnega ina terijala.
Pri Dvinsku smo odbili vse so-vražniške napade
Pri Vilni smo pognali Nemce nazaj.
Pri Lidi in na vzhodnem bregu Sečare je položaj neizpremenjen
Nemci in Srbi.
Berlin, Nemčija, 20. septembra. Vrhovno vodstvo nemške armade poroča:
Nemška artilerija je obstreljevala srbske postojanke pri Sme-derovu, 24 milj jugovzhodno od Bf Jgrada. — Srbi so se umaknili.
Smederovo leži severno od Niša, provizoričnega glavnega mesta Srbije. Od mesta, kjer se nahaja nemška artilerija, je do bolgarske meje samo 65 milj.
Nemška armada.
Bukarešt, Romunsko, 20. sept. l>anes je dospelo sem več brzojavk, iz katerih je razvidno, da šteje nemško-avstrijska armada, ki je koncentrirana ob srbski meji, pol miljona mož.
Armada..bo začela že v teku nekaj dni prodirati. Po celi Rumun-ski je zavladalo veliko razburjenje. Vlada je poslala na mejo veliko svojega vojaštva.
Promet. _
Atene, Grško. 20. septembra. — Iz diplomatičnih virov se je do-znalo, da uporablja Bolgarska že dalj časa vse svoje železnice samo v vojaške svrhe. 45,000 Bolgarov je iz Macedonije poklicanih pod orožje.
Voditelji agrarne stranke so baje zapretili kralju z revolucijo, če se bo še zanaprej tako zavzemal za Nemce. Kralj je odvrnil, da bo Bolgarska zastopala ono stališče, Iti je zanjo najboljše. — Revolucije se ne boji, ker ve, da mu je razen par kričačev vse ljudstvo zvesto.
Slavnost v Sofiji.
Sofija, Bolgarsko, 20. sept. — "Narodna Prava", uradno glasilo bolgarske vlade, poroča o konferenci, ki se je vršjla med bolgarskim kraljem in člani opozicije: Člani opozicije so se v kraljevi navzočnosti zelo nedostojno obnašali. Veseli bi bili lahko, da jih je sprejel kralj v avdienco. in če so mislili kaj storiti za dobrobit dežele, bi bili lahko storili. Z nasprotovanjem in večno opozicijo se ne da ničesar doseči.
Danes je minilo 30 let, odkar je dobila Bolgarska Vzhodno Rume-lijo. Po mestu so se vršile velike slavnosti. Kljub temu, da se je udeležilo parade nad 20,000 oseb. se je vse mirno izteklo.
Slavnosti so prisostvovali tudi kralj Ferdinand, kraljica in princ Ciril.
Mobilizacija Macedoncev. Pariz, Francija, 20. septembra. Iz Sofije poročajo, da je Bolgarska mobilizirala svoje čete v Ma-cedoniji.
Ta vest je povzročila v uradnih in diplomatičnih krogih veliko razburjenje in presenečenje. Zavezniki so sedaj izprevideli, da gre Bolgarska samo zatem, da dobi nazaj vse one dele Macedonije, katere so ji vzeli po zadnji balkanski vojni Srbi.
V pravem trenutku. ..
Sofija, Bolgarska, 20. sept. — Kralj Ferdinand je rekel članom opozicije, da se Bolgarska ni do-sedaj še nikomur definitivno pridružila ampak, da je predloge zaveznikov ravnotako upoštevala, kakor predloge Avstrije in Nemčije. Če bo potreba, se bo osnovalo na Bolgarskem koalicijsko ministrstvo. V kratkem se bo o-tvorilo tudi zasedanje parlamenta.
Grška bo ostala nevtralna.
Pariz, Francija, 20. septembra. Neki tukajšnji časopis je dobil iz Soluna poročilo, da je rekel včeraj turški državnik Haki paša zastopniku nekega budimpeštanskega lista, da se je s pogodbo, sklenje-
Turški uspehi.
Berlin, Nemčija, 20. septembra. Turški generalni štab poroča: — Pri Anaforti smo pognali v soboto nazaj sovražniške poizvedovalne čete in zavzeli nekaj angleških strelnih jarkov. Naša artilerija je obenem tudi obstreljevala so-vražniško taborišče pri Kemilks Lima nu.
Pri Sed-il-Bahru smo razdejali par francoskih baterij, ki so obstreljevale naš centrum.
V soboto dopoldne so obstreljevale naše obrežne baterije angleške bojne ladije. Nekaj ladij je bilo tako poškodovanih, da so si morali poiskati zavetja v varnem pristanišču.
Ruski finančni minister v Parizu.
Pariz, Francija, 20. septembra. Ruski finančni minister Pierre L. Bark, je danes dospel sem in se je dolgo časa posvetoval z Aleksandrom Ribotom, francoskim finančnim ministrom. Najbrže bo sedaj odpotoval v London, kjer bo govoril z angleškim finančnim ministrom MeKenno. O čem sta razpravljala, ni nikomr znano.
Dosežen sporazum?
V Berlinu so prepričanja, da bo kontroverza glede podmorskih čolnov kmalu končana.
Berlin, Nemčija, 20. sept. — Polofieijelno se je danes objavilo, da je v najkrajšem času pričakovati poravnave slučaja "Ara-bica" ter cele kontroverze glede nod morskih čolnov.
Slučaja "Hesperiana" in "Or-duna" sta že končana. Tukaj se domneva , da sta prišla nemški poslanik in državni tajnik Lansing do popolnega sporazuma ter da se bo sedaj takoj uravnalo zadevo "Arabica", ko se je že rešilo oba ostala slučaja. V Berlinu smatrajo že za gotovo, da bo zvezna vlada sprejela kot resnično nemško trditev, da je zadel ''Hesperian" na mino. Glede parnika "Orduna" pa je bil po nemškem naziranju poveljnik podmorskega čolna upravičen obstreljevati parnik, ker je skušal pobegniti.
Tajnik ameriškega poslanika je prišel danes v zunanji urad ter dobil tam kot se domneva, nadalj-no poročilo na državnega tajnika Lansinga, ki je takoj odšlo v Washington.
Tajnik poslaništva pa je s svoje strani izročil poslanico iz AVasli-ingtona, koje vsebina ni znana.
London zanikuje trditve Berlina.
London, Anglija, 20. sept. — Oficijelni tiskovni urad je objavil danes poročilo, v katerem se glasi, da se je nahajal v bližini potopljenega "Hesperu-.na" pod-riorski čoln, dasiravno Nemci to zanikuje jo. Nadalje se glasi v poročilu, da je bila eksplozija taka kot jo povzroči torpedo in da se je šlo za torpedo, jz razvidno tudi iz koscev, katere se našlo na krovu parnika, pree'ro se je potopil. Ti kosci se nahajajo sedaj v rokah angleške admiralitete.
Angleške bojne ladije, ki so obstreljevale belgijsko obal, so se morale umakniti.
RAZSTRELBA SKLADIŠČ.
Na različnih točkah fronte se vrše izvanredno vroči boji med sovražnimi artilerijami.
Zanimiva razkritja o angleških metodah.
Anglija kontrolira potom svojih agentov vso zunanjo trgovino Združenih držav.
BOJKOT.
Kdor se ne ukloni, ne dobi volne, bombaža in drugih surovin iz angleških kolonij.
Berlin, Nemčija, 20. septembra. Bojne ladije zaveznikov so obstreljevale včeraj West en de in Mid-delkerke v Belgiji, a so se morale umakniti iz okoliša nemških o-brežnih baterij, potem ko je bilo par bojnih ladij zadetih. Tozadevno nemško poročilo se glasi:
"Sovražne ladije so včeraj obstreljevale Westende in Middel-kerke na belgijski obali, ne da bi dosegle kak rezultat. Umakniti so se morale pred našim ognjem. Par teh ladij je bilo. zadetih. Z ostale fronte ni poročati o nikakih posebnih dogodkih."'
Mu niči j ska skladišča pognana v zrak.
Pariz, Francija, 20. septembra. V današnjem popoldanskem poro-: čilu se poroča o obširni aktivno-! sti artilerije na zapadni fronti in o razstrelitvi nekega nemškega municijske skladišča. Poročilo se glasi:
"V Artois distriktu je pričela naša artilerija v pretekli noči z obstreljevanjem nemških utrdb ter preprečila vsak dovoz. Nemške baterije so bile posebno aktivne pri Arras in ob Clinehon reki, kjer so se tudi vršili boji infant eri je.
V	odseku Foucancourt, Herle-ville in Tracy-le-Val so vzdrževali Nemci precej oster ogenj, na katerega smo krepko odgovarjali.
Pri Fontenav so pričeli Nemci ponovno z infanterijskimi akcijami, vendar pa niso prišli iz za-kopov. V okolici Berry-au-Bac so{ se vršili v pretekli noči boji arti-j lerije. Ob kanalu med Aisne in Mame smo se polastili neke opazovalne točke iztočno od Sa-pigneul.
V	Champagne smo odgovarjali na ogenj nemške artilerije. Severno od Perthes se je pognalo v zrak sredi nemških vrst neko mu-nicijsko skladišče.
Med reko Aisne in Argon i je bila nemška artilerija aktivna celo noč, a mi smo odgovarjali na njen ogenj.
V	Lotaringiji smo vzdržali svoj uničujoč ogenj proti nemškim pozicijam."
V	večernem poročilu se glasi, da se nadaljuje skoro na celi fronti z artilerijskimi boji.
Nemci §o v pretekli noči iz velike daljave obstreljevali St. Me-nehould. Ubite so bile številne civilne osebe, med njimi tudi podžupan. Iztočno od St. Menehould in nedaleč od mesta teče Rheims-Verdun železnica, ki je bila najbrž cilj nemškega obstreljevanja. Nemške pozicije se nahajajo pri Vienne-lc-Chateau, osem milj severno od St. Menehould.
Nemčija in Švedska.
London, Anglija, 20. sept. — Kot protiuslugo za privoljenje Nemčije, da se eksportira na Švedsko premog in drugo blago, je pet švedskih bank izjavilo, da dovolijo Nemčiji posojilo 40,000,-000 kron ($10,000,000.) To svoto se bo uporabilo kot plačilo za blago, katero kupi Švedska v Nemčiji.
Konvencija S. N. P. J.
Dne 19. septembra se je zbralo v Pittsburghu kakih dvesto delegatov SNPJ. V ponedeljek zjutraj se je začela konvencija. — Vsi delegati so zelo navdušeni in vsi gledajo na to, da bi napravili ko-likormogoče veliko dobrega za Jednoto in za slovenski narod v Ameriki. — O sklepih konvencijo bomo pravočasno poročali.
Poprava bojne ladije.
Washington, D. C., 20. septembra. — Mornariški tajnik Daniels je danes objavil, da bo najbrž naprosil kongres za 1,000,000 dolarjev, s katero svoto bi se izvršilo poprave na veliki bojni la-diji 1'North Dakota".
Turbine bojne ladije so baje tako defektne, da se jo je moralo staviti izven službe ter se nahaja sedaj v Philadelphiji. Treba je popolnoma nove motorne sile.
Daniels je izjavil, da bi se bojne ladije, ki je bila gotova leta 1910, nikdar ne smelo prevzeti od kontraktorjev Fore River Ship Company. Po mnenju izvedencev bodo trajale reparature celo leto ali še dalje.
Prvi vodljivi zrakoplov strica Sama.
Washington, D. C., 20. sept. — Prvi vodljivi zrakoplov mornarice je praktično dovršen.
Newyorski "World" je pojasnil v posebni seriji člankov metode, katere uporabljajo Angleži, da omejujejo ameriško trgovino in to ne le z državami, ki se nahajajo v vojni z Anglijo, temveč tudi z nevtralnimi. V dokaz so priobčena pisma ter se navaja dejstva, ki so bila mnogim že davno znana.
Ajneriške tvomičarje. zavarovalne družbe, eksporterje se potom najetih agentov angleške vlade prisili, da ne prodajo ali odpošljejo nobenega blaga v inozemstvo. ker bi se jim v drugačnem slučaju odrezalo dovoz surovin iz Anglije ter angleških kolonij. Celo pred vojno kupljene in plačane surovine se je v številnih slučajih pridržalo, dokler se niso dotični uklonili zahtevam angleških agentov ter podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo izvažali v inozemstvo le s privoljenjem angleške vlade.
V	to pogodbo je vštet tudi izvoz v južno Ameriko.
V	prvem članku se pojasnjuje odvisnost izdelovalcev in trgovcev z volnenim blagom. Izmed kakih 600.000,000 funtov volne, katere se porabi v Združenih državah na leto. pride nekako polovica iz angleških kolonij. Kontrolo tega uvoza je poverila angleška vlada Textile Alliance Inc. in vsak tvorničar ali eksporter, ki rabi angleško volno, mora biti član te zveze, ker ne dobi drugače niti enega funta. V svoji prošnji za sprejem se mora zavezati, da ne bo brez dovoljenja družbe prodal nobene volne ali izdelkov v inozemstvo.
American Woolen Co. ni hotela pristati v te zahteve ter ne more dobiti vsled tega nikake volne iz angleških kolonij, dasiravno dobavlja tvrdka le ameriškim odjemalcem.
Zavarovalne in parobrodne dmž be se je prisililo sprejeti klavzule v njih pogodbah glede odpošilja-nja blaga iz Amerike v inozemstvo. S temi klavzulami si je pridržala angleška vlada pravico u-staviti vsako pošiljatev, ki gre v pristanišče, ki ni prosto od angleške strani.
Vlada ne more ničesar storiti.
Washington, D. C.. 20. sept. — Trgovski tajnik Redfield je danes izjavil, da se ga je opozorilo na razkritja "Worlda", v katerih se dokazuje bojkotiranje ameriških tvorničarjev. Redfield je mnenja, da je to zadeva državnega departmenta.
V	vladnih krogih splošno prevladuje mnenje, da ne more vlada v tej zadevi ničesar storiti, ker je Anglija v svojem popolnem pravu, če skuša preprečiti ameriški izvoz v Nemčijo in dežele, ki so zvezane z njo.
Zadeva Archibalda.
Poročevalca Archibalda se najbrž ne bo zasledovalo. — Dumba je baje že kupil vozni listek.
•Times F. J. Archibald, katerega so ujeli Angleži, ko je nosil pisma avstrijskega poslanika, je dospel včeraj v New Vork na krovu parnika "Rotterdam".
Ko se je še nahajal na krovu parnika. so ga obiskali tajni a-genti vlade. Ko pa je parnik pristal ob pomolu, je mogel iti Archibald neoviran svojo pot, vsaj v kolikor so prišle vpoštev oblasti. Časnikarski poročevalci so ga bombardirali z vprašanji, na katera pa ni hotel odgovoriti. Izjavil je le. da je popolnoma nedolžen ter se odpeljal.
Washington, D. C.. 20. sept. — V državnem departmentu se ne namerava nastopiti proti Arclii-fcaklu. Reklo se je. da je justični department, ki bi moral podvze-ti korake v tej smeri.
Glede pisma poslanika Dumbe na državni department, katero se je včeraj objavilo v listih, se je
danes namignilo, da bo državni department, enostavno potrdil sprejem, ne da bi se spuščal v posameznosti. Prevladuje naziranje, da se je z objavo popolnoma doseglo namen pisanja.
Pričela so krožiti poročila, da je kupil dr. Dumba tikete za paznik "Rotterdam", ki bo dne 28. septembra odplul iz New Yorka v Rotterdam. Dosedaj pa ni dobila vlada še nobenega oficijelnega obvestila, da je bil Dumba odpoklican od avstrijske vlad."i ter bo skrbela za varni prevoz poslanica šele tedaj, ko se bo naprosilo za to.
Poslujoči državni tajnik Polk je imel danes posvetovanje s pred s«:dnikom Wilsononi ter se je n ij-prZ razpravljalo o zadevi dr. Dun; Le. Vlada ne more razumeti, zakaj se še vedno ni otip -lrlicalo dr. I I.e.
Loi don, Anglija, 23. sept. — Objavo pisem, katera je nosil Archibald se je zopet preložilo, najbrž na prošnjo vlade Združenih držav.
Situacija v Mehiki. Kdo bo predsednik?
General Villa je izjavil, da je zadovoljen, če postane Obregon predsednik.
GENERAL DRE VINO.
Villa je sklenil skrbeti za ameriške državljane. — Spopadi ob Rio Grande se vedno vrše.
Novo sredstvo zoper tuberkulozo.
San Francisco, Cal., 20., sept. Dr. R. B. Tuesler, šef Nendardone bolnišnice v Tokio, je dospel danes v tukajšnje mesto. Seboj je prinesel novo sredstvo proti tuberkulozi, katerega je iznašel japonski zdravnik dr. D. T. Toga. Vsi dosedanji poskusi s tem zdravilom so se izborno obnesli.
Samomor advokata.
V New Yorku se je ustrelil a-dvokat Robert Robinson. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano. Zapustil je pismo, v katerem se poslavlja od svoje ženfe.
Nemški župan.
Berlin, Nemčija, 20. septembra. Nemška vlada je odredila, da bo postal župan Vilne Nemec Pohl. Župan bo še ta teden zasedel svo je mesto.
Pogodba s Haiti.
Washington, D. C., 20. septembra. — Kongres republike Haiti bo imenoval danes komisijo, ki bo razmišljala o novi pogodbi z vlado Združenih držav, potom katere bo prišla ta republika pod kontrolo Združenih držav. Kontroliralo se bo predvsem finance ter policijske zadeve.
Podadmiral Caperton je danes sporočil, da je vse mirno. Vlada v Washingtonu pričakuje, da bo republika Haiti v kratkem sprejela pogodbo, ker je tudi priznala novo vlado republike.
Parnik uničen vsled požara
Halifax, N. S., 20. septembra. Parnik "Tuscania" Anchor črte je rešil 408 potnikov in mošiva grškega parnika "Athinai", ki jc pričel goreli na visokem morju ter se konečno por .pil. Glasom danes sem došlih brezžičnih brzojavk je bilo izgubljeno le eno človeško življenje. Angleški parnik "Rumanian Prince" je isto-tako prihitel na pomoč ter vzel na krov 61 potnikov.
