SKA KUJ, IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK ________________GLAS ILO jggL ■ Štev. 244 (2240) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 9. oktobra 1952 Cena 20 lir IVSTRIISKI ZUHHHJI MINISTER Francosko - ameriški stiki L razvoju odnosov Z lugoslavllo zaradi Tunizije in Maroka francoska odlikovanja častne legije jugoslovanskim generalom - Patriarh pravoslavne cerkve obsoja poskuse, da se nerešena vprašanja pravo-cerkve izrabljajo kot izgovor za protidržavno delovanje katoliških škofov ‘bor arditov pri Grazianiju in preporod fašizma v Italiji srbske slavne BEftn n^Šega Pisnika) jjk^slaniv’ Phn~ Francoski '! Poredil ^ ^H^PPe Baudet Sottnn „ °C0^ v Beogradu n° večerjo na čast na- ;,nc05kih tneralneSa štaba 1(8a generaH°P"A sil. armad-Vef« a Clementa Blan- Ui 'ecerje ^»ŽSega nhamest"^ jugo-f'itra p obrambnega mi- 5?“ Gofaf-tralni, Polkovnik štah^ načelnVk gene-Sk generalni pol-^»sčetafv PoP°vič, namest-IfflfrBi generalnega šta-vir Polkovni^ Peko ?Iri Ce’r^ mirala Mano-S»itga 111 Pomočnik zu-•'bler m«ustra dr. Aleš Sii 6pp^' ^.e general Blanc W Pni ?,ma Gošnjaku kSk*1 in bivšemu R v p ema vojaškemu a-5anovuar,lzu , Polkovniku 'iovania ,vis°ka francoska ;C,a žastne legijp- pujski , Poročajo, da je ^bej ‘Unanji minister diskih3- konferenci zveze N^,„mdustrl3cev v Lin-j kaosih ^ med drugim Slav, med Avstrijo in ^ je, da je »JM* *ed obema dr- “veia , edovati v vsem ki11' iB®odovinskem raz-Mogoče doumeti, in ?° datiessta v tem pogle-^ 8°5taVlja°Pravili Avstrija hijeni6 Poudaril, da ni dobriSVire za nadaljnji drja,, odnosov med o-vbA1?3- Čeprav so še Spanja, ki jih po-11 v dobronamer- .»vračajo » obtožbe V s ^ennanom 8- — Ame' C* i,!P“slaništvo v Mo-3 fOU?';'10 danes sovjet-0H stvu za zunanje to? »a dr8?Vor Združenih C»>a „I)etsko not°. kl Je , ^erm. Poklic veleposla- i>,„ “ogovor navaja. ku **iavi i?- k Kennan v i*- ■ si jo je podal 19. y Berlinu predla. točno in v %>» SrS ViNh Oiih di^azih °PIsal p°l0-o'ts»i opatov, ki sc a-tuj. hr. Veo w ematično izva-Isrši t, sovjetska vlada. It aoic'je in običa- V5i to r0dnih stikih. Gle-V. ‘meti e,riška vlada ne •flU--*a tP)?i b sovjetske bd .Sl k#* n® t9 4tlerih ■ ep0sl?^‘«Vl razloge, na bi lahko u-. _ Po odpoklicu a Kennai Mmer nem duhu, je izjavil Gruber, ne smejo tisti ki kritizirajo nedavna pogajanja v Bad Gleichenbergu, pozabiti, da je Jugoslavija doslej zastopala stališče, da je vprašanje celotnega avstrijskega imetja v Jugoslaviji urejeno z odlokom štirih velesil kot edinim dosedanjim mednarodnim dogovorom v tem pogledu. Nadalje je Gruber izjavil, da je_ popolnoma neosnovano mnenje, češ da bo ((Jugoslavija sčasoma postala šibkejša*. Opozoril je. da je Jugoslavija važen člen v ustvarjanju zvez z državami jugovzhoda, ki so zelo važne za Avstrijo. Avstrijski zunanji minister je govoril tudi o odnosih z o-stalimi sosedi in z obžalovanjem ugotovil, da so satelitski režimi v CSB in na Madžarskem izzvali prisilno odmikanje od Avstrije. Diplomatski krogi zahodnih držav v Beogradu menijo, da bo sodelovanje med jugoslovanskimi, turškimi in grškimi vojaškimi voditelji nevtraliziralo napadalne namene držav satelitskega bloka. Ti krogi poudarjajo da je sodelovanje med_ Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo povsem obrambnega značaja jn da bodo med obiskom grške in turške vojaške delegacije v Jugoslaviji rešili fconkiretna prašanja medsebojnega vojaškega sodelovanja v primeru napada Zahodni diplomatski krogi v Beogradu nadalje poudarjajo, kot poroča «Jugopress», da je cilj ZDA, da prispevajo k modernizaciji jugoslovanske armade. Po predlogu jugoslovanske zvezne vlade bo v prihodnjem letu porabljenih za investicije 83 milijard 600 milijonov dinarjev. Razen melioracijskih del. mehanizacije kmetijstva, modernizacije železnic in cest in gradbenih del za 5 novih hidrocentral bodo pričeli tudi z gradnjo železniške proge Beograd - Bar. V zevzi z zborovanjem arditov na posestvu bivšega fašističnega maršala Grazianija poudarja komentator radia Beograd da je to ponoven dokaz, da De Gasperijeva vlada tolerira obnavljanje fašizma. Dosedanja praksa De Gaspe-rijeve vlade od njene zunanje politike do pogostih izgredov neofašističnih skupin po vsej Italiji in v Trstu je najprimernejša oblika za podžiganje fašizma, poudarja komentator beograjskega radia. Vodstvo srbske pravoslavne cerkve zaradi nekaterih čisto organizacijskih vprašanj doslej še ni uradno odobrilo u-stanovitve stanovski^ društev srbske pravoslavne duhovščine. To dejstvo so katoliški škofje po direktivi Vatikana na nedavni konferenci v Zagrebu izrabili kot pretvezo za prepoved delovanja cirilmeto-dijskih društev katoliških duhovnikov. Poskus, da se sklepi škofovske konference v Zagrebu identificirajo s stališčem srbske pravoslavne cerkve je naletel na obsodbo najviš- jih cerkvenih krogov srbske cerkve. Patriarh Vikentije je v izjavi dopisniku «Politike» to ostro obsodil kot neumestno in zlonameren poskus katoliških škofov, da nerešena vprašanja srbske pravoslavne cerkve uporabljajo kot argument, da bi prikrili svoje sovražno delovanje, ki ga izvajajo po direktivah iz Vatikana in katerega cilj je da se katoliškim duhovnikom onemogoči sodelovanje z ljudsko oblastjo. Vodstvo srbske pravoslavne cerkve ni bilo nikoli proti sodelovanju duhovščine z ljudsko oblastjo je poudaril srbski patriarh, temveč je celo pismeno priporočilo duhovnikom tako sodelovanje in jih pozvalo, naj sodelujejo v vsakdanjem življenju ljud- stva. O odnosih pravoslavne cerkve z državo je patriarh Vikentije poudaril, da se ti odnosi vedno bolj normalizirajo, da obstaja popolna verska svoboda v Jugoslaviji da država daje cerkvam subvencije, da je zagotovila duhovnikom socialno zavarovanje in da podpira zveze srbske pravoslavne cerkve s cerkvami v inozemstvu. Iz tega je razvidno, je dejal patriarh Vikentije, kakšni so odnosi med cerkvijo in državo; razvidno je tudi. da so vse vesti o ovirah in o preganjanju verskega življenja neutemeljene. «Vsi, ki širijo take vesti niso niti prijatelji naše cerkve, niti naše države, niti njene svobode in neodvisnosti)), je zaključil patriarh Vikentije. B. B. Nove preiskave v vsej Franclji v prostorih k o min-formističnih organizacij - 10 aretiranih v Parizu PARIZ, 8. — Francoski ministrski predsednik Einay ter ministra Schuman in Pleven so se danes razgovarjali z a-meriškim poslanikom v Parizu Dunnom in mu obrazložili francosko stališče o številnih vprašanjih, zlasti pa o tuniškem in maroškem vprašanju. Minister Schuman je pozneje izjavil, da si niso izmenjali nobenih dokumentov. Dunn bo sedaj poročal svoji vladi, ki bo francoski vladi sporočila svoje stališče. Agencija United Press pravi, da je Einay pri razgovoru ponovil zahtevo za večjo ameriško pomoč Franciji. Ameriški državni tajnik A-cheson ni hotel danes na tiskovni konferenci komentirati francoskega stališča v zvezi z morebitnim razpravljanjem o tuniškem vprašanju pred glavno skupščino OZN ter je pripomnil, da ameriška vlada nadaljuje razgovore o tem vprašanju z raznimi delegaci- jami v OZN in tudi s francosko delegacijo. V glavnem mestu Maroka pa so danes objavili izjavo, ki pravi da so na včerajšnji seji francoskega ministrskega sveta govorili o noti maroškega sultana, ki odgovarja na zadnjo francosko noto. Sultan obžaluje. da francoska vlada ni sprejela njegovih predlogov, in pravi da težijo francoski predlogi praktično po ukinitvi maroške suvernosti. Danes se je francoski generalni rezident v Maroku Guillaume razgovarjal dve uri s sultanom. General De Gaulle je podal tisku izjavo, v kateri v glavnem zahteva: revizijo atlantskega sistema, ustanovitev evropske federacije namesto zapletenega sistema raznih «skupnosti» ter razdelitev finančnih bremen, ki jih povzroča vojna v Indokini, med zavezniške države. V Parizu in številnih drugih francoskih mestih je danes po-‘ a na ukaz preiskovalnega la r v m fran i- I licij Prekinjena za nedoločen čas pogajanja za premirje na Koreji Združeno poveljstvo javlja, da je pogajanja prekinilo, dokler ne bodo Kitajci in Severni Korejci sprejeli zadnjih predlogov o izmenjavi ujetnikov, ali pa ne bodo stavili novih boljših predlogov - Reakcija v raznih prestolnicah • Acheson izjavlja, da poveljstvo OZN ne bo nikoli pristalo na prisilno repatriacijo ujetnikov PAN MUn JOM, 8. — Kakor določeno, sta se danes ponovno sestali obe delegaciji, ki razpravljata o sklenitvi premirja na Koreji. Na zahtevo delegacije združenega poveljstva pa so bila nadaljnja pogajanja prekinjena za nedoločen čas. Današnja je bila 122. plenarna seja. Pozneje je združeno poveljstvo uradno javilo, da je prekinilo pogajanja, dokler ne bo severna delegacija pristala na zadnje predloge glede izmenjave ujetnikov, ali pa če ne bo stavila novih boljših predlogov. General Harrison je nasprotnikom izjavil, da morajo vsak nov predlog staviti po zveznih častnikih Na tiskovni konferenci je pozneje general poudaril, da to ne pomeni, da so pogajanja dokončno razbita, in da je združeno poveljstvo pripravljeno pogajati se. ko se bo imelo o čem. Na današnji seji je general Nam II izjavil, da so zadnji predlogi OZN nesprejemljivi, in je obtoževal združeno poveljstvo, da krši ženevske konvencije. General Harrison pa je odgovoril, da ne bo poveljstvo OZN nikoli sprejelo predlogov, ki bi kršili načelo prostovoljne repatriacije. Poudaril je tudi, da poveljstvo OZn ne misli razbiti pogajanj in da nima novih predlogov, ter da ostanejo v veljavi tisti, ki jih je že predložilo. Zato se poga. janja prekinejo, dokler ne bo severna delegacija pripravljena sprejeti enega od stavlje- nih predlogov, ali pa ne bo pismeno stavila konstruktivne, ga predloga. V Tokiu je poveljnik sil OZN general Clark izjavil, da je severna delegacija z zavrnitvijo predlogov OZN jasno poka. zala. da si ne želi častne rešitve v tej zadevi. Agencija «Nova Kitajska« pa je danes sporočila, da je severno-korejska in kitajska delegacija stavila na seji nov predlog v zvezi z vojnimi u-jetniki, in da se general Harrison na ta predlog ni oziral. Agencija dodaja^ da je Nam Ilov predlog upošteval predloge OZN, naj bi vojne ujetnike, ki so v seznamih, odobrenih 18. decembra, poslali na demilitarizirano področje, kjer bi jih pozneje izpustili in repatriirali. Ujetnike bi pozneje zamenjali pod nadzorstvom komisij, sestavljenih iz pripadnikov nevtralnih držav. Mešane komisije Rdečega križa sestavljene iz predstavnikov obeh strani pa bi ujetnike zaslišale. Na koncu trdi a-gencija, da bi sprejem teh predlogov omogočil takojšnje premirje, ujetnikom pa povratek na domove za božične praznike ali za novo leto. V washingtonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da