Siev. 28.
T1MMT AR I. mm RS, Posamezna Številka stane 3 Din LCTO liti.
Naročnina
ia drŽavo SHS:
M mesec......Din 38
sa pol leta..... , ltt
sa celo leto .... . M*
za Inozemstvo t mesečno....... Din SO
Sobotna Izdaja:
celoletno ▼ Jugoslaviji .... Din M t inozemstvu.... • 80
Cene InseraJom:
Enostolpna peiitna vr»ta mali oglasi po Din i-50 ln Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3— in 4--, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri ve&jem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva pfl i prazniku ob 4. uri zjutraj
prilogo „Ilustrirani Slovenec" PoSlnina Mm v do:ov!gL
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/111. Rokoplal ae ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva teleion 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski naroi
Uprava |<s v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Demokratska M za Ljubljano.
Največji zaščitniki in varuhi interesov slovenske Ljubljane so brez vsakega dvoma gospodje demokratje Žerjavovega kalibra. Tako kakor skrbe demokratje in njihovi ljudje za Ljubljano, ni skrbel niti ranjki dr. Tavčar niti upokojeni g. Hribar, ampak najbolj izmed vseh demokratov sta skrbela za belo Ljubljano gg. Adolf Ribni-kar (Mr. Fishponder v včerajšnjem našem podlistku »Dokumenti«, op. ur.) in pa g. dr. Gregor Žerjav. Ta dva gospoda sta skrbela za Ljubljano že takrat, ko še ni bilo Jugoslavije in ko je g. Adolf Ribnikar zalagal Ljubljano z moko in mastjo, g. dr. Gregor Žerjav pa si je bil našel kot »interni-ranec« in »preganjanec« varno okrilje v Jugoslov. klubu na Dunaju, kjer ga je ščitil s svojim vplivom — dr. Korošec! Skrbi, ki jo je kazal g. Adolf Ribnikar med vojno za preskrbo bele Ljubljane z živili, mu napredna Ljubljana nikdar ne bo pozabila in bela, napredna Ljubljana, zlasti pa njeni revnejši sloji, odkrito obžalujejo, da je dr. Gregor Žerjav postavil v Ljubljani za kandidata Molioriča, ki se med vojno še ni prav nič spoznal na moko in mast, ne pa g. Adolfa Ribnikarja, ki se je na moko in mast in na petrolej že takrat prav dobro spoznal. S tem, da je postavil g. dr. Gregor Žerjav v Ljubljani za kandidata ljubljanskega mesta g. dr. Mohoriča, ki se na mast in na moko prav nič ne spozna, ne pa g1. Ribnikarja, ki se na te stvari spozna, je dokazal javno in očitno, da se mu tudi njegove kandidature izpreminjajo v znane cekine, za katere pa Ljubljančanje ne morejo kupiti moke in masti niti pri družbi »Agromerkur«.
Demokratska skrb za ljubljanske obrtnike.
Takoj po prevratu so prišli ljubljanski trgovci in obrtniki v silne zadrege. Blaga ni bilo, in kar ga je bilo, je v ceni vedno rastlo. Pri obrti in trgovini je pa že tako, da mora obrtnik ali trgovec prodajati blago za tako ceno, da si za izkupiček nabavi lahko zopet novo blago. Če tega ne more, lahko v par tednih svojo delavnico ali trgovino zapre, ker po navadi trgovec in obrtnik nimata toliko denarja, da bi lahko zalagala svoje odjemalce s svojim blagom na svoj račun.
Takratni gospodar nad ljubljanskimi trgovci in obrtniki, ki je bil g. dr. Gragoi* Žerjav, pa tega ni vedel, ali pa tega ni hotel vedeti. Ta gospod je takrat rekel sam pri sebi, da je uradnikov v Ljubljani mnogo več kot obrtnikov. Pri volitvah pa odločuje število glasov. Dajmo torej pokazati uradnikom nekaj ljubezni, obrtnike pa pri-tisnimo ob zid, je rekel dr. Žerjav, in je začel pritiskati trgovce in obrtnike s svojo protidraginjsko odredbo na tako nesrečen način, da je celo vrsto trgovcev in obrtnikov dal sodnijsko žigosati s sramotnim pečatom oderuštva, goljufije i i navijanja cen, uredništvo pa je speljal na led, da ni zahtevalo pravočasno primernega zvišanja plač. Tako je zadel dve muhi na en zamah in je ubil obrtnike in trgovce in uradnike.
Trgovci in obrtniki, ki imate še kakšen krajcar odveč, kar kupite si »Uradni list z 1. 1919.! Tam boste našli vse polno imen srvojih stanovskih tovarišev, od katerih je dr. Žerjav s svojo naredbo zahteval, naj prodajajo po 28 kron kupljeno in pošteno plačano čokolado po 2Q ali še manj kron, meter sukna po 10 kron kot pred vojno, čeprav je-vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile cene takrat že vse drugačne, ker je bila premagana avstrijska krona že globoko padla pod tretjino svoje nekdanje vrednosti. S svojo cekinar-sko politiko si je pa dr. Žerjav v srcih ljubljanskih obrtnikov postavil večen spomenik iskrene ljubezni in večne hvaležnosti.
Demokratska skrb za slovensko delavstvo.
Še bolj kakor za ljubljanske obrtnike, trgovce in uradnike so skrbeli ljubljanski demokratje pod spretnim političnim vodstvom dr. Žerjava za ljubljansko delavstva.
Ljubljanski delavci so skromni ljudje. Oni nočejo nič drugega kot delo in za svo-
je delo tak kos kruha, da ga lahko grizejo' sami in njihove rodbine. Dr. Žerjav pa1 slovenskim delavcem v Ljubljani tega kruha ni privoščil.
Prva skrb Žerjavovih demokratov je t bila, da razženejo od vsega ljubljanskega prebivalstva svobodno, pravilno in zako-' nito izvoljeni mestni občinski zastop. Mnogi delavci bodo rekli: »Že prav! Kaj pa nas briga občinski zastop?«
V resnici je pa stvar zelo drugačna in; za slovensko delavstvo je občinski zastop v Ljubljani silnega pomena. Občinski zastop je namreč tista oblast, ki lahko sklepa, ali se bo kaj zidalo ali ne! Od stavbin-ske delavnosti pa od visi delo nad 20 obrtniških in delavskih strok!	j
Toda kaj so napravili demokratje? Šli so in so iz grde strankarske zaslepljenosti občinski svet ljubljanski dvakrat razgnali, da sploh nihče ne more sklepati v občini o tem, ali naj se kaj naredi z občinskim davčnim denarjem ali ne! Če pa občinski svet ne posluje, leži ves denar zastonj, delo počiva, počivajo pa tudi lačni želodci obrtnikov in delavcev in njihovih, rodbin!
Kdor torej hoče, da njegov želodec m želodci njegove rodbine še nadalje počivajo, naj glasuje v nedeljo za demokrate in naj Voli'dr. Žerjavovega kandidata dr. Mohoriča!
Kdor pa' 'hoče, " da bo 6h?'r.-H svet ljubljanski posloval, da se bo odprlo delo, da bodo ljudje zopet lahko zaslužili, ta ne more voliti Mohoriča, ampak se mora odločiti za stranko, ki edina varuje in spoštuje občinsko avtonomijo in to je Slovenska ljudska stranka!
Skrb za bolniško blagajno.
Posebno svojo skrb je posvetila demokratska stranka najvažnejšemu delavskemu in delodajalskemu zavedu, nekdanji okrajni bolniški blagajni.
Ta zavod je po vseh svojih osnovnih principih bil zavod, ki ga vzdržujejo delavci in delodajalci s svojimi prispevki. Država za zavotl ne daje nič! Kljub temu pa so demokratje pod spretnim političnim vodstvom dr. Žerjava ta zavod podržavili, slovenski delavski in obrtniški denar ^o prenesli v Zagreb, v Zagrebu so postavili za načelnike in voditelje tega zavoda samo svoje politične pristaše in tem so ukazali, da morajo ves denar, kar ga premore bolniška blagajna, naložili v Žerjav-Fra-protnikovo »Slavonsko banko« po 0—8 procentov, dočim ga daje Žerjavova banka obrtnikom naprej po 20—30 procesov!!
Taka je demokratska skrb za slovenske delavce in obrtnike vLjubljani!
Palača v Zagrebu — kolika v Ljubljani.
Z den£frjem, ki ga ima bolniška blagajna, bodo zidali demokratski voditelji in podrepaši pri centralnem vodstvu bolniške blagajne v Zagrebu ponosno uradno palačo, kjer si bodo dali na uradne stroške opremiti sijajna in razkošna zasebna stanovanja, v Ljubljani pa so sezidali bomo uradno kolibo, ki bo veljala danes samo toliko ali pa še več, kakor bi bila veljala prvotno od bivšega nadzorstva bolniške blagajne projektirana palača.
Izvršitev prvotnega načrta pa so preprečili žerjavovci, ki so bivše vodstvo blagajne kratkomalo razgnali, na njegovo mesto pa postavili svoje poslušne ljudi, ki so zidavo ponosne palače na Miklošičevi cesti preprečili in s tem oškodovali ljubljanske delavce in obrtnike za milijone potrebnega zaslužka, dvakrat potrebnega posebno v današnjih težkih časih!
Izkoriščanje Mestne hranilnice ljubljanske.
Glavna skrb slovenskih demokratov jo vedno le denar, ampak ne za druge ljudi, temveč za lasten žep. Najlepši dokaz za našo trditev je gospodarstvo v Mestni hranilnici ljubljanski, če pridejo demokratje do blagajniških ključev.
Lansko leto so ljubljanski gospodarski krogi neizmerno trpeli vsled pomanjkanja gotovine. Trpela je tudi demokratska »Slavenska bankac, ki je imela takrat nujna
plačila. V svoji silni. zadreeri se je banka obrnila na dr. Žerjava in ta je ljubljanski občinski svet kratkomalo razpustil, razpustil je tudi nadzorstvo Mestne hranilnice in od Žerjava določeni gerentje in komisarji so dali Žerjavovi banki takoj 8. milijonov dinarjev gotovine na razpolago po silno nizki obrestni meri, ljubljanski obrtniki in trgovci so pa zastonj trkali za kredit pri Mestni hranilnici in so bili prisiljeni iskati posojila pri »Slavenski banki« po 20 do 30 procentov!
Taka je demokratska skrb za napredno Ljubljano!	" , .i
Kdor si želi še take skrbi, naj kar voli. demokrate in demokratskega kandidata dr. Mohoriča. Dr. Žerjav mu bo že po svoje • hvaležen..
Kdor pa hoče v Ljubljani in v zavodih ljubljanske mestne občine ,red in poštenje, danes ne more glasovati za Žerjavovo de-uiokratstvo, ampak mora glasoveti že v zrak protesta proti dosedanji politiki demokratov za Slovensko ljudsko stranko in za dr. Korošca!
V boj za politično svobodo!
Ljubljansko prebivalstvo se danes do--b.'o zaveda vseh dobrot, ki mu jih je Lil naklonil in ki mu jih bo še naklanjal naš demokratski režim. Ljubljansko- prebivalstvo se zaveda predobro, kdo mu je one-- mogoči! gradbeno delavnost. Zaveda se do-
bro, kdo meče in siplje donar za volitve, dočim za. javne nameščence nima nikdar drugega kakor prazne besede. Zavedajo se delavci, kdo jih pritiska in gnjavi.
Zaveda se pa ljubljansko prebivalstvo tudi dobro, kilo mu krati njegovo politično svobodo. Ali je treba danes pleniti časnike, kakor so nau' jih plenili tujci med ' vojno? Ali jc treba danes preprečevati svobodo govora? Ali jc bilo kdaj treba pri nas ob času volitev držati vojaštvo v priprav-'. nosti — kakor poroča »Jutro« dne 5. t. m.
- in mobilizirati vso žandarmerijo in policijo na dan volitev? Ali so smeli, oziroma morali kdaj državni organi javno agitirati za eno samo politično stranko?
Tega pri nas nikdar ni bilo in zavedna Ljubljana pravi, da tega tudi nikdar trpela ne ho! Omejevanje politično svobode ni ■ bila nikdar naprednost, ampak nazadnja-štvo najgrše vrste. Ljubljana se zaveda, d'a je danes ne tlači in niti najmanj ne ogroža noben »klerikalni zmaj«, ampak, pritiska jo k tlom reakcijonarstvo in absolutizem!
Tega pa Ljubljana nikdar trpela no bo in bo zato glasovala kot en' mož 8. februarja proti absolutizmi! in proti političnemu pritisku od katerekoli strani.
Ravno NAPREDNA Ljubljana bo glasovala dne 8. februarja, za Slovensko ljudsko stranko in za dr. Korošca, ker hoče gla-.sevati za SVOBODO, za NAPREDEK in za POŠTENJE. ,	1	. •
pričakuje
"J«'
klilii i&b.
VSfciMŽMa
«

L
Eelgrad, 5. febr. (Izv.) O tem, kakšen bo izid volitev, si je danes vsakdo na jasnem in to je, da je izključeno, da bi vladna manjšina prišla do večine. O tem si je na jasnem tudi vlada sama, ki dobiva od velikih županov skrajno slaba in obupna poročila. Da si je na jasnem, da ne bo večna, se vidi iz izjav posameznih ministrov. Posebno značilna je izjava dr. Drinkoviča. Včeraj se je vrnil iz potovc.nja po Hrvatr.ki, Dalmaciji in Bosni. Dal je so-trudniku belgrajskega lista »Vreme« izjavo, v kateri brez olepšavanja priznava, »da je teror, ki ga izvršujejo vladni organi, izzval povsod ravno nasnrotno od tistega, kar je hotela vlada z njim doseči. Zato smatram, da so bile volitve prezgodnje in od njih ne pričakujem preureditve razmer. Vendar pa je nuino, da se pri- j stopi k ureditvi naših notranjih razmer, toda na način, s katerim bi do tega pri- j šli, da se za gotov čas strankarska borba ustavi in da pride do dela za ureditev države,«
Dr. Drinkovič, ki so mu gotovo dobro znane vhdne namere in tudi razmere v državi ter razpoloženje ljudstva, bi kot aktivni minister gotovo rad povedal najugodnejše za vlado, jasno pa uvideva, da bo katastrofa za vladne stranke, kakor se pričakuje, popolna. Včeraj jc obiskal Pašiča, kateremu je takoj izjavil,' da vladne pristaše vsaj malo pripravi na razočaranje, ki ga bo prinesel 8. februar. Dr. Drinkovič je podoben tistemu, ki je prevzel mučno vlogo pripraviti kakega svojega prijatelja na vest o nesreči, ki ga je nepričakovano doletela. Ravnotako so zanimivi tudi odgovori na ankete o vo-livnih rezultatih, ki so jih razpisali vladni listi in obljubili nagrade za najboljšo rešitev. Večina odgovorov pripisuje radikalom 100—120 mandatov, samostojnim demokratom 5—10, SLS v Sloveniji 20 do 22 mandatov.
Na račun takih volivnih izidov delajo politični krogi razne kombinacije o sestavi bodoče vlade. Soglasno je mnenje, da so
samostojni demokrati odigrali, in da ne pridejo več v poštev v nobeni kombina--ciji. Pač žalostna usoda. Takega mnenja so tudi posamezni radikali, ki se silno trudijo pripraviti teren za bodoče . kombinacije vlade. V svet spuščajo najrazličneje vesti o bodoči vladi in svojo stranko ponujajo v vsako kombinacijo, da bi zaste ustvarili prijazno razpoloženje in da pri volitvah ne bi morali deliti grenke usode Pribičevičevcev, ki jih brezpogjno žrtvujejo njihovi usodi.
O eni taki kombinaciji pišejo »Novo s t i«, pa tudi drugi li.sti sledeče:
»V političnih krogih so še vedno .komentirajo, impresije in razgovori z dvorskega plesa. Največji vtis jc- napravil kraljev razgovor z dr. Spahom in dr. Hrasnico, ki sta specialno radi toga ■prišla na dvorski ples. V nekaterih krogih se kolportirajo vesti, da je pri pri tej priliki pačila tucji beseda, da bo po 8. februarju dobila vlado ona stranka, ki bo dobila zaupanje ljudstva. V političnih •krogih mislijo, da je problem tako postavljen, da lio po 8. febr. zopot prišlo do poskusov s koncentracijo. Že sedaj se misli, da sc bodo dale velike koncesije in rosna jamstva. V tem pogledu je značilno zadržanje napram slovenskim klerikalcem in bosanskim muslimanom. Več nego gotovo jc, da bo prišlo do najrevnejših poskusov, da sc sestavi široka koalicija med radikali, klerikalci in muslimani.«
Mi priobčil jemo te kombinacije. Pri tem pa je treba poudariti, da gleda opozicija na te kombinacije popolnoma mirno. Njen program je jasen in znan: Za suverenost ljudstva, za pošteno upravo, za enakopravnost in brezpogojno in brezobzirno borbo proti vsetn korupcio-nistom in nasilnežem. Vsaka stranka, ki se pridruži temu programu, ima svoboden vstop v bodočo kombinacijo po volitvah, korupcionisti bodo pa vsi izključeni.
»nacionalizacijo«.
Belgrad. 5. febr. (Izv.) Poročali smo že o obširni spomenici, ki so jo sestavili in izročili na najvišjem mestu radikali čistih rok pod vodstvom Ljube Jovanoviča. V tej spomenici so navedeni številni slučaji korupcije in nasilja tekom volivnega boja. '"»p izvemo, sta spomenico podpisala 2 ministra, ki sta dala materijal, ki
je bil potreben, na razpolago, v kolikor se je o teh slučajih razpravljalo na ministrskih sejah. Eden od njiju, znan radikal, se je danes razgovarjal z Vašim dopisnikom o posameznih slučajih. Posebno je navedel Žerjavove slučaje. Gre za afere, pri katerih gre za težke milijone: Nakup in prodaja tovarne za železo v Zenici in železnega
rudnika v Varešu. Afera je bila sistematično pripravljena. Tovarna je ena izmed največjih v Bosni in izdeluje predvsem kovno železo, šine, traverze. Železno rudo
dobiva iz Vareša.
Bilo je privatno podjetje. Večina delnic je bilo v rokah steyerskega kapitalista Wutheja, malenkostno pa sta bili udeleženi Sla venska banka in Liinderbank. Za časa PP-vlade se je sestavil poseben konzorcij, v katerem so bili Kade Pašič, sarajevski veleindustrijalec Sušič in Vasiljevič, posestnik velikih žag v Hanbegovu. Ta konzorcij je hotel dobiti tovarno v svoje roke in sicer na ta način, da je izposloval ukinjenje uvozne carine na železo. S tem je bila odprta konkurenca avstrijski in češkoslovaški industriji. Vsled tega so delnice padle in tovarna je morala prenehati z obratom. V takem položaju so se spravili na VVutheja, da jim proda delnice. To je storil Vasiljevič, ki je imel v Gradcu dobre zveze. Njegova soproga je hči znanega kapitalista Pojazzi-ja. Vsled slabe konjunkture je prodal \Vuthe delnice za 14 milijonov dinarjev, ker so mu grozili z nasilno nacionalizacijo.
Poslednja gonja proti tej tovarni je bil« propast rudnika Vareš, katerega glavni odjemalec je bila ta tovarna. Delo v rudniku so ustavili ,delavce so pometali na cesto. Vareš je v državnih rokah in spada pod ministrstvo za šume in rude. Pod izgovorom, da se nahaja rr-Hnik pred propadom, je minister za šume in rude prodal že omenjenemu konzorciju vse ''elnice tudi tega rudnika za sramotno nizko ceno.
Sedaj pa pride najlepše. Po kratkem
času, ko se je izvršila ta prva transakcija,
je Žerjav s Slavensko banko, ki finansira konzorcij Rade Pašiča, kupil od njega delnice tovarne v Zenici za ceno 20 milijonov Din. Nasprotno pa je pustil rudnik Vareš Rade Pašicu, oziroma Slavonski banki. Že samo pri teh transakcijah in »nacionalizaciji« je država oškodovana za 60 milijonov kron. Še bolj pa bo oškodovana v bodoče, ker bo treba kupovati rudo v Varešu za ceno, ki jo bo diktirala Šlavenska banka, če hoče tovarna obratovati. Da pa bo šel ta posel naprej, je Žerjav poskrbel na ta način, da je bil na ministrski seji sprejet njegov predlog, da se naj tovarna v Zenici spremeni in izpopolni v tovarno za orožje. Tudi ta izpopolnitev je precej temna zadeva.
Tako izgleda ta afera v glavnih potezah. kakor jo je razložil Jovanovič. Poudarja m, da je škoda za državo že sedaj ogromni, nepregledna pa bo v bodoče. Transakcija je nezakonita, ker je izvršena brez odobritve narodno skupščine. Denar za nakup ni bil določen v proračunu. Raditega izjavlja, da se bo sestavila proti Cekinu ob*-tožnica, ki bo takoj po sestanku narodne skupščine njej predložena. Poleg tega so o dr. Žerjavu navedene še druge zadeve ir nacionalizacije, predvsem njegova namera proti zagrebški Jugo Stampi. Dokazi in navedbe so v spomenici tako popolni, da je že danes gotovo, da bo Žerjav v krat-i kem imel priliko sedeti na isti klopi z dr. Lazo Markovičem, dr. Velizaijem Janko-vičem, Kojicem in drugimi obtoženimi ministri.
Italija.
BELGRAJSKA SODBA O VOLIVNEM POLOŽAJU V SLO VENI JL Belgrad, 5. febr (Izv.) Današnje »Novosti« pišejo o volivnem položaju v Sloveniji in pravijo, da ni zelo kompliciran. Pričakuje se, da bo po 8. febr. ostal isti položaj, kakor je bil dosedaj. Žerjav poskuša dobiti v Sloveniji vsaj dva mandata, kolikor si on misli, na kar pa v Sloveniji nihče ne verjame. Na uradništvo izvaja velik pritisk. Opozicionalni listi so nezakonito prepovedani, tako »Domoljub«, čigar ustavitev je sodišče ovrglo. Za »Domoljubom« sta prišla na vrsto »Straža« in »Slovenski gospodar«, organa SLS, ki ju je policija zabranila radi protidržavnega pisanja v 1. 1923 in 1924, torej v času, ko so bili na vladi radikali. Ravno tako se za-branjuje »Slovenca«, katerega konfiscirajo preden pride na ulico. Dr. Žerjav je skušal izvršiti volivni manever s tem, da je vpletel papeža v volivni boj. Njegovo časopisje je lansiralo vest, da je papež obsodil delovanje dr. Korošca. Ta vest je neresnična. Kajti dr. Korošceva stranka je bolj so-sicalna in ne dobiva nobenih navodil iz Vatikana.«
Vest o prepovedi »Straže« in »Slov. Gospodarja« pa prinašajo tudi drugi listi. Te vesti delajo med radikali mučne vtise, S takimi ustavitvami se radikali po svojih zaveznikih naravnost osumničijo, da niso vršili svoje dolžnosti, ko so bili na vladi. Radi tega je bil danes Žerjav poklican na odgovor k Pašiču. Kakor izvemo, je bil Žerjav radi spomenice, ki so jo vložili radikali čistih rok proti njemu, poklican na dvor v avdijenco na odgovor.
VOLIVKI MANEVER.
Belgrad, 5. febr. (Izv.) Vladno časopisje je včeraj in danes vrglo med svet debelo laž, da je večina opozicije svoje volivce pozvala, da se volitev ne udeležijo. Vest je popolnoma neosnovana. Opozicija se bo volitev udeležila kljub nezaslišanemu terorju in nasilju. Kot strašilo za volivce razširjajo vest, da nameravajo lju-
dem zabraniti dostop na volišče. Zato da so najeti temni elementi Kdor ima čisto vest in poštene namene, ta so ne bo bal i izraza ljudsko volje. Zato je za vse poštene j ljudi in za vse pristaše narodnega spe- ! razuma, zakonitosti in pravičnosti geslo: J Vsi na volijo, da oddajo glas proH k?-rupcionistom in nasilnežem in za najvišja načela suvereni tete ljudske volje.
Spor med policijo in sodiščem,
Zagreb, 5. febr. (Izv.) Nocoj ob pol 7 je senat sodnega stola objavil sklep, s katerim se razveljavl ja odlok policije o internaciji dr. Mačka in tovarišev in zahteva, da se morajo interniranci takoj izpustiti na svobodo. Proti temu sklepu ni pritožbe. Policija pa kljub temu noče izpustiti dr. Mačka in tovariše na svobodo pred v$it-vami.	„	*" '
OGRI ZA OBOROŽEVANJE.