Potnike se je prevedlo, dočim je divjal požar v skladišču parnika "Athinai". En mož je skočil čez krov ter je utonil. 'Tuscania' se je nahajala na poti iz Glasgowa v New York, vendar pa se domneva, da bo pristal parnik tukaj ter izkrcal nekaj grških potnikov.
Opeharjeni veletržci z mesom.
Washington, D. C., 20. sept. — Zastopniki čikaških veletržcev se bodo posvetovali' z uradniki državnega departmenta glede razsodbe angleškega priznega sodi šea, vsled katerega se jim je kon fisciralo za $15,000,000 blaga. — Poslujoči tajnik Polk se bo danes posvetoval z zastopniki mesarjev, ki bodo najbrž naprosili vlado, naj se diplomatičnim potom pritoži pri angleški vladi.
Washington, D. C., 20. sept. — Danes je dospelo sem poročilo, da je general Villa popolnoma zadovoljen. če bo postal bodoči predsednik Mehike Carranzov general Obregon. — Tukajšnja Carranzo-va agentura to poročilo odločno dement ira.
El Paso, Tex., 20. septembra. V Mehiki se je osnovalo društvo, katerega namen je, delovati na to, da bi v Mehiki zavladal prej-komogoče mir. V društvo je vstopilo več uglednih Mehikancev. Društvo bo naprosilo, člane pan-ameriške konference, da naj ukrenejo vse, kar je v njihovi moči.
Zadnje brzojavke naznanjajo, da j.* Vili ova armada zapustila Torreon. Železniški promet med Vera Cruzem in glavnim mestom Mehike se zopet vrši.
Brownsville, Tex., 20. sept. — General Jacito Drevino, bo dospel danes v Matamoras in bo začel preiskovati, kdo je zakrivil streljanje preko meje.
Ameriški častniki so s tem popolnoma zadovoljni, ker je že čas da se napravi konec sovražnostim ob reki Rio Grande.
Včeraj je padlo preko meJ5 kakih dvajset strelov. Na ameriški strani ni bil nikdo ranjen.
San Antonio, Tex.. 20. sept. _
Neki tukajšnji Carranzov uradnik je dobil danes iz Vera Cruza brzojavko, da so čete generala Obregona vjele generala Lucia "anca. Blanco je eden najbolj možnih generalov.
Washington, D. C., 20. sept. — Poročila, tla se inozemcev v onem telu Mehike, katerega kontrolira illa, slabo godi, so neresnične. — Villa je rekel, da se nobenemu inozemeu ne bo ničesar zalega pripetilo. v prvi vrsti bo pa skrbel a ameriške podanike.
B
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrij« bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno pre. ko HOLANDUE in SKANDtNA* VIJK.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji STAJER in druge notra. nje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ra* merah.
Od tukaj s« vojakom n« mora denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se počlj* sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo n ajegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom* •tie Postal Money Order", ter pri loži te natančni Vaj naslov in one oseb«, kateri m ima izplačati
flia
5., 10.. 15.. 20.. 25.. 30 . 35 . 40.. 45.. 50 , 55 . 60 65., 70 75 8) 85 90 100. 110.
$
.90
I.75 2.60 3.40 4.25 5 05 5 93 6.70 7.55 8.25 9.10 9.90
10.75
II.55 12.40 13.20 14.05 14.86 16.50 18.15
ir>
E
120..., 130.«. 140.... 150.... 160.... 170....
180____
190....
200____
250___
300.„„ 350..,.
450.... 500.„„ 600.... 700.... 800....
900____
1000....
«
19.80 21.45
23.10 24.75
28. C 5 19.70 31.^5
33.011 41.25
49.fi0
57.75 6fi.0ti 74 25 82. KO 99. C0 i 115.50^ 13i.C0i 14 s. a I 163.(K t
Ker se cene sedaj Jako ioremL njajo, naj rojaki Vidno glada jo r naš oglas.
TVRDKA FRANK 8AK8E&, «9 OortUadt ftt, V«w ToSek, K, |
IT
\
GLAS NARODA"
>l<)v«aic Dally.)
C H'fM hlHl paLiiisb«id by tSM
Kut Publishing Co.
' £ "{oration.) ¥ f..* s'a. SAKiEH. Prfesid^a*. L UIS BKN'EDIK, Treasurer. fe
' *c* jf S^nea* of the corporation and
addresses of above officers : !>*~Handt Street, Borough of Mw> b*tuui. New York City. N. Y.
o*->o leto velja Ust za Ameriko in
-ia, ad ■	........ .........$5.00
p,UeU ... ................. 1.60
' »to z a iir^to Ne w York........ 4.00
|«i *<t meato New York ... 2.00
v . r'M ■ «a leto...........4.50
"acl ata.............2.55
............ 1-70
N \k0DA" izhaja vsak dan Icvteu«si nedeij in praznikov. *
C,	NARODA**
Voice oI the People") e- -r-, Jay *ept Sunday* a3:^
?0(idays.	«
uf icitpuop yearly $3.00, v
id*«rtl*^»l«cnl of. kgreement
,«. Ti. ooic ^a ia osobboati »ene jačuiejo.	-7-
. *	»^ov I; poSijarJ po —
k m*. y Order. • iP»ai«rav; kraja naročnikov preji* - nam tudi prejšnja . i*tii£e naznani, da hitrem naj ierao naslovnika.
"»•cm »x. pu&iliatvam naredite ta uiov: CULAS NARODA-v
,'oitiandt St.,	New York City.
t\rf'ii 4687 Cortlandt.

z\
Kako dolgo še?
Svetovna vojna jo vrgla v smeti m- dosedanje račune iu vse kal-ilaeije. Dolgo pred izbruhom so Uiritete na tem polju natančno »kazale, da ne bo imel vojni sponi med velikimi evropskimi ve-- lami trajnosti, tla se bo kmalu m:-al. Vojaški strokovnjaki so gotovi jali, da je doseglo moril-> orožje, v kojega službo se je
•	slavilo vse moderne pridobitve . inosti, t;iko stopinjo izpopol-ive, da bi bil boj končan v naj-
ij n času z uničenjem tega i onega nasprotnika ali pa vsled m, ii,i bi zmanjkalo primernega o\ -ška materijala. 1 Inančniki so opozarjali na n; i j 11 ; i*a tn» mednarodne vezi, ki '•'»jajo moderne narode. Te vezi n- trpel.* nobenega daljšega
•	kinjenja. Preti vsem pa so pola rja 1 i velikanske stroške, poročeno n sled preskrbovanja to-ih milijonov vojakov in ki bi r .v h v zadrego celo najboga-j>< države, vsled česar bi se mola vojna končati sama posebi..
! utri pa so zatrjevali, da je ne-ognče toliko milijonov mož ob-žati na primeroma majhnem ostoru ti*r jim dobavljati za-»stno množino hrane. Vsi ta dokazovanja, o katerih nihče dvomil, spadajo sedaj, po l- rn< seeev trajajoči vojni, med aro šaro. Kavno možnost ubijala v velikem podaljša vojno, sa kdo je domneval, da se bodo iikanske armade spopadle vod-•ti bitki ter da bi se s par sil-mi udarci odločilo usodo vojne, ost o tega pa so se čete zakopale r se vodi krtovo vojno, katero kljub velikanskim žrtvam vodi liko naprej, in sicer toliko časa. >kler ne bo porabljen človeški . terijal. Engels, ki se je poseb-1
•	! al z vojaškimi zadevami, je sal nekoč v neki brošuri da pro-vede vsaka večja vojna vojaško-hničnemu razvoju prilagodeno ktiko.
V tem slučaju je to čisto na me-u, dasiravno so se pričetki te ktike pokazali že v rusko-japoii-i vojni in že preje v rusko-tur-i, pri Plevni. Kot popolnoma (Utemeljeno pa se je izkazalo minevanje, da je nemogoče za ilj časa preskrbljati te mase z
končalo grozno morijo. Popolna zmaga enega aH drugega dela, ki bi mogel nato diktirati mir, je vedno bolj izključena. Celo nezaslišani porazi Rusov z velikanskimi izgubami niso mogli uničiti te dežele. Že so pričeli Nemci graditi zakope. Rusi bodo storili isto in pričela se bo dolgotrajna vojna v zakopih kot v Franciji. Darda-nelah in avstro-italijanski meji.
Kljub vsemu moren ju pa ne manjka človeškega materijala. Rusija je poklicala pod orožje na-daljnih osem milijonov. Francija je posegla po 181etnih, katere bo poslala na fronto takoj po izvež-banju. Anglija se hoče poslužiti obvezne vojaške službe in poklicalo se bo na pomoč celo japonske vojake. V Nemčiji in Avstriji se je poklicalo pod orožje vse, kar se je preje odklonilo.
Vse to kaže. da ni še pričakovati konca vojne, če ne bodo finančne zadrege izsilile tega konca. — če se ne bodo narodi sami naveličali tega strašnega klanja.
Dopisi.
Na drugi strani se pa kaže, da so finančniki še najboljše računali. Izkazalo se je, da morejo državo v« !iko več prenesti kot so mislili najbolj izkušeni finančniki. Celo napol bankerotne države kot Rusija in Turčija se vzdržujeta s linancijelno pomočjo zaveznikov.
Ob pričetku vojne je bilo citati razprave znanih narodnih ekonomov, v katerih se je glasilo, da bo nastopil najdalje po šestih mesecih popolni financijelni ban-iierot. Kot popolnoma izključeno #e jo smatralo domnevo, da bi mogle vojskujoče se države zdržati celo loto aH še "dalje.
Domnevati je, da bi popolno fi-pancijelno izčrpanje Še najlažje
De Pue, 111. — Tukajšnja tovarna za cink obratuje s polno paro, vendar ne svetujem nikomur sem hoditi dela iskat, ker se delo težko dobi. Tukaj je precej Slovencev, ki se prav dobro razumemo med seboj. Pred kratkim se je poročil dobro znani rojak John Omahen z gdč. Julijo Muck. Tovariši oziroma družice so bili sledeči: John Kos, Mary Kos, Anton Omahen, Mary Novak, Vincenc Omahen in Murv Ovsec. Svatba se je izvršila v najlepšem redu. No-\ oporočeucoma želimo obilo sreče v novem stanu. Pozdrav ! — Udeleženec.
Pueblo, Celo. — Ne smete misliti, da ne čitam vašega hvalevrednega lista, ako nisem nanj naročen. Osem let sem ga imel že naročenega, potem so so pa razmere tako izpremenile, da ga ne morem več imeti- Ker je j)a moj tovariš, s katerim skupaj delava,, naročnik, ga redno čitam vsak dan. Pred kratkim sem dobil iz New Yorka tisto lažnjivo cunjo, ki jo izdaja Frank Zotti. Kar ta list piše, presega že vse meje. Najbolj zanimivo je to, da pošilja Zotti svoj list vsakemu zastonj, kateri ga hoče imeti. Iz New Yorka sem prejel veliko pisem in cir-kularjev, tičočih se Prve-druge narodne banke v Pittsburgliu, Pa. Cirkularjev nisem niti pogledal, dokler nisem videl v listnici vašega uredništva odgovor, v katerem pravite, da je s to banko v zvozi tudi zloglasni Zotti. Tedaj sem pa takoj vedel, kako stoji cela stvar. Omenjeni list lahko piše p vas. karkoli hoče, saj mu takoalitako nobeden razsoden človek ne veruje. Jaz poznani vašo tvrdko in ni-kdo me ne more prepričati, da ni poštena. Z vami sem imel že dosti opravka in sem bil še vsikdar dobro postrežen. Žalostno je le to, da se je pridružil tej newyorski band i tudi slovenski duhovnik Bmolev. Jaz bi mu svetoval, da naj začne drugače, če ne, ga bo Zotti ravno tako nasmolil, kakor je vse one, ki so imeli žnjim kaj opravka. Sakserju ne more noben kričač dokazati kake goljufije, samo nevoščljivi so mu, ker mu rojaki tako zaupajo. Pozdrav! — J. Petrie.
Sopris, Colo. — Ker od tukaj že dolgo ni bilo nobenega poročila, sem sklenil jaz napisati par vrstic. Zaposljeni smo v premogo-rovu in delamo od 4 do 5 dni v tednu. Ker se delo težko dobi. ne svetujem nikomur hoditi sem. Ko bo kaj boljše, bom že sporočil. Kompanija najbrže namerava odpreti novo jamo, ker zida sedaj kakih štirideset novih,hiš. Naselbina leži v zelo prijaznem in zdravem kraju. Slovencev je tukaj mate, toliko več je pa Italijanov in Amerikancev. Štiri milje od tukaj je mesto Trinidad. Kakšne so tarnošnje delavske razmere, mi ni znano. Vreme je tako lepo, da lepše sploh ne more biti. Pozdrav! Tony Stepech.
Great Palls, Mont. — Tukajšnje mesto leži nekako v sredini Montane in je eno najlepših njenih mest. Podobno jc parku, ker so povsod skoraj sami drevoredi. Po okolici so farme. Nekateri farmarji so pridelali letos od 40 do 70 bušljev pšenice na a ker, kar kaže, da je bila izvanredno dobra letina. Sedaj skoraj neprestano dežuje. Dne 11. septembra je celo sneg zapadel, toplomer je pa kazal 29 stopinj nad ničlo. V bližini je precej slovenskih in hrvatskih farmarjev, ki se zelo bavijo z živinorejo. Nekateri imajo od 60 do 90 glav goveje živine in po 15 do
25 konj. Tudi homestead se še lahko dobi. Na Labor Day smo imeli v tukajšnjem mestu veliko parado.. Po paradi se je zbrala
velika množica ljudi v Gibson parku, kjer so govorili razni govorniki. Eden mod njimi je poročal o veliki zavarovalnici za delavce. Poslanci so zakonsko osnovo odobrili in sedaj je že zakon. V državi Montani je zavarovanih sedaj več tisoč delavcev, posebno pa takih, ki so zaposljeni po ja-mah in rudotopilnicah. Delavcu, ki se poškoduje, ni treba hoditi k advokatu in deliti žnjim podporo. Kdor se ponesreči, se zglasi na industrial Accident Board v mestu Helena in s tem je konec vsakemu pogajanju s kompanijo. Le tako naprej, delavci, veliko ste že dosegli. Čimbolj trdno boste organizirani, temboljši obstanek vam bo zasiguran. Pred kratkim jo obiskala štorklja družini Uršie in Rib ter in podarila vsaki čvrstega sinčka. Čestitamo! V tukaj-jšnji naselbini je 25 slovenskih družin in 15 samcev. Skoraj vsi Slovenci so zaposljeni v tukajšnji rudotopilniei. Na zimo jih bo veliko odpuščenih, ker jih družba toliko ne potrebuje. Pred kratkim nas je obiskal neki slovenski duhovnik in nameraval tukaj u-stanoviti slovensko faro, pa kakor sedaj kaže, ne bo nič iz te stvari. Pozdrav! — Mat. Frich, zastopnik Glas Naroda.
"Torej v tem usodnem trenutku svoje bridke dušne bolesti še vedela niste, kaj delate?'' vpraša jo sodnik.
To vprašanje je svedočilo pač zadostno o sodnikovi dobrohotnosti.
"Bila sem skrajno obupana v. svoji nepopisni opuščenosti. v svoji bedi, ker sem imela samo( bodočnost otrokovo pred očmi, in torej skoro vedela nisem, kaj delam. Vendar sem menila, da je bolje, da nikdar ne pozna ni svo-j je nesrečne matere, ni očeta, ni sveta."
"Kako pa more biti človek ob-^ upan, če ve, kaj dela .'" narekuje ji zagovornik skoro na jezik. I
KffiffifiSaH
Ali bolehate na kaki tej bolezni: Želodične, jetrne, ledične, pljučne, revmatične, kronične, mehurne, spolne in tajn«, ze^ubo moške moči, slabokrvnost, pešanje, kašelj, trudne roke, teške noge, boleč križ, zabasanost, zguba ape ti ta. Z« tm te bolezni imamo dobra zdravila.
ki je zdrav in krepak. Bolebni ljudje so pa žalostni, brez volje in moči. Zato pa mi vse bolne in slabotne opozarjamo na naša imenitna zdravila, ki nudijo bolnim zdravje in zadovoljstvo. Naša importirana evropska zdravila nudijo hitro in zanesljivo pomoč. To nam povejo vsi isti, ki smo jih mi trajno ozdraveli, ko nikjer drugje riso našli pomoči/Sedaj pa so zdravi in veseli. Zato ta zdravila vsem toplo priporočamo, ker le po teh je nujna pomoč in trajno ozdravljenje zagotovljeno. Ako pa bi radi kaj natančnega zvedeli o vaši bolezni, potem pišite na nas, da vam isto razložimo in povemo kaj je vam storiti, da pridete hitro in poceni zopet k zdravju. To vas nič ne stane. Pišite popolno zaupno, vsa pisma se drže v strogi tajnosti. Obrnite se do nas v vseh slučajih, posebno ako imate spolne nerednosti in bolezni. Mi vam hočemo pomagati. Vsa pisma naslovite
Dom. Lekarna	Wi, 12;
ZDRAVILA.
Mi zdravimo vse navedene bolezni, posebno fina zdravila imamo za vse bolezni revmatizma, kronične želodčne bolezni; z našimi zdravili se hitro in uspešno pozdrave spolne bolezni in pridobi zopet nazaj zgubljena moška spolna moč. Zdravila pošiljamo po celi
'Vedela sem, da je čin moj proti človeškim čutbm in proti čete: Kriva je! Gospoda, dogovo-
Ameriki in Canadi.
.slehernemu zakonu, a neka skriv-Jril sem!* j na sila, kateri se nisem mogla u-j Utis njega govora je bil za ob-, braniti, me je navajala k zloči- toženko povsem neugoden — ne-. nu."	I ugodnejši radi tega. ker je bil dr.
njegovo stalno nagnenje. prositi za Sumrov je povedal tovarišem, denar.	| da je Kaltuhin res dobil inštmk-
V takih slučajih je premeril Kal-lcijo s hrano in stanovanjem in vsi
tuhin tovariša s temnim pogledom ter je molče odšel. A vendar se je
sn se tega veselili.
