Bolžnostni izvod.
P- n. Licejska
knjižnica.
kWHUVR Bs^B ! ^^©1© TOFB6? W mil.)
Ä», četrt lelt IS <&k km Jugoslavije: u leto 120 d$a. fcserofl ali oznanila m po dogovora; pri večkratne» - prttt*er&» popral Upravništv® naročili«©, htserefc Is» re»:!«aiael|eu felefen irrferurban fi.113.
w. äwittev
inim p.
t>l-n i i im..Bill
psJIiiisa list a »
1-i.	{T « M		
i...
Haribor, due S5B. maja 1928.
__________ ____ _	_	v ________
beblja ti k ups
ta Ji 5 Žorodniitvota **i______
da« samo ©d 11. do 12. «m «ta vračef». so poStolne Tfcief&n ttrteraraan Si 113.
JLemib X\
* ■■na' n nm i ^vaiaiiijMfa!iAaAj^3ffiw
Pozabljeni, brezpomembni.
Pri vseh dosedanjih sejah beograjske skupščine, posebej pa še pri ostri verifikacijski debati se je jasno pokazalo, da je utonil slovenski del demokratov in samostojnih v brezpomembnost in politično pozabljenost.
Značilno za demokratski klub sam je bilo, da sta nastopila oba prvaka: Davidovič in Pribičevič in se nista v svojih govorih niti z eno besedo spomnila «branitelja« severne meje dr. Kukovca in ljubljanskega dr. Žerjava. Navajala sla malenkostne podrobnosti iz Makedonije, iz Črne gore iz Hrvatske, iz jugoslovansko-rumunske meje, edino na svoje najzvestejše, ki so nas centralizmu izročili s kožo in kostmi ter izdali in pljunili na vse, kar je našega — slovenskega, na te svoje oprode se niti voditelja nista spomnila. Da niso mrtvih budili drugi, je pač samoumevno. Tudi v bodoče se menda to ne bo zgodilo, izvzeto le slučaje, ako bo treba odpravljati politični gnoj in smrad njihovega državotvornega delovanja.
Prav nič ne pomaga, ako še «Julro« skuša ohraniti fikcijo, da naši liberalci sploh kaj pomenijo. «Nacionalizirani« milijoni pri raznih podjetjih naših mlado-tiberalcev ne bodo rešili teh ljudi upravičene politične pozabljenosti.
Naša javnost naj se zaveda, da so sedaj slovenski liberalci brezpomemben faktor v naši javnosti in da jih celo preostala jugoslovanska decimirana demokratska stranka občuti in smatra le kot nepotreben balast. Tega se mnogi bivši pristaši, ki imajo malo več političnega , instinkta in manj pomislekov tudi že zavedajo, ker tru- j moma iščejo članske izkaznice pri odborih «radikalne« j stranke.	j
še v večji meri se to zgodi, ako začnejo radikali res ■ izvajati redukcijo uradništva in je tudi samoumevno, j da jo bodo! Takrat dr. Kukovec in dr. Žerjav s svojo j kliko ne bosta rabila niti prof. malem, in fizike g. Reis- j nerja, da jima presteje in analizira pristaše.
Nič druzega tudi stranka, kakor je pri nas demokratska, niti ne zasluži. Vsled prevelike koncilijantnosti in rodoljubne velikodušnosti Slov. ljudske stranke je prišla do trenutne veljave ob prevratu, svojo moč pa izrabila na najsramotnejši način v škodo slovenskega naroda in v zasebno korist posameznikom. Malokje se je liberalni materialistični živi jenski nazor tako sramotno, nemoralno uveljavil in vsled tega diskvalificiral, kakor pri nas na Slovenskem. Kako lepa je bila fraza in krinka, kako grda duša in obraz! Zalo se je zgodilo, kakor pravi Heine:
«Verdorben, gestorben.«
Politični položaj.
Pogajanja o reškem vprašanju se po dogovoru med našo in italijansko vlado začnejo zopet jutri. Pogajanja se bodo vršila v Rimu in se bodo raztegnila na vsa vprašanja, ki so še sporna med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi na načrt bodoče trgovske pogodbe med obe- ; ma državama. Zadnji razvoj notranjih političnih do- j godkov v Jugoslaviji in posebno tudi pomembni govor i Ljube Jovanoviča je podrl Italijanom mnogo nad. Do i zadnjega so upali, da bo jugoslovanska notranja poli- ) tika pod pritiskom demokratov in velesrbskih teženj j krenila končnoveljavno v sporazumu in posebej Hrva- j torn sovražni smeri. Upali so, da bodo potem. Srbi pri- ;
Jubilej v zavodu šolskih se; v Mariboru.
Šolske sestre bodo praznovale v petek, dne 25. t. m. na skromen način petdesetletni jubilej sedanje vrhovne predstojnice s. Ang. Križanič. Ob tej priliki čutimo kot versko in kulturno dolžnost, da se nekoliko pomudimo pri tej inštituciji naših šolskih sester, ker je z razvojem tega, za naše šolstvo tako pomenljivega reda združena ravno jubilantinja s Ang. Križanič. Kot dolgoletna učiteljica v Mariboru in Celju, večkratna predstojnica celega reda, si je stekla take zasluge za slovensko šolstvo, da bi svetna dblast tudi ne smela iti mimo tega dogodka. Na tem mestu nočemo naštevati njenih osebnih zaslug, ker dobro poznamo njeno skromno in nesebično naravo in vemo, da bi ji tako proslavljanje celo ne ugajalo. Zato pa se hočemo ob njenem jubileju spomniti zaslug reda šolskih sester za Slovence in človeštvo.
Šolske sestre so cerkvena kongregacija, ustanovljena v preimenitno svrho, da vzgaja mladino. To nalogo znajo šolske sestre vršiti na poseben način. Iz vseh njihovih zavodov prihaja mladina, ki je v čast cerkvi in narodu. Njihovi učni in vzgojni uspehi daleč nadkril-jujejo uspehe tudi dobrih svetnih šol. Ni čuda! Saj se sestra posveti duši otroka, kakpr se ne more niti najboljši svetni učitelj. Celo svojo osebnost stavi neokrnjeno v službo vzgoje otroka, da so jim v pravem pomenil
stali na tako rešitev reškega vprašanja, ki jo žele I Lilijani in ki bi morala Hrvate v živo zadeti. Te nade so po dogodkih v Jugoslaviji zelo omajane. Ni pa nobenega dvoma, da bodo Italijani v tem pravcu poskušali svojo srečo še naprej, kakor tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da bodo skušali iz obiska angleškega kralja kovati kapital proti Jugoslaviji. V koliko bodo v svojih načrtih uspeli, je odvisno od marsičesa, predvsem pa od razvoja notranjega položaja v Jugoslaviji in sposobnosti jugoslovanske delegacije.
O razpoloženju na Hrvatskem in pa o izrednih kreditih je razpravljal ministrski svet. Za podlago je služilo poročilo pokrajinskega namestnika za Hrvatsko g. Cimiča. To poročilo o položaju na Hrvatskem je izraženo v izjavi: Položaj na Hrvatskem je povsem povoljen, ker do sporazuma mora priti. Ljudstvo pričakuje sporazuma, ga zahteva in upa, da bo do sporazuma prišlo. Hrvatje imajo zaupanje do radikalne vlade in upajo, da bodo pogajanja med «zagrebškim blokom« in radikali prinesla dober uspeh. Hrvatje pravijo: Mi hočemo, da se bo v naši državi dobro godilo i Hrvatom i Slovencem i Srbom. Zahtevamo dobro in pošteno upravo in osebe, do katerih imamo zaupanje. — Novi krediti znašajo nad 1 milijardo dinarjev, četrtino dobi železniško ministrstvo, precejšnji del pa prosvetno ministrstvo za izplačilo raznih zaostalih pristojbin profesorjem. V kreditih ministrstva za prosveto je tudi postavka za izplačilo nadur srednješolskim profesorjem v Sloveniji. To je uspeh poslanca Sušnika, ki je v tej zadevi ponovno posredoval pri finančnem ministru.
Demokrati ponujajo avtonomijo Hrvatske. Tako je naslovljena posebna vest zagrebškega «Jutarnjega lista?, od nedelje, ki pravi, da so skušali demokrati dobiti na svojo stran hrvatsko-slovenslci-muslimanski blok proti radikalni vladi z raznimi obljubami, ki odgovarjajo nekdanji Davidovičevi koncepciji. Demokrati so ponujali najprej hrvatsko in potem celo slovensko avtonomijo in poročevalec meni, da so samo radi tega toliko zahtevali uničenje mandatov HRSS, ker jim hrvatski in slovenski zastopniki niso hoteli iti na lim.