Budimpešta, 5. febr. (Izv.) Na današnji seji zbornice je vojni minister odgovarjal na interpelacijo, zakaj nima Ogrska večje armade in še ene tvornice za municijo. Minister je odgovarjal, da se Ogrska po mirovni pogodbi ne sme oboroževati, vlada bo pa poskusila doseči izpremembo teh določb.
VOJNO NAVDUŠENJE NA GRŠKEM.
Pariz, 5. febr. (Izv.) »Matin« poroča, da so grški krogi silno razburjeni, ker je turška vlada pregnala patrijarha iz Carigrada. Bogati trgovci ponujajo vladi velike vsote za oborožitev in vzdrževanje grške armade.	-
FRANCOSKI PRORAČUN.
Pariz, 5. febr. (Tzv.) Francoski državni proračun za lelo 1925 izkazuje 32 milijard frankov stroškov in 28 milijard frankov dohodkov. Primanjkljaj je trikrat manjši kakor prva leta po vojni.
Karofejte .Slovsrtca'!
SENAT PROTI GENTILEJEVI ŠOLSKI REFORML
Rim, 5. febr. (Izv.) Povodom razprave o proračunu prosvetnega ministrstva v senatu doživlja Gentilejeva šolska reforma najstrožjo kritiko. Vsi govorniki — večinoma vseučiliški profesorji in rektorji — naglašajo njeno površnost in neizvedlji-vost ter zahtevajo, da se izpremeni.
ZA DRŽAVNE URADNIKE.
Rim, 5. febr. (Izv.) Zadnji ministrski svet je sklenil, da se izboljša gospodarski položaj državnih nameščencev rednim potom s tem, da se uveljavijo določbe uradniške pragmatike iz leta 1923 in uradništvo razvrsti po novih kategorijah. Na ta način se zvišajo plače nižjega uradništva nasproti predvojnemu stanju za petkratni "znesek, višjega pa za štirikratni znesek. Povišanja bodo deležni tudi srednješolski profesorji in ljudskošolski učitelji ter nekatere ka-tegorijp upokojencev. Zboljšanje plač, ki se uveljavi s 1. aprilom t. 1., obremeni državo za približno 800 milijonov lir, ki jih pokrijejo z novimi rednimi dohodki, predvsem z zvišanjem nekaterih konzamnih davkov in raznih pristojbin.
~ ATeraTer ?avmevv~ Mariboru,
Naš0, poštena slovenska javnost ne sme misliti, da Uganja Žerjavova družba vse mogoče nepoštenosti samo v svoji ljubljanski centrali, ampak tudi mariborski nekateri najbolj ugledni poli ca j demokratje se niti za las ne razlikujejo od Zerjavove dvojice Praprotnik—Kristan.
Našo ravnokar pribito trditev glede mariborskih voditeljev Žerjavove klike naj podpre tale vzgled, ki so je doigral v Mariboru.
»Melistroja.«
Kmalu po preobratu se je v Mariboru osnovala delniška družba »Melistroja«. Delničarji tega električnega podjetja so bili: bivša mariborska eskomptna banka, adv> kat-sokolaš in Žerjavovec dr. Irgolič in trgovca: Virtcetič in Worsche. Podjetje ni Slo in banka je prva prodala svoj delež dr. Ir-goliču. Vincetič je prodal svoj delež Wor-schetu in končno je še Worsche prodal svoja oba deleža Irgoliču in celo d. d. Meli-sfrojo je predstavljal končno- Irgolič sam.
V dobi, ko so skakali Melistrojini deleži iz ene roke v drugo, se je napravila bilanca. Priznal se je eskomptnfbiriki dolg 1,200.000 K. Od tega dolga je plačaia Melistroja banki 300 tisoč kron, a za ostalih 900 tisoč je banka tožila podjetje in to v času, ko je bila Melistroja v rokah Irgoliča in Worscheta. Ko je tekla ta tožba banke proti Melistroji, se je Worsche umaknil iz družbe, a je prevzel nase jamstvo, da bi Melistroja banki tudi res plačala omenjeni dolg. Irgolič dolga ni poravnal, banka je zarubila Worscheta. Ta rubež se je zgodil v času, ko je bil Irgolič sam pri Melistroji in je kot tak prevzel nase dolg od banke. Pri Worschetu taktično ni prišlo do rubeža, ampak je dr. Irgolič poravnal banki dolg, ker je to bila njegova dolžnost.
Kmalu po plačilu omenjenega dolga je Irgolič prodal podjetje sodanjima lastnikoma.
Od kupnine je prejel Irgolič 980 tisoč kron in razen tega še vse terjatve iz knjig. Dolgovi so znašali le okroglih 160, tisoč kron.
Irgolič radi plačila dolga banki ni pri prodaji prav nič izgubil, ampak še lepo profitiral, ker so bile terjatve zelo. velike. Policajdemokratski rop pri belem dnevu.
Georges:
Prijateljski odnošaji.
—	Franceljna iz Volč najbrže nisi poznal, ampak škoda, da ga nisi, — mi je začel pripovedovati Munla Bckir.
>Saj še ne vem, kje so Volče,« sem odgovoril, »kako bom potem Franceljna poznal.«
—	Kje so Volče, je postranskega pomena, je odgovoril Munla Bekir, glavna stvar je Francelj in njegovi prijateljski od- j nošaji s cesarjem. Ker pa že vprašaš, ti povem, da so Volče vas pri Tolminu na Goriškem.
—	Kaj je bil Francelj v svoji mladosti, ne vem. Iz raznih okolnosti pa se da sklepati, da je bil kmetski ali bajtarski sin in i da je bil z enolndvajsetim letom potrjen k vojakom ter da je služil nazadnje pri dvornih žandarjih na Dunaju. Bil je lepo rasel, visok človek, gotovo precej nad stoosemde-set centimetrov telesne velikosti in najbrže v mladosti lep fant. Takrat, ko sem ga jaz spoznal, je bil že jako od strasti razdejan ter so ga imeli za občinskega reveža in tepca. Zakaj ni vzdržal pri dvornih žandarjih, ni vedel prav za prav nihče, govorili pa so, da je bila kriva temu nesrečna ljubezen. To je prav lahko mogoče, kajti znano je, da ljubezen pokoplje večinoma tiste
ljudi, ki je niso bili deležni ne od matere, ne od očeta. In Francelj je bil nezakonski otrok ter jo ni poznal.
—	Stalnega dela Francelj ni imel. Hodil pa je od vasi do vasi, od fare do far® in je povpraševal, če imajo kje kako uro, da bi jo popravil. Ker pa ur po hišah v tistih časih ni bilo, je bilo zatorej zaslužka malo in Francelj je bil vesel, če je mogel popraviti kako stolpno uro. Plačila v denarju ni zahteval nobenega, pač pa je prosil, da so mu skuhali polente, kolikor jo je hotel.
—	Pa je naneslo, da je popravljal stolpno uro menda v Poljubinju pri Tolminu. Ko je bilo delo izvršeno, Francelj pa ni bil /.e ves teden zavžil nobene gorke jedi, si je izgovoril, da mu skuhajo polente iz sedmih kil koruzne moke. Francelj je jedel in jedel, popuščal pas od luknje do luknje, dokler jih ni zmankalo, nazadnje pa se je zvalil po tleh in začel na mile načine prositi, naj ga povežejo, da ne bo počil. Francelj je bil priljubljen, ljudje so se ga brž usmilili in ga povezali z vrbovimi trtami. Vest, da se je Francelj prenaledel in da ie njegovo življenje v nevarnosti, se je bila seveda hitro raznesla, in tako ga je bil prišel tudi pogledat duhovnik iz njegove rojstne vasi, iz Volč. Ta ga gloda in gloda nekaj časa in vpraša:
»No, Francelj, ali je kaj boljše sedaj, ko si povezan?«
Trgovec Worsche jo radi raznih ponesrečenih špekulacij zašel s svojo manufak-turno trgovino v po. ...nalno postopanje z ra: nimi upniki in tvrdkami. Kakor hitro se je zvedelo, da se Worsche pogaja z up. hiki, je dr. Irgolič prijavil, da mu dolguje VVorsche 303 tisočo dinarjev, ker je plačal zanj svojčas pri banki dolg.
Za poravnalnega upravitelja je bil imenovan pri VVorschetu Žerjavovec dr. Slokar, ki je družabnik znanega mariborskega policajdcmokra 'skega »velepolitika« dr. Karla Kodermana.
Dr. Slokarju se je natančno pojasnilo, da je Irgoličeva terjatev čisto neupravičena, a jo je priznal kot upravitelj v celoti in še s 24 procentno obrestno mero. Worsche-tov zastopnik ni priznal te terjatve in radi tega je zahteval dr. Slokar, da bi Worsche-ta popolnoma uničil in pomagal Irgoliču na konja — konkurz.
Konkurza še je od Irgoliča do kosti oglodani in ogoljufani Worsche iistrašil in je sklenil z Irgoličem poravnavo. Obljubil jo lomu Zeriavovcu, da mu bo plačal 210 tir.oč dinarjev, akoravno mu ni bil dolžan 711 i' liek«, pač pa Irgolič dolguje še dan os \Vorschetu 40 tisoč dinarjev. Kakor hitra i.o je Wors,che iz strahu pred konkurzota poravnal z Irgoličem, je bil tudi dr. Sloka? kot poravnalni upravitelj ne več za konkurz pri Worschetu, ampak za poravnavo
Treba namreč pribiti, da Irgolič nima danes r.;,i enega svojega knofa, pač pa je povsod dolžan toliko, da sam ne zna koliko. Med drugimi Irgoličevimi dolžniki ie nahaja z večjo vsoto tudi dr. Slokarjev kOra-panjon dr. Koderman. Da bi se bil prikopal Koderman do poravnave Irgoličevefca dolga, je nameravala Žerjavova klika ubogega Worscheta pri belem dnevu oropati za 303 tisoč dinarjev.
Cela ta žerjavščina je hvala Bogu izročena državnemu pravdništvu.
Ravnokar pribiti slučaj pohlepa mariborskih Zerjavovcev po ropanju pri belem dnevu dokazuje, da je cela Žerjavova k'ika enako koruptna. Zadeva Irgolič—Slokar— Koderman bo marsikateremu mariborskemu volivcu odprla oči, da ne bo na dan 8. februarja Zerjavovcu dr. Pivku zaupaj svoje volivne kroglice.
Smo radovedni, ali bodo tudi po tem odkritju deževale razne objave po »Taboru« in »Jutru«. Vse izjave ne bodo prav nič zabrisale pohlepa mariborskih vodilnih Zerjavovcev po ropanju tujega imetja pri belem dnevu.	«*
Mariborska žerjavščina je (iob&r'T^ govor k načetemu vprašanju: Od kod dobivajo žerjavovci denar?
Advokat tir. Gorišek
divja.
»>Nak! Bolje mi ni nič, ampak bolj sigurno je!«« je odgovoril Francelj iz Volč.
—	No, in ta njegov duhoviti odgovor je šel po deželi kakor blisk in Franceljnova slava se je širila in množila in bi ga bila spremljala najbrže do groba. Toda Francelj je imel napako, ki se je zdela oblastvu silno pohujšljiva in zato so ukazali podrejenim organom, naj mu jo prepovejo.
—	Francelj iz Volč se je namreč rad bahal s svojimi prijateljskimi odnošaji do pokojnega cesarja Franca Jožefa L Habsburškega, pri katerem je služil za dvornega žandarja. Pripovedoval je: '
»Kadar sem prišel na Dunaj v cesarski grad, k jer so me že vsi pozniili, so ma takoj spustili pred cesarjc. Vrata so se kar sama odpirala in ko me je cesar zagledal, jo rekel:
«0, lejte, leite! Srečne oči, da se spet vidiva. Bog Te živi, Francelj iz Volčb
Nato pa je odprl vrata v kuhinjo in veselo zaklical:
«Liza! Kakšna sreča: Francolj iz Volč je prišel. Speci mu brž en šniceljb
—	Vidiš, v takih prijateljskih odnoša-jih. kakor je bil Francelj iz Volč t rrijnim cesarjem Francem Jožefom L Habsburškim, Ro slovenski režimski gospodje s Sveto Slolico.
Z nasiljem se je liberalni advokat dr. Gorišek polastil okrajnega zastopa in okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu. Poštene kmečke može, ki jih spoštuje cel okraj, pa je »odstavil«. Dr. Gorišek bi sedaj rad z lažjo in zavijanjem resnice pred ljudstvom očrnil naše može! Izdal je volilni letak: »Gospodarstvo razpuščenega okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu«.
V letaku so nakopičene laž za lažjo. Kolikor stavkov, toliko laži.
Dr. Gorišek bo za te nesramne laži še odgovarjal pred sodiščem!
Dr. Gorišek bi rad prišel tudi v posest imetja prostovoljne požarne brambe pri Sv. Lenartu. To imovino, katero si je požarna bramfca pri Sv. Lenartu skozi dolga desetletja z varčnostjo in pridnim delom pridobila, hoče namreč advokat dr. Gorišek spraviti v roke pretepaškim in divjaškim orjuncem!
Naj bi dr. Gorišek navedel na letaku raje ime tistega advokata, ki je zarubil nedavno ubogi vdovi, materi več nedolžnih otrok, zadnjo kravo, zadnjo njeno imetje!
Mi vemo, zakaj strastno bolni dr. Milan Gorišek sedaj tako divja. Od Žerjava je dobil komando, da mora spraviti v okraju Sv. Lenart vsaj 500 glasov za kandidata dr. Pivka.
To je tisto! Mi domačini šentlenart-skega okraja pa odklanjamo dr. Goriška! Mi odklanjamo dr. Pivka, ki je za nas tujec! Pač! Tudi naši fantje in možje ga poznajo s tirolske fronte. Mi vemo, da je radi dr, Pivka storilo tam nesrečno smrt mnogo slovanskih vojakov! , Dr. Mil an Gorišek! 8. februar je ti'/ To je dan obračuna z nami. Pošteno in organizirano ljudstvo našega okraja bo vas in vaše laži obsodilo z volilnimi kroglicami. Vrgli jih bomo vsi v prvo skrinjico! Ta edina je naša. V vašo četrto pa bomo vsi pokazali — ligo!
KAKO DR. GORIŠEK AGITIRA PROTI ŽEBOTU.
On vzame v roke račune okrajnega zastopa, ki so sestavljeni v dinarjih, pa jih obrne v krone, da je večji znesek; potem pošlje te številke v tisk, da mu napravijo za 1 vagon letakov, katere potem razdeli med ljudstvo, ki bi se naj zgražalo
šttff. A
SLOVENEC, da« 6. felmiarja 1925,
Stran 8.
nad temi velikanskimi kronskimi vsotami, t On pač misli, da je naš kmet nezaveden. \ Mi odstavljeni odborniki okrajnega zastopa pa razkrinkamo to hinavsko agitacijo trlvole: 100 K je 1 predvojni goldinar, 1000 kroii je 10 predvojnih goldinarjev, 10.000 kron je 100 predvoj. goldinarjev, 100.000 kron je 1000 predvojnih goldinarjev, ker 1 dinar danes velja 8 predvojnih vinarjev; torej velja 1 K dva vinarja ali 1 krajcar, 10 K velja 10 krajcarjev, 100 K velja 100 krajcarjev ali 1 goldinar. In ko bi kunštni dr. Gorišek pregledal predvojne račune okrajnega zastopa in jih valutarno primerjal s povojnimi računi, bi našel, da se okrajne doklade in nagrade v primeru z ogromnim povojnim delom niso valutarno prav nič zvišale, marveč znižale 1 Toliko y pojasnilo.	Mi odstavljenci.
Protest.
Ker se odstavljeni odborniki smatramo še vedno za zastopnike Ienarčkega okraja, zato z ogorčenjem protestiramo v » imenu celega okraja proti nadaljnemn 1 jamstva za varnost hranilnih vlog pri le-narčki okrajni hranilnici in priporočamo svojim volivcem Posojilnico pri Sv. Lenartu, ki je v naših rokah. V znak protesta bomo 8. februarja vrgli svoje krog-liee vsi y 1. Skrinjico! Vsi odstavljeni.
Odprto pismo, ne sedanjemu, temveč prihodnjemu velikemu župa' v Mariboru! Gospod veliki župan! Frvo Vaše delo bodi, da po še veljavnem štajerskem deželnem zakonn takoj n apišete nove volitve za vse okrajne zastope tr bivšem Štajerskem. S tem si boste pridobili spoštovanje pri ogromni večini prebivalstva, ki je vajeno zakonitih razmer v okrajnih zastopih in posebno pri okrajnih hranilnicah; posebno pa Vas zagotavljajo svojega globokega spoštovanja odstavljeni zakoniti predstavniki lenarčkega okrajnega zastopa.	Sledijo podpisi.
POJASNILO ZDRAVNIKA DR. KRAM-BERGERJA.
Pisec lenarškega letaka narodnega bloka mi očita, da sem predložil v letu 1924 okrajnemu zastopu večje račune, kakor do leta 1923. V njegovo pomirjanje pribijem javno: Za zdravljenje siromakov sem računal vedno po najnižjem tarifa, kakor je obvezen za zdravnike po stanovskem redu, ki ga je določila zdravniška zbornica v Ljubljani, na podlagi odloka ministrstva narod, zdravja z dne 5. maja 1923, br. 15.711. — Z mirno vestjo trdim, da sem predložil okrajnemu zastopu običajno račune z zneski pod omenjenim tarifam, kar lahko ugotovi vsak čas strokovnjak.
Piscu letaka pa želim v svoji človekoljubnosti, da ne bi bil nikoli primoran okusiti »sladkosti« nujne potrebe mnogo-kratnih zdravniških obiskov in injekcij, za katere zavida občinsko revo. Prepričan sem, da bi se ta sirota zasmilila tudi njemu lajiku, čl, bi jo bil videl v groznih mukah, v katerih je s solzami dnevno prosila vsaj ene pomirjevalne injekcije in ji ne bi bil te odrekel, četudi bi bila s tem obtežena blagajna okrajnega zastopa vsa-kikrat za približno 30 Din. Sicer pa lajik nikakor ni upravičen presojati in določevati načina zdravljenja in visokosti tarifa.
V svoji preveliki človekoljubnosti želim piscu, naj le še dolga leta mirno srka rujno kapljico v prijetni družbi, ali se zarije v mehke blazine, medtem ko hitimo zdravniki bolnikom na pomoč ob vsakem žašu in vremenu, podnevu in ponoči, ne-vprašaje se, da li so bogati ali revni in tega ali onega svetovnega naziranja! — Sv. Lenart v Slov. gor., 31. jan. 1925.
Dr. Kramberger.
• * •
Zaupnikom okraja Sv. Lenart. Zmaga naše stranke bo tokrat veličastna. Po vseh krajih tekmujejo fantje in možje v volivni agitaciji. V pondeljek, 9. febr., bomo glas o naši zmagi sporočili v Št. Lenart. Okoli 9. ure predpoldne se bo volivni izid javil pred Arnuševo gostilno. Bom poskrbel, da boste zvesti in po-fiteni volivci dobro poučeni o izidu volitev. Pošljite iz vsake fare glasnike v Sv. Lenart. Tik pred 8. februarjem Vam kličem, dragi prijatelji: Na laži dr. Gorišeka in njegovega nesramnega letaka odgovorite s tem, da vsi do zadnjega greste volit našo prvo skrinjico! Bog Vas živi! Živijo zmaga poštenosti! Pozdravlja Vas Vaš Franjo Zebot._
Dne 8. februarja
oddajmo VSE glasove predslavilelju Slovenije
DR. KOROŠCU
Nn Kranjskem in Šiaierskem je njegova skrinjica
1. - prva - 1.
v Ljubljani
4. - četrta - 4.
PRED 8. FEBRUARJEM.
10VCNMA
Srčne želje in sanje dr. Žerjava.
DNE 8. FEBRUARJA.
8. februarja bo ostal Žerjavovcem samo še dolg nos.
ob
Slišimo, da demokrat je ob italijanski meji širijo med ljudstvo najrazličnejše izmišljotine. Ker ni nič pomagala laž o pogodbi v Opatiji, so si sedaj izmislili, da bodo Italijani udarili čez mejo, če ne bodo ljudje volili v Žerjavovo skrinjico. Ker ljudstvo ve, da sta si Žerjav in Mus-solini na roko, mislijo, da bodo tako ljudstvo uplašili, da bi res šlo volit za Žerjava. Toda naši Notranjei in Gorenjci se ne bodo uklonili nikdar in pod nobenim pogojem. Nobena laž in nobeno nasilje jih ne bo nikdar zmotilo.
S"
Nc zaupajte liberalnim predsednikom! Pazite, da bo vsak dobil samo ENO krogljico. Glejte, d abo d o skrinjice vedno od 111 a š e -n e. Postavite ZANESLJIVO in močno STR AŽO pred volivni lokal za obe noči od sobote na nedeljo in od nedelje na pondeljek.
Spremljajte, čc se Vam zdi količkaj potrebno p r c d s c d n i -k a v o 1 i v n (j k o in i s i j e v L j u b-
I	j a n o , dokler ne izroči volivnih aktov glavnemu volivnemu odboru.
V SOBOTO d 11 e 7. II. o i) 3 p o -poldne se vaša n a 1 o g a pri č-
II	e i n v PONEDELJEK d n e 9. II. {dopoldne neba«
Odkod dobivajo žerjavovci denar?
Na tozadevna odkritja mariborske »Straže«, ki smo jih ponatisnili v naši številki 27. z dne 4. februarja, je »Jutro« dvakrat jako pikro reagiralo. Gospoda okoli »Jutra« se skuša predvsem otresti zveze s to afero in trdi, da sta vanjo zapletena, če se sploh more govoriti o kaki aferi, samo Anton Kristan in Dragotin Hribar kot funkcionarja »Slovenske banke«, »S 1 a -venska banka da pri tem sploh ne pride v poštev. »Jutro« se tudi sklicuje na izjavo, ki jo je v njem podal pred par dnevi g. Lumir, da je to, kar je pisala »Straža« o kupčiji med njim in g. Dragotinom Hribarjem, bilo izmišljeno in zlagano.
Glede te Lumirjeve izjave nam poročajo iz Maribora:
Na izjave Žerjavovcev s falzificiranimi podpisi je že javnost vajena. V zadnji »Straži« smo razgrnili pred javnostjo eno najbolj umazanih poglavij o nepoštenosti Žerjavove klike, namreč odkod zajema ta družba denar. Oh, to razkritje je policaj-demokrate ugriznilo. V Mariboru so se Žer-javovci takoj zbrali, posvetovali, sestavili izjavo, ki pravi, da zadeva, katero sta sL privoščila Tone Kristan in Praprotnik v večmilijonsko škodo g. Lumirja, nima prav nobenega stika z dr. Žerjavom in njegovo stranko. Pod to izjavo sta »Tabor« in »Jutro« enostavno natisnila ime: Anton Lumir. Lumir te izjave ni podpisal, dasi ga je v to nagovarjal tajnik JDS Špindler. G. Špin-dlerja in vse mariborske vodilne Žerjavov-ce pozivamo, naj nam pokažejo Lumirov podpis. Policajdemokralje so si kot zvesti sinovi svojega očeta Žerjava — mojstra, kar se tiče falzifikatov iz Lumir-Praprot-nik-Tone Kristan afere za prvi trenutek poskusili potegnili na ta način, da so pod že omenjeno izjavo samolastno podpisali Lumirja. Celo zadevo z Lumirjevim podpisom že ima v rokah odvetnik in bodo »Tabor« in »Jutro« in Špindler odgovarjali radi tega pred sodiščem. — Izjava g. Lumirja pa se glasi: »Izjava. Jaz podpisani Anton Lumier potrjujem s svojim lastnoročnim podpisom, da nisem dal nobenemu človeku, niti časopisu, kake izjave o moji zadevi, še manj sem pa dal komu izjavo, da to ni res, kar se mi je zgodilo. Stoji pa vsakemu prosto, da se vsak na sodniji sam prepriča o krivici, katero se mi je zgodila od strani gotovih gospodov. Maribor, dne 3. februarja 1925. — Anton Lumier 1. r.
ta" režim m plak
Prvi letak: Zloraba d r. K r c k o-vega imena in spomina. Narodni blok razmetava plakate, ki so tiskani v Narodni tiskarni v Ljubljani. Letak nosi sliko dr. Janeza Ev. Kreka in to-le besedilo: »Morda se bodo razvile kake avto-nomistične stranke, ki bedo težile za spremembo ustave v smeri federacije. Te stranke so plevel, ki je moral priti, da bo politično zbliževanje čim dalje bolj napredovalo in da bodo razdirajoče sile izginile. Sledimo besedam velikega Kreka in vrzi-mo kroglico v drugo skrinjico.« Odkod so Žerjavovci dobili navedene Krekove besede, se v naglici ne spominjamo in ne moremo kontrolirali. Gotovo pa je, da Žerjavovci potvarjajo smisel teh stavkov in še bolj gotovo je, da dr. Krek nikdar ni agiliral za Žerjava. Navedeni letak je nesramna zloraba velikega voditelja Slovenske ljudske stranke. S to nesramnostjo in s tako debelo lažjo pač Žerjavovci ne bodo premotili nikogar.