Kmalu se j<> opazilo, da je prenehalo prejšnje obnašanje tovari-
svojega zapeljivea, ki vas je pri-J Predno j«* pričel zagovornik mora prejkomogoče. pa naj stan.-
tirala do čina, da ste dete izpo- svoj govor, dogodil se je v dvo- j kar hoče, končati tečaj in dobiti stavila na Savo.'" pomaga ji neki rani nemil prizor. Dr. Svetin, lio-j diplomo, ker edino to bi ga zamo-...	•	-	----- —--:------ ponižujoče
' porotnik. I "Bolelo me je sicer, a kh
teč sesti po svojem govoru, zgra-iglo rešiti iz njegove a sa l"1 je.z levo roko stolni naslonjač, revščine.
drž.eč
mahne
Posavček.
— Slika iz življenja. —
(Nadaljevanje.)
XV.
Malokatera obravnava pred porotnim sodiščem je vzbujala toliko radovednosti in zanimanja, kakor ta z Reziko Mavrinovo radi nameravanega umora svojega deteta. Ne govorimo tu o ljudeh, ki običajno bodisi zbog dolgočasja ali radovednosti polnijo sodne dvorane, da tratijo čas in pasejo oči nad duševno razburjenostjo ubogih zatožencev. Ker je bil ta slučaj prvi v kroniki izza ustanove porotnega sodišča v naši stolnici, je seveda zelo zanimal izrek porotnikov zlasti pravniške kroge. Predmet obravnavi je bil v vsakem oziru jako zanimiv, in to pred vsem za obtoženko, ki je vzbujala v istini odkritosrčno so-žalje v boljših stanovniških vrstah; dalje pa tudi radi toga, ker so jo imel vršiti prod porotnim sodiščem govorniški dvoboj med dvema proslulima pravnikoma: dr. Svetinom kot javnim tožnikom in med dr. Omanom kot zagovornikom.
Ko odbije ura devet, zbero se v dvorani vsi porotniki, sodni dvor, javni tožitelj in zagovornik.
"Privedite obtoženko!" veli sodnemu slugi.
Postranske duri se odpro in na pragu se pojavi Rezika v črn obleki. Ko pogleda v dvorano in ugleda toliko radovednih oči, uprtih vanjo, spreleti jo zona. Pri-klonivši se sodnikom in porotnikom, na predsednikov migljaj sede na klop blizu svojega zagovornika. Nato prične navadni sodili postopek pri sestavljanju porotne klopi. Javni tožnik dr. Svetin ni odklonil ni enega porotnika, prepustili usodo golemu naključju Nato so se odprla vrata in občinstvo je drlo v dvorano, katero je napolnilo do zadnjega kotička. Zlasti veliko je bilo prisotnih pravnikov in raznih dostojanstvenikov iz mesta.
Priča je bila samo ona — prevoznik iz Dovskega. Pravzaprav še tega ni bilo treba, kajti zato-ženka ni tajila ničesar.
"Kako je bleda!" šepeče občinstvo.
"Prija ji to!"
"Jako zanimiv obrazek!"
"Kdo bi se bil nadejal kaj takega od Rezike, ki nam je bila vsem pravi vzor poštene žen ske!"
Nato pozove predsednik zapisnikarja, naj prečita obtožbo.
Ni treba tu navajati obtožbene vsebine, ker nam je nadrobno znana, a poudarjati hočemo samo nekatere prizore v zaslišanju Mična oseba si je pridobila s skromnim vedenjem simpatijo vseh, ne izvzemši ne sodnikov ni porotnikov.
S sklenjenima rokama je sedela tu na zatožni klopi brez vsakor šne razburjenosti. Na predsednikova vprašanja je odgovarjala brez pomisleka, odkritosrčno in skesano. Ko ji vele, naj pove, kako je izpostavila dete na vodo, vije roki in de ihteee, da je tako učinila iz nepopisne obupnosti in duševne zmedenosti.
na tla. Rezika brzo priskoči in vzdigne stol.
"Hvala!" šepeče
se navidezno hladno prikloni. (Pride še.)
Občutek časti.
! nisem", odgovori obtoženka.
I . •	•	...
1 * Saj ne ve, kaj govori , mnn-
I lja polglasno zagovornik.
S tem je bilo za vršen o zasliševanje.
Nato vstane namestnik državnega pravdnika, dr. Svetin, in prične:
"Priznavam, da sta mi pojav in obnašanje obtožonke dokaj o-težkočila nalogo javne obtožbe. Ako bi smel soditi po vtisih, ka-koršne je učinila ne samo name, temveč na vse prisotne, bila bi takoj oproščena vsake obtožbe. To- Kaltuliina je hudo preganjala da mi imamo jasen zakon, ki veli nesreča, sicer neizprosno, toda pravično.) Kot čeden, lepo oblečen študen-da se sodi po dejanju, h kateremu'tek je pohajal univerzo. Vedno je se priznava s hvalevredno odkri-! imel denar v žepu in kot dober, u-tosrčnostjo. Obtožena je kriva hu-'lj»deii človek se ni nikdar branil dega in težkega zločina. Namera-!pomagati kakemu tovarišu iz za-vala je prod vsem nasilno smrt drege. Dogodilo se je pa, da ga je človeka, pravim in poudarjam J šest mesecev po njegovem vstopu
desnici zakonik, kar o-| In ker je bil to trdno sklenil, in so zgrudi s stolom vred je prenesel zdaj vse žalivke s prev-
darkom. O njem se je naredilo mnenje, da je nezmožen, neprija-
dr. Svetin inizen, brezobziren človek. Toda to
Zagovornik je bil jako nezado-' Svetin neobičajno bled. in ta slu-1 čutil vedno prisiljenega zopet pro voljen s svojo klijentinjo.	i čaj so nekateri pripisovali veliko-. siti; brez tega ne bi mogel obsta-jšev napram njemu. To se je z<rodi
"Morda sto bila tudi neizmer-'sti zločina, ki pretresa dr. Svetina ti. Imel je velik občutek časti, a Io kakor samo od sobe. nevidno, no razburjena zbog nezvestobe do srca.	tudi trden značaj. U videl je, da Nekako grda posebnost človeške
narave je. da se obnašamo napram srečnim spoštljivo, da pa preide sočutje z nesrečnim kmalu v pre-ziranje. Sicer pa je koristilo Kal-tuhinu tudi dejstvo, da ni nikogar več nadlegoval s prošnjami. Tudi njegove prošnje do rektorja za denarne {»odpore so prenehale. Z eno besedo, na ves videz. Kaltuhin si je zopet pomagal na noge, in vsi so že začenjali pozabljati, kako odljuden jim j«- bil vedno poprej.
Potekel je nekako on mesec. Nekoč ga je srečal na univerzi Sumrov ter ga ogovoril:
"Sliši. Kaltuhin. nekoč si dobil od mene nek nemški besednjak; gotovo ga imaš?" ''!)a, :mam jr::." "Nujno ga potrebujem." 'Danes? Potem ti ga prinesem.' "Čemu bi si delal pota? Sam bom prišel k tebi. Sam svoj naslov mi povej."
"Moj naslov? Nt*, čemu? Saj mi ni<" ne de. če ti ga sam prinesem. Prinesel ti bom sam."
"Sploh pa", je nadaljeval Sumrov. "večkat me je volja, da bi te obiskal. Ali je tvoj naslov skrivnost?"
Ruski spisal Potapenko.
človeka brez vsake obrane; hotela je ugonobiti otroško življenje, katero ji je bila izročila nemila usoda. Toda ni še dosti na tem. Ko se je uveril oni posavski prevoznik, ki je tu stal za pričo, da plava po Savi neko človeško bitje, usmilil so- ga je preprosti prevoznik. Lahko bi si bil mislil: Kaj me briga ta človeški črviček! Ako ni imela usmiljenja ta, ki ga je| povila, čemu bi se ga usmilil neki jaz, kaj me briga on? Ne, ta trdi prevoznik usmilil se ga je vendar! Da, slavno sodišče, častiti gospodje porotniki, v tem je obsežen zločin obtožene, da je namerjala u-
smrtiti svoje dete. 1'smilil se je nad njim tuj človek, a usmilila se ga ni njega mati!"
Pri teh besedah si zakrije Rezika z obema rokama obraz in glasno zaihti.
"Poskusen umor svojega otroka". nadaljuje javni zatožnik z vedno bolj razburjenim glasom, kakor bi hotel vsako besedo nasilno puliti iz svojega osrčja, "pojavlja so nam v jako slabem svitu. Za price poživljam vse tu prisotne matere, naj nam svedoeijo, kako neizmerni, neizčrpni vir ljubezni je vcepil Bog v materino srce že pri rojstvu svojega otroka ! Kako nepopisno se je morala
na univerzo, zadel težek udarec, s tem. da so je njegovemu očetu, ki je imel mesto pri neki mestni u-pravi nekje na deželi, pripetilo nekaj neprijetnega. Nihče ni vedel ničesar natančnejšega o tem. Vsi pa so ugibali, češ, da mora biti nekaj zelo resnega. Njegov oče je izgubil svoje mesto in kakor se jez delo, tudi svoje malo premoženje ter so ga sodnijsko preganjali. Odsilulob jo bil Kaltuhin u-bog, tu se je čutil zapuščenega od sreče.
Sicer jo morda prišlo to tudi od tega, ker je bil razvajen, ker je prebil svoja otroška leta v zelo do-
brih razmerah. Ni razumel pomagati si iz težkoč, v katerih so se mogli drugi prav lahko. Pa tudi sicer ga je sreča sploh zapustila. Dogodi se, da zaide kak človek v nek življenjski tok, kjer ga prav vse ovira. Nič manj ni bil delaven, kakor so bili drugi ter je bil zmožen, pameten in vešč človek; toda komaj je imel kako privatno uro le dva, tri tedne, že so se pritožili učenčevi starši, tla slabo poučuje. V njegov nesrečen tok so bili takorekoč tudi njegovi učenci potegnjeni: začeli so v šoli nazadovati.
Z največjim naporom se je bojeval Kaltuhin proti svoji usodi. Bil
spozabiti tu ta mati, da je odtr- je v tretjem tečaju; toda, kako se
gala od materinih prsi dete in je vrgla v mrzle valove savske! (Med občinstvom nastane nemir.) Vprašam, naj vsakdo položi roko na srce svoje: Kje bodi človek varen svojega življenja, ko ni dete, ni novorojenček ni več varen na prsih svoje matere?! (Nemir med poslušalci narašča. Srditi pogledi so uprti na obtoženko, celo porotniki prikimavajo z glavami. Predsednik opominja občinstvo, naj se vzdrži sleherne opombe.) Še na eden razlog usojam si opozarjati slavno sodišče in gospode porotnike — nadaljuje dr. Svetin v največji razburjenosti. Srepo zre na Reziko, kateri pri besedi "mati" zdrkneta r«ki z obličja in ona takorekoč nezavestno omahne na klop. Ne samo zagovornik, temveč tudi predsednik sta postala nepotrpežljiva, kakor bi hotela reči dr. Svetinu: Ne muči je tako! — Dovoljujem si opozarjati slednjič še na eden razlog — nadaljuje državni pravdnik neizprosno dalje. — V poslednji dobi se po vseh kronovinah našega cesarstva množe detomori. Nadejam se, da vam javna blaginja tem odločneje, gospodje porotniki, nalaga sveto dolžnost, da nad obtoženo izrečete: Kriva! Ti ste varuhi javnega blagra, vi ste rodbinski očetje, in zbog tega vam ne veli samo vest, temveč tudi
je izpremenil v primeri s stanjem, v katerem jo prišel privič na univerzo !
Bil je visok, postaven mladenič, nežnega, prijetnega bitja in cvetočih lic. Zdaj pa je imel raztrgano obleko, vse, kar je nosil na sebi, je bilo oguljeno. Vse je izgubilo svojo pravo obliko. On sam celo je izgubil svojo postavno postavo ter postal neroden. Na obrazu se mu je videl izraz nekake trpkosti. Pustil si je dolge, kuštrave lase ter je nekako posurovel. Barva obraza je bila bleda in nelepa, sploh, ves boj, ki ga je moral prestati, se mu je odražal na obrazu.
Naravno je, da se ne more umreti lakote sredi tovarišev. Ta mu je dal rubelj, oni dva. Večkrat se je pripetilo, da je moral prenočiti v tujem stanu. To pa ni bilo vsem všeč; mnogim je bilo neprijetno, a počasi so se privadili in potrpeli.
Sicer se vsakemu pripeti, da pride kdaj v zadrego in potrebuje tuje pomoči, pri Kaltuhinu pa je bilo to stalno. Neprestano je potreboval kake pomoči. Bilo je težko ga pogledati, a gotovo je, da ni bil te nesreče sam kriv. Vsi so to uvideli, a vsi niso razumeli, biti rahločutnim in mnogi so kazali v občevanju z njim nekako skrito preziranje. Marsikateri je kar vpra šal, ko je videl Kaltuhinov žalosten obraz: "No, koliko bi rad, Kal
ljubezen do vaših otrok, da izre- tuhin?" ter je s tem namignil na
ni bilo res. Imel je le smolo, neizogibno nesrečo.
Toda ne le pri tovariših temveč tudi pri profesorjih in predstojnikih je prišel Kaltuhin v slab glas. Ni potekel en mesec, da ne bi ulo-žil pri rektoratu prošnje, v kateri je pisal v splošni obliki: "Ker se nahajam v zelo veliki stiski, prosim prav ponižno, da se mi dovoli enkratna podpora', in tako dalje. Sprva se mu je dovolilo manjše svote, deset, petnajst rubljev. Ko pa so postajale njegove prošnje pogoste in brez premora, začeli so mu dajati nikalne odgovore. Štipendij pa je bilo prav malo in nikakor so mu ni moglo posrečiti, da Ui dobil eno, ker je imel tudi rede pri skušnjah slabe.
Kaltuhin je bil navidez človek mirnega značaja. Nikdar se ni prepiral s tovariši, a tudi bliže ni občeval z njimi. Poskusil je bil občevati s toni ali onim, a kakorhitro je začutil le najmanjše preziranje, se je takoj odtegnil ter ni delal na-daljnih poskusov. Le z nekim Smu-rovom je občeval nekam pobliže, in tudi to le zato, ker sta bila iz onega mesta in sta bila skupaj na gimnaziji.
Smurov je poznal njegovo zgodbo ter ga je pomiloval, pomagati pa mu ni mogel, ker je sam komaj izhajal. Toda tudi Smurov ni vedel, kaj se godi v Kaltuhinu. Medtem vendar je zazijala v Kal-tuliinovi duši strašna rana ranjene časti. Ta rana se je večala od dne do dne ter\je zadobila slednjič tak obseg, da ni mogel nič več z njo obstati.
Opazili so, da Kaltuhin že par večerov zaporedoma ni prišel nič več v restavracijo, kjer so tovariši že večkrat zanj plačali, in da tudi ni nobenega več prosil za denar.
To je bilo zelo čudno. Na univerzo je zahajal; tudi pri predavanjih je bil vedno navzoč in ni izpremenil svojega obnašanja v nobenem (žiru.
"Gotovo si dobil kake dohodke. Kaltuhin" so ga vprašali.
"Da, dobil sem", je odgovoril kratko ter ni hotel dati nikakih nadaljnih pojasnil.
"Kako privatno uro?"
"Da, instrukcijo."
"Dobro?"
"Bo že.... Lahko živim od nje."
Očividno ni imel nikake volje biti odkritosrčen. Toda slednjič je opazil tudi Smurov njegovo izpre-raembo.
"Ali si dobil res privatno uro, Kaltuhin?" je vprašal nekoč tovariša.
"Ali mar to ni mogoče?" je odvrnil Kaltuhin ne preveč prijazno.
"Ne, zakaj? Zelo me veseli, da se ti je slednjič posrečilo____Toda.... tako dolgo nisi imel sreče."
"No, pa zdaj sem je imel. To je vse.''
"Kje pa? Pri komu?"
"Ali ni to postranska stvar?"
"Čudno, da je to taka skrivnost. Oprosti!"
"Skrivnost ni; samo, kaj je na tem zanimivega? Vse privatne lire ti enake. Je pač neka družina.. Pri nekem uradniku."
"S hrano?"
"Da, tudi s lirano."
"No, hvala Bogu. Zelo, zelo sem vesel radi tebe, Kaltuhin." "Hvala."
"Kaj še! Čemu bi bil skrivnosten? Kako naj bi bil koga naslov skrivnost? Na kratko povedano, nepripravno mi je. Veš, moji gospodarji so čudni ljudje. ... In da se pride v mojo sobo, se mora skozi.... jedilno sobo. ... No. tega pa ne marajo.. . Veš. so pač posebno čudni, ne-družabni ljudje."
Sumrov je imel že takrat občutek, da zveni iz glasu Kaltuliina nekaj neresničnega. A ni mogel uganiti, kaj tiči za tem. Ni vstrajal na svojem vprašanju.
Kaltuhin je izpolnil z izvanredno točnostjo svojo obljubo ter je prinesel besednjak ob štirih, kakor mu je on določil.
Še dva nadaljna tedna sta minula. Kaltuhin je obiskoval predavanja kakor dosihdob. Toda na njegovem lieu so se zaceli opažati znaki utrujenosti. Shujšal je. lie a so mu upadla, v njegovih o-čeli se je kazal nek posebni svit.
"Gotovo si bolan, ali ne?" so ga spraševali tovariši. "Ne izgledaš dobro."
"Kako ne dobro?" je od^rinl Kaltuhin z namršenimi obrtmi. "Tako izgledam kakor ponavadi. Z eno besedo povedano, včeraj ni-seb dobro spal. Preveč sem se zagovoril; to je vse."
(Konec prihodnjič.
Farme v največji slovenski koloniji v Ameriki.