O Bunjevcih so demokrati poročali, da so razcepljeni in da večji del ne mara politike hrvaisko-sloven-sko-muslimanskega bloka. Te vesti so se kmalu izkazale kot izmišljene in sedaj se bodo morali demokrati silno truditi, da iznajdejo kak nov «razkol.«

Po svetu.
Iz Poruhrja. Revizijo Kruppovega procesa, odnosno njegov rekurz proti obsodbi na 15 letno ječo, je višje francosko sodišče liratKomalo odklonilo. Mnogo svetovnih listov označuje to kot protizakonito. — Nemčija je j zvišala svojo ponudbo glede plačila reparacij za 10 mi- \ lijard. Francozi pa zahtevajo, naj najprej ukine Nemčija z vsako pasivnostjo napram okupaciji. Kaj takega končno nemški vladi, če bi tudi hotela, ne bo mogoče, ker že nastop okupacijsku; čet sili ljudstvo k odporu. Francoska oborožena sila iz Alnice na kulturnem zapadu je že sama na sebi veliko izzivanje. Povzročuje nebroj tragičnih, pa tudi smešnih slik, kakor na primer ta-le iz Mainza: V zadnjih toplih spomladanskih dneh je vzbujal veliko senzacijo po ulicah črnec v svojem prirodnem kostumu s samim pasom okrog ledij. Ko pridejo policaji, se že od dalej; reži ter maha z listkom, na katerem je stalo: «Francoska vojaška oblast Mainz. — Mož je na dopustu ter ima pravico nositi ci-
vilno obleko.« — Kako ta «civilna obleka« izgleda, Fran coze seveda ne briga, ko uporabljajo divjake iz Afrike na kulturnem zapadu.
Spor med Francijo in Turčijo se poostruje. Ob zadnjih pogajanjih v Lozani je šlo v bistvu za poravnavo spora med Anglijo in Turčijo, sedanja konferenca pa se osredotočuje okoli spornih vprašanj, ki so se pojavila med Turčijo in Francijo. Očividno pod vplivom Franci je se zdaj Grčija brani plačati Turčiji vojno odškodnino. V glavnem je Francija nevoljna zaradi velikih koncesij, ki jih je dobila v Mali Aziji amerikanska družba Chester, ker se s tem nanese škoda francoskim družbam, katere so si bile del teh koncesij zasigurale, že pred vojsko. Turčija pa se ne mara ozirati na francosko stališče, ker računa s tem, da je Francija zaposlena v Poruhrju, ne uživa podpore Anglije in se nahaja v težavnem finančnem položaju. Turki menijo tudi, da morejo vsako francosko akcijo paralizirati s tem, da ne tijo upor v Siriji. Sedaj so začeli tudi Angleži kupčevati s Turki. Konzorcij angleških in švicarskih bank, pod vodstvom Rotschilda je kupil od Turčije anatolsko železnico in podaljšano progo do Bagdada. Francoskim in italijanskim kapitalistom so prepustili samo mesta podakcijonarjev. Italijanski so to že sprejeli, francoski še pa odlašajo.
Predlog za bojkot proti Rusiji. Francoski šovinistični listi pišejo, da je Italija stavila predlog skupnega zavezniškega popolnega bojkota proti Rusiji, kakor je bil približno tedaj, ko so Francozi pognali poljsko državo v porazno vojno proti Rusiji. Italijanski predlog na j bi s tem jamčil za preprečitev vsake komunistične propagande po Evropi. To je gotovo tudi ena od onih pobožnih želj, ki se ne bodo dale izpeljati, ker bi se takoj začetkoma pojavilo vprašanje: Kdo ima od tega samo profit in kdo samo škodo? Pretrganje trgovskih in drugih odnošajev z Rusijo je dvorezni nož in vprašanje je, kako bi ruska propaganda delovala v Aziji, če bi evropske velesile proti svojim interesom začela z boj kotom. — S tem, baje od Italije predloženim bojkotom, se spravljajo v zvezo tudi francoski generalski obiski. Izgleda, da je hotel general Foch spraviti Poljsko s Čehoslovaško v eno smer, drugi general pa Rumunijo in Jugoslavijo. To bi bilo lahko v zvezi kake vojaške nameravane akcije, ima pa prej la značaj, da člane male antante pridobi za Francijo, ki sedaj ne stoji najboljše s svojim «zaveznikom« Anglijo.
Koliko Židov živi na svetu? Po judovski statistiki živi na celem svetu okrog 15,750.000 Židov. Na posamezne dele zemlje odpade: Evropa 11 in pol milijona, Amerika 3 in pol milijona. Afrika 433.000, Azija 330.000 in Avstralija 19.000. Med posameznimi državami jih i-ma največ Poljska in sicer 4,100.000, Ukrajina 3,100.000, Romunija 1,000.000, Združene ameriške države 3,300.000 in Nemčija približno 3,000.000. Najmanj jih je v prvotni njihovi domovini Palestini. Vendar pa vlada zadnje čase med Židi veliko gibanje za naseljevanje v Palestini. Na Kitajskem, JaponsKem, v Koreji, Peru, Siamu in še v nekaterih manjših državah ne živi skoro nič Židov.
Beležke.
Odlikovanje bivšega skupščinskega predsednika dr. Edo Lukiniča, demokratskega poslanca, so raztrobili vsi demokratski listi, zagrebški «Hrvat« pa pravi: Ob redu Ferenc Jožefa — red Sv. Save I. stepena. — Čisto v re-
duševne matere. Otroci, gojenke instinktivno čutijo: vzgajajo nas osebe, ki nas ljubijo, kakor naše telesne matere. Odkod ta njihov velikanski vpliv na otroško I dušo.
Nobeno polje človeškega udejstvovanja ne zahteva toliko samopozabnosti in zatajevanja lastnih interesov, kakor ravno vzgoja, ki je oblikovanje človeške duše. Saj je končno smoter in višek vsake vzgoje otroka napraviti nesebičnega in ga navaditi požrtvovanja. Kje pa ima mladina svetlejši vzgled zatajevanja, kakor ravno v svoji sestri. Odrekle so se zaradi vzvišenega namena, da služijo Bogu in človeštvu, svetu, pozemeljski ljubezni, telesnemu materinstvu, da služijo le duševnemu materinstvu. Zato preveva celo njihovo osebnost, šolo in ozračje, v katerem se gibljejo, visoki duh požrtvovanja, samopozabljenja in ljubezni. Iz takega duha pa rastejo velika dela, svet preobrazujoče misli in načrti. Po takem delu se ustvarjajo največje stvari. Zaradi umetnosti se je Michelangelo odpovedal družinski sreči. Na vprašanje, zakaj se ne oženi, je odgovoril: «Še preveč imam žene, ki mi da toliko opraviti, namreč ta umetnost, in moji otroci so moja dela, ki jih bom zapustil.« ; O Kantu je znano, da je rekel, da v njegovem,življenju ni praznega prostora, ki bi ga naj izpolnila žena. Veliki . ideali so Kanta prisilili, da je živel le za nje.
Bolj pa, kakor umetnost in filozofija, zasluži vzgoja ; otrok, prihodnjega ljudstva, da se zanj žrtvuje cela oseb | nost. Saj sestra, ta prevzame duševno materinstvo otro- j ka, prevzame najbolj odgovorno kulturno delo, obrazo-
vanje najvišjega umotvora živečih človeških duš, ki so podoba Boga. Za take ideale žrtvovati kaj v svetovnem, oziru se pravi pridobiti neizmerno višje vrednote.
Pa kadar se zvezda utrne
v temine brez mej —
kaj manj se žarijo nebesa
kot so se poprej?	O.	Župančič.
Kar tukaj naše, Bogu posvečene sestre s svojo sa-moodpovedjo navidezno slovenskemu narodu odvzamejo, mu dajo tiso rat nazaj, ker mu vzgajajo najboljše» kar narod ima, njegov up, njegovo prihodnjost — mladino. Kako bi bilo nespametno zmerjati svet prezirajoče ravnanje Michelangela, Kanta, tako je tudi nespametno obsojati žrtve sester, ker so za narod največji in najplodonosnejši kapital. Tudi sestre ne držijo obljub uboštva, devištva in pokorščine iz kake puritanske zagrizenosti ali preziranja sveta, temveč svojo svobodo in pozemeljske udobnosti žrtvujejo ljubezni do Boga, da tem lažje delujejo za celo človeštvo. Njihova odpoved je torej samo na videz zanikanje tega sveta, v resnici je največja afirmacija, ker sestre raztegnejo svojo ljubezen, ki jo drugi omejujejo več ali manj le na krvne sorodnike, na vse človeštvo. Tako so katoliški redovi izraz najvišjih življenje pospešujočih sil, ki se s priprosto besedo imenujejo krščansko ljubezen do bližnjega.