Drugi letak: Izdali so ga zopet Žerjavovci. Naslikali so okrvavljeno roko in mlako krvi in to sliko obdali s sledečim besedilom: Prcč s krvavimi vitezi z Zaloške ceste. Dr. Korošec in njegovi po-magači ne smejo dobiti ne enega delavskega glasu. Žalosten dogodek na Zaloški cesti si uprjo izrabljati tisti ljudje, ki so takrat vpili, da dr. Preje in Korošec ne znata pokazali dovolj močne roke, de-nuncirali deželno vlado ljubljansko v Belgradu, ker ni bila napram ubogim delavcem takšna, kakor so si jo želeli Žerjavovci. Vse napredno časopisje je takrat vpilo, da je treba štrajkujoče pobiti. To vedo tudi delavci, znto bodo s studom zavrnili Žerjavove letake.
Tretji letak: poziva železničarje, naj volijo Narodni blok, da jim bo ohranjen direktor dr. Borko. Dr. Borko je zadnje dni pred volitvami poknzal, koliko so vredne njegove lepe besede in njegove obljube železničarjem. Prestavljeni, preganjani in zapostavljeni železničarji so najlepši dokaz pravega orijatclja in zagovornika železničarjev. Zato bo vsak železničar s posmehom vrgel letak od sebe in volil, kot mu narekuje stanovski in narodni ponos za Slovensko ljudsko stranko in oddal svoj glas v prvo skrinjico dr. Antonu Korošcu.
PRISPEVAJTE ZA
LJUDSKI SKLAD
Kdo so protidržavni elementi?
Snoči so se zbrali v Ljubljani v Unionu »državotvorni elementi«, kar jih sploh premore Kranjska. Videli srno: malo jih je. In če smo pregledali njihove vrste, srno videli tudi, da so bili tam zbrani ljudje praznih besed in vitezi gorjač. Žalostna podoba umirajoče stranke, ki je zanesla k nam v Slovenijo korupcijo in balkanizem, 'dokazovanje z gorjačnmi mesto z argumenti, sovraštvo proti lastnemu narodu mesto ljubezni. Vsi so bili edini v tem, da so »državotvorni« elementi, kakor jim pridiguje dan za dnem njihovo do mozga pokvarjeno časopisje. To časopisje se je zadnje dni poslužilo najsramotnejših laži, da bi ujelo kakšnega kalina na svoje limani-ce. Za jahali so klerikalnega zmaja, češ to bo že ujelo koga. Dr. Žerjav je postal po teh poročilih čez noč najhujši klerikalec, in njegovo časopisje udriha in laže čez našega presvitlega škofa ter očita njemu in duhovščini, da je proti-državen element. Kakor v pokojni 'Avstriji! V »Unionu« je prodajal svojo državotvornost dr. Pivko, junak žalostnega spomina iz Carzana, ki je s svojo državotvornostjo pomagal Italijanom zasesti naše slovenske kraje v Primor-ju. Poglejmo to »državotvornost« nekoliko od bliže. Pivko je izdajal Italijanom postojanke naših slovenskih mož na slovenski zemlji. Tujcu služiti, to je ideal demokratskih frazerjev. Če ne služijo kornu drugemu, niso srečni! To je vsa njihova državotvornost. Kako vzvišen nad vsemi temi liudmi je ljubljanski škof dr. Jeglič. Kakšen protidrža-vcn element« da je, evo dokaza, ki je nn las podoben klevetam v »Jutru«! Dobeseden prevod tega dokaza se glasi:
C. kr. dež. predsedstvo za Kranjsko. Št. 5347,Tras.
V Ljubljani, dne 21. sept. 1918.
Jugoslovanska propaganda.
»Zaupno!«
Njegovi ekscelenci gospodu c. kr. notranjemu ministru
na Dunaju.
Vaša ekscelenca!
Čast mi je, da podam Vaši ekscelenci v smislu razpisov z dne 8. julija 1918, št. 15.396/M. J. in z dne 13. septembra 1918, št 20.613,M. J. sledeče poročilo:
V zadnjem času se pogosto vrše notranja posvetovanja političnih voditeljev in seje novoustanovljenega slovenskega narodnega sveta, katerih sklepi ostajajo, iz-vzemši oficielnih enuncijacij, strogo tajni. Na teh sejah in posvetovanjih se po vsej priliki vsekakor natančno pečajo s podrobnostmi o organizaciji bodoče jugoslovanske države; to kažejo tudi članki o takih vprašanjih (valuti, dolgovih itd.), ki jih od ustanovitve slovenskega narodnega sveta pišejo v dnevnem časopisju vodilne osebnosti.
Kakor je Vaši ekscelenci znano, je spiritus reetor v vprašanju ustanovitve jugoslovanske države slej ko prej državni poslanec dr. Korošec. Dokler bo le-temu
mogoče, da neovirano prihaja v osebni stik s tukajšnjimi merodajnimi krogi, se pač ne
Za pristale SLS ilvna dolžnost!
\ C
Niti en pristaš SLS v nedeljo, 8. februarja, ne sme ostati doma. Naša skrinjica je po deželi PRVA, v Ljubljani pa ČETRTA! Nasprotniki bodo lagali in begali volivce bolj kakor kdajkoli dosedaj. Ne verujte jim nič! Ne verujte ne njihovim letakom in tiskovinam, ne njihovemu hujskanju!
Dr. Žerjav pričakuje samo oil tega vsaj reven samcat mandat, če bi naše odvrnili od volitev, aH bi se pa naši dali zbegati. Zato je pri svojih zadnjih potovanjih nagovarjal župane — en tak slučaj nam je po pričah dokazan — naj vplivajo na naše volivce, da nc bi šli volit.
Cujte, neizvoljeni minister, pa skuša odvrniti volivce od njihove glavne državljanske pravice.
Zato pa bodi pri teh volitvah udeležba tako velika, kakor še nikoli dosedaj. 0;1 naše nediscipliniranosti ne smejo za nobeno ceno pridobili nasprotniki.
Zato kot disciplinirana armada vsi do zadnjega volivca na volišče,
( im večja udeležba, tem hujši bo poraz nasprotnikov.
bo posrečilo, da se gibanju in agitaciji zastavi pot.
Druga osebnost, pod katere pokroviteljstvom se na Kranjskem za jugoslovansko vprašanje živahno agitira, je, kakor je Vaši ekscelenci istotako znano, knezoškoi dr. Jeglič. O njegovem pogubnem vplivu in sredstvih, ki bi bila primerna, da se nevar« no početje vsaj nekoliko omeji, sem poročal zadnjič Njegovi ekscelenci gospodu c. kr. ministrskemu predsedniku dne 15. septembra 1918, št. 10/res.
Kakor znano, ima na Kranjskem duhovščina na kmetsko prebivalstvo največji vpliv. Duhovščina je tu vzgojiteljica ljudstva in tisti činitelj, ki ljudstvo v vsakem oziru vodi. Ker je pa pretežna večina duhovščine, mlajši duhovniki brez izjeme, starejših velik del, na strani knezoškofa, je čisto naravno in umljivo, da se je od tedaj, ko je knezoškof zavzel svoje znano stališče nasproti jugoslovanskemu vprašanju, ideja o ustanovitvi samostojne jugoslovanske države tudi v širokih masah trdno vko-reninila in se od dneva do dneva poglo-buje ...
Ako bi se ob danih razmerah posre-. čilo, da sc oba prej imenovana gonilna faktorja — Jeglič in Korošec — iz njune aktivne politike izločita, bi se s tem prav znatno ovrla nadaljna agitacija; prevdar-nim elementom, ki jih sedaj majorizirajo in so obsojeni v pasivnost, bi se s tem dala možnost, da na ljudske mase primerno vplivajo.
Pri tem moram še posebej naglasiti, da se dr. Korošec v zadnjem času drži taktike, da se iz čisto vsakdanjih razlogov pojavi sedaj tukaj, sedaj tam po deželi, kakor n. pr. da obišče kakega prijatelja in podobno in prihaja tako v stik z najvplivnejšimi somišljeniki.
Tekom zadnjega meseca je na ta način obiskal Železnike, Škofjoloko, Ljubljano in Vrhniko, ne da bi bila oficielna mesta preje zvedela za njegove polne načrte; pri tem so ga na deželi ljudstvo, duhovščina in občinski funkcionarji slovesno in navdušeno sprejeli.
Kar se tiče mojega predloga za izgon dr. Korošca s Kranjskega, ga je Vaša eks-celcnca z razpisom dne 26. junija 1918, št. 13.181/M. J. zavrnila.
Ako bi bilo mogoče, da se pritegne dr. Korošec vojaški dušnopastirski službi in na ta način podredi vojaški jurisdikciji, bi sc s tem njegovemu državi škodljivemu vplivu napravil konec.	s
V mojem že omenjenem poročilu *na gospoda ministrskega predsednika z dne 15. septembra 1918, št. 10/res. sem si dovolil tudi predlagati, ne da bi hotel posegali v druge odredbe, da naj vlada striktno izjavi, da smatra jugoslovansko gibanje kot nevarno za enotnost države in da se dalje tudi knezoškof z vso ostrostjo prime in se mu resno predoči, da bi morala vlada brez vsakega obzira nastopiti, ako bi še dalje vstrajal v vcditeljski vlogi v jugoslovanskem vprešarju, vplival na duhovščino in dopuščal, da le-ta hujskari med kmetskim prebivalstvom.
Vse druge odredbe se mi zde v sedanjih razmerah več ali manj iluzorične, ker zlu ne sežejo do korenin ...
Za c. kr. deželnega predsednika: Laschan sr.
Kak o bomo
katere za poročnike. Belgrajsko vojno ministrstvo je zahtevalo, da ti možje, ki so služili že po 25 in več let in bili zaposleni kot okrajni stražmojstri, polože izpite za podporočnike. Možje so to storili. Ko so mislili, da so vse pogoje izpolnili za boljšo karijero v naši kraljevini so jih pa upokojili.
Kakor nekdaj v Avstriji tako je tudi sedaj menda pripadnost k slovenskemu narodu ovira za napredovanje in za dosego boljših in odgovornejših mest v armadi. Žalostno je, da moramo Slovenci kaj takega doživljati v državi, ki jo imenujemo svojo. Še bolj žalostno pa jo dej-
stvo, da imamo Slovenci v svoji sredi ljudi, ki so si nadeli nalogo, da blatijo slo-vensko ime, kjerkoli se jim malo splača za njihovo stranko ali za svojo osebno korist.
Voditelj te klike je znan nam vsem, Vsakdo izmed nas vojaških upokojencev bo pljunil 8. februarja v svojo lastno skledo, ako bo volil »Narodni bloke.
V nedeljo vrzimo vsi kroglice v Skri-njico dr. Antona Korošca, ki je vsekdar stal na braniku časti slovenskega imena in koristi slovenskega naroda in bo znal tudi vsekdar braniti čast slovenskega vojaka, s tem pa tudi njegove koristi.
Volivno gibanje.
Iz krogov upokojenih slovenskih častnikov smo prejeli naslednje vrstice: Prišel je 8. februar in tudi mi vojaški upokojenci, častniki in podčastniki, smo povabljeni, da s kroglicami v rokah izjavimo, kdo naj zastopa naše koristi v narodni skupščini. Izbera med možmi, ki se nam predstavljajo kot kandidati, specijelno nam ne bo težka. Menda ga ni stanu v Sloveniji, ki bi bolje vedel in enodušneje sodil, kdo jo njegovim interesom najbolj škodoval, ne samo v gmotnem oziru, ampak še bolj na njegovi časti, nego mi. Mi vemo, kdo je dr. Žerjav, ki je leta 1919. slovenske častnike kar pavšalno označil v Belgradu kot nezanesljive in s tem povzročil tisto gorje, ki je prišlo na posameznike izmed nas. Nekateri sploh nismo bili sprejeti v armado in so nas predčasno z bornimi pokojninami odpravili, drugim, ki so mogli prestopiti v armado naše kraljevine, pa mečejo vsemogoča polena pod noge, tako da od vseh slovenskih častnikov, ki so služili nekdaj v avstroogrski armadi, razun enega samega, 'še nobeden ni dobil samostojne polkovne komande ali pa komande vojnega okrožja. Služijo pa že po 20 in tudi 25 let. Dasi imamo celo vrsto v službi osivelih štabnih častnikov, še nobeden ni bil povišan za generala. Edinega Slovenea, ki je bil prevzet kot general, osvoboditelja Maribora, generala Majstra, so hitro upokojili, da bi še ta edini Slovenec ne kazi! generalskega zbora.
In kaj so naredili z orožniškimi podčastniki? DežoLna vlada je imenovala ne-
Volivci! Bodite skrajno previdni! Liberalnih laži o papežu in škofih, o duhovnikih in naših kandidatih bo deževalo po deželi. Varanjc z letaki se je že začelo. Danes so izdali krvavo roko, da bi ostrašili delavce, podpis tiskarne pa so zamazali, da se ne bi vedolo, kdo je za tem umazanim plakatom.
Nihče doma! Begali bodo volivce zlasti s tem, naj ostanejo doma. Podpisovali bodo naše ljudi, delali se pobožne in svete, kazali skrb za slovensko Ijiulstvo, samo da bi volivci ostali doma in da bi Žerjav dobil količnik. Kdor ostane doma, pravtako greši proti svojemu narodu, kakor tisti, ki bi sc dal zapeljati in šol z or-junskim dr. Žerjavom.
Somišljeniki! Opozorite vse naše volivce, naj pazijo na našo volivne skrinjice, kakor na svoje lastno oko. Žerjavovci bodo poskušali zamašiti vratove, oziroma luknjice v skrinjici, da bi potem drugi nesel kroglico iz prve skrinjice v drugo. Zna se zgoditi, da bodo poskušali kje pri-slepariti celo kroglice. Najeti falotje morejo celo napasti volivne lokale, da bi uničili našo skrinjico. Bodite torej do skrajnosti pazljivi in možje na svojem mestu.
Žerjav in F* :peluh si segata v roke.
Poudarjali smo že, da »Republikanec« Prepeluhov ni bil ustavljen, ko je bil ustavljen »Domoljub«. Nihče ni namreč boljši zaveznik Žerjavov proti slovenskemu narodu kakor g. Prepeluh, ki še sedaj noče uvideti, da ruši enotni nastop vsega našega naroda proti demokratskim nasil-slvom. Demokratski listi sedaj poudarjajo, da je že popolnoma gotovo, da bo Prepc-luhovi skrinjici prizanešeno od strani vlade. To je lahko razumljivo, ker hoče Žerjav oškodovali samo stranko slovenskega ljudstva SLS.
N ivni g, Prepeluh, V zadnji številki »Republikanca« beremo dolg dopis iz Borovnice. Mi ne moremo slutiti, kdo jc tako neusmiljen, da je g. predsednika tako kruto potegnil. Na Laščah, kjer sta dve hiši, je bilo naenkrat na shodu kar 100 jljudi. V Novi vasi in na Lokah, ki jih seveda v vsej Borovnici nihče ne pozna, ker teh vasi sploh ni, pa pridobiva kar tru-moma pristaše. Nam se smili potegnjeni g. Prepeluh, zdi se nam pa, da je že sam v svojem listu s tem dopisom najbolje povedal, krko bodo izgledale njegove številke in kako ga bo potegnilo slovensko ljudstvo.
Prepeluh, ali: »Kdor mene nc napada, te?:a tudi jaz nc.« — Bukovljani so si omislili vaškega čednika, da jim je pasel ovce. Pa je prišel volk. Črednika je malo po strani pogledal, ovce je ra začel po volčje klati. Kaj se! Mirno gleda, kako volk ovce mesari. Bukovljanom seve to ni bilo všeč. Črednik jih pa zavrne: »Kdor mene ne preganjanja, tega tudi jaz ne!« — »Dobro,« so mu rekli vaščani, »pa ne boš več naš čednik. Idi z Bogom!« — Čodnik se je pa zval Prepeluh. — HrastniČani pa so si najeli poljskega čuvaja. Bo polje bolj varno pred tatovi in roparji, so rekli. In res, prišli so tatovi in roparji, kradli so kot srake, ropali kot kragulji. Vidno so pridelki zginjali s braslniškega polja; samo par čuvajev njivic niso nikdar obiskali. Čuvaj jo oči zatisnil, tatov in roparjev nikdar ni videl. »Kako varuješ, kako braniš naše polje?« ga karajo vaščani. — Kdor mene in moje v miru pusti, tega pustim v miru tudi jaz,« jim modro odvrne čuvaj. — A tako, od danes ti nisi nič več naš čuvaj,« so ga zapodili HrastniČani. — Čuvaju pa je bilo ime Prepeluh. — Sloveniji se je predstavil mož z republikansko zastavo kot nov rešitelj. — Rešitelja ji je bilo res treba. Hude so bile razmere v deželi in napadlo jo jo brez števila nadlog. Slovenija je pa imela že od preje junaškega in izkušenega branitelja. Kaj pa novi rešitelj z republikansko zastavo? Kako brani Slovenijo? Takole: Sovražnike pusti pri miru, da po miii volji delajo, z vso silo se pa zapraši v dosedanjega spretnega branitelja. »A, tako me rešuješ?!« ga kara Slovenija. — Mož z republikansko zastavo pa
ji »modro« odvrne: »Kdor mene ne napa> da, tega tudi jaz ne!« — Slovenija ga srdi-to zavrne: »Hinavec! Če nastopaš kot moj rešitelj, brani mene in napadaj moje sovražnike, pusti pa moje pravice v miruj Če pa bojuješ osebni boj, vrzi s sebe krinko rešitelja Slovenije! Tvoje varstvo torej odklanjam!« — Mož z republikansko zastavo pa je nosil ime Prepeluh.
Kako se »Jutro« laže. K »jutrovske-mu« shodu v Stični in poročilu o tem shodu v »Jutru« št. 29 z dne 4.-februarja podajam javnosti sledeče opombe v varstvo resnice: »Jutro« poroča, da sem na shodu Žerjavovega kandidata g, dr. Bohinca v Stični nastopil kot govornik ter izrnzil svojo nezadovoljnost z dosedanjo poiiiiko dr, Korošca. G. Erjavec je rekel, da se ne čudi, ako marsikateri volivec SLS ne bo več mogel voliti dr. Korošca in njegovih tovarišev.« To »Jutrovo« poročilo je od prve do zadnje črke izmišljeno. Na razpolago mi je za priče čez sto volivcev, katerih je bila ogromna večina SLS. Vsi ti so mojim izvajanjem burno ploskali, medtem ko govoru g. dr. Bohinca ni nihče ploskal. Izvajal pa sem med drugim v resnici tako-le: »Občudujem mojstrsko taktiko dr. Korošca, ki je zabil klin med radikale in demokrate; združil je Davidovičevo, Spahovo in Ra-dičevo stranko v močno zvezo, ki je potem tvorila večino v zbornici. Tako se je dr. Korošcu posrečilo iz malega števila (21 slovenskih) poslancev napraviti ogromno večino v zbornici za avtonomijo Slovenije. Končno sem pozval vse navzoče volivce, naj volijo 8. februarja prvo škrinjico. Nato sem posebej še apeliral na poštene demokrate. da če že ne morejo voliti SLS, naj nikar ne volijo dr. Žerjava, ampak na/ v tem slučaju rajši volijo 7. skrinjico, h tega »Julrovega« poročila pa sem ponovno razvidcl, kar mi je bilo že prej tudi znano, koliko so vredna poročila tega »najbolj informiranega slovenskega dnevnika«. »Jutru« sem poslal radi tega popravek. — V Dragi, dne 4. febr. J925. Jože! Erjavec, točasni župan in okrajni cestni načelnik.
Po sto in več letih. V še nepozabljeni »Schulverfassung« je bilo več §§, ki so določali učiteljevo delo izven šole, kakor pa §§, tičočih delo učitelja v šoli. Ti časi so se zopet vrnili; kajti g. dr. Pestohiik ne ocenjuje učiteljevega dela v šoli, ampak izven šole. Znan moraš biti v prvi vrsti kot sokol, orjunaš, demokrat, agitator, UJUjevec itd. itd. itd. Kako izvršuješ poklicno šolsko delo, to ne pride pri tej usi-ljeni šolski gospodi v poštev.
Ni jim »rafalor. Kakor znano, je razpustil veliki župan poleg mnogih drugih tudi občinski odbor v Šmihel-Stopičah. Namen je bil jasen: dobiti so holeli za volivne komisije ljudi Žerjavove sorte (ta občina ima 5 volišč), da bi jim le-ti pomagali loviti kroglice. Toda glej ga zlomka, sodišče je zopet imenovalo vse one zastopnike v vol. komisijo, ki jih je imenoval sedaj raz-puščeni obč. odbor. Tako so ga Žerjavovci, kakor ponavadi, zopet na celi črti polomili. Mar misli Žerjav in njegov oproda, da bodo naša sodišča, ki so hvala Bogu nepristranska, padla na kolena pred njima? O ne, pa še dolgo ne! Režimovci so pa dobili s tem novo brco, ki si jo lahko po 8. februarju vtaknejo za orjunsko kapo.
Zakaj čakajo z upokojitvami? Iz istega vzroka. Kdo bi nas pa volil, si mislijo, če bi prišli sedaj pred javnost z imeni upo kojencev! Upokojenci sami bi nam obrnili hrbet 8. febr. in tudi njihovi sinovi ter drugi sorodniki. Previdnost je mati modrosti, si misli jo in ti tišče zato proskribcij-sko listo upokojencev v zaklenjenih miz-nicah.
Kaj pa to pomeni? »V zadevah službenih mest ne sprejemam strank.« Tako je napisano na vratih g. dvornega svetnika Gangla. Mogoče je dvojno: 1. da njemu ne pustijo več soodločevati, 2. da je prešlo oddajanje služb v pisarno Učiteljske tiskarne ali pa v pisarno suniostojne demokratske stranke v Narodnem domu. Na vsak način pa naj se kompetenti, ki so bili vložili prošnje za razpisana mesta, informirajo še pred 8. febr. 1925, da bodo vedeli, komu naj oddajo glasove. Če bi bile službe oddane pravično, tedaj bi bila imenovanja objavljena in bi jih ne prikrivali. Tistim, ki bodo šli po informiranje, sve-
tu jemo, da naj tudi ne verjamejo samo besedam, ampak črno na belem naj jim pokažejo in pa dekrete izročijo, ker lisjaki so po teh pisarnah; to jim žo moramo priznati.
Tržič. Pred par dnevi se je zglasil pri nas odposlanec »Zveze kulturnih društev< Zlmrnerman iz šiške, da predavu o davkih. Predavanje se je pa hitro pretvorilo v čisto navaden voliven shod za »Narodni blok«, kajti govornik jo kmalu zapustil teorijo in začel naprtovatl vso krivdo na davkih SLS. Vsi drugi, ki so v Belgradu vedrlli in oblačili ob najbolj važnih trenutkih, dr. Žerjav, dr. Kramer in Pucelj, bo vsi popolnoma nedolžni. Tako »predavanje« je potreboval naš župan Lončar, da se opere pred volivci, ki jih je kot Član ce-nilne komisije pustil popolnoma na cedilu in se mu sedaj upirajo. Pa Vam gospod župan tudi to »predavanje* ne bo nič pomagalo kakor tudi ne dr. Žerjavu. 8. februarja boind mi izročili \ arstvo svojih interesov drugim možoui ,kakor je Žerjav in njegova družba.