Vsem mnogoštevilnim znancem, ki so mi pisali glede farme v Ashland, kakor ostalim, ki nameravajo kupiti farme, naznanjam, da sem pred kratkim prevzel vodstvo pisarne West-Bissell Co. v mestu Neillsville. Ta družba je že prodala Slovencem več tisoč akrov zemlje in ima še več tisoč akrov v slovenski koloniji okrog Willarda in Gorman v Clark Ccunty, Wis., prodaja na lahke mesečne ali letne obroke. Tu se nudi vsakemu prilika z lahka priti do farme in blagostanja. Pišite za pojasnila v slovenščini na:
Edward Poppel,
upravitelj West.Bissell Co. Dept. 20 Neillsville, Wis,
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V Z DR. DRŽAVAH.
' —r.*m .Ijuwimilflllimuiiuil«!	1 4.WI-II 1■	!U.LI«HPII>.PW If »UU JII^WBf
GLAS NARODA. 51. SEPTEMBRA, 1915.
ur---- -
Slovanski Svet.
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovansiva.
Napisal prof. Lubor Niederle.
(Nadaljevanje)
Izseljevanje je jako škodljivo Cehom in Slovakom. Pri Celiib vidimo vsled gospodarskih vzrokov skoro stalno izseljevanje v so-s,dn i nemška obrtna središča, glavno na Dunaj, kjer narodnostno lahko padajo — nemški val v reške dežele je neznaten — m pole- tega stalno, še dosti veliko izseljevanje v tujino (iz Češkega v i'.tdn i »-m desetletju 70—90.000 , poleg katerega nima priseljevanje prav nobene«« pomena. Pred leti je izseljevanje v Ameriko zelo o-slabilo reški živel j na Češkem in Moravskem. Danes je izseljevanje . i < ,-liili slabše, zato pa je močno pri Poljakih, in to v tako pomembni meri, .da se more glavno s tem razjasniti mali prirastek slovaškega naroda na Ogrskem, ki je dosegel med vsem prebivalstvom Translajtanije leta 1^,1 še 13.2 odst.. leta 1880 12 odst. leta 1*90 11 odst. in leta 1900 samo 10.;"i odst.!
V	poslednjih :*0 letih XIX. stoletja se je zselilo po računu E. St i »dole s 12 slovaških stolic kakih 307.000 ljudij. glavno v Ameriko , in tako ni čuda, da .j." bil od leta 1850 do 1900 skupen prirastek Madžarov M) odst. (v tem so seveda vštete tudi umetno pomadzar-jnie narodnosti približno v številu 25 odst.), t. j. 1.6 odst. letno, Slovakov pa istočasno samo 32.6 odst., t. j. 0.66 odst. letno.
Krasen uspeh, iiajkrasnejši med vsemi Slovani, kaže češka narodu..st. ako sodimo stopinjo vseobče omike na temelju merila pl-smeiir-sti .Tu stojijo Cehi pred vsemi slovanskimi narodi, da tudi pred N 'mci v avstrijski državi, zakaj po uradni statistiki je bilo med Cehi pismenih ljudij 93.77 odst., dočim pri Nemcih 91.84 odst., pri Slovencih 0&5S o,1st., pri avstrijskih Poljakih 47.52 odst., pri Srhih in Hrvatih 24.80 odst. in pri Rusinih samo 21.87 odst.
Na Ogrskem je razmerje tako: v zahodnih, <"isto slovaških sto-licah je analfabetov nad 6 let starih 32 odst., v srednjih, pomešanih
z Madžari in Rusi. 42 odst.
Drngi-če je češka narodnost, kar se poklica tiče, tako razvrščena. da ima izmed 100 oseb za svoj poklic poljedelstvo 43.1. obrt 36.5, t r L-o vino in prevažanje 9.3." javno službo 11.1 odstotkov. Tu je torej znatna tendenca za obrtno delo. v katerem prekašajo v Avstriji Celi.- samo Vemci z 38 odst.; drugače je češki narod večinoma še vedno z.-mlje.lelski, toda stoji že globoko pod avstrijskimi Poljaki <;."> odst.), Slovenci (75 odst.), Krbohrvati (87 odst.) in Rusini (93 odstotkov).
Pri v< ri so Čehi večji u^l katoliki. Pri njih je namreč 96.5 odst. katolikov, protestantov pa samo 2.4 odst.
Pri Slovakih na Ogrskem je narod versko bolj razdeljen, dasi je tam mnogo več katolikov nego protestantov. Štejejo namreč 70.2 o, 1st. rimskih katolikov, 5.3 odst. unijatov in 23 odst. protestantov avgsburžke veroizpovedi.
Židov se je priglasilo na Češkem za Čehe 50.080, na Moravskem <;7!»2. Nasproti temu se jih je v obeh deželah oglasilo za Nemce 74.78_ (na Češkem 40.521. na Moravskem 34.261). Na Ogrskem živi skoro. desetina Židov vsega sveta (skoro 17 odst. evropskih) in razmnožujejo se nad ostalimi narodnostmi (14.8 odst.). Štejejo se skoro vsi k Madžarom.
V	celoti se vidi iz zgodovine in iz številskih narodnostnih češkoslovaških razmerij, da so Čehi v začetku veliko več izgubljali nego pridobivali.
To neugodno razmerje se je sedaj vstavilo, na mah se je postavila s češko zavestjo in navdušenim sodelovanjem vsega naroda nemškemu prodiranju trdna meja. Nekaj je še neizogibno določeno za izgubo, posebno vsled naše nesrečne "manjšinske" politike v zadnjih dvajsetih letih, toda to se bo zoper drugod nadomestilo. Najnevarnejše mesto je meja na severnem Moravskem, kjer sedaj Nemci napenjajo vse sile. da bi spojili svoje kompaktno ozemlje z velikimi otoki lanškrounskim. zabreškim. olomuškim in tam odsekali češko deželo od Moravske. Tu mora češki narod najbolj pripomoči pri delu in obrambi.
Treba j;4 okrepiti češki živelj na meji. staviti proti nemškemu denarju češki kapital, proti nemški šolr češko šolo, proti napadom narodno zavednost.
Treba je okrepiti češki živelj gospodarsko in fizično z izboljšanjem blagostanja in s povzdigo inteligence. Potem se Cehom ne bo treba bati za svojo narodnost.
Poprečno je vendale gibanje na meji v korist Nemcev v zadnjih 50 letih tako neznatno, da bi trajalo stoletja, predno bi postalo vidno in občutno.
Nemci že sami priznavajo, vsaj razumnejši, da se Češka ne more germanizirati. Samo šovinisti računajo s tem, posebno pa oni. ki gledajo i/. Nemčije na češki " Querrigel" in vpijejo, da se mora odstraniti. da se tako nemštvu olajša prodiranje do Jadranskega morja. Toda tudi ti se motijo, kakor so se ušteli oni. ki so menili, da je mogoče raznaroditi Poljake v pruski državi.
Hujše gre Slovakom na Ogrskem, kjer nimajo političnih pravic, t. m hujše, ker jim grozi po vzoru Pruske državna razlastitev. Toda tudi oni se drže v celoti v svojih mejah proti Madžarom — umikajo se samo zmerno proti sredini meje — in če bi ne bilo silne madžarizacije v notranjosti naroda, v njegovih višjih vrstah in če bi ne bilo ravno tako velikega izseljevanja — bi se ljudstvo samo vzdržalo tem prej. ker si pri vsem prizadevanju neprenehoma asimilira poljski živelj na severu in ruski na vzhodu slovaškega o-zemlja.
Ko sem načrt.al po uradnih podatkih iz leta 1900 svojo narodopisno mapo Slovakov, so Rusi protestirali proti razmeram, ki jih je kazala na škodo ruskega življa in v korist slovaškega uradna statistika na vzhodu Slovaškega. Pokazalo se je, da prodiranje Slovakov v resnici ni tako naglo, kakor se je v tej statistiki videlo, ampak da vendar eksistira. Vse vzhodnje Slovaško je pravzaprav poslovaeena Rusija in ta proces se nadaljuje.
5. Diferenciacija. Od prvotne plemenske diferenciacije se ni ohranilo na Češkem nič bolj izrazitega. Vse se je združilo v teku .'■asa \ enoto in v čemer so se razlikovali okraji v notranjosti telesno. jezikov no in etnografično (na pr. po kroju), vse to se je v zad-n.i dobi izgubilo, izvzemši nekoliko malih ostankov. Nova civilizacija od polovice XIX. stol., šola. vseobča vojaška dolžnost in podobni i'ak'orji vse hitro zabrisujejo. Sam ona Moravskem je ohranjena večja notranja in zunanja razlika, toda tudi ta se bliža svojemu koncu.
Na Češkem so trije pasovi glavnih čeških dialektov: jugozahodni, srednji in severovzhodni, a nimajo tako močnih znakov, da bi tudi zunanje bolj določno stopali na površje.
Nasproti temu pa tvorijo manjši kraji, ki so si ohranili svoj dialekt in drugo, posebno kroj. zanimive narodopisne otoke in imajo tudi posebna imena, ki so jim jih dali sosedi. Tako je stopil na po-vršje v nedavnem času določneje mali plzenjski okraj na zahodu (Zalesj. . 1'odlesjt i in na vzhodu Litomvgelsko z orliškim dialektom in sedaj se razlikujejo na jugovzhodu Blatjaki (od blata — jezer med Sobjeslavo in Trebonjo) in na jugozahodu v Šumavi poseben Češki rod Hodov, ki je prebival prvotno med Damažlicami in Taho-vim. danes, odkar je del okoli Tahova in Primde ponemčen, samo v bližini Domažlie. Za tip češkega kmeta veljajo dosedaj ljudje iz Podripskega.
Posebnost Hodov je dala povod raznim teorijam o njih postanku. Že Pavel Stranskv. pozneje Rueffer, Wenzig, Erben, Grabowski so menili, da so to Poljaki, ki so se naselili pod Bretislavom I. Toda v hodskem dialektu ni sledu poljščine.
Sicer se ohranitev Hodov pojasnjuje z zahodnim gorskim krajem g tradicijami vin privilegiji, s katerimi so bili kot mejni straž-r.fti »d čeških kraljev obdarovani (že v XIV. stol.).
Več plemenskih posebnosti je ohranjenih na Moravskem. Tu lahko dobro razlikujemo štiri plemena, in to ne samo jezikovno, ampak tudi s pomočjo drugih znakov, telesnih in narodopisnih, glavno kroja, in kar je še več, narod sam to razliko čuti in jo uporablja. Najboljši in pravzaprav dosedaj najzanesljivejši in znan dokaz je dialekt, v drugi vrsti narodni kroj. Druge razlike niso znanstveno obdelane.
Na tem temelju vidimo, da sega predvsem iz Češke na Moravsko čisto češka oblast pri Češko-moravski visočini, katere meja se začne pri poliškem ostrovu Olešnici in gre črez Stjepanov. Radostin, Merin, Opatov, Predin, Staro Rišo, Novo Rišo, Želetavo, Kvnice, Budkov do Pulice pri Bitovu, kjer prehaja v nemško deželo.
Na severovzhodu Moravske in v Šleziji prebivajo Lahi (kraj se imenuje Laško) in zavzemajo Opavsko in češki pas Tešinskega in na Moravskem zagozdo med deželo in mesti Priborom. Brušper-kom. Mor. Ostra v o, Mistekom in FViedlandom do okolice Suhodola. Novega Jičina, Štrameberka in Frenstala. Ime Lahi se ne rabi med ljudstvom splošno (poleg njega je tudi ime Valahi in lokalna imena Horali, Kozlovjani. Hlebovjani, Dulani). Laški dialekt ima močne sledove poljskega vpliva.
Pleme Vala hov in sicer pravih prebiva na jugu od Lahov v široki okolici Vsetina tako, da gre meja od Štitne na reki Vlari črez VIalioviee, G. Ujezr, Zadverice, Frvštak, Rusavo pri Hostynu, Raj-noliovice, Loučko, Branko, Lešno, Krasno, Va. Meziriči, Rožnov in V. Karlovice. Zunaj se še pripojijo prehodni kraji na severu (okoli Nov. Jičina, Hranic, Kelča) in na jugu (pri Zlinu). Jezikovno spadajo Valahi pravzaprav k Slovakom, toda ljudstvo se od njih strogo razlikujejo. in tudi v kroju je različno. To je ljudstvo čisto slovaškega izvira, na katerega je prišlo samo ime rumunskih Vlahov, ki so prišli s svojimi čredami in s svojim pastirskim gospodarstvom (in nazivi jem) v XV.—XIII. stol. do Malih Karpatov in se tudi med ljudstvom izgubili.
Najoriginalnejše pleme so moravski Slovaki, ki so istega postanka z ogrskimi Slovaki, toda danes so različni po svojem življenju in jezikovno tako, da ima na Moravskem samo ozek pas 18 naselbin ogrski značaj (t. zv. Kopaničarji, Hornjaki). Pri moravskih Slovakih se še drži narodni kroj v polni sijajnosti in v taki pestrosti. da razlikuje J. Klvana 28 skupin, ki se ločijo med seboj po kroju. Čisti Slovaki zavzemajo jugovzhodni kos Moravske od Vlare črez Vlahovice, Pozloviee, Brezolupe, Babice do reke Moravč, ki tvori potem zahodno mejo do Roliatea, odkoder se meja slovaške dežele o-brne nazaj proti severu črez Vraeov, Mistrin. Šardiee, Čejč, Čejko-vice, Bilovice, Podivin do Breclave (tu se imenujejo Podlužaki/ tako .da je tu reka Morava zopet vzhodna meja. Za Dvjo spadajo seiiS še 3 poslovačene hrvatske vasi v valčiškem okraju (ividsberg) : Nova \'as, Hlohovee in Poštorna. To čisto sovaško ozemlje je okroženo s prehodnim pasom (t. zv. Dolaki), ki se vleče od Čejkavie in Hu-stopeči mimo Kyjova, Bzenea, Buhlovic, Napajedlov, K vasic in Ma-lenovic do Zlina. Meja kroja, ki jo je določil Klvana. pa gre drugače : od Hrozenkova črez Banov do Napajedov, od tod do Korvčan, Hustopeči. Podivina (pusti Bojkorsko in. Luhačevsko valaškemu krojil).
Vse, kar ostaja v notranji Moravski od teh naštetih krajev, spada po Bartošu plemenu Hanakov, ki je znan nasproti sangviniško koleričnim Slovakom v ljudski tradiciji po svoji bodri flegmatično-sti. Pravo jedro Hanakov prebiva na reki Hani med Vvškovim, Hu-iinom. Prerovom, Olomueom in Prostjejovim.
Po kroju so se delili Ilanaki na rumene in rdeče (po barvi hlač iz kože), in rdeči poleg tega še na Banjake pri reki Hani (središče Vvškov), na Blatake pri Blatu (Prostjejov), na Zabečake na levem bregu Bečve (Ilolešov) in Moravčike pri Moravi (Kromeriž)
Oblast ogrskih Slovakov se lahko razdeli samo po teoriji, in to dialektologično na zahodno oblast (na Nitri in Vagu), srednjo (na Gronu, gornjem Vagu) in vzhodno od meje Gemera in Lipjtova proti vzhodu. Te imajo mnogi samo za poslovačene Ruse in dejstvo je. tla se na celi vzhodni slovaški meji v spiski, šarvški. zemplinski in užhorodskl stolici ruske občine neprenehoma slovačijo.
Bolj znan skupina so tu n. pr. t. zv. Sotaki v zemplinski stolici, katerih ime. ki pride od vprašalnega zaimka co. nima prav nič opraviti s starimi Jordanisovimi Satagi. Podobna lokalna imena so Ma-gurani v Spišu, Trpaki pri Niredhazi. Sicer je med lokalnimi o-blastmi ogrskih Slovakov najbolj tipičen originalni Detva (v zvolen-ski stol.), v katerega ljudstvu (Detvanci) je Madžar. O. Hermann iskal tuji postanek, hercegovinski. seveda napačno. Starejši narodo-pisi in po njih tudi novejše knjige naštevajo kot posebne slovaške plemenske tipe še t. zv. žafrance, oljkarje, piskrovezce, stekleničar-je in dr. To so pa samo posebni tipi popotnih trgocev, ki hodijo po Evropi od davnih let in ne plemenski tipi. Posamezne vrste teh trgovcev so šle v svet seveda iz določenih krajev na pr. piskrovezci samo iz gornjega dela trenčanske stolice (iz občin Visoka, Makov, Rovne, Zakopčie. Ca c a. Krasno), oljkarji in žafranci iz turčanske stolice! Na Moravskem so podoben potujoči tip rezarji iz Bojkovic.
Veliko večji pomen nego ta lokalna plemenska razlika ima za češki narod razlika in oddajevanj cele ogrsko-slovaške veje, ki ima svoje korenine že v davni minulosti in na zunaj zapečateno trajno politično oddelitev ogrskih Slovakov od češke krone leta 1031 — in ki se vkljub mnogim stikom in mnogim poskusom zbližanja neprenehoma veča in ako se ne bo zgodilo nekaj velikega, nepričakovanega, bo prišlo nekoč do popolnega razcepljenja naroda, prvotno enotnega, na dva naroda, na češki in slovaški.
Dolgo časa. stoletja, niso Čehi in ogrski Slovaki, dasi so se razlikovali v narečju, kroju in jeziku in živeli pod raznimi gospodi v raznih pohtičnih celotah, čutili te razlike, niso si je bili svesti nasprotno, literarni predstavitelji obeh vej so priznavali enoto in so se je veselili. Ravno v navejšem času so se pojavili poskusi, ki naj dokažejo, da so bili Slovaki prvotno neeeškega, drugoslovanske-a postanka, da so bih samo v teku časa na svoji zemlji glavno pod vplivom eeske cerkvene literatunre počešeni, in da tudi divergentna prizadevanja nove dobe niso nič drugega kot povratek k stari samostoj-nosti.
____(Nadaljevanje prihodnjič).
Bilijonsko posojilo.
Zadnje dni se nahaja v New ^ orku anglo-franeoska komisija, poslana od zavezniških vlad, da sklene tu velikansko posojilo. V s vrbo pregovorov s to komisijo so se setali tu zastopniki ameriških bank z vseh strani Združenih držav.
