PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	/-n
"bb postale I gruppo	CiGIlžI OU IlF
Leto XXIV. Št. 50 (6943)
TRST, sreda, 28. februarja 1968
SELE OB 4.30 ZAKLJUČENA POGAJANJA MED SINDIKATI IN VLADO
CGIL je zavrnila sporazum z vlado o pokojninah INPS
Danes se bodo vse sindikalne organizacije sestale, da uskladijo odgovor vladi glede pokojnin - Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice je zavrnila ratifikacijo sporazuma o neplačevanju davkov vatikanskih družb
plače v povprečju zadnjih treh let. To naj bi veljalo za nove upoko-
RIM, 27. — šele ob 4.30 ponoči so se zaključila pogajanja tted vlado in sindikalnimi organizacijami glede pokojnin INPS. Prišlo je do kompromisnih predlogov, katere je CGIL že za-yrnila, UIL je nekako tradicionalno zadovoljna, CISL pa se bo izrekla šele po jutrišnjem razgovoru med vsemi tremi sindikalnimi konfederacijami.
Vladni predlog glede rešitve po- --------------
Kojnin INPS predvideva splošno poprečno zvišanje pokojnin za 10%,
E* čemer naj bi prejeli povišek tzoo lir na mesec samostojni deJav-« (obrtniki, kmetje itd.), 2400 lir Pa delavci v rednem delovnem razmerju. To pomeni, da splošno pokanje 10% ne bi bilo linearno razbeljeno, temveč bi prišlo do neka-janT raz^*c mec* razram' kategori-
Vlada je predlagala nov sistem Pokojnin za upokojence, ki imajo 40 let delovne dobe in ki bi od
la. Zviša se delovna doba za žen- rila «laična» večina od liberalcev ske od 55 na 60 let in to pošto- do socialistov in komunistov, ki so poma do 56 let v 1970. letu itd. i končno tudi glasovali proti ratifi-
Prispevki se povišajo od 1,5 odst. na 1,65 odst.
Vlada se je obvezala, da bo za
kaciji, za katero so glasovali samo demokristjanski poslanci. O celotni zadevi bo morala razpravljati
uresničitev tega predloga prispeva- poslanska zb°mica.
'	............. v poslanski zbornici se je nadalja-
la 300 milijard lir v treh letih Dejali smo že, da sindikalne or-
jence, pri čemer bi se odstotek j ganizacije niso zadovoljne s temi zniževal, če gre za manjšo delov-! vladnimi predlogi. Tajništvo CGIL no dobo. Za nove upokojence bi: je v tej zvezi sklicalo posvetova-
1 nje tajništev kategorij in je na tej
v celoti odšteli pokojnino v primeru nove zaposlitve, ki bi bila višja od pokojnine. Za stare upokojence pa bi ohranili dosedanji sistem in bi ohranili minimalni znesek pokojnine 15.000 za one, ki se zaposlijo. Do 31. julija 1970 bo vlada sprejela ukrep, da se postopoma pride do 80-odstotne pokoj-
maja 1968 prejemali 65 odst. [ nine na zadnjo plačo za 40 let de-
"iMiimmuii n m im, i,|,i,|,,,„,,,1,|,,,l,,,m„IIIIIII1IlllpmmllI1|miI1||I||1|111|1111|1|III1||111|11I1|1|||M
PO NEURADNIH VESTEH PREDLOG SUSLOVfl
V
Se letos uradna konferenca komunističnih partij?
Zanimiv kongres sovjetskih sindikatov o gospodarski reformi in večji avtonomiji podjetij v Sovjetski zvezi
BUDIMPEŠTA, 27. — šele pozno v noči so objavili prvo racino poročilo o zasedanju konference komunističnih partij Budimpešti. Poročilo pravi, da je prisotnih 65 partij in to-SJ poleg onih, ki smo jih že včeraj navedli, tudi kot opazo-aIci predstavniki islandske in norveške partije.
Včeraj so na konferenci sprejeli------------------
P°zdrav vietnamskemu ljudstvu, ki ® bori za svojo nacionalno Svobo-°- Danes popoldne je govoril med drugimi predstavnik CK KP Sovjet-Ke zveze Suslov, glede njegovega sOvora pa ni bilo nič uradnega objavljenega, kot tudi ni bil objavljen
?°vor romunskega predstavnika, za mom, da pomaga svojemu narodu, aterega vlada precejšnje zanima-l se poudarja v sporočilu republiške
komisije za verska vprašanja Bos-
Delo konference poteka tajno in
narodnosti. V hudih dneh revolucije se je Jožo Marušič priKljučil narodnoosvobodilnemu gibanju in kot duhovnik je bil navzoč na II. zasedanju Avnoja v Jajcu. Njegovo življenje kot duhovnika in državljana je bilo prežeto z idealiz-
l ,se delegacije sporazumele, da lol? °biavile vsak večer samo ze-, kratko skupno poročilo, ki bo v j jU vsebovalo samo naštevanje .negacij, ki so spregovorile. Vsa-delegacija pa bo lahko tisku ne-sredno sporočila svoje stališče, in c neuradnimi vestmi se čuje, da v basl°v predlagal, naj bi bila no-na2--ra konferenca komunističnih 1 1 i sveta, in da je neki drug bil i8* k temu dodal, da naj bi 118 konferenca v Moskvi.
* • *
JOSKVA. 27. — Danes se je pri-tov cL Kmniju 14. kongres sindika-d , ?°vjetske zveze na katerem so-uJe okrog 6.000 delegatov. Za ^sedniško mizo so bili visoki so-Jetski voditelji in med njimi Brež-Kosigin in Podgorni. Priso-n je tudi generalni tajnik svetov-smdikalne zveze Louis Saillant. ki ospredju kongresa je vprašaja f°vietske gospodarske reforme hi6fV ■ e sindikata pr' njej, o če-cje r le govoril predsednik Aleksan-- .Seljepin, ki je obravnaval vpra-to Je avtonomije podjetja in vloge arniških odborov v zvezi s sploš-vin avton°mijo, ki jo reforma predal ev,a- Predsednik Šeljepin je de-hi 8 1	re*’orma bistveni sestav-
Stvae* demokratizacije in nadzorih a nad produkcijo, pri čemer pa blan	sindikata ocenil dokaj o-
♦naPn° 'n v okviru starih shem, iav^?rov za racionalno izkoriščanje
^£t:rerv*^isal je- r0g° sken.al<* pri 'zboljšanju življenjema Položaja delovnih ljudi od tvit 1 ga kongresa, ko so se plače u„. aIe za 80 odstotkov in so pora-
ne in Hercegovine ob smrti Fra Jože Markušiča. Imel je vedno pred očmi bratstvo in enotnost naših narodov kot največje jamstvo naše revolucije in našega napredka. Za svoje delo je bil Fra Jože Markušič odlikovan z Redom bratstva in enotnosti I. stopnje.
osnovi izjavilo, da ne more sprejeti teh predlogov. Pri tem priznavajo, da gre za pričetek reforme pokojninskega zavarovanja, da pa ostajajo nekateri odločilni negativni momenti: predvsem so obstoječe pokojnine prenizke, podaljšuje
vala razprava o proračunu in predvidevajo, da bosta jutri dve zasedanji, med katerima bodo končali razpravo o posameznih poglavjih proračuna.
Priprave za proslavo 400. obletnice kmečkih uporov
BEOGRAD, 27. — Danes so na zboru v Donji Stubici izvolili častni odbor za proslavo 400. obletnice kmečkega upora pod vodstvom Matije Gubca. V odbor proslave, ki bo leta 1973, je bilo izvoljenih 30 uglednih družbeno - političnih delavcev Hrvaške iz Zagreba. Med drugimi je predsednik sabora Hrvaške Jakov Blaževič, predsednica izvršnega sveta Hrvaške dr Savka Dap-čevič-Kučar, tajnik izvršnega komiteja CK KP Hrvaške Mika Tripalo, predsednik hrvaške akademije znanosti in umetnosti Grga Novak in drugi.
Udeleženci zbora si zaprosili predsednika republike maršala Tita, naj sprejme pokroviteljstvo proslave. Glede na važnost kmečkega upora leta 1573 za vse jugoslovanske narode bodo v delovni odbor povabljeni ugledni družbeno-politični delavci iz vseh republik Poleg vrste manifestacij bodo v Donji Stubici postavili s pomenil- udeležencem upora, organizirali Dodo spominski muzej, v katerem bodo zbrani dokumenti v zvezi z uporom, in sezidali šole, ki bodo nosila ime voditelja kmečkega upora Matije Gubca.
KOMENTAR PRAŠKEGA RADIA
«
Popustili smo pritisku stalinizma kateremu se je znala samo Jugoslavija upreti>
Pismo zveze češkoslovaških časnikarjev prvemu tajniku KP CSSR
PRAGA, 27. — Praški radio je v nedeljo v svojem dolgem komentiranju položaja po plenumu centralnega komiteja, ki je bil letošnjega januarja, med drugim izjavil, da je «Češko-slovaška prispevala k blatenju simbola socializma« na svetu, ko je označevala za «tuje agente« in pošiljala na vislice osebe, ki so sodelovale v borbi proti fašizmu in pri zmagi februarja leta 1948.
((Popustili smo pritisku staliniz--------------------
ma, kateremu se je znala samo Ju- imamo možnost približati se našim goslavija upreti, je nadaljeval ko-1 starim idealom m popraviti naše
mentator. V majhni industrializirani državi, s prebivalstvom demokratk', nih tradicij smo uveljavljali načela, ki smo jih posnemali po načelih neizmerne dežele v razvoju. Toda nismo mnogo storili, da bi CSSR spoznali na svetu ne samo zaradi njenega atleta Zatopeka, zaradi njenih igralcev hokeja ali zaradi paviljona na bruseljskem velesejmu. Kar je huje, je, da je pri nas publika odhajala na stadione, da žvižga igralcem hokeja edino zaradi
ANKARA, 27. — Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo prvi sestanek grškega in turškega predstavnika, ki
bosta pregledala sporna vprašanja kratska stranka finančne nrkneva
med obema državama in predvsem , ,	a nnaneno prispeva	-	. .
s“t-j* EBfrjrssjt-ssriZsrywsre
p	u" marca v Ankari.	Andreas Papandreu	1
pokojenca, poleg tega pa so spo-
tega, ker so prihajali iz Moskve. STOCKHOLM, 27 — Švedski mini- Na isti način nam je uspelo ustva-strski predsednik Tage Earlander ; riti podobna čustva med Čehi m je danes izjavil, da bo socialdemo- j Slovaki.«
Komentator praškega radia je do-
I mohvalo, bolna «Danes, je dodal,
lovinarji izključeni iz ukrepov V , ......................................................................................................
četrtek se bo sestal izvršni odbor'
CGIL, ki bo o tem vprašanju razpravljal.
Vsedržavni tajniki CGIL Mosca,
Montagni in Verzelli so ugotovili te negativne plati vladnih predlogov, istočasno pa so tudi izjavili, da je treba celotni predlog pozitivno ocenjevati, in so pri tem dejali, da je treba upoštevati negativno stališče številnih članic CGIL, kateremu se mora vsedržavno vodstvo podrediti in se mora boriti za dosego čim boljših rezultatov.
CISL ni izdala nobenega uradnega sporočila in se je omejila na ugotovitev, da bodo nekaj konkretnega rekli šele po uradnem sporočilu CGIL. Nato so tudi do-
NADALJUJEJO SE SPOPADI OKOLI SflJCONfl IN DRUGOD
Osvobodilna fronta o velikih uspehih splošne ofenzive v Južnem Vietnamu
Johnson se pripravlja na novo zaostritev vojne
HANOJ, 27. — Sevemovietnamska tiskovna agencija je javila, da so osvobodilne sile med zadnjo ofenzivo prevzele nadzorstvo nad večino kmečkih področij v Južnem Vietnamu, dali, da bodo jutri na skupnem1 Agencija omenja sporočilo osvobodilne fronte in pravi, da so sestanku vseh treh sindikalnih j osvobodilne sile zavzele tudi številna mestna področja ter da zvez skušali uskladiti skupen od-1 so osvobodile izpod južnovietnam-govor vladi.	j skega nadzorstva milijon dvesto o-
Sestanek med sindikati in vlado' seb- Dalie ie rečeno, da je bilo mej. se je namreč danes zjutraj ob 4.30 ofenziv°. ki se je začela 29. januar-zaključil z obvezo sindikatov, da bodo uradno sporočili svoj odgovor na vladne predloge, pri čemer je bilo mišljeno, da bo odgovor prišel že danes zvečer in kar je odražalo
Malraux je po 34 letih prvič zopet v Sovjetski zvezi. Leta 1934 je bil v Sovjetski zvezi več mesecev.
vladna pričakovanja, da bo odgovor pozitiven.
skovnin poročil, o obstreljevanju osvobodilnih sil proti ameriškim
Belgija
BRUSELJ, 27. — Razkol, ki je
Guadalupa
PARIZ, 27. — Proces proti 19 separatistom z Guadalupe, ki so obtoženi napada na celovitost ozemlja, je stopil v zaključno fazo. Danes je govoril državni pravdnik, ki je zagovarjal krivdo obtožencev. Trdil je, da so obtoženci «vOdili hujskaško in podtalno kampanjo« in da bi njihova dejavnost pripeljala do nasilja. Zahteval je obsodbo glavnega obtoženca dr. Sainto-na na pet let zapora, drugih dveh pa na štiri leta. Za ostale je zahteval manjše kazni, in se ni uprl pogojni kazni.
Sledili so govori branilcev; vsi so poudarjali pomanjkanje dokazov, še prej se je zasliševanje prič zaključilo s pričanjem Jeana Paula Sartra, ki je izjavil, da se ((Francija s tem procesom loči od Guadalupe«, in je poudaril, da je treba obtožencem dovoliti pravico, da poudarjajo svojo izbiro. Pripomnil je; ((Neodvisnost velja za zločin, dokler se ne prizna.«
ja, ubitih 90.000 mož, in sicer Američanov, južnih Vietnamcev in vojakov drugih satelitskih držav.
Danes so osvobodilne sile navsezgodaj začele obstreljevati z mino-	„
meti letališče Tan Son Nut pri Saj- - Povzročilo bombardiranje. Pravijo, I gonu. Nekaj granat je padlo tudi na ! d.a. namen teb ukrepov prepre-Zadeve pa	so	se zapletle	in	je	?'avni	štab vojaškega guvernerja	| ^	£JS
danes Moro	ponovno sklical	fi-1 v Sajgonu. Prav tak-- so osvobodil-i p?aatKe\na Karere	bi	lamco našla
nančne ministre	in ministra	za de-	"e sile	obstreljevale sajgonski pred-	j njal sv°j®	Johnson	le
mestji	Gia Dinn in Si Ho.	!	Amer-51u predsednik	Johnson	je
...	„ | prišel danes v Dallas. Govoril je
Včeraj so osvobodilne sile napadle I v zadružnem
oporiščem v Vietnamu. Pripomnil nastal v krščansko socialni Stran-
je, da tudi če bo neki časnikar osebno prisostvoval nekemu napadu, ne bo mogel navesti ure, števila sovražnih strelov, zadetih objektov, škode ali žrtev, ki jih bo
lo in socialno skrbstvo, s katerimi je v prisotnosti guvernerja Banca dTtalia Carlija obravnaval to vprašanje. Po razgovoru je Colombo dejal, da čakajo na odgovor sindikatov.
V	komisiji za zunanje zadeve poslanske zbornice so danes s 17 glasovi proti 13 zavrnili predlog ratifikacije sporazuma med Vatikanom in Italijo o neplačevanju davkov na družbe. Gre za zelo znano «ce-dolare Vaticana«, pri čemer Vatikan dolgo vrsto let ni plačeval davkov na svoje premoženje in na dohodke družb, ki jih ima v Italiji, pa čeprav je to povsem protiustavno in proti vsem obstoječim davčnim zakonom. To se je dogajalo na osnovi dveh ministrskih okrožnic, ki nimata in ne moreta imeti zakonske veljave in kar so sedaj demokristjani skušali «pokriti» s preprosto odobritvijo ratifikacije pisem med Vatikanom in Italijo.
V	tej zvezi je dalj časa tudi trajala polemika o obsegu davkov, ki bi jih moral plačati Vatikan, kot jih morajo plačati vse druge družbe in pri čemer je finančni minister Preti zagovarjal zelo nizka števila nekaj milijard, na splošno pa se govori o mnogih milijardah lir davčnih utaj letno.
Zelo zanimiva je bila razprava, med katero se Je v komisiji ustva-
z oklepnimi vozili ameriške^ in juž j y zadružnem združenju in trdil,
no vietnamske položaje 10 km juž- da v Vietnamu ni nasprotnik imel no od Sajgona.
Južno od demilitariziranega pasu
ki, potem ko je valonska parlamentarna skupina sklenila, da bo šla ločeno na volitve, se je raztegnil tudi na bruseljsko okrožje. V petek je predsednik vlade, ki je mislil posredovati za obnovitev enotnosti, zanikal, da je nastal razkol tudi v Bruslju. Toda do sedaj mu ni uspelo doseči enotnost niti v bruseljeksem okrožju.
Do četrtka bodo končane predvolilne priprave. Davi se je sestala parlamentarna komisija za ustavno revizijo, da prouči načrt izjave o
so osvobodilne sile obstreljevale a-meriški oporišči Kon Tien in Dong Ha. V današnjih prvih jutranjih urah so napadle oporišče ameriškega topništva na področju Tan To. Na mekonški delti je bilo včeraj sestreljeno eno ameriško letalo.
Boji so bili tudi na sektorju Dak To na osrednji planoti. Prav tako so osvobodilne sile obstreljevale ameriško oporišče Čamp Holloway, tri kilometre vzhodno od Pleiku. Na sektorju okoli Hue so bili včeraj številni spopadi med osvobodilnimi silami in Američani.
Na podlagi podatkov, ki jih je objavila sajgonska vlada, je bilo med nedavno ofenzivo osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu ranjenih 5.991 civilistov. Med vojaki pa je bilo 4.364 mrtvih in 16.346 ranjenih. Med civilisti je bilo 9.894 ranjenih. Predstavnik pa je dodal, da glede ranjenih civilistov niso podatki še popolni. Število beguncev in brezdomcev znaša 695.396.