Državni nastavljencc pozor! Volite samo SLS, kajti ona se poteguj© za pravičnost, mir, red in zakonitost v državi. Ako sto zadovoljni s samimi obljubami in ako hočete, da ne boste več praznikov manj imeli, kakor jih že sedaj nimajo v nekaterih uradih, ki spadajo pod mariborsko veliko županstvo, potem pa volite dr. žerjava. — Drž. uradnik >neklcrikalec<.
Žerjavov obed. Iz Novega mesta smo prejeli glede na notico o dr. Žerjavovera banketu, objavljeno v »Slovencu« dne 5, februarja, od našega stalnega poročevalca pojasnilo, da dotična notica ne odgovarja resnici — K temu pripominjamo, da nas je zapeljala v zmoto oseba, ki je imela • tem namen, da naš list med novomeškim prebivalstvom diskreditira, češ, »Slovenec« poroča neresnico. Kakor izvemo, je bilo na obedu okoli 50 oseb, zastav pa je bilo zelo veliko, seveda so jih mnogi bili prisiljeni izobesitL
Železničarski shod v Novem mestu. V pondeljek so imeli železničarji v Novem mestu neverjetno srečo, da so bili komandir ani vleči narodni ploh. Nekaj »višjih« jc res prišlo iz »prepričanja«, ampak večina jih je morala priti na povelje. Govorili so razni Zerjavovi prijatelji, ing. Šepla in ie nekaj drugih gospodov. Železničarji so se prepričali na tem shodu na lastna oiesa, kdo je njihov prijatelj in kdo na-iprotnik in so že toliko zreli, da se ne bodo dali od nikogar voditi za nos. S po-Ijabom biča ne bodo pljuvali na lastno osebnost. Dne 8- februarja bodo tudi novomeški železničarji prispevali, da bo zavladal tudi med nami red in zakon. Oni, ki «e drle dr. Žerjava za frak, naj pazijo, da se frak 8. februarju ne bo odtrgal.
Trbovlje.
Ponarejen »Slovenec«.
Naši politični nasprotniki nameravajo izdati v soboto ponarejeno izdajo »Slovenca«. Tisti »Slovenec« bo na videz tak, kakoršen je saš list
V	tem ponarejenem »Slovenca« bo stalo, naj ostanejo naši volivci doma!
V	ponarejenem »Slovcncu« bo stalo, da je opozicija sklenila ne udeležiti se volitev!
V	ponarejenem »Slovencu« bo stalo, da jc papež prepovedal SLS kandidirati!
Takim laže m ne smete verjeti! »Slovenec, ki bo priporočal ljudem, naj ostanejo doma, ni naš »S 1 o v e n c c«, ampak grda in ostudna demokrat« s k a potvorba!
Vnedeljovsinavolišče!
Strahovite
Nasproti ljubljanskega gledališča se dviga ponosna in mogočna stavba. Stavbo nosijo mogočni stebri. Široko, masivno zidovje prodirajo velika okna iz kristalnega stekla, v zidovje pa so vdelani mični in vabljivi balkoni. Se nonosnejša pa jc stavba v svoji notranjosti. Visoke, zračne sobe se vrste druga za drugo, povsod samo solne« in zrak in razkošna oprema. Vse, kar zmore bogastvo, je znesla umetniška roka v stavbo, ki nosi napis »Trboveljska premogokopna družba«. Sezidana pa je ta ponosna, mogočna in bahata palača iz krvavih znojnih srag in žuljev bednih trboveljskih rudarjev.
V Trbovljah pa se tlačijo množice očmelih rudarjev v tesnih, nezdravih sobah brez solnca in zraka. Po ulicah vidiš upala, bleda lica mož in žen, vidiš globoko vdrte oči in izsušena lica bosih otrok. To so ljudje, ki bogastvo ustvarjajo, v sijajni ljubljanski palači ga pa uživajo — drugi. To sta dva sveta, ki morata trčiti skupaj.
Pred volitvam? so sklenili nasprotniki razširiti še druge laži naj-ostudnejšega značaja. Agitirali bodo s tem, da duhovniki ne smejo kandidirati, da so liste S. L. S* neveljavne, da je papež telegrafično prepo-
Vojaivo se" je"^1jaloT"TrbovlTe ve*5al katoličanom voliti našo stran-
.......- * * ko, da se je dr. Korošec odpovedal
kandidaturi itd. itd. Objavljali bodo tozadevne telegrame iz Belgrada, Rima, itd. itd. Vedite, da so vse to brezstidne laži in falzifikacije, kakor so bile one o Radiču iz »Moskve«. Žerjavovci se ne bodo ustrašili naj-ogabnejših laži in potvorb!
Vi pa pojdite mirno vsi do zadnjega volit, nasprotnemu časopisju niti besedice ne verjamite, in vržits vsi svojo krogljico po deželi v 1, v Ljubljani pa v četrto skrinjico, na kateri je napisano: dr. Anton Ko-
Dcmokratje pripravljajo nove volivne laži, ki jili bodo v tisočih letakov širili po Sloveniji zadnji dan pred volitvami.
Med drugim nameravajo priobčiti nekakšno papeževo pisino na slovensko duhovščino in na slovensko ljudstvo v f a k s i m i 1 e. To pismo bo nosilo »izvirne« podpise papeža in papeškega državnega tajnika,
»Papeževo« pismo s podpisi vred bo PONAREJENO.
Ni res, da je papež pisal ljubljanskemu ško£u kakšno volivno pismo!
N i r c s, da se Vatikan vtika v naše domače politične zadeve! To so navadne demokratske laži!
Usodna nedelja.
Krasno nedeljsko popoldne je zvabilo na tisoče počitka in razvedrila željnih Ljubljančanov v božjo naravo. Od Posavja pa tja do visokih alpskih vrhov se je vlUa ljubljanska povodenj, iščoč miru, poči.Va in zadovoljstva. Osveženi od krepkega zraka so se vračali izletniki proti večeru domov, na zunaj prepoteni in zaprašeni, v srcu pa veseli in požlvljeni.
Ko so pa prestopali kolodvorske prage, so sc zgrozili. Šlo je kar od ust do ust: V Trbovljah so streljali — Ubitih je dvajset, ne, samo deset — Ranjence vo zijo v bolnišnico — Trideset ljudi_ so za prli — Vojaštvo
in Zagorje! Tako je šlo od ust do ust xn ena vest je bila strašnejša od druge. Ljudje pa so s strahom hiteli domov, potem pa v gostilne in kavarne, da bi zvedeli kaj več. A prav kmalu so odhajali domov in trdno zapirali za seboj vežna vrata in zapirali okna, kakor da bi se bali neke težke more, .ki jih je že tlačila, Se preden so legli spat.
Kako ie bilo?
Naslednjega dne so zvedeli žalostno resnico. V Trbovlje se jc bila odpeljala »Orjuna« razvijat svoj prapor. V dolgi vrsti so korakali orjunaši. Od kolodvora do mesta med gostim špalirjem trboveljskih rudarjev. Videli so se tudi svetli bajoneti orožnikov. Ko pa je prišel sprevod do usodne soteske, se je zgodilo, kar se je moralo ^goditi. Trčila sta skupaj dva sveta in krvave žrtve so sc valjale v prahu. Padli so trije, štirje, pet... Ljudje so odnašali umirajoče v svoje borne domove.
Ne bomo odgovarjali na vprašanje, kdo je kriv. Krivcev sodišče do danes še ni izsledilo, pozna pa jih predobro zdrava ljudska zavest, Iti je najboljši preiskovalni sodnik.
Kot žrtev »nacionalnega« pohoda je padel ubogi rudar Fakin. Kdo ga je — na to vprašanje še ni odgovora. Duša umrlega Fakina pa je splavala oroti nebu zavita v gost dim, ki se je valil iz zažganega »Delavskega doma« med pokanjem ročnih granat divjim tulenjern hripavih grl in praskelajočim pokanjem revolverjev in pištol.	1
Nekaj divjega je bila prva neaelj.3 junija meseca . lanskega leta v Trbovljah, nekaj divjega, strašnega, nečloveškega. Ljudje pa so 2 grozo in strahom v srcu čakali, kaj bo.
Posledice nesrečne nejteije.
Mokra prst nad grobovi žrtev se še ni bila posušila, ko so se začele kazati težke posledice trboveljskih dogodkov tudi v Ljubljani.
V Florijanski ulici je bil tepen z bi~ kovko svoboden ljubljanski meščan. Na mirne delavce, ki so na senčnatem gostilniškem vrtu balinali ali kegljali, so streljali. Ali so streljali delavci nase sa- j mi, ali pa so streljali drugi nanje, tega še niso ugotovili. Najbrž so streljali sami nase. V bolnišnico pa so pripeljali človeka z zmečkanimi prsti. Zdravniki so ugotovili, da ima mož res zmečkane prste, ugotovili so pa tudi, da je nemogoče, da bi si jih bil zmečkal sam. Po glavah mirnih ljubljanskih meščanov pa so padali udarci debelih, palic, kjerkoli so se pokazali na takem mestu, kjer gotovim ljudem to ni bilo prav.
Kdo se je takrat zmenil za uboge tr-boveljske ranjence, ki so se zvijali v težkih bolečinah v ljubljanski bolnišnici osameli in zapuščeni? Kdo jim je privoščil prijazno in tolažilno besedo? Kdo ee jo zanje zavzel, kolikor jo bilo lo možno po zakonu?
Samo tisti, ki verujejo v krščansko ljubezen in katerim veleva vara, da ljubimo tudi svoje sovražnike in edina moralna opora za nesrečno delavstvo je bilo tedaj časopisje Slovensko ljudske stranke?
Tista slovenska gospoda pa, ki se imenuje »napredno«, in ki bi morala biti človekoljubna do skrajnosti, je v tistih težkih dneh sramotno zatajila svojo slovenstvo, svojo naprednost in svoje človekoljubje in ja na večno sramoto slovenskega imena odobravala krvoprelitje in preganjanje ljudi, ki niso nikdar nikomur nič. zalega storili.
Ali nista tudi to dva sveta? Na eni strani kultura in civilizacija, človekoljubje in pravičnost in usmiljenje, na drugi pa cinično zasmehovanje žrtev in ploskanje barbarstvu v imenu nekega napredka, ki ga je ^napredna« in liberalna stranka tako sramotno zatajila v dneh, ko so Slovenci napredek in pravico najbolj potrebovali!
Delavci, rudarji! Ali Vam more biti v takih razmerah odločitev 8. februtfija težka?
Pošteni Slovenci!
ro^ec!
m v a
riši
državo!
Vsi državni nameščenci po celi Sloveniji se morajo strniti v eno edino falango in kot en mož iti v boj za stranko poštenja, za Slovensko ljudsko stranko, ki edina bo po svojem socialnem programu hotela in mogla v. duhu pravičnosti rešiti naše vprašanje.
Prav posebno velja pa to za državne uslužbence v Ljubljani. Režimovska klika nam ponuja moža, ki ga sploh ne pouna» mo. Vemo le, da je Žerjavov kandidat. Že samo to dejstvo »am mora zadoščati, da ga ne voli noben državni uslužbenec. Žerjav — pa prijatelj uradništva?! Kdo se ne smeje? In njegov kandidat Mohorič — naj bo zaščitnik državnih uslužbencev v narodni skupščini? Kdo se ne smeje? Kdor ima izmed Vas, tovariši, samo eno zdravo zrno soli v glavi, ta bo volil moža, kremenitega v značaju, pemenitega v srcu, poštenih rok, neuklonljivega duha. Ne bo pa vodil ljudi, ki so jim ljubši razni Čarugi, nego možje poštenjaki.
Živel bodoči poslanec bele Ljubljane — dr. Anton Korošec! Vi ste naS — m» smo Vaši. Zlato za zlato, zvestoba za zvestobo.	Državni uradnik.
Prvi in edini odpor pravi nasilja. Kdo ve, kaj bi bilo v tistih vročih po letnih dneh še prišlo nad nas, čc se ne bi bila oglasila mogočna in velika Slovenska ljudska stranka in dvignila svoj najglasnejši protest proti brezzakonju in terorizmu, ki je grozil popolnoma zadušiti vsako politično svobodo slovenskega ljudstva!
Mi smo bili edini, ki smo dvignili svoj riasza red, mir in pravico in ki smo z vso , kega dr žavnega nameSdenc^?
3S&1 ie P-* Ua celo Slo- ^^^^ ***
V6BJJO,
SLS.
Te dni je na mladinsko-Iiberalnem shodu pri DraSčku v Vodmatu padla izjava, ki mora vsakemu poštenemu človeku, posebno pa državnemu uslužbencu pognati kri v g!avo. Ondi je namreč neki politični idiot izustil vnebovpijoče besede: »Caruga je bil peštenejši nego Davidovičeva vlada.t Konstatiram, da noben jutrovski mladin-gbvornik aH žerjav-ski kandidat ni poskusil popraviti te grde izjave. Iz tega sledi, da se ves privesek sedanjega režima po svojih _ reprezentan-tih strinja s to izjavo. Tovariši — državni sotrpini! Vsi vi dobro veste, da je bil edin svetel trenutek v našem šestletnem trpljenju oni, ko je ravno Davidovičeva vlada liki žareč meteor šinila mimo nas, a komaj pojavljena — že zopet zašla. Mi vsi smo prepričani do dna svoje duše, da je bila to prva pravična vlada, ki je pokazala za nas srce. Žal, da.ru mogla izvršiti niti enega izmed svojih poštpnih načrtov zlasti glede našega toli perečega vprašanja, ker ji je prekrižala pot se lanji režim, ki ubija predvsem čut človeškega dostojanstva v nas. In mi naj bi volili to k l i k o , ki primerja rajpošte-nejše ljudi z razbojnikom Cartigo?! Ono kliko, ki ne pozna drugega nego kapitalistično bisa<Jo, do katere naj bi pri -ležala po naših hrbtih, da bi žrla še nadalje iz vladnih jasli, nam pa metala plesnjive skorje kruha?! Nikdar!
Kdo pa nam jc dal tako imenitno službeno pragmatiko, da vsakdo vsak dan lahko trepeče, da ga ubije kak »državotvorni* režimovec, aH ga vsaj postavi z ženo in stradajočimi ter prezebajočimi otroci vred na cesto? AH ni bil to prav tisti režim, ki nas ubija še danes? Ali ni bil reprezenlant jutrovske klike, ki ni zlasti za nižje državne uslužbence stori! ničesar, pa žc prav ničesar; nasprotno jim jc pa neizmerno škodoval s svojim_ ^delom*? In s kakšno vnemo so šli tedaj zanj v boj državni nameščenci! Danes so mu lahko hvaležni za — brce, ki'so jih dobili in jih dobivajo še vedno od »režimske« službene pragmatike. Ali ni torej danes čas iztreznjenja za v s a -
Prosimo vas, da nam takoj, ko bo znan izid volitev % vsakega volišča brzojavno ali tclefo« nično sporočite število glasov, ki so jih dobile posamezne stranke. Stranke označite po nositeljih list. Brzojavko naslovite: Slovenec, Ljubljana, ali pa kličite telefon Ljubljana štev. 50.
»mrJ.	— I..I	I.IMI.I., ......... ...i	..i i. t«.
HI zaupno pismo
ki ga je izgubil naiven agitator še bol? naivnega kandidata SDS.
Dragi!
Ne pomaga nič! Hujši so naši nasprotniki od SKS kot so od SLS. Zato s kolom po njih! Reci jim, da naj gredo z nami, ali pa bodo videli, kako se bo še kmetu godilo! Povej vse, kar veš o Pucelju, kaka. nehvaležnost je od njega, da ni hotel z narodnim blokom, čeravno je dr. Žerjav sam stal ob zibelki stranke! Spomni jih na. 200.000 K in na agitačjio, ki jo je SDS nrr svoje stroške vršila zanje. Daj jim zst vzgled Drofenika in povej, kaj on očita Pucelju in ostalim koritarjem. Mi hočemo dobiti kmete v svoje roke, dokler jih ni* mamo, ne moremo reči, da zastopamo narod. Če ne bo šlo izlepa, bo šlo pa izgrda, porabi vsa sredstva, da se kmetje stranke SKS nc pridružijo kmetom stranke SLS. Vse želje posameznikov si zapisuj — tudi če so neizpeljive — po 8. febr. nas bodo lahko vsi radi imeli — jaz sem že vsega sit.
Zdravo!
Tvoj N, N.
Železničarji! Zopet stopamo na po» prlščel 8. februar je odločilen in memento za Vas! To pot ne velja naš boj rasbitju Avstrije, marveč zrušenju korupcije in nasilja v lastni drŽavi, državi, katero ste pripomogli ustvariti Vi s svojo nacijonalno ambicijo zvezano s herojsko požrtvovalnostjo in samozatajevanjem. Preko stoti« in stotin žrtev slovenskega železničarja je marsirala krepka volja in zavest, da ja Previdnost izvolila ravno nas za oni faktor, pod pezo kojega se mora zrušili surova sila in oholost pangermanskih inten-cij. V najtemnejših časih germanskega nasilja Vam ni klonila zavest narodne ambicije. Neustrašeno sto stali na branika m geslo: red, poštenje, pravica in svoboda. Vi ste listi, ki ste bili ustvarjajoča sila one velike ideje: nacijonalna, kulturna in politična osamosvojitev naše Majke Jugoslavije. Vaš trud je kronala zmaga nad rol> stvom. Osvobojeno domovino ste znali v vsakem primeru ubraniti pred napadi vna-njega sovražnika. Solidarnost in požrtvovalnost ste Vas vodili. Če ste znali to. znali boste domovino očistiti tudi gnoja, katerega je razmetala po poljanah naše široko domovine klika defoagogije, hinavstva in nasilja. Železničarji, tovariši so borci! Nazaj v jasne livade svobode in samozavesti! Ne verjemite povojnim nacije-nalnim frazerjem, ki Vam obljubljajo, da Vas hočejo pripeljati po lepi, beli cesti n« ono zeleno goro, po kateri se pasejo 1000 kilogramov težki prešiči, v dolino pa drvijo potoki medu in mleka. Nel Samo pošte' nje in pravica, trud in delo so naši ideal!. Sledili ste nam vedno, videli ste nas v delu za Vaš dobrobit, videl! nas boste vedno 1 na Vaši strani. Bodite solidarni tudi 8.
februarja in pokažite Jasno Vaše priznano I poštenje in politično zrelost
Dopisi.
Z Viča. Ko ie g. Oale prevzel kot žu-
pnn občinske posle, je manjkalo v blagajni nekaj sto kron. O. Klemenčič je bil takoj voljan pokriti to svoto, de se ne bi našla pomota iu stvar je bila rešena. Kot Klemen-čičn, tako s« je dogodilo in se še dogodi marsikateremu blagajniku; prt tej službi je že ta ali oni pri vsej svoji vestnosti trpel celo občntno škodo. Podoben slučaj se je pripetil tudi sedaj na Viču pri oddaji občinskega gospodarstvo. In danes javnosti povemo, da v občinski blagajni ne manjka niti vinarja. Zato je vsaka beseda v tem ozi-ru odveč in ne razodeva drugega, kakor le strankarsko nebrzdanost ter željo varati javnost. Posebno pa bi moral o tem molčati Knez, ki je celo nekaj časa nepostavno nosil župansko čast. Ta veliki prijatelj delavstva je bil Izvoljen za blagajniškega preglednika in je kot tak pri javni seji cesti: tal g. županu Gralatu radi nzornega vodstva občinske uprave in vestnega gospodarstva. Danes naj Knez ponovno revidira blagajno in prepričal ne bo na lastne oči, da je vse do zadnjega v najlepšem reda. In to naj pove liberalni viški triperesui deteljici: Lojku, Jeločutkn ln Borštniku. Gospodje, vašega dela ne odobravamo! Pošten boj naj se bije. Kaj, če pride vsa zahrbtuost na dan t Takrat vas ne bo rešilo ne amerikan-sko knjigovodstvo in znabiti še kaj drugega ne. Jasno je vaše zahrbtno delo. Sami ste se Izdali s neprevidnim govorjenjem. Kot občinski možje bi morali Imeti pač toliko ljubezni do občine, da bi doma takoj po-' pravili pogrešek, če ste ga opazili, zlasti še preglednik Knez. To je bila vaša sveta dolžnost Mi seveda drugače sodimo. Resnica bo zmagala. Povemo pa odkrito, da je bil gosp. Gale izvrsten gospodar. To mu priznavajo vsi. Po gospodarstvu p roti postavnega župana Kneza je prevzel 32.000 kron dolga, danes pa ima občina Vič 1,300.000 kron premoženja. Lepo svota! Posebno še, ker se je po dolgih letih mrtvila šele pod Galetovim žu-panovanjem začelo v občini in za občino resno delo. Vsi pametni ljudje to priznavajo Jn hvalijo. Izvzeta je le peščica besnih demokratov s fcriperesno deteljico ln njenim steblom viškim Knezom, ki je trdil pri seji, da se troši občinski denar, če se podpirajo brezposelni in oblačijo revni otroci. Gotovo se Se spominjate Andrej Knez, da smo vam pred leti dokazali z vašim lastnim dopisom, ki smo ga popravili z rdečilom, da niste zmožni za dopisovanje. Vas original hranimo, lahko nam pride prav, morda prav kmalu. Danas pa vam svetujemo, odložite vse, kar vas ovira v točnem spolnovanju državne službe. Uradne are posvetite tovarni, ki vam dajo kruh. Prihodnijič pa še nekaj, kar vam gotovo no bo po volj L Zdrav-stvujte do takrat!
Sabor pri Metliki. Pncljev shod. V nedeljo 1. februarja je imel g. Pucelj po dopoldanski službi božji javen shod v gostilni gospe Angele Blažičeve. Udeležba jc bila precej obilna- Navzoči so bili pristaši raznih strank. Reklama za to so bili mnogi plakati nabiti na vseh straneh. G. Pucelj je začel govoriti naj-prvo proti republikanski stranki. Naenkrat nastane velik šum in nemir ter se slišijo mnogi klici: 2ivijo republika! G. govornik vidi, da ni zadei na pravo struno, zato hitro zasuče svoj govor proti SLS. Napadel je po svoji stari navadi dr. Korošca, češ, da se je zvezal s Pa-šičem, da njegova stranka ni kmečka, pač pa meščanska, celo kapitalistična, da je vsega ona kriva, visokih davkov, osebne dohodnine in visoke carine za izvoz itd. SKS je prava, je trdil, ona edina se poteguje za kmečke težnje. Neki pristaš SLS zakliče: To je laž, g. Pucelj, Vi ste podpisali centralizem! Da se govornik izmuzne iz zadrege, se izgovarja prav po otročje, da ue ve, kaj je centralizem! Zopet nastane velik hrup in nemir. Zagrizeni samostojnež Daks Makar iz Metlike, ki povsod spremlja Puclja po Belokrajini, se peni od jeze in žuga zborovalcem, da bo vsakega, ki ne bo miroval, strogo napadel in ven nesel. Vendar se svoje korajže ni upal pokazati, ker bi bil sam po glavi ven šel. Tudi domači župan Franc Štu-bler, namestnik samostojne liste, je žugal z orožniki, če ne bo miru. Pa vse grožnje niso nič izdale. Shod sc nikakor ni mogel mirno vršiti in se je prav klaverno zaključil. In to ni čuda! Saj g. Pucelj ni povedal nič novega, pač pa same blodnje in lazi, ki se kotljajo v njegovi modri glavici. Zato so mu navzoči uniati za odhodnico dobro zabrusili v obraz: Živijo Pucelj na kahlji! — Na Svečnico 2. febr. jc bila Sc večja blamaža. Dva agitatorja Turk i/ Višnje gore in neki Ljubljančan železničar sta hotela imeti velik shod za dr. Žerjava. Pa ni šlo, bil jc popoln poraz. Ljudje jima niso pustili govoriti, tako da sta morala s kislim obrazom zapustiti lepi Suhor.