Komisija je oficijelna zastopnica Anglije, Francije in Rusije ter se hoče dogovoriti z ameriškimi finančniki, pod kakimi pogoji bodo ti posodili bilijon (tisoč milijonov) dolarjev. Ves ta denar bo ostal v Združenih državah ter se bo uporabil v svrho pokritja vojnih naročil zavezniških držav. Cilj tega ogromnega posojila pa je, da se zopet spravi v normalno višino ceno denarjev zaveznikov, ki so vsled vojne zelo občutno padli.
Vzrok tega padanja vrednosti evropskih denarjev pa je dejstvo, da je vojna prisilila evropske države, da nakupujejo v Ameriki velikanske množine vsakovrstne-
ga vojnega materijala. Denar za nakup tega materijala se dobiva poto mbankirjev, ki računajo za to posredovanje gotove odstotke, ki so odvisni od tega, kakor se denar iz Evrope lahko ali težko dobi.
Radi tega je padla cena angleškega denarja osem odstotkov, francoskega šestnajst, nemškega sedemnjast, a ruskega skoro trideset odstotkov in avstrijskega približno petindvajset odstotkov.
Zadnje čase je začela pošiljati Anglija sem zlato, da bi popravila ceno svojega denarja. Poslane količine zlata pa so zelo neznatne in premajhne, da bi zvišale kurz ali vrednost zavezniškega denarja. Da bi pa poslali iz Anglije sem večje množine zlata, pa je zelo o-pasno iz dvojnega ozira.
Prvič bi tvegal vsak transportni parnik nevarnost uničenja po minah in nemških podmorskih čolnov, drugič pa bi s tem izgubil mogoče angleški papirnati denar na vrednosti, če ne bi bilo dovolj zlata v pokritje izdanih bankovcev.
Iz tega pa sta dva izhoda: pla-j čati Ameriki z amerikanskimi' vrednostnimi papirji, ali pa skle-l niti v Ameriki velikansko poso-j jilo.
V Angliji se nahaja v sedanjem času velikanska množina ameri-i kanskili vrednostnih papirjev. —I Seveda se nahajajo v rokah pri-j vatnih lastnikov, ki bi jih prej j morali dati svoji vladi na razpo-j lago. S tem pa tudi ne bi bilo mno ! go pomaganega, ker bi bili pro-, dani ti vrednostni papirji na ame-rikanskih borzah in bi vsled velikanske prodaje njih cena gotovo padla.
Amerikanski finančniki sami so proti taki rešitvi vprašanja. Predobro vedo. kako slabo bi u-plivala prodaja teh papirjev na borzah v Združenih državah.
Veliko boljši izhod iz tega stanja bi nudilo velikansko posojilo, ki bi imel značaj "notranjega" posojila, ker bi se potrošila vsa svota v Združenih državah za vojni materija! in za živila, ki jih Evropa tako zelo potrebuje.
Ameriški finančniki gredo an glo-francoski komisiji zelo na roke. Nekateri bankirji iz zapadnih držav so dobili od nemških ulaga-teljev grožnje, da bodo dvignili svoje vloge iz njihovih bank, če se bodo spuščali v posojilo, ki ne bo krito z zlatom ali pa amerikanskimi vrednostnimi papirji. Nekaj velikih bank v Chicago, Cleveland in Milwaukee in drugih mestih bi bilo prisiljenih se odtegniti od podpisanja tega posojila iz omenjenih vzrokov.
Privrženci posojila pa odgovarjajo na to in na dejstvo, da pravijo Nemci, da bi bilo to posojilo kršenje nevtralnosti, s tem, da so pred nekaj meseci sklenili nemški bankirji tu stomilijonsko posojilo. Če ono posojilo ni bilo kršenje ameriške nevtranosti, potem razlika v svota h ne izpremeni temeljnega načela.
Poleg tega tudi pravijo, da se bo porabila cela svota tu za nakup ameriškega blaga. Na ta način, v smislu trgovskih odnošajev med Evropo in Ameriko, bi se položaj dejansko ne izpremenil. Le financ na stvar izmene blaga bi bila o-lajšana.
Amerikanski finančniki ne dvomijo o tem. da podpisanje ogrom nega posojila ne bi predstavljalo posebnih težav, ker vsled vojne je nakopičenega v ameriških bankah silno mnogo denarja.
Menica $65,000,000.
Največja posamezna menica (ček), ki je bila kdaj izdana v tej deželi, je bila pač ona za 65 milijonov dolarjev vrednostnih papirjev, ki jo je izdala tvrdka Kolin, Loeb & Co. v plačilo te svote a splošno amortizacijo 41/* odstotnih bondov (vrednostnih papirjev) Pennsvlvanske železnice. Te bonde je kupila pred nekaj časa tvrdka Kolin, Loeb & Co. v zvezi z neko družbo, nakar so bili pokupi j eni od občinstva. Menice, ki so jih dobili v plačilo, so naložili bankirji v National Bank of Cammeree v New Yorku.
Najvišje cene za — mačje meso.
Glasilo ogrskih mesarjev in prekajaleev mesa prinaša vest. da so se tudi za mačje meso določile najvišje cene. V okraju Bihar-kereszt. kjer so nameščeni italijanski podaniki, se je toliko mačjega mesa pojedlo, da je cena za isto poskočila na izvanredno višino. Radi tega se je na predlog mesarjev in prekajaleev mesa uradno določila cena za mačje meso na tri krone za en kilogram.
Drobne vesti iz Italije.
—	Italijane skrbi, kako bodo preskrbeli svoje čete z gorko oh leko. katera je potrebna že sedaj v gorovju. "Corriere della Sera'' poziva italijanske gospe, ki so doslej še bore malo storile v ko rist armade, naj naberejo obilc volnenega blaga za vojake.
—	"Corriere della Sera" kon-statira, da strežnice za italijanske ranjence ne morejo vršiti svoje naloge in da se jih je že mnogo odtegnilo zbog nesposobnosti, druge so šle rajši na letovišče. Bolniške uprave so v skrbeh, kako bo v bodoče ob takih razmerah z oskrbo bolnikov.
—	Uradno se poroča, da prične novačenje leta 1896. rojenih tekom leta 95.
-- "Neue Zuricher Ztg." poroča, da je radi potopljenja italijanske križarke "Amalfi" admiral Gazelli, korni poveljnik v Benetkah, odstavljen, na njegovo mesto je imenovan admiral Cn-tinelli.
Slovens ko katoliško
B	H
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 ▼ državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willoek, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Ruck Springs.
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492. Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St.. Jollet, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaogh, Pa. IIL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kaus.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČ1Č. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA."
Za kratek čas.
Res čudno.
—	Milostiva____sem prišla, če
hi kaj prispevali za božičnico revnim otrolcom!
—	Čudno! Že dvajset let dajem za te otroki?. Kaj še zmerom niso zrasli?
Po grošu pa!
—	Kaj — jajca so zdaj po grošu? Kako pa da so tako draga?
—	Ker zdaj kure jajc ne ležejo.
—	A po grošu jih pa ležejo?
Ta pa zna!
Sodnik: — Vi vi svoji vasi zobe derete?
Obtoženec: — Da.
Sodnik: — Ko je prišel vaš sosed Gregorae k vam, ste mu zob izdrli?
Obtoženec: — Sem!
Sodnik: — In zakaj ste ga najprej s pestjo udarili po glavi, da je omedlel.
Obtoženec: — Zato. ker je hotel biti kloroformiran.
Tolažba.
—Kje sem? je zaklical bolni gospod Jazbec, ko je po večdnev-nem fantaziranju začel zopet prihajati k sebi. Ali sem mar v nebesih.
—	Ne. je rekla njegova soproga, saj sem vendar jaz tiri tebi.
Brezpotrebno.
—	Ali niste v prejšnjih časili imeli v vaši vasi vsako leto posebno procesijo zoper ogenj.
—	Da. imeli smo jo. pa zdaj je več ne potrebujemo, ker smo vsi dobro zavarovani.
Potem pa že!
—	To pa res ni prav! Vaš brat je pri vsakem koncertu in pri vsaki glasbeni priredbi, Vas pa nikoli !
—	Ko bi bil jaz tako jrluh kakor je moj brat. bi tudi hodil na koncerte.
Ošabnost.
—	Z našim hlapcem ni več izhajati.
—	Zakaj ne?
—	Odkar je bil tri mesece zaprt. je tako ošaben, da mu ne smeš ničesar več reči.
Pot je zgrešil.
Redar zagleda na jablani polni najlepših jabolk znanega petepu-ha. —
—	He, kaj pa delaš tam gor?
—	Ne zamerite, gospod stražnik, zgrešil sem pot.
Iz ženitovanjskega govora.
.... Pred nami. veleeenjeni gostje, sedita srečna novoporo-čenca, nad njima pa visi naša slovenska trobojnica. Oj, kako lep simbol zakonske sreče je naša slovenska trobojnica. Bela barva pomeni nedolžnost in oznanja nevestino čistost ; rdeča barva pomeni jseninovo plamtečo ljubezen in zakonsko gorečnost; in modra, oj
modra barva, če bi bila zelena, bi [pomenila upanje na mnogoštevilno rodbino.
Pri zdravniku.
Mlada gospa pribiti vsa razburjena k zdravniku.
—	Ne morem vam povedati, kako sem bolna. Tako trpim....
—	Na čem. gospa ?
—	Na moški oslabelosti.
—	To ni vendar mogoče, dama pa naj bi trpela na moški oslabelosti?
—	Da! Na oslabelosti svojega moža.
Sprememba.
—	Slišala sem. gospod doktor, da ste bili vi časih ženskam jako nevarni.
—	Da, da — zdaj pa pravi zdravnik, da so ženske meni jako nevarne.
V	trgovini.
Elegantna dama stopi v trgovino. kjer služi še neizvežbana in še skrajno naivna prodajalka.
Dama: — Dajte mi zvitek klo-setnega papirja.
Prodajalka (ki še ne ume tega anjrleškega izraza) : — Čemu vam pa bo?
Ženin.
—	Torej z mojo hčerko sta dogovorjena in se hočeta vzeti? — Dobro! Kdaj bi naj pa bila poroka?
—	To prepuščam svoji ljubljeni nevesti.
—	Tako? No — prav! A kakšna naj bo svatba, preprosta, ali slavnostna ?
—	To prepuščam predragi bodoči svoji tašči.
—	Tudi prav! A nekaj mi morate vendar pojasniti. — Če vas smem vprašati — od česa pa hočeta živeti?
—	To pa prepuščam popolnoma vam, bodoči gospod tast.
Izgovor.
Župnik zaloti na svojem vrtu staro žensko pobirajočo jabolko, in jo trdo prime.
—	A sem vas dooil! Vi torej kradete moja jabolka. Da vas le sram ni. Kaj mislite, da človek s tatvino obogat* ?
—	Tisto ne, ampak malo vendar pomaga!
V	zakonu.
Žena: — Ti nelivaležnež. Kar sem s teboj poročena, sem prestala toliko žalosti in bridkosti, da več ni mogoče. Na vse načine sem trpela....
Mož: — Je že mogoče, a na en način vendar ne.
Zena: — Nesramnež! Kako nisem trpela?
—	Mož: — Molče nikoli.
x:
Na plesu.
—	No, kako si se sinoči na plesu zabaval?
—	Izvrstno!
—	Ali si mnogo plesal?
—	Plesal sploh nisem, am^ak dva plesalca sem klofutal. enega sem ven vrgel in enega sem pozval na dvoboj.

Jugislovanska

B
Katol. Jednota
3
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 87, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 312 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICn, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. > JOHN VOGRICH, 444— Gth St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JTJSTTN, 1708 E. 2Rth St., Lorain, O.
JOSEPH PISHLAR, 308—Gth St., Rock Springs, Wyo. -
G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva bv. Cirila in Metoda, itev. I, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva bv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely,
Minn.
JOHN GRAIIEK, at., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se nradnib zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Zagleda se zamišljen v daljavo, tako dolgo za novec, da ga je do-'je kdo hotel ali jim zapel. Stari in iz prsij se mu izvije vzdihljaj: bila. Bila je enajstletno dekle, za-(Janoš ga je že zarano spraznil od Vso krasoto poveličevanega zapa- la in gibčna, da jo je bilo veselje veselja nekoliko več, nego je bilo da sme človek brez skrbi žrtvovati gledati. Novcev ni zapravljala, želeti, in radi tega se je radostno I za edini pogled na to razkošna slo-j marveč si jih hranila. '"Teta jih smejal. Bil je nenavadno slavnost-vaško vasico, v kateri živi v neska- zame spravlja, in ko bom velikar','no opravljen — saj je pošiljal pr-Ijeni sreči odkritosrčen in dober je dejala, — "kupim si za nje hi- vega otroka od hiše. Tudi Janoše-1 narod, s tako krasno dušo, kakor- šo, tako veliko, kakoršno ima naš va je bila dobre volje. Za Zuzko se jšno je njegovo domovje. Kako se župnik...." A. sedaj se namera-j ni nikdar mnogo brigala, toda se-> protiviti blodnji in sanjarenju, ki va ta Zuzičk -omožiti. Jirovcu to^aj je vendar kazala, da je njena 'se človeku vrine v glavo? Stal bi nikakor ni hotelo v glavo, kajti po mati, plakala je neprestano, po statu do noči, do temne noči, ko se doraščajočih otrocih človek spo-jri navadi, kakor plakajo navadno zažarijo okna od iskrečih lučij; zna, da se stara. In spoznanje, da;matere, kadar možijo svoje hčer-hotel bi čitati iz teh čudnih očij se bližamo grobu, nikakor ni to- ke. — zgodovino vsake hišice in njenih lažilno prebivalcev, zgodovino vasi, dežele...."
Solnces je že zahajalo za gore, ko je vhajal v vas. Srečal je nekoliko moških in žensk v mičnem. zena h. Do dvajsetih let imajo že spancem	_	__
prižastem slovaškem kroju: moški po dvoje, troje otrok, v tridesetih ki bili tudi bogati, pa če niso gibč-so nesli kose. ženske pa srpe. Vra-'pa so že prave petdesetletne star- ni> ji'1 dekleta vendar nimajo racali so se od žetve k večerji. Po ke. Zuzki se ni čuditi. Teta, pri ka-
vasi so se razlegali glasovi godbe, teri je bivala od mladih nog, ji je Odzvonilo je k maši. Fantje Kaj posebna godba je to! V njej pred letom umrla, in Zuzka se je ženinom odidejo na ulico, toda vra- v\ je spojeno ukanje in vriskanje s preselila k starišem. Pa se je tudi ta nevestine hiše se zapro prednji- // tu go; človek bi zavriskal ž njo iz'dokaj najokala to leto. Na nered mi in z ulice prosijo, naj jih spu-polnega grla. Vsak glas vliva v ži- "i bila navajena, roditelja pa sta ste noter, v veži pa zopet za neve le novo kri, vsak glas prešine vse ji jemala po vrsti boljšo obleko, žile. To je prava naša godba; ta jo prodala in zapila. Zato ji prise glasi popolnoma po domače, pravijo doma samo zajutrek; go-drugače nego te trombe in bobni; stovanje bo pa pri ženinu. Janez ona razveseli, razgreje, izvabi iz Plot je njen ženin." duše milijone najrazličnejših ob-J "Kaj pa brat Martin? Ali se ni čut kov. Ne gromi, ne razburja — potegnil za Zuzko? Saj jo je imel toda človek bi le najrajše prepeval tako rad. "
ž njo, da bi si izpel srce iz telesa. "Martin? Oženil se je nekje zunaj Moravske
£
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Za tuje grehe.
Spisal Jan Janča.
I.
Karol Jirovee je bil mlad, ne-ncvadno nadarjen umetnik, slikar. Domovina je le malo vedela o njem. dasi so njegove slike, zlasti iz življenja starih Slovanov, vzbujale že več let veliko pozornost veščakov na pariških umetniških razstavah. Posebni način, po katerem je pri sedanjem pokole-nju še le po smrti postal slaven naš nesrečni slikar Manes, in s katerim proizvaja svoje slike naš Aleš. pe dodajal Jirovčevim delom neki značaj, ki se je močno razlikoval od vseh šol, ki so bile zastopane na razstavah. Njegova dela je spremljal nekak poseben čar. kakor najkrasnejše zložena pesem : na vsaki sliki je bil videti košček slovanskega življenja in košček u-metuikovega srca, ki je živel in čutil s svojim narodom, dasi je bil oddaljen od njega. "To je več nego talent", so govorili o njem; "on je genij, ki napravi pot novi smeri, ki gotovo osnuje novo šolo. v kateri se bo zrcalila duša naroda, katerega tako močno ljubi. Pričakuje ga leskeča bodočnost...."
Leto 1891 je pregnalo Jirovca iz umeteljtiiške delavnice, katero si je bil po mnogem naporu osnoval v visoki hiši v jedni izmed liajob-Ijudenejših pariških ulic. Hitel je tja. kamor so bile obrnjene oči vsega izobraženega sveta — na praško razstavo. Svojih izdelkov sicer ni poslal tjekaj; hotel pa se je prepričati na svoje oči. kako raste in se raze vita češka umetnost. Ves navdušen je prebil tu» nekaj «1 ni j, sešel se s prijateljem Bla-hom, zemljemercem, rojenem na moravsko-slovaški zemlji. Sešla sta se. rojak z rojakom, pripovedovala si svoje skrbi ter se ločila čez nekoliko dnij. Karol Jirovee je hitel v svoj rojstni kraj, v svojo rojstno vas pod Karpate. Pot ga je peljala mimo prijateljeve doma čije; zato je bil vzel seboj od nje ga pismo na njegovo mater, ki je biia vdova, ter šel tjekaj, kjer diha zemlja mičnosti in razkošja.