Naše šolske sestre in sploh kat. redovi zato nisi* nekaj negativnega, pasivnega, parazitskega v našem narodnem življenju, kakor marsikateri mislijo, temveč cvet našega naroda, vrhunec in elita naše versko-naroda
i>iraa 2.
du. ža metanje Radiča iz hrvatskega sabora je dobil g. Lukinics-ur red Ferenc Jožefa, sedaj v narodni svobodni državi pa dobi za svoje protihrvatsko delo red Sv. Save I. stepena.
Drugo lice srbskega socijalista. Stari srbski socijalist Dragiša Lapčevič, ki je vodil socijalistično partijo Jugoslavije, dokler se je še dalo in je bilo še sploh kaj za voditi, je pokaral svoje drugo, čisto srbsko nacijo-nalistično lice. V Beogradu se mnogo komentira njegov razgovor z nekim hrvatskim politikom pred kavarno Difranka. Lapčevič je dejal: «Ja, ja, mi z vami Hrvati ne bomo šli. Vi ste nacija, ki je pred 900 leti brez bitke predala državo Madžarom. Takega naroda ni pod nebom. Vi ste leta 1918 brez bitke predali državo Beogradu po svojem Narodnem Viječu. Ker nimate Kosovega, niste za nas in nič ne veljate. Avstrijski in nemški kapital, ki suvereno vlada v vaši industriji in vaših bankah, je vas zasužnil, vi pa hočete, da zasužnite nas. Narodna Viječa niso mogla uničiti tega kapitala in radi tega ter radi klerikalizma in oboževanja Habsburga hočete svojo državo in proč od nas. Jaz sem bil ateist, danes pa snamem kapo ter molim Boga za zdravje Nikole Pašiča. On je edini, da izvede to srbsko državo iz kaosa. Ge ne bi imel svoje politične preteklosti, bi sam postal danes njegov politični agitator. — Lapčevič se v «Politiki« nekaj huduje, da so drugi njegov privatni pogovor spravili v javnost, utajiti ga pa ne poskuša. Če si Lapčevič že privošči toliko zmedenega šovinizma in če mu je beograjski kapitalizem nekaj drugega in boljšega od onega tam preko Save, potem bi lahko tudi Pa-šičev politični agitator postal ter pridigoval velesrbski nacijonalizem radi Kosovega, ko je srečno pozabil na načelo narodne samoodločbe in ko ga poleg kapitalistične tudi druge strani centralističnega režima prav nič ne motijo. Na novi agitacijski poti ga razpadajoče socialistična partija gotovo ne bo motila ali pa ga celo ovirala.
Vseučiliščni docent — sluga — pisatelj in stavec. Na sestanku beograjskih profesorjev se je debatiralo pred kratkim o novem uradniškem zakonu. Pri tej priliki se je ugotovilo to-le: Istočasno sta bila objavljena v «Službenih novinah« dva oglasa. Eden oglas je bil razpisan za sprejem vseučilščnega docenta in zajedno je bila navedena tudi njegova plača v znesku 1100 din. ali 4400 K. Drugi oglas pa se je nanašal na bogoslovnega slugo s plačo 1050 din. ali 4200 K, torej par sto kron manj, nego se plača vseučiliščnemu docentu. Takozvana akademija nauka v Beogradu plača pisatelju za njegovo tiskano delo 240 din. ali 960 K. Stavec pa ,ki je stavil ta spis, dobi 650—750 din., torej 2600 do 3000 K. Razlika med obema je samo ta, da je porabil pisatelj za to delo dva mesca, stavec pa 5 do 6 dni. «Hrvat« ko-komentira ravnokar omenjene slučaje tako-le: Ničesar nimamo proti plači stavcu, ker je ta itak minimum, da se z njim komaj in komaj preživlja. A v očigled plači docentu in pisatelju bi se morala denarna nagrada zvišati obema za delo tako, da bi dobivala tudi ta dva vsaj svoj eksistenčni minimum.
Ali odpravijo Žeriavštino? .
Iz žalostne dobe dr. Žerjavovega socijalnega ministrovanja še imamo umazano afero obskrbe pasivnih j krajev potom celjske Zadružne zveze in ljubljanskega «Ekonoma«. Prva je pretežno v rokah dr. žerjavovih kr dr. Kukovčevih liberalnih mladinov, druga v rokah Puceljevih «samostojnih« in njim sorodnih političnih ljudi.
Ko je bil torej dr. Žerjav minister ra socijalno politiko, je nakazal kot obratni kapital vsaki od imenovanih organizacij po 4 milijone kron in sicer tako, da bi morale po tri milijone vrniti, po enega pa jima je krat-komalo podaril. Dosedaj niti celjska Zadružna zveza, niti Ekonom nista vrnila teh milijonov, temveč mirno ž njima dalje barantata, toda naši pasivni kraji, posebej Prekmurje, Haloze, obsotelski kraji in del Savinjske doline ne čutijo niti najmanje, da bi ti dve organizaciji z izposojenimi in podarjenimi milijoni kaj za zmanjšanje bede in pomanjkanja ter za pobijanje cen stori-
la. Gospodje liberalci rabijo mirno in širokovesluo te svoie v kapitalističnem smislu za svojo dobro «zarado«, pasivni kraji, pa imajo poleg svojih težav šc na sebi očitek, češ, da so dobili izdatno pomoč.
Kako «uspešno« pa so po svojih dveh zavodih liberalci, odnosno samostojni delali za olajšanje bede in v pomoč pasivnim krajem, kažejo dognana dejstva, da ;e bila koruza in drugo dražje, kakor pri naših navadnih krajevnih zadrugah, kljub temu so politične oblasti morale odvzemati blago pri označenih organizacijah. Spominjamo se v tem oziru slučaja, ko je toča in suša uničila velik del pridelkov ptujskega okraja in so prebivalci res bili potrebni solidne pomoči, a so morali živež za sebe dražje plačevati, ker je «podporo« za te ljudi dobil vodja okr. glavarstva dr. Pirkmajer preko Ekonoma. Enakih slučajev je vse polno. Ljudje so trpeli, liberalci so pobasali milijone in delali dobičke, dr. Žerjav pa je trobil okrog s samostojnimi, kako izdatno je pomagal kot minister za socijalno politiko našim pasivnim krajem. Vse socijalno delo dr. Žerjavovo in njegovih trabantov je bilo v tem, da so liberalci mastno zaslužili, ljudje pa imeli poleg pomanjkanja še odiranje in očitek, da je država za nje skrbela!
Nazaj milijone!
Sedaj je že čas, da se «zadeva« uredi in da vrneta Ekonom in celjska Zadružna zveza dolžne milijone. Ravnotako je že čas, da v tem oziru uredi svoje račune prej uradna, sedaj privatna prehranjevalna centrala za Slovenijo. Pozivamo vlado, da iztirja vsaj dolžne izposojene milijone, saj onih dveh podarjenih gotovo ne bo dobila, zato so poskrbeli gg. Žerjav, Pucelj in tovariši!
Imamo vsled vinske krize v vinogradnih krajih težave in tukaj hi vlada pač lahko bolje uporabila te milijone v prid ljudstvu, kakor je to storil «socijalni« minister dr. Žerjav s svojim samostojnim priveskom! Mi zahtevamo ureditev te «zadeve«, ki tvori važen člen v verigi brezvestne liberalne kapitalistične korupcije. Sedanja vlada si je nadejala nalogo, da grehe demokrat skega slabega hiševanja odpravi. Tukaj ima priliko, da ' to stori, obenem pa pomaga ljudem res v stiski.
Dnevne novice.
Evharistični shod y Zagrebu se bo pričel dne 18. avgusta v soboto ob 10. uri dopoldne s slovesno sv. mašo. Popoldne bodo govori ra razne stanove in konference o verski obnovi v javnem življenju, v družinskem in v zasebnem življenju. Ob 9. uri zvečer se bo izpostavilo sv. Rešnje Telo v glavnih cerkvah. Tudi Slovenci bomo imeli posebno cerkev za svoje pobožnosti. O polnoči ho sv. maša in govor v vseh cerkvah, kjer bo izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Glavne slovesnosti pa bodo v nedeljo, dne 19, avgusta, dopoldne pontifikalna sv. maša na Kaptolskem trgu pred stolnico, popoldne pa slovesna procesija in posvetitev presv. Srcu Jezu- j sovemu. Da bo mogoče pravočasno oskrbeti potrebne po sebne vlake in dobiti izkaznice za polovično vožnjo, se naj vsi, ki se žele udeležiti evharističnega shoda, oglase , pri svojih čč. gg. župnikih, ki naj blagovolijo do konca junija sporočiti škofijskemu ordinarijatu v Ljubljani, koliko udeležencev iz njihove župnije bo šlo na evha- : ristični shod v Zagrebu in na katerih železniških postajali bodo vstopili.