nastaja s prekinitvijo pogajanj v Pan Mun Jomu nova kriza, vendar pa niso nad tem presenečeni, ker se je ob kitajski ofenzivi lahko predvideval ne. gativen odgovor. Drugi znak, ki je že bolj okrepil ta pred- SVOBODE RIMSKEGA TISKA SiT,titev'lh P*ir?r#*«eDo,C? \taL'ianske-N , edni,£a «Set- &°kt. 1952 ftrata>> (št-"»er t. V. nam nudi Pdolc an«l5e P Jhdne proti-JV*,2. da j P oP°9arnle in No, CžLsouraštt>o ita- vNic,^0 sosedni plaianih b 1« J fairnci* Prodov V Im' ot vidi’ S ki fZto°ra1iii ie ^ N £ kftv več- ft*a pjvpA771. sl°vesa «gH a veva du« annl * eapita In Germa-J La ti«po la fuga d«Ua sua famigtia dalia lagoslavla. Aejesso una commissio->e del povemo statunltens«' ha stabjjlto ch-e Ivan deve tomare presso la, sua ;era madre, la tfuai«. atinalmente e rlfngiaia in ona citta del N^rdaim-nca. videvanja. pa je bila zahteva za odpoklic ameriškega poslanika Kennana iz Moskve. Domnevajo namreč, da so pri sovjetsko-kitajskih razgovorih v Moskvi vskladili skupno ak. cijo na diplomatskem in vojaškem področju. Na splošno pričakujejo v Vashingtonu zaostritev na bojišču in bodo verjetno zahtevali ob priliki prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN podporo OZN za nove akcije Tudi v Toki', niso v poveljstvu OZN presenečeni nad odložitvijo pogajanj spričo dejstva. da je močna propaganda pekinškega in fenjanškega radia v zadnjem času pripravila javnost na zavrnitev zadnjih predlogov OZN. V Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da se bodo pogajanja za premirje lahko nadaljevala, takoj ko bodo nasprotniki postavili kak nov konstruktiven predlog, ker združeno poveljstvo ne namerava staviti novih predlogov. Nato je poudaril, da odlo. žitev pogajanj ne pomeni, da bi bila ta končana. Končno je obžaloval, da so severni zavrnili zadnji predlog, ki je bil «odkrit in konstruktiven poiz. kus za sporazum o premirju«. Tudi v francoskih pooblaščenih krogih odobravajo sklep o odložitvi pogajanj ter so mnenja, da je zavezniški poveljnik pokazal skrajno potrpežljivost, ko je pristal na tako dolga po. gajanja. Prav tako poudarjajo, da pomenijo zadnji predlogi važne koncesije ki bi lahko omogočile sporazum, če bi bila na obeh straneh enaka dobra volja. Medtem se na korejski fronti nadaljuje kitajsko-korejska ofenziva. Vrstijo se številni napadi in protinapadi. Poveljnik osme ameriške armade Van Fleet je na tiskovni konferenci izjavil, da je mnenja, da ima nasprotnik dovolj sil. da v tem mesecu lahko izvrši nov napad. Ameriški zunanji minister Acheson je na tiskovni konfe. renči med drugim poudaril, da sledi iz izjave, ki jo je dal general Clark, da pogajanja za korejsko premirej niso konča, na. ampak samo odložena za nedoločen čas, to je do tedaj, ko bodo predstavniki nasprotnika pripravljeni sprejeti katerega koli od številnih predlogov poveljstva Združenih narodov, ali pa bodo sami sprožili kak nov sprejemljiv predlog za rešitev vprašanja vojnih ujetnikov Dejal je. da so trije predlogi, ki jih je dal general Harrison 28. septembra sprejemljiva rešitev za to vprašanje in da bi sprejem katerega koli od teh predlogov lahko vodil do sklenitve premirja. Ob koncu svoje izjave je ponovno naglasil, da je poveljstvo Združenih narodov vedno izjavljalo in da še vedno izjavlja, da ne bo popustilo v načelnem vprašanju, da ne bodo prisilno repatriirali nobenega vojnega ujetnika. Dejal je: «Ce bi popustili v tej odločitvi, bi postali nezvesti temeljnemu načelu Združenih držav in Združenih narodov. Z življenjem ljudi ne bomo trgovali. Snočnja akcija generala Har-risona ne pomeni, da je izgub, ljeno upanje na sklenitev premirja. Prepričani smo. da je to tvoren korak za dosego tega premirja. Se nadalje smo prepričani, da je mogoče najti člo. večansko rešitev za vprašanje vojnih ujetnikov, in to v Pan Mun Jomu». V svojem odgovoru priznava Mosadek predvsem, da je Ede-nova poslanica od 5. oktobra pojasnila položaj, ker je pokazala, da predlogi Trumana in Churchilla ne vsebujejo pogojev, katerim je on ugovarjal. Obžaluje pa, da Edenova poslanica ne omenja prav nič njegovih protipredlogov, ki bi jih bilo treba sprejeti v celotj v roku desetih dni. Mosadek predlaga zdaj, da pošlje Anglo-iranska petrolejska družba v enem tednu v Teheran svoje pooblaščence, ki naj bi se razgovarjali o proti-predlogih iranske vlade. Ti razgovori bi smeli trajati največ tri tedne. Kar zadeva perzijsko zahtevo za plačilo 49 milijonov funtov šterlingov, ki bi se lahko spremenili v dolarje, zahteva zdaj Teheran, da plača AIOC 20 milijonov pred odhodom pooblaščencev v Teheran, ostalih 29 milijonov pa bi se moralo plačati ob koncu razgovorov. Glavna razlika sedanje perzijske note in note od 24. septembra obstaja torej v tem, da je Mosadek umaknil ugovore, ki jih je stavil proti predlogom Trumana in Churchilla, in v tem, da se rok za sprejem predlogov podaljšuje od desetih dni na tr; tedne. Vsoto 49 milijonov funtov šterlingov pa bi bilo treba plačati v dveh obrokih namesto v enem. Objavili so tudi besedilo iranske note Achesonu. V noti se Mosadek zahvaljuje državnemu tajniku in predsedniku Trumanu za njune napore za rešite vspora. Nato poudarja, da po 19 mesecih od sklepa o podržavljenju petrolejske industrije in po dolgem izmenjavanju not je Iran sedaj v hudem gospodarskem položaju zaradi britanske blokade. Mosadek izjavlja, da ne more nihče objektivno zvaliti na Iran odgovornosti za sedanje stanje. sodnika pariškega vojaškega sodišča izvršila preiskave v številnih sedežih kominformi-stične stranke in kominformi-stičnih organizacij. Med drugim so v Parizu izvršili preiskavo v prostorih «Trgovske banke Severne Evrope«, v upravi in v uredništvu listov «Humanite» in «Ce Soir». V Parizu so aretirali tri člane tajništva centralnega komiteja kominformistične stranke ter so jih zaprli pod obtožbo, da so sodelovali pri ((delovanju za demoralizacijo vojske«. Zdi se, da spadajo preiskave v okvir splošne akcije, ki so jo bili začeli po demonstracijah 28 maja. Danes so preiskave izvršili v 13 mestih in v Parizu so aretirali skupno 10 oseb. Obrambno ministrstvo odklanja vsaka pojasnila, izjavljajo le, da «je preiskava še vedno v teku« Neki član uredništva lista «Humanite» ie izjavil, da je policija zaplenila dokumente, ki so «osnovnega pomena za življenje lista« Medtem se je izvedelo, da so v vodstvu kominformistične stranke že prej vedeli o današ. njih preiskavah, in policija sedaj raziskuje, kako je mogla ta vest prodreti v kominformistične vrste. «Humanite» je namreč danes objavil sledečo vest: «Lahko povemo, da je vlada pripravila novo protikomunistično akcijo. Od sinoči je policija v pripravljenosti. Vlada namerava v bližnji bodočnosti izvršiti aretacije med komunističnimi delavci v Parizu in na deželi ter preiskati urade stranke«. svetovno časopisje točno poročalo o vsej zadevi malega Ivana, si pač lahko predstavljamo, kako italijanski tisk po- roča Sete o vsem ostalem, kar se v Jugoslaviji dogaja. Vse to pa De Gasperi imenuje; svoboda tiska v visoko kulturni in civilizirani državi, !ci si ne želi drugega kot najboljše prijateljske odnose s svojo jadransko sosedo... Objavljena vsebina iranskega odgovora TEHERAN, 8. - Objavili so besedilo Mosadekovega odgovora na poslanico britanskega zunanjega ministra Edena od 5. oktobra. Trygve Lie poudarja važnost Združenih narodov NEvV ¥uRK, 8. — Glavni tajnik 02,'N Trygve Lie je danes objavil pregled svetovnega položaja kot dopolnilo k svojemu letnemu poročilu glavni skupščini QZN. V poročilu izjavlja Lie da «danes ne more nihče z gotovostjo trditi. da se bomo lahko izognili tretji svetovni vojni« ter dodaja. da bo samo povečanje vpliva in ugleda OZN lahko zmanjšalo nevarnost. Dalje poudarja, da predstavljajo akcije nacionalizma in zahteve, ki jih postavljajo slabo razvite dežele da dosežejo svobodo, enakopravnost in večje gospodarske možnosti, značilnost naše dobe, ki ni nič manj važna od spora med Vzhodom in Zahodom. Za tem omenja Trygve Lie nekatera važna vprašanja, ka. kor na primer angleško - iran-siki spor angleško - egiptovski spor, mir med Izraelom in arabskimi deželami ter porajanje nacionalizma v Severni Danes se začne kongres konservativne stranke v Scarboroughu SCARBOROUGH, 8. — Jutri se začne tu kongres konservativne stranke, ki bo trajal do sobote. Za kongr s vlada veliko zanimanje, ker bo pokazal, kakšna bo vladna akcija v rihodnjih mesecih. V ZDA zanikujejo NEW YORK, 8. — Državni departman je objavil poročilo, s katerim zanikuje govorice, da nameravajo ZDA predlagati spremembo listine OZN, zato da bi se omogočil sprejem novih članov v to organizacijo. Poročilo poudarja, da ostane ameriško stališče nespremenjeno. kar se tiče sprejemanja novih članov v OZN. LONDON, 8. — Danes popoldne je ob obali Sev rne Škotske padlo v morje vojaško letalo s 14 možmi posadke. Fran Venturini LJUBLJANA, 8. — Danes zjutraj ob 5. uri Je tukaj — kjer se Je mudil na obisku pri sorodnikih —■ umrl, zadet od kapi, tovariš Fran Venturini, slovenski skladatelj, tržaški kulturni in politični delavec, bivši predsednik Glas. bene Matice v Trstu, pevovodja pevskega zbora uSlavko Škamperle« , podpredsednik Odbora za graditev Kulturnega doma v Trstu ter član vodstva raznih slovenskih kulturnih organizacij. Truplo pokojnega skladatelja leži danes v kapeli pokopališča na Zalah. Pojutrišnjem — v petek — bo truplo izpostavljeno v Filharmonični dvorani, kjer mu bo. do predstavniki kulturnih organizacij in ljubljansko prebivalstvo izkazali poslednjo čast in kjer se bo od pokojnika poslovil s spominskim govorom dr. Danilo Švara, dirigent ljubljanske Opere in naš tržaški rojak. Pokojnika bodo istega dne — v petek — prepeljali z avtofur-gonbm v Trst, kjer bo v soboto, ob IS. uri pogreb. se izselil v Jugoslavijo. Njegova glasbena dejavnost se tukaj nadaljuje. predvsem ga pa najdemo v emigrantskih društvih, n, pr. v aSočin in »Ta. borun. Vendar pa sega njegovo delo tudi preko okvira emi. grantskih društev, saj je bil tudi dirigent Hubadove pevske župe v Ljubljani. Leto 1941 ga je zalotilo na Štajerskem Nemci so ga izročili italijanskim fašistom. ki so ga odvedli v internacijo. V na, rodnoosvobodilni vojni je kot Primorec še boli vedel. kje je njegovo mesto. D asi so ga prem ganjali in vlačili po raznih nemških in italijanskih zaporih, je vendar s svojo umetnostjo sodeloval v borbi slovenskega naroda prot i okupatorju. Svojo prvo skladbo iz te dobe je posvetil Tovčki Ra_ dejevi, ki so jo nacisti ustrelili v Dobovi. Pa tudi v ječah je komponiral. Ko je minila vojna, se je povrnil v svoje ljubljene domače kraje. Kljub prestanemu trpljenju in ne več mladim letom se je z vsem