Bilo je krasnega večera meseca julija. Karol Jirovee je šel sam skozi goztl. Solnčni žarki so se svetili skozi borovje kakor zlate niti drage tkanine. Vonjava iglivčeja
ffHiiiirfc-i rt-litt ilrtiiiiiti ti	" "1
se je razprostirala naokrog kakor prijetni duh balzama. Tu pa tam je skočil z grmovja plahi zajec ter bežal dalje v gozd; ptiči so skakali z drevesa na drevo, brezskrbno prepevali, pa zopet preskočili na drugo drevo in gugali se na vejicah. Med vejami je šumel vetrič. kakor bi popeval tajno pesem, katere ne pojmi človek s hladnim razumom, pa s svojim čarom napoji vso njegovo dušo. Duša njegova vriska s ptičieami in s to malo žuželko, katero lahko vsaki čas potepta človeška noga, ne da bi on vedel, da je pokončal njeno življenje. Človek gre, zakaj, pa zopet bi se razjokal — od same radosti. Dete je, ne ve, kaj hoče tukaj, tako dobro mu je na svetu, ki je tako krasen navzlic mnogim bridkostim; dete je, hoče živeti, prsi se mu širijo, srkaje v se s polnimi duški onianiljočo vonjavo; pa premišljuje, ali živi daues za to, da bi jutri naredil prostor drugemu, ali zato, da bi pomagal svojemu sobratu. posameznik celemu človeštvu. Zdi se mu, da je tako majhen, a vendar zopet tako velik, tako močan, enak skoro samemu Bogu.
Take misli so blodile po Jirovče-vi glavi, ko je zrl okrog sebe bujno zelenjavo, pretkano s tisočerimi in tisočerimi cveticami. V njegovi duši se je odzval nekak mo čan, neznan glas: Človek, če te stiskajo skrbi, pridi v gozd, poglej na veličanstvo in vzvišenost, ki jo je vstvarila močna roka božja; poglej na radost, s kakoršno tukaj vse živi; razjokaj se v prosti prirodi, zaukaj v pesmi in olajša se ti tvoje stisneno srce. Tu pozabiš na bolečino, pozabiš na skrbi in revščino, tu zajamaš moč k daljšemu življenju, katero je vendarle krasno, dasi ga časih greni pelin skrbi j in gorja.
Tako je mislil Jirovee, dospevši ravnokar iz gozda. Tu je rastlo ponekje še nizko, mlado grmičje, pred njim pa so se razgrinjali bogati vinogradi in pod njimi velika vas, obkoljena od treh stranij z gozdom obraslimi griči, kakor kako ptičje gnezdo sredi drevesnih vej. Bila je to kaj mična vas, s cerkvijo v sredi, a poleg nje farovž in prostorna šola. Vrtovi se stiskajo k čednim hišicam, pokritim večinoma s škodljami, ki stoje v dveh vrstah, za katerimi se vrste hlevi in skednji razkošnih sadnih vrtov.
Družice so delile kitice. Nekate-Ne čudite se temu. Pri nas se ri mladenič je dobil dve, tri in še može dekleta že v šestnajstem letu, veC'> nekateri pa je s težavo dobil komaj da zapuste šolski prag. To komaj jedilo — kakor je bil pri je moči opaziti že na teh mladih dekletih priljubljen. Zlasti "zaje vedno najhuje. Ko
Že se je obsulo nebo zvezdami, ko je dospel k svojim znancem, katerim je nesel sinovo pismo iz Prage. Teta Blahova se je čudila nepričakovanemu gostu, pozdravila g s priprostimi besedami in odkritim srcem ter ga povabila v sobo.
Prišla je ravnokar s polja ter imela s popravljanjem delo polne roke.
"Nisem vas pričakovala", se je izgovarjala ter, urno prečitavši pismo, položila pred Jirovca na mizo hleb tečnega kruha- in plad-nik surovega masla.
"Poslužite se", je dejala ter šla
nihče ni čul ničesar o njegovi svatbi. Služil je pri Židu ter vzel njegovo hčer. Mislim, tla je popolnoma taka kakor on, drugače bi ga ne bila vzela. Slabo so ga odgojili — meni bi bolesti počilo srce, ko bi imela takega sina. Ko se napije, pa vsaki hip o-praska koga z nožem, za kar je skoraj zmiraj zaprt."
"Ali pride na Zuzkino svatbo?"
"Ni vem. Janoševi mu niso pisali. Toda večkrat pride sem nepričakovano. Božja volja bi bila. ko bi danes prišel."
Potem sta se pomenkovala še o sinu vojaku, pa o tem, ali bo voj-
po svojih opravkih. "Kadar hiša na, ali je ne bo, in nočni čuvaj je
nima gospodarja, mora gospodinja
oskrbeti vse. Osemnajstletni Jo- IJri Janoševih je še vedno svirala
zdirjal li god-
žek je gotovo že cem.
Jirovee je sedel čez dolgo časa di mesec, zopet v slovaški izbi, sicer v tuji, toda euako prijazni, kakor je bila ta, v kateri se je rodil. Saj ji je povsem podobna. Stene so lepo pobeljene z rudečežoltimi robi; strop lesen, čisto umit. za stropom nekoliko velikih knjig v stari vezavi — nemara nekaka starosvetna pesmarica, sveto pismo nove zaveze in druge knjige, katere radi kupujejo za muzeje, ki pa često troh-nijo brez koristi po naših kočah. V levem kotu pri vzhodu stoji velika, zelena, glinasta peč, v kateri se po zimi kuha in peče; pred njo dolga bela skrinja za obleko, "ži-gla" imenovana; pri steni naprej od peči stoji postelj, žolto pobarvana, toda visoko postlana s pernicami, nad njo drog s kožuhi in srajcami. V desnem kotu od vrat stoji druga postelj, v zadnjem kotu na desno pa krepka hruškova miza, okrog nje ob steni pa široka klop. Na tej strani so okna polna rožmarina, devičnika in muškata. Rožmarin raste gotovo Juriju za kitico ; kadar pride z vojne bodo praznovali svatbo. Ljubica ga že težko pričakuje----Na zadnji steni visi pri stropu dolga vrsta svetlih slik. Dete Jezus s kodrasto glavico se ozira po sobi kakor nekako radovedno otroče. Slike vise tesno druga poleg druge v pozlačenih, izrezljanih okvirjih, a nad njimi vise pri stropu golobice, umetno iz lesa izrezane ter krasno pobarvana velikonočna jajca, kakoršnili je moči najti le na našem Slovaškem.
Jirovčeve oči se vpro v barva sto Skrinjo....
"Sedaj sem zopet tukaj ; pustila sem vas tako dolgo samega" — s temi besedami vzdrami teta Bla hova Jirovca iz zamišljenosti.
"Kaj ne, teta, pri vas ni hudob nih ljudij.
"Čemu to čudno vprašanje?"
"V tako krasnem kraju ne mo rejo se roditi hudobni ljudje."
"Ne rodijo se, toda prihajajo od drugod ter kaze domačine.
"Koga mislite?"
"Žide. Koliko že so provzroeili ti pri nas hudega, se ne da dopo vedati. Na primer ta Kolin. Pobi ral je po vaseh cunje in kosti, po tem odprl pri nas krčmo, dajal žga njieo na upanje, s kraja malo, po tem več in več, dokler se ni pola stil pijančevega imetja. Sosed Na pomik je že zapil svojo kmetijo in Janoševa pride kmalu na bo ben— . Toda, ker sem že omenila
Janoša, vedite: jutri pojdemo na teli."
svatbo. Njegova Zuzka se omoži.'
"Zuzka?" se čudi Jirovee. Ko je bil zadnjič tukaj, pred petimi leti, je bila še otrok. Poljubovala ga je, skočivši na klop, ter prosila
»dtrobil že polnoč, ko so šli spat.
godba in glasilo se petje mladine. Skozi okna pa je svetil v izbo ble-
Sol nce je veSelo vshajalo izza gor. Zuzka je prišla k teti Blalio-vi, da bi ji spletla lase. Teta je znaia plesti nemara najbolje v vasi. V svojem življenju je spletala lase že tolikim nevestam in družicam na svatbo in na pogreb, da bi vseh niti ne seštela. Bila je ponosna na svoj posel, in po pravici. Če se je dala splesti nevesta ali družica od kake druge ženske v vasi. pa je potem v krčmi pri kakem ži-vejšem plesu nekoliko poskočila, takoj ji je padel venec s trakovi na tla. In nesrečnica je rada prišla k teti Blaliovi ter jo srčno prosila, da je popravila nezgodo. Teta ji tega ni odrekla — bila je dobra, postrežljiva ženska. Pokojni mož jo je večkrat ozmerjal, da se vmešava v tuje posle, toda ona ni marala za to. V nekolikih minutah je bila s popravo gotova in potem se je zopet vneto poprijela svojega dela.
Zuzka je stala že popolnoma o-pravljena, ko je stopil Jirovee v sobo. Z otroškim veseljem mu skoči naproti ter ga pozdravi: "Kako me veseli, da ste danes prišli. Zares, saj pojdete na mojo svatbo — pojdete, ko bi imeli vas tje posiloma vleči."
"Pojdem. Veseli me, da slišim zopet krasne svatovske pesmi. Reci, Zuzika, družicam, da bodo zvečer lepo pele, zlasti pri kolaču, sicer jih dam v časopis."
Nasmeje se. V njenem smehu se je zrcalila ona razkošna detinstve-nost, kakoršno je videl še pri enjastletnem dekletu. Saj je še vedno dete, krasno dete pri razvitem svojem telesu, toda detinsko še na duši. Človek bi jo kar pomi-loval. Komaj je jela nekoliko vži-vati veselje,, da še niti prav ne ve. kaj je življenje device, že ima postati žena in mati.
"Žalostni ste, kaj vam je?"
"Žalosten, Zuzka? To se ti le tako zdi----Zares, srečna si, dobiš dobrega moža. Rad te ima, dobro se ti bo godilo, bolje nego doma."
'A tako, pridite na zajutrek Naj ne bo treba hoditi večkrat po vas. Saj veste, kako je, — tekanja bo več nego je treba. Vsak se da prositi dvakrat, trikrat in še večkrat, - predno pride."
"Prositi se ne dam. Gotovo pridem. Ali pa dobim tudi kitico za . klobuk?"
"Dobite, kolikor jih boste ho-
sto----Med gosti nastane nenavaden šum. "Martin, Martin je prišel", se začujejo glasovi. "To bo božja volja", so rekli ljudje, in na mnogih obrazih si čital skrb, kaj bo sedaj. Poznali so Martina, vedeli, da ne doprinese nič dobrega, zlasti, ker ga niso povabili na Zuzkino svatbo.
(Pride še.)
Bilo je poljosmih. Pri Janoševih je bilo živo. Gostov je bilo vse polno, fantje in dekleta so prepevali, da se je kar hiša tresla, in tudi godci niso lenušili. Svirali so, kar
HA*I ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Kir^la" In knjige, kakor tudi sa vse aruge v nmfio stroko spadajoče posle:
Jenny LInd, Ark. In okolica: Michael Oirar.
Sa« Francisco, CaL: Jakob Loriin Denver, Colo.: Frank Skrabec. LeadviUe, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Golo.: Peter Cullg, j. m BoJt*, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Co *tello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman Woodward, la. In okolico: Lukas Podbregar. Aurora, I1L: Jernej B. Verblč. Oglesby, I1L: Math. Hriberni*. Chicago, III.: Frank Jurjovec. Depue, HL: Dan. Badovinae. Im Salle, III.: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Laurleh, Jobs Zs etel In Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HL: Frank Petkoviek la Math. Ogrin.
So. Chicago, DL: Frank Černs ir ttudoLT Požek. Springfield. I1L: Matija BarborU) Frsnteaae, Kans. In okolica: Frani Četno.
Mulder?, Krnu. la akollea: Marti* Cos.
Calumet, Mick. In akollea: Psvs)
*taalt» In M. F. Koh«. Manlstique, Mick. In okoliea: h
Kotsian.
So. Range, Mich. 1» okoliea: u
fJkovUL
4nr«ra. Mia*.? Josto Fngla« Chlsholm, Minn.: K. Zgone, JakoT Petricb in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goufe M. L. Kapsch, Jos. J. Peshei in Looli M. PeruSek. Eveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesel Hlbblng, Minn.: Ivan Pocfie. KItzville, Minn, in okolico: Jo« Adamich. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aidridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Uriah, 5409 N. Gth Ave.
Red Lodge, Mont.: J. Koprivšek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, N. X.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. tfarlnčlč, Chaa. Karlinger In Jakob Beanlk.
Barberton, O. la okolica: Alois Ba ant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in ekollea: John Kua IS 1736 E. 83. St. Foungston, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Greg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in skollea: M. Kla Meh.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterifek Burdine, Pa. In okolica: John Ker Binth
Canemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Caoonsburg. Pa.: John Kottich. Bronghton. Pa. in okolica: A Dea
kur.
Darragh. Pa.: Dragutin 81avia. Dunlo, Pa. in okolico; Josip Suhor Cxport, Pa. in okolica: John Prostoc Forest City, Pa.: Karl Zaiar in Ft Geben.
VarelL	&nft»» Vfimtiaitl
Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwla, Pa. la sksliea: Frank Dsa kr
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja Is John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta Monessen, Pa.: Math. KikelJ.
tmm. Pa. k skaiiea: Fraaft
Pittsburgh, Fa.? Ignacij PodvasniE. Ignas Magister, Z. Jakše In U. B. Ja-
kobteh.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph SkerlJ, West Kewtoa, Pa. In okolica: Jod) Jot an.
Willoek, Pa.: Frank Sems in Josspk PsterneL Toele, Utah: Anton Pal««. Wlaterquarters, Utah; Louis Bla rich.
Black Diamond, Wask.: Gr. Porenta. Bavensdale, Wask.: Jakob Bom lak.
Davis, W. Va. la oksUea: John Br* sich.	*
Thorn* i, W. Ta. In skolleaj Fraa|
Koeijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfeL
Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Franlč Seplch U Heronim Svetlin.	» i
West Allifl, Wis.: Frang B£o| li Louis Lončarlč.	,
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, YaL Stalich in Valentin Marcina. Kemsserer. Wye.: Josip Motali
CENIK KNJIG,
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, H. Y.
Na jutro vem _ gQ Na krivih petih Na različnih potih
MOLITVENIKI:
Duhovni boj Evangelijska zakladnica
Gospod usliši mojo molitev	j Narodne pripovesti, 1.,
z pesebno velikimi črkami $1.00 m zvezek PO Ključ nebeških vrat Jezus in Marija Marija Varhinja Marija Kraljica Skrbi za dušo Vrtec nebeški
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleski tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po Slovensko-angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po
_5Q Naseljenci
t_4Q j Na valovih južnega morja
^'gQ I Nezgoda na Palavanu
_"gQ1 Nikolaj Zrinski
(_*gQ; O jetiki
Odkritje Amerike, ve«. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevouz
-.40
-.50
Revolucija na Portugalskem —.20
40 Senila
.30 .40 ;—.40 t—.70 $3.00 —.50 r—.50 .45
:—.15
$1.20 $4.00 $1.00 :—.50
$1.00
r—.20
r-J2 5
Simon Gregorčiča poezija	t—.45
Stanley v Afriki	tr-?£Q Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	(—.80
Sveta noč	t—.20
Srečolovec	;—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
_.40 j Strelec	t—.20
.—.40 Sanjska knjiga, velika	t—.30 Štiri povesti	i—.20 Tegetthol	—.25 Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate jagode, vez.	:—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	t— .50 Življenja trnjeva pot	i—.50 Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)	—.73
$1.20
$1.20 $2.00 $1.20
—.60
$1.00 —.40 —.40 —.50 —.50
—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	;—.20 Beneška vedeževalka	:—.20 Bitka pri Visu	■—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	?—.15 Božični darovi	(—.15 Burska vojska	:—.25 Cerkvica na skali	t—.15 Cesar Jožef II.	r-.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 Cvetke	^-.20 Don Kižot	.—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	?—.20 Grizelda	s—.10 Hedvika, banditova nevesta	—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	*—.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem	i—.20 Izlet v Carigrad	!—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	■—.20 Jama nad Dobrušo	;—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	?—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	•—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	■—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovič	!—.20
Na divjem zapadn, vez.	i—.60
OPOMBA: Naročilom je prilo
SPILMANOVE POVESTI:
1. zv. Ljubite svoje sovraž-	
nike	r—.20
2. zv. Maron, krščanski	
deček	—.25
4. z v. Praški judek	—.20
6. zv. Arumugan, sin indij-	
skega kneza	:—.25
7. zv. Sultanovi sužnji	c—.25
8. zv. Tri indijanske pove-	
sti	:—.30
9. zv. Kraljičin nečak	r—.30
10. zv. Zvesti sin	:—.30
11. zv. Rdeča in bela vrt-	
nica	r~.30
12. zv. Boj in zmaga	t—.30
14. zv. Prisega huronskega	
glavarja	:—.30
15. zv. An gel j sužnjsv	.—.30
16. zv. Zlatokopi	—.30
18. zv. Preganjanje indijan-	
skih misionarjev	—.30
19. zv. Mlada mornarja	t—.33
TALIJA.	
Zbirka gledaliških iger	:
Brat sokol	,—.23
Cigani	—.40
Pri pušČavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	i—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	t—.20
RAZGLEDNICE: '	
Newyorske, s cvetlicami,	
humoristične, božične, no-	
voletne in velikonočne,	
komad po	—.03
ducat po	—.25
Z slikami mesta New Yorka	
po	—.25
Album mesta New Yorka	
krasnimi slikami, mali	—.33
ZF.MTKTEVTDI :	
Avstro-Ogrške, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.25
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.13
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
Zemljevidi: New York, Co-	
lorado, Illinois, Kansas,	
Montana, Ohio, Pennsyl-	
vania, Minnesota, "Wis-	
consin, Wyoming in West	
Virginia in vseh drugih	
držav po	
______________žiti denarno vrednost, bodisi v iro-
to vini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah Poštnina je mi w»i ša vra&nam,	/
IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kalish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Kclera. Nove
<i(
Lriu
(ilt kut
ud
ki
KRANJSKO.
Odlikovani slovenski vojaki.
tvbmo hrabrostno svetinjo prve <lol>il eetovodja 8. lovske-i Latn 1 jona Vinko Fermišek, na-jiii' stni strazmojster Fran Zad-iv.i". ;»riileljen 2. bos.-hercfg. • I k u ; srebrno hrabrostno svetilo »1 iijj.' vrstr j«* dobil častniški Miru l(i. j* špolka Josip Bizjak.