Krik Vojvodine in, Orjuna. Pantelija Jovovič piše v «Radikalskem glasniku«, ki izhaja v Novem Bečke-reku, članek o slabih razmerah v Vojvodini. Pravi, da je prehodil Črnogoro in Staro Srbijo ter videl strašne ; zločine, radi katerih trpi narod. Potem nadaljuje:	A
Vojvodina? Kaj naj rečem o nesrečni Vojvodini, o Vojvodini Svetozarja Miletiča in Jaše Tomiča? Ona trpi še bolj kot Stara Srbija in njene bolečine so še hujše od bolečin Črne gore. Ko Stara Srbija kriči vsled turških kačakov, ko je Črpa gora, ta znak naše sramote, spremenjena v pogorišče, se Vojvodina zvija pod korobačem neke podivjane druhaii, katero je ustvaril in toleriral g. Svetozar Pribičevič. To zlo, pod katerim trpi ta srbska pokrajina, nosi ime «Orjuna«, ali bolje rečeno «Jugoslovenska nacionalistična omladina.« — Potem našteva velike zločine teh Pribičevičevih pod-
iCSrSf«2**24* !
ne kulture. To so izbrane duše našega ljudstva, ki si po njih ohrani svoje duševne energije.
Vsi tisti, ki samo mehanično in materijeino merijo srečo ljudstva, ne bodo sicer zadovoljni z našim rezultatom. A krivi nismo mi, temveč njihov kratkovidni pogled na bistvo življenja. Naša narodna kultura in sreča bo tem večja, čim več etičnih in nesebičnih sil bomo oživotvorili v ljudskih dušah. Zato ni nikakor narodno delo, ako se nekateri takozvani narodni in državni «stebri« trudijo samo za to, da bi izpodkopali tla tem čebelicam, jim razbili njihovo satovje in jim vzeli to, kar so si s skrajnim požrtvovanjem, s trudom in znojem ter molitvami pridobile in jih pognali kot nekak izmeček naroda po svetu. Taki, ki tako delajo, so degenerirani izrodki našega narodnega telesa, ki v , svoji duševni plitvosti in srčni otopelosti ne vidijo preko j lastnega nosa, da bi spoznali, da se zidajo temelji bo- l dočnosti vsakega naroda v visokih sferah idealov ne pa j v nižinah materijelnosti, ki se meri na kilograme in * vatle.
Ljudstvo, ki v svoji naravni priprostosti, bolj so- ! lidno misli kot naši kulturni blaziranci, pa ljubi svoje sestre, jih globoko spoštuje. Svoje spoštovanje kaže s tem, ker jim izroča najboljše, kar ima, v varstvo svojo = kri in srce, svoje otroke. Na njihove šole je silen naval, j Ganljivo je gledati očete in matere s svojimi malčki, ka- j ko s solzami prosijo za sprejem v njihove šole. Otrok j tudi že po naravi čuti nekako posebno nagnenje do se- j
stre; njena drugačna obleka, njeni nastop prime otroka v najboljših globinah duše. Pride do spoznanja: tukaj pri sestrah sem doma, tu je zame najbolj ugodna zemlja. Zato se bodo vse nakane nasprotnikov razbile oh zdravi in še nepokvarjeni ljudski duši, ki ljudstvu kar čustveno razodeva, kje so njegovi pravi osrečevalci.
Da imajo sestre tako privlačno silo na ljudsko dušo, se ni čuditi, če premislimo, da se znajo tudi sestre prilagoditi vsem potrebam časa. Ne držijo se okorelih starih oblik, temveč gredo s časom naprej, da včasih celo za par desetletij naprej. Šolska vzgoja in metoda sester je najbolj napredna in najmodernejša. Tudi za družabnost, šport imajo smisel. Smelo lahko trdimo, da naše sestre s svojim vzornim, modernim šolstvom dokazujejo najbolj neizčrpljive kulturne sile katoličanstva. Vse vere nas zavidajo za naše socijalno in karitativno delujoče redovništvo. Poskušajo ga upeljati pravoslavni, protestanti, a se jim ne posreči, ker za taka heroična dela je treba idealnih heroičnih ljudi. — Vzgojiti take ljudi duševne _ aristokracije _ more le energično v onostranskih večnih iaealih zasidrano katoličanstvo, ne pa plitvi moderni tostranski kulturi se prilagojajoči protestantizem ali mistično, s tega sveta se odmikajoče pravoslavje.
Zato je v interesu države same, da podpira šolstvo naših kat. redov, ker s tem podpira sama sebe. Verska vzgoja je obenem najbolj patrijotična, narodna. Še-le vera odkrije človeku pravo vrednost družine, ker ga
kupljencev ter zahteva od vlade preiskavo, razpust^ bande in sodnijo. — K temu pravi zagrebški «Hrvat« da vsak najbolje ve, kje ga čevelj žuli. Tako misli tudi gospodin Jovovič, da ni hujšega zla, kot tam, kjer je on bil. će bi bil Hrvat, bi videl, kaj se dela tudi p0 Hrvatski, Dalmaciji in Bosni. Vse se niti opisati ne da, Koliko življenj je že padlo, koliko ljudi je bilo tepeni! in drugače mučenih in kakšni izgredi so bili že v samih mestih. Krik celega naroda je, da se temu napravi konec, dokler je še čas in da zločinci pridejo pred sodišče.
Pisatelja Cesarca in stud. med. Vujoviča so v pon. deljcK, ko sla prebila po bogzna kakem zakonu 6 ted-nov, privedli v Zagreb, da se tam nadalje mučita v za-p°uh po evidenci in razpoloženju ministrstva policije nad nasprotniki režima v današnji demokratični dobi. Razvidno in jasno je, da so tako gonjo proti političnih nasprotnikom uvedli policaj demokrati in če so že tolike časa obsojene policajdemokratske metode, potem bi bi bilo tudi potrebno, da se odpravijo in da ne bodo Pri-bičeviči živeli ter nastopili v novih izdajah. Poleg in proti zakonu je izdajal Pribičevič posebna navodila iu danes, ko je Pribičevič obsojen od svojih nekdanjih zaveznikov, bi bili oblastniki lahko in končno celo v lastnem interesu za enkrat pozneje že tako daleč, da bi vse to, kar je on njih naučil, ovrgli ter se držali zakona. — Politične osumljence se obsoja pri nas brez prave podlage po nepravični meri in ko so enkrat obsojeni se z njimi postopa, kot z navadnimi zločinci, in kakor kaže pisatelj Cesarecev slučaj, se jim še povrh tega postopanja krati svoboda. In vse to se vrši po nekih navodilih neke tajne, nad ali pod zakonom stoječe roke ter je samo slučaju pripisati, če pride pred javnost. Že pri prvi etapi sporazuma ne smejo pozabiti, da naj bo zakon za vse enak in da naj se odpravijo vse prikrite per-sekucije.
Po starih potih še hodi uprava v Bosni glede postopanja v zadevi orjunašega umora ravnatelja Soče v Sarajevu. Ko so Sočo pokopali, so na grobu govorili razni govorniki in med njimi tudi dr. Behrnen v imenu Muslimanov, bivši poslanec dr. Sunarič pa v imenu bosanskih Hrvatov-katolikov. Policija je ta dva govorni^ obdolžila protidržavnosti ter obsodila vsakega na 20 dni zapora. Dr. Behrnen in dr. Sunarič sta na policiji izjavila ustmeno in pismeno, da smatrata to obsodbo za protizakonito in da se ne mislita s prošnjami in rekur-zi braniti proti nasilju. Policija je pa vendarle znižala zapor prvemu na 15, drugemu pa na 10 dni, v zapor je pa oba citirala tako, da je prišel prvi vanj na svoj največji praznik Bajram, drugi pa na Binkošti. Policija je zapor nalašč odložila na praznike in kujonira sedaj jet nika na razne načine. Sorodniki ne dobijo niti dovoljenja za obisk. — Ko sta šla ta dva v zapor, je bil iz zapora izpuščen orjunec Buzulič, ki je po izjavah prič — morilec Jure Soče.
Razlika med tu- in inozemci glede plače. Tuzemee z 4 do 7 leti gimnazije ali realke se sprejme kot pomožni pisarniški pomočnik, katerega v zadnjem letu prisilijo, da podpiše reverz, da nikoli ne bode reflektiral niti na poduradniško mesto, a starejšim se tu in tam kateremu posreči, da postane čez čas 7 let poduradnik. Inozemec (Rus) pa je sprejet kot diumist-uradnik z dokumenti, katere sprejmejo od oficirskega corpusa od Wranglove armade. Pa tudi ti se razlikujejo od naših diurnistov, tako n. pr. diumist-tuzemec dobiva dnevno plačo po 2.60 din., draginjske doklade 26 din., to je 28 din., diurnist-inozemec (Rus) dobiva dnevno plačo po 3 din., draginjske doklade 26 din., stanarina 6 din., to je skupno 35 din.
Državni izpit iz glasbe. Koncem šolskega leta 1922-23 vrši se na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani državni izpit iz glasbe (ra klavir, gosli, petje in razne teoretične predmete, kojega absolventi dobijo državno veljavna izpričevala, ki jih usposobljajo za glasbene učitelje na osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah. Ravnateljstvo poživlja tem potom vse, ki žele delati ta izpit, da se prijavijo s pismeno vlogo ravnateljstvu konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani. Tej pismeni vlogi morajo priložiti krstni list, šolska izpričevala, sVoj curriculum vitae in pa dokaze o glasbeni
uči ljubiti očeta in mater, domače ognjišče, kjer se je rodil, zemljo, kjer je rastel, domovino, šege in navade, materni jezik, ki mu je dal vzgojo, izobrazbo in kulturo. Zato nobena sila na svetu človeka tako ne naveže na rojstni kraj, domači jezik in domovino — državo, kakor vera, ki vsa naravna nagnjenja, ki jih ima človek do družine in domačije, požlahtni in dvigne v višje sfere. io razumejo vcepiti otrokom še posebno sestre, ki so iz naroda izšle in delajo za narod in čutijo z narodom.
Ravnoista združitev z narodovo dušo in čustovanjem je napravila naše šolske sestre plodovite, kakor malokateri drugi red. V vseh naših kulturnih centrih imajo sestre svoje zavode, ker vedo kaj z njimi pridobijo T socijalnem in karitativnem oziru. Energičnemu in smo-trenemu predstojništvu pa je zahvaliti, da nesejo^ šolske sestre slavo slovenske vernosti, nesebičnosti in iskre nosti po celem svetu. Imajo že svoje naselbine v Ameriki, Afriki in vsem svetu.
Mal narod smo Slovenci, a imamo močno srce. Posebno močno pa je srce našega slovenskega ženstva, ki se ravnotako malo ustraši delovati v najbolj ogroženem orientalskem mestu Egiptu in industrijskih velemestih Amerike, kakor v naši priprosti domači kmetski vasi. Zato smemo biti in smo ponosni na naše šolske sestre, ki utirajo z junaškim srcem pot božjemu kraljestvu in večnim idealom krščanske ljubezni in humanitete med nami Slovenci in celim človeštvom. — Dr. J. J.
Izobrazbi. Prijave je vposlati najkasneje do 5. junija
1923.	Izpit je dvodelen: pismen in ustmen in je podvržen taksi, ki se pred pismenim izpitom javi. — Ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani.
Zeleni kader v Dalmaciji. Dalmatinci so se začeli na 'vso moč protiviti vojaški službi in dezertirali, ker jim tovariši, ki so služili pri kadru, pripovedujejo o •velikih mukah, preganjanju, gladovanju in nesnagi, kateri je na milost in nemilost izročen vsak vojak. Najbolj pa so mladi Dalmatinci nezadovoljni radi tega, ker Jih vojaška oblast goni v službo v one kraje, ki so jim povsem tuji in glede podnebja zdravju škodljivi. Ti dalmatinski vojaški begunci so se organizirali v posebnih zelenih kadrih, ki so vsi dobro oboroženi in neusmiljeno ropajo po Dalmaciji. Po noči udirajo v sela, ropajo pri bogatejših kmetih in po župniščih in nato izginjajo s plenom v temno noč. Te zelene kadrovce preganjajo in zasledujejo žandarji, a vse zaman, ker je prišlo že večkrat med orožništvom in vojaškimi begunci do ljutih spopadov, v katerih pa je smrtno podleglo več žandarjev kot pa dezerterjev. Zelenim kadrom bo težko priti do živega, ker soglašajo z njimi in je podpirajo cele vasi. Pojav zelenih kadrov pripisujejo Dalmatinci slabemu postopanju vojaških oblasti na-pram navadnemu vojaštvu, slabi prehrani, nesnagi itd. Starejši Dalmatinci pravijo, da se baš sedaj po preteku SO let dogaja prvič, da utekajo Dalmatinci od vojakov in se ti begunci organizirajo v zelenih kadrih.
Za občni zbor Društva konceptnih uradnikov pol. «prave, ki se vrši v soboto, dne 26. maja 1923, ob pol 16. uri v knjižnični dvorani pokrajinske uprave v Ljubljani, vlada med člani sicer že sedaj veliko zanimanje. Ker se bo na tem občnem zboru obravnavalo zelo važno vprašanje, je udeležba za vse člane moralna dolžnost. — Odbor.
Otvoritev planinske koče na Urški gori. Vsem prijateljem in obiskovalcem planin se naznanja, da je kola na gori Urški otvorjena. Nova oskrbnica si bo prizadevala, da bo p. t. občinstvo vsestransko zadovolila.
Na Kumu pri Zidanem mostu (1219 m) ima novi cerkovnik gostilno, v kateri se dobi vse kakor v kaki planinski koči, tako da ni treba nositi turistom težki provijant. Tudi ima tri sobe s sedem posteljami na razpolago.
Iz Ptuja.
Izgredi v Ptuju. V soboto je obhajal ptujski «Männergesangsverein svojo 60 letnico. Za to proslavo so si Nemci že pred več tedni oskrbeli oblastno dovoljenje pod pogojem, da ne bo nobene nacijonalne manifestacije, in celo pri Or juni so vprašali, če ima kaj proti temu. Orjuna je rekla, da ne, ko je pa slišala, da pridejo na veselico tudi nemški poslanci, je videla v tem že nemško manifestacijo, in zbrala se je iz raznih mest, zlasti iz Maribora, da na svoj način nastopi. — Proslava je začela, bili so tudi orjunci v dvorani, in še le proti polnoči, ko Nemci niso pustili gruči s palicami oboroženih orjuncev v dvorano, so se začeli izgredi. — Pred društvenim lokalom so se orjunci zbrali ter zahtevali konec komerza. Žandarmerija in policija je med njimi in Nemci potegnila kordon. Orjunci so na Nemce metali kamenje in ob tej priliki je bil precej težko ranjen poslanec Schauer. Na kolodvoru so se izgredi nadaljevali. Vlak je imel slučajno zamudo in orjunci so porabili to priliko, da so Nemce inzultirali celo po kupejih. Pokazali so vso svojo podivjanost, z nesramnim psovkami so zmerjali tudi dame, smrkolini so starim gospodom zbijali klobuke z glav, jih suvali in opljuvali, vmes pa so zapeli po kako himno ter silili ljudi s palicami in pestmi, da vstajajo in zopet sedejo na komando. Radi orjunskega nasilja na kolodvoru se več Nemcev ni upalo odpeljati. Vso to divjaštvo sta izkusila tudi nemška poslanca Neuner in Moser iz Vojvodine. — Nemška propaganda se marsikje pojavlja in kaže celo iridentistične oblike, kolikor od tega je bilo združeno s ptujsko proslavo, se ne da reči, gotovo je pa to, da orjunska banda nima privice motiti prireditev, pa naj si bo proti njim še toliko in kakršnih koli predsodkov. Kje je avtoriteta oblasti, če se pretepaška in zločinska banda stavlja nad njo ter ovira to, kar je dovoljeno? — Skrajni čas je že, da oblasti orjunce raz-ženejo, ter tako sebi in naciji prihranijo sramoto.
Iz Maribora.
MARIBORSKI OBČINSKI SVET.
Maribor, 18. maja.
Za današnjo sejo občinskega sveta je vladalo nemalo zanimanje, ker so se širile vesti, da je prišlo do spora med županom g. Grčarjem in vodjem socialističnega kluba sodrugom Baliunom. Poslednji je že več dni pred sejo govoril okoli, da bo vrgel župana, da bo razkrinkal novo korupcijo. Ob pol 8. uri je župan otvoril sejo. Klub SLS je bil zastopan po 8 svetovalcih. Manjkal je samo obč. svetnik Lorber, ki je bil zadržan.
Usoda NSS. — Novi obč. svetniki.
Župan poroča, da sta odložila mandate obč. svetnika Šega in Rehar. Šega piše, da je pristopil k radikalni stranki, a gospod Rehar, davčni upravitelj tudi noče biti pri razpadajoči NSS. Dosedaj je že 25 obč. svetnikov NSS odložilo mandate. Dva pa sta prišla k nam, ker sta sprevidela z mnogimi drugimi, da je SLS najbolj poštena in resna stranka. Tako postaja SLS brez volitev polagoma v obč. svetu najmočnejša stranka. Na mesto g. Šege je pozvan v obč. svet pisarniški vodja g. Jakob Podlesnik, namesto gospoda Reharja pa re-vident g. Franjo Rameli.
Zopet Mestna hranilnica.
Klub SLS stavi nujni predlog: Obč. svet naj pozove direktorij Mestne hranilnice, da mora umakniti tožbo, ki jo je po dr. Kodermanu vložil proti nekdanjim članom direktorija zaradi podpisa vojnega posojila v znesku 14,901.931 K. Tožba nima pa nobenega izgleda, da bi Mestna hranilnica zmagala, ker je bil tozadevni sklep za vojno posojilo pravilen in ker je v enaki zadevi v Ptuju tamošnji sedanji direktorij propadel.
Predlog kluba SLS je utemeljeval načelnik g. dr. Leskovar in povdarjal, da je tožba brezupna. Ptujski Ürnig je na lastno roko brez pravilnega sklepa direktorija podpisal vojno posojno za ptujsko hranilnico, a je iožba pri stolu sedmorice v Zagrebu za hranilnico slabo izpadla. Glede Mariborske hranilnice pa je zadeva še bolj neugodna, ker so bili vsi tozadevni sklepi pravilni. Dr. Leskovar povdarja, da bi samo razsodnina znašala 694.116 K, a advokati bi pobrali iz itak praznih kas Mestne hranilnice ogromne svote.
Gbč. svetnik Bureš (J DS) kot član demokratskega direktorija izjavlja, da je direktorij že sklenil, da z ozirom na slabe izglede umakne tožbo. (Klic: «Kdo bo plačni dosedanje advokatske stroške?«).
Župan nato poroča, da čehoslovaških gostov ne bo v Maribor.
Mesina klavnica. — Bahun naskakuje župana.
Župan na to odgovarja na interpelacijo soc. dem. Bahuna in tovarišev radi samovoljne adaptacije v Mestni klavnici. Pravi, da je res, da je ravnatelj Kern na lastno roko za izvozničarja Predoviča dal adaptirati lastno hladilnico in skladišče. Tvrdka je sama plačala vse tozadevne stroške, ki znašajo približno 100 tisoč kron. Plača tudi letno najemnino za prostore v znesku 20.000 K. Župan zavrača Bahunov očitek, da bi se druge tvrdke šikaniralo in samo Predoviča ščitilo. Markovič, za kojega se ta^o čudno zavzema g. Bahun, ye zahteval od mestne občine nemogoče stvari. Hotel je, da bi se mu v klavnici dovolili postaviti kotle za spuščanje masti in celo take, v katerih bi se spuščala mast crknjenih prešičev.
Bahun je očital županu, da je veliki del županovega poročila netočen. Vstraja pri svoji trditvi, da v klavnici nekaj ne «štima«. Markoviča iz Beograda se je šikaniralo in zategadelj je odšel proč in klavnica je danes zapuščena, občina pa trpi veliko škodo. Bahun pravi, da mu je premalo, ako je župan vedel za Predovičeve adaptacije v klavnici. Župan sam ni obč. svet. Trdi, da sta Kem in Grčar s tem, da sta izrinila Markoviča, oškodovala mestno občino v pol letu za 257.680 K. Silno čuden je bil dvoboj med Grčarjem in Bahunom. Župan na vse viže brani izvozničarja Predoviča, a sodrug Bahun z medvedjo vstrajnostjo ščiti beograjskega eks-porterja Markoviča. Menda Je imel prav obč. svetnik SLS, ki je vzkliknil: Grčar in Bahun že vesta, zakaj se potegujeta vsak za svojega izvozničarja.
Nered glede aktov in kontrole.
Vsi govorniki so povdarjali, da odkar sedi na magistratu kot župan gospod Grčar, ni pravega reda radi mnogih aktov. Nek akt o klavnici se še po enoletnem pogrešanju ni našel. Sam sodrug Bahun in za njim gg. dr. Leskovar in Roglič sta očitala Grčarju, da ni nobene točnosti ne glede aktov, ne glede poslovanja in posebno pa ne glede kontrole podjetij. Bahun je očital županu, da mestno knjigovodstvo nima nikjer zabeleženo, koliko se je izdalo in prejelo v zadevi Predovič. Župan odgovarja, da je Bahunova tvrdka Markovič zapustila Maribor in si izbrala vodno pot po Donavi za izvažanje živine in mesa. (Bahun dela vedno medklice, na primer: «Markovič se še hoče povrniti v Maribor«. Župan ga zavrača, češ: «Bodite tiho, sedaj govorim jaz!«) Pravi, da je izgubljeni akt dobil Slanovec v roke.
Župan glavni krivec.
Dr. Leskovar pravi: Čudna je zgodba, o kateri razpravljamo. Bahun je maja 1922 bil tu, ko se je govorilo o Predoviču, zakaj pa ni tedaj zastopal svoje firme --Markovič) Da je Kem na lastno roko adaptacijo izvršil, ni krivda ravn. Kerna, ampak županova, ki ni o tem prav nič obvestil obč. sveta. Župan spada na zatožno klop, bolj ko vsi drugi.
Protekcija. — Korupcija?
Bahun: Ravnatelj Kem je napravil prestopke in tudi župan. Župan smatra obč. svet kot bagatelo! Očita župano vpričo cele zbornice, da se je protežiralo izvozničarja Predoviča. To smrdi po korupciji!
Župan spada pod kurateloi
Obč. svetnik Roglič kaže na sedanje skrajno slabo poslovanje obč. uprave, na nered, ki ga je upeljal Grčar s svojim režimom. Akti manjkajo. Nihče ne nadzira ob- j činskih podjetij, še uradov ne! Besede gospoda Rogliča :
so bile ostre, župan jih je poslušal......Roglič pred- .
laga: V svrho nadziranja in intenzivne kontrole ura- j dov in podjetij se naj sklene honorirati podžupana kot stalnega kontrolorja in poročevalca za obč. svet. Sklene ; se, da odsek preštudira to zadevo.
Demokrat dr. Sernec priskoči županu na pomoč.
Obč. svetnik demokrat dr. Sernec se oglasi in pravi: ; da je on sicer za preiskavo, a «obžaluje, da se o taki j neznatni zadevi razpravlja več kot eno uro.« Demokrati , so namreč ves čas debelo gledali, kako to, da se je del : soc. demokratov nocoj spravil nad sodr. župana. Seveda demokratom je taka stvar «neznatna zadeva«. Korup cija, škode več stotisoč kron, nered itd. v obč. upravi, vse to jim je bagatela!
Župan se boji kontrole. — Komisija.
Župan pravi, da se Rogličev predlog glede stalne kontrole po podžupanu ne da izvesti. (Zamolkel klic v
Bahunovih vrstah: «Ali se bojite kontrole?«), ker Statuti tega ne dovolijo. (Mrmranje pri socijalistih). Predlog o preiskavi glede zadev v klavnici pa se naj izroči odseku. Bahun se temu protivi in zahteva posebno komisijo. Župan je torej propadel. V imenu SLS izjavi đr. Jerovšek, da naš klub ne reflektira na člana v tej komisiji. Naj socijalisti imajo dva in naj izkuhajo to stvar. NSS pošlje v komisijo enega in JDS enega člana.
Župan oškodoval mestno občino zopet za 50.000 K!
Župan poroča, da tvrdka Bayer-Swaty zahteva sedaj za odstop transformatorja 50.000 K več kot leta 1922. To se je zgodilo radi tega, ker je obč. svet o ponudbi prekasno sklepal. Dr. Leskovar vpraša, kedaj je došla prva ponudba, župan ugotovi, da 29. septembra 1922. Gospod Grčar se izgovarja, da se zadeva radi «pre-obilega posla« ni mogla razpravljati. Pozabil pa je povedati, da je ravno on «pozabil« to važno zadevo pravočasno spraviti pred obč. svet. Tako pa je občina sedaj morala plačati 50.000 K več. To niso za finančno šibko občino mačje solze. Ta škoda gre na rovaš lahkomiselnosti g. župana, ki take stvari smatra za bagatelo, a svo je in strankarske zadeve kot najnujnejše.
Prostori državne posredovalnice za delo.
t Državna borza rada ima tesne prostore, ker mora po zakonu občina plačevati za ta zavod poslovne prostore, želi vodstvo posredovahiice dobiti lepši lokal na Slomškovem trgu. Župan poda tozadevno poročilo. Odkupnina znaša 15.000 din., mesečna stanarina pa 400 D. 15.000 din. bi povrnilo ministrstvo za soc. politiko, a to povračilo ni sigurno. Sploh župan ni posebno vnet za vse to. Bahun se dvigne in zopet očita svojemu sodrugu netočno poročilo. Sklene se, da se prošnji borze rada ugodi.
Če najemniKi sami napeljejo elektriko.
Električno podjetje poroča, da mnogi hišni posestniki, ki bi se radi iznebili najemnikov, istim ne dovolijo napeljavo električne moči. Sklene se, da sme električ no podjetje takim gospodarjem odtegniti tok.
Domovinske in druge zadeve.
Obč svetnik Mulev poroča o novih sprejemih v domovinsko zavezo. Prošnji bivših uradnikov dr. Rolfa Walentina in dr. Urla se zavrneta. Sklene se, da bo konje, ki so last mestne občine, v bodoče zdravil mestni živinozdravnik. Prošnja delavcev v mestni plinarni za zvišanje plač se na predlog podžupana Druzoviča odloži do prihodnje seje. Sejmske pristojbine se bodo v bodoče pobirale take, kot jih predlaga trgovska zbornica.
Prodaja parcel. — Nova meščanska šola.
Dr. Sernec poroča: Prodajalki Wolf-Jellek zah te-« vata za prodane parcele (znane izza umazane afere Kohlbesen) še 15.000 K, ker svet meri več, kot se je pr votno navedlo. Se plača (a brez dodatne provizije). — f Društvo za zidanje cerkve sv. Magdalene predlaga za-• menjavo oz. nakup stavbenih parcel. Sklene se soglasno ‘ da se pi-edlogu ugodi z dodatkom, da mora družba mest j ni občini odstopiti toliko sveta, da bo mogoče zgraditi v bližini cerkvenega stavbišča poslopje za nujno potrebno novo deško meščansko šolo. Za to šolo bi prispevale tu-: di okoliške občine.
Obč. davek na nezazidane parcele.
Nadalje poroča dr. Sernec, da pokrajinska uprava : ni ugodila predlogu obč. sveta glede davka na nezazi-5 dane parcele. Pripravljena je ugoditi, ako se davek zniža na 1 in pol, 2 in 4 odstot. cenilne vrednosti. Začrtala j se je tudi linija, do katerih delov mesta bo segal ta da-j vek. Sklene se, da se bo davek pobiral, dokler se kaj dru ! gega ne sklene. Ugodi se predlogom pokrajinske upra-I ve. Klub SLS ni glasoval za ta davek.
Ob % na 11. uro župan sejo prekine. Nadaljevala se : bo prihodnji teden.
Dva nevarna tekmeca sta v zadnjem času postala župan sodrug Grčar in načelnik kluba soc. obč. svetnikov sodrug Bahun. V zadnjih dveh obč. sejah sta se pošteno dajala radi razmer v klavnici. Pa kakor smo lahko otipali, ni bilo nobenemu od obeh konkurentov za klavnico ali dobrobit mestne občine, temveč za čisto nekaj drugega. Grčar je «varuh« hrvatskega izvozničarja Predoviča i drugovi, a Bahun beograjskega liferanta in milijonarja Markoviča! «Slučaj« je hotel, da je glede mestne klavnice protežirani Predovič, a Bahunov klijent Markovič propadel. Dosedaj je bil običaj, da so socijalni demokratje na vse pretege pobijali izvozničarje in mesarje, a sedaj se naenkrat oba rdeča «radelfirerja« z neko sveto navdušenostjo potegujeta za dva največja izvozničarja in milijonarja. Res izvanredna sprememba! Kaj neki ta ljubezen Grčarjev in Bahunov napram izvozničarskim tvrdkam pomeni? Morda bomo v kratkem dognali kaj v GC • •••«•
Predlog za začasno suspendiranje župana Grčarja je imel pripravljen vodja soc. demokratskih svetnikov Bahun v zadnji obč. seji. Tudi dovolj podpisov je že bilo na tem nujnem predlogu. Da se prepreči ta afera, so mirnejši socijalisti vendar pregovorili Bahuna, da ni vložil svoje interpelacije. Slišimo, da Bahun in tovariši očitajo v tej interpelaciji županu Grčarju glede zadev v klavnici — korupcijo. Besedilo interpelacije je šlo za tem, da se župana tako dolgo suspendira, dokler se klavniška zadeva točno ne pojasni. Marsikaj se govori. Dolžnost županova, pa tudi Bahunova je, da prideta s celo zadevo na dan. Prebivalstvo mesta Maribor zahteva jasnosti. To pravico imamo! Ne slepomišite! Ne skrivajte. Županova dolžnost je, da se opere pred mariborsko javnostjo. Ne verjamemo, da bi Bahun imel prav. Saj ga poznamo.
Nobel goljuf in nobel zapor. V vojaškem zaporu

Dravski vojašnici imajo zaprtega pretkanega sleparja in zares srčkano je, kako se z njim postopa. Možakar je nekak črnogorski komita in je leta in leta goljufal Avstrijo in končno še SHS vojsko. Ko so ga Avstrijci vjeli, se je izdajal za črnogorskega poročnika, Avstrijci so mu nasedli in v našo vojsko je prišel z nekim «Richtigkeitszeugnissom« kot «montenegrinischer Leutnant.« Pri nas so ga na podlagi tega takoj sprejeli kot aktivnega podporučnika, dočim so morali vsi, še tako verodostojni prečanski oficirji pisali cele pole ter predložiti cel kup dokumentov. Delal je «službo«, klel vojakom solnce in mater, povišali so ga celo v poručnika in šele tu pri 45. puku je prišla njegova sleparija na dan. Ko so ga zaprli, je začel tožiti, da se premalo giblje in da ima premalo zraka. Njegovo moledovanje in robantenje je hodilo tako dolgo po «nadležnosti«, da je komandant vojnega okruga odredil, da se sme sprehajali po dve uri na dan in da morajo njegovemu sprehodu po dvorišču prisostvovati garnizijski in dežurni oficir in pa apsandžija (profos). Garnizijsko službo i-majo po navadi majorji in tudi podpolkovniki in tako je posebno mično in laskavo za sleparja, da se mora taka gospoda brigati za njegovo zdravje ter gledati in poslušati, kako šeta in preklinja. — če bi od ugodnosti, ki jih uživa navaden slepar v zaporu, vsaj nekaj naklonili političnim ujetnikom, bi mi čisto drugače izgledali v kulturnem in humanem oziru.
Ponarejeni 100 lirski bankovci. Upokojeni bivši feldmaršal-leutnant Verkljan je prinesel firmi Rosenberg na prodaj tri po 100 lirske bankovce z navedbo, da jih je dobil od tasta in da bi jih rad vnovčil v naš denar. Firma Rosenberg mu jih je po kurzu plačala ter jih nese pozneje neki banki, ki pa konstatira, da so bankovci ponarejeni. Rosenberg da Verkljanu pri banki zavrnjene bankovce seveda nazaj in mu seveda tudi pove zakaj. Verkljan firmi Rosenberg povrne sprejelo svoto, poskusi pa srečo z, pri Jugoslovanski banki za ponarejene spoznanimi lirami pri agentu Brunn neke avstrijske banke. Ta je bil seveda tudi toliko pameten, da se je na pravem mestu informiral, _če so bankovci pravi, — in tako stoji sedaj bivši feldmaršal-leutnant pred sodnijsko razpravo. — In ob tem se zopet kaže vsa servilnost napram takozvanim boljšim ljudem. General Verkljan bi imel rad celo tajno razpravo in listi, ki drugače ne pozabijo omeniti nobenega prestopka, ki ga napravi kak mali človek, ter ga celo še zabelijo, če ima slučajno nemško ime ter se napije na prazen želodec, z nemško ali pa klerikalno vzgojo, molčijo, dočim je celo graška «Tagespost«, ki na najbolj kronističen način pobira in prinaša dnevne dogodke, zabeležila, kako je bivše feldmaršal-leutnant nepostavno tržil s ponarejenimi lirami.
Birmanih je bilo Binkoštno nedeljo po škofu dr.
Karlinu v tukajšnji slolnici 1429. Bo sedaj najvišje število. — Binkoštni ponedeljek se je presvitli vladika ob pol 7. uri zjutraj odpeljal na birmovanje v Spodnjo Polskavo v dekaniji Slov. Bistrica.
Majniška pobožnost v stolnici, ki jo nadaljujeta čč. gg. misijonarja Alojzij Pohar in Ljudovik Savelj, je prav lepo obiskana, tudi od razumništva. Temu so pred vsem namenjeni večerni govori ob 19. uri.
IX. fantovski večer mariborskega orlovskega odseka je v sredo dne 23. maja ob 8. uri zvečer v društveni dvorani, Lekarniška ulica 6. Predavalo se bo o kat. shodu v Ljubljani s posebnim ozirom na orlovsko organizacijo. Ker je snov predavanja zanimiva in važna za Orle, se naj fantovskega večera udeleže vsi člani in starešine. Vabljeni so tudi člani drugih katoliških organizacij. Udeležba bodi ločna, ker netočno prihajanje moti predavatelja. Po fantovskem večeru je odhorova seja odseka. Odborniki, udeležite se je polnoštevilno! — Tajnik.
Protialkoholni dan je tudi letos, kakor prejšnja leta 24. maja. Ta dan priredi mariborska «Sveta vojska« v mali kazinski dvorani javno predavanje. Predaval bo s skioptičnimi slikami g. dr. Justin o zelo aktualnem higijeničnem vprašanju. Začetek ob pol 8. uri zvečer. S predavanjem je združen občni zbor «Svete vojske.« Vstop je prost.
55 Predavanje o umetnosti. Opozarjamo ponovno na predavanje dr. Steleta v petek, dne 25. maja, ob 8. uri zvečer v veliki kazinski dvorani s skioptičnimi slikami. Vstopnina ze sedeže 1. do 3. vrste 5 din., za ostale sedeže 3 din., za stojišče 1 din. Čist dohodek je namenjen Umetniškemu društvu v Ljubljani in Zgodovinskemu društvu v Mariboru.
Kolesarski klub «Planinka 1000« v Mariboru priredi v nedeljo, dne 27. t. m., tekmo na Tržaški cesti na daljavo 50 km. Cilj in start je pri gostilni pri mestnem vodovodu Roth-Voilmeier. tekmujejo lahko tudi nečlani. Isti dan bo tekma za dame na daljavo 10 km. V gostlini Roth igra pri startu godba «Drava« in tudi železni «kralj« List je obljubil sodelovati s svojimi zanimivimi produkcijami. Vstopnine ne bo. Za zabavo bo na stariu tekma v pročasnem voženju s kolesom, ki bo vsakemu pristopna. Častna darila bodo od srede, dne 23. t. m. naprej,razstavljena v trgovini Preis v Gosposki ulici. Začetek tekme je ob !4. uri.
Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 27. t. m., ob 10. uri predpoldne v Goizov. dvorani, Aleksandrova cesta.
K Sv. Duhu na Ostrem vrhu izletijo amalerfoto-grafi SPD v nedeljo, dne 27. t. m. Odpeljemo se od glavnega kolodvora do Št. Lovrenca, vrnemo pa čez Sv. Križ peš v Maribor. Planinci ste vabljeni!
Lastnik fotografičnega ateljeja «Markart« se je o-
glasil v našem uredništvu in izjavil, da ni Nemec, ampak Hrvat Vladislav Bijesik in njegova žena je Čehinja. Toliko v pojasnilo, da ne bo nikdo imel podjetja «Mar-
i~"‘	------ v,	.	t
kart« za nemškega.
KNJIŽEVNOST.
Slovenska Matica. Knjige Slovenske Matice za 1. 1922 bodo skoro dotiskane. Poverjenike, ki še niso pobrali in poslali članarine za navedeno leto, nujno prosimo, da to nemudoma store. V krajih, v družbah, društvih in podjetjih, kjer ni poverjenika, pa bi se moglo pridobiti kaj članov, naj se kdo prostovoljno oglasi v pisarni Slovenske Matice v Ljubljani, ki mu bo poslala nabiralno polo ter vsa potrebna pojasnila. Zemljevid slovenskega ozemlja, prvo, edino in največje slovensko delo te vrste, je še vedno na razpolago in obenem z njim kazalo imen vseh krajev, ki se na njem nahajajo. Zemljevid stane 30 din., kazalo pa 1,) din. Dalje je še v zalogi krasna knjiga za mladino: «Iz Ljubljane čez poljane« z ljubkimi pesmicami Vide Jerajeve in bogatimi ilustracijami Gojmira dr. Kosa. Cena 15 din. V zalogi so še poleg, knjig predvojnih let ta-le nova izdanja: Dr. Dragotin Lončarja «Politično življenje Slovencev«, dr. Ivana Laha «Češka antologija«, Pavla Gobe dvoje zbirk pesmi: «Večerna pesmarica« in «Pesmi o zlatolaskah.* Vsak, ki se zanima za edicije Slovenske Matice, naj zahteva cenik vseh matičnih knjig. Matična pisarna na Kongresnem trgu št. 7-1 je odprta vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
Praktični Angleži in Amerikanci so se že davno prepričali, da nošnja gumijevih podpetnikov ni sani» vsled nizke cene in dolgotrajnosti ekonomična, temveč basne všlcd tega zdravju, ker se telo pri boji veliko manje pretrese. Pustite si na vaše čevlje pritrditi prave Palma kavčukaste pete ter se boste sami o prednostih prepričali.
Slej ali prej bo prišla vsaka gospodinja do prepričanja, da ji najbolj kaže kupovati «Pekatete«, ker so ne le najboljše, ampak se zelo nakuhajo in se. jih manj potrebuje od drugih.
Hočeš, nočeš, moraš, uvideti, da so «Pekatete« cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih rnanj potrebuje.
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
Kitili WQRSCHE, Maribor, Gosposka ul 10
Pex»je sala. ptosst>elj«5!
Najboljši
PORTLAND-
CEMENT
vedno svež in v vsaki množini se dobi pri
Tmifica zrcalnih, kovnih I cehtaidalh predmaia d« 1
Telefon 2l—47
Brsojid: SPECTRUM
Kuhačeva ulica A3
OGLEDALA vsih vrsti i veličina.
stakls za pokućtvo i kupaone i. t. d.
Moderna umjet, ustakljenja mjedenim prečkama, — Ukrasi i nredjaji izloga, pultova i. t. d. — Staklene pločice za tastere i šaltere. — Zaštitna stakla za automobile. — Stakleni štitnici za vrata.
Celuloidni predmeti za toaletu
Metalne kutije na duhan, cigarete i. t. đ.	1—3 184
Napaljači za benem — Razni reklamni predmeti. — Džepne tintar. nice i. t. d. Cjenici in proračuni na zahtjev badava, uzorci poduzećem
F. C SCHWAB
PTUJ, SLOVENSKI TRG
♦ Galica ♦
žveplo M
katran ■
Ose?)
kariralitiej B
Enonadstropna hiša
Poznati M&ršnarovi
z 7 trgovsk lakoloma in vrtom v bližini kolodvora se za ceno Din. 450.000 lakoj proda. Poizve se Koroščeva ulica 5/II, pri Takač.	3 3 281
liaosadai praški . BRAUSE“
se zopet dobijo pri tvrdki
gumi za ceoljenfe
se dobi po naj-niiji ceni pri
:e\ o.
Motor m beiscln
Josip Uitik, Ljubljana
in petrolej nad 5 HP in gepelj, se zaradi električne naprave proda Vt č se poizve pri g. Ivanu Petek, na Hardeku pri Ormožu, $-3 2,73
Krekov trg 8.
Zastopstvo in zaloga tovara «ORION», Mariner, a—12 275
Ii birmance I S
Golen obleki
♦
PTUJ
♦
Velika izbira gotovih oblek po nizki ceni priporoča I. VEZJAK, konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica (7.	4—35 s
za gospode in dečke v veliki ir bfri po primernih cenah pri; poroča Franc Cverlin, krojaški mojsier, Maribor, Aleksandrovi cesta 38.
n
k.4
u

Združeni čevljarski mojstri v Mariboru in okolici
1?.
z o« z«
naznanja p. n. občinstvu, da se je zaloga obuval v poslopju „Velike kavarne", vhod v „Klub bar", ravno na novo opremila z vse
vrstnim najmodernejšim blagom za moške, ženske in otroke.
Sprejmejo se naročila po meri in tukaj nabavljena obuvala v popravo in se izdelujejo v lastni novoopremljeni delavnici najskrbnejše.
Soliden postrežba! Specijalitete, totsfta, turisfavska in ort« peJiika obmrala.	Nijnižje ceniš!
-r\
“k
■Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vladimir Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže«.