V Sajgonu je glavni predstavnik generala Westmorelanda izjavil, da ameriško poveljstvo ne bo več dovolilo objavljanja podrobnih ti-
* v m
bii7“*c za «<* odstotkov in so pora- j * cini milijonov rubljev za so- 1 $ aln° varstvo.	! * *
Pa iSC*e z,unanjepolitičnih vprašanj i žuj;e Podčrtal, da imperialisti zdru-OcjrJ0 svoje sile, za kar je edini t'ažr'ri°r v koordinaciji delavskega j Suliri a 'n v okrepitvi mednarodne • stik,-arnosti. Omenil je tudi, da so; itinj a Kitajsko in z Albanijo pre- ! eJn> in je ostro kritiziral Mao-ska n®a_’ beš da je zapustil lenin-HjsU P8čelu in se je prepustil šovi-Pa ,Cnim in prevratnim napadom o!)r:vetovno sindikalno gibanje. Pri tej- Vnavanju teh vprašanj je bil aster, ko je obsodil ameriški S,-,,., . v Vietnamu in položaj na tUl'Jem vzhodu.
V Sarajevu umrl ^Icden duhovnik
^Sarajevo, 27. — V Sarajevu v 89. letu starosti umrl kušv krnski pater Fra Jožo Mar-‘eki ^nbovnik, ki Je neumorno stv» Za 'lrtenie in krepitev brat-k m enotnosti narodov. Kot dla-Poh *e prs£t vojno bil eden od vtikov ljubezni in sloge med nb narodi ne glede na vero ln
Tust v Mainzu: Alegoričen voz, ki predstavlja de Gaulla, ki vodi po svoji volji konja skupnega tržišča, medtem ko skuša Anglija (levo) zaman zajahati konja
do sedaj uspehov, ter da je imel | velike izgube. Pozval je Američane,
napake. Kar je najvažnejše, je razvoj naše družbe. Ce bi naši nasprot. niki, namesto da govorijo o prepovedi neke literarne revije, o nastopu policije proti študentom, ali o naših gospodarskih težavah, lahko pisali, da je češkoslovaški poslanec pravi predstavnik svojih volivcev, da je predsednik vlade pravi poglavar vlade ali tudi, da je padla vlada, ki je zgrešila, bi delali propagando za naše socialistične ideje.«
Po sinočnji seji v Pragi je zveza češkoslovaških časnikarjev poslala prvemu tajniku KP CSSR Dubče-ku pismo, v katerem pravi: ((Hočemo sporočati češkoslovaškemu in tujemu ljudstvu točne m nagle informacije in odpreti strani tiska mnenju ljudstva.«
Zveza časnikarjev zahteva, da bo lahko izpolnjevala svojo nalogo, naj se revidirata črka in duh zakona o tisku, zlasti kar se tiče cenzure: naj se izboljša razdeljevanje papirja; naj bo ocenjevanje vrednosti in širjenje informacije samo v kvaliteti in učinkovitosti.
Na sestanku so ostro kritizirali glavnega tajnika zveze časnikarjev j azaradi konservativnega stališča«.
Glasilo KP CSSR «Rude Pravo« poroča o diskusiji med predsednikom partijske organizacije v industriji v Pragi in delavci, na katerem je prvi izjavil: «Cas je, da del članov centralnega komiteja ima pogum, da podvrže kritiki način dejavnosti centralnega komiteja in da pogleda resnici v obraz.« Delavci pa so kritizirali nekatere sisteme partije in zlasti nezadostnost informacij. Poudarili so, da sklepi o kongresu pisateljev, ki so jih nejasno sporočili delavcem, jim n:,_j..oinog|>čili, da bi si ustvarili sliko o dejanskem stanju.
Tudi način, kako so komunisti sprejeli sporočilo januarskega plenuma centralnega komiteja, je temeljil predvsem na instinktivni reakciji, kajti ni se vedelo, kaj se je na zasedanju zgodilo. Toda za tem je še vedno bojazen pred povratkom v preteklost, ki jo lahko razpršijo samo dejstva.
«Kar bo še težavnejše, so pouda rili delavci, bo potreba, da se preneha z običaji, ki so glavna opora konservativnim sUam, in zdi se že gotovo, da bomo morali obračunati s temi silami v partiji. Tovariši, ki niso sposobni razumeti no-
je položaje, kajti politik, ki zaosta. ja za svojo dobo, je samo v nadlego.«
Kardeljev govor na univerzi v Dar Es Salamu
DAR ES SALAM, 27 - Član sveta federacije Edvard Kardelj, ki je na uradnem obisku v Tanzaniji, je danes obiskal vseučiliško mesto blizu glavnega mesta Tanzanije, kjer si je ogledal prostore treh fakultet in na zboru študentov, ki so ga toplo pozdravili, govoril o politiki Jugoslavije, ki je, kot je Kardelj dejal, podobno kot mnoge druge neodvisne države pobudnica politike nepovezanosti. Osnovne akcije politike nepovezanosti so po besedah Kardelja:
Borba za svobodo, neodvisnost in enakopravnost vseh narodov na svetu;
borba za aktivno miroljubno koeksistenco med narodi ne glede na razlike v njihovem družbenem sistemu;
borba za kolektivno varnost narodov sveta;
borba za odstranjevanje razlik med razvitimi in nerazvitimi področji, povezana z borbo proti vsem oblikam izkoriščanja enega naroda s strani drugega naroda.
Kardelj je na kratko objasnil pomen vseh teh akcij in posebno poudaril, da tu ne gre za miroljubno koeksistenco med tlačitelji in tlačenimi, temveč za miroljubno koeksistenco med popolnoma neodvisnimi narodi, to pomeni borbo za svobodni razvoj vsake države in naroda. To ni pasivna temveč aktivna politika za politično in gospodarsko neodvisnost enakopravnih narodov in za take mednarodne odnose, ki bodo jamčili tako neodvisnost in enakopravnost. Politika nepovezovanja ni za mir za vsako ceno, temveč se odločno u-pira takemu «miru», kakršnega bi hoteli tlačitelji oziroma napadalci vsiliti svobodnim narodom Zato Jugoslavija podpira vsako pravično osvobodilno bcfbo kot na primer ljudstva Vietnama in osvobodilna gibanja v Angoli, Rodeziji, v Jugozahodni Afriki, Mozambiku in drugim državam. Kardelj je poudaril, da se Jugoslavija zavzema za organiziran in demokratičen sistem gospodarskega sodelovanja in da je proti vsakim oblikam izkoriščanja, oziroma politično pogojeni pomoči
naj podprejo svoje vojake v ((sedanjem preokretu« vietnamskega spora. Predsednik je trdil, da je imel nasprotnik 43.000 mrtvih m da je v roke ameriških zaveznikov padlo 7.000 ujetnikov. Pozval je, naj se ohrani hladna kri, ni pa sploh ponovil svojih propagandnih izjav o pripravljenosti na mirovna pogajanja. Opazovalci sklepajo iz tega, da namerava Johnson pripraviti ameriško prebivalstvo na ukrepe o vojaški mobilizaciji, ki se zdi sedaj zelo blizu. V poučenih krogih pravijo, da je Johnson odločen zahtevati od prebivalstva vse mogoče žrtve in odklanja vsak kompromis. Baje je nekemu svojemu prijatelju Izjavil: «Noben ameriški predsednik ni nikoli izgubil vojne in prepričani bodite, da ne bom jaz prvi.«
Ameriški demokratični senator Symington je danes predlagal, naj ameriške čete v Evropi pošljejo v Vietnam, «če bi bilo potrebno«. «Ce se mora sprejeti sklep o pošiljatvi drugih vojakov v to malo nesrečno azijsko državo, je dejal senator, pošljimo tja že izvežbane vojake, ki jih imamo v Evropi, namesto mladeniče naše dežele, ki so malo pripravljeni.« Zatem je senator izjavil, da vzhodnoevropske države niso poslale niti enega vojaka v pomoč ameriškim silam v Vietnamu, »kljub dejstvu, da so te države stalno večale blaginjo pod dežnikom naše zaščite.«
Maja v Kairu konferenca nevezanih
KAIRO, 27. — Egiptovski tednik «Rosa El Jusef« sporoča, da bo prihodnja konferenca na vrhu nevezanih držav maja v Kairu. List dodaja, da so Kairo izbrali kot sedež konference, «da izrazijo podporo nevezanih držav v borbi, ki jo ZAR vodi, da se osvobodi sledov izraelskega napada. Do sedaj je šest afriških ln osem azijskih držav sprejelo predlog predsednika Tita o sklicanju konference.
Malraux v SZ
PARIZ, 27. — Danes je prišel na uraden obisk v Moskvo francoski minister za kulturo Andrč Mal-raux. Med desetdnevnim bivanjem v Sovjetski zvezi se bo pogovarjal o razvoju kulturnih odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo ln bo obiskal nekatera sovjetska mesta.
nje in o izjavi bodo razpravljali jutri in četrtek v poslanski zbor- i vih pogojev in smotrov, ki iz tega niči in v senatu.	' izhajajo, bodo morali zapustiti svo.
mi mi iiiiimi n 11111111111111 m n n 1111111111111111 iiinniinniuiiMiiiiiiiiiiiiiniiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
NADALJUJEJO SE NEMIRI NA UNIVERZAH
Na rimski univerzi zasedenih sedem fakultet
Izzivanje fašistične skupine «CaraveIla» > Zasedene fakultete tudi v Bologni, Turinu in Milanu
RIM, 27. — Na italijanskih vseučiliščih so se tudi danes nadaljevali nemiri, demonstracije ter zasedbe fakultet. V Rimu so študentje zasedli tudi fakulteto za kemijo, tako da je sedaj zasedenih na rimski univerzi 7 fakultet. Do zasedbe je prišlo po zborovanju, ki je trajalo več ur. Ob koncu zborovanja je 64 študentov glasovalo za zasedbo, 34 proti, 7 pa se je vzdržalo. Študentje so se tudi odločili za prekinitev vsakršne didaktične dejavnosti, medtem ko se bodo izpiti redno vršili, pa čeprav v dneh, ki jih bodo določili študentje sami. Na ostalih zasedenih fakultetah se nadaljuje delovanje študijskih komisij za proučevanje problemov univerze, ponekod pa se vršijo tudi predavanja, na katerih govore študentje sami o raznih aktualnih temah.
Zjutraj je bila v središču mesta napovedana protimanifestacija skrajno desničarske skupine ((Čara vella«. Po govorih dveh predstavnikov «Caravelle» ter predstavnika fašistične skupine Fuan, so se študentje odpravili v povorki proti domu rektorja univerze prof. D’A-vacka, kjer so več časa razgrajali. Prišlo je tudi do izgredov, zaradi katerih je morala policija odpeljati na kvesturo nekaj prenapetežev. Po zaslišanju so te takoj izpustili na svobodo.
Precej napet Je položaj na filozofski fakulteti. Ravnatelj fakultete, prof. Alberto Ghisalberti, je danes podal ostavko. Prof. Ghisalber. ti je izjavil, da je zagrenjen zaradi zadnjih dogodkov na fakulteti ter zaradi neuspeha, ki so doživeli njegovi poizkusi, da bd pomiril duhove. Povedal je tudi, da je podal ostavko, ki je nepreklicana, ne samo zaradi zasedbe fakultete,
ampak tudi, da bi protestiral proti položaju italijanske univerze ter proti nezanimanju za ta problem od strani zakonodajnih in vladnih oblasti.
Svet filozofske fakultete Je zaradi študentovskih nemirov sklenil preložiti pismeni izpit iz latinščine, ki bi se moral vršiti jutri. Svet stavbarske fakultete pa je sklenil, da preloži vse izpite na nov dar tum, ki bo določen po prekinitvi zasedbe fakultete.
Neljub dogodek se je pripetil zjutraj na filozofski fakulteti. Trije mladeniči, ki so se izdali za dijake nekega mestnega liceja, so pred vhodom v fakulteto Izrazili solidarnost dijakov s študenti ter ponudili študentom nekaj hrane. V hrani pa je bilo primešanih nekaj bucik, tako da sta se morala dva študenta, ki sta hrano zaužila, zateči v bolnišnico.
Na bolonjskem vseučilišču so študentje zasedli inštitut za fiziko «Au-gusto Righi«. Do zasedbe je prišlo v večernih urah po zborovanju, ki je trajal do jutra. Na zborovanju je 87 študentov glasovalo za zasedbo, 27 proti, 12 pa se je vzdržalo Del inštituta za fiziko je zaseden že od 13. februarja, danes pa so se študentje odločili za zasedbo celega inštituta v znak protesta proti sklepu ravnatelja inštituta prof. Clementela, id ni dovolil, da bi se izpiti redno vršili.
V	Turinu so študentje popoldne zasedli stavbarsko fakulteto. Pozno zvečer je ravnatelj fakultete poklical karabinjerje, ki so povabili študente, naj zapustijo poslopje. Študentje so se vabilu pokorili.
V	Milanu se na medicinski fakulteti nadaljuje zasedba inštituta za anatomijo, patologijo in mikrobiologijo.
75-letnica
Planinske zveze Slovenile
LJUBLJANA, 27.	- Planinska
zveza Slovenije slavi danes 75 letnico obstoja. To je važen datum v zgodovini te številčno najmočnejše slovenske telesnovzgojne organizacije, za katero se lahko mirne duše trdi, da bo večno ostala amaterska in stalno večala svoje vrste. Število članstva zvezt se je od 225 ob ustanovitvi pred 75 leti povečalo na 65.000 ljubiteljev planin, včlanjenih v planinska društva, ki oskrbujejo in vzdržujejo 147 planinskih domov in koč in na tisoče kilometrov gorskih poti. Po številu vzdrževanih domov in gorskih stez spada Slovenija gotovo med najbolj razvita področja v Evropi. Poleg oskrbovanja domov in vzdrževanja gorskih poti so planinske organizacije Slovenije mnogo storile za razvoj reševalne službe, za šolanje alpinistov in gorskih vodičev.
Gonja v Bolgariji zaradi Makedonije
SKOPJE, 27. — Predsednik izvršnega sveta Makedonije Nikola Min-čev, ki je danes odgovoril na vprašanja poslancev sobranja o odnosih med Jugoslavijo in Bolgarijo, je dejal da so se odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo zadnji leta zelo uspešno razvijali, pripomnil pa je, da se je istočasno v Bolgariji vodila organizirana akcija zanikanja obstoja makedonske narodnosti, ki jo zadnje čase označujeta dva pojava: poskus organiziranja šent-štefanske, tj. velike Bolgarije in proglašanje ilindjanske vstaje (to je pomembnega datuma v zgodovini makedonskega ljudstva) za enega od petih najveejin revolucionarnih pridobitev bolgarskega ljudstva. Ta akcija v Bolgariji je po besedah Minčeva, izzvala v jugoslovanski javnosti gioboko ogorčenje in zaskrbljenost zaradi težav ki bi lahko nastale v razvoju odnosov med sosednima državama Minčev je pripomnil, da se ;e v zvezi s to novo gonjo v Bolgariji pokazala enotnost narodov lugoslavije in njihova solidarnost z življenjskimi interesi makedonskega ljudstva.
ADEN, 27. — Ministrstvo za o-brambo Južne jemenske republike je danes izgnalo vse britanske izvedence ki so služili v tamkajšnji vojski. MmMer za obrambo je to sporočil na tiskovni konferenci.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 -
28. februarja 1961
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,6, najnižja 2,3, ob 19. uri 5,7 stopinje, vlaga 25 odst., zračni tlak 1021,2 raste, veter 15 km severovzhodni, nebo jasno, morje rahlo razgibano, tem. peratura morja 7,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 2«. februarja
PEPELNICA
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.47. — Dolžina dneva 10.58. — Luna vzide ob 6.50 in zatone ob 16.51. Jutri, ČETRTEK, 29 februarja JUS"
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Svetovalci so soglasno odobrili zakon v prid šolam za bolničarke
Podpis sporazuma
med družbama «Friulia»
V razpravi o programu za gospodarski in socialni razvoj sta včeraj spregovorila demokristjan Urli in komunist Bosari
Na včerajšnji seji deželnega sveta so soglasno odobrili zakonski osnutek o ukrepih za pospeševanje obiska šol za bolničarke, otroške va-tovalke, tečajev za babice in za medicinske sestre ter za pomožne bolničarke in bolničarje. Poročevalec Renato Bertoli je v začetku dejal, da se sklicuje na svoje pisano poročilo, v katerem je med drugim poudaril, da je treba povečati število bolničarskega osebja, da se spopolni bolišniška in zdravstvena oskrba.
Zatem se je začela razprava, v kateri so spregovorili demokristjan Urli. komunist Bergomas, demo-kristjanka Pittino, socialist Volpe, demokristjan Ramani, misovec Mo relli in liberalec Morpurgo.
Urli je dejal, da je dežela, čeprav ima samo pomožno pristojnost za zdravstvo, sprejela vrsto zakonov za njegov razvoj, kar pomeni, da posveča zdravstveni politiki veliko pažnjo. Glede zakona je dejal, da bi morali uvesti enak pravilnik za vse šole za bolničarje. Prav tako naj bi vse tečajnike tudi zavarovali proti boleznim.
Bergomas je poudaril važnost bolničarske stroke ter rekel, da bi morali rešiti vprašanje javne zdravstvene pomoči v celoti. Poleg tega bi morala veljati za bolničarske šole po vsej deželi enaka ureditev. Dejal je, da so bolničarji preveč ur zaposleni ter da bi morali, kar se obiskovanja tečajev tiče, ukiniti prepovedi glede poročenih žensK.
Svetovalka Pittino je dejala, da bi morah izločiti v tečajih za bolničarke internate ter je poudarila, da primanjkuje bolničarjev. Glede tega smo skoraj na zadnjem mestu v Evropi.
Tudi socialist Volpe je dejal, da primanjkuje bolničarskega osebja ter da je treba poskrbeti tudi za preventivno medicino. Tudi on je dejal, da bi morali ukiniti internate. V zvezi z medicino je reke:. da bi morali gledati nanjo s stališča socialne varnosti.
Ramani je predvsem rekel, da bi morali ta zakonski osnutek čim-prej uveljaviti, sicer bi se zgodilo kot z državnimi štipendijami, ki so jih nakazali šele tedaj, ki so tečajnice že bile bolničarke v precej dobro plačani službi. Ramani je rekel da je treba omogočiti tečajnikom in tečajnicam brezplačno obiskovanje tečajev,. Morelli je jeke., da se njegova skupina v bistvu strinja z zakonskim osnutkom in tudi Morpurgo je' napovedal, da bodo liberalci glasovali zanj.
Zatem je poročevalec Bertoli odgovoril svetovalcem in z zadovolj-; stvom ugotovil, da se vsi strinjajo ■ s tem, da je treba zakonski osnutek odobriti. Zatem je načel nekatera vprašanja, o katerih je bilo govora v razpravi. Omenil je tudi zakonski predlog za izločitev internatov v šolah za bolničarke. Odbornik za zdravstvo in higieno Nardini je omenil razne ukrepe deželnega odbora v prid zdravstvu ter dejal, da bodo s tem zakonskim osnutkom odstranili pomanjkljivosti v zvezi z bolničarskim osebjem. Tudi on je dejal, da bo treba urediti vse bolničarske šole v deželi Uko, da bodo enako delovale ter da je treba zdravstveno zavarovati učenke. Zatem je sledila razprava o posameznih členih. Končno so svetovalci izglasovali zakon.
Za izboljšanje razmer osebja v umobolnici
Na zadnji seji pokrajinskega odbora so razpravljali predvsem o osebju in o vprašanjih umobolnice pri Sv. Ivanu Predsednik dr. Savona je omeni! spremembe v staležu osebja za bolničarje v u-mobolnici, cestarje in cestne delav. ce. Do teh sprememb, ki jih je nadzorna oblast že odobrila, je prišlo po dogovoru s sindikalnimi organizacijami.
Glede umobolnice pri Sv. Ivanu pa je odbor sklenil, da je treba: 1. Ustanoviti stalno svetovalsko komisijo, ki bi proučevala vsa vprašanja umobolnice. Ta komisi-
ja, ki bo nadomestila sedanjo stalno komisijo za finance, katere naloge bodo razdeljene na druge komisije, ki sedaj delujejo, se bo ukvarjala predvsem z najnujnejšimi vprašanji, ki se tičejo psihiatrične oskrbe. 2. Najeti 200 milijonov lir posojila za ureditev nekaterih bolnišniških paviljonov. 3. Zmanjšati delovni urnik bolničarjev, ki sedaj delajo 8 ur dnevno. Ta ukrep, ki bo vzporedil nestalno zaposlene pokrajinske uslužbence z občinskimi, bo uresničen v dveh obdobjih, da se olajša pokrajinski upravi breme večjih izdatkov, ki jih je treba razdeliti na dve poslovni leti. S 1. aprilom bo delovni umik zmanjšan na 45 ur
in «NavaIgiuIiano»
Včeraj so v Trstu tudi formalno konkretizirali sporazum o soudeležbi deželne finančne družbe «Fri-ulia» pri delniški družbi «Naval-giuliano«. Akte o sporazumih in o
naslednjih korakih pri soudeležbi pri družbi sta podpisala predsednik družbe «Friulia» dr. Fabrizio Malipiero in predsednik delniške družbe «Navalgiuliano» kapitan Pla-cido Segarich.
Proučili so in odobrili tudi program o reorganizaciji in razvoju dejavnosti podjetja. Kot je znano, vsebuje ta program tudi uporabo proizvajalnih sredstev ter postopno ponovno zaposlitev večine delovne sile ladjedelnice «Felzegi» v Miljah, ki je šla v stečaj.
V nedeljo v Gregorčičevi dvorani
Občni zbor Kmetijske zadruge
V nedeljo ob 9. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 redni letni občni zbor Kmetijske
NADAUEVANJE ZASEDBE FILOZOFSKE FAKULTETE
Akademski svet je prekinil vsako delovanje na vseh fakultetah univerze
Slovensko gledališče vTrstu
KULTURNI DOM
V	četrtek, 29. febr. ob 16. uri
V	petek, 1. marca ob 17. uri
MARIJA HOLKOVA
Študenti poudorjajo, da je zasedba fakultete edino orožje, ki ga imajo v boju za prenovitev univerzitetnega ustrojo
tedensko, s 1. januarjem 1949 pa j zadruge v Trstu z običajnim dnevna 42 ur. Z zmanjšanjem delovne- \ nim redom.
ga urnika bo pokrajinska uprava K številni udeležbi so vabljeni porabila 100 milijonov lir letno I člani in prijatelji.
Tudi včeraj se je nadaljevala zasedba filozofske fakultete tržaške univerze. V ponedeljek zvečer je akademski senat ukazal študentom, naj zapust.jo poslopje stare univerze, študentje p;, se niso pokorili ukazu. Kot smo včeraj poročali, je bilo v ponedeljek ponoči na zasedeni fakulteti okrog 30 študentov, včeraj z jutra' pa je število znatno naraslo. Podnevi je bilo na fakulteti preko sto študentov, okrog 90 pa jih je ostalo na fakulteti čez noč. Ves dan se je nadaljevalo zborovanje študentov in delovanje treh študijskih komisij, ki so bile imenovane orvi dan zasedbe.
Sinoči je akademski senat izdal odlok, v katerem poudarja nemir . in napetost, ki jo je povzročila za-sedba, ter prekinja vsako didaktič-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii ii iiiiiiiiiiiiiitiiiit iiii iiii iiiiiiii iiiiiii,ii iii iiiiiii,iifi 1,111,111 I|||,,1||||||I,,|||||||||||||,|||,|,I|,,,||I,|,,,I,,,|I,I|,|||||,||||,|,,,I||I,I|||||||I|| m, iium im m m, um n m um
IZREDEN USPEH DRUGEGA PUSTNEGA SLAVJA NA OPČINAH
Okrog 10.000 ljudi je občudovalo povorko alegoričnih vozov iz vasi od Peska do Križa
Prvo nagrado je dobila skupina s Kontovela, drugo iz Trebč, tretjo iz Repna, četrto iz Križa, peto od.Banov, šesto pa s Proseka - Kronanje kralja Pusta II. na Brdini - Danes v Boljuncu spustitev pusta v vesolje
m 1 UK

it* H i


■*. v;

_ 'V3-»
nekje pusta sežgali, v Boljuncu pa ga spustih v vesolje, da se bo spet vrnil prihodnje leto. Ob 14.30 bo v Boljuncu igrala godba iz Grad i ca, ki je včeraj igrala tudi na Opči-; nah, ob 16.30 pa zaključna faza | za izpustitev pusta. Kot običajno, ! bodo ob pustnem pogrebu — spu-1 stitvi brezplačno stregh gostom s j polento in repo.
mim*'
> * *
Plesi
v raznih dvoranah
no dejavnost ter izpite na vseh fakultetah za ves čas. dokler bo trajala zasedba. Študentje so obsodili sklep akademskega senata, ki predstavlja v bistvu zaporo univerze in je torej protiustaven. Študentje so tudi izrazili mnenje, da je to dokaz, da se univerzitetne oblasti bojijo, da bi se nemiri razširili na druge fakultete Sklep akademskega senata tudi dokazuje, po mnenju študentov, d;, je zasedba fakultete edino orožje, ki ga imajo študentje v rokah v boju za prenovitev univerzitetnega ustroja.
Avtonomna tržaška federacija Zveze konvnistične mladine Italije je sinoči v svojem sporočilu izrekla solidarnost s študenti ki so zasedli filozofsko fakulteto. V sporočilu je rečeno, da hočejo študentje dokazati, da sedanji univerzitetni u-stroj onemogoča pravo raziskovanje ter študij socialnin problemov in da torej onemogoča popolno strokovno izobrazbo ter kulturno izpopolnjevanje. Komunistična mladina čuti potrebo po odpravi avtoritarizma na univerzi in poudarja nujnost, da se : e sme posredovati kultura na dogmatični način in z viška, ampak v tesni povezavi z dejanskim položajem v deželi in v državi. Komunistična mladina zagotavlja svojo podporo študentom za u-resničitev zahtev ter za dosego njihovih ciljev.
čine); ošpice 3, norice 14; oslovski kašelj 1; epidemična priušesna slinavka 2, rdečke 4, garje 2 (izven občine); infekcijsko vnetje jeter 2; otroški gastroenteritis 1; gripa 1.
GIACOMETTI IN DE RINALDINI NA PROSLAVI V AOSTI
Kmalu ustni izpiti za 16 mestnih redarjev
Sledila je razprava o programu dsželnega gospodarskega in socialnega razvoja, v katero sta posegla demokristjan Urh in komunist Bosari. Urh Je predvsem obravnaval cestne infrastrukture ter .iavna dela ter omenil tudi pripombe sindikatov k programu. Zanimivo je pri tem, da je razne plati programa obravnaval precej kritično, le da ni povzel iz tega nujnih zaključkov, kar mu je kasneje očital komunist Bosari.
Urh je dejal, da je deželni odbor s tem programom uresničil svoje obveznosti levo-sredinske politike. Dejal je tudi, da bo program koristno orodje za gospodarski razvoj. Zatem je omenil neravnovesja in vrzeli ter dejal, da je bila razprava koristna. Pritožil se Je tudi nad tem, da niso dovolj upoštevali mnenja sindikalnih organizacij. Rekel je, da bi morah pri nadaljnjem spreminjanju načrta sodelovati z vsemi socialnimi silami v deželi. Urh je tudi omenil, da so nekatera predvidevanja v programu preveč rožnata. Dejal je, da niso dovolj spremenili programa v primerjavi s prvotnim osnutkom. Poudaril je tudi, da znaša povorečni dohodek v videmski po kraiini 570 000 lir ter je med najnižjimi v državi. Kritiziral je tudi predvidevanja glede zaposlitve in rekel, da gre do neke mere za otvare.
Za njim je spregovoril komunist Bosari, ki je omenil najprej njegove kritične pripombe. Vprašal je, kakšna je vloga razprave v deželnem svetu, če se svetovalci sami nekako «izkašljajo». ker niso zadovoljni s programom, potem pa ne zahtevajo nobenih stvarnih sprememb. Zatem je Bosari obravnaval vprašanje šolstva in rekel, da se je dežela pridružila državnemu načrtovanju na tem torišču. Omenil je sedanjo borbo študentov ter izkoristil to priložnost, da je izrazil solidarnost tržaškim vseučihščm-kom ki so zasedli filozofsko fakulteto. Reke: je, da program trdi, da je položaj glede srednjega šolstva zadovoljiv, kar pa ni res. Pri tem je omenil tudi pomanjkanje profesorjev m šolskih naprav v pordenonski pokrajini, kar so ugotovili tudi katoliški šolniki na nekem svojem sestanku. Kar se programa tiče, je dejal, da je tudi sam
pokrajinski tajnik Krščanske demo. kracije v Pordenonu dejai. da je
pomanjkljiv, kakor da ga je tudi s posebno resolucijo zavrnil porao-nonski občinski svet. Ker je od bormk za načrtovanje Stopper pri tem rekel, da demokristjansk: tajniki niso nezmotljivi, ga je komunist B-.acicchi prekinil in mu dejal, da tudi odborniki lahko grešijo. To je Stopperja zbodlo ir. je prišlo med njimi do prerekanja.
Del množice pustovih prijateljev ob kronanju kralja Pusta II. na Brdini
S plesom in veselo zabavo v Prosvetnem domu se je pozno v noč zaključilo II. vehko pustno slavje na Opčinah, ki je včeraj popoldne privabilo na Opčine okrog 10 tisoč ljudi iz vseh kraških vasi in Trsta. Skupna pustna prireditev na Opčinah je zelo lepo uspela Sreča v ne. sreči, da je bilo v soboto slabo vreme in da so vse preložili na pustni torek, kot bi vedeli, da bo sijajno sonce. Za lep uspeh, ki je sad požrtvovalnega dela in zdravega tekmovanja, gre zahvala in priznanje ne samo prirediteljem, ampak vsem skupinam in posameznikom, ki so sodelovali in nastopali. Ocenjevalna komisija ni imela lahkega
dela pri določitvi nagrad. Vse vasi so pokazale svojo iznajdljivost, fantazijo in smisel za humor. Občinstvo je občudovalo vse vozove, neic-do pa je moral priti na prvo mesto, na drugo in tako naprej. V kohkor nam je znano, ni komisija tohko upoštevala zunanjosti, kot pa vsebino alegoričnih vozov. In priznati je treba, da je bilo v marsikaterem vozu in skupini precej vsebine, nekaj našega, domačega, kraškega. O pripravah smo že pisali, nismo si pa mislih, da bo v povorki sodelovalo toliko ljudi, od otrok do odraslih, saj jih je bilo vseh skupaj okrog 500. skoraj 30 vozov in dve godbi.
IHIIIIIIIIIIimtlllllllltlllllllHIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllHIlimilllimilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII
0 OBČINSKI TROSARINSKI SLUŽBI
Lani čez tri milijarde za občino od trošarine
Izkazalo se je za koristno, da ima občina trošarinsko službo v svojih rokah
Podžupan prof. Lonza je dal ne-1 zidajo stanovanja s posojilom »Al
kaj izjav v zvezi z delovanjem občinske trošarinske službe v lanskem letu. Po njegovem mnenju je bilo delovanje na splošno zadovoljivo, čeprav so nekateri ukrepi, ki so začeli veljati leta 1965 in ob koncu leta 1966, negativno vplivali na trošarinsko službo
Občinska uprava je sprejela v neposredno režijo trošarinsko službo pred dvajsetimi leti Njeno delovanje v dosedanjem obdobju se po mnenju podžupana lahko pozitivno ocenjuje. To je zelo važno, ker je trošarina glava; občinski dohodek. Medtem k., je let; 1948 trošarina prinesla občini 1.040.101 255 lir, je občinska uprava lani kasirala 3 milijarde 38.619.600 lir.
Podžupan prot Lonza je poudaril, da je treba postopno povišanje trošarinskih dohodkov pripisati stalnemu naraščanju potrošnje in strogemu nadzorovanju plačevanja trošarine. Pri ti m je dejal, da razen na gorva, se trošarina ni povišala skoraj na nobeno drugo blago in da se sedaj še vedno računa na povprečne cene, k! so znatno nižje od dejanskih cen.
Podžupan le poudnril, da je občinska uprava zelo občutljiva za socialne potrebe in da se zaveda resnega gospodarskega stanja mesta. Zato je tudi mnogo let zavlačevala vzporeditev trošarine s cenami, čeprav je to škodljivo vplivalo na občinske dohodke.
Na trošarinske dohodke je v zadnjih 'etih vplivalo tudi dejstvo, da je bila odpravjena trošarina na vino in da so bili doseženi sporazu mi o črtanju trošarine za spodbuja nje gradbene dejavnosti V tem pri-
disio». Toda te negativne postavke, ki zmanjšujejo občinske dohodke, krijejo davčne obremenitve, ki jih mora tbčina uveljaviti na razno drugo blago.
Lansko leto je občinska trošarin-ska služba opravila veliko delo, da je lahko zagotovila občini čim večje dohodke, čeprav so bili pogoji v začetku leta zelo slabi. Kljub temu pa se je poslovno leto zaključilo z večjim prebitkom kot leto 1966. Za ta uspeh, je dejal prof. Lonza, se je treba zahvaliti vsemu osebju.
Trošarina je v lanskem letu, kot smo že omenili, prinesla občini 3 milijarde 38.619.600 lir čistega dohodka. Največ je prinesla občini trošarina na goriva in sicer 930 milijonov 926.674 lir. zatem trošarina na meso, ki je dala skupno 577.244 610 lir Če pa zgoraj omenjeni skupni vsoti dodamo še nekatere druge dohodke ki jih je občina dobila, je dejal podžupan, je lanski čisti dohodek pri trošarini znašal skupno 3.372.739.787 Ur.
V primerjavi s prejšnjim letom so se trošarinski dohodki povečali za 94.700.209 lir. Če pa od te vsote odbijemo 40.318.445 lir manj dohod-
kov, ki jih je imela občina kot delež na IG
meru je treba omeniti predvsem izplač ugodnosti, ki j'h uživajo ljudje, ki lastni
IGE na prodajo vina in mesa, ter na nekatere druge dohodke, je trošarina prinesla občini v lanskem letu 54.381 764 Ur več.
Ob zaključku je podžupan izjavil, da je trosarinska služba delala z zelo nizkimi stroški. Če primerjamo stroške trosarinske službe v Trstu in v ostalih občinah, je pri nas znatno nižja ter je manjša kot če bi dali trošarinsko siužbo v zakup. To potrjuje, da se občinski upravi
izplača imeti uošarinsko službo v režiji.
I Včeraj, na pustni torek, je bila I ,v mestu in na podeželju cela vrsta : pustnih plesov in zabav. Tako je j v Kulturnem domu športno zdru-; ženje Bor imelo pustni ples, ki so ' se ga udeležili predvsem športniki, pa tudi odrasli, prijatelji Bora.
, Igral je orkester «The Lords». Po-! poldne je bilo v društveni dvora-j ni P. d. Ivan Cankar rajanje za ! otročad od Sv. Jakoba in centra. | Otroška rajanja so včeraj priredi-Prvo nagrado je prejela skupina la tudi P.d. «Vesna» v Križu, P.d. s Kontovela s svojim čolnom «tu-. Prosek Kontovel, P.d. «Valentin nara» in ribiči, ki so po openskih i Vodnik" v Dolini, kjer sta gosto-ulicah lovili time, kot njihovi dedje 1 vala Frice in Frače (Danilo Turk po morju. Drugo nagrado je pre- in Stane Raztresen) ter P.d. S. jela skupina iz Trebč, ki je prika- \ Škamperle v društvenih prostorih zala mestno «čistočo», ki onesnažu- j na stadionu «Prvi maj". Glavno je Kras s «škovacovodom» «Trst- [ otroško pustno rajanje je bilo v Trebče«. Tretja nagrada je pripad- i nedeljo popoldne v Kulturnem dola Repnu, ki je prikazal svojo edi-; mu s sodelovanjem članov Sloven-no industrijo — kamnoseštvo, če- i skega gledališča. Pustni ples je trta Križu za njegovo «ekspres osmi-j včeraj priredilo tudi P. d. I Gručo na vlaku«, peta Banom za nji- J den v Nabrežini, kjer je igral or-hovo kukavico in mlekarice, šes’a kester «Pleiades». Pustni zabavni pa Proseku, ki je z jubilejnim sto!- j večer, namesto običajnih torkovih pom na Vejni (porušili so jo Nem- predavanj, je za svoje člane in ci) zbujal spomine starejših na prijatelje priredil sinoči Slovenski
V preteklih dneh je komisija za natečaj 16 mest mestnih redarjev, ki ji predseduje odbornik prof. Romano, končala z ocenjevanjem pismenih nalog italijanščine in matematike, ki so jih kandidati opravili 18. in 19. januarja letos.
Od 202 kandidatov, ki so se prijavili za pismene naloge, jih bo 141 sodelovalo na ustnih izpitih.
Komisija je z žrebanjem sklenila, da se bodo ustni izpiti začeli s kandidati s priimkom z začetno črko H. Občinska uprava bo kandidatom, ki so bili sprejeti za ustni izpit, sporočila na dom, kdaj se bodo začeli izpiti.
V Aosti so v nedeljo proslavili dvajsetletnico objave statuta za av. tonomno deželo doline Aosta. Deželni odbor je zastopal na proslavi podpredsednik dr. Giacometti, deželni svet pa njegov predsednik de Rinaldini.
Avto so ukradli
V ponedeljek so neznanci ukradli čisto nov avto alfa romeo 1300 eoupe, ki ga je bil lastnik, 34-letni Benito Taggio iz Ul. Panzera 4, parkiral v Miramarskem drevoredu. V avtu je Taggio ime) tudi radio znamke voxon ter fotografski aparat znamke agfa. Skupna škoda znaša skoraj dva milijona lir. Agenti komisariata v Barkovljah so uvedli preiskavo.
Burj*a ga j‘e prevrgla
žrtev burje, ki je včeraj pihala po mestnih ulicah, je bil 77-letni Algeo Apollonio, ki stanuje v Ul. Donatello 14. Okrog 10. ure je hodi) proti svojemu domu, ko ga je podrl močan sunek burje. Starec se je zgrudil na tla ter se ranil po čelu. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo zdravil 8 dni na nevrokirurškem oddelku.
PEPELKA
(pravljična igra v štirih dejanjih)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
Nesreča na delu
njihova mlada leta. Razen omenjenih, so s svojimi vozovi in skupinami sodelovale tudi naslednje vasi: Opčine, Padriče, Gropada, Gročana. Pesek in Bazovica. Vozovi in skupine so se zbirale na Pikelcu, nato se je povorka razvila po Narodni ulici in Proseški ulici na Brdino, kjer je bilo kronanje kralja Pusta II., ki je za nevesto dobil čedno, brhko dekle iz Gropade. Majordom je prebral dolgo «govoranco», pustni kralj pa je v svojem govoru zaželel svojim državljanom vse, kar si sami zaželijo, če jim (»pustijo«. Podrobneje bomo še pisali in objavili več fotografij v nedeljski številki.
klub v Gregorčičevi dvorani. Slovensko planinsko društvo je priredilo pustno zabavo za planince v ponedeljek v Gregorčičevi dvorani, v nedeljo pa je bil v prosvetnem društvu v Barkovljah ples, ki so ga organizirali trgovci.
Ob zaključku tega pregleda društvenih pustnih prireditev moramo omeniti tudi že tradiciolani novinarski ples, ki ga je priredil Primorski dnevnik v soboto zvečer v Kulturnem domu. Igrali so orkester «5 Fans«, orkester «Lords» in na klavir Aleksander Vodopivec, pela pa je Alenka Pinterič iz Maribora.
V Trstu ni bilo letos tako Živah-1 no po ulicah kot prejšnja leta. Zelo malo mask. Včeraj popoldne je mnogo Tržačanov čakalo na pločnikih prihod alegoričnih vozov iz Milj. Prišel je vlak Trst-Poreč ln še nekaj drugih skupin.
S plesi in zabavami se je zaključila letošnja pustna doba. Pravi zaključek pa bo danes, ko bodo
Danes, pet minut pred 18. uro bo na obzorniku ljubljanske televizije kratek reportažni zapis o včerajšnji pustni prireditvi na Opčinah, na kateri je sodelovalo enajst kraških vasi od Peska do Križa.
Poverjenike vasi, ki so nastopile na pustnem slavju na Opčinah, vabimo na sestanek v četrtek ob 20. pri Valeriji na Opčinah.
Zakaj so zaprli razstavo slik o bitkah na Soči?
Občinski svetovalec Antonino Cuf faro (KPI) je poslal županu vpra sanje, v katerem želi vedeti, kako bo župan odgovoril na plemeniti i protest skupine docentov tržaške univerze proti nenadni zapori »Razstave slik o bitkah na Soči», ki jo je priredila Ljudska knjižnica.
Svetovalec obvešča župana, da so predstavniki fašistične desnice potrdili, da so zatitevali zaporo in da so jih oblasti takoj uslišale. Ta dogodek, pravi svetovalec, je zelo zgovoren tudi zaradi tega, ker dokazuje na kakšen način se bodo odvijale tako imenovane proslave »Trst 68».
•IHIIIIHIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIinillllllllHllllllllllllflllllllHltlllllllllllllllllll||||||||lllllllllllllllimilllUIIIIIIHIII|
ODLOK TRŽAŠKEGA ŽUPANA
Pokopi na barkovljanskem pokopališču odloženi za tri leta
Posmrtne ostanke umrlih v Barkovljah bodo do konca leta 1970 pokopali pri Sv. Ani
Tržaški župan inž, Spaccini Je v ponedeljek podpisal odlok, ki prepoveduje za tri leta (1968-1970) vse pokope v navadne grobove na bar-kovljanskem pokopališču. Posmrtni ostanki umrlih v Barkovljah Dobo v omenjenem obdobju pokopani na pokopališču pri Sv. Ani.
V odloku je ugotovljeno, da na barkovljanskem pokopališču ni več prostora za pokope v navadne grobove. Občinska uprava je ugotovi
la, da na barkovljanskem pokopališču primanjkuje 51 mest za pokope v prihodnjih treh letih. Vzroki tega pomanjkanja so predvsem v stalnem povečanju prebivalstva ln umrljivosti v Barkovljah ter počasna mineralizacija pokopanih trupel. v desetih letih.
Zaradi tega Je občinska uprava sklenila, da se odložijo za tri leta pokopi umrlih v navadne grobove na barkovljanskem pokopališču.
Jutri v Ljudskem domu javna razprava o «velikem Trstu»
Jutri ob 20. uri bo v glavni dvorani Ljudskega doma v Ul. Madon-nina 19 iavna razprava o temi: «Ob-ijube leve sredine o »velikem Trstu* in današnje dejansko stanje*. Uvodno poročilo bo podal federalni tajnik KPi prof. Paolo Šema.
Nalezljive bolezni od 19. do 25. 2.
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 19. do 25. tm. zabeležili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 12 (1 izven ob-
Na delu se je včeraj ponesrečil 29-letni Luciano Andreatta, ki stanuje v Ul. Ciamician 12. Ko je delal pri podjetju Fims Italiana v Ul. Grimani 42, kjer je zaposlen, je z visokega kupa padla nanj železna cev in ga zadela v nogo. Po nesrečenec se je moral zateči na zdravljenje v splošno bolnišnico kjer so mu zdravniki ugotovili u-darce in verjetne kostne poškodbe na desni nogi. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 20 dni.
V sanatoriju se ponesrečil
V nabrežinskem sanatoriju, kjer se je nahajal na zdravljenju, se. je sinoči ponesrečil 64-letni Bruno Ber. toll iz Ul. FoscOlo 22. Mož' je padel po stopnicah sanatorija ter si zlomil levo ramo, zaradi česar se Je moral preseliti v splošno bolnišnico, kjer se bo zdravil 35 dni na ortopedskem oddelku.
PROSVETNO DRUŠTVO «1. CANKAR«
V petek, 1. marca ob 20.30 gostovanje
STUDIA SLOVENSKEGA
GLEDALIŠČA
RUS! MOST
Recital veselih In žalostnih Vabljeni I
MlllIlllIHlHIIIIIIIIiilliiIllIlIltllllllllillllllllliumiiilliilllllHimilllllllllllHlIlllimilltllllllllllllimiliiliiiiilN
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Proces zaradi prevar na škodo državnih železnic
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Ligabue, tožilec Ballarini, zapisnikar Chiarelli) se je včeraj nadaljevala obravnava, ki se je začela že predvčerajšnjim in ki zadeva razne prekrške, ki so jih domnevno zagrešile tri osebe v škodo tržaške uprave železnic. Na zatožni klopi sedijo: 54-letni Lino Tessari iz Vidma (obramba odv Scalfari iz Vidma), 43-letni Bac-chelli tudi iz Vidma (odv. Terzi iz Vidma) in 50-letni Antonio Tucoi iz Trsta (odv. Amigoni). Na obravnavi nastopa uprava državnih železnic kot zasebna prizadeta stranka
Tessarija in Tuccija obtožujejo, da sta prevarila javno upravo (državne železnice), ker sta prepustila Bacchettiju dela, ki jih je Tessari dobil v zakup. Dela so zadevala podaljšanje prednostnih tirov na železniški postaji v Grljanu. Pri teh delih je prišlo baje do raznih goljufij v zvezi s količinami materiala, ki je bil uporabljen.
Tessari Je nadalje obtožen, da Je prepustil Bacchettiju razna dela zunaj Trsta, in sicer pri Tržiču, Mog-giu Udinese in pri Vidmu. Vsi trije pa so obtoženi, goljufije ln lažnih izjav Tucci je nadalje obtožen še nekega drugega prekrška.
Vsa ta zadeva, ki je zelo zapletena, Je prišla na dan zaradi spora med Tessari Jem in Bacchettijem. 2e v avgustu 1962 je Tessari prijavil Bacchettija javnemu tožilstvu. Štiri dni pozneje je Bacchetti prija, vil Tessarija kvesturi. Tako se je začel dolg preiskovalni postopek. Tessari ln Bacchetti sta gradbena podjetnika, Tucci pa Je tehnični a-sistent.
Včeraj Je sodišče nadaljevalo zasliševanje številnih prič. Zaslišali so dva inženirja, ki delata pri železniški upravi: Nardija in Faita ter uradnega izvedenca Denona in tehničnega strokovnjaka Carusa.
Poleg tega je sodišče sprejelo tudi dva sklepa. Javni tožilec dr. Ballarini je zahteval, da se naprti tudi Bacchettiju obtožba prevare. Sodniki so sprejeli to zahtevo. Zato so ga v tej zvezi tudi zaslišali.
Javni tožilec je nadalje zahteval naj gre sodišče v Videm, kjer naj zasliši pričo geom. Giovannija Riz-zija, ki je bolan. V posvetovalnici
so sodniki sklenili, da ugodijo tudt tej zahtevi. Sklenili so, da bodo šli tja danes popoldne ter zaslišali Rizzija na njegovem domu. Obravnava se bo nadaljevala pojutris njem.
Pripominjamo, da Je obravnava v Trstu, ker je videmski preiskovalni sodnik, ki je vodil preiskavo menil, da spada primer pod pristojnost tržaškega sodišča.
Športno društvo Kontovel priredi v nedeljo, 3. marca enodnevni Izlet na Svete Vlšarje na sneg. Vabljeni.
SPDT priredi v nedeljo, 3. marca izlet z avtobusom na Vojsko, ob priliki smučarskih tekem v slalomu veleslalomu in teku na 3 km Vpisovanje v Ui, Geppa 9
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 27. februarja 1968 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Je 12 oseb.
UMRLI SO: 87-letul Corrado Kropp, 71-letna Vittorla VVIrkner, 69-letnl Mat-teo Niccoll, 75-letn| Carlo lascht, roletna Maria Vussu vd. Umarl, 86-let-na Anna Gorghig, 7’-letna Maria Baz zoni por. Masuneto, 58-letna Salvina Estl vd. Nelll, 78-letni Antonio Pavletič, 76-letnl Giacomo Cok, 86-letna Anna Spero por, Duklc, 80-letna Regina Travagmn vd. Paolettl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1.39 do 19.30)
Busollni, Ul. Kevoltella 41 (tel. 41-447). Plzzul Cignola, Korzo Italla 14 (tel. 37-524). Prendlnl, Ul. T. Ve-celilo 24 (tel. 90-180). Serravallo, Trg Cavana 1 (tel. 24-805).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.30) AlFEsculaplo. Ul. Roma 15 (tel 23-581). INAM, Al Cammello, urev. 20. septembra (tel. 96-363). Alla Mad datena, Ul. Istrla 43 (tel. 90-274). Dr Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2 (tel 38-068).
GLASBENA MATICA V TRSTU
V nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Kulturnem domu
NASTOP BALETNEGA ANSAMBLA ZGBI IZ LJUBLJANE S PRAVLJIČNIM BALETOM
HRESTAČ
glasbo P.l. ČAJKOVSKI
Koreografija:	Lidija VVisiak,
Anton Dolin, Henrik Neubauer, Gorazd Vospernik Priredba in režija:	Henrik
Neubauer
Kostumi: Alenka Bartl
Rezervacija in prodaja vstopnic od petka, 1. marca dalje pri Glasbeni matici, Ul. R-Manna 29 — tel. 29779.
PUST V BOLJUNCU
DANES
TRADICIONALNA SPUSTITEV PUSTA V VESOLJE
Sodelovala bo godba iz Avstrije Pijača in jedača preskrbljena VABLJENI!
Gledaljšča
Verdi
Četrtek ob 20.30: Balet državne OP* re »Janaček« iz Brna. Igor Stravinski: Petruška. Maurice Ravel: D*" nis in Hloe. — Baletni večer se ponovil v petek in soboto ob 20-3" ter v nedeljo ob 16. uri. — Balet Brna je za baletom praške Opef drugi najbolj pomembni ansani&e v CSSR.
Stalno gledališče
Danes ob 20.30: La signora č da Mj! tare. Dario F6 in Franca Rame. naslednjih dneh ponovitve. Izven *. bonmaja, vendar veljajo za abonente popusti.
Nazionale 15.00 (»FBI contro Cosa N»-stra«. W. Pidgeon, C. Hohn. Tech®'-color. Prepovedano mladini pod 1 ' letom.
Excelsior 15.oo «ltalian Secret Service« Nino Manfredi, F. Prevost. le" chnicolor.	r
Fenice 15.00 «L'ora della civetta«. Cardinale, F. New, L. J. Cobb. *e' cnicolor.
Eden 15.30 «G1I occhl della nott*»-
Senzacionalno! Audre) Hepburn
Alan Arkin. Techmcolor. Prep0,v11o dano mladini pod 14 letom, vaz®
opozorilo: zadnjih osem minut
ma bo vstop v dvorano najstrot prepovedan!
Grattacielo 16.00 «11 proleta«. V.Uasy man, Ann Margret. Techmcolor Ritz (Ulica San Francesco štev 16.00 «Assassino al Ul piano«. S. *,
gnoret, J. Caan. Techmcolor Te c h® L
scope. Prepov drno mladini pod letom.
Alabarda 16.30 «1 doicl vizi della sta Susanna«. P. Petlt. Mike shall. Prepovedano mladini pod letom.
Filodrammatlco 15 00 «La magnlnj preda«. M. Monroe, K. Mitchum. c lorscope.	.
Moderno 16.00 «1 ragazzl dl Bandiej, glallau Barvni film z najbolJSjJ pevci: M. Sannia. Eciuipe 84. R K berts, P. Pravo	«,
Crtstallo 14 30 «i cannoni dl Nevrone«. Eastmancolor film. Igrajo Pečk, David Niven, A. Queen. Garibaldi 16.00 «Stasera ml butt«'-Francht, Ingrassia Techmcolor. Capitol 14.00 «11 ciarlatario«. J. Le"!
Technicolor.	K
Aurora 15.00 #LTnvestigatore». Fra Sinatra Techmcolor.	j
Impero 15.00 «La teldmaresclalla« Pavone Technicolor.	v
Astra 16 00 «Top Capri«. M. Mercu«' M. Schell. Technicolor.	„
Vittorio Veneto 16.00 .Riflessl m “ occhio doro« M. Brando. E. 'TafjJ Prepovedano mladim pod 18, lel° e Ideale 16.0'.' «Agerite 007. MlsS|ond Goldflnger«. Vrača se James Bo® ' Abbazla 16.00 kMissiII In gtardioo • P. Nevvman, J. Woodword. Tee® color.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. 1 Birsa darujeta Ivanka In Zofka
1500 lir za Dijaško matico.
V počastitev Eme Puntar dart'
v puvdj uicv talne ruitidi
Draščkovi namesto cvetja 4000 IR partizanski spomenik na Opčinah
Dne 26. t. m. nas (e zapu naša draga mama
Marija Husu vd. Uma
Pogreb bo danes, 28. t. m-16. uri iz hiše žalosti na Pr< ku št. 146.
2alostno vest sporočajo: b®*
zet, vnuki, bratje, sestre in sorodniki.
Trst, 28. februarja 1968 Prlmarla Impresa Zlmolo
ZAKLJUČKI IZ VELIKE VIETNAMSKE OFENZIVE
Molk zahodne Evrope škoduje tudi njej sami
Z zadnjo ofenzivo je bila strgana maska z ameriških iluzij o tako imenovani strategiji zmage ■ Past, ki je bila nastavljena s formulo iz San Antonia»
Zadnja velika ofenziva vietnamskih osvobodilnih sil predstavlja nadvse zanimiv in domala neizčrpen material za vojaške stratege in mislece. In ne samo zanje, temveč tudi za politike. Kar Pa v celotnem tem dogajanju politiko najbolj zanima, je vsekakor nesporna ugotovitev, da je kila z ofenzivo FNO dokončno stegana maska z ameriških urad-nih propagandnih iluzij o nekakšni strategiji zmage.
Ameriško zmago si je moč edinole še teoretično zamisliti: zanjo bi bila potrebna tolikšna koncentracija ameriških sil in moči °gnja, da bi ozemlje Južnega Vietnama bilo popolnoma zavzeto, sa-®o življenje tu pa do konca uničeno; ali pa, da bi Amerikanci zavrgli koncepcijo «lokalne vojne* te bi zabredli v veliko vojno kontinentalnega in jedrskega obsega.
Seveda je ameriška odločitev zete težka. Ne zaradi tega, kar ZDA niso bile storile, temveč zaradi onega, kar so skušale storite Zapletle so se namreč v tolikšne težkoče in so tako suženjsko odvisne od lastnih zablod, da se jim sleherni racionalni in trezni izhod zdi kot pravcata nacionalna katastrofa.
, Primer: U Tant je po svojem intenzivnem potovanju ter srečanju s hanojskimi predstavniki izjavil, da bi pogajanja bila mogoča takoj, ko bi se prenehalo z bombardiranjem Severnega Vietnama. Prav tega se je Washington bal in že v naprej z dokajšnjo nervoznostjo zavrnil tako možnost. Pušk je izjavil, da s tem ne bo teč, preden Hanoj ne sprejme »formule iz San Antonia*, vtem ko je Johnson začel v Vietnam pošiljali nove čete.
Ponavlja se že stara igra: brž ko se ZDA v pogledu vietnamske intervencije znajdejo v škripcih, se lotijo novih protiudarov vojaškega in političnega značaja, naj si bo na bojišču kot tudi doma Proti domačim nasprotnikom te u-mazane vojne.
V teku ene od podobnih notra-ujih kriz, je senator Fulbright o-Pozoril, da bi samo jasna razmejitev med Johnsonovo in drugimi Nadami mogla objektivno podpreti domače protivojne sile, da svoji vladi vsilijo pot pogajanj, ne Pa. vojnega stopnjevanja.
Pred nedavnim je pariški »Monde* ugotovil, da je nasprotovanje Johnsonovi politiki v Vietnamu toed evropskim javnim mnenjem zelo veliko, vtem ko je med evropskimi vladami opaziti nerazumno pasivnost, s čimer se ameriški vojni kurz samo podpira. S tem v zvezi bi lahko prikazali zete resne kritične pripombe tudi na točuii naše vlade, ki ni doslej spredla še nobene konkretne pobude, Ja bi skušala svoje ameriške za-veznike prepričati o mednarodni Nevarnosti, nečloveškosti, brezup-n°sti in brezkoristnosti te vojne, marveč je njena vloga v tem pogledu do danes bila le v tem, da le Pasivno prisostvovala dogodkom m le od časa do časa izpolnila ka-k° nalogo neprizadetega posredovalca- Prav gotovo je naš zunanji minister zamudil izredno priložnost, da bi v tem smislu res nekaj storil, ko se je po nedav-nem znanem sestanku z dvema ha-n°jskima predstavnikoma enostavno postavil na stališče, kot da bi Se nič ne zgodilo.
Sicer pa sklicevanje na »formu-o 'z San Antonia* ni imelo odme-Va niti pri najbolj zvestih zaveznikih in prijateljih. Ta formula bi bila uporabljiva ne politično ne Pfopagandno. Po njej bi ZDA predale z bombardiranjem, ko bi te Hanoj že v naprej obvezal, da te*do pogajanja «plodna» in pa, [te nasprotna stran tega ne bo izkoristila za okrepitev svojih po-Z1tej v Južnem Vietnamu.
Ta formula je za Hanoj prav-zaprav bila navadna past. Nje-No sprejetje bi pomenilo priznanje Hanoja, da vojno vodi on, ne Pa FNO, kot tudi, da v tem pri-meru gre za napad od zunaj, ne P® za državljansko vojno, v kate-.o so edinole ZDA posegle kot tula sila.
Ne glede na vojaško pomembnost ofenzive FNO, so njene polifone posledice morda še važnej-Gibanje, ki je sposobno organisti ter izvesti tako široko zasnovano ofenzivo na malone vsa lužno vietnamska mesta, takšno gi-?anje nima potrebe dokazovati, kako je ono edini stvarni predstavite južnovietnamskega ljudstva, Jkkaj brez njegove aktivne pod-Poze, bi si take ofenzive ne mo-niti zamisliti.
Hazen tega je še nekaj koristite zaključkov, ki jih je moč potegniti iz te ofenzive. Če je Fronte pripravljena južnovietnamsko [dado sestaviti na osnovi koalicijskega načela (kot je to poudarjeno v njenem programu), tj. da ■tenjo vključi vse tiste napredne teeščanske politične elemente, ki "'.so neposredno podpirali sajgon Skega režima, da bi se s pomočeni arneriškega orožja obdržal na j testi, potem je to vsekakor neizpodbiten dokaz politične širine n moči Fronte same.
Anierikanci so po materialu in tekaški tehnoolgiji daleč močnej-, • vendar so moralni-politični de tevniki in pa ljudstvo v tej ofen-očitno dokazali svojo nenad-kznjivo vrednost. Fronta si goto ne domišlja, da bo Amerikan e vrgla v morje, vendar je možni. da bi Amerikance primorali Pa umik, v tej ofenzivi bila dokazana.
2a bodočo politično in diplomat-
sko akcijo v svetu so ta spoznanja mnogo važnejša od večnih kombinacij in napovedi o tem, koliko sta vlada v Hanoju in vodstvo Fronte na jugu enotni glede svojih stališč in koncepcij ali pa, koliko sta ena in druga (ali obe skupaj) bolj pod vplivom Moskve oziroma Pekinga ipd.
Konkretna stanja zahtevajo, razumljivo, konkretne analize, vendar ni nikoli dobro, če pogosto pretirano pragmatična diplomacija zajaha politično strategijo. Pariški »Monde* se ukvarja prav s tem vprašanjem in prihaja do zanimivega zaključka. Pravi, namreč, da bi Evropa vsekakor mogla imeti svojo težo na tehtnici miru, če bi kot takšna nastopila kolektivno v prid miru v Vietnamu. Zakaj to, da Evropa molči.
ni v škodo samo Amerike (zelo podobno stališču senatorja Ful-brighta) in Vietnama, marveč tudi same Evrope. Do takšnega zaključka bo Evropa tudi morala priti, z edino izjemo (če r.e bo prišlo prej do kake izpremembe, kar bi bilo želeti in česar nikakor ne gre izključiti) Portugalske in Grčije, kjer so zadnji čas polkovniki postali nenavadno vneti za stvar ameriške zmage v Vietnamu. Ne glede na to, da jih na to navaja sama podobnost fašističnih ideologij, se bo pa za tem bržkone skrivalo še kaj drugega. Najbrž velika, zelo velika potreba po ameriških dolarjih, ki bi jih na tak način radi izvlekli iz ameriških blagajn. V podobnih primerih pa ameriški predsednik Johnson ni nikoli skoparil. * v
K «Zalivu» (štev. 8-9)
Američani morejo svojo
posadko v oporišču Ke le s padali
San oskrbovati

«B00M» OPERNEGA GLEDALIŠČA V ZDA
Prepolne dvorane hkrati pa tudi finančne težkoče
Celo «Metropolitan» z 99,6 odst. zasedbo beleži letni primanjkljaj, ki ga ocenjujejo na dve milijardi lir
NEW YORK, 27. - že dolgo vrsto let vsa Evropa beleži upadanje zanimanja za gledališče, celo za operno gledališče. Na Angleškem so si skušali v tem pomagati z uprizarjanjem posebnih predstav za mladino, ki naj postane poznejši redni obiskovalec gledališča. Nekaj podobnega so si omislili v Zahodni Nemčiji. Vse to pa ni dalo zaželenega rezultata. Za italijansko operno gledališče v celoti vemo. da tudi preživlja določeno krizo, pa čeprav bi mogli del te krize pri-, pisati tudi zgrešeni politiki opernih gledališč, posebno nekaterih reprezentativnih opernih hiš, ki ne računajo z zmogljivostjo potencialnega občinstva tako s finančne kot tudi časovne plati. Milansko gledališče Piccolo Tea-tro npr. je v zadnjem času vendarle začelo s poskusnimi predstavami, ki se začnejo ob pol devetih zvečer, da bi se s tem omogočil obisk povprečnemu delovnemu človeku, ki si prej ni mogel privoščiti rednega obiskovanja gledališča tudi zato ker so se predstave začele pozno in zato tudi pozno končale, ko ni bilo več javnih prometnih sredstev za vračanje na domove. Skratka, evropski gledališki ljudje skušajo vzbuditi zanimanje potencialnega očinstva, ker so pogosto gledališke dvorane bolj prazne kot polne.
Vse drugače pa je v ZDA, posebno kar zadeva operna gledališča. Glede tega beležijo v ZDA nekakšen nov val zanimanja za operne predstave. Gledališča so vedno polna, število opernih ansamblov se veča, zanimanje oc-činstva pa še narašča.
In vendar imajo tudi tu določene probleme, ki so tudi problemi opernih gledališč v Evropi. Gre za finančno plat, ki ni rožnata niti v tej bogati deželi. Celo slovito newyorško operno gledališče Metropolitan je stalno v finančnih težavah. To operno gledališče je bilo v finančnih težavah še prej, ko je imelo svoj star sedež z razmeroma manjšim številom sedežev, prav tako je to gledališče v finančnih težavah sedaj v novi palači, ko se je število sedežev povečalo. Kljub temu, da je zasedba prostorov tega gledališča rekordna: 99,00 odstotna, bo operno gledališča Metropolitan ob koncu sezone — 30. junija — beležilo deficit treh milijonov dolarjev, kar je praktično skoraj dve milijardi lir. Ker se to gledališče ne more zanašati na finančno podporo iz javnih
PO PISANJU AGENCIJE «N0V0STI»
Sovjetsko rudarstvo beleži velike uspehe na račun mehanizacije
S 600 milijoni ton letno na prvem mestu na svetu
			
skladov, bodo ta primanjkljaj krili njegovi prijatelji in ljubitelji operne umetnosti nasploh.
Ker je vodstvo metropolitanskega gledališča računalo z večjimi stroški in s tem primanjkljajem, je povečalo število prireditev in to tudi z nekaterimi deli, ki po mnenju strogih kritikov niso temu gledališču primerni, ker se je vodstvo gledališča opredelilo tudi za nekatera stara o-perna dela, ki zahtevajo manjše stroške, in pustilo ob strani moderna dela, ki bi zaslužila, da jih to gledališče uprizori.
Tudi San Francjsco, ki je gle-■ 'de opernega gledališča nekakšna druga ameriška prestolnica, doživlja nekakšen «boom», toda tudi tu so v ospredju finančne težave. San Franciscu pa je vendarle treba priznati, da se loteva novih del, ki jih New York zanemarja.
Vse drugačna pa je letošnja slika v Chicagu. Letošnja sezona
v Chicagu ie povsem — mrtva. To pa ne zaradi pomanjkanja zanimanja s strani občinstva niti zaradi nepripravljenih programov. Da je letošnja sezona v Chicagu mrtva, so krivi sindikalni spori, ki so preprečili, da bi se operna sezona sploh začela, pa čeprav so gledališča pripravila zelo bogate repertoarje.
Ko smo orisali stanje v treh glavnih mestih, ki so nekakšni centri operne umetnosti v ZDA, bomo prešli na nekaj statističnih podatkov: v sezoni 1966-1967 so imeli v ZDA 5.487 opernih predstav, leto prej pa 4.777. V vseh ZDA je trenutno 600 opernih ansamblov, ker je okoli 50 odst. več kot pred resetirm leti. Seveda ne smemo misliti, da imajo v ZDA kar 600 velikih opernih ansamblov, kajti pravih resničnih velikih opernih ansamblov je le kakih 30.
Seveda preostaja še vedno, pri vsem navdušenju ameriškega občinstva za operne prireditve, stalni problem, finančni problem, ki tare številne ansamble in operna gledališča. Vsakršen večji ansambel more zdržati le z državno podporo, toda mnoga gledališča se državne podpore bojijo, ker hočejo ohraniti svojo neodvisnost. Trenutno računajo, da bi ustanovili poseben operni ansamnel v VVashingtonu, ko bo dokončano umetnostno središče Kennedy, vendar se tudi pobudniki tega gledališča bojijo na eni strani finančnih težav, hkrati pa tudi državne podpore. Kakor vidimo, je operno življenje v ZDA živahno, ni pa brez težav.
imiiiiiiiiiiiiiii im mn mn Humi u mi m mi im iiiiimi tinii*nii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Popoln uspeh podviga, ki se ga boste lotili. Tudi v ljubezni bo več sreče.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne podcenjujte nekega poslovnega tekmeca, to bi se utegnilo maščevati Pomagajte nekomu, ki bo pomoči po treben.	„
DVOJČKA (od 21 5. do 20.6.) Pre več se zanašate na svoje strokovno znanje, ki ni popolno. Kot začarani boste od ljubkosti nekega dekleta.
RAK (od 21.6. do 22.7.) Najprej proučite ozadje neke ponudbe, po tem odgovorite nanjo Prijetno sre Čanje z nekdanjim sošolcem.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne nala gajte si preveč nalog, ki jim potem ne boste kos. Premalo ste iskreni sami s seboj.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) S ka pitalom neke dediščine si boste znat no utrdili gmotni položaj. Skoraj gotovo boste uspeli v svojih čustvenih namenih.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Brez skrbi se oprite na zanesljive ga prijatelja, ki vam želi pomagati. Znova se boste veselili življenja.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Nepričakovano napredovanje v službi. Odpravite neko napetost v družini.
STRELEC (od 2211. do 20.12.) Neko poslovno nalogo poverite sa mo strokovnjaku. Novo poznanstvo na prijetnem izletu.
KOZOROG (od 21 12 do 20.1.) Ne slepomišite s svojimi sodelavci, obvestite jih o vsem Priznajte dragi osebi storjeno napako.
VODNAR (od 21 1 do 19.2.) Do segli boste končno to, v kar ste vložili ogromne napore Zanimiv dogodek v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Posvetilo se vam bo in vedeli boste, kako imate rešiti dokaj zapleteno vpra-! sanje. Zanimiv pismo od prijatelja.
Pred nedavnim smo poročali o zelo naglem razvoju sovjetske elektroenergetske mreže in pri tem ugotovili presenetljivo dej stvo, da v SZ dajo več elektrike termocentrale kot hidrocentrale, pa čeprav je hkrati znano, da ima SZ vrsto velikanskih hidrocentral, katerih nekaj so največje na svetu. Ob tej priložnosti smo tudi povedali, da je lanskoletna proizvodnja električne energije v SZ znašala nad 600 milijard kWh, s čimer je ta dežela po proizvodnji na drugem mestu na svetu, takoj za ZDA. Ker pa dajo največ elektrike termocentrale, je logično, da mora biti v SZ zelo močna tudi tako imenovana ekstraktivna industrija, to se pravi, črpanje nafte in podzemeljskega plina ter, seveda, kopanje premoga. Sovjetska zveza izvaža zelo veliko nafte, poleg tega dobavlja podzemeljski plin tudi sosednim socialističnim državam. Čeprav sta ti dve ekstraktivni panogi v SZ v naglem razvoju, je vendarle premog glavno gorivo za termične centrale.
Ustavimo se pri sovjetski premogovni industriji. Vtem ko na Aigleškem, v Franciji, Belgiji in Zahodni Nemčiji rudnike zapirajo, ker so številne industrije prešle na nafto, plin in elektriko, posvečajo v Sovjetski zvezi veliko pozornost premogovnemu bogastvu, ki ga je v Sovjetski zvezi toliko, da bi ga ob sedanjem eksploatiranju bilo dovolj še za več stoletij. Poleg tega je Sovjetska zveza glede tega na prvem mestu na svetu, saj so v lanskem letu nakopali okoli 600 milijonov ton premoga in lignita, kar je za 40 odst. vseh sovjetskih potreb po gorivu in pogonskih sredstvih.
Pri tem pa je vendarle vredno poudariti, da v Sovjetski zvezi kopanje premoga ni občepelo na določeni ravni, kot se je to zgodilo npr. v Belgiji in na Angleškem, kjer so zaradi tega morali posamezne rudnike zapreti, ker premog ni bil več konkurenčen. Nasprotno, v Sovjetski zvezi so posvetili izredno pozornost tako imenovani tehnologiji kopanja premoga, kar jim je omogočilo, da so se v tej panogi povzpeli na prvo mesto na svetu ne le po količini izkopanega premoga, pač pa tudi po produktivnosti, to se pravi po izkopanem premogu na posameznega rudarja. številke, ki jih navajajo sovjetske statistike, presenečajo, ker so po količini izkopanega premoga na rudarja prekosili celo ZDA, za katere se je zdelo, da so na tem področju nedosegljive.
Poleg tega v Sovjetski zvezi posvečajo veliko pozornost tudi tako imenovanemu plemenitenju premoga, seveda kar zadeva tisti premog, ki je namenjen koksarnam. Po sovjetskih podatkih oplemenitijo kar 65 odst. vsega izkopanega premoga.
Od kod pa tako visoka produktivnost, od kod tolikšni uspehi, ki jih je zabeležila sovjetska premogovna industrija? Predvsem je treba vedeti, da ima Sovjetska zveza izredno bogate rudnike premoga, poleg tega pa imajo Sovjeti še to srečo, da imajo veliko površinskih kopov, če k temu dodamo še izredno mehanizacijo in ponekod tudi že avtomatizacijo, je razlaga uspeha tu.
V sovjetskih rudnikih je vedno več mehanizacije, ki jo uporabljajo ne le za kopanje in prevažanje, pač pa tudi za druga, za tako imenovana stranska rudniška dela. Poleg tega imajo na razpolago že veliko eskavatorjev, ki so opremljeni tudi z več »žlicami*. Seveda so ti eskavatorji uporabni le v tako imenovanih površinskih kopi|i, za katere smo rekli, da jih je v Sovjetski zvezi več. Zanimiva novost sovjetske
rudarske industrije je v tem, da so sl izdelali nekakšne polavto-matične kombinirane stroje za tako imenovane poševne kope, preizkusili pa so se tudi v navpičnem kopanju premogovnih plasti. To pa omogoča izkoriščanje premogovnih bogastev brez mnogih stranskih del, kar je v tej panogi industrije vedno prinašalo zelo veliko stroškov, ki so se, logično, odražali v povprečnih proizvodnih stroških.
Kako je sovjetska premogovna industrija mehanizirana, nam povedo naslednji podatki: kar 74 odst. obratnih del je mehaniziranih. To velja za povprečje, toda v Ukrajini seže ta odstotek- na 81, v Kaz-jkstanu na 84, V bazenu reke Pečore pa celo na 92 odst.
Preidimo sedaj od mehanizacije na avtomatizacijo. Čeprav je v rudarstvu težko govoriti o avtomatizaciji so v Sovjetski zvezi že 102 rudnika malone v celoti avtomatizirali in tudi 27 pogonov za oplemenitenje premoga je avtomatiziranih.
Na račun čim večje mehanizacije ter na račun močne avtomatizacije se je produktivnost v sovjetskih rudnikih dvignila za obilno tretjino, proizvodni stroški pa so se skrčili za 20 odst. Od tod tudi odgovor, zakaj v Sovjetski zvezi počasneje prehajajo na uvajanje nafte oziroma podzemeljskega plina v določenih industrijskih panogah, posebej še pri termičnih centralah. V tem smislu si moremo razložiti tudi nekatere izredne rezultate, ki si jih je kar težko zamisliti. Primer:	v
rudniku Krasnolimanskaja v Do-neškem bazenu je rudarska skupina Anatolija Stepanova z mehanskim strojem KM 87 v mesecu dni nekopala 150.657 ton premoga, kar je svetovni rekord, ki ga prav gotovo zlepa ne bo nihče dosegel, kaj šele prekoračil.
(Nadaljevanje in konec)
V tem smislu je bila OF seveda tudi instrument revolucije, sicer pa, kako si Pahor zamišlja, da bi bila ureditev socialistične družbe mogoča brez revolucionarne odprave starega buržoaznega sistema in njegovih strank ter voditeljev, ki so se postavU proti narodnoosvobodilnemu boju in rodili iz sebe t> zgodovini slovenskega naroda najbolj tragično poglavje kvislin-gov, od katerih se Pahor sam, kot aktivni udeleženec narodnoosvobodilne borbe s tolikšnim in tako razumljivim gnevom omejuje v istem sestavku?
Zelo dvomim, da je danes v Sloveniji kakšen razsoden človek, zlasti še politik in tak ki je sam sodeloval v NOB, ki ne bi enakopravno izrekaj priznanja za sodelovanje v NOB vsem. ne glede na to, ali so bili komunisti ali ne. Kako na] bi sicer tudi drugače razumeli stavek iz Vipotnikovega govora, v katerem pravi, da je «aktivnost preživelih borcev pa tudi vseh (podčrtal jaz) drugih udeležencev narodnoosvobodilne borbe nepogrešljiv faktor ne le v organizaciji obrambe, temveč tudi v oblikovanju novih družbenih odnosov in v patriotični vzgoji mlade ga rodu». Torej ne samo komunistov, temveč vseh borcev. Osebna prizadetost, ki sili iz Pahorjevih vrst, je zato povsem neutemeljena, saj je tudi njemu kot nekomunistu priznana «nepogrešljiva vloga v oblikovanju novih družbenih odnosov in v patriotični vzgoji mladega rodu*. Pahor se očitno tega tudi zaveda, vprašanje je le, če je način, kako se je te vloge lotil, dober in koristen. Ta dvom pa mora vendar tudi dopuščati, če si že zase lasti pravico da dvomi v vse, kar delajo drugi in udriha po njih.
Izrazito polemično je pisan tudi članek C. Hrena v zapoznelem pismu iz Slovenije .Naše vietnamsko vprašanje». Pisec, ki se najbrž skriva pod psevdonimom, polemizira z Josipom Vidmarjem, Edvardom, Kardeljem in Matejem Borom o stališču do vojne v Vietnamu, izhajajoč iz polemike Dedijer-Vid-mar o vprašanju Vidmarjevega sodelovanja v znanem Russellovem mednarodnem sodišču. Nimam pri roki gradiva, da bi lahko sodil o
hologijo ljudi pod totalitarnimi režimi in si še vedno delajo iluzije, da reagirajo ti ljudje na dogajanja enako kot ljudje v zahodni družbi, kjer lahko kritizirajo in se upirajo, če jim ni kaj prav.*
Tako pisanje je odraz popolnega nerazumevanja bistva narodnoosvobodilne borbe in podcenjevanja moralnih osnov take borbe. Na podoben način je o naši NOB pisal med vojno in še po njej slovenski belogardistični tisk in s takimi etiketami o totalitarnih režimih nas je obkladal nacistični in fašistični tisk.
Da pa se okoli vietnamskega vprašanja pletejo tudi interesi in intrige svetovnih sil, je tudi res, vendar je to druga stvar. Zase ne dvomim, da bo zmagovito vietnamsko narodnoosvobodilno gibanje znalo ravnati tako. kot je znalo narodnoosvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov, ko se je interesom in zakulisnim mahinacijam velikih sil znalo upreti z vso moralno močjo in politično težo svoje zmage.
Toda ne more ostati prikrito, da je C. Hrenu vietnamsko vprašanje bila bolj pretveza, da je ost svojega pisanja zapičil v sedanjo slovensko družbeno stvarnost v matični domovini na liniji novih .mesij» slovenskega naroda.
Edvard Kocbek objavlja odlo-
IHHIIIimillllllllllllllllllllUIIIIIIIIIHIIIIIIIItllltlllirtl
«Pohod na Rim» Danila Dolcija
Center za študije in pobude za polno zaposlitev iz Partinica, ki ga vodi Danilo Dolci, se je lotil sestave ustrezne dokumentacije za priložnost «pohoda na Rim», ki ga pripravljajo prizadeti od potresa, skupaj s sindikati ter predstavniki občinskih uprav tistih krajev zahodne Sicilije, ki so ob zadnji potresni katastrofi bili najbolj prizadeti.
Kot menijo in si žele organizatorji, se bo «pohoda» udeležilo na tisoče ljudi. S tem v zvezi je včeraj bil v Montevagu velik shod. Na njem je govoril dr. Orazio De Vilmi, sodelavec Centra za štu-
/uivi	vimu, soueiavec i^enira za siu-
teh dveh stališčih povsem pa so-j	jjj je ^javj^ (ja se bo «po-
glasam s piscem, ko primerja na- , ,	. ,	•	.	,	<-•
rodnoosvooodilno vojno Vietnam- n<Ki> zacel v Petek ln da " s bl skega ljudstva z našo NOB. Gotovo gre za isto vprašanje nacionalne osvoboditve izpor. tujega imperialističnega jarma in obenem za
čilije ob tej priložnosti odšlo nad 10.000 oseb.
Organizatorji »pohoda* doslej še _	niso potrdili tega števila, vendar
boj proti njegovim domačini hlap i „a (ucjj onj izjavljajo, da bo ude-cem ter gnilemu reakcionarnemu j ležencev na tisoče.
sistemu vladajoče klike ?■ Južnem : Vietnamu. Zato ker smo sami šli'
Po tem sodeč, oblasti — kljub
skozi *ak boj, smo z vsem srcem! svečanim zagotovilom, izjavam, ?ia strani vietnamskega narodno- i obljubam — niso do danes v koli osvobodilnega gibanja, ker tako j kor toliko zadovoljivi obliki uspele gibanje ne more biti drugače kot > rešjti najbolj perečih vprašanj, ki samorastlu. pogojem u elemenlar-; tarejo prizadete od potresa.

>- Kammivo je, da so vsakokrat ob
rofe naj-
ne življenjske nuje1 obstoj in
ditev. 'Javno je znano, take simpatije do ciSlrtamslUh uor cev za svobodo vs’ jugoslovanski j boljši. Potem vse skupaj zvodeni ljudje in njihovo državno in poli-. jn ocj velikih obljub ostane le ža-tičnu vodstvo in trdno sem pre-, ]os(_na stvarnost, ki jo samo z be-
!™2\ -dami ni moč odpraviti. Ko bi
skimi Slovenci n: poštenega in res-! nično svobodoljubnega Slovenca, ki ne bi bili na strani vietnamskih borcev za svobodo. Zato pa me je toliko bolj presenetilo pisanje v nekem tržaškem slovenskem tedniku. češ da »■vietnamskega ljudstva nihče ne vpraša, koliko časa je še pripravljeno, da doprinaša toliko žrtev in junaštev, ker drugi odločajo v njegovem imenu* in da .samo niti pravzaprav ne ve, kaj je tisto, za kar se mora bojevati, kaj je socialistična sreča, ki mu jo obetajo oblastniki v Severnem Viet- j namu, in sreča zahodne demokracije, ki mu jo obetajc oblastniki v Južnem Vietnamu in njihovi ameriški zavezniki», alt pa še pred tem: .Pri vsem tem pa se vedno bolj kaže, da letalsko bombardiranje ne bo moglo odločiti vojne, vsaj ne dokler bo trajal v Severnem Vietnamu totalitarni režim, ki ne dopušča, da bi se ljudstvo pritoževalo nad svojim položajem, ampak zahteva od njega junaštvo za vsako ceno. Očitno je, da se Amerikanci še niso vživeli v psi-
le «pohod» teh najbolj potrebnih dosegel kak uspeh!
Odkriti zlatniki in srebrniki
PRAGA, 27. — Na češko-morav-skem gričevju so pred kratkim našli znatne količine zlatih in srebrnih kovancev iz 15. in 17. stoletja Do odkritja je prišlo v teku izboljševalnih del v mestecu Polička. Najdenih je bilo 12.280 kovancev, med katerimi je najsta rejši en praski «groš» iz 15. stoletja. Ostali kovanci so bili izdelani na Šlezkem, Bavarskem in Poljskem. Strokovnjaki so mnenja, da je zaklad bil skrit 1. 1622, tj. kakih trideset let potem, ko je Ferdinand II. zavzel Poličko.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koleda- - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Saksofonist Havv-kins - 12.10 Brali smo za vas -
12.20	Ka vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Ansambel Russo 17.20 Odvetnik za vsakogar - 17.30 Youngovi motivi - 18.00 Larcange in njegov ansambel -18.15 Umetnost - 18.30 Ljudske pesmi - 18.55 Orkester Smart -19.10 Zdravniška posvetovalnica -
19.20	Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.35 Simf koncert - 21.25 Za vašo knjižno polico - 21.40 Nekaj jazza - 22 00 Lahka glasba -22.25 Mazurke F. Chopina - 22.45 Sentimentalne melodije.
Trst
12.05 Plošče - 12 25 Tretja stran - 13.40 Verdijev »Falstaff* - 14.30 Knjižne novosti - 14.40 Pacchiori in njegov ansambel.
SREDA, 28. FEBRUARJA 1968
Zvočni trak - 10.05 šola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Claudio Villa - 14 40 Ital. popevke - 16.00 Program za najmlajše
16.30	Neapeljske pesmi - 17.05 Mladina in operna glasba - 17.40 Kulturne aktualnost; - 18.20 Glasba za mladino 19.12 Roman -20.15 G. Dessi. Una giornata di sole - 21 00 Simf. koncert.
II. program
7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba 10.15 jazz 10.40 Glasba po željah 11.44 Pesmi desetletja - 14.05 Juke bax - 14.55 Nogometna tekma Juventus - Eintracht -
16.45	Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred 18 20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Pisana glasba
20.00	Jazz 21 00 Ameriške plošče.
Koper
lil. program
6.30, 7.30, i2.30. 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glas ba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Ansambel Al Cajola 10.35 Romantične skladbe 11.06 Otroški koti ček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12 50 Glasba po željah - 14.15 Nove ološče - 14.30 Male skladbe velikih mojstrov - 15.30 Zbor Moravskih učiteljev - 16.30 Otroški kotiček - 16.45 Operne skladbe -17.40 Narodne pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Orkester Mercer - 22.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.0C. 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.06
10.00	Skladbe za klavičembalo -
10.30	Perosijev »Sodni dan* - 11.25 Canale, Gabrieli. Balbastre - 13.00 Eimf. koncert - 14.45 Tri Chopinove etude - 14.30 Sopranistka F. VVeathers - 15.30 Schumannova fantaziia opus 17 - 16.30 Pende recki, Stabat Mater - 17.20 Nemščina 17.45 Bachova fantazija -
18.45	Kulturne zanimivosti - 19.15 Koncert - 21.00 Glasbeni spored -
22.30	R. Bacchelli: Megla.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila 6.30 in 7.25 Infor mativna oddaja 8.08 Glasbena matineja - k55 Pisan svet pravljic - 9.10 Zabavna glasba - 9.35
Glasbena pravljica - 10.15 Pri vas doma 11.00 Turističn' napotki -11.15 Slov. narodna glasba - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Diverti-mento in suita - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Operetni zvoki -
13.30	Priporočajo vam... - 14.05 Igramo za razvedrilo 15.45 A. Calderon. Rogovilež - 16 00 Vsak dan za ras 17 05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Naši umetniki igraje Debussyja -18.40 Naš razgovor 19.00 lihko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Gounod: Faust -23.05 Miklos Radnoti: Pesmi.
Ital. televizija
10.30	Šoia - 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Potovanje med ljudi 14.55 nogometna tekma Juventus - Eintracht - 17 00 Giocagio -
17.30	Dnevnik 17 45 A. Faupuez: Ambrogio e gli orologi 18.45 Poznate London? - 19.15 Kulturne smeri - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Alma nah - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
17.00	Kol. dirka po Sardiniji -
18.30	Nikoli ni prepozno - 19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Film: Drango ' 22.45 Slovstvo in umetnost.
Jug. televizija
17.10, 20.00 in 23.00 Poročila
14.45	Nogomet Juver.tus-Eintracht
-	17.15 Kljukčeve dogodivščine — lutke 17.45 Kje je, kaj je ■ 18.00 Obzornik - 18.20 Združenje radovednežev - 19.05 Glasbena oddaja
-	19.45 TV prospekt 20.35 Ženeva: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju
mek iz svojih «Nemških zapiskov».
V njem pisec razmišlja o usodnosti stika nemštva in slovenstva na severni meji vsemi posledicami za slovenski narod zlasti pa za živelj na Koroškem za katerega ugotavlja, da gre .za najhujši primer interevropske Kolonizacije na mnogo globlji, večstoletni načrtni, rafinirani, pred svetom zamolčani in za naravno asimilacijo proglašeni, z vsemi civilizicajskimi me-diatorji nasilja opremljen proces alieniranja. tako v narodnem kakor v družbenem pomenu». Kocbek ugotavlja, kakšen je danes položaj slovenske manjšine na Koroškem, in ga vzročno pove uje tudi s slovenstvom v matčni domovini. Istočasno kritično razmišlja o slovenski narodni bitnosti o jeziku kot sredstvu za uveljavljanje človekove bitne suverenost< in zaključuje svoj esej z ugotovitvijo: .Qvven-ščina je bila že ves čas novejše zgodovine mnogo več od pogovornega jezika, bila je nosilka in iz-raievalka medčloveških odnosov, ravnotežja med zunanjim in notranjim življenjem, med civilizacišt in kulturo, danes naj postane M izrazitejše sredstvo za počlovečenje, predvsem za ustvarjanje družbene kohezionalnosU in medčloveške solidarnosti.»
Spričo tako lepo izpovedane vloge slovenskega jezika in glede na priznano lep Kocbekov jezik, pa me je neprijetno dimilo ob branju odstavka: «Takšnega razvoja ni sicer nihče oznanjal kot načrtno likvidacijo naroda in narodnosti, pač pa ga je stihijsko dopuščala in širila družbena praksa, kajti v njej se je anarhično kompenziralo mnogo travmatičnih energij, kakor jih je dotlej zadrževala paternali-stična, idealistična in spiritualistič-na vzgoja. Mazohistična sla po de-sakralizaciji in defloraciji ni prizadela moralizma in klerikalizma, temveč človekovo bitno strukturo, njegovo avtentično organičnost, njegovo personalno in kulturno izraznost. Javni prostor se je po-plitvil, slovensko življenje je zašlo v nevarno površnost in lahkotnost, oblastniki, aktivisti, direktorji in časnikarji so širili pozitivizem namesto diamata, družbeni misleci so se pečali z inačicami dogmatizma, množice pa so se začele vdajati kultu standarda.*
Ali je mogoče tak način pisanja tudi «renesanstva slovenstva* in ali ni tako žongliranje s tujimi besedami dejansko poplitvenje slovenskega jezika?
Pavel Sirajn objavlja prvi del svoje razprave .Med resnico in celotno resnico o Izraelu», pravzaprav o globljih vziokih arabsko-izraelskih sporov Z navajanjem zgodovinskih dejstev razkriva vlogo, ki jo je pri tem imel najprej angleški in kasneje ameriški imperializem. članek je poskus resnega proučevanja vprašanja, zato utegnejo biti zanimivi tudi njegovi zaključki.
Zelo ranimivo je Pahorjevo poročilo o kohgresti Mednarodnega združenja v obramb ogroženih jezikov, ki je bU preč. časom v Cal-dostanskem kraju Issime, kjer so ugledni, večinoma levo usmerjeni evropski znat stveniki. govorili o etničnih skupinah in o pravici njihovega obstoja. Na vrsto je prišla tudi naša slovenska manjšina v Italiji, o kateri je Kongres sprejel posebno resolucijo poleg sklepne, v kateri zahteva od italijanske države popolno in nediskriminalorno uresničitev člena 6 ustave za vse jezikovne skupine v Italiji. O tem kongresu je Primorski dnevnik že poročal, saj se ga je udeležil tudi zastopnik SKGZ.
«O nacionalnosti in humanizmu» je naslov prevoda študije Frangoi-sa Fontana, ki se bo nadaljeval. V objavljenem dela se govori o opredelitvi naroda, o jeziku in raznih drugih značilnostih naroda.
Pavle Merku objavlja sestavek .Ljudsko izročilo v Terski dolini» v Beneški Sloveniji v katerem na prikupno poljuden način opiše tersko dolinico z navajanjem imen vasi in zaselkov v narečni izgovarjavi ter z zapisom nekaterih ljudskih besedil in molitev v terskem narečju, katera mu je posredoval domači slovenski učitelj Viljem Černo. Prav bi bilo aa bi ta zapis spodbudil še druge k obiskovanju in globljem zanimanj:: za naš rod in njegovo duhovnost v beneških dolinah.
Zarja Mabčetov objavlja čuteče pisano črtico .Spit* korakov na uličnem asfaltu*, Marko Kravos vietnamskemu ljudstvu posvečeno pesem .Vihar*, pisano v pesniških prispodobam, ter še vrsto prevodov pesmi iz piemontske narečne poezije, v kateri se uveljavlja kot mojstrski prevajalec s finim posluhom za pristnost izražanja ob največjem spoštovanju izvirkov. Radoslava Premrl nadaljuje svoj biografski spis o bi atu, narodnem heroju Jankv Premrlu-Vojku, ki predstavlja dragocen doprinos k zgodovinskemu gradivu o narodnoosvobodilni borbi primorskega ljudstva in poučno branje zlasti za mladi rod. Savina Remec piše o .začetku sezone na našem odru*, a žal njeno pisanje ne presega ravni kronističnega zapisa, Danijela Nedoh pa objavlja razgovor z nagrajenim skladateljem Ubaldom Vrabcem. V reviji je objavljena tudi Izjava Odbora bivših mladinskih društev.	j. k.
Germi išče dve umetnici
RIM, 27. — Italijanski filmski režiser Pietro Germ išče dve filmski umetnici zi svo- film »Serafin*. Potreboval bi filmsko umetnico ali katero koli žensko, ki bi bila primerna za lik mlajše, vendar že zrele kmetice, ter umetnico, ki naj bi igrala vlogo mladega dekleta. Prvi lik, orva ženska mora biti nekoliko bolj temperamentna, saj mora igrati mlado kmečko žensko, ki je hkrati bolničarka, perica in ob času tudi lahkoživka. Po svoji zunanjosti mora biti bolj »okrogla* in privlačna. Druga pa naj bi bila mlada deklica, ki ima rada veselega in brezskrbnega pastirja, ki mu je najbolj mar svoboda, ki mu jo dajejo gore Glavno moško vlogo pa bo v filmu igral pevec Celentano.
28. februarja
PRIMORSKI ONEVNIK
OB KRIVIČNEM ZAKONSKEM PREDLOGU POSLANCEV KD
Sindikat slovenske šole v Gorici vztraja pri dveh ravnateljstvih
O tem stališču sta predstavnika sindikata seznanila poslanca Zucallija, ki je obljubil svoje posredovanje pri socialističnih poslancih šolske parlamentarne komisije
V ponedeljek zvečer sta se sestala s socialističnim poslancem Zucal-lijem tajnik Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici prof. Milko Re-ner in dr. Štefan Bukovec, ki je do pred kratkim vršil isto funkcijo Sestanku sta prisostvovala tudi so-tajnik goriške federacije PSU To-massich in pokrajinski odbornik Waltritsch.
Goriškega poslanca sta predstavnika slovenskih šolnikov seznanila s krivico, ki bi se zgodila slovenskim šolam na Goriškem, če bi bil sprejet zakonski predlog demc-kristjanskih poslancev Belcija in Bressanija, ki predvideva, da se na Tržaškem zakonito ustanovi pet Oi daktičnih ravnateljstev, na Goriškem pa samo eno. Kot znano sta demokristjanska poslanca predložila omenjeni zakonski osnutek, ne da bi na Goriškem sploh kaj vedeli o njem. Medtem ko naj bi na Tržaškem ostal položaj enak tistemu, ki je sedaj, bi se položaj na Goriškem poslabšal, ker bi zmanjšali število didaktičnih ravnateljstev od dveh na enega. Na Tržaškem je sedaj 100 slovenskih učiteljev, na Goriškem pa 43.
Predstavnika slovenskih šolnikov na Goriškem sta poslancu Zucal-liju predočila nujnost, da se osnutek dveh že omenjenih poslancev spremeni v toliko, da se na Goriškem ohranita dve didaktični ravnateljstvi, ki že sedaj obstajata. Poslanec Zucalli je obljubil, da se bo za stvar zavzel pri socalističnih
poslancih, ki so člani šolske komisije poslanske zbornice, ki bo verjetno o tej stvari razpravljala z zakonodajnim opolnomočjem še ta teden.
Pogovori s kmeti v Doberdobu in Sovodnjah
Kmečka zveza za Goriško sporoča, da bo v četrtek 29. t. m. ob 19.30 uri v prosvetni dvorani v Doberdobu pogovor njenega predstav-
nika s kmeti domačini o temi «De-želni zakoni za razvoj kmetijstva in drugi zeleni načrt«. Govoril bo tajnik zveze dr. Primožič.
Enak razgovor bo v petek 1. marca ob 19.30 v prosvetni dvorani v Sovodnjah.
Prizadetim kmetovalcem se priporoča v njihovem interesu, da se obeh sestankov udeležijo v čim večjem številu, saj se bodo ob tej priliki seznanili z raznimi zakonskimi predpisi, ki jih lahko izkoristijo za pridobitev podpore ali prispevka pri kmetijstvu.
NAJBOLJ ŽIVAHNA JE BILA MLADINA
VESELO SLOVO OD PESTA V MESTU IN PO OKOLICI
Dosti razposajenosti po goriskem Korzu - Uspela otroška maškarada v Prosvetni dvorani • Sprevod alegoričnih vozov v Tržiču
Tudi na Goriškem smo včeraj na moč veselo in bučno proslavili pusta. Živahen ton je temu prazniku dala mladina, predvsem šolska, ki se je oblekla v najrazličnejše pustne šeme ter se posamično, v parih ali večjih družbah odpravila po ulicah zganjat burke, šolska mladina v Gorici je uro poprej zapustila šole ter se v velikem številu zbrala na Komi, kjer se je obmetavala s konfeti in smukcem, da sta bila oba pločnika vzdolž Korza docela pobeljena.
Slovenska prosvetna zveza Je priredila nadvse uspelo otroško ma-

(', ori ca
VERDI. 17—22: «James Bond 007
Casinb Royal», Woody Allen in Uršula Andress; barvni kinema-skopski film.
CORSO. 17.15—22: «Le folli veneri di Akira«, japonski dokumentarni čmobeli film, prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO. 16.45—22.00:	«1
dolci vizi della casta Suzanna«, M. Marhall in P. Petit. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30: «Hud 11 selvaggio«, P. Newman in P. Neal; barvni film.
VITTORIA. 17.15—21.30: «S2S base morte Gama Suniper«, N. Dorsi in M. Noel, italijansko-francoski film.
I rži č
AZZURRO. 15—22: «1 giomi del-l’ira», G. Gemma in L. van deeft.
EXCELSIOR. 15—22: «Fathom bel-la intrepida spia«, A. Francio-sa; barvni kinemaskopski film.
PRINCIPE. 15—22: «1 due RRRta-gos nel Texas», Franco Franchi in Ciccio Igrassia, barvni film.
lionke
EXCELSIOR. 19—22: «Te lo leggo negli occhi«, Dino in C. Spaak. RIO. Zaprt.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIUIIIIllllllimUllllllllllllllllltltllllllllllllUlUlllllllltlllllllUIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllll
STAVKA GORIŠKIH AVTOPREVOZNIKOV
Povratno kolo za mladinke
MEDNADODN1 NOGOMET
Dolga protestna povorka tovornjakov po goriških uticah
Delegacija pri prefektu, ki je obljubil posredovanje ■ Zahvala jugoslovanskim avtoprevoznikom za izkazano solidarnost
Včerajšnja stavka goriških avtoprevoznikov je v okviru vsedržavne stavke te kategorije popolnoma u-spela tudi kar se tiče protestne povorke težkih tovornjakov po goriških ulicah. Okrog 80 težkih vozil se je zbralo na cesti III. armata ter cd tam odpeljalo mimo Rdeče hiše, preko trga Medaglie d’oro in po glavnih ulicah skozi središče mesta, nazaj na šempetrsko cesto. Krog so potem ponovili tudi preko Travnika prav v času, ko je bila delegacija goriških avtoprevoznikov pri prefektu. Ves čas povorke skozi mesto so oglušujoče trobili s klaksoni ter alarmirali vse mesto Na tovornjakih so imeli transparente, s katerimi so zahtevali nove bolj ugodne predpise za avtoprevoz-ništvo in ustrezne ukrepe za obme j. ni promet pri Rdeči hiši «da ne bo na tem bloku začela rasti trava«
V delegaciji, ki jo je sprejel prefekt dr. Princivalle so bili inž. Edo-ardo Grusovin, rag. Chiozza, Giordano Rizzatti in predstavnik zveze industrijcev dr. Furlani. G. prefektu so obrazložili poleg splošnih žalitev kategorije na vsedržavni stopnji še posebne zahteve in potrebe goriških avtoprevoznikov. Predvsem so omenili pretirano natančnost in dlakocepstvo nekega karabinjerskega podčastnika iz Gorice, ki dela težave avtoprevoznikom tudi za naj-
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «RISMONDO« dr. Ri-
smondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
RONKE
Ves dan in ponoči Je odprta lekarna «All’Angelo» dr. S. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 77019.
V petek, 1. marca ob 20.30 bo v klubu »Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13/1
OKROGLA MIZA
o temi
VLOGA
IN POMEN SLOVENSKEGA ČASOPISJA V ZAMEJSTVU
Sodelujejo:
DRAGO LEGISA — urednik tednika «Novi list« dr. ALEŠ LOKAR - sodelavec revije «Most»
BOGO SAMSA — novinar «Primorskega dnevnika«
Zaželena bo diskusija. Vabljeni!
manjše prekrške. To ima za posledico, da so potem zelo natančni tudi financarji na meji, ker se bojijo karabinjerske kontroje. Vse skupaj pa ima za posledico, da se je tovorni promet za 30 do 40 od sto preusmeril na druge mejne prehode v škodo Gorice.
Prefekt je obljubil svoje posredovanje v korist avtoprevoznikov na merodajnih mestih, ti pa so s svoje strani zagotovili, da bodo počakali nekaj dni in potem nadaljevali z akcijo, če ne bo vidnega izboljšanja položaja.
Zveza goriških avtoprevoznikov se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu protestne akcije. Zlasti pa se zahvaljuje jugoslovanskim avtoprevoznikom in šoferjem, ki so pokazali z njimi popolno solidarnost ter se vzdržali prevozov med stavko.
SPOROČILO ZUPANA
Ministrstvo potrdilo vesti o zapori S0LVAY
ceste 52-letni Pasquale Barrango iz Tržiča. Pretresel si je možgane, zlomil desno zapestje ter ranil po glavi in nogi.
Barrango se je opoldne peljal s fiatom 850 iz Gorice proti Tržiču. Na ovinku pri bivšem Fogolarju je na desni strani zapeljal s ceste ter podrl drog električne napeljave. Pri trčenju se je tako hudo ranil, da so ga morali odpeljati v civilno bolnišnico, kjer se bo zdravil 40 dni.
škarado v klubu Simon Gregorčič, kjer se je zbralo zelo veliko otrok, ki so bili zelo domiselno oblečeni ter so radi pokazali svoje maske in lično ukrojene noše. Zabavali so jih člani Slovenskega gledališča, na tomboli pa so najbolj srečni dobili v dar več lepih slovenskih knjig. Veseli popoldan so zaključili ob zabavnem otroškem filmu. Vmes so ob igranju poskočnih pesmi o-troci tudi zaplesali.
Včeraj pa je v prostorih prosvetnega društva «Ivan Trinko« v Čedadu igral Birtičev zabavni orkester na veseli pustni prireditvi, katere se je udeležilo precej beneških Slovencev.
V pustne šeme so se oblekli številni otroci po kraških vaseh, po sovodenjski občini in tudi v Brdih. Lepo vreme, ki se je pripravilo ravno za te dni, je samo pripomoglo k boljšemu razpoloženju.
Včeraj so imeli v Tržiču tradicionalno «cantado» ter sprevod alegoričnih voz. Lepo vreme je privabilo v Tržič ogromno število radovednežev in celotnega tržiškega območja, Gorice in Trsta, ki so z zanimanjem sledili popoldanskemu sprevodu 16 okrašenih vozov, med katerimi je razsodišče izbralo za najboljšega voz iz Palmanove (167 točk) «11 gatto dagli stivali«, na drugem mestu (164 točk) je voz Pro loco iz Romansa «Un milione di anni fa», na tretjem mestu (145 točk) pa je bal voz iz Sent Lovrenca pri Moši «Scuola unificata«.
Poprej je bila «cantada», na kateri so prebrali znam testament, igrala pa je občinska godba na pihala.
Zaradi slabega vremena v nedeljo so pustno praznovanje v Krm;-nu prenesli na prihodnjo nedeljo 3. marca.
Povratno kolo ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva bodo odigrali v Trstu v dneh 1., 2. in 3. marca. Umik tekmovanja bo naslednji:
V	petek, 1. marca ob 19.30 Zarja — Bor
Gaja — Bor Breg — FARI
V	soboto, 2. marca ob 19.30 Breg — Bor
Bor — FARI Gaja — Breg
V	nedeljo, 3. marca ob 8.30:
Breg — Zarja
FARI — Gaja Gaja — Zarja FARI — Zarja
Vsa srečanja bodo odigrali v te lovadnici stadiona 1. maj. Pred začetkom povratnega dela prvenstva objavljamo lestvico po prvi polovici tekmovanja:
Bor	4	4	0	8	1	8
Zarja	4	3	1	6	3	6
Breg	4	2	2	4	4	4
FARI	4	1	3	3	7	2
Juventus - Eintracht
(v povratni tekmi četrtfinala)
za pokal prvakov
TURIN, 27. — Juventus, ki je v prvi tekmi četrtfinala za pokal evropskih prvakov izgubil z Eintrachtom v Braunschvveigu s 3:2, bo skušal jutri izločiti nemško enajsterico, ki bo storila vse, da ohrani rahlo prednost. Razmočeno igrišče je kot nalašč •'a nemške nogometa-
še, zaradi česar bo imelo turinsko moštvo precej težko nalogo.
Tekmo bodo addajali v direktnem prenosu po prvem italijanskem kanalu z začetkom ob 14.55. Zelo verjetno se bosta enajsterici predstavili avstrijskemu sodniku Schillerju v naslednjih postavah:
JUVENTUS. Anzolin; Salvadore, Leoncini; Bercellino (Coramini), Ca stano, Sacco; Magnusson, Del Sol, De Paoli, Cinesinho, Žigoni.
Gaja	4 0 4 2 8 0
iiiiiiiiiiiiiMiinmimiiiiiimiiiiiiiiiiniHiiiiimiHiuHMmiiiuiiiiiinHHHUHiiiiiiimiiiiHiiimiiiuiiiiiiiiiiiiH
mEMzm
ZIMSKI POKAL
Zmaga in poraz Brega v Poreču

KOLESARSTVO
DISKA PO SARDINIJI
LESTVICA BREZ SPREMEMBE TURI PO ČETRTI ETAPI
V ponedeljek zvečer so se v Tržiču sestali načelniki skupin ter župan Romani. Župan je ob tej priliki prebral pismo, ki mu ga je poslalo ministrstvo za industrijo in trgovino s katerim je ministrstvo potrdilo izjave, ki jih je svoj čas podal Pirlet delegaciji tržiške občine med njenim milanskim obiskom. Ministrstvo je s tem pismom potrdilo, da je belgijski kemični monopol sklenil zapreti tovarno SOLVAY.
Če prihodnh teder predsedstvo ministrskega sveta ne bo povabilo tržiške delegacije na pogovore zavoljo proučevanja tega tako važnega vprašanja za tržiško gospodarstvo (za ta pogovor se že delj časa zanimajo predseanik deželnega odbora Berzanti parlamentarci in politična tajništva), bo občinska u-prava sklicala ponovno zborovanje vseh političnih, sindikalnih in gospodarskih sil, na katerem bodo pod-vzeli ukrepe, ki naj zajamčijo obstoj tega obrata, v katerem si služi kruh 400 delavcev in uradnikov.
CAGLIARI, 27. — Tudi današnja etapa se je na cilju zaključila tako, kot so predvidevale sinočnje napovedi. Vsa glavnina je namreč prispela na cilj v enakem času. Na skupni lestvici tako ni prišlo do nobenih sprememb in Bel-gijec Merckx še vedno vodi z naskokom 6’37” pred Italijanom Armanijem.
Na začetnem delu proge so tek-
movalci danes vozili zložno, skoraj s tempom turistične vožnje. Do
Prometna nesreča na Majnlci
Včeraj opoldne je pri bivšem Fogolarju na Majnlci zapeljal s
prvega napada je prišlo šele pri štiridesetem kilometru, ko je ušlo petnast tekmovalcev, med katerimi so bili vsi najboljši. Ker tak pobeg ne bi prinesel na lestvici ni-kakšnih bistvenih sprememb so ubežniki odnehali in sedem kilometrov kasneje je bila glavnina zopet enotna. Pri 56. kilometru je poskušal srečo Gimondi. Merckx pa se mu je takoj prilepil za pete in po petnajstih kilometrih je bilo tudi tega poskusa konec. Kasneje je potegnila še četverica kolesarjev, ki si je priborila celo minuto naskoka, dva kilometra pred ciljem pa je glavnina tudi te ubežnike ujela in tako se je vsa velika skupina tekmovalcev skoraj istočasno pognala v zadnji nalet. Na stadion v Cagliariju je prvi pri. vozil Bitossi, za njim Dancelli, Zaidegu in vsi ostali. Bitossi je zaostal, Zandegu in Dancelli pa sta skoraj istočasno prevozila belo črto. Ciljni sodnik je dosodil zmago Zandeguju. Ker pa je Dancelli v zadnjih metrih vožnje oviral Zandeguja mu je žirija odvzela drugo mesto, ter ga pomaknila na peto mesto današnje etapne lestvice.
Ob prihodu na stadion Je na pr-
vem ovinku padlo šest kolesarjev, med katerimi je bil tudi Merckx, vendar bi bil nihče huje poškodovan. Dobili so le odrgnine.
Lestvica današnje 4. etape Ort stano - Cagliari (132 km);
1 Dino Zandegu 3.11'03'’ s povprečno hitrostjo 40,198 km na uro
2.	Dancelli Michele (It.)
3.	Franco Bitossi (It.)
4.	Planckaert iBelg.)
5.	Reybroeck (Belg.)
6.	Van Svveevelt (Belg.)
7.	Karstens (Niz.)
8.	Taccone (It.)
9.	Gualazzini (It.)
10. Galbo (It.) in nato vsa glavnina v zmagovalcem času.
Jutrišnja 5. etapa od Quartu SanfElena do Nuora bo merila 265 km in bo razdeljena na dva dela. od Quartuja do Arbataxa (162 km) in od Arbataxa do Nuora (103 km). To bo najtežja etapa letošnje dirke po Sardiniji.
MOŠKI
Breg — Partizan Poreč 3:2 (5:15, 15:8, 15:10, 11:15, 15:10)
BREG: Lovriha B., Gerli, Škrinjar, Vitez, Sancin, Žerjal, Glavi-na, Lovriha V.
PARTIZAN: Levak, Segala, Baru-lin, Čugalj, Stančič J., Simičič B., Pilat. Beletič.
V okviru ZPP so Brežane tokrat gostili Porečani. Breg si ni delal nobenih utvar, saj so se vsi atleti zavedali nevarnosti domačega okolja Porečanov ter želje le-teh do zmage. Zato so se vrgU v igro z agonizmom ter zaigrali razgibano ta učinkovito. Tekma se je zavlekla na pet setov, od katerih je bil najlepši četrti. Precej je seveda ojačil ekipo Franko Vitez, a zasluga za lepo igro gre vsem i-gralcem Jd so se vneto trudili za vsako žogo. Tokrat sta za razliko od prejšnjih tekem zaigrala zelo povezano napad ta obramba; zlasti obramba je bila prožna in gibljiva, tudi v najbolj kočljivih trenutkih. Napadu se je poznala odsotnost nekaterih standardnih igralcev, a je vseeno presenetil s svojo prodornostjo.
Tekma je bila vseskozi izenačena, prvi set pa so osvojili domačini s pametno in zagrizeno igro. V drugem setu se je tempo igre še povečal, a brežanska obramba je prenesla vse napade domačinov ter stanje izenačila. Ista slika se je ponovila v tretjem setu ta Breg je prešel v vodstvo. Najlepši pa je bil četrti set, ko so domačini dali vse iz sete, da stanje ponovno izenačijo. Brežani pa so se močno potrudili v želji, da bi spravili rezultat na varno. A agonizem in nekaj banalnih napak Brega sta omogočila Porečanom, da so osvojili set. V odločilnem setu pa se je plavim nekaj zataknilo ta Poreč je povedel z 10:2. Tu pa so se Brežani prebudili ter z izrednim forcingom najprej izenačili ta nato povedli. Tu je zajela domačine živčnost in pri stanju 14:10 za Breg je moral sodnik izključiti J. Simičiča. Z naslednjo akcijo pa je Breg zmagal.
upirale Porečankam, a preko dvanajste točke vseeno niso prišle.
V drugem setu pa so popolnoma odpovedale ta domačinke so po mili volji razpolagale z njimi. V tretjem setu pa so se ponovno enakovredno upirale ta kljubovale do zadnjega, a nasprotnice so vse-
EINTRACHT:	Wolter; Grzyb.
Moll; Schmidt, Kaack, Baese; «*• wien, Ulsass, Saborovvski (Dulz). Berg Maas.
LIEGE, 27. — Milan se bo moral jutri zvečer spoprijeti v prvi teww četrtfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov z belgijsko enajsterico Standarda iz Liega V belgijski krogih so precej pesimistično razpoloženi, medtem ko je trener italijanskega moštva Nereo Rocco prepričan v uspešen zaključek dvoboj® Predvidevajo, da bosta enajsterici nastopili kakor sledi STANDARD:	Nicolay; Beur et.
Thissen, Dewalque Jeck; P«®1 Smajlovič; Semmeling (Naumovic)-Claessen, Colonval, Jurkevvicz.
MILAN:	Cudicini:	AnquilletO'
Schnellinger, Rosato, Malatrasi. Baveni, Scala; Lodetti, Sormant Rivera, Prati.
VIAREGGIO, 27. - Juventus ® praška Dukla bosta jutri ponovila finalno tekmo 20. mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja, ki se je v ponedeljek zaključila neodločeno 1.1. Če bi se jutri tekma končala neodločeno tudi po podaljških, bodo zmagovalca določile B" metrovke.	. .
Tekmo, ki bo jutri ob 18. uri, bo sodil Angonese.
eno prevladovale ter odnesle čisto I rrJ?°-®0r^,tn^rr!5^Pjan^5'ohntl5r' uri Kliub norazu nlave niso Tržiča bo igrala danes ob 15. ui
zmago. Kljub porazu plave niso ‘raca u« igiaia	aj-
v Poreču zapustile slabega vtisa, prijateljsko tekmo v Kopru z __________________________ Loki ___	1 stenco lokomotive iz Zagreba.
TUINTAM
Rose zmagal po točkah
mmmmm
Danes v Valfurvi državno prvenstvo
HAVAtm
BLOEMFOINTEN, 27. — južnoafriškim plavalnim stvom je Karen Muirova preplavala 200 m prosto v 2T8”.
Med
prven-
2ENSKE
Partizan Poreč — Breg 3:0 (15:12, 15:5, 15:10)
BREG:	Čuk, Slavec D., Slavec
N., Rapotec, Kofol, Foraus, Barut
Brežanke so doživel 3 ponoven po. raz. V glavnem so sicer lepo zaigrale, a nasprotnice so bile vseeno znatno boljše od njih.
Plave so bile precej pomanklji-ve v napadu, kjer je samo Sla vec D., nekajkrat uspela, nasprotno pa so pokazale solidno obrambo, čeprav so se nekajkrat zmedle in zagrešile osnovne napake. Pozitivna nota pa je bilo dejstvo, da so zaigrale precej živahno ta ne tako statično kot po navadi. To se je poznalo zlasti v prvem setu, ko ko se po začetnih udarcih živahno
SANTA CATERINA VALFURVA (Sondrio), 27. — Od jutri do nedelje bo v Santi Caterini Valfurvi italijansko državno smučarsko prvenstvo alpskih disciplin. Zanj se je prijavilo 85 tekmovalcev ta 31 tekmovalk. Med vidnejšimi imeni bodo sodelovali lanski državni prvak v slalomu ta veleslalomu Fe-lioe de Nicolb, Claudio de Tassis, poleg njiju pa še Compagnoni, Demetz, Mahlkneckt, Mussner, Schmalzl, Zandegiacomo in drugi. Med ženskami bo glavni favorit Glorianda Cipolla, ki je zasedla v Grenoblu na lestvici za alpsko kombinacijo enajsto mesto.
Tekmovanje bo potekalo v znamenju dvoboja med reprezentanti, ki so nastopih na olimpijskih i-grah v Grenoblu in onimi, ki so na izbirnih tekmovanjih izpadli iz italijanskega olimpijskega predstav, ništva. V italijanskem smučarskem svetu so se namreč vnele ob odhodu reprezentance v Grenoble precej ostre polemike okrog vprašanja, če so na pot odšli res le najboljši smučarji. Tekmovalni spored prvenstva bo tak:
sreda:	otvoritev ta prvi spust
v moškem veleslalomu, nastop ženske *
četrtek:	ženski smuk, nastop
moški;
petek: moški smuk in ženski veleslalom ;
sobota: ženski slalom ta drugi spust v moškem veleslalomu;
nedelja: moška slalom
NAMIZNI TENIS
TOKIO, 27. — Avstralec Lion«* Rose je novi svetovni boksarski prvak peteltaje teže. V petnajstih krogih je premagal po točkah sedanjega svetovnega prvaka Japonca Masahika «Fightinga» HaradO-Rose je prvi Avstralec, ki je osvo-
jil naslov svetovnega prvaka.
nogomet
V pripravah za spomladansko nogometno sezono sta se v Nori Gorici pomerila domače moštvo ih Koper. Po enakovredni ta obojestransko borbeni igri sta se ekipi razšli z neodločenim izidom O:0, Danes popoldne bodo Koprčani sprejeli v goste ekipo iz Tržič*, v kratkem pa bo tudi povratno srečanje s Triestino v Trstu.
Sežanski Tabor je v nedeljo dosegel lep uspeh ta premagal n8 svojem igrišču ljubljansko Svobodo z 1:0. Edini zadetek je doseg® Rešetar.
na-
Na pr,v.. Primorske v
miznem tenisu Je zmagal Brajdot iz Nove Gorice. Le-ta je skupaj z Lužnikom osvojil tudi prvenstvo parov. Nastopilo je 50 tekmovalcev iz raznih krajev Primorske.
SLOVENSKO PLANINSKO UKUsTVO TRST javlja, da bo 3. marca na Voj-skem tekmovanje, ki ga oiga-nizira Pd Idrija v slalomu in veleslalomu za vse kategorije; na katerega so naši smučarji toplo vabljeni, ter tekmovanje v teku na 3 km, ki ga pa organizira SPDT, v okviru kampanje za popularizacijo tekaškega smučanja v zamejstvu.
Vpisovanja še danes, 28. februarja 1968, v Ul. Gcppa 9 od is. do 20. ure.
Predviden je avtobusni izlet.
GRAHAM GREENE:
W*****«***(»HI*(*(«******IH«*»*«IM«»«H«IHI*(I»*IH«(
l t •
Tihi American
Poslovenil Miroslav Ravbar
ji, da ste rekel, «ko uporabljam
«Bom pa jaz prevajal,« sem rekel. «Najprej se je treba rivaditi tukajšnjega naglasa. Kaj želite povedati? Sedi, Phu-ug! Monsieur je prišel sem zaradi tebe. Ali ste prepričani,# sm se obrnil k Pylu, «da vam ne bi bilo ljubše, če vaju pulim sama?#
«2elim, da slišite vse, kar ji hočem povedati. Sicer ne bi lo fair.r)
«Dobro, kar na dan z besedo!#
Rekel je slovesno, kakor da bi se ta del izjave naučil na imet, da čuti do Phuong veliko ljubezen In spoštovanje. To istvo ga prevzema od one noči, ko je plesal z njo. Nekoliko le je spominjal na prvega služabnika, ki razkazuje turistom osposki grad. Grad je bilo njegovo srce in v zasebne pro-x>re, kjer živi družina, smo lahko samo na hitro in skrivaj okukali. Prevajal sem s prenatačno skrbnostjo — zato se je lasilo še slabše in Phuong je mimo sedela z rokami v nar 3čju, kakor da bi gledala film.
«Ali je razumela?# je vprašal.
«Rekel bi, da je. Ne morete terjati, da bi dodajal bese-am preveč ognja.#
((Seveda ne,» je rekel, «samo prevedite. Ne maram vplivati nanjo s čustvi.#
((Razumem.#
«Povejte ji, da se hočem poročiti z njo.#
Povedal sem.
«Kaj je odgovorila?#
((Vprašala me je, če mislite resno. Rekel sem resen človek.#
«Cudna se mi zdi ta situacija,# je vas za tolmača.#
«Res je čudna.#
«In vendar se mi zdi naravna Saj ste moj najboljši prijatelj.#
«Lepo od vas, da to poveste.#
((Nikogar ne poznam, ki bi se v primeru nezgode rajši obrnil nanj,# je rekel.
«Zdi se mi, da je že to nezgoda, ker ste zaljubljeni v moje dekle.#
«Seveda. želel bi, da bi bila koga drugega in ne vaša, Thomas.#
«Dobro, kaj naj ji še povem? Da ne morete živeti brez nje?» «Ne, to je preveč čustveno. Tudi ni čisto res. Lahko bi se zgodilo, da bi moral proč, in človek vse prenese.#
«Medtem ko premišljujete, kaj bi še povedali, ali smem reči kako besedo sebi v prid?#
»Jasno, saj to je fair, Thomas.#
«Torej, Phuong,# sem rekel, «ali me boš zapustila zaradi njega? Oženil se bo s teboj. Jaz se ne morem. Saj veš zakaj.# «Ali odhajaš?# Je vprašala in pomislil sem na pismo glavnega urednika v mojem žepu.
«Ne.»
«Nikdar?»
«Kako bi mogel kaj takega obljubiti? Tudi on ne more. Zakoni se skrhajo, često hitreje kakor zveze, podobne najini.# «Nočem iti proč,# je rekla, toda stavek ni bil ohrabrujoč,
vseboval je neizrečeno besedo «toda».
Pyle je rekel: «Mislim, da moram položiti vse karte na mizo. Nisem bogat. Toda ko bo umrl moj oče, bom imel kakih 50.000 dolarjev. Zdrav sem, imam zdravniško spričevalo, staro šele dva meseca, in povem ji lahko tudi svojo krvno skupino.# «Ne vem, kako naj to prevedem in čemu?#
«No, zaradi jamstva, da lahko rodiva otroke.#
«Ali tako v Ameriki izjavljate ljubezen — s številkami o premoženju in krvno skupino?#
«Ne vem, nikdar nisem. Ce bi bilo doma, bi moja mati govorila z njeno.#
«0 vaši krvni skupini?#
«Ne zasmehujte me, Thomas. Najbrž sem res staromoden. In v tem položaju se nisem dobro znašel.#
«Tudi jaz se nisem. Ali mislite, da ne bi bilo bolje, če prenehava in kockava zanjo?#
«Sedaj se delate surovega, Thomas. Vem, da Jo po svoje ljubite, kakor jo ljubim tudi jaz.#
«Torej nadaljujte, Pyle.»
«Recite ji, da ne pričakujem, da bi me že sedaj ljubila To bo prinesel čas, toda povejte ji, da ji Jaz nudim varnost ln spoštovanje. To se morda ne sliši zelo spodbudno, a je najbrž boljše kot strast.#
«Strast si bo vedno lahko poiskala,« sem rekel, «pri vašem šoferju, ko boste vi v pisarni.#
Pyle je zardel. Nerodno je vstal in rekel: «To je umazana šala. Ne dovoljujem, da jo žalite. Nimate pravice...»
«Ni še vaša žena.#
«Kaj ji vi lahko nudite?# je vprašal jezno. «Nekaj sto dolarjev, ko boste odpotovali v Anglijo, ali pa jo boste odstopili drugemu z opremo vred.#
»Oprema ni moja.#
»Tudi ona ni. Phuong, ali se hočete poročiti z menoj?# «Toda kaj je s krvno skupino?# sem rekel. «In z zdravniškim spričevalom? Gotovo boste potrebovali tudi njenega.
Mogoče vam bo potrebno tudi moje. In njen horoskop — nft to je indijski običaj.#
«Ali se hočete poročiti z menoj?#
((Recite ji francosko,# sem rekel. «Vrag naj me vzame, ce bom še tolmačil.#
Vstal sem m pes Je zarenčal Pobesnel sem ((Recite 'iV°' Jemu prekletemu Duku, naj bo tiho. To je moja soba in r‘0 njegova.#
«Ali se hočete poročiti z menoj?# je ponovil Stopil sp111 proti Phuong in pes je znova zarenčal.
«Rekel sem Phuong: «Reci mu, naj gre in naj odpelje
»Sedaj pojdite z menoj,# je rekel Pyle «Avec moi.»31
«Ne,» Je rekla Phuong, «ne». Nenadoma je iz naju obeD izpuhtela jeza, kako preprosto Je bilo to vprašanje, rešil* ga je lahko beseda z dvema glasovoma Začutil sem velikansko olajšanje, Pyle je obstal z na pol odprtimi usti in ^ ltr razom osuplosti v očeh. «Rekla je ne.n
((Toliko angleško zna.# Slo mi je na smeh Kakšna nori'3 sva naredila drug iz drugega. Rekel sem mu: ((Sedite in spij10 še en whisky, Pyle.»
«Sedaj moram iti.#
«Enega — za slovo.#
«Ne smem vam popiti ves whisky,» je zagodrnjal.
«Dobim ga preko poslaništva, kolikor hočem.# Stopil seib preti mizi in pes je zarenčal.
Fyle je rekel besno: «Lezi, Duke! Priden bodi!# Obris3* si je znoj s čela. ((Strašno žal mi je, Thomas, če sem reke* kaj neprimernega Ne vem, kaj je z menoj.# Vzel je čaše in zamišljeno rekel: «Boljši zmaga. Prosim, ne zapustite j0’ Thomas.#
«Seveda Je ne bom zapustil,# sem rekel.
Phuong mi je rekla: «Ali hoče pokaditi pipo?#
«Ali hočete pokaditi pipo?#
37) Z menoj.
(Nadaljevanje sledi)
(IRK-IINI«! vo TRSI DL MONTECCH1 6 11 TELEFON 93-80« ta 94 838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Mag-"o 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA	TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95403 - NAROČNINA: mesečni. 800 Ur - vnaprej
četrtletna2.250 Ur polletna 4.400 Ul celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna Številka i tednu in nedeljo 50 para (80 starta dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starta dinarjev), letno 100 din (10 000 starta dtnarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -
AAtfflntnA d 250 lir DOllBtDS v tuu ur uoiuictua o.ivu us — utuv |/uau«*iv»um >»«*»•«>• » wmuu >m hvmuijv ««* p—«- «— ———. —- ————-#—■ *------------------------ — -—	-	«	----- »
Sfbi AH1T D2S ' Llubllana Stari trs 3/1 telefon 22-207 tekoči -ačun pri Nar^ni nanio v Mumiani - 501-8-2(0,1 OGI.ASI ( ena uulasnv: Za vsak mm v Sirim enega stolpca trgovski 150, flnančno-upravnl 250, oamrtnloe 180 dr. - Mali oglasi 40 Ur besedB - Oglasi za tržaško b	1	goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh dniglh i kcaiii- rtallte pn »Sr.«*-'- PMhhimita ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska Založništvo crsnsvega tiska Trst