V Ljubljani so se zopet tštirje slučaji kolere, naredbe. Ministrstrska loloča. da morajo kmetje •/.a v i svoje kotle za ku-nja. Županstva so že do-;aterega se morajo - Ministrska nared-• določa, da je vse pridelka zaseženo vsebuje tudi dolo-in oddaje otrokov, liuistrska naredba . da sme uporabiti od svojega žita, lal za zmlete v v jenje svoje lastne itega Se pa ima kmet. I svoje žito vojuo-žit-•iiiii zavodu, pravico otrobov od žita, ki ga »jno-žituo-prometnemu di- tiste množine otroci«* nima kmet nobene pa določa ministrska na-dne 11. avgusta, da se iz-nuožina otrobov osrednje-du za živinska krmila, ki tanovil na Dunaju. V bo-torej ta zavod urejeval in promet tistih otrobov, »rili nima kmet nobene Omenjena ministrska na-loča, da nimajo mli-razpolagati z otrobi ga dobili za zmletev <><{ vojno-žitno-prometiiega zavo-
Nabiriinje rcbidnih in jagodnih listcv kot nadomestilo za čaj vojakom. 1'radno se naznanja: Ker je potreba še večja kot v preteklem letii i.i je dovoz zaprt, pripo-l ea se z« vojake kot nadomestilo za čaj nabiranje robidnih in jago-'ln\i|i listov, in sicer vsake posebej. Nabirali jih je ob suhem vre-lu im in posušiti na solncu. Suhe liste j«' treba potem zamotati vsake posebej v vreče ali zaboje.
ŠTAJERSKO.
Pogrešajo se: Vineene Pajnik i/, linš nad Mariborom, poljski lovski bataljon št. 20. — Ludvik Vrhnja k i/. Sitarovee. pošta Mala Nedelja pri Ljutomeru, rezervist pri domobranskem pešpolku štev. :{. Zadnjič je pisal dne 16. junija s severnega bojišča. — Dominik Stropnik iz Kavž, pošta Velenje., peš pol k št. 4, 4. bataljon, 14. stot-
Živina. Ker je graški magistrat določil 1!H) K za KM) kg žive teže kot. najvišjo ceno za govejo živino. je g raš k i sejem skoro brez živine, nasprotno pa se poroča z Dunaja, da je na zadnjem dunajskem sejmu bilo izredno mnogo štajerske živine. Ker je bilo dne 2:{. avgusta prignano razmeroma malo živine, so se cene zopet dvignile. in sicer za G do 15 K pri 100 kg žive teže. Za vole se je plačevalo od 230 do 310 K, za bike KK) <lo 29r», za krave 204 do 260 K. Prignalo se je :{650 glav. Prodalo se je vse do zadnjega. Vojaška u-prava jo nakupila mnogo živine O1'00 glav) za konserve. — Ker je graški magistrat določil za praški živinski sejem kot najvišjo ceno za vole 190 K. hodijo sedaj po deželi ljudje, ki pravijo, da je ta cena veljavna za vse občine na deželi. To je napačno naziranje. Najvišje cene za živino v naših krajih ima pravico določiti edino n.imestnija, a ne graški magistrat. Dosedaj pa še natnestnija teh najvišjih cen ni določila. Radi jo vse razburjenje glede cen živini popolnoma nepotrebno.
Mletev žita. Namcstnija naznanja, da so s 15. avgustom stopile določbe glede mletve žita, ki so določale, da se mora iz vseh vrst žita i/mleti najvišjo mero moke in se je tako proizvajalo več črne moke, izven veljave. Odslej smejo mleti mlinarji zopet na isti način kot navadno.
Za potovanje Štajerskem se
na^S
za sedaj ne zahteva nobenega posebnega potnega dovoljenja, vendar se pa priporoča, da se vsak ki potuje po Štajerskem, izkaže s kako listino (domovinski list. krstni list, občinska izkaznica itd.), da se izogne vsem neprili-kam. Kdorkoli pride v Maribor, se mora na kolodvoru izkazati s kako listino, kdo da je.
Kolera. Xa Štajerskem se zadnji čas ni pojavil noben nov slučaj kolere.
Duhovniške vesti. Nastavljeni so naslednji novomašniki kot kaplani: Karol Arlič v Št. Jurij ob J. žel., Karol Gueek v Muto. Konrad Arh v Galicijo, Josip Je-raj v Celje, Alojzij Kosi v Stari trg, Matija Krevh na Remšnik. Ivan Krušič v Solčavo, Bogdan Levendovšek pri Sv. Martinu na Pohorju, Josip Rehar v Laporje. Jakob Safošnik v Leskovec, Maks Šlander v Dramlje pri Št. Juriju. Feliks Vršič k Sv. Tomažu pri Ormožu. J. Žmavc v Rajhenburg. Prestavljena sta kaplana: Adolf G ril iz Mute v Trbovlje. Anton (Veko iz Dramelj v Poljčane. Zopet nastavljen kaplan v Koprivnici je t a mošnji provizor Jurij Cvetko.
Pcložaj županov v vojnem času na deželi. Župan iz šentlenartske-ga okraja piše: Malone vsi župani so tudi posestniki in kot taki so primorani vsled pomanjkanja delavskih moči poduevu delati na polju. Za važne rešitve uradnih in drugih zadev je marsikateri župan primoran uporabiti nočni čas. ko cela narava z njegovo obi-teljo vred mirno spava. Tako se je že večkrat prigodilo, da je župan pri uradovanju pri luči na papirju zaspal. Ko se je danilo, so že zopet prišle stranke s svojimi zahtevami in željami. Neki nebodigatreba pa j« pred kratkim lazil po občinah Slovenskih goric ter šuntal proti županom in nabiral podpise, naj se jih pritegne pod orožje. Ta možicelj trdi, da lahko županstvo vodi kak starejši občan. No. taki ljudje ne poznajo nobene potrebe v občini. Tak človek ne zasluži drugega, nego da ga oblasti primejo ter poučijo, da je njegovo postopanje motenje javnega miru, kajti da je oprostitev županov v interesu javnega bi a gorja potrebna, to so priznale vojaške in politične oblasti, ki so jih oprostile.
Pasja steklina. Tekom zadnjih mesecev je v okrajih Ptuj, Brežice, Bruck ob Muri in Miirzzu-schlag se pojavilo več slučajev pasje stekline. Obgriženih je bilo več oseb. Tudi zadnje tedne se steklina prav močno širi. Radi tega je oblast naročila županom, naj strogo pazijo, če se kje pojavi kak stekel pes in naj vsak slučaj takoj naznanijo okrajnemu glavarstvu. Pes, kateri s posebno slastjo žre neprebavljive predmete. ima kalne oči, se izredno vznemirljivo vede in se pozneje začne potepati in stikati po tujih hišah, je sumljiv stekline. Takega psa je treba takoj naznaniti.
Gradec. V delavnici južne železnice je bil dne 17. avgusta delavec Peter Lešer odlikovan s častno kolajno za 401etno neprestano zvestovanje na tem zavodu. Lešer je doma iz župnije Št. 11 j v Slov. gor.
Št. Jurij ob Ščavnici. Korporal Alojzij Stranjšak iz naše občine piše svoji svakinji: Najprisrčnej-še pozdrave iz krvave Galicije! Naznanjam Ti, da sem še vedno popolnoma zdrav in tudi upam. da šc zanaprej ostanem. Dosedaj še mi je šlo vse po posebni sreči, tako da sem dobil posebno zaupanje do svojih predpostavljenih. Dne 22. julija nas je obiskal na" prestolonaselduik Kari Frane Jožef. Bil sem od njega laskavo pohvaljen in mi je tudi lastnoročno pripel zaslužno hrabrostno svetinjo na prsi. Omenil je, da sem najmlajši podčastnik pri celem polku. Sedaj že delam izkušnjo za četovodjo. Za tak kratek čas, kar sem pri vojakih, je to naglo napredovanje.
Št, Ilj v Slov. gor. Dne 20. avg. ponoči je v gospodarskem poslopju posestnika Evalda Hempel v
Cirknici izbruhnil ogenj, ki je tekom noči uničil obširna poslopja, vso krmo in žito ter več strojev; živino so rešili. Škode je baje čez 30.000 K. Ogenj je baje nastal vsled iskre, ki se je raztrosila iz stroja, ki je gnal mlatilnico.
Št. Jakob v Slov. gor. V bolnišnici v Celovcu je umrl pionir E. Volil, doma iz naše župnije.
Marija Snežna na Vel ki. J. Pivec. župan na Ploderšnici, je dobil s severnega bojišča žalostno poročilo, da je dne 16. junija padel, zadet od ruske krogle, njegov nadebudni sin Jožef. Drugi Pivcev sin Ignaeij pa je bil težko ranjen v nogo in se zdravi v neki bolnišnici.
nez Se lic, podomače Recko, posestnik na Vodicah, iz znane Hr-vatove rodbine. Ponoči se je pripeljal do Št. Jurja ob juž. žel. in ker je vlak par streljajev pred postajo obstal, je skočil z vlaka, misleč, da je na postaji. V tem trenutku pridrvi ekspresni vlak in ga popolnoma razmesari. Na severnem bojišču mu je granata razbila konja, on pa se je zdrav vrnil po enem letu k svoji ženi, a srečno svidenje mu je pretrgal u-sodepolni trenutek.
Galicija. Smrt pri nas v zadnjem času bolj redko kosi. a toliko hujše zadeva, kadar pride. Po dolgi bolezni je umrl Vinko Herman, podomače Rajter, posestnik
Sv. Jurij v Slov. gor. S sever- na Železnem. V maju je po kratki neora bojišča je došel glas, da je mučni bolezni umrla Marija Tr-padel dne 22. junija od ruske! žan, roj. Kugler, ki je bila komaj krogle zadet v glavo Fran Bračič, eno leto omožena. Mož Fran Tr-posestnikov sin iz Partinja, star žan je moral sedaj, ko je tri te-komaj 19 let. Na praznik sv. Reš-'dne po ženini smrti pokopal tudi njega Telesa je šel na bojišče, j hčerkico Jožefo, ki brez matere ni Svoje dogodke na bojišču je imel mogla živeti, odriniti k vojakom, lepo popisane v knjižici, katera jej Vransko. Tudi v našo faro seje sedaj z drugimi rečmi vred bila oglasila neizprosna smrt. Pobrala poslana njegovim domačim.	J nam je na severnem bojišču mla-
Sv. Anton v Slov. gor. Milo so deniča Fr. Košica. Padel je južno naznanili zvonovi antonjeviške od Kolomeje v Galiciji, župnije, da je nemila smrt poko-| Ptuj. Dne 2. septembra se je sila blagega mladeniča Ivana Kai-j vršila birma v proštijski cerkvi sersberga. Šel je dne 3. junija na sv. Jurija, dne 4. sept. pa v mino-severno bojišče. Dne 7. avgusta' ritski cerkvi sv. Petra in Pavla, pa pride z bojnega polja žalostno J Celje. Padel je na italijanskem poročilo, da mu je dne 22. junija'bojišču 321etni posestnik, korpo-smrt pretrgala nit življenja. Star' ral Florijan Beznovič. — V naje bil šele 19 let. — Janez Kur-'šem mestu se zadnje dni ni poja
bus. doma od Sv. Benedikta v Si. gor., piše Horvatovi družini v Žu-
vil noben nov slučaj kolere. — V našem okrajnem glavarstvu se že
petineih sledeče: Naznanim Vam močno čuti pomanjkanje živine, za Vas žalostno novico, da Vaš Mesarji tožijo, da niti v laškem sin, pogumen vojak in moj dobri'okraju ni več dobiti potrebne prijatelj Fran Horvat že mirno klavne živine. — Orglarska šola
počiva v hladni gališki zemlji. Padel je, zadet od ruske krogle, dne 12. junija ob 11. uri dop. Smrt je bila lahka, v par minutah je izdihnil svojo dušo.
Ivanjševci. Žalostna novica je došla k nam iz Krakova. Mladenič Janez Hojs, star 18 let, se je udeležil boja pri Lublinu (16. julija), a ruska krogla mu je predrla levo stran prs. Vsled dobljene rane je 21. julija v Krakovu umrl.
je pričela šolsko leto 15. sept.
PRIMORSKO.
Kolera. Iz Gorice poročajo: Živimo v času, ko je nevarnost razširjenja kolere zelo velika. Od vseh strani prihajajo poročila o številu bolnih in umrlih oseb za kolero. Oblasti po nekod so že odredile stroge zdravstvene odredbe. V Gorici si 11. pr. ljudje ne po-dajejo več rok, celo prijatelji ne. Negova. Dne 23. avg. smo tukaj! ker se s podajanjem rok večkrat pokopali spoštovanega posestnika i-aznesejo prenašalne glivice od Frana Kukovca. Njegov edini sin J kolere. Časi so resni, zatorej se ne podpora v starosti, se nahaja na|'»oremo sedaj ozirati na vsako bojišču.	malenkost, da se obvarujemo ko-
Ljutomer. Med mnogimi, ki Jlere in dni°ih nalezljivih bolezni, dali življenje v tej vojni, je tudi
HRVATSKO.
Kolera. Na Hrvatskem in v
Fran Kovačič, kmečki sin s Cve
na. O njegovi smrti piše Fran Ro_____
škar. kmet na Cvenu. svoji ženi Slavoniji je od 9. do 16. avgusta
sledeče: Fran Kovačič. cestarjev| «boleto za kolero	umrl° 1>a
sin, je bil dne 3. julija ob 3. uri,01 oseb-popoldne v hrbet zadet od ruske krogle, ki ga je predrla in na prsih šla ven. Zaklical je samo še: "Jezus. Marija!" in bil pri priči mrtev. Šel je z neko posodo k stu-
' atrijskih generalov, namreč ar-madnega poveljnika Boroeviča. (To je resnica, ki se more poroditi samo v glavi madžarskega dopisnika!) 0 Boroeviču da pišejo Rusi z občudovanjem.
Rusi in Boroevic.
"Pester Lloyd u" poroča njegov izvestitelj iz Lublina, da je dencu po vodo in na tej poti je bili Pogledal vse ruske časopise voj-nesrečnež smrtno zadet. Sam sera neša *asa 111 ™zvidel, da poznajo se prepričal o njegovi smrti in bil!Rusl pravzaprav samo enega av tudi na njegovem grobu. Križ ima priprost in zelo lep napis na njem, katerega so mu napravili tovariši. Njegovim starišem naznani žalostno vest o smrti njihovega sina. On uživa sedaj blaženi mir, katerega mi na svetu še ne moremo uživati. Nas pa že lahko v kratkem čaka enaka usoda. Bog se ga usmili in nas vseh, da bi že skoraj nad nami vsemi zasijalo solnce ljubega miru!
Ptuj. Umrla sta tukaj medičar Ludovik Kropf in dimnikarski mojster Fran Breznik.
Račje. Dne 21. avg. je došlo žalostno poročilo iz Tirolske, da je padel 15. avg. od krogle zadet vrl mladenič iz Rač, Štefan Kropfl, star 22 let. 11 mesecev se je boril na severnem bojišču, prvi krst v ognju je tam prejel 15. avg. 1914 in ravno na obletnieo mu je bil
IŠČEM DEKLO
za pomoč v kuhinji v gozdu. Plača po dogovoru. Pišite na: Dom Intihar, Box 52, Sugar Run,
P. O. Cornplanter, Pa. (20-21—9)
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
društvo št. 20 A. S. B. P. D. v Ely, Minn., v soboto dne 25. septembra t. 1.
v Frank Verantovi dvorani.
Veselica bode prirejena za vse. stare in mlade, zatorej se vljudno vabi vse občinstvo iz Ely in okolice, da se polnoštevilno udeleži te zabavne veselice.
Preskrbljeno bode za svežo pijačo in dober prigrizek, kakor tudi za izvrstno godbo.
Vstopnina prosta. Začetek točno ob 4. uri pop.
Vabijo člani društva štev. 20 A. S. B. P. D.
S spoštovanjem (21-22—9) ' Fr. Martinjak.
IŠČEM DEKLO
za pomagati v kuhinji. Plačam od $20 do $25 na mesec. Katero veseli, naj se oglasi na naslov:
Mary Melavc, Box 236, * Davis, W. Va.
(20-21—9)
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati i&roč-oino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Giae Naroda.
Kje je moj brat FRANK ISTE-NIC podomače Stančar, doma iz Cerknice ? Za njegov naslov bi rad izvedel brat Joe Istenič. Camp 8. Yelk, AV. Va. (18-21—9)
Kie sta BLAŽ in HELENA MIHE LiO 10 Doma sta iz Babne Police pri Ložu. Prvi je prišel iz stare domovine v 1 libbint-. Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sama oglasita svojemu bratu: Louis Mihelčič, Camp S, Yelk, W. Va.	(18-21—9)
NAZNANILO.
Rojakom v državah Hlinoii In Wisconsin naznanjamo, da jih tola obiskal naš zastopnik
4,
PREKLIC.
Podpisani preklicem, da ni Josip Hribar oče Antonije Tauželj. Sploh pa jaz tega nikdar nisem govoril; kdor to govori, naj se ga prime.
Anton Tauželj, Box 193.	Dunlo, Pa.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v P«m-aylvaniji »poročamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovali! la-•t.opnik
POUK V ANGLEŠČINI!
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na:
Slovensko korespondenčno šolo,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, O.
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem lil popravljam i>o najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravj zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tnkaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnlH vpraSanj.
JOHN WENZEL, 1017 East €2nd St., Cleveland. Ohio.
Največja
farmarsba naselbina.
Rad bi izvedel za naslov brata JOHNA MEJAŠ. Zadnji čas je bil nekje v Pennsylvania i. Kdor ve za njegov naslov, prosim, da naznani, ali pa naj se sam zgla-si; sporočiti mu imam, da se je brat Frank ponesrečil v premo-gokopu. — Anton Mejaš, Box 13, Scofield, Utah. (21-23—9)
odvzet življenja cvet. Njegovo' Rad bi izvcdel za brata JOHNA
truplo počiva v Scliluderbachu naj Tirolskem, kjer ga krije žemljica s krvjo njegovih padlih tovarišev oškropljena.
