1011. Številka.
I rst. v suMo maja I MM).
Tečaj XXIV
..Edinost" izlotjH dvHbrtit na <lmi. ra/nn m»<IHj in prHzniknv, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po priiznikil« izliajn oli uri r.jiitraj.
Nitritnimi /niiiti :
<)J»e i/.ilHiiji na leto . . . ^M «fi»_
Za »amo večerno i/ilanje , ,, 12'_
7.a pol leta.četrt leta in na nit-ne« razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite lire/, priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Na drobno «e prodajnjo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; poneileljake z jutranje Številke po a nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «v. H70.
4 nvč.
v iMltnoatl je moč!
Oglasi
"»e računajo (»o vrstah v petitu. Za ^ eč-kratno naročilo s primernim popustom. PoHlana, oanirtnice in javne zahvale, domači i»irla*i itd. računajo po pogoditi.
Y«i tlopini nuj poSiljHjn tiredniAt* n. Nefrankovani ilopiai ne sprejemajo. Knlcnpini ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oirlH*r <iirr jema iipravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loro Trat.
I'radništvo lil tlaksniil *e iiMliajata v ulici Carin ti u Stv. 12. I' pravni*! n». <>»t-prarnlStro In sprejem »nje fnierntov
v ulici Molili piccolo stv. .'I, II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dunaj 12. (Nižeavstrijski deželni zbor.) Pre-čitiil se je referat o predlogu poni. Weisskireh-nerja glede odločbe upravnega sodišča v Htvari subvencij za cerkvene zgradbe na Dunaju. Vlada ne pozivlje, naj premotri bolj na drobno odločbo in nje nevarnosti za občinske avtonomije in ukrene, da bode zagotovljena avtonomija občin v upravi cerkvenega premoženja.
Posl. Kittcl, Kopp in drugovi so stavili nujni predlog, naj se izreče deželni zbor o priliki tridesetletnega obstanka državnega zakona o ljudskih Šolah, ki bo na 14. t. m., da koristim dežele odgovarja le, ako se nepremično držimo omenjenega zakona. O tem se je razvnela daljša debata, na kar se je odklonila nujnost predloga.
Dtni^l 12. Avstro-ogerski delegatje za razoro-ževalno konferenco odpotujejo v nedeljo v Haag.
Ol'ttdoe 12. Deželni zbor je naložil dež. odboru, naj upliva na vlado radi zmanjšanja vojaške službe, in sicer naj bi se uvel za poskušnjo dveletni službeni Čas.
It ud I m [M»Stn 12. Ministerski predsednik Szell je predlagal v poslanski zbornici, da bi začeli v ponedeljek z revizijo hišnega reda, in je izjavil, da bode vlada ta' dan odgovorjala na več interpelacij. Posl. Kossutli je odtegnil svojo interpelacijo od decembra 1. 1. o diferencah med Avstro-Ogersko in Nemčijo.
K1111 12. Kralj je sprejel podano mu demisijo kabineta in naložil Pelloux-u, da sestavi nov kabinet. Pogajanja glede sestave novega kabineta so že zeld napredovala.
iVtrograd 12. Ruska telegrafna agentura konstntuje, da je dosedanji ruski poslanik v Belem-gradu, Zadovskv, prosil sam za odstop od službe, in javlja nadalje, da je njega naslednikom imenovan Aleksij Spaver, a ne Stalil.
Primorski flopli t oflciiozni Mi.
»Svobodno vladni« in za vsako vlado na polofieijozni «Fremdenblatt» se jo v svojih višinah, kjer se vijejo niti od njegovega uredništva pa do onih krogov, ki urejajo visoko vnanjo politiko našo države, ponižal toliko, da je stopil doli iz visokih sfčr, Hpomnivši se, da tudi tu doli na jugu ob A dri i i je še košček Avstrije. In prav deželni zbor istrski je deležen sreče visoke pozornosti «Frem-dcnblatt»-ove. Ali ne vprašajte nas — kako?! Na način, ki ni za nas nič manje žaljiv, nego odprti in naj-huji napad. «Fremdenblatt» prosi milosti za nas; ♦Fremdenblatt* apel uje do italijanske večine v deželnem zboru istrskem, naj bo milostna z slovansko manjšino, roti jo, naj tleli milost, mesto da bi kaznovala s pravico! «Fremdenblatt» omenja,kako da naši poslanci niso hoteli vsprejeti laških dopisov in telegramov od strani predsedništva deželnega zbora, in pripoveduje, kako je povdarjal deželni glavar Campitelli, da so hrvatski in slovenski poslanci popolnoma vešči italijanskemu jeziku, ki je oficijelni jezik deželnega zbora; a mesto da bi polofieijozni list zavrnil hitro in odločno, da takega ofieijelnega jezika nikjer ni in da se dotične odločbe z najviše strani glase baš v nasprotnem zmislu, da bi torej konstatoval, tla je sklicevanje
dra. ( ampitellija nezakonito in naravnost drzno, ker je v nasprotju z ustavnimi zakoni, z deželnim redom in z izjavami krone, mesto da bi deželnega glavarja kar jednostavno postavil na laž, pa se zvija in plazi pred italijansko večino, prosč, da-li bi ne bilo vendar bolje, primerneje, ako bi se Italijani kazali nekoliko dobrohotneje? ! Mesto do bi torej polofieijozno glasilo konstatovalo naše pravo in laško krivdo, prosi Italijane, naj za božjo voljo kakor se pravi po domače — zatisnejo jedno oko! In potem postavlja «Fremdenblatt» istrskim Italijanom v izgled — risnm teneatis amici - deželnega glavarja goriškega, viteza Pajerj , ki se baje ozogiblje vsakemu napadu proti Slovencem. Dr. Pajer — spravljiv mož, oni vitez Pajer in deželni glavar, ki je na skrajno žaljiv način odgovoril na mirno, če tudi odločno, v prvi vrsti pa dostojno pismo Slovencev. In prav v tem trenotkil, ko pišemo te-le vrstice, nam je donesla goriška «Soča» vest o činu istega dra. Pajerja, kakoršnjega je mogla narekovati le kruta nespravljivost in skrajna boje-vitost. Deželni zbor goriški je bil sklenil svoj čas, da nakupi za 100.000 gld. delnic vipavske železnice. Jeden najskromnejih p^slutatov slovenskih, prijavljenih dru. Pajerju, pa je prav ta, <1 a se vendar enkrat izvrši ta sklep deželnega zbora. Deželni odbor je tudi res sklenil, da je izplačati teh 100.000 gold, za delnice vipavske železnice. A kaj je storil sedaj deželni glavar dr. Pajer, tisti spravljivi Pajer?! Razveljavil je ta sklep deželnega odbora in se tako on sam postavil vmes, da se ne izpolni ni najskromneji postulat Slovencev, postulat, za kateri seje, vrhu vsega, izrekel tudi že deželni zbor! Takov mož, takov deželni glavar, ki se svojo roko zida barikade proti sporazumljenju, in ki frivolno podira žo postavljeno brv do pomirjenja užaljene večine prebivalstva, je v polofieijozni luči «Fremdenblatt»-ovi — spravljiv mož, katerega naj bi posnemali tudi istrski Italijani!
«Fremdenblatt» nadaljuje z izgledio pozorjaje istrske Italijane na razmere na Tirolskem. Že iz ozirov tlo tirolskih Italijanov da bi morali istrski Italijani biti manje ostri v svojem nastopanju! In potem prihaja «Fremdenblatt» z dosta v kom, ki je naravnost nečuven. Ob čitanja te pripomnje mora zavreti človeku kri v žilah. Pravi namreč, da istrski Italijani bi morali biti nekoliko bolj odjenljivi, Če tudi njih postopanje ni v nasprotju z formalnim pravom! Tako torej! Oficijozni list 1» hotel postopanju Italijanov priznati neko «formalno» pravo. Ali mi bi vprašali, od kodi izvaja polofieijozni list to formalno pravo Italijanov v to: da mečejo naš jezik iz deželnega zbora, da branijo našim poslancem govoriti v svojem jeziku, tla jih zasramujejo, tla jih izključujejo od vseh odsekov, tla zavračajo njih interpelacije in predloge, ne da bi jih dajali niti v formalno razpravljanje itd.? Od kje jemlje «Fremdenblatt» formalno pravo za tako postopanje? Iz ustave avstrijske? Ne more! Iz osnovnih zakonov? Se manje. Iz deželnega reda istrskega? Isto tako ne!! Jedini vir, iz katerega izvajajo Italijani vse svoje »pravo*, formalno in materijalno, je kontinuiteta, nepretržnost nasilja in krivice! Dejstvo, tla so delali krivico tlo sedaj, je Italijanom jedini vir »pravice* do tega, <la bi delali krivico tudi nadalje, za vedno. Vsukako blaten vir, iz katerega ne zajemlje, kdor ima čiste roke. A
kakor kaže, ima polofieijozni «Prcindcnhlatt» vso voljo za to, tla bi tak umazan in moten vir priznaval veljavnim, avtentičnim!
Vse pravo je torej na strani Italijanov, vsem činom italijanske večine v deželnem zboru istrskem bi hotel »Fremdenblatt» pritisniti znak zakonitosti na čelo, a jedino, kar zahteva od te večine v zbornici, bi bilo: usmiljenje in milost za zbornično niaj-šino i n večino v deželi.
Usmiljenja prosi torej dunajski list za Slovane, nienč, tla preostri* postopanje povišuje »temperaturo boja in žali narodno občutljivost*.
In potem pridodaje še sladko, tla je bolje slediti pravilu, zahtevajočemu, da nobeno pleme, ki predstavlja veČino, ne postopa drugače, nego bi zahtevalo, da se postopa žnjim samim tam, kjer je v manjšini.
Oho! Oho! Dunajski list govori vendar o Istri! Kdo predstavlja tu večino?! Mar je hotel reči, da jo predstavljajo Italijani?! Tako vsaj bi ga morali umeti. Saj bi sicer ne imeli zmisla njega slatlko-perfitlni opomini do Italijanov. Italijani da predstavljajo večino v deželi istrski?! To pa ženi več motenje pojmov, to je direktna lalzifikacija razmer. Seveda, ako se v vladnih in poluvladnih glasilih na takov način postavljajo pojmi na glavo, ako se z sofizmi vzbuja menenje o nekem »formalnem pravu*, če tudi ni nikjer uiti sence ti njem, ako se velika javnost z direktnimi neresnicami zavaja do povsem krivih nazorov o obstoječih razmerah, zboli česar ni nikjer niknkega jezu proti nasilju Italijanov, ako ni nikogar nikjer, ki bi rekel Italijanom : to ni prav, to ne sme biti! — potem seveda ni nikako čudo, da na jedni strani naraščata nasilje in brutalnost, na drugi pa ogorčenje, tla se prepad širi bolj in bolj med obema narodnostima in da se niti ne da računati, keduj bi moglo priti do pomirjenja.
Mi ne potrebujemo nikakega usmiljenja ali milosti od strani Italijanov ti r se prav lepo, pa tudi odločno zahvaljujemo za vsako prizadevanje vladnih in poluvladnih listov v tem pogledu. In ako je dotičnim krogom res kaj ležeče na tem, da bi prišlo do pomirjenja v deželi, vzamejo nuj blagohotno naznanjc, da tako beračenje za milost nam v prilog občutimo Iti kakor krvavo žaljenje, ki nam podi rudcčico v obraz in ogorča naša čutstva. Nikar ne beračite usmiljenja za nas, ampak zahtevajte povsod i in od vsakogar, da nam ne bodo kratili nitij e g a p r a v a !
Politični pregled.
T UST, 18. maju 189!). Odgovor goriških Italijanov. Italijani so torej na kratko odbili vse zahteve goriških Slovencev. Najprej je deželni glavar napisal uvod, ki hlini neko hrepenenje po tra jnem miru, potem pa utrja svojo in svojih somišljenikov miroljubivost s tem, tla na kratko in jednostavno — odklanja točko za točko slovenskih zahtev. Kes lepa miroljubivost to, ki v vseh zahtevali naših ne nahaja niti jedne, ti kateri bi so hoteli vsaj pogajati. In kako cinično se godi tol Zahtevi Slovencev, da lii se sklepi deželnega zbora delali v soglasju obeh strank, ne morejo n. pr. pritrditi zato, ker prosimo, to stoji črno na belem — bi se Italijani na ta način morali odpovedati svojim p r e ti p r a v i e a m. Oni priznavajo
torej, <la u/ivajo |trcdpravi<*e in so toliko cinični, da pravijo naravnost, da se ne mislijo odpovedati tem predpra\ ieain !! A v isti hip, ko si »mi, ki so manjšina, prisvajajo predpraviee, govore, da /ulite- j vajo naši mi njih, tla 1»i oni morali položiti svoj vrat v jarin Slovencev • •
Zahteva po jedmikopravnosti v deželnih ura- j • lih in ustanovah jim tmli ni opravičena, ker jo huje taka jednakopritvnost že v veljavi! Tu so >e torej poslužili jednostavne laži. Zahteve glede j kmetijskih in obrtnih nadaljevalnih šol tudi niso j opravičene. Subvencij za cestne zgradbe, urav- ; nave rek in hudournikov tildi ne morejo privoliti, ker hi to hilo na škodo laških davkoplačevalcev. Tako iimejo Italijani mejsebojne razmere: slovenski davkoplačevalci naj le prispevajo /a furlanske železnice, mostove in tramvaje, naj le pomagajo plačevati milijone za namakanje furlanske ravani, če pa Slo- 1 venci zahtevajo kaj za gospodarsko povzdigo svo- i jega dela dežele, bilo l>i to — »ru i nožno« za laške d a v kopi a č e v a 1 e e ! ! ! Goriški Slovenci, zapomnite si to, kako hočejo Italijani, da hi vi le dajali in ničesar prejemali! — Tudi o zahtevah za subvencioniranje okrajnih šolskih zakladov i z deželnega šolskega zaklada, za posojila vidnogradnikov, katerim je trtna uš uničila vinograde, in za prispevek dežele za vipavsko železnico se Italijani ne morejo spuščati v pogajanju, (ilede prvih dveh teh zahtev pravi odgovor dra. Pajerja, da je že vlada došla z formalnimi predlogami, o katerih naj hi razpravljal plenum deželnega zhorn. Dobro, ali Slovenci hočejo vedeti, d a - I i I t a l i j a ni prit r d e t e m o p r a v i č enim p o s t u 1 a t o m ? ! S tem ni doseženo še ničesar, ako je vlada izdelala predloge, ako pa vemo, da iste ne bodo vsprejetc vsled odpora Italijanov?! Na to stran zahtevamo obveze, katere Italijani nočejo dati. To bi se smejali Italijani, ako bi se naši dal: zvabiti v deželni zbor v dosego tega jedinoga efekta, da bi ho njih predlogi — odklonili! Glede prispevka za vipavsko železnico pravijo, da mora deželni odhor šele priti pred deželni zbor s predlogom, kako preskrbeti denarna sredstva. Na to pa že odgovarja »Soča«: ako je bil deželni odbor kompetenten za izplučanje prispevka za furlansko železnico, mora biti kompetenten tudi za vipavsko! In zopet tu vidimo, kako hočejo po sili, da bi se naši poslanci morali brezpogojno vrniti v deželni zbor in —- abdicirati pred italijansko večino, to je, izročiti se jej na milost in nemilost.
Tako so torej brutalno odklonili vse naše zahteve. I)r. Pajer meni, da nobena stranka ne more prevzeti jamstva za vspeh. Gotovo ne. Pač pa je moreti — obe. V to ravno so potrebna pogajanja. A oni nočejo čuti ni o pogajanjih, torej tudi ne o miru. Tlačiti hočejo in nič druzega. In kdo daje pravico dni. Pajerju, da žali naše poslance, kakor da iščejo le pretveze za abstinenco, da torej igrajo komedijo in da ima njih pismo konture hinavstva?! V zaključku pisma pa je dr. Pajer — to smo že rekli zadnjič — vrgel mej laško ljudstvo bakljo bojevitosti. Kaj naj si vendar misli laško ljudstvo, in ali ni, da mu mora vskipeti po vseh žilah, ako mu govori njega voditelj in deželni glavar, da je mi hočemo prikovati na slavnostni voz zmagovalca, da hočemo njega narodnost žrtvovati drugim, da oljkine veje miru ne ponese nikdar v slovenski tabor preko ubitih italijanskih pravic, da noče usaditi žalostne ciprese na grob italijanske časti?! Kaj si morajo misliti Italijani o Slovencih, ako jim njih voditelji tako govore! Ali so taka pretiravanja in hujskanja dostojna deželnega glavarja ? ! Sedaj vidi vlada, kaj je storila, ko je za deželnega glavarja po večini slovenske dežele imenovala moža, ki ne more varovati niti videza koneilijanee, mirnosti in objektivnosti: moža, ki propoveduje vojno, mesto da bi govoril blagovestje sporazumijenja, miru in sprave.
Iz deželnega zbora istrskega. V včerajšnji seji so torej odločili velmožni gospodje, da »za sedaj« ne upotrebijo člena 4. poslovnika deželnega zbora in da ne uničijo mandatov naših poslancev. Kolike milosti! Ne, ne, nikar naj ne bodo ponosni na svoje velikodušje, ker je prisiljeno in najbrže hkratu tudi — dobro poplačano. Gospodje naj h; imajo svoje prepričanje o »moralnem pravu« za uničenje mandatov, v kar so imeli — pri tem ostajem«> dobro voljo, ali nekdo drugi, ki je cnojka pred italijansko ničlo in ki jej torej daje vso vrednost, se morda vendar nekoliko boji, da naši poslanci niso bili pozvani, oziroma da
niso bili obvezani v spr e je mu t i pozivov v njim tujem jeziku! Mi bi n. pr. hoteli videti, kaj bi porekli laška gos|W»da, ako bi, recimo, dr. Stanich iz Pulja (ki mora govoriti hrvatski, ako se hoče sporazumeti z svojo lastno	materjo in
ki torej gotovo zna hrvatski), ako bi ta gospod in Italijan puro sangue dobil hrvatski poziv. Ni torej še tako pribito, kar trdi g<»sp. ('ampitclli o pravilnem dostavljen ju pozivov našim poslaneem. In tako je tisti nekdo drugi najbrže pritisnil, da so hili gosj>odje »milostni«. In še za to milost«, ki ni nikaka milost, je najbrže signorom zagotovljeno plačilo, ki bo iti tu se pričenja grenki konec vse te »milosti« zapisano na račun slovanskega življa in izrezano iz mesa slovanskih pravic. Nikdo naj se torej, ni gospodje v Kopru, ni gospodje v Trstu, ne udaja krivi misli, da hi mi občutili le mrvico priznanja za milost«, ki so jo včeraj delili v Kopru. Tako, da bodo računi čisti.
K položaju. Narodni Listv« javljajo, da se eksekutivni odbor desnice snide dne 2f). t. m. Konference pa da se ne udeleže samo načelniki strank desnice, ampak tudi več zaupnikov teli strank in predsedništvo državnega zbora. Zajedno se pokličejo na Dunaj tudi parlamentarne komisije vseh strank desnice. V imenu jugoslovanske »Zveze« se udeleže konference posl. P (t v še, Bili a t in Har\vinski. Po listih se piše tako, kakor da je gotova stvar, da naši porečejo k vsemu : »da in amen«. Z ozirom na dogodke, katerih važnost iti pomembnost smo načrtali zadnjič, opozarjamo zlast i posl. Povše-ta in Bulat-a na njiju dolžnost, da govorita na vsa usta in da gospodi, ki se zberejo na Dunaju, povesta naravnost, da smo dovolj dolgo glasovali za — tako plačilo. Će imajo kje drugje lojalnišo skupino v nadomestilo za našo, pa naj jo pritegnejo v večino ! Mi smo se navžili do sitega tistih — obljub.
Nemško-liberalni poslanci v deželnem zboru n i ž e a v s t r i j s k e ni so sklenili enoglasno, da se ne morejo udeleževati sej, ker ni mogoče mirno razpravljati. V seje ne pridejo, dokler ne dobijo jamstva, da bo predsedništvo spoštovalo elementarna načela parlamentarizma.
Glej, glej, kako dobri so včasih istrski izgledi za dunajske slučaje ! Iz istih vzrokov so zbežali tudi naši poslanci iz deželnega zbora istrskega; razliku utegne hiti jedino ta, da se bodo Italijani glede Dunaja zgražali nad postopanjem, katero praktikujejo oni sami v — Kopru. Seveda gori so nemški liberalci oni, ki beže, tudi doli so pa slovanske pare, ki so jih izgnali. Oda, Koper je daleč od Dunaja! Sicer pa so divjaški prizori v izključno nemškem deželnem zboru nižeavstrijskem tudi prispevek k poglavju o nemški kulturi in nemški gemeinh Cirgschaft!
Prihodnji torek se snide pododbor, izvoljeni od zaupnikov nemških strank v to, da prouči poročila iz posamičnih pokrajin o narodno-političnih Nemcev. V sredo pa bo baje plenarna seja vseh zaupnikov, v kateri se sestavi skupno poročilo, ki se potem predloži vsem parlamentarnim skupinam nemškim. Ako klubi odobre to poročilo, se postulati Nemcev priobčijo v kratkem, morda že za biukoštne praznike.
Tako pripoveduje brzojavka z Dunaja. Blizo bi bili torej epohalnim dogodkom, ako ne bi bil vmes tisti usodni: ako odobre! I gotovo: ako bi menenja med Nemci ne šla tako navskriž, potem bi lahko vsi pritrdili jednemu elaboratu in imeli bi skupen program. Tako pa je ta nesrečni »ako« še vedno tista kljuka, radi katere morda ne bomo še čitali ukupnega programu te svete biukoštne praznike. Jn morda tudi po praznikih ne.
Razoroževalna konferenca v Haagu. Delegatje več držav so že došli v Haag na konferenco o razoroženju ; mej drugimi turški, japonski in grški delegatje. Za nedeljo se pričakuje prihod angleških delegutov in za ponedeljek avstrijskih, nemških in ruskih, tako, da bodo v torek vsi delegatje v Haagu, katerih bo z njih spremljevalci 150. Prva seja bo 1H. t. m. Prvi pozdrav konferenci bo oni od nizozemskega ministra za zunanje stvari, Beuuforta. Predsedoval bo ruski poslanik v Londonu, baron Staal, ki pozdravi kongres v imenu carja. Koliko časa da bo trajal kongres, ni nič gotovega znano. Od oficijelne strani se domneva, da bo kongres zboroval nad 1» tednov. Na kongresu bodo razpravljali le o onih S točkah, ki jih je svoječasno objavil ruski minister za zunanje
stvari, grof Muravjev. — Turški delegatje so dobili formalno obljubo, da se kongres ne dotakne ne armenskega ne makedonskega vprašanja. — I 'deležh« vatikanskega zastopnika, nuncija Tamas-si-ja, je skoro definitivno izključena, ker se je livažil protest Italije, <la-si se je Kusija zavzemala papežu v prilog.
Domače vesti.
Spletkarenja takozvanih »krščanskih *o-
eijalistnv v Trstu. Jeden naših tržaškin sotrudnikov nas opozarja, da takozvani »krščanski socijalisti« tržaški zopet splctkarijo in kujejo osnove, kako bi strmoglavili društvo »K d i no s t< in seveda tudi njega glasilo. To ni za nas nič novega. Ali to naj našim somišljenikom in; jemlje spanja, kakor ga ne jemlje nam. Naše ljudstvo ima, hvala liogu, že toliko zdrave pameti in razsodnosti, da ne pojde na lim ljudem, ki bi kar hkratu hoteli nastopati kakor odrešeniki našega naroda, da-si niso dosedaj v vseli teh burnih časih, ko je rodo-Ijubje zahtevalo in zahteva velikih žrtev, ni z mu-zinccni ganili za pravo naroda in njega osvobojenje. S tako nonšolanco so gledali in gledajo od strani na vse obupne borbe svojega naroda za svojo nago ekzistenco, kakor da je ta narod došel od kod tam v južni Afriki, a oni kakor da so se porodili kje tam gori na nemškem severu. Od njih ni imel narod do sedaj — da ne govorimo o dejanski pomoči — niti pojavov sočutja. In ti ljudje naj bi bili sedaj odrešeniki! Le tem na ljubo naj bi ljudstvo naše obrnilo lirhet društvu in možem, ki so stoje vsikdar na struni naroda v žalostnih in veselih urah in ki so ustvarili — to lahko rečemo,— vse, kar imamo tu doli kapitala na politiški zdre-losti in narodni samozavesti in kar nas tudi vzdržuje in nam omogoča borbo ne vemo na koliko, narodnemu stremljenju Slovencev sovražnih front, v jedni katerih stoje baš — krščanski socijalisti tržaški.
Nič se ne bojte! Naše ljudstvo ima že toliko šole, da ne hodi na limanice vsakemu lovcu. Pa tudi mi nismo izrezljani iz takega lesu, tla bi se tako hitro ustrašili koga. Mi smo v/rasli v šoli boja, v šoli skušenj in imamo precej trdne živce. Imeli smo že posla z drugačnimi nasprotniki, drugačnimi agitatorji in resnejimi bojevniki; nam so že napovedali vojno in pogubo drugačni možje, l«i ho hili res možje, mi pa smo vendar še tu! Tako pričakujemo z mirnim srcem tudi namer-jane akcije »krščanskih socijalistov« tržaških. Ako hočejo, naj le pridejo v areno, da ponesejo seboj prav — teme 1 j i to h 1 a m a ž o. I	Primorski grehi. Govord o pismu Zanar-
dellija županu tržaškemu piše »Adriatisehe Post« : »Da, kliko bodo morali prijeti in sicer resolutno, brez vsake obzirnosti do mnogokatere vplivne in od ločeval ne osebe v Trstu, ki je pod krinko avstrijskega patrijotizma najgorečneji povspeševalec prizadevanj irredente. Da se v Trstu odkrito in brez najmanjega strahu propoveduje združenje z Italijo, to treba zapisati na rovaš bivšim deželnim vladam, ki so v svoji slepoti italijaiiissimom vse j dopuščale in so na centralnem mestu ali olepša-J vale ali cel<5 potajevalc vse zveze, naperjene proti jedinstvu države, vse demonstracije in druga revolucionarna stremljenja. Naj bi le enkrat resno in srčno posegli v sršenovo gnezdo irredentistiško in imeli hi takoj velikih vspehov. Pred vsem pa treba italijanskim podanikom in drugim le predobro znanim agentom irredente ostreje gledati na prste, kajti v Trstu je setev, ki so jo pustili sejati vsa letu, bujno vzrasla v klasje! Grehi dobe Preti-sove in Hi na bi i ni je ve se maščujejo.«
»Adriatisehe Post« je pokazala tu na odprto rano, katere nočejo videti oni, ki bi jo morali ločiti. Tem zaslužneje je od rečenega lista, da tako res »bitno kaže na odprto rano tudi onemu delu nemškega življa v deželi, ki si je še ohranilo čut poštenosti, ki pa je krivo sodilo o nas le zato, ker ni dobivalo nikjer lista, ki bi govoril — resnico. Naloga, ki si jo je nadel gosp. GabršČek v Gorici z listom »Adriatisehe Post«, je velevažna in zasluži to podjetje vse podpore zlasti od strani slovenskega razumništva.
izlet ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda k sv. Ivanu ne bo prvo nedeljo junija, ampak drugo nedeljo. Prvo nedeljo ne more
biti, ker je že w|. društvo »Kolo« objavilo svoj koncert za ta dan. Me pa smo čisto prezrle notico Kola < in objavile izlet tudi za prvo nedeljo. Ker pa nas j« si. društvo »Kolo« opozorilo na to, prepuščamo drage volje prednost »Kolu«, nadejaje se, da bo tudi ono agitiralo za naš izlet in veselico. Nikar se ne cepimo in nikoli v prevažnem delu za obstanek, temveč družimo vsi svoje duševne in gmotne moči v korist in napredek naroda, ki potrebuje posebno sedaj toliko podpore od svojih zvestih hčera in sinov!	Rodoljuhke.
VHevažeii Izrek našega cesarja. Dunajski dopisnik »Narodnih listov* poroča, da se je cesar, kakor se baje govori v dvornih krogih, nastopno izrazil do neke veljavne osebe :
«T udi v Avstriji se n a p r a v i m i r; jaz sam se zavzamem za to».
Ta izrek vladarja se je baje že tolmačil na razne načine v krogih takih oseh, ki so v ožji dotiki s prestolom.
Mi podnjemo ta izrek po načelu : relata re-fero. Ali če ga je naš cesar res storil, je podal nov dokaz svoje politiške dalekoglednosti, državnikom pa je pokazal na cilj, do katerega isti nikakor ne morejo najti prave poti.
Bratovština sv. Cirila 111 .lletoda pri sv. 'lakohu opozarja še enkrat svoje ude, kakor vse rodoljube, na svoj občni zbor in veselico, ki se bosta vršila jutri ob f>. uri popoludne na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. Z ozirom na namen naše bratovščine, kakor smo ga označili v zadnjem pozivu, je vstop na občni zbor svoboden vsakemu udu, na veselico pa vsakemu rodoljubu. Vendar pa se bodo na vstopu sprejemali radovoljni darovi za zastavo bratovščino Kedor ima mnogo, naj daruje kolikor mu drago; kedor ima malo, pa naj daruje, kolikor more! Kavno ko to pišemo, nam se naznanja, da potuje »Zeleni Juri« preko Vipave proti Trstu. Na naš vrt utegne priti jutri ob (». uri in pol zvečer. Torej na svidenje !
Za zastavo pevskega društva «Kolo» je nabral g. Ivan Tavčar v krčmi g. Marca i) K; gospi ca (iombač Ivanka je darovala 1 K ; gosp. Matija Dekleva je daroval 1 K ; v narodni krčmi pri Sv. Ivanu se je nabralo 1 K 60 st. Prej izkazano 422 K 24 st. Skupaj 42H K 84 st. Srčna hvala darovalcem kakor tudi nabiralcem.
Javno ljudsko In pevsko veselico s petjem, godbo, kegljanjem in plesom priredi pevsko društvo »Lipa« v Bazovici na binkoštni ponedeljek, dne 22. maja popoludne, na velikem dvorišču gostilne »Pri lipi«. Na veselici bosti blagohotno sodelovali tudi sosednji društvi »Slovan« iz Padriča in novi pevski zbor iz Gropade. Druga bratska nam društva, ki bi si morda hotela izvoliti ta dan za izlet v Bazovico, prosimo, da to naznanijo čim prej predsedništvu »Lipe« v Bazovici; ob enem naj istemu prijavijo tudi pesmi, s katerimi hi even-tuvalno hotela nastopiti. Ker je ravno binkoštni ponedeljek že tako običajno nekak izletni dan in ker se v glavnih bazoviških gostilnah točijo pristna vina, nadejati se je obilne udeležbe in lepe ljudske veselice tega dne v'Bazovici.
Akademičiio društvo »Slovenija« na Dunaju je na L izrednem občnem zboru dne M t. m. izvolilo ta-le odbor: Predsednik: stud. iur. Ivan Zabukovšek; podpredsednik : eand. iur. Fran Novak; tajnik: eand. phil. Jožef Keisner; blagajnik: stud, phil. Niko Omorsa; knjižničar: eand. phil. Hinko Vodnik; arhivar: stud. iur. Franoe Bvtzek; gospodar: eand. iur. France Šuklje; namestnika: stud. phil. Hinko Klešnik in stud. iur. Milan Va-lentinčič; pregledniki: eand. med. Jožef T i čar, eand. med. Jožef Stoje in eand. phil. Ivan Merhar,
Naznanilo. Naznanja se, da se smejo odslej naprej vrednostna pisma (Lettres de valleur) z napovedano vrednostjo do najvišega zneska 1205 gld.
:JOOO frankov pošiljati tudi v Britsko Indijo.
V pojasnilo. V številki od dne 0. t. m. je bil govor o knjigi veleučenega gospoda profesorja S. Rutarja »Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra«. Resnici na ljubo pa moramo konstatova ti tu, da je tisti uvod spisal gospod V. B. na prošnjo gospoda profesorja Simona Rutarja. Gospod V. B. je bil takrat le pozabil varovati svoje avtorstvo, bodisi s polnim podpisom, ali pa vsaj z šifro V, B.
Porotne razprave. Redno zasedanje porotnega sodišča v okrožju deželnega sodišča Trst prične v Trstu dne 20. junija oh uri predpol.
—	Predsednikom porotnemu sodišen je določen predsednik deželnega sodišča, dvorni svetnik Mihael I rbaneieh, in njega namestnikoma deželnega sodišča svetnika Lovrenc Pet ronio in Henrik IV-derzolli.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne ;to. aprila do vštevši sobote «i. maja je umrlo 2H (»sel* možkega in .'Js ženskega spola, skupaj (»ti oseb, proti f>7 v istem tednu lanskega leta. Od teh je bilo 12 v dobi do 1 leta, 14 do ;">. leta, T do 20. leta, :> do ;10. leta, 7 do 40. leta, o do »>0. leta, 1 1 do SO. leta, f> v dobi čez HO. leto. Povprečna umrljivost je znašala 21 Hi od tisoč.
Iz-pred deželnega sodišča. V noči od 2o. marca je hotel stražar aretovati 24-letnega mladeniča Avgusta pl. Kastlega z (Vškega radi motenja nočnega miril. Mladenič se je zopcrstavljal areto-vnnju in je vskliknil v tem več žaljenj proti cesarju in cesarski rodovini. On je sin vojaškega stotnika in je bil sam že kadet. Včeraj je sedel na zatožni klopi radi žaljenja Njeg. Veličanstva. Priznal je, da je izustil one žalitve in sicer, kaktuse je izrazil, da je to storil z radostjo. Povedal je tudi, da prav radi sličnegn je bil izgnan iz kadetske šole. Sodišče ga je obsodilo na 20 mesecev težke ječe.
Povožena. Včeraj zjutraj okolo 10. ure je stopila (><Metna Josipina D. iz veže hiše št. 27 v ulici Chiozza. V tem se je jel sam od tebe premikati voz, s katerega so skladali blago in je drčal zmirom hitreje, ker cesta tam zdatno visi. Ker se starka ni mogla hitro izogniti nevarnosti, zvrnil jo je voz na tla in zdrčal preko nje naprej. Starko so prenesli v nje stanovanje. Zdravnik je konstatira!, da si je zlomila levo roko in stegno,
Nlahl nasledki bolezni, kateri, se navadno izehnijo i/, prav neznatnih želodčnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno vporaho domačega sredstvu *,dru. li o z u h n 1-zam za želodec". Pristno dobivaše v tukajfinih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerj-a v Pragi, 203. — III.
—	Ole j oglasi
Dobro domače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo /.a olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri prerarazenjn. zavzema prvo mesto Lin i me nt, Cap-sici comp. izdelan v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. ia 1 gld. steklenica, Katera te spozna po znanedečem sidru.
Kurja očesa, debelo kožo, žulje itd. odstrani hitro, gotovo in brez bolečim Trnkoezv-jev obliž za kurja očesa po 86 kr. (Glej inserat).
Različne vesti.
Umor in samomor na Reki. V noči od 11. t. m. proti 11. urijo 22-letni pomožni uradnik Anton Sari nič ustrelil na pomolu Marije Terezije na Reki najpoprej svojo ljubico, 20-letno Fannv Depenevat, simpatično in olikano dekle iz Ankone, a potem samega sebe, ko sta že oba zavžila strupa, ki pa ni imel takoj zaželjenega učinka. Streli iz samokresa so privabili nekaj mornarjev in redarjev, ki so našli zaljubljenca objeta in mrtva na kupu lesa. Trupla so bila prenošena o pol u noči na pokopališče. Vzrok umoru in samomoru je bil baje ta, da jima niso dovolili, da bi se poročila.
Poživlnjena morilka svojega otroka. Pred porotniki v Pizeku je stala pred dnevi dekla Antonija Kašpefak iz Oeštica na Oeftkem radi umora svojega lastnega nezakonskega otroka. Istega je nesla na pokopališče, kjer ga je udarila z nogo na glavo in ga potem, dasi je še živel, pokopala. Neka ženska pa je videla nečloveško morilko. Otroka so izkopali in ga krstili, ker je se živel. Pozneje pa je kmalo umrl. Na razpravi je priznala obtoženka ta nečloveški čin in naznanila kakor očeta otroka svojega — brata! To grdo zver je sodišče obsodilo na .!1 leta težke ječe, poostrene s postom.
Ugriznen milijonar. Mladi američanski milijonar \Villiam Vanderbilt leži sedaj v Neuportu jako nevarno bolan. Pred nekaj časa ga je ugriznil bernhardinski pes, katerega je ravnokar kupil za 10.000 mark. Najbolj imenitni zdravniki Zjcdinjo-nih držav lečijo milijonarja, ki se je poročil še le nedavno temu.
Rokovice zamorske neveste. Iz Južne Afrike poročajo o tem-le veselo-zanimivem ('ogodku. O priliki poroke dveh zamorcev je bila črna nevesta oblečena sicer po navadi v popolnoma beli obleki, in imela bel klobuk in bela obuvala, a dolge, črne glaefc-rokoviee. Kakor je sama priznala, čitala je v angležkih listih o modi, da niso več moderne rumenkaste rokovice, ampak take v barvi — kože.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj l.">. V današnji seji deželnega /bora niže-avstrijskejra je manjkala vsa opozicija: liberalci, oncijonalci, politički socijalisti in liberalno VeleposestVo.
Skupina liberalnega veleposest-va je hkleuihi, da ne bo zahajala v seje, dokler n«' dobi formalne obljube od strani deželnega maršala, da se bo spoštoval poslovnik zbornice.
Gradec lil. (tovori se. da bivši minister in sedanji predsednik višega deželnega sodišča v Gradcu, grof (rlcispach poj de skoro v pokoj.
Killl I o. Kriza je sicer blizu rešitve, ali Don ('hiosciotte ne prorokuje dolgega življenja novemu ministerstvu Pellonx. Isto da ne bode imelo ni avtoritete ni zanesljive večine.
London 13. Z ozirom na vest, dn je Uusijn , zahtevala direktno železniško zvezo z Mandžurijo, brzojavljajo listu »Times« iz Pekinga: Na podlagi novega angležko-ruskega dogovora je rusko-kitaj-ska banka ob podpori ruskega poslanika zaprosila za podeljenje kooeesije za stransko železnico, ki naj bi iz Cung-Kinga ali od katere druge točke prekomandžurske železnice preko Sangaja-Kvanga vodila v Peking, tako, da bi bil Porfc Artur tudi po železnici zvezan s Pekingom. Rusko poslaništvo je zaprosilo, da se skoro odgovori na to njega pr< »šnjo.
VABILO
vseslovenskemu shoda KršC.-soc. flelavcey
v lij u bij a n i,
dne 'rih. »kij« J*!h). leta.
Tovariši, prijatelji krščansko-socijalne organizacije! Ze lani smo hoteli pokazati na sijajen način svojo neomejeno in neomajnim udanost do našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. o njegovi petdesetletnici vladarstva. Toda eden izmed privržencev tiste rdeče internacijoualc, zoper kater*t se borimo tudi mi, nam je zlobno preprečil prelepo slavnost.
Toda mi ne odnehamo! Lani nismo mogli, zato hočemo pa letos pokazati dne 2H. maja svojemu premilemu vladarju, varuhu delavskih stanov, svojo otroško ljubezen in udanost.
Delavski stanovi so v naših deželah silno zaostali v napredku, ('as je, da se ganemo; na shodu se hočemo resno pogovoriti in določiti, kako naj se uredi zanaprej skup.in organizacija vseh slovenskih krščansko-socijalnih delavcev v obrambo in dosego svojih pravic.
Binkoštni prazniki so prazniki ustanovitve sv. katoliške cerkve; nedeljo potem pa bodi praznik ustanovitve zveze vseh slovenskih krščansko-soci-jalnih delavcev.
V javnem življenju naše države še vedno vladajo mnoga pogubna načela. Dokler ne izginejo zadnji sledovi teh načel iz javnega življenja, ubogi delavski stanovi ne bodo gledali boljših, srečnejših dni.
Na shodu dne 2H. maju se bodemo organizo-vali vsi slovenski krščansko-soeijalni delavci v odločivni hoj zoper vsa pogubna načela. Skupno hočemo bojevati ta boj na vsej črti.
Dokler ne zmagamo, tudi ne odnehamo! Ta dan se blagoslovi tudi naša zastava. Ta nas bo zanaprej vodila v boj za načelu krščanske ljubezni in krščanske pravičnosti.
8 tem vas, dragi tovariši, in vse cenjene prijatelje slovenske krščansko-socijalne organizacije vabimo na shod. Pridite! Z Bogom na delo za krščansko ljudstvo!
N' Ljubljani, dne 7. maja lKi>!>.
Pripravljavni odbor
zh prvi vseslovenski shod krsč.-soc. delavcev v Ljubljani.
izobražena, izurjena v gospodinjstvu in v vsi h delih Šivanja, želi službo gospodinje v družini, pri gospodu ali gospo j, ali tudi pri kakšnem duhovniku Uiknj ali na deželi. Naslov pri upravništvu.
Gospodje
se sprejemajo na hran«. Vin Ko-magna Stv. t>, I. nadstr.
F I L I J A L K A
c. Kr. pri?, astrijsta Kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz
V napoleonih na


1*1
na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, H v Zagreb, A rad, lliclitz, (»ablonz. (inuipo, Sibinj,
3-menečni
H- „
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, junija in odnosno SJO. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrotnl o d d e 1. V vredn. papirjih 2",„ na vsako svoto. V napoleonih brez obrent Nakaznice
Reko kako nj, Ino most
Czovec, Ljubljano, Line, Olomue, Keichenberg, Šaaz in Sol nograd, brez ttoškov. Kupnja in prodaja rednostij, tli vi/, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1 °/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najuniestnejšinii pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vlotki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.'
Tvrdka M. AITE
Via Nuova. ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
1'sojani si naznaniti slavnemu občinstvu	iti svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo jtro<lajalnico z mnogobrojnem [»ovseni novim blagom po brezkon-
kurenčnili cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
j garantirane............po 15 nvč.
Fini perkal za srajce........., 24 n
Oxford, barve garantirane........ 1!» ,,
Francozki sateni..........„ -jh
Piqnet, barvan in bel za obleke ....	„ -JU „
Perkalin za podloge v vseli barvah ....	„10 „
Blago močno za podloge v vseh barvah . .	15 „
Blago za ienske obleke dvojna širina od 2-1	nvč. naprej
»» ti molke obleke širina 150 cm. „ !»o Alpagas črni za Ženske obleke velik
izbor............. 50
Kotenina............„18	„ „
„ bela..........,21
Navidezno platno.......„15	„
Platno čisto laneno.......„22
,, .. „ za rjuhe dvojna širina „ 4f>	„ „
Mulolin bel prve vrste ..!...„ 1H	.,
Chiffon za srajce........„ iN	„
Srajce za gospode, velik izbor belih in
barvane...........„ ;io	,. „
Srajce za gospe.........„50	„ „
Moderci, zadnji kroj.......„HO	» „
Velik izbor 'VB trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za livilje in modistinje. — Vsprejemajo se naročbe molkih oblek po meri in najniijlh oenah.
Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
O. Klemt.
Tovarna xa zatrornice (Jalousicn)
Braunau na Bavarskem.
Priporoča svoja fi-kratno otllikov ma novovrstna lcena zastirala (Rouleaux), zatvomice in obok-nice na valjček. — Cenik gratis.
Agentje
privatne odjemalce se iščejo. y-
100 do 300 goldinarjev
zainorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Pontidoc pod naslovom Ludvvig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deut8chega8se 8.
;xxxx:
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zuloiru pohištva /.a jedilnice, spalnice in s prejemnice, £1 mnic in poredni c, ogledal in železnih blagajn, po cenah, du se ni bati konkurence.
Dve slovenski gostilni
v Trstu sti njt prodaj. Natančnejši ustmena dli pismena pojasnila dajo Jože Vodopiveo v ka varni Oommercio.
Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večih kleti po cenah da se ni bati konkurence, pristna in najboljše kakovosti.
Istrsko fino po gld'. 32, in 34 — Dalmatinsko po gltl. 30 in 32. — Opollo fin
po gltl. 34, italijansko po 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli kraju mesta. NB. Naročbe vzprejemajo se direktno v zalogi po poitnlh dopisnicah.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz i	^ tovarne
Na najvišje povelje NM, |fe c. in l apost. Veličanstva.
XX, c. kr. državna loterija
za obče vojii&ke-dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
edina v Avarljl zakonito dovoljen«, olm^it 13.798 dobitkov v gotovini v rktiptil HvotI i hI 403.1S0 kron.
Glavni dobitek znaša:
-i kron 200.000 krmT|-
Zu i'/[ilii('ll<t dotiltkov Jiinui c, kr liitcrljnki ziiklml.
Žrebanje nepreklično dne 16. junija 1809. V Jedna srečka stane 4 krone.
Srečko m> ilohd pri oddelku zu <lr?.uvtiu loterije na Ittiimju, T.,
KI.....ei-gium' 7, v Mi'rl.j»kili kolnkturuh, v tohakartmli, pri diivrnlh,
lastnih, lir/.ojiivnih in ioleznttklh urncllh, v i.....ijalninili itd.; igralni
nućrtl ttrutlH zu kupce srerk. Strelke ne diipošljejo poAtnln« pnmto.
0. kr. loterijska dlrekoija
oddelek ti\ dtJuvno loterije.
Johann Puch is Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
Ii. Colobigf v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
Velika hiša
v Motovunu zraven slovečih škocijanskih jam, .'I ure od Trsta in */» lire hotla od železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-Trst, z dvema knhinjeina, z d verni obzirnimi podzemeljskimi kletimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi nhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta rtlvno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno votlo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krušnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vslccl nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
na prodaj
Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničarsko in štacanarsko obrt.
V sled njene lege na tako ž i vali ne j prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z liebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohištvo z vrtom in parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, posta Divača.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tisočem! cvet" (Milletlorl).
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-njii in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za lift nvč. v markah ilopošlje se franko.
wr Vse stroje za poljedelstvo
Vnovič znižane cene I
Trljeii (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (prese) za vino in sadje različnih sestav. — Hatnoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller, Dunaj
Cenike in spričevala zastonj-	||/4 Praterstrasse.
i/F" Iščem zastopnikov I — Čuvati se je ponarejanj 1

Dr. Rosa Balzam! Praško domače mazilo1
za zelodoo.
_i_
iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi |
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavijanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
Svarilo! Vsi tleli embalaže zraven stoječo, posla v no p varstveno ammiko._
nosijo položeno
Ctlavna zaloga:
Praga, M alastran,
ogel Spornerjeve ulice.
ML
Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu
Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : O. Luciaiti, E. Leltenburg, P. Prcntllni, H. Serravullo, A. Huttlua, C. Zmietti, A Primiiiircr.
Trnkoczy~jev
obliž za kurja očesa
je najgotovejši in najboljši pripomoček za odstrajenje kurjih očes, debele kože itd. Uspeh zajamčen! Samo pristen, če je firma „Franziskus-Apotheke" utisnjena v vsakem obližu. Dobiva sc pri izdelova-telju Dunaj, V/2, Schonbrunnerstrasse 107 in v Trstu pri gospodu lekurju I. Serravallo, Fiazza del sale. Po pošti proti vpošiljatvi 40 kr. tlopošlje se franko.
Cena 35 kr.