svojim elanom vrgel na obnavljanje ne’~daj razgibanega g'asbenega življenja na Primor-kem in v Trstu. Ustanovil je ali pa vsaj pomagal pri ustanavljanju pevskih zborov. Pri Sv. Ivanu pa je ustanovil svoj zbor «Slav’-o Škamperle», številčno najbolj močan. S tem zborom pa je Venturini že tudi pokazal, kako je treba skrbeti za nadaljnji zborov razvoj. Sprejel je namreč v zbor lepo število mladine, ki se je nekateri, slepo vase zaverovani zbori otepajo. S svojimi iiškamperletovch je Venturini prepotoval skoraj vso Jugoslavijo od Dalmacije do Vojvodine in od Gorenjske do Sumadije Ker se nikjer dela ni branil. smo ga vsa ta leta srečevali kot odbornika vseh naših prosvetnih organizacij. Glasbeni Matici, pa je bil dlje časa predesdnik. Čeprav Venturinija ne bodo prištevali med največje slovenske komponiste. je vendar gotovo. da pomeni njegovo delo obogatitev slovenske zborovske literature. V njegovih skladbah, ki so med ljudmi močno priljubljene, je vselej neka topla nota s pečatom slovenske melodike. Jasno je, da ga je vedno vleklo tudi k narodni pesmi. Kakor ne bo nikoli zamrla slovenska pesem, tako tudi ne bo med Slovenci nikoli pozab-lieno Venturinijevo ime. Fran Venturini se bo povrnil med nas samo za zadnjo pot; samo toliko, da ga bomo pospremili tja, odkoder se ne bo nič več povrnil med svoje pevce pri «Skamperlu» niti na Glasbeno Matico ne na Prosvetno zvezo. In ne bo ga ob opoldanskih urah v gostilnici pri kosilu. kjer bi, čeprav že oslabel, vendar od časa do časa stresel katero tistih vedrih, tako da smo včasih dejali: Venturini se bo še poslovil od tega sveta z dovtipom. On najbrž ni vedel, da smo Slovensko * hrvatska prosvetna zveza sporoča, da bo truplo pokojnega Franca Venturinija pripeljano v petek 10. t. m. v Trst, kjer bo izpostavljeno v Gregorčičevi dvorani (Ul. Roma 15) do pogreba, kj bo v soboto 11. t. m. ob 15. uri. mu pripravljali počastitev ob jubileju. njegove glasbeno-umetniške dejavnosti. Vendar se nam zdi. kot bi nam s svojo šegavostjo dejal: «Kaj ga lomite:«. pa bi nas s svojo smrtjo prehitel in tako ukanil.... Kadarkoli ga bomo odslej častili, njega ne bo t>eč med nami. Živel bo sicer v našem spominu in s svojimi deli bo ven_ dar vedno med nami, med vsem slovenskim ljudstvom. Ze dolgo smo se bali zanj, toda kljub temu nas je njegova smrt presenetila. Preseneti, la je še zlasti vsakogar. ki ga je še v toref; popoldne videl na ljubljanskih ulicah, Fran Venturini je bil doma iz Boljunca. Tam je tudi hodil v šolo. pozneje pa je obiskoval učiteljiče t) Kopru. Kot u-čitelj je poučeval tudi na slovenski šoli pri Sv Jakobu. Se mladega ga je prevzela čista in preprosta melodika slovenske narodne pesmi. Dobršen del svojega življenja je posvetil glasbi, ne da bi se omejeval zgolj na skladateljsko delo, temveč pokazal je tudi odlične organizatorske sposobnosti, v rojstni vasi je ustanovil pevski zbor še kot dijak in potem je temu zboru sledila ie cela vrsta zborov v raznih krajih in raznih dobah. Kot zaveden in odločen Slovenec je nujno moral priti v konflikt s fašisti. Zato je skrivaj zapustil domače kraje in DISKUSIJA O NOVEM VOLILNEM ZAKONU V ITALIJI Itazčišeevanje stališč pred poga janji z demokristjani JNa kongresu PSDI se je uveljavil Saragal, moral pa je pristati na številne omejitve za sporazum o volilnem zakonu - Tudi liberalci proti zakonu, ki bi demokristjanom vnaprej zagotovil absolutno večino bokih in nevarnih razprtij Glavni tajnik poudarja tudi, da bi morala OZN postati univerzalna, zato da okrepi svoj vpliv v korist miru. Na koncu izjavlja Trygve Lie da je poglavitne važnosti tudi socialno vprašanje, ki ga predstavlja različna življenjska raven v industrializiranih in zaostalih deželah. Zato vztraja, naj se po večajo za 1 milijardo dolarjev letno jav- (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Na socialdemokratskem kongresu v Genovi so šele ob 20. uri zvečer končali štetje glasov o štirih resolucijah, ki so bile predložene kongresu. Samo glasovanje se je zavleklo skozi vso do jutranjih ur, razglasitev rezultatov pa se je zakasnila zaradi nekaterih spornih glasovnic. Po objavljenih rezultatih je dobila največ glasov resolucija desnega centra (Saragat) -107.376 glasov ali 36 odstotkov. Sledi resolucija levega centra (Romita, Matteotti) ki je zbrala 81.378 glasov (27 odst.), nato resolucija desnica (Simonini, D’Aragona, Lombardo) s 57.405 glasovi (20 odst.) in končno resolucija levice (Codignola) s 56.832 glasovi (19 odst.). Vseh oddanih glasov je bilo '309.069 (delegati so glasovali v imenu vpisanih članov ki so jih predstavljali). Spornih je približno 8500 glasov; o njih bo sklepalo novo vodstvo stranke. Romita, ki je na lanskem konkresu v Bologni nepričakovano prodrl in si priboril vo- noč stjani Afriki ter poudarja vlogo ki Xa,no Pr001 , . , jo Združeni narodi lahko ima- dlln0 vlogo v strankl z obram’ jo pri mirnem urejevanju glo- bo načela proporcionalnega razdeljevanja glasov in neodvisnosti PSDI od Krščanske demokracije, ni mogel vzdržati konkurence z drugim najvidnejšim predstavnikom stranke, Saragatom, na področju popuščanja demokristjanskim željam. To ga je verjetno tudi pokopalo. Levici manjkajo velika ((imena» in je tudi v svojem programu še neprečiščena: predvsem je zamudila priložnost. da na kongresu, na ka. na in zasebna nakazila, ki so | terem se je do onemoglosti di-določena za gospodarski raz-1 skutiralo o vprašanju volilne-voj, ter pravi da je mogoče to ga zakona ki spada pravza-napraviti «tudi v času oboro- prav že v politično trgovino, ževanja«. | nastopi $ konkretnim progra- mom socialističnega reševanja najaktualnejših vprašanj Rezultati glasovanja so takšni, da ima Saragat skupno z desnico absolutno večino in lahko s tem pripelje PSDI v «apparentamento» z demokri-na način in pod pogoji, ki so za vlado najugodnejši. Vendar predvidevajo mnogi, da bo prevladal «duh enotnosti«, o katerem je bilo na kongresu zelo mnogo govora in da bo novo vodstvo sestavljeno iz predstavnikov vseh štirih struj (morda z izključitvijo levice); vsekakor pa ostane dejstvo, da bosta tudi v takem koalicijskem vodstvu Saragat in Simonini v večini. V demo-kristjanskih krosih v Rimu danes zvečer niso skrivali svojega zadovoljstva nad izidom glasovanja. Politični opazovalci pa pripominjajo, da je to že drugič v povojnih letih, da se pred parlamentarnimi volitvami med italijanskimi socialnimi d?mo-krati pojavi odklon na desno. Upoštevati pa je vendar treba, da si je Saragat priboril zmago za ceno pristanka na mnoge zahtsve, ki znatno omejujejo možnost barantanja z demokristjani in močno vežejo roke vsem kolabora-cionističnim tendencam. Pogoji za sporazum z demokristjani o volilnem zakonu so v Saragatovi resoluciji, ki je dobila večino, praktično enaki tistim, ki jih je postavil Romita. V njegovi resoluciji manjkajo le točneje precizirane zahteve po demokratičnih koncesijah, na katere mora krščanska demokracija pristati, če hoče dobiti pristanek PSDI na večinsko načelo, vendar je bil Saragat kljub vsej ohlapnosti svoje formulacije prisiljen, da posebej omeni zahtevo, naj vlada umakne svoje načrte sindikalnega zakona, zakona o tisku in «polivalentnega zakona«, ki bi po demokristjanski želji prec:j omejili politično, sindikalno in tiskovno svobodo. Osnovno zahtevo, s katero bodo socialni demokratje prišli navzkriž s hegemonističnimi demokristjans.vimi tendencami — novi volilni zakon nikakor ne sme biti tak. da bi demokristjanom vnaprej zagotovil absolutno večino poslanskih mest — so poudarjali danes tudi na zr.sedanju glavnega odbora italijanske liberalne stranke Tuai pri liberalcih je bila zahteva v središču in postavljena kot nekaka «condi-tio sine qua non« za sporazum z demokristjani, poleg nje pa zahteva da se volilna povezava ((demokratičnih strank« nikakor ne sme razširiti na desno. Pri tem so liberalci posebej omenili «Partito Democratico Italiano« (PDI). ki se je obno. vil po izstopu skupine «Grup-Di Savoia« iz monarhistične stranke. Zdi se da je ta razkol med monarhisti izzvala krščanska demokracija, ki je na eni strani naletela na težave v pogajanjih z Lurom za tesnejše sodelovanje, na drugi strani pa morala računati na hud odpor ostalih sredinskih strank proti paktiranju z monarhisti ((Italijanska demokra. tična stranka«, ki vsaj po imenu ne diši ne po desnici, ne po monrhiji, naj bi verjetno po demokristjanskih računih premostila te težave. Poslanska zbornica je danes med razmeroma pičlim zanimanjem poslancev (prisotna jih je bila komaj polovica, 0-dobrila proračun ministrstva za javna dela. A. P. PRIMORSKI dnevnik — 2 — 9. oktobra Danes, četrtek ». oktobra Dionizij, Sortina Sonce vzide ob 6.13 m zatone^ 17.30. Dolžina dneva lUJ vzide ob 21.12 in zftonJ;X-Jutri, petek 1». oktobra K-^imir- Strerml _ :i v Italiji ne morejo Hi otrok s slovenskimi imeni STANDREZ. g. — Srečnemu štandreškemu zakonskemu paru se je rodila hčerkica. Zakonca sta si izbrala ime hčerke in jo hotela krstiti z Danilo, Ko pa je zadeva prišla pred goriško županstvo, so nastale težave. Odgovorni uradnik je dejal, da po tem in tem zakonu ne morejo krstiti novorojenčkov z imeni, ki niso v italijanskem rimokatoli-škem koledarju. Nobenega izhoda ni bilo mogoče najti-Starši so morali popustiti pred zakonsko nepopustljivostjo in pristati na «željo» občinskega urada, da se njihova hčerka imenuje Luciana. V Gorici se je že marsikdaj dogodilo, da so prišli starši navzkriž z županstvom glede izbire novorojenčkovega imena. Večkrat je šlo za oporekanje pri izbiri imena, ki so ga hoteli slovenski starši. Popolnoma naravno je, da imamo Slovenci druga imena, da ljubimo slovanska imena, ki nimajo mesta v italijanskem seznamu imen, ki jih je fašizem predpisal s posebnim zakonom. Zato nastajajo med slovenskimi starši in županstvom spori, ki so zelo malo v čast občinski upravi in italijanskim oblastem, ki pa žalostijo slovenski narodni čut. Po zmagi nad fašizmom, sedem let po končani vojni, po podpisu mirovne pogodbe, ki nam daje kot manjšini narodno enakopravnost, po sprejetju italijanske republikanske ustave, ki to potrjuje, moramo Slovenci v Italiji še vedno okušati fašistične zakone, ki so bili naperjeni proti Slovencem. Demokristjanska vlada doslej ni napravila še ničesar, da bi to krivico, ki jo je uzakonil fašizem, popravila, ampak se verno drži fašističnih zakonov, Slovenci v Italiji zahtevamo, da se takemu stanju napravi konec! Dovolj je narodnega zapostavljanja. SEJA OBČIN E_ SO VOPNJE Občinski svet odobril vrsto ukrepov upravnega značaja SOVODNJE, 8. — Včeraj zvečer je bila v šolskih prostorih seja sovodenjskega občinskega sveta. Prvi del seje je bil za zaprtimi vrati. Razpravljali so o razdeljevanju državne pomoči prizadetim po toči. Javna seja se je pričela z govorom g. Stabila iz Gradiške, ki je utemeljeval zahtevo so-vodenjske sekcije ujetniških povratnikov po izplačilu vsote 30.000 lir, ki naj bi jo plačala sovodenjska občina. Občinski svetovalci so o tej zahtevi razpravljali na koncu seje in se s šestimi proti petim glasovom izrazili za izplačilo 15.000 lir. Razprava se je nato prenesla na naslednjo točko dnevnega reda, in sicer na odobritev nujnega sklepa občinskega odbora štev, 81 od 28.7.1952 glede nove lestvice taks na obrtna dovoljenja. Ker sta prefektura in pokrajina sklep že odobrila in je za odobritev bila potrebna še potrditev občinskega sveta, so svetovalci izrazili svoje privoljenje. 