Slov, Bistrica. Dne 29. julija je padel pri Lublinu, zadet v srce, črnovojnik Simon Gričnik, doma iz Spod. Ložniee. Bil je precej let vrtnar v neki dunajski bolnišnici in tudi v mestnem hrušču je z veseljem govoril svoj niaterni jezik, kjer je bilo le mogoče. Še dan pred smrtjo je pisal svojemu bra-1 tu dopisnico, da se pri vseh znancih in prijateljih izroči v molitev,' torej je najbrž že slutil, da se bli-( ža konec njegovemu bojevanju. | Podčetrtek. Dne 19. avg. je v vasi Sedlarjevo izbruhnil požar,' kateri se je naglo razširil. Kljub velikemu trudu požarnih bramb' je požar uničil 17 poslopij. Silni vihar, ki je nastal ob času požara. I je ogenj še pospešil in nosil go-1 reče škopnike več kilometrov daleč. Zgorele so tudi vse zaloge žita in krme. Škoda je ogromna.
Slivnica pri Celju. Nedavno se je peljal na dopust dragonec Ja-l
KOSTELLO. Star je 45 let. Pred 25 leti je prišel v Ameriko in se naselil v San Francisco. Kdor ve za njegov sedanji naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Geo. Kostello, Box 100, Tooela, Utah.	(21-23—9)
Največja slovensko - hrvaška farmarska naselbina v Ameriki je v okolici mesta Ashland v "Wis-consinu. BLIZU 200 SLOVENCEV IN HRVATOV lastuje zemljo v tem kraju. Naselbina je stara nad šest let in mnogo naselni-kov ima že jako lepe farme, ki so najboljši dokaz, da je zemlja v tem kraju dobra in kraj ugoden za naše naselnike. Drugi vzrok, da ti naseljenci tako lepo napredujejo je to, da jih kompanija ne zapusti, ko se enkrat naselijo, ka kor se to drugod godi, temveč jim stoji na strani toliko časa, da si opomorejo.. To je mogoče zato, ker je kompanija poleg njih in ne na stotine milj proč. V pospeševanje svojih interesov so si farmarji ustanovili potrebne organizacije. V korist vsakega kupca zemlje je, da vse to upošteva. Ako hočete torej kupiti dobro zemljo na dobrem kraju, tedaj pridite ali pišite na:
Ths James W. Good Company
Slovenian Dept., Ashland, Wis.
Vsakomur se pošlje list Goodov Naselnik zastonj, ako piše ponj, če se zanima za zemljo ali ne. Še danes pišite ponj!
OGLAS. NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam «voja
is najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riea-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 45/£ gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je ro-j jak M. ŽugeL S spoštovanjem
S. JACKSE, Box 1«L	St Helena, Gal
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naroč nino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
Mr. XVONXO JAKSKS,
ki je pooblaščen pobirati MAroi-nino i« ixdajati tozadevma potrdila.
Sedaj se mudi v Pittsburgh, Pa., 1» okolici.
■»--.•r-r--.....• ;	_ T7pr*Tnifrtrro "CH** N&roAs"
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
JOSIP SVETE
1780-82 E. 2Sth St.,	Lorain, Ohio.
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
I
Velika zaloga vina in žganja. \
MARIJA GRULL I
CATAWBA BELO VINO 80c. galona.
_ Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri man jih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po................ 60c.
Drožnik 4 gallone za .................... $li*00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
4 gallone (sodček) za.......... SIS.OO
Za obilno^naročbo ae priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E„ Cleveland, Ohio
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini.
Cena ca "BHINJEYEC" je: « steklenic $ 8.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPINJEVEO In SLIVOV-KA kubjuia v naSl lastni dlstUerljl.
Naše cene so sledeče: Tropinjevee per gal. ?2.2o, $2.50, $2.75 ln $3.00
Slovovitz per gal.................$12.75—$3.00
Tropinjevee zaboj .................... $ 9.00
Sllvovltz zaboj ...................... $13.00
"86" Bye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00
Kadeča Ohio vina per gal.....56c., 60c., 85c.
Catawba ln Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 ln 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0,
PHONE 24S
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, Now York, N. Y.
Frank Fetkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEQAN, 1L.L.
PRODAJA fina vina, livrstna imotk« patentirana zdravila.
PRODAJA vošb« listka vatb prekoaior
ikih črt.
POŠILJA" denar v atari kraj sanaaijlvo in pošteno.
UPRAVLJA via v BOtarak! poiel ipadt-joča del*.
Marija Grubbe \
Spisal J. P. JAKOBSEN.
--o--
|
Za Clas N aroda p revel G. P.	jj
2	(Nadaljevanje)
E ik Grufibe je r«'k»d nato. da bo pripravljen za odpoto vanje. S tein obvestilom je odhajal sel proti domu.
Potem sta govorila Ana in Erik Gr .bbe dolgo o tem. k-: vse ,i<* trelm storiti v njegovi odsotnosti in sklenilo se je tudi. da bo Marija z očetom odpotovala v Kodanj, kjer bo ostala eno ali dve leti pri svoji teti Rigitze.
Kr j«' bilo slovo pr»*d durmi, sta se oba pomirila, a stari spor bi skoro znova vsplamtel, ko je prišel pogovor na to, katero obleko in kateri nakit njene umrle matere naj vzame Marija s seboj v Kodanj. Stvar pa se je mirno rešilo in Ana se je odstranila spat, ker jo je čakal prihodnji dan težak in dolg posel.
Nato je znanilo lajanje psov, da so prišli novi ljudje. V tem slučaju p i ni bil nihče drugi kot glavni pridigar za Tjele in Vinge, gospod Jensen Paludan.
Vstopil je s pozdravom: — Dober večer v sobi.
Bil je širokopleč mož. močnih kosti, dolgih udov ter naprej viseče glave. Najbolj značilni na njem so bili zmršeni lasje, podobni gnezdu srake. Njegov obraz pa je imel čudovito krepko, enakomerno in obenem hledordečo barvo, ki ni dobro harmonirala z grobimi potezami obraza ter košatimi obrvmi.
Erik Grubbe jra je povabil, naj sede ter ga vprašal, kako je spravil seno. Pogovor se je nato sukal krog najvažnejših poljskih del te,-a letnega »"asa ler se je končal z izrazi obžalovanja, da je prej.šna letina rži tako slabo izpadla.
Pridigar je škilil na vrč ter nato rekel: — Vaše blagorodje je vedno posebno zmerno ter se drži naravnih pijač, ki so tudi najbolj zdrave. Sveže mol ženo mleko je res dar z neba, to se pravi za želodec ter za ozka prsa.
—	Da. božji darovi so vsi dobri, naj se jih molze ali toči. — Sedaj pa boste pokusili sodček pravega Mu mine, katerega sem dobil zadnjič iz Wiborga. Dober je, dasiravuo nisem zapazil, da ga je earinar opremil z znamko.
Prineslo se je na mizo čaše za pivo ter velik vrč iz ebovine, okrašen s srebrnimi krogi.
Nato sta si oba napivala.
—	Hevdenkamper. pravi plemeniti Heydenkainper! — je vskliknil pridigar z glasom, ki se je tresel vsled navdušenja in radosti. Ko se je ves blažen naslonil nazaj na stol, je imel v očeh solze. —
—	Vi ste strokovnjak, — se je nVuzal Erik Grubbe.
—	Ah. kaj strokovnjak! Mi smo od včeraj ter ne vemo nice-r.ir. je mrmral pridigar, ves razmišljen. — Sedaj pa razmišljam o tem, je dostavil z dvignjenim <rlasom. — če je res to. kar sem slišal o pivovarni Hevdenkamper. Tam v Ilanovru je bil pivovarski mojster, ki mi je nekoč pripovedoval ko sem potoval z Jurgenom. Vidite, rekel je. d;i pričenjajo variti pivo vedno v petek ponoči. Predno pa je smel kdo ganiti z roko, je moral iti k najstarejšemu ponio.'niku. položiti svojo roko na tehtnico ter priseči pri ognju, krvi in vodi, da nima nobenih grenkih ali slabih misli, kajti to bi škodovalo pivu. Pripovedoval je tudi. da se v nedeljo zjutraj, ko zadone zvonovi v cerkvah, odpro vsa okna. vrata in odprtine, da pride zvon jen je tudi do piva. Najvažnejše pa se zgodi, ko se postavi pivo k vretju. Tedaj pride mojster sam s krasno skrinjo, potegne i/ nje težke zlate prstane in verižice, na katerih se nahajajo po-N'bni znaki. Vse to se nato položi v pivo in lahko si človek misli, da podele te dragocenosti pijači del skrivnih moči, katere imajo v sebi. —
No. vedeti kaj o tem ni lahko, — je menil Erik Grubbe. — .h*/, za svojo osebo pa imam več zaupanja v brunšviski hmelj in druge dišave.
—	No, — je rekel pridigar resno in zmajaje z glavo."— Kaj takeva se ne more reči in v kraljestvu narave je veliko skrivnih sil. Vsaka stvar, živa ali mrtva, ima v sebi svoja čuda in gre se le za potrpežljivost pri iskanju in za oči. da se vidi. Ah. v starih ča si h, ko še ni bilo dolgo tega. odkar je odtegnil Bog svojo roko od tega sveta, je bila vsaka stvar napolnjena z božjo močjo. Iz tega pa je izvirala zdravilna moč ter vse dobro, posvetno in večno. Sedaj pa. ko ni svet več niti lep, niti nov ter onečaščen od grehov številnih rodov, sedaj se zgodi kaj takega le pri posebnih prilikah in lake moči se pojavljajo le ob gotovih časih in gotovih prilikah, ko se prikažejo na nebu posebna znamenja. To sem pred kratkim rekel kovaču, ko sva stala ter govorila o velikem plamenu, katerega je bilo v zadnjih nočeh opaziti na nebu. — Sploh pa je prihajal mimo nas neki sel na konju. — semkaj, mislim?
—	Tako je bilo. gospod Jens.
—	Prinesel je gotovo le dobre novice.
—	Prinesel je poročilo, da je bila napovedana vojna.
—	O sveti liopr! — No, enkrat je moralo priti do tega!
—	Da. če pa so že toliko časa obotavljali, bi tudi lahko počakali, da bi bili ljudje gotovi z letino.
So pač Schone. ki so to napravili. Zelandci hočejo vedno vojno, ker vedo. da dobo ostali vedno izven nje. To so dobri časi za lumpe in norce in državni svetniki so vsi prismojeni.
—	Govori se. da je maršal kaj nerad pri tem.
Naj hudič vrjame! — Pa je že lahko mogoče, a kaj pomaga pridigovati mir v mravljišču? — Vojno imamo in sedaj je treba, da sak svoje varuje. Na vse strani je dosti opravka.
Pogovor je prišel nato na predstoječe potovanje, na slaba pota ter se je povrnil v Tjele, kjer je okrenil na pitano živino in krmljenje in se vrnil nato zopet k potovanju. Medtem pa nista zanemarila velikega vrča, pivo jima je stopilo precej v glavo in Erik Grubbe, ki je ravno pripovedoval o svojem potovanju v Ceylon v iztoč.ii Indiji, se je moral truditi, da je prehitel svoj lastni smeh, kakor hitro mu je padla v glavo kaka posebno miena zgodbica.
Cim dalj sta sedela, tem resnejši je postajal pridigar. Sedel je sesedeno v stolu, sempatam z glavo, zrl temno predse ter gibal z roko ustnicami kot da govori. Pri tem je vedno bolj mahal z rokama, da je konečno udaril ob mizo. Nfito je vrgel prestrašen pogled na Erika ter utihnil. Konečno, ko je dokončal Erik povest o posebno neumnem kuhinjskem dečku, se je pridigar zvravnal ter pričel govoriti z zamolklim, svečanim glasom.
—	Kesjiieno. — je rekel, — resnično! S svojim lastnim jezikom hočem pričati, da ste pohujševanje. — predmet pohujšanja in da bi bilo boljše za vas, da bi se vas vrglo v morje ter vam privezalo na vrat mlinski kamen ter dve toni ječmena, — dve toni ječmena, katerega ste mi dolžni, — to spričujem svečano s svojim lastnim jezikom. Dve polni toni ječmena v mojih novih lastnih žakljih, kajti žaklji niso bili moji, — nikdar v vsej večnosti, — bili so vaši lastni žaklji in moje nove ste pridržali vi! Ječmen pa je bil pokvarjen, v resnici! Bil je naravnost grozen in žaklji so bili moji in jaz vam bom povrnil, jaz imam izreči sodbo, jaz. Ali se ne sramujete svoje stare kože, vi stari razuzdanec? Krščanski bi morali živeti — in je to krščanski, da živite z Ano Jensdatter ter jo pustite, da sle pari krščanskega glavnega pridigarja! Vi ste, — vi — krščanski razuzdanec! Tako je!
Erik Grubbe se je ob pričetku govora pridigarja smejal preko eeleg-a obraza ter mu molil čez mizo svojo prijateljsko roko. Pozneje pa je pričel suvati s komolci kot da suva v stran nevidnega poslušalca, da sliši, kako nezaslišno pijan je pridigar. Konečno pa se mu je moralo nekaj posvetiti glede vsebine govora, kajti postal je bled kot zid, vzel v roko vrč s pivom ter ga vrgel proti pridigarju, ki je omahnil nazaj na stol ter zdrknil nato na tla. Padel pa je vsled strahu, kajti vrč ga ni dosegel ter ostal ob robu mize. Vsebina vrča pa se je razlila po celi mizi ter padala v majhnih potočkih na tla in na pridigarja.
Luč v svetilki je dogorela ter plapolala, da je bilo v sobi sedaj temno, sedaj svetlo, dokler ni modrikasta „zora pogledala skozi okna. —
Pridigar je še vedno govoril. Nekaj časa je bil njegov glas globok iii preteč, potem pa zopet visok in skoro jokajoč.
— Tu sedite v zlatu in baržunu in tu ležim jaz in psi ližejo moje noge — in kaj ste položili v naročje Abrahama? Kake darove ste dali? Niti srebrnika osmih šilingov niste položili v naročje krščanskega Abrahama. — In sedaj trpite svojo kazen, — a nikdo ne bo za vas niti utaknil prsta v vodo. — Pri tem je udaril z roko po pivu. — Jaz pa si umijem svoje roke — vas oba, — sem vaju posvaril, — ha. tu gresta v žaklju in pepelu, — v mojih dveh novih žakljih — ječmena....
(Nadaljuje se).
Cenjenim naročnikom v UtaK, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo t kratkem obiakal naš potovalni zastopnik,
dobita "GLAS NAEODA" skozi itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NABODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ štirih mesecih. "GLAS NABODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.

r®
MODERNO UREJENA
TISKARNA KLAS NABODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
o o o o
° ° DELO OKUSNO, ° •
o o o o
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE o
o e • ar
UNIJSKO ORGANIZIRANA,
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Mr. OTO PEZDIE, U jt pooblaičsn pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije
'r90B Bvui of Iatutri* ln* Ixuttigratioa" za driave New York varuje In pomaga prišel j »a-•om, ki se bili osleparjsai, oropani ali ■ katerimi se je slabe ravnalo.
Brezplačno s* daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jeai od bankirje v, odvetnikov, tr-govesT z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in poeta laikov ge-Mm<
Daj« se informacije v natarali-laaijskifc zadevah i kako postati državljan, kje; se oglasit] za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali ■ pri-seljtasi na Ellis Island« all P9i Barge Ofisa.
BElAVNI DSLATHQ DEPABTMENY '(State Department of BUREAU OF INDUSTRIE*
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorktfs B9 East 29th St., odprt vsaki dan ed 9. are zjutraj do S. popeMnl J» v stre4o sveto od I. de IE IH
F020B ROJAKI!
j NajboU c-
' speguu TOB-
! žilo za žen-' ske in moške j lase. kakor tu-: di za moške brke in brado. Ako ae rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, ffogti in dolgi lasje. kakor tad i moškim krasne brke In brada in ne bodo odpadali in □e osiveli. Revmatizem, kostibol ali trganje ▼ rokah. nogah in križu v 3 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte, potne noge, kurje oči. bradovice, ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilita takoj po cenik Id knjižico, poa'jem zastonj.
JAKOB WAHČIČ.
Kaj pravijo pisatelji. uCeujakl ln državniki o knjigi BerU pL Sattner
IEr3l
Veliki vojni atlas
g vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil
Obsega 11 raznih zemljevidov; ■a lOtih straneh in vsaka stran je 10* pri 184 palca velika?
Cena samo 25 centov. 1
Manjši vojni atlas
obsega devet runih cemlj(?vldov •• 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 pslcev.
Cena samo IS centov. Y«1 zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih meat. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemaj o'posameine države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov !■ mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem edjemn damo popust.
Slovenic Publishing Company,
l
Hi
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
liti M. Mtk M,
Clevelaai. Okla.
46
Doli z
Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo lem a velikim oflt-kom prebral ln t njej našel veliko koristnega. Te knjiga aelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla raartama Btael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši Č&sL Eratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj Se poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach ln sem bral knjigo z naslovom "l>oll m orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarn«, da bo je tudi v lolah ne umelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: ^ To je najbolj očarljiva knjiga, kar tea lib kdaj bral....
CL Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so jib spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Haas L&nd (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne te slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-tmdil. Naj bi tudi ta knjiga našia svoje apostolje, ki bi šil žnjo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski Je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjig! opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Kkl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Snttnerjeva. ProsimrVas, posvetite par ur temu delu. Mislim« Sa se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to GENA M CENTOV.
H*ro£ajte je pri:
Slovenic Publishing Co.,
42 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.— NAROČITE SE NANJ!
JROJAJSJ NAEOCAJTE SE NA "SldLft NAJtODA", NAJVEČJI «IvOVENSKI DNEVNIK V ZDE.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palcIH.
Cena 15 centov.
;
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. i d.
V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
i i>M»fi wif, riiirri "|if(] riif r "tiff, ~>if n >wfi ri»w<~i rvipfi IjOn tij ii ptl n til n trti n Fi n p tj n fl n (Tri n {vj n pr) jluo -Hj1"SJ8
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta« da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom ia znancem v staro domovino."
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.