Strožišče pri Kranju. V soboto 24. jan, pozno zvečer so imeli minister Žerjav shod v Narodnem domu v Kranju. Na tem shodu so bili prav posebno pozdravljeni liberalci iz naše občine, katerih jc šlo nekaj poklonit in zahvalit se ministru Žerjavu za velikodušno njegovo delo za našo občino, namreč da je odtrgal Go-renjo Savo in kolodvor od naše občine. G. Kri-žnar je takrat rekel, da si je treba vzeti Žerjava -v.z zamerk*, — zdaj pa menda nekaj šari in daje za pijačo, da bi zmagali naši občini tako naklonjeni gospod Žerjav. Veličasten shod
ao ara Kranjčani napravili, morda jim je pa to
pot obljubil Primskovo, tako da zaenkrat ne smemo imeti strahu, da bi nam odtrgal na pr. ie Stražiiče od naše občine. — Liberalci se hvalijo, da si »klerikalci« nc upajo napraviti shodov, samo v farovžu se še upajo shajati, — pa naj ve, da mi sploh ne potrebujemo shoda, ker imo volivci tudi brez shoda prepričani in trdno odločeni, da »Narodni blok« in minister Žerjav in njegova pretepaška Orjuna pri nas nima pričakovati kaj posebnega. Dokler bodo minister Žerjav na tak način skušali priti pri volitvah »skozi« in dokler se bodo pri nas potegovali zanj g. »Faktor«, toliko časa ne bomo napravljali shodov, saj mi volivci vse prav dobro poznamo. Veseli nas pa, da nam Biten-čanom daje »Faktor« tako rad za pijačo; s pijačo se sicer ne bo rešila država, pa je vendar neprijetno dati »korbeo« tako dobremu gostilničarju. V nedeljo pridemo volit v ljudsko šolo, — »Stara šola« ni več dobra — pa boste videli, da naSa občina ne bo zadnja pri veličastni zmagi SLS. Možje in fantje I »Fest« smo se držali pri občinskih volitvah, prav tako se držimo 8. februarja.
I* Mirne. Dne 25. januarja ob 2. ari je Imela Orjuna iz Stične, Mokronoga, Št. Ruper-ta in Trebnjega v prostorih tretjega rnzreda mirenske šole sestanek in zakletev vpričo križa, sveč in mrtvaške glave. Ali je res, da sta vodila to ceremonijo učitelja Benedičič in Dominko? To si je treba zapomniti za poznejše čase! V sedmih letih vse prav pride. S kmečkimi žulji zidano šole so postale orjun-ske kasarne!
Uotederšiea. Dne 2. februarja popoldne smo imeli čast videti g. dr. Kramerja, ki se je pripeljal v avtomobilu. Pri g. Albrehtu je bil sklican shod žerjavovcev. G. kramer je za^el razvijati svoj gospodarski program prav po jutrovski navadi, namreč s tigri, moko, pre-voznicami in s podobnimi stvarmi. Povedali so ta gospod, da v Jugoslaviji ni nihče drugi sposoben gospodariti kakor >Narodni blok«. Po njihovem mnenju je menda tudi potrebno, da gredo naši fantje v Macedonijo. Rekli so, da kadar so hoteli demokratje kaj dobrega 6toriti v Belgradu za Slovence, da so jim vse takoj klerikalni tigri podrli. Shod so zaključili gospod z navdušenim svarilom, da kdor dobi kroglico v roke in jo spusti v klerikalno skrinjico, mora računati s tem, da bo kroglica pobegnila v Italijo in od tam nazaj priletela svinčena- Menda se gospod bojijo, ker smo blizu meje. Pa le brez skrbi. Kroglice bodo ostale gumijaste, pa bodo vseeno obsodile g. Kramerja in njegov© tovariše.
Iz Rečice ob Savinji. Minulo nedeljo nas je posetil Žerjavov kandidat Lesničar iz Celja v družbi trgovca ozir. fijakerja Kostanjška iz Mozirja. Svojo srečo sta poskusila pri Čujožu, odtam sta jo mahnila k Štiglicu, odtam pa k Fiirštu. Ker so jima bili naši pristaši za petami, na čelu jim naš župan, sta jo urnih krač odkurila iz Rečice uvidevši, da pri nas ni izdajalcev znane demokratske sorte.
Ruše. 29. pr. mcs. je imel pri nas shod dr. Pivko, ki je po »Jutru« krasno uspel. Udeležilo se ga je približno 40 volivcev. Pravih demokratov Pivkovega samostojnega kova je bilo Ie par, to so bili ruški mogotci, vsi drugi so bili pristaši raznih strank, večinoma hlapci in ljudje, ki so odvisni od rugke gospode. Govor kandidatov se je sukal večinoma Ie okoli lesne produkcije pri nas in v Jugoslaviji sploh. Samoobsebi umevno se je dotaknil tudi svojih zaslug na laški fronti v korist Lahom, vendar ni hotel vpričo pripro-stih mož in fantov, ki so tudi služili na laški fronti, nič preveč o tej zadevi govoriti, češ, pustimo preteklost na stran. Dajal nam je potem razne obljube, na katere bo pa najbrže po 8. februarju pozabil, kakor so jih pozabili še vsi osrcčevalci slovenskega naroda njegovega kova.
Brezno pri Hudi jami. (Ploharski shod.) Due 25. t. m. se jo vršil tukaj v gostilni Ko-zole shod uarodnega ploha. Imel ga je kandidat narodnega ploha Franc Ros. Ob 3 uri popoldne ga je otvoril g. Golobček, preds. narodnega ploha iz Hude jame. Kandidat je govoril precej na široko ln se tako razvnel, kakor da ima pred seboj množico kakih 200 volivcev, bilo jili je pa kakih 30. Takoj uvodoma jc omenil, da ne bo tako učeno govoril kakor g. dr. Gosar pri Sveti Jederti in dobil je odgovor, da ne zna, ker je prevelik duševni revček. Dvesto volivcev je videla tudi neka dama, ki je prišla z možem, pa je imela štiri oči. Stavo pa bomo že videli, kdo jo bo plačal po osmem februarju na Žerjavovi sedmini.
Šmartno pri Litiji. V nedeljo, 25. januarja smo imeli v Društvenem domu lepo in dobro obiskano predavanje s skioptičnimi slikami! V Rim. Predaval je g. dr. Debevec iz Ljubljane. — Na Svečnico 2. t. m. popoldne so priredile istotam naše marljive Orlice akademijo z bogatim sporedom. Iz celcga sporeda je sijalo veliko navdušenje in čisto veselje, ki je blagodejno vplivalo na poslušalce, ki so zasedli dvorano do zadnjega kotička. Pač ni čuda, da so žele za svoje plemenito izobraževalno delo dosti priznanja. Posebno lepo in gladko so izvajale simbolično vajo: Tri debe češke zemlje. To lepo slavnost so zaključile z veseloigro: Izgubljeni raj. Bajtarici Ncžika in Marijana, čeprav začetnici, sta nam pripravili s svojo naravno in živahno igro veliko veselja.
Dnevne Volivci!
Naši nasprotniki so najeli ljudi, ki imajo t nedeljo nalogo izzivali mirne volivce, povzročati incidente in tako dati oboroženi sili priliko za nastop.
Ohranite na vsa izzivanja mirno
kri!
K.BMIHtttiJ
»lica SLS Ii Kranjskem le
Nosilec kandidatne liste:
Dr. Anton Korošec
—	»Gospodarska sveža« in prevoz vin iz Banata r Slovenijo po znižani tarifi. Cekinar-sko časopisje goni že par dni svojo lajno glede ugodnosti, ki jih je baje dal prof. Sušni« kot minister za promet »Gospodarski zvezi« za prevoz vina, in ki jih baje sedaj preiskuje komisija v železniškem ministrstvu. Koliko ja na tej najnovejši kleveti Žerjavovo klike zoper prof. Sušnika, sprevidi lahko vsakdo, ako pogleda v Uradni list iz leta 1923 št. 88-307, kjer bo našel naredbo o deklasifikaciji domačih vin v lokalnem prometu in ob izvozu. Na-redba določa, da se zaračunava za domača vina prevoznina v lokalnem prometu po ra.v-redu A, t j. ceneje, ako gre za vozovne tovore najmanj 10.000 kg. Te ugodnosti se je »Gospodarska zveza« poslužila, kakor se je lahko posluži vsak trgovec. Kdaj je pa prof. Sušnik postal prometni minister, pa itak vsakdo ve. Komisija v železniškem ministrstvu n sj se potemtakem pripravi na precej dole nos.
—	Že zopet nova Jelcnčeva žrtev. Minka Žirovnikova, najodličnejša učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano, je prestavljena v Kropo. Dasi je v Št. Vidu že več let deflnitivna in domačinka, v šoli in izven šole izborim vzgojiteljica — vse nič ne pomaga: proč mora po čl. 71. činovnega zakona. Jelenčeva klika ne more prenesti vzornih učiteljic, ki jih mladina ljubi in ljudstvo spoštuje. Da so spozna morala teh ljudi, naj povemo še to: gdč. Žirovnikova vsled bolehnosti potrebuje solnčnih krajev, da bi jo pa fizično uničili, so jo prestavili v senčnato Kropo. Ali si morete misliti sploh še grših krvo-pij! Ljudje, zapomnite si početje teh ljudij, da ne boste pozneje obsojali onih, kojih sveta dolžnost bo poplačati z obrestmi vred tako vnebovpijoče nasilne krivice. In vi učitelji iz UJU-ja molčite in s svojim molkom soglašate s takim uničevanjem učiteljskega stanu in ugleda njegovega. Ali ros nI nobenega več med vami, ki bi imel šo kaj moralne sile v sebi? Kaj se ne zavedate, da boste morali tudi tedaj molčati, ko se bo vračalo z enako mero... 8. februarja imate lepo priliko, da vsaj tiho, če že nimate poguma, da bi javno protestirali, protestirate s kroglico v roki proti tiraniji, kakoršne doslej še ni preživljal učiteljski stan.
—	V 90. letu starosti je nmrl na Dobrovi pri Ljubljani dne 4. februarja t. 1. Ivan Oven, p. d. Mostarjev oče. Bil jo mnogoleten skrben in dober načelnik mlekarno na Dobrovi. Prod nekaj dnevi ga je položila na posteljo pljučnica. Želel in upal jo do zadnjega, da še okreva. — Znal je zelo zanimivo pripovedovati o svoji mladosti, o vojaških letih, ko jo nepretrgoma služil 8 let. Ohranil si jo pošteno srce in prebiral liste, ki zagovarjajo krščanska načela. Bil je do zadnjega prožnega duha, odločno volje, ljubeznivega vedenja in se znal nživeti v sedanjo razmere bolj kot marsikdo drugi. Imol jc sicer gostilno, a jo bil vedno trezen in soliden ter priden kot čebelica. Kdor ga je spoznal, ga je gotovo tudi vzljubil. Z njim lega v zemljo zadnji tukajšnji Radockijev vojak. Naj počiva v Bogu!
—	Iz Argcntlnije poroča izseljeniški komisar naše države, da je žetov slabo izpadla ter da vlada brezposelnost, vsled česar se ljudje svarijo, naj se ne izseljujejo v to doželo.
—	Poštenost ln origf^nost. Dne 2*?. jaguarja jc objavilo »Jutro« precej bedasto karikaturo »Domoljuba«. Ta karikatura je ukradena iz čeških »Humorističnih listov« 1. 1925, št. 3, str. 42. Čestitamo »nacionalizatorjcm« iz »Jutrovc« dežele k tako originalnim karikaturistom,
—	Javno vpr«ša~je. Ali more kdo povedati, kam je zginilo pismo, katero je pcsl.ilo Društvo narodov iz Ženeve Društvu železniških upokojencev v Ljubljani?
—	Rcducirar.i davčni izvrševakl. Glasilo Osrednje zveze javnih nameščencev »Naš Glas«
je prineslo v svoji zadnji številki notico, d« bomo vsi zopet reaktivirani in uvrščeni iz zva. ničniške v služiteljsko stopnjo. Kakšna »sijajna« pridobitev je lo za nas, ki smo po večini upokojeni kot zvaničniki, se razvidi iz hvali, sanja »Jutru« št. 30, z dne 5. t. m., v katerem hvali ministra g. dr. Žerjava, kako se je pri finančnem ministru zavzel za našo dobrobit m kaj vse velikega in vrednega je za nas '.udi dosegel. Sicer pristavlja, da je finančni minister ugodil predlogu naše finančne debgacije, — Mi se zahvalimo za tako nazadnjriko rešitev. Ko bi ostala prejšnja vlada, bi se nam storjena krivica boljše in pravičneje popravila. Zato pa tovariši, ne pozabimo kdo nas je r«. duciral in kdo nas je za boljše zvaničniike prejemke oškodoval, volimo listo dr. KoroSca, ki ima srce tudi za nas in kateri nam bo, kar smemo zntrdno upati, prizadelo krivico, povzročeno od sedanje vlade in pedprto od naie delegacije, popravil.	Reduciranec.
-- Državni uradnik — infel/gcnt, Včasih ?o šteli državne uradnike mod boljše vrste inteligenco. Toda danes prištevajo menda tudi že državnega uradnika med inteligenco za& nje vrste. Imajo nas menda za tako zabite, d« nam hočejo po svojih glasilih in brošurah su-gerirati njihovo voljo. Mar menijo, da bomo res mi — baje tudi »svobodni« državljani, četudi le pravcati hlapci vladnih strank, — nazadnje še morali misliti z njihovimi možgani? Jok. Naj nas tepejo in preganjajo, duhom klo-nili jim ne bomo, hajdukom iz Jutrove dežele. Vse dni življenja, vse duševne muke in fizično trpljenje, vso srčno kri žrtvujemo drža-vi, za katero delamo. Pred Vami pa, priga-njači sedanjih vladnih stranic, hočemo imeti mir. Dovolj je inteligence v nas, da bomo mogli presoditi sami, kaj je prav in kaj nL
— No pljuvajte na narodne svetinje!
G. Stane Vidmar se v »Jutru« razkoračuje Dad NSS, da je zabredla v protinacijonaine struje in da je on zadnji nacijonalist, ki s studom obrača hrbet stranki, ki hoče biti narodna in socijalna, je pa le privesek »nepoštene« in »podle* družine, Iti ima za cilj razbitje Jugoslavije. Da je g. Stane tako naiven, tega nisem verjel. Kar se tiče Vas, g. Vidmar in dr. Pivko, nimamo mi zoper vaju kot borca za Jugoslavijo ničesar, obžalujemo pa vaju, da sta kot Slovenca zabredla v take mlakuže, kot jo Vaš sedanji narodni blok. Vaša in naša borba je bila odprta knjiga. Ne mislite pa, g Stane, da sto samo Vi bili Sokol in da ste edino Vi z Vašo družino v legijah pomagali zruševati Avstrijo. Ne! Preveč smo se mi nacijonalni železničarji na fronti eksponirali, preveč radi tega trpeli, da bi Vam mogli prisoditi izključno prvenstvo v razbitju Avstrije. Vi sami dobro veste, da sta ravno dr. Krek in dr. Korošec zanesla idejo in formo osamosvojitve Jugoslovanov med narod. Ta ideja je užgala zadnjo našo gorsko kočo. Avstrijska armada Slovanov je bila na Piavi prepojena s to idejo do mozga. Priti je moralo do razsula na vsak način, pa ne po izključni vaši zaslugi, ampak po zaslugi vseh idealnih lx>r-cev v zaledju. Med njimi no slišimo nič o Žerjavu, pač pa. če ste pošteni, da to priznate, o dr. Ravniharju in dr. Rybaru. Kje pa je bil leta 1916., 17. in 18. Žerjav in njegov »nacijonalni blok«, ko smo mi v največjem tempu delali in špijonirali v prilog antante? Povem Vam, da niti en transport ni odšel na Piavo, da ne bi italijanski špijonažni biro takoj zaznal o njem Italija je natanko vedela, kakšna., kolika jo prehrana pri nas in kje imamo spravljeno municijo. Za to opasno delo smo se žrtvovali mi nacijonalni železničarji. Ne samo to! Jaz sa ni sem se obrnil in protestiral 1. 1916 pri »Hochstkommando« v Postojni direktno pri Boroeviču, da se ne samo opusti nesramna gonja nadutih nemških železničarjev iu uprave proti nam, temveč so naj raje na to preide, da se nas kot na fronti v stalni smrtni nevarnosti stoječe in orl družin ločene bolje plača. Lfeki tudi ni izostal. Vendar jo uprava reagirala s tem, da je službo potrojila ir. lo špecijelno za nas Slovence. To upravo pa je tvoril po večini Vaš sedanji nacijonalni blok. Obrnil sem se spomladi 1. 1918. na našo delcgacijo v parlamentu, da posreduje, da uprava ta nesocijalni ukrep sistira. Kmalu nato sem moral pod vojaško ekskorto odpeljan zapustiti fronto. Tisti, ki so danes v vaših vrstah, so se mi posmehljivo režali in me> udarili, kjer so le mogli. Danes pa so na vodilnih mestih. Vsi pa pristaši seveda vašega bloka, ampak samo. če je na vladi. To so tisti, ki so nas opetovano občutno kaznovali radi rabo slovenskega jezika. Šo tipičneje pa je, da je danes v mariborskem občinskem svetu rnqž, ki je imel 1. 1919. januarja meseca, ko sem generalu Maistru pripeljal Srbe na pomoč, na svoji pisalni mizi granato v frank-furtarskih barvah in izključno v nemškem jeziku nradoval. Ta ni danes samo občinski svetnik ampak tudi predsednik Vašega bloka. Slo in sto takih eksemplarov Vam lahko poka/, ni v Vaših vrstah. Takšen jo Vaš nacijonalni blok, NSS pa pustile le pri miru! Nisem njen pristaš, poznam pa jo preje in bolje kot Vi. Njen in moj ideal je bratski sporazum, ideja bratstva in poštenja. Mi nikogar ne mižimo, obžalujemo le, da so zabredli v vrste današnjem nacijonnlnoga bloka ljudje, ki bi se morali boriti za svoj narod pač v bolj pošvn''i vrstah. Co vi, gospod Stane, gle-dato v dr. Že: javu pei3onificirano Juuosla-
vijo.pn hvala bogu mi nismo tako škilasti. — Jakob Bačnik.
—	Zanimivosti ii jugoslovanske ljudske statistike. Naša država šteje vsega 12,017.323 prebivalcev, od tega je 5,893.547 moških in 0,123.776 žensk. V vsej državi je torej 230.229 žensk več nego moških. Ta višek žensk pa ni enakomerno razdeljen po vseh pokrajinah. V Bosni in Hercegovini n. pr., kjer žive muslimani, je od skupnega števila prebivalstva 1,889.929 duš 965.894 moških in 924.035 žensk, moških torej 41.859 več nego žensk. Podobno je razmerje tudi v Južni Srbiji, kjer istotako žive muslimani: od skupnega števila prebivalstva 1,474.560 duš je 734.164 moških in 740.396 žensk. Največje nesorazmerje med moškimi in ženskami je v Srbiji; tu ii.iaša število prebivalstva 2,655.078 duš, od tega je 1,273.167 moških in 1,381.911 žensk, to je 108.744 žensk več nego moških. V Hrvatski je razmerje že dokaj ugodnejše: od 2,739.593 prebivalcev je 1,334.440 moških in 1,405.050 žensk ali 60.507 žensk več nego moških. Približno enak je višek žensk v Sloveniji: 49.174; v Vojvodini je 33.413, v Dalmaciji 3405 in v Črni gori 613 več žensk nego moških.
—	Vinarsko društvo za politični okraj Novo mesto v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob poldeseti uri dopoldne v prostorih drž. kmetijske šole na Grmu svoj letošnji občni zbor. Tem povodom se vrši predavanje o najuspešnejšem zatiranju trtnih bolezni, zlasti paleža in plesnobe. Po zborovanju ob 11 se vrši isto-tam poknšnja letošnjih vin in določevanje alkohola. V to svrho naj prinese vsak udeleženec malo pokušnjo svojega pridelka s seboj. K zborovanju in vinski pokušnji se vabijo tako vinogradniki kot vinski kupci, ki bodo imeli priliko spoznati in nakupiti dobra dolenjska vina.
—	Zaradi kraljičinega kovčega pred sodiščem. Pred ogulinskim sodiščem je stal te dni bivši bakarski postajenačelnik Vatroslav Bulvan in njegova žena Pavla, ki sta bila obtožena zaradi tatvine v uradu. V njunem stanovanju so bili namreč našli izginoli kovčeg kraljice Marije. Bulvan je izjavil, da je bil v uradu opazil kovčeg, da pa ne ve, kdo ga je pustil tamkaj. Njegova žena je priznala, da je kovčeg odnesla v svoje stanovanje, ga odprla in kasneje kraljičine klobuke podarila znankam. Sodišče je Bulvana oprostilo, njegovo ženo pa obsodilo na tri tedne težke ječe.
—	400 mladih tatov v Sarajevu. V Sarajevu so socialne razmere posebno žalostno: Brezposelnost, ki je posebno usodna za muslimanski del prebivalstva, pomanjkanje stano- ! vanj, družine, ki so v vojni izgubile svoje 1 hranitelje itd. Vse to se zrcali v dejstvu, da sarajevska mladina silno propada. Tako je tačas v Sarajevu do 400 iatičev, ki šc nimajo 15 let
—	Smrt baronice Vetsere. V Relohenau Je umrla 761etna baronica Marija Vetsera, mati baronese Mary Vetsere, katere ime je po mayerlinžki tragediji neločljivo zvezano z imenom avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa.
—	Tatvine na novosadskem kolodvoru. Na novosadskem kolodvoru so se že dalj časa vrSile velike tatvine. Policija je končno po vagonih postavila skrivne straže, ki so zasačile dva železniška delavca, ko sta hotela odnesti 58 kg čokolade. Delavca — Todor Bala in Gjorgje Baho — sta pri zaslišanju priznala, da sta že dalj časa kradla. V njunem stanovanju so pri hišni preiskavi odkrili celo skladišče raznega ukradenega blaga v vrednosti več stotisoč dinarjev.
Iz štajersko.
MIhHh Štajerskem k
Nosilec kandidatne liste:
Dr. Men Korošec
š Iz Radičeve stranke v Pivkov narodni
ploh. Republikanec iz Ptuja nam poroča: Srezka kandidata Radičeve stranke Andrej Kelemina iz Grabe pri SredUS&u in njegov namestnik Emeran Stoklas, sta izstopila iz Radičeve stranke in se priključila Narodnemu bloku. Kelemina kandidira v Brežicah in v Ptuju. Radičevce v ptujskem in brežiškem okraju opozarjamo na to uskoštvo in naj sedaj glasujejo za SLS, ker sicer bodo pomagali Žerjavovcem.
š Mariborskega velikega župana straži policija. Radi ustavitve »Straže« in »Slov. Gospodarja« se je že »lak od narave boječi g. Pirkmajer toliko zbal, da se je zatekel v okrilje policije. V času, ko je 10 detektivov ustavljalo v Cirilovi tiskarni oba lista, je 8 uniformiranih stražnikov skazilo pred poslopjem
okrajnega glavarstva, kjer uraduje tudi Žerjavov sluga dr. Pirkmajer. Na vprašanje mimoidočih, zakaj da straži poslopje kar osem policistov, so ti rekli: Mi stražimo na povelje osebno varnost g. velikega župana dr. Pirk-majerja. Pri nas v Mariboru je sam veliki župan pod policijskim nadzorstvom in radi tega se ne čudimo, ako so po ustavitvi »Straže« in »Gospodarja« v sredo stražili stražniki in detektivi celo popoldne in pozno v noč — poslopje Cirilove tiskarne.
š Naša stranka v Mariboru pridno na delu. Naša SLS je te zadnje dni pred volitvami prav pridno na delu. Po vseh mestnih okrajih se vršijo sestanki in zborovanja, ki so nad vse pričakovanje dobro obiskana. Naših shodov se v obilnem številu udeležujejo socialni demokrati, ki so skrajno nezadovoljni z razcepitvijo na tri strani in z usiljenimi jim kandidaturami. Veliko mariborskih socialdemokratov javno izjavlja, da bodo šli pri teh volivah z SLS, ali pa z bratskim sporazumom. Z mirno vestjo lahko trdimo, da prideta v Mariboru na dan volitev v poštev samo dve skrinjici in to sta: prva in zadnja. Mariborski žerjavovci že vohajo popoln poraz in jih je videti le še pri Črnem orlu v kakem kotičku, kjer si s strahom pripovedujejo, kako je moral tamkaj s shoda pobegnili dr. Pivko, kako so umivali volivci dr. Lipolda itd. Sestanki in zborovanja naše stranke in bratskega sporazuma so po Mariboru manifestacije za popolno odpravo žerjavščine.