2. julija 1952. je izšel nov zakon o reformi lokalnih financ, ki pravi, da se morejo razne takse od leta 1931. povečati za 40 krat. S tem v zvezi so sprejeli številne sklepe za povišanje pristojbin na gospodinjske pomočnice, hišne pomočnice, napise, klavirje, biljarde, pse, avtomobile, stroje za kuhanje kave. Tako bodo morali odslej plačevati za eno služkinjo pri hiši po 1000 lir, čim večje je število služkinj toliko večja je pristojbina. Zlasti visoke so pristojbine za hišne pomočnike. Pri tem SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA liadaijeuanje razpraoeoreorganizaciii občinskega anagraishega urada GORICA, 8. — V odsotnosti župana, ki je šel v Rim, kjer bo v pristojnih krogih razpravljal o nekaterih vprašanjih u-prave naše občine in mesta, je zadnji seji občinskega u-pravnega odbora v torek zvečer predsedoval odbornic dr. Poterzio. Med drugimi sklepi upravnega značaja je odbor sprejel sledeče: izdatek za izdelavo plaščev in nabavo čepic za gojence zaveda «Oddone Lenassi«; izdatek za nabavo zimskih uniform za mestne straže, za občinske sluge in občinske nameščence pri odnašanju smeti; obnovo najem, niške pogodbe za oddajo lovišč v letu 1952-53; pogoje za odstop drv občinskim nameščencem; nakup olja za namazanje podov v šolah; nabavo orodja za občinske delovne centre; načrt za preureditev kmečke hiše pri pokopališču v tristanovanj-skohišo s tremi skladišči za o-rodje, ki ga potrebujejo na po. Na gorišk.h srednjih šolah se kopališču; prispevek 259 tisoč Novo šolsko leto novo šolsko leto prične v četrtek, 16. t. m., s šolsko mašo ob 10. uri. Dijaki ne j se zberejo ob 9.30 vsak na svoji šoli, odkoder pojdejo v spremstvu ge-profesorjev v stolnico. K tej maši so vabljeni tudi starši in sorodniki dijakov. Naslednji dan, v petek, bo pouk ob 8.30. lir šolskemu ambulatoriju. Nato so se vrnili k razpravi o mehanizaciji občinskega ana-grafskega urada, o čemer je bilo že govora na prejšnji seji. V tej zvezi je odbornik dr. Polesi. ki si je pred kratkim ogledal mehanizirani anagraf. ski urad v Bocnu, obširno poročal o koristi, ki bi jo naša občina občutila z mehanizacijo omenjenega urada. Diskusijo, ki se je nato razvila, so odbor- IZ SODNIH DVORAN Prijavil ie izgubo denarnice ki in je skril pod blazinn GORICA, 8. — Pred časom je prišel v naše mesto 26-letni D; Gennaro Gedeone iz Taran-ta. Kot večina njegovih soroja-kov je tudi Gennaro prišel na sever praznih žepov. Se pred prihodom v Gorico se je bil ustavil v Vidmu in po naročilu nekega prijatelja dvignil v krojačnici Tomsich Rine par hlač. Popravilo hlač je stalo 700 lir, ki jih Di Gennaro ni zmogel in je zato pustil Tom-sichevi v jamstvo svojo osebno izkaznico. Ko je prišel v Gorico, je v njegovi denarnici že bilo spravljenih 4700 lir. Vsaj tako lahko sklepamo po prijavi, ki jo je Di Gennaro nekaj dni po svojem prihodu v naše mesto, vložil na tukajšnji kvesturi, Prijavil je bil namreč, da je izgubil listnico s 4700 lirami in vsemi osebnimi dokumenti. Na tej podlagi je zahteval, da mu oblasti izdajo novo osebno izkaznico. Toda policija je kmalu nato zvedela, da je osebno izkaznico pustil kot jamstvo za poravnavo dolga v krojačnici Tomsich v Vidmu in ga zato prijavila sodnim oblastem. Danes je Di Gennaro prišel pred kazensko sodnijo, kjer se je mora! zagovarjati zaradi obtožbe. da ni bila njegova prijava v zvezi z izgubo listnice in osebnih dokumentov verodostojna. Pred sodnikom dr Vizzinijem se je izgovoril, da je listnico pozneje našel pod blazino, kamor jo je bli sam skril ter da le bil trdno uver-jen, da jo je izgubil in z njo vred tudi osebno izkaznico, ki jo ie vedno hranil v njej. Svoj zagovor ie zaključil z izjavo, da se v trenutku, ko je opazil, da nima več listnice in je izgubo prijavi] policiji, ni nikakor spomnil, da je izkaznico pusti) v Vidmu Oprostili so ga z utemeljitvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja. Obtoženka oproščena tožiteljica obsojena GORICA, R. — Pred časom je Melliani Marija vd. Mcde- sani iz Ul. Rossini 17 prijavila sodnim oblastem svojo sostanovalko, oziroma lastnico hiše v kateri Medesanijeva stanuje, da je nasilno vdrla v stranišče njenega stanovanja. V prijavi je tožiteljica poleg podrobnih okolnost; navedla tudi, koliko škode ji je «nasil_ na» gospodinja prizadela z vdorom. Pokvarila je namreč ključavnico, v katero je Medesanijeva vtaknila posebno pripravo, ki ni dovoljevala, da bi z nepravimi ključi, odklepali vrata ter izruvala nekaj vijakov. Obtožena 35-letna Sofija Spa. capan por. Mozetič je na današnji razpravi na kazenski sodniji sodniku povedala, da je imela svojčas sobo v stanovanju, ki so ga delno oddali Me-desanijevi in da je bila vrlmo. rana posluževati se euinega stranišča, ki je bilo v stanova, nju. Oprostili so jo z utemeljitvijo, da ni zakrivila kaznivega dejanja, medtem ko so Medesaniievo obsodili na plačilo sodnih stroškov in povračilo škode, ki jo je Mozetičevi povzročila s tožbo, v znesku 10.000 lir. niki zaključili z izjavo, da bi mehanizacija anagrafskega u-rada lahko najbolj koristila pri prihodnjih upravnih in politič-nili volitvah. Pred zaključkom seje so se odborniki pomudili še pri pro. učevanju vprašanj, ki jih bo odbor predložil v pretres občinskemu svetu, ki se bo zopet sestal v četrtek 16. t. m. ob 20.30 v dvorani deželnih stanov na gradu Sprejem v službo finančnih sfraž Poveljstvo finančnih straž v Gorici sporoča, da je sklenilo sprejeti k finančnim stražam določeno število mladeničev, rojenih v goriški pokrajini, ki imajo vse fizične, moralne in intelektualne sposobnosti ter poznajo perfektno slovenščino in hrvaščino. Interesenti morajo vložiti prošnjo za sprejem na Poveljstvo finančnih straž (Coman-do del circolo di Gorizia) Ul. Diaz 7. najkasneje do 20. oktobra t. 1." Za vsa podrobnejša pojasnila, naj se obrnejo na najbližje poveljstvo v goriški pokrajini. niso všteti delavci> ki opravljajo kmečka dela na polju in okoli domačega poslopja, v hle. vu itd. Glede napisov bo treba za vsako črko, ki ni večja od ploskovnega metra, plačati po 80 lir pristojbine. Za klavirje znaša taksa 2000 lir, za manjše biljarde 5Q00. Za pse so povišali dajatve od leta 1941 za 40-krat. Psi so razdeljeni v tri razrede. Pri davku na obrtnico so se svetovalci zadržali dalj časa. Nekateri so zahtevali tudi pojasnila. Ako znaša dohodek obrtnika nad 240.000 letno, tedaj pobira davek država. Občina pa pobira davek na obrtnico, če se suče letni dohodek obrtnika med 240.000 in 120.000 lirami. Obrtniki s pod 120.000 lirami letnega zaslužka niso obdavčeni. Sprejeli 50 tudi ta sklep občinskega odbora, ki je po zakonu predviden. Po odobritvi občinskega poslovanja za leto 1951 so prešli na spremembo stavbnega pravilnika, ki določa, da mora biti vodnjak oddaljen od greznice najmanj 15 m, medtem ko mora biti zgornji vodnjakov del, ki je nad zemljo, zgrajen iz betona. Na vrsto je prišla tudi župnikova bira. Sporazumeli so se, da mu jo povišajo za 50 odstotkov na prvotni prejemek. kot je predvideno po zakonu. Doslej je občinski odbor dal s privoljenjem svetovalcev po 10.000 lir šolskemu - roditeljskemu svetu. Tako leta 1950 in 1951. Ker pa imajo v občini kar štiri šole in precejšnje število učencev, katerim starši ne morejo kupiti vseh šolskih potrebščin, so odborniki odobrili za tekoče leto 15.000 lir roditeljskemu svetu. Na vrsto je prišla tudi prošnja Amalije Cernic z Vrha. Navedena ima v breme nekega sorodnika, katerega po zakonu ni dolžna vzdrževati. Sorodnik je bil prejšnje čase v bolnici, kateri pa mora občina plačati dnevno po 1.400 lir. Odločili so se, da bodo Černičevi prošnjo o povišku mesečnega zneska za vzdrževanje rajši povišali. Predlagali ji bodo vsoto 6.000 lir, s katero bi mogla skrbeti za sorodnika, ker dobiva od ubožnega urada mesečno še po 1.500 lir. Okoli 20. ure je župan tov. Ceščut sejo zaključil. Kam namerava SPO v nedeljo? Navadno prihaja ((tiskovni ataše* S. P. D. v Gorici v naše uredništvo skrbno pripravljen. Do potankosti nam razkaže svoj načrt, opiše hrib, okolico, prometne zveze in še marsikaj, kar ne pride vedno v list. Danes pa je v njegovem čudovitem redu in natančnosti nastala neka sprememba. Pravi, da bodo napravili prihodnjo nedeljo popoldanski izlet ((neznano kam» in da se zelo boji, kako bo z udeležbo. Prav zares ne ve povedati drugega, kot da naj se Goričani zberejo ob 13.30 na pevmskem mostu in Podgorci ob isti uri v Grojni. Vas morda zanima, kako se bo vse izteklo? Pridite od napovedani uri prihodnjo nedeljo 12. oktobra na določeno mesto, pa boste videli! Nakazila za bencin Pokrajinski E. A. M. v Gorici sporoča vsem interesentom, da lahko dvignejo na njenem sedežu nakazila za bencin proste cone za mesec oktober. Za dvig nakazil je predložiti vozno dovoljenje. m Pii molski dnmnik! DUNJA V ŽELEZNEM KANALU IZ BEIESKE SLOVEIIJE Koruzo je treba nadomestiti z drugimi vrstami žitaric ' V NEDELJO 12. OKTOBK4 BO OB 18. URI v GORICI v prejšnji dvorani m LA Dl K K X.4 KOK/iP Komornega zbora iz Trsta DIRIGENT: L B A L D VRABEC Vstop bo dovoljen samo z vabili, ki jih boste l|l sedežu Zveze prosvetnih društev v Gorici, UL in v kavarni Bratuž. Pred kratkim smo v dnevniku pisali, koliko satane naše ljudi en stot koruze. Prinašamo izsledke katastrskega u-radnika Petra Rive o načinu gojenja koruze na našem področju. Potrebno je. da našim kmetovalcem predočimo, da ni dosedanje gojenje koruze e-konomično. Edina žitarica, ki jo goje na našem področju, je koruza. Njen povprečni letni pridelek je 5.500 centov. Količina je občutno prenizka za lokalne potrebe. V gor-shik krajih zadostujejo pridelki koruze in krompirja komaj za 7 do 8 mesecev letno. Na dobro ležečih in manj izpostavljenih zemljiščih uspe pridelati letno 20 do 22 centov koruze po hektarju, na slabših gorskih pa samo 10 - 12 centov koruznega zrna na 10 hektarjev. V vseh gorskih krajih, kakor tudi v Mjusi, goje izključno mešanice ki so. se s časom prilagodile okoliščinam, kljub temu pa rezult^ ni bil dober, ker klimatične prilike ne odgovarjajo tem \irstam koruze:. Navada je da na iste njive sadijo leto za letom koruzo. Redko goje na posameznih njivah izmenoma krompir in koruzo, po t> do 8 letih pa puste zemljo počivati. S tem se zemlja okrepi, posebno če na zemljo sejejo travo. Ze leta 1912 je v gorskih krajih ob Nadiži F. Mjusi po- udarjal potrebo po setvi trave in žita, kjer dobro ne uspeva koruza. Po dvajsetih letih, potem ko so bile ceste že 10 let v boljšem stanju, je ostalo poljedelstvo na isti stopnji. Pravilno bi bilo, da bi kmetovalci teh krajev ne vztrajali pri gojenju koruze, temveč sejali druge kulture, katerim bi bolj odgovarjalo podnebje, padavine in sončna toplota. Žito kliježe pri6stopinjah, zraste pri 16 in zori pri 20 stopinjah in je vsekakor manj zahtevno od koruze, ki potrebuje za klitje 11, za rast 19 in za zorenje 17 - 20 stopinj. Potrebna toplota za popolno zorenje koruze je 2285 kalorij, za ozimino 2320 kalorij, za ja-ro žito pa 2053 kalorij, toda treba je upoštevati, da potrebuje koruza samo 150 dni za popolno zorenje, medtem ko porabi ozimina 280 dni. Poleg tega vzdrži žito minus 14 stopinj in temperatura v juliju in avgustu doseže najmanj 20 stopinj, kolikor je potrebno za zorenje žita medtem ko je veliko- vprašanje, če se v oktobru dvigne temperatura do najmanj 17 stppinj, kar je potrebno za zorenje koruze. Rž, ječmen in ovs so za te kraje še manj primerni ker zore šele pri 19 stopinj. Prebivalstvo bo moralo spoznati, da je sajenje koruze Za te kraje neekonomično, menjati bo moralo svojo tradici- KRATKE TESTI iz beneških vasi Brdo Pred dnevi je nekaj delavcev iz naše vasi šlo v pokrajino Pescara na delo. Pisali so svojim prijateljem da so delovni pogoji še dovolj dobri, tako da so za njimi odpotovali tudi drugi delavci. Tako so vsi boljši drvarji iz Terske doline šli v Abruzze, da bodo tudi v zimskem času zaslužili življenje. Delo teh gozdnih delavcev pa je seveda odvisno od zime in snega, zato so zaskrbljeni, če bodo lahko vso zimsko sezono tudi delali. Ti dobri delavci bi lahko dobili pod ugodnimi pogoji zaposlitev še za mesec ali dva v Karniji. Toda nenaklonje- NOVI FILMI Ni plačevala zavarovalnine za snoje nameščence GORICA, 8. — Na zagovor pred okrajnega sodnika dr. Vizzinija je morala danes 65-letna gostilničarka Marija Fenzl Gastone iz Ul. Brigata Casale 5. Obtožena je bila, da ni plačevala obveznih prispevkov Socialnemu skrbstvu za svoja nameščenca. Obsodili so jo na plačilo 34.000 lir globe ter poravnavo sodnih stroškov. * s't * 49-letnega Ivana Hvala s Pla-cute 11 so zaradi obtožbe, da je bil preteklega junija vinjen na Kornu, obsodili na 1000 lir globe. Tudi on bo poleg globe moral poravnati sod. ne stroške. Hoffmcmnove pripovedke Takoj po vojni smo videli v italijanski kinematografiji mnogo poskusov filmskega prikazovanja oper, a moramo reči, da vsa ta dela niso prispevala ničesar kinematografiji sami. V Angliji smo tudi opaziti nekaj takih poskusov. Režiserja M. Pau)ell in E- Pressburger, znana ie po svojih oCrni narcis» in uLestev proti nebu» sta nam prikazovala na platnu lloff-mannove pripovedke poslužujoč se vseh tistih irealnih možnosti kinematrografske tehnike, ki so že prej toliko pripomogle k uspehu ((Rdečih če-veljčkov» istih dveh režiserjev. Ze vsebina sama je čudovita zmes realnosti in fantazije. Hoffmanu ljubi Zvezdo, a Lindorff, sila teme, ga ovira. S srcem polnim žalosti pripoveduje Hoffmanu prijateljem svojo zgodbo. Ko je bil še miad dijak v Parizu, se je zaljubil v Olimpijo, Copellinsovo u-metno deklico, za katero se še vedno skriva temna moč vra ga. Prevaran, misleč, da je živa ženska, pleše z njo, a mehanizem v lutki se pokvari, da se začne z neverjetno naglico vrteti. Hoffmanu pade. si razbije umetna očala in čar ie pretrgan Druga pripovedka nam kaže Hoffmanna v Benetkah, kjer se zaljubi v Julijo, ki je tudi služabnica vraga. Zaradi nje ubije tekmeca in ji daruje svojo lastno podobo. Vendar se naposled zave prevare in se reši. Tri ženske je izgubil Ho/f-mann, a dobil si je novo ljubezen, še močnejšo, pesem, in od tega dne postane pesnik. Film je poln čarovniških zmesi in njegovo surrealistično prikazovanje postane včasih skrajno zamotano in skoraj nerazumljivo povprečnemu delu gledalcev. Scenarij, pravljičen in polsanjski, skrajno mehka tonalnost barv zavija vse dogajanje v nekako halucinacij-sko ozračje, ki človeka docela omami. Četudi se nam zdi, da vsi elementi, kot glasba, petje, mimika in barva niso vedno spojeni, vendar pusti delo v gledalcu globok vtis in tt-stepa. ki vse te razne primesi razume, nedvomno prepriča. Velik del hvale pa gre predvsem Mairi Shearer v vlogi Zvezde in Olimpije ter Ljudmili Tcherini v vlogi Julije NeRoliko manj prepričajo R. Rnuseville kot Hoffmanu in R Helpman v trojni vlogi duha podzemlja. nost velikih lastnikov gozdov jih je prisilila, da so se morali odpovedati že sklenjeno pogodbo in . si poiskati dela drugje. Gozdarske oblasti in prav tako tudi finančne, ki nadzorujejo dohodke posameznih industrij cev, bi morale upoštevati dejstvo, da je na tem področju Terske doline pomanjkanje gozdov, vendar si lastniki ali najemniki občinskih gozdov kopičijo velike dobičke. Njivice V tej vasi Terske doline je že mnogo let kovač. To je gospod Libero Angeli ki je prišel iz Verzegnisa. V Njivicah si je postavil svojo delavnico ter vestno in dobro opravlja svoje delo. Za svojo delavnico si je speljal » Tera majhen potok. 31. januarja 1947. je poteklo dovoljenje izkoriščanja tega potoka. Ministrstvo za javna dela mu je znova odobrilo uporabo te napeljave vode, in sicer za dobo trideset let. Vzdrževanje prekopa, tudi po drugih zemljiščih ter ostale stroške nosi tvrtka Libero Angeli, Doline Nadiže V vzhodni Benečiji se ob začetku zimske sezone znova močneje občuti vprašanje brezposelnosti. Zadeva je težka, toda z malo dobre volje višjih oblasti bi se jo vendarle lahko vsaj malo omililo. Kmetovalci končujejo dela na svojih njivah. S pobiranjem zadnjega sadja lahko rečemo, da smo zaključili poljedelsko leto. Centri za delo bi lahko takoj najeli kmete za priložnostna dela predvsem za popravljanje cest. Tako bi beneški kmetovalci, ki ne morejo živeti od svojega pridelka, prišli do siper majhnega, toda vendarle nekakšnega zaslužka, istočasno pa bi bile iz-j boljšane ceste ki vežejo vasi j vzhodne Benečije. Obvestilo čedadskim vinogradnikom Cedadski župan sporoma vsem vinogradnikom, lastni- kom in najemnikom, ki so oproščeni trošarine ali ne, da morajo pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske-mu uradu naslednje: a) do 1Q. oktobra morajo prijaviti svoje zaloge pridelkov b) do 20. oktobra morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi. Kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu, poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled. je, gojiti tiste žitarice, ki bi v teh krajih bolje uspevale in jih nato zamenjati za koruzo, brez katere si tukajšnje prebivalstvo skoro ne more zamišljati vsakdanje hrane. Nesreča v podgorski predilnici GORICA, 8. — Danes se je ponesrečila v podgorski pre-I dilnici 20-letna Gruzovin Sil- ] vija iz Ul. D’Annunzio 6. Ne- j srečnica je bila namreč zapo-j slena pri stroju, v katerega je I iz neznanega razloga vtaknila prstanec desne roke. Stroj ji je zadnji členek prsta odtrgal., Odpeljali so jo na zavaroval-1 nico proti nesrečam, kjer so nesrečnici nudili zdravniško pomoč. PETDNEVNI IZLET Z AVTOPULMANOM v BEOGRAD OD 23. DO 27. OKTOBRA 1952 SPORED: Zagrefi 1. DAN: cb 5. odhod iz Trsta; ob 14. J 2. DAN: ob 8. odhod iz Zagreba; ob 13. pri«#5 v 3. DAN: ogled mesta Beograda; 2»gre®> 4. DAN: ob 13. odhod iz Beograda; ob Prit^f LjubU* 5. DAN: ob 9. odhod iz Zagreba; ob 13. Pr'hod'. v Trst- no; ob 15. odhod iz Ljubljane; ob 19- Pn Prijave za izlet se sprejemajo za vožnjo, nočišče ali pa samo za vožnjo. Vpisovanje izključno do 11. oktobra pri «Adria Ul. Fabio Severo 5 b - Tel. 29243. ^ Prosimo one, ki so se že vpisali, da se od 13. do 15. oktobra. hrano ifl p . .&vt*sh urad11 Cepljenje proh’ kozam in devici Občinski zdravstveni urad v Oonbci sporoča, da bodo v obf-činskem ambulatoriju v Ul 7 cepili otroke jz Gorice in Standreža vsak dan od 9, do 10. ure do vključno 11. oktobra. Cepljenje je obvezno za vse otroke, ki so že dovršili eno leto starosti in še niso bili cepljeni. Grobove je čos osnožiti in popraviti do 28. oktobra GORICA, 8. — Goriško žu panstvo sporoča, da je treba s snaženjem in popravili grobov na glavnem pokopališču zaključiti do 28. t. m. Po omenjenem roku ne bo nikomur dovoljeno, da bi se ukvarjal z omenjenim delom na pokopališču. Umrl je nas bivši predsednik m odi**11 FRAN VENTURINI skladatelj GLASBENA MATIC* 9. oktobra 1952 Delavci za Argentino Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da sprejema specializirane delavce, ki se nameravajo izseliti v Argentino, kjer jih nujno potrebujejo. Veliko povpraševanje je predvsem po mizarjih, strugarjih, mehanikih in drugih. Delavci morajo biti zdravi. Zaželena starost je od 18. do 35. leta in do 40 za poročene. Interesenti naj se javijo na Uradu za delo — oddelek za emigracijo — najkasneje do 'J. oktobra. S seboj naj prinesejo vse osebne dokumente in delovno knjižico ter morebitno usposobljenostno potrdilo. Izredni prispevki na plače in mezde Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja trgovce, da je v petek 10. t. m. zadnji rok za plačilo (kot po zakonu 25. julija 1952 štev. 949) izrednega prispevka na plače in mezde (4 odstotke za stalne nameščence in od 2 do 8 odst. za plačane na uro, ki so jih preteklega septembra izplačali svojim nameščencem. Nadalje morajo do navedenega roka plačati tudi 10 odstotkov na plače in mezde, ki so jih izplačali v marcu, aprilu, maju in juliju. Do 15. oktobra pa morajo predložiti zavarovalnici ((Istituto nazionale infortu-ni sul lavoro« prijavo mezd in plač, ki so jih izplačali v septembru. SLOVENSKO HRVATSKA PROSVETNA^ jn ZA v Trstu javlja svojemu članstvu, znan ^[0. prijateljem žalostno vest, da je preminul bra t. 1. v Ljubljani FRAN VENTURINI skladatelj in član glavnega odbora SHPZ dela' lVca, Zaslužnega glasbenika in kulturnega glaS. ki ima neminljive zasluge za razvoj sloven^ ohra' bene umetnosti na Tržaškem ozemlju, nili v večnem spominu. GLAVNI ODBOR Siff>Z Trst, 9. oktobra 1952. Umrl je tovariš FRAN VENTURINI član glavnega odbora OF v Trstu požrtvovalni in dosledni borec za pravice Slovencev in zmago napredne misli. s0ti- iskrenim Ob tej izgubi se pridružuje z 15 ljem boli svojcev „ IZVRŠNI ODBOR B OSVOBODILNE V TRSTU Trst, 9. oktobra 1952. Zupanova odredba o prodaji novega vina GORICA. 8. - Goriški žu pan, na podlagi zakona z dm 23. septembra 1942, ki prepo- j veduje prodajo sladkih odced-kov, vinskih mostov, odreja: da je do 25. oktobra prepovedana prodaja sladkih vinskih odcedkov, vinskih mostov in sladkih semen; prepovedano je tudi uporabljati sladke mo-šte in semena za popravilo navadnega in boljšega vina. Vsi prestopniki omenjene odredbe bodo kaznovani po zakonu. KINO VERDI. 17: ((Hoffmanove pripovedke)), M. Shearer. V1TTORIA. 17: «Ljubezen in poželenje«, M. Carol. CENTRALE. 17: ((Kapitan Kidd», K, Laughton. MODERNO, 17: «Srca brez meje», G. Lollobrigida. Onemeli od nepričakovane novice sporočamo z žalostjo, da umri v Ljubljani naš zborovodja in skladatelj ZVEZA PROSVETNIH DELA,^^Vnjen javlja svojim članom, da je umrl FRAN VENTURINI zaslužni prosvetni delavec. ZVEZA PROSVETNIH Trst, 8. oktobra 1952. Trst" čiaO DELA vcev nam 3« VC' et»i FRAN VENTURINI Njegova dela so mu postavila redek spomenik velikega nega borca za ohranitev slovenstva na Tržaškem. S spoštovanjem se mu bodo klanjali še pozni rodovi. kultur»ika hv« ,n v2“-aj' ležnos1^ PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMP1 Trst, Sv. Ivan, 9. oktobra 1952. PRIMORSKI DNEVNIK 9. oktobra 1952 wj‘e'%„r~e'v1?ka sov]etxke la Stalinnl t]’ je P^bči-ski problemi « ^ «Ekon-om- fo »/,.1 socializma v SZ» n^o MeJyaJlanka’ hi se 2(1 obravnn?- ■ 0Te pri tem "it/l r,nZ- le c,sto notra-a \ Pnn J Predvsem v -veli ,5fc!m razvojem »k k l °-Vah bi tore> či“' Meni na,n Pojasni in "i sov\JlSpodaT!!ko struktu-fcoZf6 družbe tafco ^zma» ?a sP?ietskecia «so-*»iln « * vsekakor po- ku "“2en Prispevek k bolj. t,ičilnJlt^auan^u osnovnih ^ ter rT, drUŽbene°a si* 'Mičneiiih ™:>evan-lu nai-litte vprašanj, ki jih ta fci i0 l°stmo ?e dr“žbe- Predvsem Sl«Iino„» 4 Pričakovali od Pole danka. it^bJleJla ?“ svetovna !t*s. dc k a javnost pričako-'Hu B0ri„°, tat!n » suoiem ‘URQftje nJv? 20 sovietske XV/n * u razdobju ?r's°m. Pr-b/k i sedan3ivi kon-'pra» notni ~ " razdobju, v ten*L m najmirnejše SlSz niti » zgo- ? SCeto«niP£ }n.sveta Po pr-*„ V?J1}hSR k temu ?w ten? okoliše in o, da sta v svetu iU vpliv in mo£ * bila lL2n.atno ojačila; da S c časom SZ zapie- Cenjen0 s,Fmsko; da je ttkrievo vk---med sz in l * Hulpr J0’ da si je '^kokZ enl razdelila Polj-tt; da (Mtpirala baltiške drža. ^ J,„p° ?0:ini sz okupt-~at! i" jih drli !|1 J9«-^a orstuom; da puhnil konflikt z 21950 bhr t,da i* medtem itd- fojna na Jc0a če Votem ni nič ffey bil° zanimanje *u Sto^"0 Pripravo na-«now članek tako , 4 Qg J«i{ JL;,*!? zanimanje veli-3, fc; ■ ^sf n' biio razoča-Mn „ t Cedilo prvim po-A**fe *« članku, zlasti in!,'1 č r^anfcalo pred-»i ®tii„’ .ar Je svetovno de. t in javnost najbolj za-Č^\rar bi tudi ^ prva ' biln av BOtovo prinesla. S. 0 tem « članku 30-9(1 S*ni}y v Stalinovem 1 !emi .e0oui ((ekonomski i nifcalci S“claHzma v SZ» ni-b,I^anr°Memi socializma. ProMemi, ki bi !« e"iatii. an3c sovjetske j.;e' Gre u glavnem tt ^kot oj.,,7105 predvsem slu. ich ic i.a!r’ v katerem naj Sii.'® je,Sa. tematika udele-“^iepo kongresa .“šeu. Ta Stali-b0L: 'l.°j bi nadomestil k'l t"1'1 la I?a letos Stalin ■ne te M *0.ngresu, kakor je JteS Običaj, in kakor Vffi t fougih kominfor- kSlobie \lah f e- kt so ,i0' SnfMru)cf,? ni°ralno in po-»ini^isfi? sovjetskega No 1. “"liiif ?8a vodstva, so Pl hr** *'ormovstco propa-Se Ni*?t ?,e“a; »etifci Sta-5e i,, lanek: vse osta-?• z ? tcm ^iPepcf- Dejstvo. Sh Stanku Stalin ni S>«an? d°taknil vseh na katere Ijud-[No,, »le rJ° .odgovora, to Vseh komin-. Politi uradne so-Klrm StaMnp Unije. O bi/n" ni°lči (spre-t jCs nerodno). S.,, »lobo „ prenašati Jtf ai n Uest-k.0^ J? ’lefcn.7 besed o «1, 4 »djjin . J besed o h i ih ^zah.» tfan*!*1 je h prav Sta' b fnlaI '*ožnt/edaJ stalnn K / °°Ja * ^ega .,0. S^k^m1 k a da celo i«,'" oo-J^ ne»l sodelo-Patlr ,.a’ zlasti na tr-£ n' Ni odločil- 1,^1-jp iUndnin n’ fcVn. 0 J«>-0 ^"'''.ifca SZ M * ^LS A da da se lastno prebivalstvo pomiri pred nevarnostmi, ki so neizbežno povezane s to napadalnostjo, češ, sne bodite v skrbeh: vse se bo dobro izteklo, ker smo mi močnejši od naših nasprotnikov; mi smo enot. ni in moramo taki ostati, medtem ko so naši nasprotniki razdvojeni in med seboj nepomirljivo sprti (v kolikor pa še ni. so, jih bomo skušali mi pognati drugega proti drugemu), kar mora nujno privesti do spopa-da med njimi in do končnega uničenja kapitalizma. Tu pa bomo nastopili mi in zasadili zastavo »socializma« na razvaline kapitalistične družbe; zato naprej, pod vodstvom istih nezmotljivih in genialnih voditeljev, ad majorem gloriam Stalina in celotne sovjetske birokratske kaste.« Tak je v bistvu propagandni značaj tega Stalinovega članka, ki je samo v naslovu posvečen «ekonomskim vpraša, njem socializma v SZ», dejansko pa se zadržuje skoro izključno na zunanje-političnih problemih, in je značilen in poučen predvsem zato, ker previdno molči zlasti o tistih vprašanjih, o katerih bi mogel in moral spregovoriti, in tehtno spregovoriti, predvsem Sta. lin^ sam, ker nosi on sam največjo soodgovornost za dosedanjo razvojno smer sovjetske notranje in zunanje politike. Nekaj podobnega pa bomo zaman pričakovali od človeka, ki nima niti toliko moralnega poguma, da bi osebno podal poročilo o delu, ki so ga pod njegovim vodstvom izvršili od takrat, ko je marsikateri delegat na kongresu še gulil hlače na srednješolskih klopeh D. H. ‘llllllillllllllllllllllllHIIIIHIIlIfHiiiuiiiiiHHiiii UNICEF podpira mesečno 3 milijone ljudi Ravnatelj Mednarodnega o-troškega fonda ZN (UNICEF), Maurice Pate, je objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da je vsak mesec deležno zdravniške in dobrodelne podpore te ustanove več kot 3 milijone oseb. Iz poročila je razvidno tudi, da s0 od aprila 1952 poslale ali obljubile svoje prispevke sledeče države: Danska, Luksemburg. Nova Zelandija, Norveška. Švedska. Pakistan, Jugoslavija, Bolivija, Združene države in Kanada, in sicer v skupnem znesku 7.600X00 dolarjev. Združene države So nakazale 6.666.667 dolarjev na račun zneska 16.481.000 dolarjev, ki so ga odobrile za obdobje do 31. decembra 1953. ^ Zasebni prispevki UNICiUf dd aprila so znesli 41.870 dola* jev, akcije za zbiranje prispevkov pa se vršijo zdaj v Avstraliji, Belgiji, Nizozemski. Novi Zelandiji in Pakistanu. Najboljši poklic Med bolgarsko materjo in njenim sinom se je razvil naslednji pogovor: Mati: «Kaj bi želel postati, ko boš dorastel?« Sin: «Urednik .Robotničeške. ga dela'« (bolgarskega komin-formističneea časopisa). Mati: «Zakaj?» Sin; «Kaže, da tam nihče veliko ne dela.« Mati: «Kako to?« Sin: «To je enostavno. Na prvi strani so brzojavke Stalinu in obljube Cervenkovu, na drugi strani — uredbe in ukazi, na tretji — napadi na Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in na četrti — Tassove novice« (sovjetska obveščevalna služba). (Kdor tega ne verjame, naj si ogl°da katero koli številko ! «Rabotničeškega dela«). PRVO POROČILO GEN. WINTERTONA Neutemeljen optimizem na področju industrije Industrijska proizvodnja še ni dosegla predvojnega stanja Brezposelnost vedno enaka Porazna struktura zaposle nih: tretjina je uradnikov in nameščencev javnih ustanov V1 in 'ePn. /cer ^ °cenjet 3e 'akrn' C* u «Ze; Pa isti sta: ostrej^ahstičnimi l »i ”'ed "ocia- l'elePati J V...' «1)5 n oa sta. b hi 'na'-eVan”?drT-trjr- Llod s Q3 bi 'Henih oblasVv* ?r°: POoe- '■ da Sta- p°ulifc„. ! >’* «raniti Z -n)»n .. 'epse povezati V>0 ,S2 Dir,v. večji n„. Ql»■« *oja»to »».nsce Nahas roti pristaše, naj si ne tolmačijo napačno njegove od-Dokončno število žrtev še vedno ni točno ugotovljeno - Obstaja bojazen, da mnogi stopitve s predsedniškega mesta v Vafdu - V Kairu se resno ranjenci ne bodo preživeli poškodb - Pri Strašni nesreči ie bilo uničenih 12 vagonov ukvarjajo z možnostjo ločitve zakona bivšega kraljevskega para LONDON, 8. — Do strašne , nesreče je prišlo danes zjutraj 20 km severno od Londona. U. radno poročilo angleških želez, nic pravi v tej zvezi: Danes zjutraj ob 8.25 je ekspresni vlak, prihajajoč iz Pertha, (Škotska) in namenjen na postajo Euston v Londonu, trčil v vlak, ki je iz Eustona vozil proti Harrovvu. Eri nesreči so bile številne žrtve. Vse proge so blokirane. Naknadno uradno poročilo železnic pa pojasnjuje, da je pravzaprav trčilo troje vlakov, tretji je ekspresni vlak Euston-Manchester. Nesreča se je pripetila na postaji Harrow, ki je zlasti ob tej uri zelo obljudena; delavci in uradniki se odpravljajo v službe, otroci pa v šolo. Na podlagi zaenkrat še nezanesljivih novic se je nesreča pripetila takole; lokalni vlak je ravno nameraval odpeljati s harrowske postaje, ko je z vso brzino privozil nočni ekspresni vlak iz Škotske ter se zaletel vanj od zadaj. Na lokalnem vlaku so bili po največ šolski otroci. Ob 8.19 pa je nenadoma privozil še ekspresni vlak London - Manchester ter navalil na razmetane vozove prej zaletelih se vlakov. Lokomotiva zadnjega vlaka je iztirila ter končala na ploščadi mestne proge, ki vodi tudi skozi to postajo. Na ploščadi so bili številni delavci in uradniki, namenjeni v London. Lokalni vlak je bil sestavljen iz devetih voz, v katerih je bilo natlačenih 700 do 800 potnikov. Pet voz tega vlaka je sunek vrgel počez na železniške tire. Štirje vagoni londonskega eks. preša pa so zgrmeli na razbitine zadetega vlaka Postaja nudi sliko groznega razdejanja. Kosi oblek, prtljaga in železne razbitine so razmetane sto metrov naokrog. Reševalne skupine so se morale poslužiti avtogeničnih priprav, da so rešile nekatere ranjence, vklenjene v skrivenčenem železju. Stotine bolničarjev-prostovoljcev skuša lajšati trpljenje ranjencem in smrtno prestrašenim potnikom. Več hiš v bližini postaje je bilo spremenjenih v bolnišnice. Eno izmed uradnih poročil angleških železnic trdi: Doslej se je zvedelo le, da je 50 potnikov mrtvih, 1000 pa odpeljanih v bolnišnice. Toda dozdeva se, da je število žrtev vse večje. Eden izmed policijskih agentov, ki sodeluje pri reševanju, je izjavil; ((Potrebnih bo več ur, preden bomo zvedeli za točno število žrtev. Vlačimo jih izpod ruševin, vendar ne verjamem, da bi bil še kdo živ tam spodaj«. Računajo, da je še okrog 100 potnikov pod grmado razbitega železja in lesa. Sest železniških tirov je popolnoma pokritih z ruševinami 2imnice in rjuhe iz spalnih vagonov so uporabili za priložnostne nosilnice. Moški so si trgali srajce za obveze. V prvih trenutkih je reševanje zelo ovirala para, ki je uhajala iz prevrnjenih lokomotiv in številni kratki stiki v električnih napeljavah, vendar ni prišlo do paničnih prizorov. Vodja reševalnih del J. W. Watkins je izjavil: »Vzroki nesreče še niso znani. Uničenih le bilo okrog 12 vagonov. Vsekakor je to najhujša železniška nesreča v Angliji po letu 1915, ko je v Gretni na Škotskem izgubilo življenje 227 ljudi«. Ob 17.30 je bilo ugotovljenih 82 mrtvih in 170 ranjenih. Skupno število žrtev pa bo znano šele, ko bodo reševalne skupine odmetale razbitine lokalnega vlaka izpod ruševin o-beh ekspresov. 2elezniški funkcionar je izjavil; «Bojimo se, da je v tem vlaku še okrog 40 mrtvih«. Med 170 ranjenci jih je 88 s hudimi poškodbami. Oblasti javljajo, da je bil aretiran eden izmed železničarjev zaradi kraje na mestu nesreče. Jutri ga bodo privedli pred policijsko sodišče v Hen-donu. Civilni agenti nadzorujejo postajo, da bi preprečili podobne zločine. Kraljica Elizabeta in ministrski predsednik Churchill sta poslala ministru za promet brzojavki s prošnjo, naj Siporoči družinam žrtev njuno iskreno sožalje. britanskih operacijah z a-tomsko bombo, oddaljevati od otoka Montebello. Večina ladij bo v prihodnjih dneh dosegla pristanišče Freeman-tle. Britansko ladjevje še ni začelo z umikom. Vrhovno japonsko sodišče ne odgovarja na obtožbe TOKIO, 8. — Vrhovno japonsko sodišče je odločilo, da ne more odgovoriti na obtožbo levičarske socialistične stranke, ki trdi, da je vlada kršila ustavo z ustanovitvijo ((nacionalne rezerve policajev«, ki ima v svojem aparatu okoli 100.000 ljudi, oboroženih s strojnicami. Po sedmih mesecih zasliševanj in razpravljanj je vrhovno sodišče obrazložilo svoj sklep rekoč da gre za abstraktno obtožbo, ki ni dovolj pojasnje- na. Sklep je soglasno potrdilo vseh 15 sodnikov. BAJE JE VMES BREZPOSELNOST Znani filmski igralci delajo reklamo Stevensonu NEW YORK, 8. — Znani komediograf Robert Sherwood je izjavil na tiskovni konferenci da mnogi igralci sodelujejo pri propagandi za Ste-vensonovo izvolitev iz bojazni, da ne bi bili odpuščeni iz službe. Ta bojazen se je pojavila — po Sherwoodovem mnenju — zaradi neprestanih preiskav med igralci, zlasti o njihovi komunistični dejavnosti. Med znanimi umetniki, ki podpirajo Stevensona, so komponist Rodgers ter filmski igralci Humphrey Bogart Bet-te Davis, Marlene Dietrich, Paul Douglas, Ava Gardner, Frank Sinatra in drugi. KAIRO, 8. — General Nagib je izjavil listu «Ai Misri«, da bodo volitve februarja meseca, ako se bodo pred tem časom stranke in vse velike organizacije dokončno reformirale in našle solidno osnovo za sodelovanje. Namen vojaškega gibanja je namreč ta, je dejal general, da bi ustvaril trdno demokratično življenje v Egiptu. Demisija Mustafa Nahasa s predsedniškega mesta vafdi-štične stranke je rodila takoj posledice v odnosih vlade z Vafdom. Glavni vafdistični list «A1 Misri« je objavil danes zjutraj izjavo ministrskega predsednika generala Nagiba in bivšega predsednika Vafda. Nahas poveličuje v svoji izjavi obnovitveno narodno gibanje, ki ga je podvzela vojska, in trdi, da predstavlja to zrelost egiptovskega naroda in njegovo željo po svobodi. Država, pra- vi Nahas, lahko sedaj z zaupanjem gleda v bodočnost popolne pravice in popolne svobode. Da bi potolažil pristaše, ki s0 si napačno tolmačili njegovo odstopitev s predsedniškega mesta, poudarja Nahas: «Moja odločitev ne pomeni, da bi se bil dezinteresiral nad bodočnostjo domovine in da ne bom več delal za osvoboditev Nilske doline. Se nadalje bom pomagal vsem zatiranim narodom, kajtj svoje življenje sem posvetil borbi za svobodo«. Ob Nahasovi izjavi objavlja «A1 Misri« odgovor generala Nagiba na nekatera vprašanja. General trdi predvsem, da je njegovo gibanje imelo ugodne posledice onstran egiptovskih meja in da je nedvomno opo-I gumilo vse države Srednjega I vzhoda pri uresničenju obno-j vitvenega gibanja, ki so si ga želeli. Glede kolektivnega var nostnega pakta med arabskimi državami, je general dejal, da ima ta pakt obrambne namene in skuša zajamčiti varnost držav članic. Sinoči je general Nagib priredil banket na čast predstavnikom sudanskih strank, ki se trenutno mudijo v Kairu. Na banketu je Nagib izrekel željo, naj bi to srečanje preokrenilo egiptsko-sudanske odnose in dovedlo do zedinjenja različnih sudanskih predstavnikov. Medtem je vlada razširila po vsej državi borbo proti visokim cenam, opozarjajoč, da bodo grosisti in prodajalci na drobno, ki bi kršili seznam cen, aretirani in postavljeni pred vojaško sodišče. Glasnik poveljstva egiptovske vojske je sinoči javil, da bo ustanovljeno visoko vojaško sodišče, ki bo sodilo gen. Hus-sein Siri Amera, ki je bil na čelu železne straže bivšega kralja Faruka. Obtožnica še ni bi- letalski incident nad"" BERLIN, 8. — Danes zjutraj ob 8.30 so sovjetska letala pričela streljati na ameriško vojaško letalo, medtem ko je letelo v zračnem prehodu Frankfurt - Berlin. Ameriško letalo se je spustilo potem na letališču v Tempelhofu. Ameriške vojaške oblasti so v tej zvezi objavile naslednje poročilo: Danes zjutraj okrog 8.45 je bolniško letalo skušalo izvesti običajni polet nad južnim Berlinom, da bi preneslo bolnike na zapadno področje, V bližini Koennerna sta se mu približala dva sovjetska lovca vrste «Mig 15»; eno zmed teh letal je izstrelilo proti našemu nekaj rafalov iz strojnice, in sicer ne proti letalu naravnost, marveč kakor se je dozdevalo v opozorilo. Pilot bolniškega letala je usmeril letalo v goste oblake, se na ta način umaknil sovjetskim lovcem in zatem dosegel berlinsko letališče v Tempelhofu. Ameriške oblasti so uvedle preiskavo. Ameriški poveljnik v Berlinu general Mathevvson, je danes zvečer izročil generalu Trusovu protestno noto zaradi incidenta. Ameriški poveljnik poudarja v noti resnost incidenta in zvrača odgovornost na sovjetske oblasti ter jih poziva, naj poskrbijo v bodoče za nemoten promet ameriških letal za in iz Berlina. IffiSHII igiaig«siS«iWi9gBBg^SS ■' gllii lilij PRED ZAKLJUČKOM LAHKOATLETSKE SEZONE Najboljši rezultati 1952 Abesinija in izhod na morje ASM ARA, 8. — Ameriška ladja «Greenwich Bay» je izstrelila 21 topovskih strelov v čast Haile Selasija in njegovega spremstva na obisku v pristanišču Masaua. Selasi je govoril pred veliko množico in med drugim poudaril, da ima Etiopija potrebo po izhodu na morje ter ob tej priliki pohvalil Organizacijo združenih narodov, ki je vključila Eritrejo v Abesinijo. Imperator je zagotovil, da bo storjeno vse potrebno za večji razvoj pristanišča Masaue Po atomski eksnloziii PARIZ, 8. — Radio Melbourne javlja, da se je začela avstralska flota ki sodeluje pri 100 m: 10.3 Stanfield (ZDA) Suharev (ZSSR) 10.4 Mc Bailey (VB) Goliday (ZDA) D. Smiith (ZDA) Remigino (ZDA) Mc Kemtey (Jam) Gathers (ZDA) Baker (ZDA) Diillard (ZDA) B. La Beah (Jam) Bitfle (ZDA) 200 m: 20.6 stanfield (ZDA) 20.8 Baker (ZDA) Gathers (ZDA) 20.9 Mc Bafley (VB) Thomas (ZDA) 20.9 Y Mc Kenley (Jam) 21.0 Ford (ZDA) 21.2 Laing (Jam) Cole (ZDA) 213 Kraus (N) Remigino (ZDA) Bonnhoff (ZDA) Richard (ZDA) 400 m: 45.9 Rhoden (Jam) Mc Kenley (Jam) 46.3 Wint (Jam) 46.4 VVhitfield (ZDA) Haas (N) 46.5 Matson (ZDA) Mashburn (ZDA) 46.7 Geister (N) Pes/rman (ZDA) 46.8 Cole (ZDA) 800 m: 1:48.0 VVhistfield (ZDA) 1:482 Boysen (No) 1.49.4 Wint (Jam) 1:49.5 Steines (N) 1:49.6 Barnes (ZDA) Dohrovv (N) 1:49.7 Ulzfoeimer (N) Nielsen (D) 1:49.9 Bakos (M) 1:50.0 VVolfbrandt (S) Mc Millen (ZDA) 1500 m: 3:43.0 Lueg (N) 3:44.2 Barthel (L) 3:44.8 Dohrow (N) 3:45.2 Mc Millen (ZDA) Rei« (B) 3:46.0 Bannister (VB) El Mabrcuk (Fr) 3:46.4 I. Eriksson (S) 3:46.8 Aberg (S) Lamers (N) 3000 m: 8:08.6 Reiff (B) 8:13.2 Schade (N) 8:13.4 Svajgr (S) 8:13.6 Gude (N) 8:14.8 Posti 8:15.4 Hesselmann (N) 8:16.8 Rinteenpaeae (Fi) Albertsson (S) 8:17.6 Kovacs (M) 8:17.8 Julin (Fi) ZDA - Združene države; ZSSR - Sovjetska zveza; N -Nemčija; S - Švedska; Fi - Finska; No - Norveška; L « Luksemburg. Gligorič izgubil proti UnzicKerju ŠE VEDNO GOVORICE 0 BODOČNOSTI NAJ BOLJŠEGA IGRMCA TENISA Sedgman profesionalec? MELBOURNE, 8. — O Sedg-manu, trenutno najboljšem amaterskemu igralcu tenisa na svetu, se pojavljajo vsak dan druge govorice. Prvič se govori, da je že prestopil v profesionalce, drugič, da ne misli. Sedaj je končno odgovoril sam Sedgman rekoč: Moji načrti se* gajo samo do konca tekmovanja za Davisov pokal. Ce bom tedaj dobil kakšno ponudbe bom pač moral v tej zvezi kaj narediti«. Avstralski profesionalec Din-ny Pails je izjavil, da je Sedgman dobil ponudbo od Kramerja, da bi za 75.000 dolarjev pristopil v njegovo skupino. Po Pailsovem mnenju bo Sedgman počakal do konca Davis cupa, a tudi potem bo moral dobro premisliti: «Tak prestop je zvezan s tveganjem. Kramer, Gonzales in Segura so vsi sposobni, da premagajo Sedgmana. Igrati bo moral na betonu, lesu, platnu in zadostuje nekaj zaporednih porazov za konec kariere. Sedgman je izvrsten igralec, toda prepogosto izgubi«. Dinny Pails je rekel, da se je govorilo tudi o profesionali-stični bodočnosti Rose in Mc Gregorja, vendar zaenkrat brez ponudb. STOCKHOLM. 8. - Rezultati conskega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo. Prekinjene partije trinajstega kola: Szabo - Sanohez remi, Stahl-berg - Pilnik remi, Kotov - Ma-tanovič 1-0, Vaitonis - Unzicker remi. 14. kolo: Barcza - Prins remi, Unzicker - Gligorič 1-0, Go-lombek - Vaitonis remi, Aver-bach - Stolz 1-0, Wade - Eliska-ses remi, Pachman - Steiner remi, Matanovič - Tajmanov 0-1, Sanchez - Kotov 0-1, Stahl-berg - Szabo 0-1, Petrosjan -Geller remi. Stanje: Kotov 12 (—), Geller 9.5 (—), Petrosjan 9.5, Tajmanov 9 (—), Szabo 8.5 (—), Stahlberg 8.5, Averbach 8, Gligorič 7.5 (—), Unzicker 7 (—), Pachman 7, Eliskases 6.5 (—), Barcza, Steiner 6 (—), Sanchez 6, Pilnik 5.5 (—), Matanovič 5.5 itd. ___________ Polfinalni turnirji V Somboru se je končal polfinalni šahovski turnir. Vrst- Preko (lokavskega preliva z motornim kolesom CALAIS, 8. — Ne manjka takih, ki hočejo preplavati Ro-kavski preliv, a Georges Mon-neret je bil še bolj originalen. Kot prvi na svetu je hotel prevozili na motoscooterju progo Pariz - London. Včeraj opolnoči je zapustil med živahnim ploskanjem center Pariza po štirih urah in 55 minutah je prispel v Calais, do Doverja pa je mislil potovati še nadaljnjih pet ali šest ur. Motorček je naložil na poseben splav, ki ga je s posebnimi transmisijskimi jermeni gonilo zadnje kolo motoscooterja. Morje je bilo razburkano in ko je Monnaret bil približno na tretjini poti, se mu je splav razpolovil. Motor in kandidat za naslov svetovnega prvaka sta padla v mrzlo vodo, odkoder ju je potegnil spremljevalni čoln St. Joseph. Mon-nereta nesreča ni preplašila in bo jutri ponovno skušal prevoziti preliv. Monneret je vajen takih nenavadnih kombinacij motorja. Lansko leto je opremil svoj motoscooter s smučni in je brez najmanjšega incidenta prevozil vrh Hueza. ni red: 1.-2. Udovčič, Vukovič po 6 točk, 3. Kržišnik 7 in pol, 4.-7. Djuraševič, Bogdanovič, Ivkov. Kindij pa 7, 8. Janoše-vič 6 in pol. 9. Horvat 6, 10. Tot 5 in pol, 11. Bidev 4, 12. Marič 2 in pol, 13. Nikolič 2 točki. Pravico sodelovanja na državnem prvenstvu imajo Vukovič, Udovčič, Kržišnik, Djuraševič, Bogdanovič in Ivkov. Na drugem polginalu je stanje po trinajstem kolu naslednje: Milič 8 in pol, Puč 7 in-pol, Krivec in Djaja 7, Trajkovič 6 in pol, Božič in Karaklajič 6 (1), Segi, Bertok 6, dr. Licul 5 in pol, Bajec 5 (1), Gabrovšek 5, Četico vič 4 in pol (1), Udžvarlič 4 in pol Damjanovič 4. PARIZ, 8. — Službeno francosko moštvo bo nastopilo na kolesarski dirki «Giro d’Ita-lia«. Tako je dejal predsednik francoske kolesarske zveze. la objavljena, toda kakor znano je poveljstvo vojske obtožilo železno stražo številnih političnih umorov. General Amerj je skušal pobegniti iz Egipta ob abdikaciji Faruka, toda njegovo letalo so prisilili k pristanku v Marsa Matruhu ob libijski meji. Glasnik vojske je pred enim tednom izjavil, da je bila železna straža ustanovljena kmalu po palestinskem konfliktu zato, da bi zatrla opozicijo proti Faruku. Glasnik je tedaj najavil, da bo 12 članov te straže poslanih pred sodišče pod obtožbo, da so zakrivili več umorov. Trenutno so ti obdolženci zaprti v nekem vojaškem zaporu. V egiptovskih krogih se še nadalje ukvarjajo z možnostjo skorajšnje ločitve zakona med Farukom in bivšo kraljico Nar-riman. Kljub nekaterim demantijem, poudarjajo v Kairu neroden položaj bivše kraljice, ki je postavljena med izgnanega moža in sina Ahmeda, ki bo moral nekega dne stopiti na egiptovski prestol. Kakor znano, je Faruk obdolžen zaradi številnih škandalov in zločinov, kar je dovedlo že do tega, da so v Egiptu pozaprli okrog 50 njegovih prijateljev, svetovalcev in članov telesne straže. Vlada še ni odločila dokončno, v koliko bo mogoče neposredno obtožiti bivšega kralja, čeprav trdijo pravniki, da ustavna nedotakljivost ne more veljati za suverena v primeru kriminalnih dejanj, ki spadajo pod splošni zakonik. Cim bi torej prišlo do obtožbe, nastaja vprašanje, da-li bi se moglo takšni osebi zaupati vzgojo in varstvo bodočega egiptovskega kralja. Poleg tega so regenti in vlada mnenja, da bi podaljšana odsotnost malega princa lahko škodila monarhičnemu prestižu. Z druge strani pa želi tudi družina bivše kraljice, da bi se Narriman s sinom vrnila v Egipt. Zato kljub vsem demantijem vztrajajo dobro poučeni kairski krogi pri zatrjevanju, da je Narrimanina mati pred kratkim odpotovala v Lousano in skušala prepričati hčer, naj bi se vrnila v Kairo, kar pa bi neogibno dovedlo do ločitve zakona s Farukom. Vest o ločitvi se trenutno kajpada zdi preuranjena, toda dobro poučeni krogi trdijo, da bo morala bivša kraljica v korist svojemu sinu vsekakor računati s to možnostjo. KINO v TltSl l Rossetti. 16.00: «C1* > E vvilliams, R. Skeiron-Excelsior. 16.30: «Fanhm U Upe«, G. Lollobrigida ^ Nazionale. 16.30. «Enj' ^ tirjev«, film o Italijan*'”’ F i lod ra mma tico. 16-00: «S1». 1 Rossi, A. NazzafiI. )r> vi svet. 12.10 Za jjchj” i*0* 12.45 Poročila. L.pickilJ'' nid tivi. 13.30 Lahke J* ,, # m Poročila. 14.15 718.^ klavirje. 17.30 18.15 Glasbeno Pr^ sKf^jjeH? 18.15 Glasbeno Pr' sio* Vesela glasba. I9- priUu'jo-za Slovence. } potoi^ gd13 melodije, 19-45(rlastJa. ** M** Pestra operna A ta#** V* ih vzgoja. 20.45 greni*' Eic*; 21.00 Janes Jale;n. „e ^jo 4 dejanjih; nato J „r*i. je. 22.40 Chopinom pot0i»‘ Večerni ples. 23-13 TB“i 13.25 Orkester G ge3 8 ^ na. 14.25 Chtet G 18.00 Glasbena ^ . K I. „ S L 327.1 m 202.1 l3.iy 12.00 Svet v .fj^ih 0PeIj C* Bedricha Sme j [lno J Krek: Sonata0J tf 20 16 Pionirji Pe5 slovenske naro^ Življenje In d jg.OO torja Berlioza- entSkl 22.15 Igra »tu sekstet. uifl° ClialleS Uickmb 103, liTr^asr- ,-irrr Dcovedel prof. dr. Fr. Bradač Na ta ukaz se je privalil skozi n,a pol odprta vrata v sobo šest čevljev visok in tudi primemo debel človek nelepega rdečega obraza. «A1 so ta drug tud prpraulem, Dubbley?» je vprašal gospod Orummer. Gospod Dubbley, ki Je rad malo govoril, je pokimal. «Pokličte ih, Dubbley,» je naročil gospod Grummer. Gospod Dubbley Je storil, kakor mu Je bilo naročeno, in sest mož, vsak s kratko palico, okrašeno z majhno medeno krono, se Je razpostavilo po sobi. Gospod Grummer Je vtaknil svojo palico spet v žep in gledal na gospoda Dubbleya- Gospod Dubbley je vtaknil svojo palico v žep in gledal na svoj oddelek. Oddelek Je vtaknil svoje palice v žep in gledal na gospoda Plck-wicka ta Tupmama. Gospod Pickvvlck in njegovi prijatelji so vstali kakor en mož. «KaJ pomeni tole vtikanje v našo osebno zadevo?« je vpra-Jal gospod Pickwlck. «Kdo se me drzne aretirati?* Je vprašal gospod Tupman. «Kaj iščete tukaj, lopovi?* je rekel gospod Snodgras. Gospod Winkle ni rekel sicer nlO, toda pogledal je gospoda Grummer j a tako, da bi mu ta pogled, ko bi imel Grummer le količkaj čuta, predrl možgane in prišel na drugi strani ven. Toda nanj to ni učinkovalo. Ko je izvršilna oblast opazila, da se hočejo gospod Pickvvlck in njegovi prijatelji upreti avtoriteti zakona, so sl brž pomenljivo zavihali rokave, kakor da je njih uradna dolžnost, najprej podreti oba gospoda na tla ta Ju potem Sele odvesti. To ni zgrešilo svojega učinka pn gospodu Plckwicku. Po kratkem tihem razgovoru z gospodom Tupmanom Je izjavil, da je pripravljen iti v stanovanje župana, toda opozoril je navzoče vnaprej, da hoče, &m bo spet prost, maščevati to nezaslišano kršitev svojih pravic, pravic Angleža; temu se Je zbrana družba smejala, iz-vzemši gospoda Grummerja, ki je menda premišljal, da je najmanjši poseg v božanske pravice oblasti bogokletje, ki se ne sme trpeti. Toda, ko Je gospod Pickvvlck Izjavil, da se hoče pokoriti za-konom svoje domovine, in ko so se natakarji, hlapci in postil Joni, ki so čakali, da bo njegova preteča trmoglavost povzročila zabaven dinndaj, razočarani in nejevoljni obračali, se je pokazala težkoča, na katero se prej ni mislilo. Navzlic vsemu spoštovanju do oblasti se je gospod Plckwlck odločno branil, da bi ga kakor navadnega zločinca gnali biriči po ulicah. Prav tako odločno pa se Je branil tudi gospod Grummer. da bi šel glede na še zmerom obstoječe razburjenje (danes namreč učenci niso imeli popoldne šole in še niso bili doma) po drugi strani ulice ta se zadovoljil s častno besedo gospoda Plckwicka, da pojde naravnost k županu. Oba, gospod Pickwick in gospod Tupman, sta se odločno uprla temu, da bi morala sama plačati voz, ki bi Ju odpeljal k županu. Spor Je bil hud ta dolgo se niso mogli odločiti, tako da je hotela izvršilna oblast že uporabiti najbolj preizkušeno sredstvo za zlomljenje upora, namret odvleči are Mu stara nosilnica, ki Je bila prvotno narejena za nekega revmatičnega posestnika in ki bi bila za odpravo gospodov Pick-wicka in Tupmana prav tako dobra kakor moderen voz. Najeli so torej nosilnico ta jo pnnesU na prag. Gospod Pickwick in gospod Tupman sta skočila vanjo ter spustila zastore. Kmalu so našli tudi dva nosača in sprevod se je v najlepšem redu začel pomikati. Stražniki so obstopili nosilnico, gospod Grummer in Dubbley sta šla zmagoslavno spredaj, gospod Snodgras in gospod Wiinkle pa sta šla z roko v roki zadaj, za njimi pa tropa capinov iz vsega Ipswicha. Ipswiškl kramarji sO sicer zelo nejasno slutili, kaj se je pravzaprav zgodilo, vendar pa so bili za ta prizor zelo hvaležni. Bila je močna roka pravice, ki je s silo dvajsetih zlatoklepov padla na dva zločinca iz Londona; močni stroj, ki ga je ravnal sam župan in so ga oskrbovali služabniki pravice, je z združenimi močmi spravil oba zločinca v tesni prostor nosilnice. Mar-sikak vzklik soglasja in občudovanja je pozdravil gospoda Grummerja, ki je načeloval sprevodu s palico v roki. Glasno in vztrajno so tulili zadaj umazani capini in med tem splošnim knčl in hrumi, je začel tudi sam kričati na vse grlo. Gospod Grummer je šel mimo in gospod Dubbley je šel ml-piču s katunovimi rokavi nekoliko potrt z brezuspešnega poizvedovalnega sprehoda od skrivnostne hiše z zelenimi vrati; ozrl se je in zagledal množico ljudstva, ki se je valila po ulici in obkoljevala nekaj, kar je bilo zelo podobno nosilnici. Vesel, da more malo pozabiti na svoj brezuspešni izprehod, je stopil vstran, da bi se umaknil množici, in ko je slišal, da vse vprek kriči in hrumi, Je začel tudi sani kričati na vse grlo. Gospod Grummer je šel mimo In gospod Dubbley je šel mimo in nosilnica je šla mimo ta telesna straža je šla mimo. Sam pa je še zmerom kričal z množico vred in mahal s klobukom, zdajci zagleda gospoda Winkla in Snodgrasa te kor bi odrezal. ^ peseJ® «Kaj je tu, gspuda?* je kričal Sam. «Kcga nusileh?« . njun,e Oba gospoda sta odgovorila hkrati, too zamrle v splošnem hrupu. «Kaj?» je spet vprašal Sam. jjj- t«!i In zopet sta oba gospoda odgovorila 1,5 A11 j/Cv Ovft uua guojvoua g* _ ni slišal, kaj sta rekla, je vendar razume^l P sta izgovarjala ono čarobno ime «Pickw ^ • prerlIL,eiief In to je zadostovalo. V eni sami minuti se gQSpod Weiler do nosilnice; morala se je ustaviti je postavil pred junaškega Grummerja- ^ nUSita1 stoj9^’ «HeJ, dedci« je kričal Sam, «koga mate ^^ega ^ «NazaJ!» je zaklical gospod Grummer, drUgih Gu stvenost je, kakor dostojanstvenost mnrf oVj stram- Jey. no zrasla, ko je videl, da so ljudje na nj = goSpod DU jate. »Pobijte ga, če nofe iti zlepa,* je reue ^ saj P^r d^ «Ste hedu prjazn, dede,* Je rekel ® je pplš15-/ji čm. In se lepša hvala tamle tistmo ®sPl g’vet ArnP vseeB-zbežu ud karavane orjaku, za negav do ^ valT1 je ^ če b m odguvorl rajš na moje uprašaj • je . se mate, gspud?* ohotnem l°,e ajj' Poslednja opazka izgovorjena v bl?®^ozl Pre^nsv°^° ^ a gospodu Pickwicku, ki je P°Bygn izvlekel ^ je tlrance k županu; zdajci so se spomnili, da je nekje na dvori- | kakor da je divje vesel (čeprav niti sanjal ni, kaj se je zgodilo); 1.1 ala ttuu^vuu a ivnniM* u, »*■* <š - - **v' , Gospod Grummer Je bil strašno °g0I\ pred o^1' co z medno krono ter jo vihtel Sam usebn tale «Oh,» je rekel Sam, «ta ni slaba, P skorej pudobna ta prav...* — telefon Stev. »3-tfuc 18 - Tel. vsak mnv Slrlne 1 ne vračalo. stolpca la vse vrste oglasov po 10 din (Nadalievanje — : uvo polletna 1700. celoletna 3200 lir. Fed. Oud. repub. Ju8°sl*^'j*t‘icneg» ,n°ZnZ°l ~ ........................................... Jugoslavijo: Agencija dem ' M tl*3 NAKOCN1NA: Cona A: mtsečna 350. Četrtletna 000 Poštni tekoči račun xa STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; tržaškega Ltubltana Tyr5eva »4 tel 20o> tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani R-l-90332-T - Izdaja Založniško