š Redka slovesnost — Sv. Lovrenc na Pohorju. V pondeljek na Svečnico se je okoli pol 9. ure pripeljal z avtomobilom iz Maribora kraljevi zastopnik g. dr. Milan Makar, vladni komisar. — Prinesel je seboj tri zlate kolajne kot odlikovanja od kralja. Kdo so odlikovan-ci? Za svoje požrtvovalno in zvesto 401etno delovanje pri gasilnem društvu so odlikovani: gg. Mihael Moge, nadučitelj v p., Anton Sto-pajnik, tržan in zidar, ter Franc Skačej, posestnik in gostilničar; žali bog sta prva dva od-1 i kovanca tekom preteklega polletja umrla. Blag jima spomin! Slovesnosti so se udeležili gasilci polnoštevilno ,kakor tudi obč. odbor z g. županom na čelu in mnogo občinstva. Potem ko je zlato kolajno g. Skačeju slovesno podelil g. vladni komisar, so se vsi udeleženci podali na pokopališče obiskat groba rajnih odli kovancev in je obema v spomin govoril lepe besede g. vladni komisar S tem, da so bili ti trije gasilci od najvišje strani odlikovani, je odlikovano celotno gasilsko društvo. Ča-slitamo!
š Mariborska drama in opora. K članku, priobčenem pod gornjim naslovom v št. 19. Vašega cenjenega lista, dne 24. januarja, prosim, da blagovolite priobčiti sledeča stvarna pojasnila. 1. Kar se opere tiče, je pri našem gledališču največja zapreka rednemu delu pomanjkanje denarja. Split n. rr- z milijonsko subvencijo po razpustu opere ne more vzdrževati niti drame, ker je poset gledališča tako padel, da mu preti nevarnost zatvoritve. Mariborsko gledališče, ki je tudi državno oblastno gledališče kot splitsko, mora izhajati z dveslotisoč dinarji, t. j. z najmanjšo subvencijo v državi, a vkljub temu goji clra-mo in opefco. Nikak očitek lenobe ali nesmo-trenosti ne more zadeti vodstva opere, kajti jaz sem že prošlega leta v mesecu aprilu sestavil repertoar s cclo zasedbo vlog za letošnjo sezono in začel delati s polno paro kakor sem tega vajen in kakor sem doslej delal, o čem je vsak prepričan. Če v tej sezoni ne gre vse tako, kakor bi v prvi vrsti želel to jaz sam, ni tega zakrivila nikaka lenoba ah nesmotrenost v operi.
Naš upravnik ne more sedaj nabaviti niti potrebnih glasbenih materialov, ker nima denarja, še manj pa se spuščati v razne investicije, ki so potrebne za dostojne uprizoritve oper. Kakor morda ni vsakomur znano, se morajo nabavljati glasbeni materiali iz inozemstva ter polagati za nje precejšnje kavcije in najemnine. Partilure in orkestralni materiali ene same opere veljajo danes lepo premoženje. 2. Marsikatere opere starejšega repertoarja ne moremo vprizoriti, kot to druga gledališča delajo, ker nimamo zanje potrebnih kostumov niti denarja, da jih nabavimo. Svoječasne vprizoritve nekaterih orer so nam bile omogočene le po prijaznosti zi-greb-. škega in ljubljanskega gledališča, ki sta nam za določeno dobo stavili na razpolago svoje kostume. Po njih vrnitvi nam torej ni mogoče vprizoruiti marsikatere opere. 3. Razen teh težkoč pri opori sploh, obstoja tudi ta, da naštudiranje opere zahteva n. pr. vsaj pet do šestkrat toliko časa kakor naštudiranje drame. Pevec ne more sam svoje partije na-študirati. Torej pri operi je treba najprej z vsakim pevcem posebej naštudirati njegovo partijo, posebej z zborom, posebej z orkestrom, potein v raznih ansamblih in končno pride do oderskih skušenj. Zato je primerjanje študija opere s študijem drame časovno in tehnično nepravilno in nemožno. 4. Naš operni personal je reslringiran na minimum. Razpolagamo le z eno in nepopolno zasedbo glasov (solistov). Nimamo n. pr. altistinje, tako da mora naša edina drantotska sopra-nistinja, Idi slučajno razpolaga z velikim obsegom glasu, peli altovske partije, a naša edina lirska sopranistinja in koloraturka, peti včasih dramatske sopranske partija. Manjše partije se pa morajo zasesti 9 pevci iz zbora ali z diletanti, kar seveda zahteva še večjega truda in časa. 5. Naš operni zbor ni poklicni gledališlii zbor ter je na razpolago le v ve-
černih urah. Torej je ž njim možno študirati samo v omejenem času, namreč zvečer, če ni vrhu tega zaposlen pri predstavi. 6. Ker smo mlado gledališče (opera) brez stalnega per-sonala in repertoarja, zadržuje delo tudi okolnost, da moram z vsakim pevcem, zborom in orkestre m — (ki je nb. vojaški ter ni zmeraj na razpolago) — vedno naštudirati — s čisto malimi izjemami — prav vse sam od začetka do konca. 7. Dovršenih umetnikov z obsežnim repertoarjem, zlasti pa s slovenskim, ne moremo niti dobiti niti plačevati, tako da moramo delati, kakor i druga manjša gledališča, večinoma s pevci, ki so sicer nadarjeni in sposobni, na odru pa vendarle več ah manj začetniki. 8. Znano je slednjič, da celo gledališča, večja od našega, ne nudijo v eni sezoni niti toliko opernih premijer, kolikor smo jih do sedaj, v naših sezenah, nudili ini. 9. Končno naj omenim še dejstvo, da sem pri naši operi ne samo ravnatelj, ampak tudi edini operni kapelnik, razven tega pa še zborovodja, korepetitor, režiser in inscenator — torej z eno besedo vso. Tega pa ne obžalujem niti ne očitam, ker zelo rad delam in sem že dokazal, da znam hitro in dobro delati. Toda brez potrebnih predpogojev pri najboljši volji ne morem delati čudežev. — V Mariboru, 25. januarja 1925. — Andro Mistrovi4 ravnatelj opere Narodnega gledal'šča v Mariboru.
IZ PTUJA.
Volitve. V Ptuju bosta za volitve v narodno skupščino 2 volišči. Volivci, katerih imena se pričnejo s črkami A do N, bodo volili na magistratu, od N do konca abecede pa v prostorih ljudske šole pri okrajnem glavarstvu. — Tu smo imeli več volivnih shodov. Najbolj obiskan je bil shod dr. Korošca v Društvenem domu, stranka sporazuma (Da-vidovičevci) je zborovala pri Belem križu, shod je bil precej dobro obiskan. Samostojni demokrati so boleli posnemati dr. Korošca in so najeli Društveni dom, a shod se ni obne-sel, radikalni shod je bil slabše obiskan kakor shod sporazumašev, da dr. Korun ni imel posebnega uspeha, je tudi znano. Nekateri trgovci so se dali premotiti in dovolijo, da njih osobje agitira za samostojno demokratsko stranko. Ti politični privrženci bodo pa gotovo največ dali zaslužka slovenskim trgovcem v Ptuju. Nekateri pa le mislijo, kdo jim nosi denar. — Umrl je znani knjigarnar in tiskar g. Viljem Blanke. V nedeljo se je vršil pogreb, ki je bil velik. — V nedeljo so pokopali tudi gospo Strohmeier, soprogo vrvarja in hišnega posestnika g. Stroh-meierja. Ponesrečila se je v vinogradu v Halozah.
S,:/ iz
p Krvav zločin zaradi dedščine. V družini posestnika Ivana Zulian v Ricmanjih je vladalo že dalj časa hudo sovraštvo, ker je mlajši sin Josip zahteval, da mu oče odšteje njegov delež na dedščini, a oče in starejši sin sta se temu upirala. Minoli pondeljek sta starejši sin Ivan in oče s sekiro napadla Josipa, ko se je vrnil z dela, in ga potem mrtvega zavlekla na cesto. Oče je šel nato orožnikom sam javit umor. Zuliana očela in sina so zaprli.
p Ruski konzulat v Trstu. Te dni se je v Trstu otvoril konzulat sovjetske Rusije (TTRSS), ki ima začasno svoj sedež v hotelu Milano: Konzul je dr. Adolf Goldberg.
p Smrtna kosa. V Dolini pri Trstu je umrla ga. Uršula Pangerc, soproga gostilničarja in bivšega župana Pangerca.
Iz LJubliane.
Skrinjica SLS v Liubllani je
js®
Kandidat:
Dr. finton Korošec
Namestnik:
Franc Terseglav
Volivni shod Narodnega bloka v Ljubljani.
Za volivni shod Narodnega bloka v Ljubljani, ki se je vršil včeraj zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, so delali režimski listi že cel leden silno reklamo. Mobilizirali so Sokole, svoja prosvetna društva, uradništvo in javne nameščence sploh, železničarje, delavce v vseh podjetjih, kjer gospodarijo demo-; kratje, pritiskali so na bližnjo ljubljansko ' okolico in tudi na bolj oddaljene kraje ob železnici, da bi napolnili veliko dvorano, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Če ne bi bili prisilili I tudi državnih in privatnih uradnic, da napolnijo galerijo, bi bil nudil shod, ki so ga proglašali za »manilestacijskega«, zelo vsakdanjo sliko.
Prihod dr. Pivka.
Kot posebna privlačna moč za obisk nia-nifestacijskega shoda naj bi bil služil dr. Pivko, demokratski kandidat za mariborsko okrožje. Na prihod dr. Pivka so opozarjali ljubljansko občinstvo še s posebnimi letaki, ki so jih kar v paketih trosili razni raznašalci po ljubljanskih ulicah celo popoldne. Dr. Pivko se je pripeljal v Ljubljano okoli polpetih v spremstvu kakih 50 članov mariborske Orjune. S tem svojim častnim spremstvom se Ljubljančanom ni posebno prikupil, ker so Ljubljančani mirni ljudje in nobeni razbojniki, da bi mirne ljudi napadali podnevi na cesti. Ta nastop mora smatrati vsak dostojen Ljubljančan za izzivanje hi za neopravičeno in neutemeljeno žalitev.
Dr. Pivka je sprejelo na kolodvoru okoli 250 ljudi, večina seveda samih mladih fantov brez voiivne pravice. Slišali smo samo en klic »Živijo Pivko«, nato pa se je dr. Pivko vsedel v voz in se odpeljal na svoje stano-vanje.
Zborovanje v »Unionu«.
Za večerno zborovanje so demokratje de« lali priprave kakor da gre za odbijanje kakega groznega napovedanega naskoka na njihov shod. Zadnji vhodi v »Union« so bili Vsi zaklenjeni in zastraženi, od glavnega vhoda do dvorane pa so stale goste, s palicami in bok-serji dobro oborožene vrste sokolskih vodite« ljev. Vsakega človeka, ki je hotel v dvorano, je premotrilo po par sto oči, če je »naš« in zanesljiv. Počasi se je dvorana napolnila z gosti iz Štajerske in Kranjske, z Dolenjske in Gorenjske, nekaj jih je bilo tudi iz Ljubljane. Orjuna se je shoda udeležila pod osebnim po» veljstvom g. Kranjca, tako da so se Ljubljan-čanje vpraševali, če hoče tudi demokratsko vodstvo pregnati.
Govori.
Zborovalce je pozdravil poslevodeči pod-j predsednik JDS g. dr. Dinko P u c, ki se jo zborovalcem zahvalil za številen odziv na vabilo. Pozival jih je, naj se vsi pridružijo narodnemu bloku, da z združenimi močmi stro klerikalnega zmaja in se bore za kulturo. (Viharno ploskanje, burno odobravanje in nepopisno navdušenje zlasti na galeriji!)
Nato je govoril dr. Pivko iz Maribora. Zahvalil se je za sijajen sprejem v Ljubljani, pripovedoval nekaj, kako je na Štajerskem lepo in vse navdušeno za narodni blok, potem pa se je zalivali 1 dr. Korošcu, ker je med vojno brez ozira na strankarsko pripadnost lo-* jalno podpiral rodbino dr. Pivka. Končno je pozval vse navzoče na delo za kulturo proti klerikalnemu zmaju. (Viharno ploskanje, burno odobravanje in nepopisno navdušenje zlasti na galeriji.)
Kandidat za ljubljansko mesto g. dr. M o-h o r i č je povedal poslušavcem, da imamo sedaj železnico v Prekmurju in da mora dobro gospodariti, kdor hoče kaj imeti. On je obljubil, da bo dobro gospodaril. (Viharno ploskam nje, burno odobravanje in nepopisno navdušenje zlasti na galeriji.)
Naslednji govornik g. dr. Niko Zupaj nič ni rekel, da bo dobro gospodaril, ampak je rekel, da je avtonomija nekaj bedastega. Ker so zborovalci razumeli to tako, da misli g. doktor s svojimi besedami klerikalce, so govornika navdušeno prekinili. (Viharno ploskanje, burno odobravanje in nepopisno navdušenje zlasti na galeriji.)
Ko so gospodje govorniki povedali, kar jim je ležalo na srcu, se je dr. Pivko še lepo zahvalil g. Stanetu Vidmarju za njegov nastop in njegovo zavzemanje zanj, nakar je g„ dr. Dinko Puc zborovalce pohvalil za njihovo vztrajnost in jih še enkrat pozval, naj v nede^ Ijo vsi glasujejo za dr. Antona Korošca!
Zadnje besede g. dr. Dinka Puca so zlasti Ljubljančanje pozdravili z gromovitim odobravanjem in nato so se mirno razšli
Po shodu.
Po shodu so nekateri ljudje po ulicah nekaj malega kričali, zmenil se pa pol ure po shodu ni nihče več ne za klice in še manj za shod.
Ljubljančanje bodo seveda 8. februarja neustrašeno in mirno glasovali za dr. Antona Korošca. Tudi to je uspeh včerajšnjega shoda v »Unionu«.
• • •
lj Za ljubljanske volivce. Mnogo volivcev si še danes ni na jasnem, na katerem volišču volijo, dasi stojimo že tik pred volitvami in je bilo dovolj časa in prilike, da bi se bili lahko pravočasno o tem prepričali, oziroma poučili. Da se vendar omogoči tudi takim rolivcem, poizvedeti za svoja volišča, oziroma voiivne lokale, bo v mestni posvetovalnici v nedeljo ves dan zaposlenega nekaj uradništva, ki bo dajalo tozadevna pojasnila.
Na čelu oboroženih Orjnncev je stal na sinočnjem shodu žerjavščine v Unionski dvorani pred vhodom neki Jug, baje ravnatelj ljubljanskega dekliškega liceja. Upamo, da bo že prihodnji občinski svet našel pota in sredstva, da se takim tipom ne bo izročala več naša ženska mladina v — vzgojo.
lj Nenadne premestitve. Precejšnje število raznih uradnih organov v Sloveniji je dobilo včeraj sledeče prijazno povabilo: »Gospod veliki župan ljubljanske oblasti Vas z razpisom z dne ... februarja 1. 1925 št. ... na podlagi sklepa ministrstva za notranje zadeve Pov. ... premešča od oddelka .... v Ljubljani k .... i v Mariboru (Celju itd.). — S tem se V«
rešuje službovanja na dosedanjem službenem
mestu z naročilom, da se brez odloga podaste ca Vaše novo službeno mesto.« Ni treba nikogar opozarjati, da izmed demokratov tega prijaznega vabila ni nihče dobil. Dobili pa so toka vabila vsi, katere bi gotovi gospodje radi pripravili ob njihovo volivno pravico. Zato so jim tudi naročili, da morajo odpotovati brez odloga.
lj 3>Pa Se žlico'.i Ka se je mariborski kandidat dr. Pivko včeraj poslavljal od svojih znancev pred hotelom >Union«, jc pristopil k njemu delavec in mu ponudil žlico z besedami : »Nate še žlico, da boste ložje jedli, ko bo-t^te pri. koritu.«
lj Velik demokratski shod za Vodmat se je vršil v sredo v gostilni g. Zupančiča *ia Aliacljevi cesti. Ko je naš prijatelj vprašal v gostilni, če je bilo ua shodu res '200 ljudi, kakor je poročalo ^Jutro«, je odgovorila natakarica: :>Morebiti, če jih štejete po avstrijski valuti k
lj Prosvetna zveza tem potom obvešča po-setnike prosvetnih večerov, da sc isti ne vrši danes, temveč 13. febr. 1925 v Ljudskem domu.
lj Uslužbence mestnega dohodarstvenega urada vabi neki gospod istega urada na volivni sestanek pri g. Košaku. Na sestanku bo poročal g. Likozar, ki ga imajo uslužbenci dohodarstvenega urada kot dolgoletnega referenta še v prav dobrem spominu, ker jim je pridobil toliko »dobrote.
lj Akademska svoboda. Žc ob priliki zadnjega štrajka na ljubljanski univerzi meseca dccembra smo imeli priliko videti, kaka akademska svoboda vlada med naprednimi akademiki. Sedaj pa so svojo liberalnost znova pokazali. Nekje v Ljubljani je zbranih v neki hiši okrog 130 naprednih akademikov. Nek mogočen gospod in naprednjak stare korenine je pozval napredno akademsko mladino pred sebe in ii povedal: »Kaj jc Vaša dolžnost, veste! Katera je Vaša skrinjica, tudi veste! Siccr pa sem jaz itak predstavnik sk" -njice!«... Gospodu ni bilo treba naprej govoriti, ker so ga svobodni napredni akademiki takoj razumeli. Kako bi tudi ne! Ako "ne bi ubogali, bi gospod sestavil nov imenik v dveh izvodih. Enega bi poslal v Belgrad ministru za prosveto, drugega bi obdržal zase, prav specielno za domače notranje hišne razmere. Napredni akademiki pa ljubijo red in mir v domači hiši in se radi sami solnčijo pod okriljem prosvetnega ministra.
lj Pred glavno pošto se je pred kratkim težko ponesrečila 68 let stara znsebnica gospa Ivanka Leopold iz Ljubljane. Podlegla je poškodbam. Zato se ponovno opozarja mladina na to, da ne ovira po nepotrebnem prometa prod pošto ln Magdičevo trgovino na ta nemili, da zasede trotoar in se še starini ljudem ne izogne. Kakšne zle posledice lahko nastanejo, kaže gornji slučaj.
Cerkveni vestnik.
ROMANJE V RIM.
L
Mi Slovcnci obeh škofij pojdemo skupaj sami za se. V Mariboru jc glavni odbor za vse potrebne priprave. Kanonik dr. Tomaž Klinar >n tajnik Prosvetne zveze g. Zor sta člana tega odbora.
n.
Dosedaj je določeno: a) Odpeljemo se tako, da pridemo v torek 26. majnika zjutraj ▼ Padovo, kjer bomo v cerkvi sv. Antona opravili pobožnost,
Iz Padove se odpeljemo tako, da bomo v Flore nci lahko kosili in si mesto ogledali. Odtod se bomo tako odpeljali, da bomo v sredo zgodaj zjutraj prispeli v Rim. Tu bo vse tako urejeno, da se bomo mogli koj odpeljati na pripravljena stanovanja.
b) Iz Rima se odpeljemo v torek 2. junija tako, da bomo ▼ sredo zgodaj prišli v Asisi, Kjer bomo sv. Frančiška počastili. Kmalu se bomo odpeljali dalje in si, ako bo mogoče, ogledali Benetke. Domov bomo prišli v noči od 3. na 4. junija.
m.
Naš mariborski odbor je že v zvezi a) z rimskim odborom za pripravo stanovanja in hrane in legitimacij, b) z laškim železniškim načelništvom radi vlaka in voznih kart, c) z ministrom zunanjih zadev v Belgradu radi olajšave potrebnih potnih listov.
IV.
Da se uredi stanovanje, hrana in vlak, mora odbor čim prej vedeti število romarjev.
Zato naj gospodje poskrbe, da se romarji čim prej zglase tako, da bo do 20. februarja odboru število prijavljeno.
To jc tudi potrebno radi voznih železniških kart. Odbor jih bo dobil iz Rima in bo na karto zapisal ime romarja, kar bo že za laški vizum veljalo. Ker bo pa treba vozne karte naprej plačati in tudi dati aro za stanovanje, naj priglašenci pošljejo kar naprej, ako je mogoče, nc po 500, ampak po 1000 dinarjev.
Imena in denar naj se pošlje ljubljanskemu odboru: Predsednik kanonik Klinar, tajnik Vinko Zor, blagajnik Karol Gros, seraeniški ekonom, član odbora Pavlin.
Za pošiljanje denarja naj se gospodje po-služijo položnic škof. ordinariata v Ljubljani, ki naj jih zaznamujejo s črko R.
V.
Ko bomo vedeli, koliko romarjev bo iz naSe in iz lavantinske škofije, bo odbor določil, kako se bomo pripeljali od doma do Postojne.
Prosveta.
pr Nova čitanka za obrtno šole. Profesor Henrik Podkrajšek je sestavil novo slovensko čitanko za obrtna učilišča. Čitanka je prikrojena za naše nove državljanske razmere. Ne bi omenjali Podkrajškove obrtne čitanke, ako bi tega ne bi bilo nujno potreba v svrho ja ijenia '^ r.a našem obrtno - strokovnem polju. Zalo bodi dovoljeno v splošno korist in informacijo par stavkov. Podkrajškova čitanka za obrtne šole je posebnost svoje vrste. Knjiga je sestavljena v harmonično zaokroženi vsebini. Prvi del obsega vzgojne, poučne in zabavne spise. N. pr.: Pregovori o Bogu, Salomonovi pregovori; O lepem vedenju; O redu in snagi, o poštenosti, o značaju, o vrednosti časa in dela, o domovinski ljubezni itd. — In vzgoja našega obrtnega naraščaja je poglavitna točka v izobrazbi naših bodočih obrtnikov in industrijcev. — Dragi del čitanke nam nudi krasne izbrane članke iz narodnega gospodarstva tako n. pr. o kar-telih in trustih, o gospodarskeui pomenu strojev, o vrednosti denarja, o kreditu in kreditnih zavodih, o zavarovanju, o varčnosti, o delu, o narodni blaginji itd. — V tretjem poglavju slede zelo poučni članki iz zdravstva, kakor: o človeku (telesu) sploh, o obleki, jedi in pijači, o pogubnem vplivu alkohola in nikotina na razvoj človeškega organizma, o prvi pomoči ob nezgodah v delavnicah in kako se iste zabranjujejo. — Tretji oddelek končuje z izboruim člankom o javni skrbi za zdravje. — Četrto poglavje prinaša kratek pregled občega zemljepisa in gospodarskih razmer glavnih velesil v Evropi in Ameriki. Peti oddelek je posvečen zgodovini starih Slovanov, slovanski zadrugi, slovenski zgodovini in slovenski obrti in rokodelstvu v prejšnjih stoletjih. Šesto poglavje je za obrtnika
najinteresantnejše, kajti tu ima priroda, umetni obrt in umetnost svojo besedo. Strokovni članki o prirodnih silah, o umetnem obrtu, o stavbarstvu, stavbnih slogih, o slikarstvu, tiskarstvu, časnikarstvu; velik del je posvečen gradivoznanstvu raznib panog (les, železo, premog, kamen itd.). — Sedmo poglavje obsega glavna določila iz državljanskega nauka: ustava, občina, volivna pravica, domovinska pravica itd. — Čitanko zaključuje osmo poglavje, ki je posvečeno raznim lepim domačim in tujim življenjepisom, tako: ustanovitelju mlinarske obrti v Sloveniji Petru Majdiču, dalje Matevžu Langusu, A. Sa-massi, G. TOnniesu, I. Mathianu, Valvasorju, Fultonu, Stephenronu itd. — Čitaul:^ bo zelo koristno služila vsem obrtnim šolam, tudi nadaljevalnim. Priporočati bi jo bilo treba zlasti tudi obrtnim mojstrom. — Čudno, da so pri zadnjih odlikovanjih pozabili na velikega, resnega kulturnega delavca na velezasluže-nega profesorja Podkrajška, ki ima neoporečne zasluge na obrtnem šolskem polju l?
Dr. V. R.
Narodno gledališče v Ljubljani.
D" VMA: Začetek ob 8. uri Bvefer.
Petek, 6. febr.: Zaprto. Sobota, 7. febr.: VERONIKA DESNISKA. — Red C.
Nedelja, 8. febr. ob 15. uri pop.: PEPELUH, mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri zvečer: STRICKOVE SANJE. — Izven.
CERA: Začetek ob pol 8. uri rre£er.
Petek, 6. febr.: PRODANA NEVESTA, gostuje ga Ema Destinova. — Izven. Sobota, 7. febr.: SMRTNA TARANTULA IN
KARAKTERISTIČNI PLESI. — Red F. Nedelja, 9. febr. ob 20. uri zvečer: DON JUAN.
— Izven. Pondeljek, 9. febr.: Zaprto,
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja in prosi vse gledališke abonente, da poravnajo do 10. t. m. zadnji, to je šesti obrok abonmaja. Prav posebno se prosijo zamudniki, da poravnajo svoj dolg.
Pepeluh. Dramska premiera 31. januarja, Ivan Lah je napisal na podlagi narodne pravljice o Pepeluhu otroško igro v sedmih slikah, glasbo ji je zložil L. M. Škerjanc. Pepeluh jc tretji brat, ki mora živeti zaradi objestnosti drugih dveh kot bebec in lenuh na domači peči. Oče je bil naročil pred smrtjo, naj ga pride vsak sin po eno noč stražit na grob, a za vse tri mora opraviti Pepeluh, ki dobi poslednjo noč od očeta čarobno piščalko v dar, V onem času je bilo v deveti deželi veliko razburjenje, ker se ne morejo odločiti, koga bi dali princczni za moža. Očetov duh se prikaže in svetuje, naj skopljejo globoko jamo, preko katere naj jahajo tekmeci. Oba Pepe-luhova brata propadeta pri dirki, Pepeluh pa zapiska na piščal in se spremeni v krasnega viteza ter zdirja čez jamo. A potem izgine. Vdrugič se je že isto zgodilo in tedaj svetuje očetov duh, naj se dotakne kraljičina zmagovalca v tretji tekmi na čelu, nakar mu zašije zvezda, ki ga bo izdala. In res. Pepeluh s zvezdo sc osveti domov grede bratoma, na domači peči pa ga zaslede ogleduhi ter ga odvedejo v deveto deželo, kjer je zakraljeval.
Poetično in simbolično snov je Ivan Lah brez globljih spoznanj in s precejšnjo površnostjo prelil v dramsko formo. Ostavil je in-scenaciji in režiji važnejše karakterizacije in celo humor v poljubno rešitev, ne da bi jo pesniško poglobil. Zato smo pri predstavi močneje čutili režiserjevo iniciativo, ki je srečno prebrodila razne plitvine. Deveta dežela je imela kitajsko obleko, kar je dalo sla-
blm scenam zanimivost. Z ozirom na celotno
uspelo inscenacijo pa tvorijo neprodirni »oblaki«, ki zakrivajo sceno na grobu in Pe-peluhovo kraljevanje, nepričakovano oviro.
V živahnem tempu predstave so tvorili dobre kreacije skoraj vsi sodelujoči. Posebno je treba omeniti oba hlapca (gg. Cesar in Plut) in g. Rogoza, ki je iz svoje literarno zgrešene vloge znal stvoriti užitnega burkeža; mnogo manj sta si prizadevala Pepeluhova brata (gg. Drenovec in Peček).
Igra bo vkljub navedenim nedostatkom z ozirom na originalno uprizoritev gotovo dosegla pri otrocih svoj cilj, — vzbujala bo dovolj smeha.	jVL
Po svetu.
sv 8 milijonov lir t dobrodelne ■vrhe.
Osrednji odbor Lombardske pokrajinske hranilnice je sklenil, da daruje povodom vladarske 25 letnice Viktorja Emanuela v dobrodelne svrhe 8 miljonov lir. Od tega dobi zavod za proučevanje raka, ki se ustanovi t Milanu, 1 in pol milijona lir, 6 in pol milijona lir se pa porabi za ustanovitev zaklada, iz katerega se bodo dajala delavcem in kmetom v Lom-bardiji posojila za zgradbo lastnih domov.
sv Narodno premoženje Združenih držav. Zvezni urad za ljudsko štetje v Washingtoou je izdal poročilo o narodnem bogastvu Združenih držav. Skupna vrednost celokupnega narodnega imetja je znašala koncem meseca decembra 1922. 1. 320.806,862.000 dolarjev, to je vsota, ki si je skoro predstavljati ni mogoče. Poglavitni del vrednosti odpada na nepremičnine: zemljišča, zgradbe itd. v znesku 155.908,625.000 dolarjev. Od 1. 1922. do 1922. se je vrednost narodnega premoženja zvišala za 72.2 odstotka. Po izjavi senatorja Ladda je tri četrtine vsega bogastva v rokah petih odstotkov državljanov, na vse ostale državljane odpade le ena četrtina.
sv Velika poneverba v Napolski banki. V Banco di Napoli je poneveril uradnik Carlo Provasi 1 milijon lir in pobegnil.
sv Miljardni dcficit mesta Budimpešte. Budimpeštanski mestni proračun za 1. 1925. izkazuje 80 milijonov zlatih kron izdatkov in 96.5 milijonov zlatih kron stroškov, tedaj 16.5 milijonov zlatih kron ali 280y2 miljarde ogrskih kron stroškov. Za kritje primanjkljaja še ni poskrbljeno. Te dni pride v Budimpešto strokovna komisija inozemskih upnikov budimpeštanske mestne občine, ki bo pregledala računske knjige. Potem se začno pogajanja zaradi poravnave. Po mnenju gospodarskih krogov se doseže v najugodnejšem slučaju poravnava temeljem 50%.
sv Junaški čin telefonistke. »Corriere della Sera« poroča o junaškem činu ameriške telefonistke. V mestu Brooks (Maine) je nastal požar v neposredni bližini največjih trgovin in skladišč. V neki hiši, ki jo je že objel plamen, je bila tudi telefonistka Carrie Johnsonova, ki je ravno tisti čas imela pri telefonu službo. Dasi so v stanico že Švigali plameni, je telefonistka vztrajala pri aparatu pa klicala ognjegasce. A ko so ti prišli, so našli le še nekaj ogorkov od gdčne, Johnso-nove. Njena prisotnost duha in srčnost pa je otela požaru velik del mesta.
sv Praške mestne knjižnice v I. 1924. V praških mestnih knjižnicah, obstoječih iz centralne knjižnice, 21 njenih podružnic in glasbene knjižnice, je bilo v minolem letu vpisanih vsega 22.172 članov. Obiskalo je knjižnice B78.046 čitateljev, ki so si izposodili 990.144 knjig, tako da odpade na vsakega praškega prebivalca po 1.46 knjige. Čitalnice, kjer so časopisi — vsega 11 sob in 5 posebnih sob za mladino — je obiskalo lani vsega 117.993 oseb.
Lfubezen in zlato. 9
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
>Sedaj pa pritehtaj,« je zaklical in vrgel svojo \xečo tehtalcu, ki je natresel vanjo iz vreč obeh iz-gubiteljev za štiri sto dolarjev zlatega prahu.
:>Pokonci vsi skupaj!;; je nadaljeval Davlight. 3 In vsakdo povej, kaj pije. Dobitelj plača!«
>Moja je fa noč!« je vpil devet minut pozneje. ^Samotni volk sem, ki sem videl trideset zim. Moj rojstni dan je danes, edini moj dan v letu, in jaz položim vsakogar od vas na hrbet. Le naprej, vi drugi! Vse vas pomečem v sneg. Naprej, vi che-chaqul,1 pa starodobniki, da vas krstim vse!«
Družba je vrela na prosto, samo točaji in poječi pijanci so ostali. Mac Donaldu je šinila v glavo brzeča misel, da bi prizanašal svojemu dostojanstvu, pa je z iztegnjeno roko stopil proti Daylightu.
Kaj? Ti prvi?« se je že zasmejal Davlight in ga prijel za roko kakor v pozdrav.
>Ne, ne,« je oni naglo ugovarjal, s Samo čestitam ti k rojstnemu dnevu. To se razume, da me lahko vržeš v sneg. Koliko upanja na zmago pa imam zoper človeka, ki vzdigne devet sto funtov?«
Mac Donald je tehtal sto in osemdeset funtov in Davlight ga je prijel samo za roko. Zdajci pa je z nenadnim sunkom dvignil salunarja od tal in ga vrgel z obrazom navzdol v sneg. Kakor bi trenil, mu je sledilo pol tueata drugih. Hitro je pograbi! drugega za drugim, ki so mu bili najbližnji. Upor je bil brezuspešen. Vsevprek so mu leteli iz rok, padajoč v vseh mogočih položajih v mehki sneg. Ob temofni zvezdni svetlobi je kmalu poslalo težavno razločiti
4 checha<juo (cičeiko) = indijansko: nežnonožec.
one, ki jih je že pometal v sneg, od onih, ki so še čakali, da pride vrsta nanje, radi tega je naposled začel otipavati vratove in hrbte, ali so suhi ali zasneženi, da je vedel koga še prijeti.
:,Že krščen?« se je glasilo navadno vprašanje, ko je iztegoval svoje mogočne roke po možakih,
V dolgi vrsti jih je ležalo v snegu že nekaj tuca-tov, mnogi drugi pa so poklekali narejeno ponižno, si potresali s snegom glavo trdeč, da je pri njih že opravil obred. Trdno pa je stala gruča petorice pokonci, gozdovniki in obmejniki, željni borbe ob rojstnem dnevu vsakogar.
Možaki, ki so dovršili najtršo šolo življenja, veterani cele množice bojev in pretepov, možaki krvi, znoja in žilavosti, so bili ti ljudje, ampak manjkalo jim je enega, kar je Daylight posedoval v veliki meri, in to je bilo: malone popolni možgani pa usovr-ščene mišice. To je bila sicer samoposebi enostavna, nikakoršna vrlina njegova. S to lastnostjo je tako-rekoč prišel na svet. Njegovi živci so vse hitrejše delovali nego njihovi, delovanje njegovega duha, ki je vršičilo v hitrih činih njegove volje, je bilo hitrejše od njihovega in njegove mišice so se brže odzivale volji kakor njihove. Bil je pač tako ustvarjen. Njegove mišico so bile silno razstrelivne. Vzvodi njegovega telesa so delovali kakor čeljusti jeklenih pasti. Povrh vsega tega pa je imel moč, tisto silno moč, ki jo ima komaj eden med milijoni, moč, ki ni bila odvisna od velikosti, ampak od stopnje, silna organična sila, ki je bivala v mišicah samih. Tako je mogel svojo moč uporabiti tako brzo, da je dosegel svoj namen, preden se je nasprotnik sploh zavedei in mogel ustavljati. Ako pa je on začutil kako posebno moč, se je je zavedel tako hitro, da se je rešil z uporom ali pa s tem, da je liki strela nastopil a proti-močio.
>Saj nima pomena, da bi stali tam,« je Daylight nagovoril čakajočo gručo.« Najbolje je, da klonite in se daste krstiti. Mogoče je, da bi me kak drugi dan v letu spravili na tla, ampak na moj rojstni dan vedite, da sem jaz najgorši od vseh. Ali ni tistile Pat Hanrahan, ki je videti tako lačen in voljan? Kar naprej, Pat.«
Pat Hanrahan, bivši borec in pretepač-veščak je stopil naprej. Možaka sta se sprijela in predno še je Daylight napel svoje moči, je bil Irec že v neusmiljenem vijaku polovičnega nelzona,2 ki ga je zagrebel do pleč v sneg. Joe Iiines, bivši gozdar, je priletel v sneg, kakor bi bil padel iz drugega nadstropja.
Vse to ni Daylighta ni malo utrudilo. Ni malo ni sopel in se napenjal. Vse se je vršilo bliskovito. Tako je zdravnik Watson, sivobradi korenjak železnih mišic, pravi strah rokoborcev, zletel v sneg v drobcu sekunde pred svojim napadom. Ko se je pripravljal na naskok, ga je Daylight zgrabil s tako silno nenad-nostjo, da ga je vrgel vznak in z glavo v sneg. Olaf Henderson, ki mu je dal ta dogodek nober nauk, je skušal nenadoma navaliti na Daylighta in je planil nanj od strani, ko se je oni pravkar sklonil in stegnil roko, da bi pomagal Watsonu iz snega. Daylight se je spustil urno na vse štiri, tako da je Olaf zadel vanj s koleni. Naval pa je bil tako silen, da je Olaf zletei preko njega. Preden pa je mogel vstati, ga je Daylight vrgel na hrbet in mu s snegom drgnil obraz in ušesa in mu tlačil cela perišča snega za vrat.
^Enako dober borec sem kot ti, DayHght,c je vreščal Olaf, ko se je zopet pobral, »ampak, pri Jupitru, takega prijema, kot je bil ta, pa še nisem videl.«
» nelzon = neke vrsto prijem prt rokoborbi.
(Dalje sledi-)
Sfev. Hi
Hml
Gospodarstvo.
Krediti Narodne banke.
i.
Na zadnji seji belgrajske trgovsko zbornic« je bil tudi referat o kreditih Narodne banke, iz katerega posnemamo:
Krediti, ki jih daje Narodna banka, so dvojni: izvoznlškl ali sezonski ter redni. Iz-vozniški ali sezonski ter redni Izvozniski j kredit se daje samo onim tvrdkam, ki trgujejo z deželnimi pridelki, ali bankam, ki dajejo kredite izvozničarjem. Teh izvozniških kreditov je bilo leta 1922. za 348 milijonov dinarjev, 1. 1923. za 165 ter L 1924 za 255 milijonov dinarjev.
Redni krediti se razlikujejo od sezonskih po tem, da se oni morejo stalno Izko-siš&ati t. j. rok jim ni odrejen. Te kredite je odrejevala Centrala in vse bančne podružnice do septembra leta 1922. Po zakonp more dati Narod na banka samo trikrat toliko kreditov, kolikor je njene zlate podloge izvzemšl državne kredite. Rednih kreditov je bilo leta 1922. okoli 1537 milijonov dinarjev, 1. 1923. okoli 1317 in 1. 1924. okoli 1103 milijone dinarjev. Od skupne svote rednih kreditov, ki so znašali 31. decembra lani M03 milijone dinarjev, odpada: na trgovske tvrdke, ki se bavijo z izvozom 63,966.000 dinarjev; trg. tvrdke, ki se bavijo z uvozom 101,350.000 dinarjev; industrijoe in industrijska podjetja 230,968.000 Din; na obrtnike 10,374.000 dinarjev; na poljedelske zadruge 9,300.000 Din; na ostala podjetja in ustanove 80,366.000 Din na denarne zavode 606,900.000.
Po višini kreditov se svota 1.103 milijonov dinarjev razdeli: kreditov do 50.000 Din ima 1317 tvrdk za 36,452.000 Din; kreditov od 50.000 do vštevšl 100.000 Din ima 481 tvrdk za 38,511.000 Din; kreditov od 100.000 do vštov-81 500.000 Din ima 688 tvrdk za 172,421.000 dinarjev; kreditov nad 500.000 Din ima 273 tvrdk za 855,813.000 Din.
Skupni obtok bankovcev za banklne posle je znašal lani okoli 1.495 milijonov -dinarjev.
Z revizijo ali ukinjen jem so bili bankini krediti zmanjšani v letn 1923. za približno 220 milijonov dinarjev, v letu 1921. za približno 215 milijonov dinarjev.
Tudi letos se bo vršila revizija kreditov po rednem obenem zboru delničarjev Narodne banke, ki bo v prvi polovici meseca marca t. L
Po tej reviziji bo zopet mogoče misliti na dajanje novih kreditov. ;j$gjjš*ft i" £ "jpt :
m g Poštnočekovnl promet v mesecu decembru'<1924. Due 30. novembra 1924. so zna-Sale vloge pri 4 postnočekovnlh zavodih v državi 235,320.357 dinarjev, dne 31. decembra kini po so narasli na 296,241.359 dinarjev. V teku meseca decembra 1924. se je izvršilo vplačil za 1.545,828.189 dinarjev, izplačil pa za 1.484,907.187 dinarjev. Potemtakem je do-aogol celokupni promet rekordno višino v znesku 3.030,735.376 dinarjev.
g Novo ležišče premoga. V Varan dolu pri Kraljevem, 70 km od železniške proge so našli ležišče premoga. Premog je izvrstne kakovosti in ima 6500 kalorij. Posebna komisija se bavi z vprašanjem zgraditve industrijskega tira, zvezanega z železniško progo Stalač—Užice.
g Velesejem za sladkor v Magdeburgu. Konzularni oddelek ministrstva zunanjih del je naznanil Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je prejelo od našega poslanstva v Berlinu obvestilo, da se vrši v jMagdeburgu od 23. ma.ia do 7. junija t. 1. velesejem za sladkor. Velesejem se vrši ob priliki proslave 75 letnice »Udruženja nera-ike sladkorne industrije«. Nemci žele poka-«atl točno sliko svoje produkcije in tehničnega napredka v tej stroki in radi tega ne bodo pripuščoni razstavljalci-tuji državljani.
g Razstava mlekarskih proizvodov. Ministrstvo zunanjih del poroča Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo na letošnjem mednarodnem vzorčnem velesejmn v Milanu, ki se bo vršil od 12. do 27. aprila fc.,U urejena posebna sekcija za mlekarske proizvode. Nas generalni konzulat v Milanu poziva vse naše interesente, da se udeležijo razstave v čim večjem številu. Lanske razstave so so uledežlle skoro vso evropsko ln južnoameriške države. Ker se naša država ni razstave udeležila lanskega leta, naj bi letos ne izostala.
Borze.
5. februarja 1925. DENAR.
Zagreb, 5. februarja. Italija 2.57—2.60 (57—2.60), London 295.70—298.70 (296.95), New York 61.40—62.40 (61.48—62.48), Praga 1.81625—184.525 (1.8187—1.8487), Dunaj 0.0867 —0.0S87 (0.0867—0.01887), Curih 11.95—12.05 (11,04—12.04), Amsterdam 24.95—25.25.
Curih, 5. februarja. Budimpešta 0.0072 (0.072), Berlin 1.2340 (1.2330), Italija 21.27 (21.56), London 24.82 <A (24.815), New York 518.10 (518.10), Pariz 28.07 (28.05), Praga 15.30 (15.28), Dunaj 00073 (0.0073), Bukareit 2.67K, Sofija 3.79H, Belgrad 8.35 (8.375).
Devize: Belgrad 1144, Kodanj 12640, London 339800, Milan 2946, Ncw York 70935, Pariz 3847, Varšava 13610,
Valute: dolarji 70460, angleSki funt 338, francoski frank 3846, lira 2935, dinar 1139, čehoslovaška krona 2083.
Praga. Devize: lira 141.75, Zagreb 54.80, Pariz 184'/», London 162.175, New York 33 80
VREDNOSTNI PAPIRJL	(
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. 65 (blago), 2%% drž. renta za vojno s škodo 130—135, Celjska posojilnica d. d. Celje i 209—-214, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana, 230 (denar), Merkantilna banka, Ko-1 čevje, 115—127, Prva hrvatska štedionica, Za- ; greb, 879—900, Sla venska banka, Zagreb, 68 ' (denar), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana, 146 (blago), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 410 (blago), Združene papirnice Vevče 100 (denar), Stavbna družba d. d„ Ljubljana, 280—290, 4 Y,% Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb, 109—110, Hrv. slav. zem- hipot. banka, ! Zagreb, 59.50—60, Ljubljanska Kred. banka, j Ljubljana, 240—243, Prva Hrvatska štedionica, Zagreb, 890—900, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb, 56—57.50, Hrv. slav. d. d. za ind. šecera, Osijek, 770, Našica 38, Guttman 655—666, Slavonija 59.50—60, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 390—411, Vojna odškodnina 129.50—130.
Dunaj. Efekti: Živnostenska banka 906.000, Alpine 433.500, Greinitz 139.000, Trboveljska družba 464.000, Hrvat, eskomptna banka 116 000, Leykam 155.000, Hi v. slav. dež. hip. banka 67.500, Avstrijske tvornice za dušik 150.000, Gutmann 650.000, Mundus 885.000, Slavex 185.000, Slavonija 66.000.
New York, 4. februarja Belgrad 160, London 479, Pariz 542.50, Curih 19.305.
Chicago, 4. februarja. Pšenica za maj 199.5, za julij 168.50, za september 153'/s; koruza za maj 137*/«, za julij 138M, za september 137 V*
' BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukovi hlodi, od 25 cm prem. naprej, od 2.50 m dolž. napr,, fco nakl. post., 3 vag., 245—250 (zaklj. 245); trami, monte, od 3/3—9/11, fco meja 385 (blago); borovi remeljni, 50/50, 50/80, 4 ra dolž., pri-čeljeni, fco Plibcrk avstr. meja 700 (blago); orehovi plohi, neobrobljcni, različne dimenzije, fco meja 1000 (denar); bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco nakladalna postaja 19 —21). — ž; to in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 475 (denar); pšenica bačka, par.4 Ljubljana 560 (blago); moka pšeničha krmilha št. 8, pap. vreče, b/n, fco Ljubljana 300 (blaigo); otrobi fini pšeničnj, jutaste vreče, b/n, fco vagon Lubljana 240 (blago); koruza nova, promptna, fco Ljubljana 270 (blago); koruza nova, dobavitev februar, fco Postojna trans. 275—280; koruza nova, dobavitev marec, fco Postojna trans. 290 (bi.); koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tr. 295 (blago); koruza nova, def., umet. sušena, loco Ljubljana 250 (blago); rž, par. Ljubljana 490 (blago); oves srbski, par. Ljubljana 330 (blago); oves srbski, loco Ljubljana 365 (bi.); krompir beli, fco dol. postaja 155 (blago). — Stročnice, sadje: fižol koks, Ia, štaj., b/n, fco vagon Postojna trans. 525 (blago); fižol ribničan, čišč., b/n, fco Postojna trans. 300 (denar). — Mast, slanina, sir: svinjska riiast, gar. čista, v sodih po 200 kg, fco Ljubljana, za kg 30 (blago).
Orlovski vestnik. ~~
Beležnico »Članarina rednih članov, starešin in podpornih članov« je založila Društvena nabavna zadruga v Ljubljani. En izvod stane 5 Din.
Note za »Proste vaje za članice za leto 1925« ln note za »Proste vaje za člane za leto 1925« so izšle. Dobijo se pri Društveni na-bavrii zadrugi v Ljubljani in stane komad po 3.50 Din.
Naznanila.
Družabni klub ima svoj sestanek v nedeljo 8. februarja ob 8. zvečer v veliki dvorani Akademskega doma. Spored običajen. — Odbor.
Turistika in šport.
Drsalne tekme. V nedeljo, 8. t. m. se vrši ob povoljiiem vremenu na drsališču SK Iilirije tokina v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije in priključno nanjo tekma seniorjev, z nekoliko lažjim programom. Ako bi se vreme zopet spremenilo, sledi ponovna preložitev. Naslov za prijave: SK Ilirija, Miklošičeva c. 13-111. Program: ob 8. uri obvezno drsanje seniorjev, ob 9. uri obvezno drsanje za prvenstvo, po 10. uri prosto drsanje obeh skupin.
Sestanek nogometne sekeije SK Ilirijo se vrši v pondeljek 9. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Novi svet«, Gosposvetska cesta. — Polnoštevilna udeležba dolžnost! — Odbor.
Za pomladansko selijo
5e naroieno pri svetovno znanih angleških tvor-nicah najmodernejše blago, na kar opozarjamo vse ljubitelje finih oblačil. Dobilo se bo po jako nizkih ccnah pri tvrdki
DRAGO SCHVVAB - Ljubljana.
Kje bomo volili v l jubila ni
I. volišče — šolski okraj (od Kodeljevega do Stroeemayerjeve ulice) — t II. driavai gimnaziji, Stros»mayerjeva ulica 1:
Ambrožev trg — Baraka pri mestni klavnici
—	Ciril Metodova ulica — Delarnska ulica (sedaj Potočnikova ulica) — Domobranska cesta — Za gradom št 9 in 11 — Cesta na Kodeljevo (sedaj PovŠetova cesta) — Kuina-novska ulica — Mesarska cesta — Vojvode Mišiča cesta (sedaj Mišičeva cesta) — Miši-čeva cesta (prej Vojvode Mišiča cesta) — Poljanska cesta od št 14 do konca — Poljanski nasip od št. 16 do konca — Potočnikova ulica (prej Delarnska ulica) — PovŠetova cesta (prej Cesta na Kodeljevo) — Stara pravda — Strossmayerjeva ulica — Tomšičeva ulica — Dr. Valentin Zarnikova ulica (sedaj Zarniko-va ulica) — Zarnikova ulica (prej Dr. Valentin Zarnikova ulica) — Zrinjskega cesta —
Živinozdravska ulica.
IL volišče — Šolski okraj (ostali del) in ma-gistratni okoliš do Tranče — v Mestnem domu:
Barvarska steza — Cankarjevo nabrežje — Kapiteljska ulica — Ključavničarska ulica — Kopitarjeva ulica — Krekov trg — Krojaška ulica — Lingarjeva ulica — Lončarska steza
—	Mestni trg — Ozka ulica -r Pogačarjev trg
—	Poljanska cesta od št. 2 do 13 — Poljanski nasip od št 2 do 14 — Ribja ulica — Semeni-ška ulica — Na stolbi — Streliška ulica — Stritarjeva ulica — Strmi pot — Pred škofijo
—	Šolski drevored — Študentovska ulica —
Pod trančo — Vodnikov trg.
III.	volišče — Št. Jakobski okraj, I. del, do Florijanske cerkve — v. Šentjakobski šoli:
Sv. Florijana ulica do št 18 na desni ter do št. 25 na levi strani — Gallusovo nabrežje (prej Sv. Jakoba nabrežje) — Grajska planota — Grudnovo nabrežje (prej Pred prulami)
—	Sv. Jakoba nabrežje (sedaj Gallusovo nabrežje) — Sv. Jakoba trg — Merosodna ulica
—	Reber — Kožna ulica — Stari trg — Stiska ulica (prej Zatiska ulica) — Trubarjeva ulica
—	Vodna steza — Zatiška ulica (sedaj Stiška ulica) — Zvezdarska ulica — Žabjak.
IV.	volišče — Št Jakobski okraj, II. del, do Gruberjevega kanala — v mestni osnovni šoli
na Prulah:
Baraka na Prulah — Sv. Florijana ulica od št. 20 na desni ter od št 27 na levi do konca ,nr Ulica na Grad — Za gradom št 1, 3 in 4 Gruberjevo nabrežje — Hrenova ulic« — Janežičeva cesta — Karlovška cesta — Osojna pot — Praprotnikova ulica — Privoz — Prule — Sodarska steza — Sredina — Tesarska ulica — Vožarski pot — Zvonarska ulica.
V.	volišče — Trnovo — v mestnem otroškem
vrtcu, Cerkvena ulica 21:
Pri brvi — Cerkvena ulica — Cesta dveh cesarjev — Mala čolnarska ulica — Velika čolnarska ulica — Gerbičeva ulica (prej Pot na i pasji brod) — Jelovškova ulica — Jeranova ulica — Karadžičeva ulica — Karunova ulica ■— Kolezijska ulica, nova (prej Kopališka ul ca) — Kolezijska ulica, stara (sedaj Razlago-va ulica) — Pred konjušnico — Konjušnja ulica (sedaj Švabičeva ulica) — Kopališka ulica (sedaj Kolezijska ulica, nova) — Koseškega ulica — Lampctova ulica — Cesta v mestni log — Cesta na loko — Mencingerjeva ulica — Mlivka (prej Mivka, Na Mivki) — Opekarska cesta — Pot na pasji brod (sedaj Gerbičeva ulica) — Pot na Rakovo jelšo — Razlagova ulica (prej Kolezijska ulica, stara)
—	Razpotna ulica — Riharjeva ulica — Veliki stradon — Staretova ulic« — Stranska pot
—	Švabičeva ulica (prej Konjušna ulica) — Trnovska ulica — Trnovski pristan — Valja* čeva ulica — Vogelna ulica — Zelena pot —
Zeljarska ulica.
VI.	volišče — Krakovo in I. del Dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste — volivci
• A—L — v mestni šoli na Cojrovcm grabnu:
Aškerčeva cesta — Baraka ob Aškerčevi cesti — Bičevje (prej Na bičevji) — Bogišičeva ulica — Cojzova cesta — Dobrilova ulica — Emonska cesta — Glinška ulica — Gorupova ulica — Gradaška ulica — Groharjeva cesta
—	Kladezna ulica — Krakovska ulica — Krakovski nasip — Langusova ulica (prej Tobačna ulica) — Lepi kot -r Marmontova ulica — Mirje — Murnikova ulica — Rečna ulica — Rimska cesta — Tobačna ulica (sedaj Langusova ulica) — Tržaška cesta — Ver-
stovškova ulica — Vrtna ulica.
VI.	a volišče — Krakovo in I. del Dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste — volivci M—Z — v mestni šoli na Cojzovem grabnu:
Iste ulice kakor v VI. volišču.
VII.	volišče — Dvorski okraj, II. del med Cojzovo in Rimsko cesto do Nunske ulice in
Kongresnega trga — v državni realki:
Bleiweisova cesta št. t do 15 na desni ter št. 4 do 12 na levi strani — Borštnikov trg (prej j Pred igriščem) — Erjavčeva cesta — Gosposka ulica — Gradišče — Gregorčičeva ulica (prej Simon Gregorčičeva in Hilšerjeva ulica) — Hilšerjeva ulica (sedaj Gregorčičeva ulica! — Pred igriščem (sedaj Borštnikov
trg) — Igriška ulica — Križevniška ulica Levstikova ulica št. 19 in 21 — Marksov trg (prej Turjaški trg) — Salendrova ulica — Soteska — Turjaški trg (sedaj Marksov trg)'
—	Valvazorjev trg — Vegova ulica — Vrtate
— Zagata — Ziljskega ulica.
VIIL volišče — Dvorski okraj, III. del, med
Nunsko ulico in Kongresnim trgom do Aleksandrove ceste — v mestnem dekliškem lleejn:
Aleksandrova cesta, leva stran — Ažbetova ulica — Beethovnova ulica brez št. 15 in 16
—	Bleiweisova cesta od št 16 do 27 — Breg
—	Čevljarska ulica — Dvorni trg — Gledali* ška stolba — Gledališka ulica št 1, 2 in 4 —. Jurčičev trg — Knafljeva ulica — Koeenova ulica — Kongresni trg — Lev čeva ulica —* Levstikova ulica, brez št. 19 in 21 — Marijin trg št 1, 2 in 3 — Muzejski trg — Nunska ulica — Orožnova ulica — Prešernova ulica, leva stran — Cesta na Rožnik — Cesta v Rožno dolino (prej Pot v Rožno dolino) — Ruj tarjBva ulica — Svetčeva ulica — Šelenburgo* va ulica — Škrabčeva ulica — Štrekljeva ulfc ca — Šubičeva ulica — Večna pot — Viška ulica — Wolfova ulica — Zadružna ulica (seda* Zitnikova ulica) — Židovska steza — 21« dovska ulica — Žitnikova ulica (prej Zadružna ulica).
IX. volišče — Kolizejski okoliš — med Aleksandrovo in Dunajsko cesto — volivci A—1!
—	v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici 10:
Aleksandrova cesta, desna stran —■ Baraka ob velesejmišču — Beethovnova ulica št 15 in 16 — Bežigrad — Bleivveisova cesta od št 28 do konca — Dunajska cesta, leta stran —i Dvofakova ulica — Einspielerjeva ulica —» Gajeva ulica — Gledališka ulica brez št. 1, 2 in 4 — Gledališka ulica, podaljšana (prej Anton Knezova ulica) — Cesta na gorenjsko že* leznico (sedaj Vošnjakova ulica) — Gosposvetska cesta — Anton Knezova ulica (sedaj podaljšana Gledališka ulica) — Kobaridska ulica — Kolizejska ulica (sedaj Puharjeva ulica) — Krsnikova ulica — Mahničeva ulica
—	Puharjeva ulica (prej Kolizejska ulica) —« Tomanova ulica — Pod turnom — Vošnjakova ulica (prej Cesta na gorenjsko železnico).
IX.	a volišče — Kolizejski okoliš — med Aleksandrovo in Dunajsko cesto — volivci M-Z
—	vi. državni gimnaziji v Tomanovi ulici 10;
Iste ulice kakor v IX. volišču.
X.	volišče — Kolodvorski okraj, L del, med Dunajsko cesto in Kolodvorsko ulico — v ju-
stični palači:
Baraka ob Vilharjevi ulici (prej Dovozni cesti) — Cigaletova ulica — Dalmatinova ulica
—	Dovozna cesta (sedaj Vilharjcva ulica) — Dunajska cesta, desna stran — Frančiškanska ulica — Kržičeva ulica — Linhartova ulica — Marijin trg št. 4 — Miklošičeva cesta — Kralja Petra trg — Pokopališka cesta — Pra-žakova ulica — Prešernova ulica, desna stran
! — Sodna ulica (sedaj Tavčarjeva ulica) — Tavčarjeva ulica (prej Sodna ulica) — Jane* Trdinova ulica (sedaj Trdinova ulica) — Trdinova ulica (prej Janez Trdinova ulica) Vilharjeva ulica (prej Dovozna cesta).
XI.	volišče — Kolodvorski okraj, II. del, med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto — v {vaškem učiteljišču na Resljevi cesti 10:
Čopova cesta št 10 — Cesta na južno žele«. : nico (sedaj Masarykova cesta — Kolodvorska i ulica — Komenskega ulica od št. 1 do 9 na ' levi ter od št. 2 do 16 na desni strani — Ma» sarykova cesta (prej Cesta na južno železni-i co) — Obre/na steza — Sv. Petra cesta od št. i 1 do 33 na levi ter od št. 2 do 32 na desni i strani — Sv. Petra nasip od št. 1 do 31 — Prečna ulica — Slomškova ulica od št 1 do 7.
XII.	volišče — Kolodvorski okraj, III. del, med Resljevo in Vidovdansko cesto — v moškem učiteljišču na Resljevi cesti št. 10:
Baraka ob Resljevi cesti — Čopova cesta št 16, 19 in 21 — Komenskega ulica od št. 13 oz. 26 do konca — Karol Kotnikova ulica (sedaj Kotnikova ulica) — Kotnikova ulica (prej Karol Kotnikova ulica) — Metelkova ulica — Sv. Petra cesta od št. 34 do 48 na desni ter od št. 37 do 47 na levi strani — Sv. Petra nasip od št. 35 do 47 — Radeckega cesta (sedaj Vidovdanska cesta) — Resljeva cesta — Slomškova ulica od št. 9 do konca — Tabor št. 12 — Vagoni na kolodvoru — Vidovdanska cesta (prej Radeckega cesta).
XITI. volišče — Kolodvorski okraj, IV. del, med Vidovdansko in Ahacljevo (sedaj Jegli-čevo cesto) — v šoli na Ledini:
Ahacljeva cesta, leva stran (sedaj Jegličeva cesta — Baraka na Friškovcu — Baraka ob Sv. Martina (sedaj Kette-Murnovi) cesti — Friškovec — Med hmeljniki — Hrvatski trg
—	Ilirska ulica — Jegličeva cesta (prej Ahac-ljeva cesta, leva stran) — Kette-Murnova, leva stran od železniškega podvoza (prej Sv. Martina cesta) — Lipičeva cesta — Maistrova ulica (prej Vojaška ulica) — Sv. Martina cesta, leva stran do železniškega podvoza (sedaj Kette-Murnova cesta) — Sv. Petra cesta od št. 50 na desni ter od št. 55 do konca — Sv.
. Petra nasip od št. 49 do konca — Prisojna
nllca — škofja ulica — Tabor brez št 12 — Usnjarska ulica — Vagoni pri Sv. Križu — .Vojaška ulica (sedaj Maistrova ulica)'— Vr-hovčeva ulica — Vrazov trg (prej Stanko Vrazov trg — Stanko Vrazov trg (sedaj Vrazov trg) —• Župnijska ulica.
&3V. volišče — Vodmatski okraj — v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici 2:
'Ahacljeva cesta, desna stran (sedaj Jegličeva cesta, desna stran) — Baraka ob Kolinski tovarni — Bohoričeva ulica — Ceguarjeva ulica — Ciglarjeva ulica — Grablovičeva ulica i— Holzapflova ulica — Hrovatova ulica — Japljeva ulica — Jegličeva cesta, desna stran (prej Ahacljeva cesta, desna stran) — Jenkova ulica — Korytkova ulica — Kette-Murnova cesta, desna stran do železniškega podvoza (prej Sv. Martina cesta, desna strau do železniškega podvoza) — Sv. Martina cesta od železniškega podvoza do konca — Močnikova ulica — Poljska cesta — Ravnikarjeva ulica 5— Stara pot — Vodmatski trg — Za vrti — Zalokarjeva ulica — Zaloška cesta.
XV. volišče — Predkraji — t vrtnem salonu gostilne pri Češnovarju na Dolenjski cesti 3:
Črna vas — Dolenjska cesta — Galjevica — Hauptmanca — Hradeckega vas — Ilovica — Ižanska cesta — Orlova ulica — Rakovniška ulica.
XVI. volišče — Šiška z Vodovodno in Hrauil-niško cesto — volilci A-J — v šišenski soli:
Aleševčeva ulica — (prej Slovenska cesta) — Aljaževa ulica (prej Planinska ulica) — .Celovška cesta — Derniotova ulica (prej Poljska ulica) — Dolinska steza — Drenikov vrh .— Frankopanska ulica — Gasilska cesta — Hranilnična cesta — Janševa ulica (prej Kavškova ulica, vzhodnji del) — Sv. Jerneja cesta — Kamniška ulica — Kavškova cesta, za-hodnji del — Kavškova cesta, (vzhodnji del (sedaj Janševa ulica) — Kmetijska ulica (sedaj Verovškova ulica) — Knezova ulica — Kolodvorska cesta (sedaj Medvedova cesta) — Koslerjeva ulica (sedaj Malgajeva ulica) Lepodvorska ulica — Malgajeva ulica (prej Koslerjeva ulica — Maurerjeva ulica — Medvedova cesta (prej Kolodvorska cesta) — Nova ulica — Planinska ulica (sedaj Aljaževa ulica) — Podmilščakova ulica (prej Vodovodna cesta v Sp. Šiška) — Polakova ulica (prej Železniška ulica) — Poljska ulica (sedaj Der-motova ulica) — Savska ulica — Slovenska cesta (sedaj Alešovčeva ulica — Šolska ulica (sedaj Železnikarjeva ulica) Štajerčev grič — Tržna ulica — Verovškova ulica (prej Kmetij-' ska ulica) — Vodnikova cesta — Vodovodna cesta v Ljubljani — Vodovodna cesta v Sp. Šiški (sedaj Podmilščakova ulica) — Železnikarjeva ulica (prej Šolska ulica) — Železniška ulica (sedaj Polakova ulica) — Žibertova ulica.
XVII.	vališče — Šiška z Vodovodno cesto in
HranilniSko cesto — volilci K-P —.v-šišenski šoli:
Iste ulice kakor v XVI. voliSču.
■	. i 1
XVIII.	volišče — Šiška z Vodovodno in Hra-nilniško cesto — volilci R-Ž — v šišenski soli:
Iste ulice kakor v XVI. ozir. XVII. volišču, volišču.
Poravnajte naročnino!
ZA POSTNO IN VELIKONOČNO DOBO priporoča Jugoslovanska knjigarna
cerkvenim zborom sledeče skladb«:
Adamič, velikonočne pesmi za mešani zbor. Part. Din 16, gl. po Din 6.
Faist, 10 cerkvenih pesmi za mešani zbor, — Part. Din 20, gl. po Din 4.
Foerster, 12 cerkvcnih pesmi za mešani zbor. Part. Din 12.
■ . .t ;	.. ■ . •	' ' • ' ■ 1 '
Tberster, Lamcntacije in Očitanja za mešani zbor. Part. Din 8.
Grum, velikonočne pesmi, in Regina coeli za mešani zbor. Part. Din 10.
Hladnik, velikonočne pesmi za mešani, zbor in Regina coeli. Part Din 8.
Hladnik, Regina coeli za metanj zbor. Dia S.
Hribar p. A. Postni in velikonočni nape vi za mešani zbor. Part. Din 30, gL po Dia 10.
Kimovec, Rih&r renatus, 21 pesmi za meSaai zbor. Part Din 24, gl. po Din 8.
Laharnar, velikonočne pesmi za mešani zbor,
Part. Din 10.
Premrl, Slava sv. Križu, postne pesmi za mešani zbor. Part. Din 12.
Sattner, postne pesmi za mešani zbor. (Par-titura razprodana), glasovi po Din 6.
Sicherl-Premrl, velikonočne pesmi za metali zbor. Riharjevi, Vavknovi, Cvekovi, Ger-bičevi in drugi napevi. Part. Dia 30, gL po Din 4.
Meteorologično poročilo.
Mubliann SOB m u. m. vli
Normalna barometerska višina 786 mm.
UM OpUEO* »»r a	baio-met* v mm	leriuo. mete> » C	faturuu. ■ Iilerenon » 0	Ne&o, »etrov	rourau v am
4./2. 31 h	7461	1-7	oa	jasno a. t.	
B./2. 7 h	747-4	- 1-8	0-5	megla	0*
B./1. 14 b	7440	38 J 'J.:. Ij	M	jasao	
Specialna mehanična delavirca za popravo pisaln h, računskih in drugih strojev I11P0V1K PABA0/I Ljubljana« Šelenburgova ulica 6,
Pocinkana mreža i AZU2IRANJE
KrojaSki POMOČNIK 'dobro izurjen, želi premeniti službo; najraje gre v Ljubljano ali v okolico. - Naslov V upravi lista pod št. 663.	DEKLE vešča v šivanju in kuhanju išče mesta. Naslov v upravi lista pod št. 700.
	Službo išče KUHARICA zmožna samostojnega gospodinjstva. - Naslov: MINKA JERALA, Kranj, Klanec 43.
Služkinja se išče v dobro trgov. hišo. Znati mora kuhati dobro domačo hrano in pomagati pri pospravljanju. Nastop 1. ali 15. marca. - Ponudbe z zahtevkom plače upravi »Slovenca. pod Snažnost št. 18.	
	KUHARICA in dobra GOSPODINJA išče službe v župnišču 1. marca ali aprila. - Naslov v upravi »Slovenca, pod itev. 676.
	1 IPPIIPSt Z(bavbj«či, z do-Ul/Glllrd brimi spričevali meščanske šole, sprejme trgovec na Štajerskem. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe na upravo lista pod »Dober računar« štev. 677.
S&mostoj. gospa išče resno, boljše dekle ta vsa hišna opravila, ki zna tudi samostojno kuhati. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 703.	
	Vlničarja išče lastnik 2 oral vinograda. Lepo stanovanje v vinogradu. Plača v naravi in v gotovem denarju. Podrobna pojasnila daje Peter PANJAN, Hrastovica, Slavonija. 647
KONTORISTINJA *. večletno prakso, zmožna knjigovodstva, strojepisja in blagajniških ter vseh konto-nrskih poslov, išče primer, ir.esta. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod št. 671.	
Dva VAJENCA xa kovaško obrt potrebujem takoi. - Anton ČELIK, kovač, Radohova vas štev. 27 — St. Vid pri Stični. 706	MASLO v vsaki množini razpošilja v zavojih po Vt, J s kg po 50 Din Mljekarska ndruga, Virovitica, Slavonija. 574
ORGANIST in TAJNIK
!8ce službe za takoj; dober pevec in vešč vsega pisarniškega dela. — Ponudbe na: Uprava »Slovenca«, podružnica v Celju, pod šifro: »ZANESLJIV«.	708
« —
« X.
"S
s -

za vrtove, 1 m visoka, 1 pre-nesljiv ŠTEDILNIK, 60X90 cm, 1 VRATCA za pekovsko peč, zelo močna, vlita, po znižani ceni naprodaj pri MALENS&U, Bob. Bistrica.
Vsak dan sveže namočena
POLENOVKA
ANTON VERBIČ
LJUBLJANA.
MLEKO
čajno MASLO in polno-maslen SIR se dobi pri Mlekarski in sirarski zadrugi v DOL. LOGATCU.
PRODA SE NOVA TRGOVSKA OPRAVA
za specferijo po nizki ceni. Ogleda sc pri mizarju ANT. BRADAČ, Vič-Glince, nasproti šolcv Priporočam sc tudi za razna mizarska dela in popravila.	620
TRAPIST
v vsaki množini razpošilja po povzetju kg po 20 Din Mljekarska udruga, Virovi-tica, Slavonija.	573
v vseh barvah, in plisiranje. - Breg 81. 2, I. nadstr. 698
Mlademu zakonskemu paru oddam eno ali dve lepo
opremljeni sobi.
Naslov v upravi pod it 714.
3 pletilni STROJI št 8,
skoraj novi, ugod. naprodaj. Naslov v upravi pod št. 711.
Iščem POSOJILO
20.000 Din "»C
za dobo enega leta proti do-i brim obrestim. Oseba, ki dž posojilo, sc tudi lahko brezplačno izuči dobroidoče obrti. Ponudbe pod »Dober zaslužek 100a -na upravo lista.
Išče se večji lokal
za železninc, in pride predvsem v poSteV Vodnikov in Mestni trg. - Cenj. ponudbo pod xLOKAt» Itev. 704 na upravo »Slovenca«.
Drž. konces. zasebno učilišŽe
za strojepisje
G. PETAČ - Ljubljana,
Valvazorjev trg 6, pritličje.
Poizkusite enkrat s terpentinovim „Gazela" milom
1000 brezovih
mpfpl ie NAPRODAJ pri IKCIGI iupnem uradu TRSTENIK, p. Kranj. 669
Ostale klobuke
prodajam do 15. februarja po ZJ9* polovični ceni. 'VC
Horvat
MODISTKA.

t
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena tašča, sestra in teta, gospa
Ivanka Leopold
zasebni ca
preminuli; boguvdano dne 4. februarja ob 20. uri. Podlegla jc težkim poškodbam, katere je zadobila pri nesrečnem padcu pred trgovino Magdič v Ljubljani.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 6. februarja ob 16. uri, iz mrtvašnice tukajšnje splošne deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. februarja 1925. Žalujoče rodbine:
BEZEK, BUČAR, LEOPOLD, GRILC, ŠTAJER, KIRSCHNER, KOUTNY.

3. $. A. Motocikll
najnovejši modeli leta 1925 dospeli
Generalno zastopstvo ZA JUGOSLAVIJO:
Mi0-auto d. z o. z.
Dunajska cesta 36
Telefon Interurban 236
Mlekarska zadruga na Dobrovi pri Ljubljani naznanja, da jn bivši njen mnogoletni skrbni in dqbri načelnik, gospod
Ivan Oven, p. d. Mostarjev oče
posestnik in gostilničar, bivši župan občine Brezovica in soustanovitelj požarne brambe na Dobrovi
danes ob 3. uri popoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki bolezni v 90. letu starosti boguvdano zaspal.
Pogreb nepozabnega načelnika se vrši v petek dopoldne ob 10, uri iz hiše žalosti, na Dobrovi št. 35, na domače pokopališče. Naj počiva v miru!
Dobrova pri Ljubljani, dne 4. februarja 1925.
NAČELSTVO IN NADZORSTVO.


III
» S
I §
g -
n S
Zahvala.
Ob izgubi našega predobrega soproga in skrbnega očeta, gospoda
nam je došlo toliko izrazov sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti; zato izrekamo na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo za vse izraze globokega sožalja in vso tolažbo v bridkih urah.
Zahvaljujemo se še posebej preč. duhovščini, ki se je udeležila pogreba, preč. g. Ivanu Spornu za lep nagrobni govor, dalje občini Jezersko in vsem cenj. prijateljem blagega pokojnika za poklonjena venca, g. nad-učitelju Z. Svikaršiču in pevskemu zboru za lepe žalo-stinke in vsem, ki so se od blizu in daleč v tako obilnem številu udeležili pogreba.
Naj vam Bog poplača!	- j
Jezersko, dne 3. februarja 1923.
Globoko žalujoča rodbina KRČEVA.
S II
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEI
Kdor da ki
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien. da )s temu ponaiveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato jc neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in a trojke in ae obvaruje češče večje škode.
IIEIIIEIIIEIIIEIIIEIHEillEIIIEIIlEK*
Norddtntscher Lloyd
r. Mlssler, Bremen
odpremllo polnthc
s svojimi Sirom sveta poznanimi velikimi, b nitmi, udobnimi in najmodernejšimi, z varnostnimi uredbami preskrbljenimi potn. parobrodi iz obljubljene luke
Bremen
v
New York. Kanado, mino Ameriko.
Argentini |o. (Jrugual ln Dražimo
vzhodno Azijo ln Avsfrolllo.
Največja nemška potniška ladja, kolos
Columbus
32.354 ton.
Udobne kabino za potnike III. razreda za 2, 3 do 5 oseb. — V slučaju bolezni brezplačna zdravniška oskrba in zdravila. — Potnike odpremlja In vsa pojasnila daje brezplačno:
Norddeutscher Lloud. r. Mlssler
podružnica gl. zastopstva Jugoslavenskc banko d. d.
Ijubltano, sju&Uafishi fivor
Ldaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Vik(or Ceufič v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani