SLOVENSKI
Izdaja časopisno-zalo/niško podjetje 's/-L)L *I\a4 tisk.« # UireKtofi Rodi Jaohnba • Odgovorni urednik: Sergei Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. porolev ica«_ / Urainiitvo: Ljubljana, lonkičeva
■lica 5, telefon 0-50 do 0-50 I Uprava: Ljubljana, Tomftiteva J/II-* telefon 23-322 do 23-326 I Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6. telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463, ta zunanje 21-832 / Poštni predaj 29 / Tekoči račnn Narodne banke 601-»T«-163 • Mesečna naročnina 200 din
70 LET »VANA IREGENTA
Danes dopolnjuje tov. Regent 70. let svojega življenja. Težko in nemogoče je v teh par vrsticah obseči dolgo življenjsko pot tov. Regenta kot borca za socializem in kot človeka; tako bogato je to življenje, polno vztrajnega in požrtvovalnega boja za pravice delovnega človeka.
2e kot mlad obrtniški vajenec v 90. letih prejšnjega stoletja je prišel v stik z delavskim gibanjem, kateremu se je z vsem srcem in umom predal od vsega začetka. Zrastel in formiral se je že na tržaških tleh, kot tamkajšnji rojak, v dobi ko je tržaško delavsko gibanje, kot rezultat dela prvih pionirjev socializma, že začelo postajati množično. Tisti čas je tržaško delavsko gibanje rabilo idejno in organizacijsko sposobne voditelje. S tem spoznanjem in s prirojeno željo po znanju je tov. Regent že v rani mladosti hlastno segal po knjigah. Po 12—16 urnem dnevnem delu je v večernih urah, pa tudi po cele noči, prebil pri knjigah, se izpopolnjeval s srednješolsko izobrazbo in segal tudi po vseh drugih vprašanjih iz področja družbenih ved. Istočasno je tudi aktivno delal v delavskih organizacijah. Potreba po tiskani besedi je tov. Regenta vzpodbudila k pisanju. In tako je kaj kmalu začel dopisovati v delavske liste ter kasneje postal tudi ustanovitelj >Delavskega lista*. Kot I dober govornik je zahajal na delavske konference, kjer je predaval I delavcem o socializmu in o konkretnih vprašanjih boja delavcev ter ! tako kmalu postal znan in priljubljen med delavci. To so bili prvi j začetki množičnega delavskega gibanja v Trstu, zato je bilo po-( trebno trdega in požrtvovalnega dela pri širjenju socialistične ideje j mrd delavci, pri katerih je bilo Še mnogo predsodkov in vpliva j vladajoče buržoazije. Ali vsi napori in žrtve, ki jih je tak položaj . zahteval niso prestrašili tov. Regenta. Nasprotno! S skrajno pre-danostjo delavski stvari in družbenemu napredku, se je tov. Regent vključil v delavsko gibanje in kmalu zrastel v enega izmed naj-1 sposobnejših voditeljev in organizatorjev tržaških delavcev.
I Narodnostno mešani značaj Trsta in šovinizem vladajoče j buržoazije je nujno narekoval enotnost delavskega gibanja in od-j ločno borbo proti šovinizmu, s katerim je italijanska in nastajajoča . slovenska buržoazija razdvajala delavski razred. Dosledni inter-j nacionalizem je bil nujen pogoj uspešnega razvoja delavskega gibanja posebno na tržaških tleh. Tov. Regent je bil od vsega začetka odločen internacionalist. Pravilno je znal vskladiti nacionalno vprašanje z internacionalizmom. Odločno se je zavzemal za nacionalne pravice Slovencev. Bil je eden od ustanoviteljev delavsko-prosvetnega društva »Ljudskega odra*, ki je imel nalogo širjenja prosvete in kulture med slovenskimi delavci. Zavedal se je, da nacionalno osvobojen in kulturno razvit slovenski delavec bo laže dostopen za socialistične ideje. Istočasno pa se je vztrajno boril za bratstvo med narodi, predvsem pa za enotnost proletariata v boju proti buržoaziji.
Tako je tov. Regent v ognju vsakodnevnega boja za delavske pravice rastel v voditelja širšega formata. Leta 1914 je postal član izvršnega odbora Jugoslov. social-dem. stranke. Po prvi svetovni vojni in imperialistični zasedbi T rsta, Slov. Primorja in Istre po Italiji, je tov. Regent postal eden od voditeljev socialističnega gibanja v Italiji. Ob prelomu z oportunizmom II. internacionale je tov. Regent takoj zavzel svoje revolucionarno mesto. Bil je odločno na strani ruskih delavcev, ki so v oktobrski revoluciji pod vodstvom Lenina vrgli buržoazijo m prevzeli oblast v svoje roke. Ustanovitev III. Internacionale in komunističnih partij, ki so nastale iz, komunističnih frakcij v okviru social-demokratskih strank II. Internacionale, ki se je pokazala v prvi svetovni vojni skrajno oportunistična, je tov. Regenta našla v prvih vrstah. Tržaški proletariat se je v ogromni večini opredelil za komunistično partijo in s tem za revolucionarno linijo delavskega gibanja. Pri tem ima tov. Regent velike zasluge. Pod njegovim vodstvom so tržaški delavci šli s komunistično partijo.
Na čelu tržaških komunistov in kot sekretar Pokrajinskega odbora za Slov. Primorje je tov. Regent ostal še vrsto let pod fašizmom, dokler se ni moral pred fašisti 1927. I. umakniti iz Trsta. Tako je nastopil pot dolgoletne emigracije. Preko Jugoslavije je šel na Dunaj, nato v Pariz, od kjer je bil 1930 izgnan. Odšel je v Belgijo in preko Berlina v Moskvo. Skoraj 15 (petnajst) let je preživel v Sovjetski zvezi, ravno v najhujši dobi kontrarevolucionarnega utrjevanja stalinske birokracije in despotizma ter blazne morije tisočev revolucionarjev iz oktobrske revolucije. Ko danes tov. Regent pripoveduje o svojem življenju in delu v Sovjetski zvezi, se iahko vidNkako se on že tedaj ni z marsičem strinjal kar se je tam
dogajalo. Ali on je predvsem ostal zvest socialistični ideji. Skromen in delaven kot je vedno bil, je vse svoje sile posvečal stvari
revolucije.
Klicu jugoslovanske revolucije se je tov. Regent z vsem srcem odzval. V času vojne je imel vodstvo slovenskih oddaj pri moskovskem radiu, od koder je pozival na upor jugoslovanske narode. V Jugoslavijo je prišel jeseni 1944. leta z Jugoslovansko tankovsko brigado. Prve dni maja 1945 je odšel v Trst v svoje rodno mesto, kjer je bil priča navdušenja primorskega ljudstva ob osvoboditvi. V T rstu je zopet prevzel svoje mesto med tržaškimi delavci. Bil je član vodstva Komunistične partije Julijske krajine. Po veliki stavki tržaškega delavstva 1946 na čelu katere je bil tudi on, se je moral pred angloameriškimi oblastmi zopet umakniti iz Trsta. Od tedaj je posvetil vse svoje sile utrjevanju naših revolucionarnih pridobitev in socialistični izgradnji naše dežele. Temu delu je tov. Regent vložil vse svoje znanje in moči, posvetil je vse svoje revolucionarne izkušnje do današnjih dni, ko še vedno, kljub 70. letom, z vso življenjsko silo sodeluje pri uresničenju njegovega življenjskega ideala — socializma kot član Izvršnega komiteja CK ZKS, član CK ZKJ in zvezni poslanec.
Ko tov. Regenta srečujemo kjerkoli na delu ali pa v prostem času — ki ga sicer ima tako malo — ne občutimo težine njegovih let. Toliko je še življenjske in ustvarjalne sile, vedrine in optimizma v njem, da se človek ob njem počuti naravnost mlad. Toliko pa ima tudi nabranih življenjskih izkušenj v več ko polstoletnem revolucionarnem boju v delavskem gibanju, da se ob njem lahko neprestano učimo. Predvsem pa odlikuje tov. Regenta njegova predanost stvari socializma, doslednost v revolucionarnem boju, politična načelnost in skromnost borca — revolucionarja. Tov. Regent pa je znal tudi združiti neizprosnega in večkrat surovega revolucionarja s človekom polnim toplega odnosa do tovarišev, do vseh delovnih ljudi. Socialistični humanizem je v osebnosti tov. Regenta brez dvoma zaživel v polni meri.
Želimo tov. Regentu še mnogo let plodonosnega dela za stvar socializma, za srečo in zadovoljstvo vseh delovnih ljudi in ob tenr tudi njemu mnogo sreče in zadovoljstva v naši socialistični domovini.
V soboto opoldne Je predsednik ljndske skupščine LR Slovenije Miha Marinko v dvorani izvršnega sveta v Ljubljani izročil Ivanu Regentu Red junaka socialističnega dela, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz - Tito ob njegovi 70-letnici. Slovesni izročitvi visokega odlikovanja so prisostvovali med drugimi tudi organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšič, predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher s podpredsednikom dr. Marijanom Brecljem in sekretarjem dr. Borisom Kocijančičem. Navzoči so bili tudi poslanci zvezne in republiške ljudske skupščine, člani CK
ZKS, predsednik Društva slovenskih književnikov France Bevk in drugi.
Ko je v imenu predsednika republike Josipa Broza-Tita izročal odlikovanje zaslužnemu borcu za socializem Ivanu Regentu, je predsednik Miha Marinko poudaril, da je predsednik republike s svojim Ukazom najbolj zgovorno podčrtal pomen tega jubileja, hkrati pa tudi priznanje za revolucionarno socialistično delo Ivana Regenta in njegovi borbi za pravice delovnega ljudstva, ki jo je vodil več kot 50 let. Miha Marinko Je podčrtal v svojem govoru tudi obsežno politično delo Ivana Regenta v Trstu.
»Ko v imenu predsednika re-
publike izročam tov. Ivanu Regentu to visoko odlikovanje,« je končal nagovor Miha Marinko, »izražam željo vseh, da bi še dolgo užival zaslužene sadove svojega življenjskega dela!«
Ivan Regent se je zahvalil za visoko priznanje in izrazil še prav posebno hvaležnost predsedniku republike Josipu Brozu - Titu.
Društvo novinarjev čestitalo Ivanu Regentu
Ljubljana, 23. jan. Prav gotovo ni naključje, da so danes zjutraj slovenski novinarji prvi prihiteli k tov. Ivanu Regentu, ki je najstarejši poklicni, hkrati pa prav gotovo tudi najpo-
membnejši slovenski novinar, zaradi česar je tudi edini častni član Novinarskega društva Slovenije. Delegacija je našla svojega tako aktivnega poklicnega vzornika kot zmeraj vedrega in mu za njegovo 70-letnico poklonila izvirni bakrorez s panoramo starega Trsta.
V imenu Novinarskega društva je predsednik dr. Egon Tomc tov. Regentu prisrčno čestital tako ploden življenjski jubilej, poudarjajoč, da pooseblja tov. Regent velik del najbolj častne slovenske zgodovine v polnem naponu • ustvarjalnih moči, ki jih je vse in vselej posvečal naši revoluciji in njenim pridobitvam. Hkrati ga je z zahvalo za njegovo dosedanje prizadevanje in vzgojo naše nove, socialistične novinarske generacije poprosil, naj bi to svojo posebno skrb ohranil tudi v bodoče, kar je tov. Regent rad obljubil.
Čestitke »Slovenskega poročevalca« in »Ljubljanskega dnevnika«
Ljubljana, 23. jan. Danes dopoldne je delegacija uredništev »Slovenskega poročevalca« in »Ljubljanskega dnevnika« obiskala Ivana Regenta. V imenu kolektivov obeh listov mu je čestital k 70-letnici Rudi Jan-huba, ki se je ob tej priliki zahvalil jubilantu tudi za njegovo pomembno sodelovanje pri obeh listih.
Večerja na čast Ivana Regenta
Ljubljana, 23. jan. Nocoj je bila prirejena na čast Ivana Regenta svečana večerja, ki so se je udeležili številni politični voditelji in javni delavci iz vse Slovenije.
Slovesna izročitev odlikovanja Ivanu Regentu
Zahodni zunanji ministri se posvetujejo
Konferenci štirih bo verjetno najprej predsedoval francoski zunanji minister Bidault - Na konferenco bo morda povabljeno tudi predstavništvo vzhodnonemške vlade
Berlin, 23. jan. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: V krogih delegacij treh zahodnih sil v Berlinu se je zvedelo, da bodo ZDA, Velika Britanija jn Francija predlagale Sovjetski zvezi, naj bi bil prvi sestanek štirih ministrov v ponedeljek ob 15. Zahodne sile bodo vztrajale, naj bi bili sestanki samo popoldne, dopoldne pa bi se ministri za zunanje zadeve pripravljali za popoldanske četverne razgovore.
Danes ob 13. uri je prispel v vzhodni Berlin sovjetski minister za zunanje zadeve Vjačeslav Molotov. Sprejeli so ga samo zastopniki sovjetske visoke komisije v Nemčiji in vzhodnonemške vlade ter člani sovjetske delegacije.
Poslopje sovjetskega veleposlaništva na ploščadi Unter den Linden, v katerem se je nastanil Molotov in kjer bodo sestanki štirih ministrov v drugem tednu berlinske konference, je bilo danes popolnoma blokirano. Vsak dostop v poslopje je nemogoč. Poskusno blokado poslopja sovjetskega veleposlaništva so napravili pred dvema
zveza na konferenci zahtevala, naj dovoli udeležbo delegacije, ki bi jo sestavljali zastopniki bonske vlade in vlade na Pan-kowu. Ni pa verjetno, da bi zahodne sile sprejele ta predlog, predvsem ne zato, ker bi to pomenilo popolno izneverjenje Adenauerjev! vladi, ki je do sedaj kategorično zagovarjala stališče, da take zahteve Sovjetov in vzhodnonemške vlade na noben način ni mogoče sprejeti.
Berlin, 23. jan. (r). Dopisnik britanskega radia poroča, da so zunanji ministri zahodnih velesil na svojih današnjih sestankih razpravljali o glavnih vprašanjih, ki bi utegnila priti na dnevni red sestanka zunanjih ministrov štirih velesil. V zahodnih grogih izražajo upanje, da se 'sestanek zunanjih ministrov štirih velesil ne bo zavlekel zaradi dolge razprave o dnevnem redu. Zahodne velesile bodo storile vse, da to preprečijo.
Sovjetski zunanji minister
Molotov je ob prihodu dal na letališču v Berlinu kratko izjavo novinarjem. Izjavil je, da zavisi uspeh konference zunanjih ministrov od prispevka, ki ga bo dala ta konferenca za svetovni mir za zmanjšanje mednarodne napetosti in za resnično jamstvo varnosti v Evropi. Molotov je dalje dejal, da je treba čimpreje pritegniti k razpravi o mednarodnih vprašanjih vlado LR Kitajske.
Berlin, 23. jan. (r). Ameriške agencije poročajo, da je v zvezi s konferenco zunanjih ministrov štirih velesil prispela v Berlin delegacija vlade LR Kitajske. Ameriške agencije izražajo bojazen, da bo Molotov preprečil uspeh konference s tem, da bo zahteval ukinitev Atlantskega pakta in postavil nesprejemljive zahteve glede Daljnega vzhoda. V Berlinu se po poročilih istih agencij mude tudi delegacije vseh informbirojskih držav. Domnevajo, da nameravajo sovjetske oblasti organizirati v Berlinu ljudske demonstracije proti Atlantskemu paktu.
(Nadaljevanje na 3. strani)]
Špansko stališče Maroka
dnevoma, zatem pa je bilo do danes gibanje neposredno okrog poslopja popolnoma prosto. — Vzhodnonemške oblasti so zadnje dni omejile dotok potnikov v vzhodni Berlin in so dovoljevale zadnjih 48 ur potovanja samo s posebnim dovoljenjem.
Danes nekoliko po 11. uri se je začela predkonferenca treh ministrov za zunanje zadeve zahodnih sil. Sestanek je na sedežu francoskega ministra za zunanje zadeve Bidaulta, v neki vili v berlinskem predmestju Frohnau. Na tej konferenci bodo govorili tudi o načrtih v zvezi z združitvijo Nemčije, ki so jih izdelali strokovnjaki zahodnih sil, in o nekaterih tehničnih vprašanjih, med drugim-tudi o tem, kdo bo predsedoval prvemu sestanku četvorice. Za predsednika prvega sestanka so predlagali francoskega ministra za zunanje zadeve Bidaulta. Pri tem pa je nastalo vprašanje, če bi tak predlog lahko pomenil, da je četverna konferenca nadaljevanje dela sveta ministrov za zunanje zadeve, ki je bil sestavljen po potsdamskih sklepih. Bo-sedaj so predsedovali sejam tega sveta ministri za zunanje zadeve Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije, prihodnjemu pa bi moral predsedovati francoski minister za zunanje zadeve. Sodijo pa, da ta slučajnost ne bo v oviro in da se bodo zahodne sile vendarle zedinile, da bodo predlagale Bidaulta za prvega predsednika.
Vzhodnonemški minister za zunanje zadeve Bolz je izjavil danes, da po mnenju njegove vlade četverna konferenca ne more biti brez udeležbe nemške delegacije. To njegovo izjavo razlagajo v obveščenih krogih kot znamenje, da bo Sovjetska
Madrid, 23. jan. (AFP). Madridski časopisi ostro napadajo Francijo zaradi samovoljnega ravnanja v Maroku, ki ogroža njegovo enotnost. Časopis »El Alkazar« obtožuje Francijo, da je s tem, da je odstavila maroškega sultana, ne da bi posvetoval s Španijo, porušila maroško enotnost in kršila pogodbe med njo in Španijo. Če bi jo bili vprašali, nadaljuje časopis, bi 'bila Španija jasno in kategorično izrazila svoje nezadovoljstvo.
Isti časopis obtožuje Francijo, da hoče s časopisno gonjo odvrniti pozornost svetovne javnosti od pravega položaja v Maroku. »Premiki francoskega brodovja pomenijo pravzaprav odkrit pritisk. Taka demonstracija sil,« nadaljuje časopis, »vsiljuje opazovalcem mnenje, da bi bila navzočnost francoskih sil bolj potrebna v Indokini, kjer zares obstoja resen spor in grozi Franciji velika nevarnost.« Večernik »Madrid« piše. da je minila doba, ko je Madrid poslušal francoskega veleposlanika. V maroškem primeru po mnenju časopisa, Francija nima nobene pravice in ne sme uporabljati metod, ki se opirajo na nasilje.
New York, 23. jan. (AFP). V uvodniku z naslovom »Gibraltar in Maroko« piše današnji »New York Times«, da bi utegnilo priti do splošnih sovražnih neredov, če bo Franco še naprej izzival nerede v Maroku. Časopis meni, da sodijo v Londonu in Parizu, da so zadnji koraki Franca v zvezi z novimi odnosi med ZDA in Španijo, da zveza med ZDA in Španijo podžiga Francove ambicije in da bo torej Amerika
nosila del odgovornosti za posledice njegovih korakov.
Pariz, 23. jan. (AFP). Francoski veleposlanik v Madridu Jacques Meyrier je izročil noto francoske vlade španskemu ministrstvu za zunanje zadeve. Čeprav vsebina note še ni bila objavljena, sodijo, da gre za zadnje dogodke v Maroku.
Sporočilo oddelka za tisk sekretariata za zunanje zadeve
Beograd, 23. jan. Oddelek za tisk in informacije pri državnem tajništvu za zunanje zadeve je objavilo danes naslednje sporočilo:
»V zvezi s plenarno sejo ju-goslovansko-turške delegacije o odškodnini za nacionalizirano premoženje turških državljanov v naši državi, ki je bila 22. tega meseca, so nekateri beograjski časopisi priobčili v naslovu, da je bil dosežen sporazum v celotnem vprašanju. Iz te vesti pa se jasno vidi, da pogajanja napredujejo in da je bilo doseženo soglasje samo o načinu cenitve dobrin, kar bo verjetno pospešilo sklenitev dokončnega sporazuma. Ker jih je zavedel naslov, so nekateri tuji dopisniki sporočili v tujino samo naslov, ne pa tudi vsebino vesti, ter dodali komentarje, kot so si jih sami razlagali.«
Izročitev poverilnic
Adis Abeba, 23. jan. (AFP) Novi jugoslovanski poslanik v Etiopiji Marko Nikezič je izročil davi poverilna pisma etiopskemu cesarju Selasiju.
Četrtina prebivalstva Slovenije živi od lesa
Posvetovanje o gospodarjenju z lesom v Celja
Celje, 23. jan. V dvorani Doma ljudske prosvete v Celju se je davi začel velik posvet o gospodarjenju z lesom. Posvetovanja se udeležujejo predstavniki naše gospodarske službe, lesnoindustrijskih podjetij ter tudi ostalih podjetij, ki trošijo les. (n. pr. gradbenih), nadalje predstavniki naših znanstvenih ustanov, zastopniki lesne proizvodnje iz bratskih republik ter zastopniki raznih društev inženirjev in tehnikov.
Posvet je začel predsednik DIT gozdarstva in lesne industrije Slovenije prof. inž. Zdravko Turk. V imenu republiških gospodarskih organov je posvetovanje pozdravil državni sekretar za gospodarstvo inž. Marjan Tepina.
V dopoldanskem delu posvetovanja je bila podana obširna in izčrpna, s številnimi originalnimi statističnimi podatki, ki jih doslej še nismo imeli, podprta analiza naševri gospodarjenja z lesom. V p»* ročilu je bilo podrobno ob-
delano stanje naših gozdnih fondov in perspektiva njihovega razvoja. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so naše lesne zaloge izčrpane pod polovico normalnih, prirastek lesa pa ej nizek. Čeprav se je izkoriščanje gozdov v zadnjem času nekaj zmanjšalo, je še vedno nad njihovo zmogljivostjo, s čimer se progresivno zmanjšuje tudi prirastek. V referatu so bila naglašena tudi velika nesorazmerja v našem gozdnem in lesnem gospodarstvu. Pri nas trošimo n. pr. 40°/o lesa za gradnje in izdelke mehanične predelave in 6°/o lesa kot kemične surovine. Prispevek gozdarstva k narodnemu dohodku znaša po statistiki 2 ali največ 3°/o, medtem ko znaša v Avstriji, ki ima manjšo gozdnatost in ki gozdove relativno manj izčrpava, (na drugi strani pa je tam gozdarstvo po svoji produktivnosti najbolj razvito), 19°/o narodnega dohodka.
Poudarjeno je bilo, da bo Vsled tega predvsem treba
zmanjšati uporabo lesa in ga nadomestiti z drugimi snovmi, pa tudi s tem, da bo les racionalneje izkoriščan, k čemer naj seveda prispeva lesna industrija. Lesno industrijo bo treba iz njene razdrobljenosti in zaostalosti razviti v visoke organizacijske, gospodarske in produkcijske oblike. Pametno gospodarjenje z lesom nam narekuje ne samo dejstvo, da 43°/o Slovenije pokrivajo gozdovi, ki imajo seveda zaradi svoje naravne funkcije odločilen vpliv na našo klimo, sestavo tal in s tem na kmetijstvo, temveč tudi dejstvo, da je gozd vir lesne surovine, s katerega eksploatacijo, predelavo in potrošnjo se pri nas preživlja 25°'o prebivalstva. Potemtakem je pri nas l?s prvovrsten narodnogospodarski činitelj, ki ga je treba zelo resno upoštevati. Zato bo čimpreje treba pripraviti perspektivne plane gozdnega in lesnega gospodarstva Slovenije, o čemer naj pove svoje mnenje in da predloge tudi današnje posvetovanje.
Posvetovanje nadaljuje z razpravo in bo zaključeno jutri.
A.J.
Začeti je treba odločno borbo proti malomeščanskemu pojmovanju
Pomanjkljivosti uredbe o grupaciji tekstilne industrije
Sestanki osnovnih organizacij Zvezo komunistov v Beograda
Beograd, 23. Jan. V organlza-tijah Zveze komunistov v Beogradu so v teku volitve za nova vodstva in delegate za občinske konference, ki bodo sredi prihodnjega meseca. Na sestankih komunisti pregledujejo delo svojih osnovnih organizacij, zlasti pa, kaj so storile za Izvajanje sklepov VI. kongresa ln II. plenuma CK ZKJ. V sklepih poudarjajo, da se je treba ideološkega dela v prihodnje lotiti bolj organizirano. V
V več osnovnih organizacijah ZK v naseljih in podjetjih imajo tudi posebne sestanke, na katerih proučujejo gradivo s III.
plenuma CK ZKJ. Člani Zveze komunistov v diskusiji enoglasno obsojajo poskus Milovana Djilasa, da bi razbil enotnost komunistov in prinesel zmedo v partijske vrste. Na sestankih ugotavljajo, da članki Milovana Djilasa niso mogli najti ugodnih tal med komunisti. Člani Zveze komunistov grajajo tudi nenačelno stališče Vladimira Dedijera na plenumu, izvajanja Mitre Mitrovič pa po njihovem mnenju niso bila dovolj jasna, da bi jih bila mogoče razumeti.
Na sestanku V. osnovne organizacije Zveze komunistov občine Palilula so sklenili, da je
treba sedaj zlasti nastopiti proti pojmovanju nekaterih malome-ščanov, ki Sirijo glasove, da se bo baje po III. plenumu omilila borba proti birokratizmu. Na sestanku te organizacije, pa tudi drugih so opozorili na besede generalnega sekretarja ZKJ tov. Tita o vlogi Zveze komunistov, ki je osnovni činitelj pri graditvi socializma. Komunisti 5. osnovne organizacije občine Savski venae poudarjajo med drugim, da je bila »Nova misel« glasilo Milovana Djilasa in njegovih somišljenikov, ter menijo, da je treba spremeniti sestavo uredniškega odbora pri tem časopisu. Podobne misli izražajo tudi na drugih sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov.
CH ZK Hrvatske
Plenu;
Referat Zvonka Brkiča - Plenum je ostro obsodil pisanje »Naprijeda« in nekaterih dragih hrvatskih listov - Enotnost organizacij ZK Hrvatske in CK ZK Hrvatske
Zagreb, 22. jan. Danes se Je v Zagrebu začel 10. plenum CK ZK Hrvatske, na katerem bodo določili dan sklicanja III. kongresa Z K Hrvatske, dnevni red kongresa in način volitve delegatov. Na tem plenumu obravnavajo tudi pereče po litične probleme na podlagi sklepov VI. kongresa in sklepov Brionskega plenuma ter III. plenuma CK ZK Jugoslavije.
TD v. Brkič je v s\rojem referatu tned drugim poudaril, da je VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije določil politično Unijo našega nadaljnjega razvoja, vlogo Zveze komunistov in vlogo vsakega za posameznega komunista.
V	dobi pred brionskim plenumom se nekateri komunisti niso znašli, dočim so drugi mislili, da se umikamo. Mnogi komunisti so nekako po pustili, čeprav je bil to lamo majlien zastoj v preusmeritvi od administrativnega k novemu načinu dela, katerega politična in drugačna vsebina je borba za nove socialistične odnose tned ljudmi. Niso razumeli vsebine svoje naloge — utirati pot družbenemu razvoju.
V	nadaljevanju je tov. Brkič dejal da sta brionski plenum in posvetovanje Centralnega komiteje ZK Hrvatske posebej pokazala vlogo, ki jo imajo v borbi za aktivno delo Zveze komunistov okrajna in mestna vodstva Zveze komunistov. Bila je poudarjena potreba, da okrajni in mestni komiteji dajo osnovnim organizacijam člen več možnosti za svobodno delo in iniciativo. Kakšnega pomena je bil brionski plenum in ukrepi komunistov, da uresničijo naloge, ki jih je on postavil, se morda najbolje vidi danes, ko je morala Z eza komunistov obravnavati »Djilasov slučaj«. Zato lahko danes ugotovimo — je nadaljeval Brkič — da so komunisti v glavnem razumeli in vedno bo-
‘ lje sprovajajo naloge, ki jih je
red njih postavil VI. kongres in
rionski plenum.
Morda bo kdo dejal, češ odkod takšna ocena, če imamo Djilasa In razna malcmeščansko-anarhi-Btična pojmovanja nekaterih ljudi v Zvezi komunistov, ko se čuti večje sovraštvo in želja po likvidaciji Zveze komunistov. Točno je eno in drugo — je dodal Brkič. TJtrjevanju Zveze komunistov in njeni vlogi se vedno bolj upirajo
strmoglavljena buržoazija, drobno-buržoazna pojmovanja in malome-ščansko-anarhistične tendence. To pa zaradi tega, ker naš socialisti6-ni razvoj in vse boljše funkcioniranje našega gospodarskega siste-cn az*pirajo ne samo vrzeli v našem gospodarskem sistemu, temveč rušijo tudi vse perspektive, da se bo karkoli od starega vrni-
lo.	Odtod ta živalski bes vseh tistih, ki se jim vse bolj zapirajo perspektive, da bedo zlahka živeli na račun družbe.
Odtod tako sovraštvo do Zveze komunistov. Odtod tudi taka »ljubezen« do Djilasa In njegovega pojmovanja, ki je dajalo vsaj nekaj duševne hrane tistim, ki so mislili, da se bo vsaj nekaj od starega vrnilo.
V drugem delu referata je tov. Brkič govoril o konkretnih političnih problemih na Hrvatskem. Kot v vsej državi — je dejal — tako so tudi v Hrvatski poskušali blatiti in napadati Zvezo komunistov. Se pred enim letom in pol smo na plenumu CK ZK Hrvatske ugotovili, da žele razni reakcionarji in drobno buržoazni elementi paralizirati našo borbo proti birokratizmu in ji dati malo-meščansko-anarhistični značaj borbe [proti vsaki oblasti, kar pomeni borbo proti oblasti delavskega razreda in delovnih množic , posebej. Brkiča se je v nadaljevanju dalj Časa. zadržal na nekaterih slabostih tiska; zlasti *J^a.prijeda«.
Brkič je poudaril, da so taka pojmovanja prišla najbolj do izraza v tisku, v katerem še vedno vlada mnenje, da lahko posamezni novinarji v listih, organih Socialistične zveze, Zveze komunistov, sindikatov in mladine, če se formalno izjavljajo za politično linijo Zveze komunistov ali SZDL, gradijo
in v praksi izvajajo neko drugo politično linijo, nasprotno politični liniji Zveze komunistov in Socialistične zveze. Prav tisk je bil tisti, ki je pod pojem birokracije trpal često vse vodilne ljudi in vodstva, zatem pa tudi celotno Zvezo komunistov. Čeprav je bila često pravilna kritika, ki so jo v časopisju iznašali glede dela posameznih okrajnih in mestnih komitejev ZK in tudi zelo koristna, vendar ni mogoče reči, da velja to za vse članke, ki so bili v zadnjem času objavljeni v tisku.
Zvonko B-rkič je podrobno analiziral razne pojave v predvolilni kampanji, ki so irneli za cilj razbiti vlogo oKiiajnih političnih vodstev in v znaku neke »aemokra-tičnosti« usmeriti pozornost volivcev in javnosti na neka popolnoma vzporedna vprašanja. Vse to pa so posamezni krogi vodili v znamenju »borbe proti birokratizmu«.
:V teh pojavih niso osamljeni primeri, da so komuniste odpuščali z dela, čim so prišli v spor z buržoaznimi elementi, ki so prevzeli v svoje roke posamezne trgovine, gostilne in servise, čim so se ti komunisti poskušali upirati razbijanju partijskih organizacij. V takem položaju, ko so se pojavljali ostanki buržoazije, ma-lomeščansko-anarhistični elementi in razni frakcionaši, skupinice in ljudje nezadovoljivih apetitov, željnih udariti na ZK kot zapreko za svoje cilje, se je pojavil tudi Djilas s svojo politično platformo z »novimi idejami«. Vsi tisti, ki so se že prej borili proti ZK, so postali takoj njegovi pristaši.
Na politični osnovi, ki Jo je dal Djilas za razbijanje idejne in organizacijske enotnosti ZK in za njeno likvidacijo, se Je močneje aktivizirala v Hrvatski zelo pisana družba, ki je bila enotna v tem, da je treba likvidirati ZK. Čil ji te pisane družbe so zelo različni, združuje pa jih sovraštvo do Zveze Komunistov, ki bi jo bilo potrebno likvidirati skupaj z njeno vlogo v našem družbenem razvoju. Dejstvo, da delovni ljudje niso sprejeli Djila-sove teorije, so začeli proglašati ti in taki posamezniki kot odpor birokratizma.«
Zvonko Brkič Je podal podrobno kritko pisanja posameznih listov, zlasti skupine okoli »Napri-
Anketa «šolstvu* vzporedni, a nič maitf
važni problemi
Anketa o šolskih problemih je naletela v javnosti na velik odmev, kar priča, da gre tu za probleme, ki zahtevajo vsestransko proučitev da bi se tako našla tudi najbolj ustrezna rešitev. Uredništvo je prejelo množico dopisov, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo v celoti objaviti. Zato bomo objavili le najbistvenejše misli in pobude.
Tu Tjn tam se nekaj sliši o bo-Oočem družbenem upravljanju Šolstva. Občutek imam, da smo o tej perspektivni nalogi družbe zaenkrat vsi skupaj še malo informirani, da pa zahteva to dejstvo že danes vsaj okvirnega poznavanja nalog družbenega upravljanja šolstva, ako naj tnočneje zavzame družba svoje «tališče do našega šolstva. Koristno bi bilo, da nam nekdo o tem kaj pove.
Druga stvar, ki je bila po mojem mnenju doslej le bolj Šibko nakazana, je vprašanje H ase ga strokovnega šolstva. Tu mislim v prvi vrsti na vajenske šole za katerokoli stroko in srednje strokovne šole. Kaj je tam vse v redu? Čitamo pretežno le članke o osnovnem šolstvu. in o srednjih šolah. Sedanji pouk na osnovnih šolah in do
1.	razreda srednjih šol je manj primeren za uspešno sprejemanje snovi na vajenskih šolah in tudi na srednjih strokovnih šolah. Brez ozira na to, da bo treba v nekaterih vajenskih in morda srednjih strokovnih šolah obstoječe predmetnike in nčne načrte popraviti, moramo postaviti zahtevo po korekturi šolstva tudi z ozirom na naše strokovno šolstvo. Kaj naj napravi s 4 letnim učenjem angleščine oni dijak, ki se recimo odloči, da gre s 4. razredi srednje šole za vajenca precizne mehanike ali za vajenca kovinarske stroke. Potrebno je in pravilno, da se seznanjamo s tujimi jeziki. Kdo, kje in kdaj, to pa naj se pri reviziji šolstva temeljito prouči. Sedanje nezadovoljivo stanje onemogoča na vajenskih šolah podajanje takega računstva, ki je za določeno stroko specifično. Pol leta izgube naše vajenske šole po navadi za to, da utrde 4 računske operacije. V vajenske šole pri-
hajajo učenci s prešibkim obvladanjem slovenskega jezika. Lahko bi našteli še kaj.
Pri šolah obstojajo šolski sveti. Ni jim začrtana prava naloga, eni in drugi delajo, nekateri bolj uspešno nekateri manj. Ako naj bodo, ali so šolski sve-ni nekak predhodnik družbenega upravljanja, si predstavljam, da ne bi mogli tudi še po ureditvi šolstva ostati samo sedanji »sveti«, ampak da bi bila že danes njih naloga lahko bolj konkretna. Ali ne bi bilo umestno, da prisostvujejo pooblaščeni člani sveta redovalnim konferencam in da se vrši običajni nadzor pouka ob navzočnosti" zastopnika šolskega sveta. Mislim, da se ne bi smeli dogajati več primeri, da gre mimo nas ugotovitev, ko je dve tretjini razreda pisalo nalogo s slabo oceno. Ako je družbeno upravljanje šolstva še perspektiva, šolski sveti so pa realnost, jih je nujno potrebno povezati v ostalo problematiko našega šolstva.
Pogrešam realen, po potrebi tudi večletni načrt za postopne novogradnje šolskih In internatskih stavb. Napačno se mi zdi, da čakamo samo na finančna sredstva ljudskih odborov. To zlasti ne more veljati za vse strokovno šolstvo, katerega zdr-ževanje bi moralo biti v celoti preneseno na družbene in druge gospodarske organizacije in podjetja. Končno ne gre tu le za vprašanje finansiranja strokovnega šolstva. Gre tudi za to, da bi imele družbene organizacije in ostalo gospodarstvg svoj dolg-čen vpliv na vzgojo strokovnega kadra.
Morda so vsi ti momenti že upoštevani pri splošnem načrtu o našem bodočem šolstvu. Ako so, tembolje,
Stanič Bogomir, Ubbbma
Enostranost je škodljiva
V zadnjih dneh je izšlo v »Slovenskem poročevalcu« več člankov, ki obravnavajo vprašanje reforme učnega načrta za gimnazije. Zal pa smo v teh člankih naleteli na preveč enostranske predloge, s katerimi je vsak zagovarjal le svoje stališče in to precej ozkosrčno. Primer za to je predvsem članek »Se o učnih načrtih«, ki je izšel v »Slovenskem poročevalcu« 6. januarja, kajti pisec je bil po vsej verjetnosti učitelj ročnih del. Nikakor ne moremo zahtevati, da bi se v gimnaziji učili »kak« prideluje se krompir najbolji, kako odpravljajo-se ovcam garje« itd. Za to so osnovne in kmetijske šole ali kvečjemu še učiteljišča. Smešno je, da bi se na primer sedmo-šolec učil tisto, kar se uči drugošolec, pa čeprav gre le za ročna dela, namreč »spoznavanje poljedelskih strojev, 'najosnovnejše v šivanju, likanju« (iz članka »Se o učnih načrtih«). In zakaj bi višješolce obremenjevali še z ročnim delom in to ravno zdaj, ko jih hočejo razbremeniti. To je preveč enostransko reševanje vprašanj.
Nazadnje še to: Gledati je treba na to, da bo delo profesorjev in dijakov v bodoče čim bolj olajšano, pri tem pa skrbeti, da njihova izobrazba ob izstopu iz gimnazije ne bo manjša. Zdi se mi da je pri reševanju tega problema to zadnje poglavitna stvar. Gimnazija naj ne postane nekakšna šola za »tau-zendkinstlerje«, ampak naj ostane gimnazija s tehtnim učnim programom, gimnazija, ki bo dala dijaku dovolj znanja in razsodnosti, da se bo po maturi lahko odločil za nek poklic in da mu čez nekaj časa ae bo treba »presedlati«. Pri tem pa naj nikogar ne moti trud, ki bo za vse to potreben, kajti danes se še vedno čevelj ne obuje sam!	a-
Janez Hočevar, Gomilške
Maribor, 23. jan. Sinoči je bi-
jeda«. Najdalje se je zadrlal na
člankih Duiann Dtmimča, odgovornega urednika »Naprljeda«.
Na koncu se je tov. Brkič zadržal pri osnovnin nalogah Zveze
komunistov, ki 50 poleg drugega	______
tudi v močnejši idejno-politlčnl in v Mariboru 0. seja zbora pro-drugačnl dejavnosti proti vsem izvajalcev, ki so jo sklicali na antisociaUstičnlm pojmovanjem in zahtevo zastopnikov tekstilnih njihovim nosilcem, v okrepitvi	_	,	,
naporov za razvil anle socialistic- delavcev. Glavna točka dnevne-ne demokracije, zlasti pa ” iz- ga reda je bila razprava o ne-odnosov In“"» Zvezek upravičeni razvrstitvi tekstilne munistov razne gnilobe. Pri tem industrije V 8. skupino za ob-čLSčenju Je treba voditi računa o računski zaslužek pri obraču-
iTšo dnaäinentbso ^radno' na’fe- navanju dobička po odloku o Stankih ali zagrešijo druge drob- uporabi planskih instrumentov ne disciplinske prekrškeTreba za let0 1954.
M bilo treba po mnenju zbora proizvajalcev MLO Maribora popraviti
O problemu grupacije tekstilne Industrije je govoril tajnik mestnega Industrijskega sveta
je odstraniti tiste, je končal tov.
Brkič, ki so nam -dejno tuii.
V diskusiji o referatu Zvonka Brkiča so dopoldne sodelovali Nikola Sekulič, Dušan Calič,
Djuste Srpljan, Nikola Rački,
Dušan Diminič, Mika Spiljak In Jovo Ugrčič.
Komunisti Črne gore odobravajo sklepe III. plenuma CK ZKJ
Titograd, 23. jan. V vseh okrajih Crne gore se sestajajo po III. plenumu CK ZKJ, ki je obravnaval zadevo Milovana Djilasa, plenumi okrajnih komitejev in sklicujejo sestanke osnovnih organizacij ZK na katerih obravnavajo gradivo s III. plenuma. Povsod obsojajo revizionistično stališče Milovana Djilasa in odobravajo odločitve III. plenuma, kakor tudi pozdravljajo izvotilev novih članov v izvršni svet CK ZKJ.
Plenum CK ZK Črne gore sklican za 25. januarja
Titograd, 23. jan. (Tanjug) Na sinočnjem sestanku izvršnega komiteja ZK Črne gore so sklenili sklicati razširjeni plenum m Franca Simoniča iz Maribč-CK, na katerega bodo prišli tudi sekretarji okrajnih komitejev za ponedeljek, 25. januarja. Na plenumu bodo proučili sklepe III. plenuma CK ZKJ in sklepali o sklicanju II. kongresa ZK Crne gore.
zasluži. Zapostavljanje, ki ga zaradi tega občutijo vsi tekstilni delavci, občutno prizadeva njihov življenjski standard. Z
uvrstitvijo v 8. skupino bo padlo povprečje plač v tarifnem pravilniku na leto 1952. Ce bi obveljal predlog, da spada tekstilna industrija v 4. skupino, bi bilo v Mariborski tekstilni tovarni letos naslednje plačno povprečje: visokokvalificirani 10 tisoč 744 din, kvalificirani 7.698 din, polkvalificirani 6.748 din in nekvalificirani 5.760 din. Pri
to povprečje znižalo takole: 9240, 6.620, 5.753 4.465. Iz tega je razvidno da so v Mariborski
tov. Franc Zorico. Poudaril je, uvrstitvi v 8. skupino pa se je da je pri izidu nove uredbe, s katero je tekstilna industrija uvrščena v 8. skupino, nastalo med mariborskimi tekstilci, ka- tekstilni tovarni prejeli povpreč-terih je čez 7000, upravičeno nezadovoljstvo. Ko so razpravljali o določanju skupin za posamezne Industrijske panoge, je bilo rečeno, da bo tekstilna industrija uvrščena v 4. skupino od celotnih 5 skupin. V odloku, ki ga je sprejel Izvršni svet, pa je število skupin povečano na 8 in tekstilna industrija uvrščena v 8., to je zadnjo skupino. S tem tekstilni industriji ni priznan kvalifikacijski sestav, katerega
no za 1000 din manjše plače kot v letu 1953. Ko so se delavci obrnili do svojih predstavnikov v delavskem zboru, zboru proizvajalcev in sindikatu z vprašanjem, kaj se je zgodilo tako bistvenega v našem gospodarstvu, da je prišlo do takega znižanja, niso dobili odgovora. Vendar jim je bilo zagotovljeno, da bodo njihovi zastopniki posredovali, da se ta neupravičena razvrstitev popravi.
Združitev okrajnega in mestnega komite a Zveze komunistov v Cei u
V torek popoldne 5e bla v navzočnosti člana izvršnega komiteja ZKJ Franca Leskoška -Luke, člana izvršnega komiteja ZKS Viktorja Avblja - Rudija
Sestanki organizacij ZK v Hercegovini Mostar, 23. jan. (Tanjug.) V Mostarju je bil skupni sestanek mestnega in okrajnega komiteja ZK, na katerem so razpravljali o delu III. plenuma CK ZKJ. Na sestanku so obsodili revizionizem Milovana Djilasa in sklenili, da bodo organizirali diskusijo v osnovnih organizacijah ZK o gradivu III. plenuma. Te diskusije bodo prav tako v osnovnih organizacijah SZDL.
Delavci Zenice pozdravljajo sklepe plenuma CK ZKJ
Zenica, 23. jan.
(Tanjug). V Zenici, največjem delavskem središču Bosne in Hercegovine, še naprej živo komentirajo delo III. plenuma CK ZKJ. Delavci Zenice poudarjajo, da v celoti odobravajo in pozdravljajo sklepe plenuma CK in obsojajo revizionistično delo M. Djilasa. Organizacije ZK v Zenici bodo na posebnih sestankih analizirale teoretične misli tov. Tita in Kardelja, ki sta jih iznesla na III. plenumu CK ZKJ.
Djilas ne bo šel na Norveško in Švedsko
Beograd, 23. jan. Kakor je izvedel Tanjug od komisije za mednarodne zveze SZDL, je Milovan Djilas obvestil norveško delavsko stranko in švedsko socialistično stranko, da ne bo obiskal Norveške in Švedske, kot je bilo prej dogovorjeno, ker po III. plenumu CK ZKJ ne more več nastopati z avtoriteto jugoslovanskega delavskega gibanja.
Reorganizacija trgovinske mreže v Kopru
Koper, 23. jan. Občinski ljudski odbor v Izoli je sklenil reorganizirati trgovinsko mrežo. Likvidirali bodo podjetje »Napredek« in ustanovili štiri pod-jtja, dve za prodajo živil, dve pa za prodajo industrijskih predmetov.	J. L.
ra prva skupna seja okrajnega in mestnega komiteja ZKS za Celje okolico in mesto. Po zelo živahni razpravi so člani obeh komitejev sprejeli sklep o združitvi okrajnega in mestnega komiteja. V tej zvezi so izvolili začasni sekretariat, ki ga sestavljajo nekateri člani obeh dosedanjih komitejev in ki bo vo-
Bojkot študentov veterinarske fakultete v Zagrebu
Zagreb, 23. jan. Včeraj so začeli študenti veterinarske fakultete v Zagrebu bojkotirati predavanja, ker fakulteteni svet ni ugodil zahtevi študentov, da se prekličejo pogoji za vpis v sedmi in osmi semester. Pričakujejo, da boado 'na sestanku fakultetnega sveta, ki se g& bodo udeležili tudi predstavniki 'študentov ter predstavniki sveta za prosveto, znanost in kulturo LR Hrvatske, spor rešili. M. B.
Reke na Hrvatskem še vedno naraščajo Zagreb, 23. jan. Hrvatske reke še vedno naraščajo. Tako je Sava narasla za 25 cm. Danes opoldne je bilo v Karlovcu na reki Kolpi zabeleženo stanje 304 cm nad normalo, v Jasenovcu na Savi pa 250 cm nad normalo.
Nova neurja na jugu države Mostar, 23. jan. (Tanjug) Sele včeraj je uspelo spet vzpostaviti promet na cesti Mostar— Gacko, ki je bila med Nevesi-njem in Gackim na več mestih prekinjena z velikimi snežnimi zameti že 20 dni. Tudi več drugih cest v Hercegovini je bilo usposobljenih. Ponoči pa je pričelo ob močni burji snežiti, tako da je bil ponovno prekinjen promet na cestah Mostar—Ne-vesinje, Nevesinje—Gacko in Mostar—Duvno—Livno.
Skoplje, 23. jan. (Tanjug) Tu-, đi iz Makedonije poročajo, da je bil ponovno ustavljen promet na cestah, ki vodijo iz Gostiva-ra proti Kičevn in Debru. Sinoči je bila prekinjena tudi železniška proga Gostivar—Kičevo. Meteorologi še pričakujejo padavine do približno desetega februarja. Veliki snežni zameti so zasuli tudi cesto Titov Veles— Gracko—Prilep in cesto, ki vodi iz Titovega Velesa čez Planino Babuno proti Kraševo.
dil politično delo do okrajne konference ZK. Posle sekretarja združenega komiteja je prevzel tovariš Franc Simonič, dosedanji sekretar okrajnega komiteja ZKS za Maribor okolico. Na tej seji so med drugim razpravljali še o združitvi okrajnega in mestnega odbora Socialistične zveze ter o združitvi okrajnega in mestnega ljudskega oejbora.
M. B.
Plenum CK ljudske mladine BiH
Sarajevo, 23. jan. (Tanjug.) Za 5. februar je sklican plenum CK Ljudske mladine Bosne in Hercegovine, na katerem bodo sklepali o sklicanju IV. kongresa Ljudske mladine BiH. Danes se je sestalo predsedstvo CK Ljudske mladine, ki je v celoti osvojilo sklepe III. plenuma CK ZKJ in sklenilo, naj. se vse mladinske- organizacije sezna-_ ni jo z nameni- Milovana Djilasa, ki je hotel razbiti tudi mladinsko organizacijo. Na sestanku so razpravljali tudi o možnosti sodelovanja Ljudske mladine pri gradnji šolskih poslopij v Bosni in Hercegovim.
Šest jubilantov Hrvatske-ga narodnega gledališča
Zagreb, 23. jan. Danes je bilo v Hrvatskem narodnem gledališču v Zagrebu redko slavje. Šest članov opernega orkestra slavi svoje jubileje. Med njimi slavi harfistka Luiza Holubova 50-letnico umetniškega dela, violinista Josip Novak in Ivan Souka ter kontrabasist Josip Ježek 40-letni-co, violinist Josip Tune in harfist Pavao Helma 30-letnico umetniškega dela. Jubilanti so prejeli številne čestitke in darila.
Za rešitev tega problema }a najvažnejše priznanj« kvalifikacije tekstilnih delavcev. Po ugotovitvi Republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev je v Sloveniji 2.9 odstotka visoko kvalificiranih, S1.5 kvalificiranih, 53.9 polkvalificlranih in
11.5	nekvalificiranih delavcev. Zvezni izvršni svet pa je upošteval samo 2.5 odstotka visoko kvalificiranih ter 16.9 odstotka kvalificiranih. Prav s tem, da je upošteval le polovico kvalificiranih delavcev, je odrekel kvalifikacijo večini delavcev v tekstilni industriji — tkalkam, pre-dicam, oplemenjevalkam in barvarjem.
Kaj je vodilo ljudi, ki so sestavljali uredbo, do takih samovoljnih posegov ni znano. Tekstilci menijo, da so jim odrekli ustrezno skupino verjetno zato, ker smatrajo delo v tekstilnih tovarnah za enostavno In lahko delo, ker ga opravljajo v veliki večini ženske. Vendar kažejo številna obolenja, da je ta panoga industrije bolj kot mnoge druge škodljiva zdravju, da zahteva mnogo naporov in intenzivnosti.
Na podlagi razprave je zbor proizvajalcev MLO Maribor sprejel sklep da seznani s pomanjkljivostjo uredbe o grupaciji tekstilne industrije Republiški svet proizvajalcev, kateremu so poslali posebno poslanico, ki obsega zahtevo tekstilnih delavcev utemeljeno s primerno dokumentacijo. Tekstilni delavci Maribora in z njimi vsi tekstilni delavci v Sloveniji upravičeno pričakujejo, da bo zvezna ljudska skupščina pred dokončno potrditvijo uredbe upoštevala njihove predloge.	jp
Zagrebški arhitekt dobil prvo nagrado na razstavi v Braziliji
Zagreb, 23. jan. Zagerbški arhitekt Zvonimir Požgaj je dobil na letošnji tradicionalni razstavi načrtov v Sao Paolu v Braziliji prvo in edino nagrado za svoj načrt novega kopališča v Zadru. Poleg diplome je prej dl tudi denarna nagrado v znesku
25.000	kruzosov.	M. B.
Nov duh v anhovskem delovnem kolektivu
Nova Gorica, 23. jan. Vse kaže, da pomenijo včerajšnje volitve novega delavskega sveta v Anhovem . prelomnico. Udeležba . pri teh . volitvah prekaša vse prejšnje volitve in je bila celo za 24% večja kot na novembrskih volitvah v okrajni zbor proizvajalcev, ko je v tem kolektivu vladalo trenje in neskladnost v vodstvu tovarne. Samo 3 delavci iz še neznanih vzrokov niso prišli na volitve. Izmed 76 kandidatov so izvolili 56 članov v delavski svet. Delavci in delavke so izkazali ponovno zaupanje 11 članom od 15 kandidatov, ki so kandidirali iz vrst bivšega delavskega sveta. Pri glasovanju so delavci pokazali čuit kolektivne odgovornosti do upravljanja tovarna in socialističnega razvoja sploh. Pri tem pa so prezrli ženo, ki so jo skoraj izločili iz samoupravljanja, čeprav je enakopravna. V novem delavskem svetu so zastopane samo 3 žene (preje jih je bilo 5), kar ni v sorazmerju s 175 delavkami v cementarni.	jp
Omejitev Prešernovih nagrad
Prvi kongres speleologov končan
zlasti zadržal na oblikah ln
V	petek je bila v Ljubljani pod predsedstvom tovariša dr. Antona Melika seja Sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije, na kateri so razpravljali o dosedanjem nepravilnem načinu podeljevanja Prešernovih nagrad, o novem predmetniku na gimnazijah in proračunu za leto 1954.
V	razpravi o Prešernovih nagradah so ugotovili, da je bil dosedanji način podeljevanja nagrad proti pravnim določilom tako glede višine in števila nagrad, kakor tudi glede panog in sestava komisij-. Zaradi tega so Prešernove nagrade tudi izgubljale na svojem pomenu. Člani Sveta so bili mnenja, naj bi se Prešernove nagrade
programu bodočega dela. S tem « ÄJl
Postojna, 23. jan. Danes so
bila še vse dopoldne predavanja naših znanih jamarjev in geologov ter geografov. Od včerajšnjega programa so še danes reševali nekatera tehnična vprašanja raziskovanja našega podzemlja, o katerih je govoril prof. Hribar. Profesor dr. Valter Bohinc je predaval o kraški hibliografiji, direktor instituta za raziskovanje Krasa v Postojni dr. Roman Savnik pa o katastru naših kriških objektov in problemu naših nomenklatur. Prof. Habe Franc iz Postojne je orisal delo jamarjev v bodočnosti in se je
Naše drage mame
ANE LAVRIN
lz Vinjega vrha pri Semiču ni več. Pokopali jo bomo v ponedeljek, 26. Jan. pri Sv. Duhu. — Žalujoči »in, hčer«.
je bilo delo kongresa končano.
Popoldne se je še sestala komisija za statut, sicer pa so se delegati udeležili izleta v Pred-
stvenikom ali umetnikom le enkrat v življenju in naj bi bila glavna komisija, ki bo določala o nagradah, javna. Prav tako naj bi bile v bodoče tudi
jamo in si ogledali okolico ter utemeljitve komisije publicira-
slovite jamske gradnje. Zvečer je bil v veliki dvorani hotela Javornik zaključni slavnostni banket, katerega so se poleg delegatov udeležili tudi predstavniki oblasti in JLA. Jutri bodo delegati šli na skupno ekskurzijo v slavno Škocjansko jamo pri Divači, nakar se bodo vrnili domov.
Delegati so z delom kongresa zadovoljni. Pohvalili so tudi organizacijo, zlasti pa so bili navdušeni nad izletom v naše kraško ozemlje. Kongres je velika izkušnja za vse delegate, za organizatorje pa še posebej, ker bo III. mednarodni kongres speleologov tudi v Postojni.	B. R.
ne. Svet je izvolil glavno komisijo, ki bo pripravila predloge za letošnje Prešernova nagrade. V komisiji so razen devetih predstavnikov raznih panog znanosti in umetnosti tudi podpredsednik ljudske skupščine LR Slovenije Ferdo Kozak, univ. prof. dr. Adolf Vogelnik in dr. Anton Peterlin.
Nadaljna točka dnevnega reda je bila tudi razprava o prenatrpanem učnem načrtu na gimnazijah. Svet je proučil predlog profesorskih zborov po katerem naj bi skrčili učne ure na nižjih gimnazijah. Po tem predlogu bi se pouk v nižjih gimnazijah lahko brez ško-
de skrčil na 29 do 30 ur, v višjih gimnazijah pa na 30 do 32 ur tedensko. S tem znižanjem bi lahko pričeli na nižjih gimnazijah že s pričetkom letnega semestva, v višjih gimnazijah pa delno tudi takoj, v glavnem pa v začetku drugega šolskega leta.
Člani Sveta so sprejeli na seji pravilnik o pravicah in dolžnosti srednješolcev in srednješolski pravilnik ter spremembe navodila za izvajanje odloka o obveznem osemletnem šolanju.
Devizni tečaji posebnega sestanka 23. januarja
Včeraj 23 t. m. je bil na vseh obračunskih mestih v državi drugi posebni sestanek za nakup deviz za blago iz gospodarskih panog kovinske industrije (gr. 117), brodogradnje (gr. 118) in elektroindrustrije (gr. 119). Kakor je znano, prodaja na posebnih sestankih devize izključno Ka^ rodna banka.
V	Ljubljani je bilo na prodaj
10.000	DM, 8,000.000 Lit in 20.000,— obrač. dol. Avstrija. Veliko število interesentov je pokupilo ponuđene devize, ki niso pokrile niti malega dela potreb kupce. Tečaji v Ljubljani so bili: Za DM 22.000; za Lit 145.—; za obrač. dolar Avstrija 754.39.
V	Zagrebu je bila naprodaj skoro enaka količina deviz kakor v Ljubljani. DM je imela tečaj 23.530.—; Lit 148.—; obrač. dol. Avstrija 770.—. Povpraševanje je bilo tudi v Zagreba
Na deviznem tržišču v Beogradu je bilo naprodaj mnogo vrst deviz, katere so vse pokupili mnogoštevilni kupci.
Iz srednjih tečajev posameznih de-f viznih obračunskih mest so izračunani srednji državni tečaji posebnih sestankov, ki so naslednji: USA dolar 880.—; angl. funt. 2.610.—; DM 24.754.75; belg. frank 1.710.—; fran. frank 303.—; švic. frank 21.057.03; Lit 152.23; hol. forint 25.000.—; Šved. krona 20.100.—; obrač. dolar Avitrf* ja 804.40; obrač. dolar Danska 010.-^*
OB ROBO DOGODKOV
Res ne gre brez
izsiljevanja?
Nova italijanska vlada se se m
£edstavila parlamentu in predlo-a svojega programa. Medlem ko o notranjepolitičnem programu vlade precej molče iz razumljivih
GOVOR PREDSEDNIKA INDIJSKE VLADE NBHR UJA ^	_
Vojne niso rešitev velikih problemov
Ameriško-pakistanskl pakt bi odprl vrata kolonialnemu suženjstvu Azije in z njim bi bil ogrožen
tudi SVetOVm mir	Ko je govoril o posameznih
t	_ Nev, Delhi, 23. jan. (Tanjug), problemih, je poudaril, da je
večino in bi mu vsaka preuranje- Danes je imel predsednik Nehru Ind^a ^osrovolino s^ejeia ^ »	Mko škodovala, pa fpvot na 59. konferenci indijskega	^logo^na^Korej^ ^pK£ri-
Ä Ä SÜS	Tp?
Vt^kuie kmalu po sestavi vlade	bolj zaplet” odkar je bilo pod-
In novi zunanji minister Picciom nf 7^P°»	00010 na Koncu za J k »
{t potrdil, da bo vlada ratifika- gledali črno temo vojne ah zarjo P^no premine.
Pogodbe o evropski obrambni novega upanja za človeštvo,« je je Veüu dej^f da Ž Z S« Aupnosts povezala ^ z rešitvijo ***■	odprli vrata kolonialnemu suženj-
frugih za Italijo vazruh zunanje- Med težavami) ki danes priti- stvu Azije in ogrozili mir v tem foliUcmb vprašanj, predvsem ^aj0 svec je Nehru naštel korej- delu sveta. Ko je dodal, da ne trzaseega vprašanja.	*i problem, ameriško-pakistanski more zamolčati možnosti, da bi
po,tevajoc sestav nove yla e paktj deKtev sveta na dva sovraž- ameriško vojaško pomoč izkoristili ir L StL- ?0Ulcn0 . usmerjenost na tabora b, poskus, da bi se proti Indiji, je Nehru ponovil tioveka, ki je prevzel zunanje mi- utrdila kolonizacija v Aziji in predlog za skupno indijsko in tustrstvo, ta izjava v glavnem ni Afriki. Zunanjepolitične naloge pakistansko deklaracijo o nena-fresenetila. Kaze pa, da je pnza- Indije M z|ast;
v tem, da mora padanju.
*e“‘, Pra.v tiste zunifnle S‘le, k' poglobiti nevtralnost do blokov sil Glede odnosa z dragimi država-|p sKusale na vse načine vplivati, ;n varovat; »področja miru«, med mi je Nehru obsodil zahtevo opO'
stim po pravici lahko ponosna na dosežene uspehe pri graditvi. Glede nadaljnje graditve je Nehru zastopal mnenje, da bi nagla splošna nacionalizacija škodovala. Kjerkoli pa je potrebna, ne smemo oklevati, je dejal.
Ob koncu govora je indijski predsednik vlade obsodil poskuse velesil, ki bi hotele kolo zgodovine obrniti nazaj in ovirati nacionalizacijo. »Take težnje so zelo jasne,« je zaključil, »in v mnogih delih Azije in Afrike nevarno groze miru.«
Indijski predsednik vlade o četverni konferenci New Delhi, 23. jan. (Tanjug). Indijski predsednik Hehru je izjavil danes, da bližnja berlinska konferenca ne more biti odločilnega pomena za svet. Ugledni zastopniki štirih sil se bodo srečali v Londonu, je dejal in od izida tega srečanja je lahko odvisno, na katero
stran se bo nagnila tehtnica
H #* taHTÄrito
t~! ljudje, kakršen je Picciom. jugovzhodne Azije. Nehru je Britanske skupnosti narodov, prizade.ost teh je bila najbrže dejaj5 da se Indija, prav tako kot rekoč da je imela Indija od članek0“ za članek, ki ga Je sekretar drUgC držaVe, ne more oddeliti od stva v Commonwealthu samo krščanske demokratske stranke De ostalega sveta, ki je danes, na korist, prav tako pa tudi od so-Caspen napisal v krščansko- pragu atomske dobe, bolj kot delovanja z azijsko demokratski reviji »Discussions*, kdajkoli nedeljiva celota z vsemi skupino v OZN in prijateljskih ~jeT. skusa opravičiti ostrino svojimi problemi, dobrimi in sla- stikov s sosednimi državami.
Picctonijeve izjave, čeprav se bimi. Indija zato išče sodelovanja Prehajajoč na notranjo politiko,
nasproti politiki blokov. »Z vojno je Nehru pozval državljane k ne bo rešeno nič,« je dejal Nehru, skupnim naporom in solidarnosti,
»Samo mir lahko zagotovi prihod- ki je pri sedanjih mednarodnih nost in ozračje, v katerem bo razmerah neogibna. Indija je na-nekoč mogoče rešiti ta vprašanja.« vtik napakam in pomanjkljivo-
končno njegovo Stališče prav nič tfe razlikuje od Piccionijevega, le da je nekoliko bolj zamegljeno. De Gasperi namreč skusa v tem llanku prepričati zahodne sile — V prvi vrsti ZDA, cd koder prihaja največ nasvetov in očitkov glede italijanske notranje politike — da bi si italijanska vlada najbolj utrdila položaj, če bi njeni tavezniki izpolnili »svečano pri-tnane« zahteve Italije. De Gasperi dopoveduje zaveznikom, da italijanske vlade niso krive, če se v Italiji širi kominformovski vpliv tned 'ljudstvom. »Ne bom trdil• —
fravi v svojem članku — »da ni ilo tu in tam napak in slabosti, vendar to ne izključuje dejstva, da je najlažje vzljubiti režim in tolidamost svobodnih narodov, če ta svoboda in solidarnost dovedeta do zadovoljitve zahtev, ki (o bile priznane kot pravične in razumne.* S tem je dovolj očitno tkušal zvaliti vso krivdo za no-
Konvencija o beguncih New York, 23. jan. (AFP). Avstralska vlada je včeraj ratificirala konvencijo o begun-in afriško cih, ki so jo leta 1951 izdelali v Ženevi. Doslej jo je ratificiralo razen nje 5 držav. Ker je za veljavnost konvencije potrebno, da jo ratificira najmanj šest držav, bo začela veljati po preteku 90 dni. Konvencijo je podpisalo 15 držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Indijske čete bodo 6. februarja zapustile Korejo
Člani indijske delegacije v komisiji za premirje ostanejo na svojem mestu do 22. februarja - Sporazum glede preskrbovanja ujetnikov, ki so odklonili repatriacijo.
Pan Mun Jom, 23. jan. (AFP). Vodja indijske delegacije v Pan Mun Jomu general Timaja je izjavil danes na tiskovni konferenci, da sta kitajski in severnokorejski predstavnik
indijske čete odpotovale nazaj v domovino. General Timaja bo med zadnjimi zapustili Korejo.
Pan Mun Jom, 23. jan. (AFP). Vojaška komisija za premirje
vložil pritožbo proti osvoboditvi vojnih ujetnikov.
Kakor se je zvedelo iz kitajskih in severnokorejskih virov, bodo Kitajci in Severni Korejci prevzeli skrb za prehrano vojnih ujetnikov, ki so odklonili repatriacijo, dokler ne bo sprejet sklep o njihovi usodi. Po drugi strani se je zvedelo, da so indijske čete postavile varnostni kordon okrog cone, v kateri so taki vojni ujetniki.
tranji položaj v Italiji na zahodne PfOtestaaM.^k«^ so^m^jske
tile, ker še vedno niso dale Trsta Italiji. Po smislu De Gasperije-Vsga članka pa bi vse notranje težave odpadle, če bi oni, katerim j? članek namenjen, izpolnili italijanske želje, tako kot so krščan-tki demokrati izpolnili želje gospe Luce glede strukture nove vlade.
Čeprav je De Gasperijev članek pisan indirektno, da z besedo ne omenja Trsta, je vendar na prvi pogled vsakomur jasno, da gre za novo izsiljevanje še pred parlamentarno razpravo o zaupnici vladi in pred vladno deklaracijo o njenem zunanjepolitičnem programu.
straže zapustile ujetniško taborišče severno od demilitariziranega pasu. Dejal je, da drugače ni bilo mogoče ravnati in da je zahteval od Kitajcev in Severnih Korejcev, naj prevzamejo skrb za te ujetnik*. Hkrati je ponudil, da bi indijski Rdeči križ poskrbel za te ujetnike. Straže so umaknili, ko sta bili prej obveščati obe strani.
New Delhi, 23. jan. (AFP).
Kakor se je izvedelo iz uradnih virov, bodo indijske čete začele zapuščati Korejo 6. februarja. Prepeljali jih bodo v
3 indijskih in 2 britanskih lad-Se preden je bila sestavljena jah. Indijski delegati v nev-nova italijanska vlada, so naši tralni komisiji za premirje bo-vodilni ljudje iz sekretariata za do ostali na Koreji do 22. fe-zunanje zadeve javno izjavili, da bruarja. Do tega dne bodo vse
je Jugoslavija pripravljena lotiti — ■	----—--------------—-----
te obravnavanja tržaškega vpraša- Madžarski gospodarski nja z vsako italijansko vlado, če načrt
bi izpričala željo za konstruktiv- Budimpešta, 23. jan. Kakor mm razpravljanjem o tem vpraša- poroča madžarska uradna a-T o nase stališče se tudi po gencija, je predsednik madžar-tesiavi italijanske vlade ni spre- ske planske komisije Bela Sa-menilo, čeprav z druge strani pri- jgj predložil narodni skupščini bajajo vesti, ki so vse preje kot gospodarski načrt za 1954. Pro-znak dovrih želja. Primer Pelle izvodnja blaga za široko po-je dovolj jasno pokazal, kam vodi trošnjo se bo po tem načrtu podtika razpihovanja nacionali- zvišala na račun težke indu-tticnih strasti in da taka politika strije Tako zamenjavo so na-ne more trajno prikriti notranjih praviii že v drugem polletju težav, niti obdržati na krmilu 1953. plan določa dalje pomoč v.ade,ki nima zadostne zaslombe državnim kmetijskim posest-V pariamentu in pri ljudstvu. Če VOm in uvedbo norm za ob-paj torej Piccionijeve izjave in vezno dobavo, ki bo veljala za De Gaspenjeva razglabljanja po- kmete zunaj zadrug. Trgovska menijo, da^ bo skusal tudi Fanfaru mreža na drobno se bo povene isti način kot Pella dobiti za- £a]a v primeri z letom 1953 za ru Pan*menJu’Ltne ‘>°	20%. Podprli bodo tudi večji
"	......... * dotok kmetijskih pridelkov v
mesta.
Rim, 23. Jan. predsednik italijanske vlade Fanfani intenzivno nadaljuje s posvetovanji s svojimi novimi ministri, da bi sestavil program vlade, ki ga bo v torek najprej prebral poslanski zbornici, nato pa Se senatu, v svrho sestave programa se je sestal tudi z glavnim tajnikom krščansko demokratske sindikalne organizacije. Za program njegove vlade je veliko zanimanje in ga novinarji stalno oblegajo s vprašanji.
katerem je zastopnik Združenega poveljstva govoril o položaju vojnih ujetnikov, pripadnikov Združenega poveljstva, ki so prosti, ker so indijske čete zapustile taborišče. Vodja delegacije Združenega poveljstva general Lacey je izjavil, da je general Li Sang
tamo v škodo konstruktivne rešitve tržaškega vprašanja in jugoslo-vansko-italijanskih odnosov, temveč tudi na škodo razvoja demokracije v Italiji. S tako politiko krščanska demokracija ne bo titrdila svojega položaja, temveč bo le pomagala k še večjemu utrjevanju položaja levih in desnih ekstremistov.
Popolnoma nepotrebno bi bilo ponovno poudarjati to, kar so ugotovili že nešteti ekonomisti, namreč, da Trst za Italijo ekonomsko ne predstavlja ničesar in da ni prav nobene povezave med italijanskim notranjim položajem ter državno pripadnostjo T rsta in TržaŠk ega ozemlja sploh. Vprašanje pa je, če in kdaj bodo to uvLieli v Rimu in se prepričali, da je mogoče nekaj doseči tudi brez izsiljevanja, če je le kaj dobre volje.
Južnoafriška vlada noče preseliti indijsko manjšino
Johannesburg, 23. jan. Kakor poroča indijska informativna
služba, namerava južnoafriška Vlada preseliti indijsko manj-fcino iz Johannesburga v novo mesto, 20 mili od Johannesburga. Pii tem bi prišlo v poštev 25.000 Indijcev. Vodja indijske stranke kongresa v Transvalu Jusuf Kačaiija je izjavil, da bo preselitev za Indijce pome-full gospodarsko, politično in podpe&o katastrofa Pripomnil Je, di lahko dobi podpise sto bUočev Indijcev, ki se upirajo i načrtu.
OSLO, 23. jaa. (r) T »«Terni Norveški je padla temperatura na minus 40 stopinj Celzija. Promet je deloma
ustavljen.
PF EU» OJ-sGA «(KNA: »Ce 1)0 po Berlinu kaj odjuge p« ■Tnanij^. ^ SDIm*«BAA- IL4 HlUlOd	gOSKM? « •
Karikatura* at. Svoga*
Javna zborovanja v Trstu spet dovoljena
Trst, 23. jan. (Tanjug) Kakor so uradno sporočili, je poveljnik angloameriške cone STO general Winterton odredil, da smejo od danes naprej organizacije in politične stranke spet ■ prirejati javna zborovanja, obhode in manifestacije. V sporočilu, ki je bilo izdano glede tega, je rečeno, da sodi general Winterton, da sedanji položaj to spet dovoljuje. Pet dni po objavi sklepa zahodnih sil o izročitvi cone A STO Italiji — oktobra lani — je general Winterton prepovedal vsa javna zborovanja, obhode in manifestacije, meneč, da je tak ukrep umesten in koristen za prebivalstvo. — Se vedno pa je v veljavi odredba, po kateri morajo pristojne oblasti dati dovoljenje za vsako javno manifestacijo.
Pakistanski časopis napada Indijo
New Delhi, 23. jan. (Tanjug) Eden izmed vodilnih pakistanskih časopisov »Dawn« je davi ostro napadel Indijo, ker nasprotuje pakistansko-ameriške-mu vojaškemu paktu. S tem v zvezi graza tudi pakistansko vlado .in zahteva od nje, naj umakne svojo privolitev za udeležbi na konferenci predsednikov vlad jugovzhodne Azije. »Zastonj se tolažimo,« piše list, »da bo mogoče v ozračju, ki je nastalo, rešiti vprašanje Kašmira. in ni upanja, da bi konferenca v Colombu imela kak uspeh. Mnogo govore o azji-skem bloku ali tretji sili, toda Pakistan v to zamisel ne more privoliti niti za hip, ker bi s tem priznal vodilno vlogo Indije.«
Največ mleka popijejo na Norveškem. Dnevno pride na enega prebivalca okrog 1 Iker. Ne glede na to je Norveška lani iz\^»ila ‘ okrog 5,134 ton surovega masla ki 1.700 ion sisa.
Ugibanja o uspehu berlinske konference
.(Nadaljevanje ■ 1. strani)
London, 23. jan. (Tanjug) Ko pišejo o berlinski konferenci v duhu izjave, ki jo je dal včeraj britanski minister za zunanje zadeve Anthony Eden, opozarjajo britanski časopisi javnost proti pretiranemu optimizmu. Konservativni »Daily Telegraph« meni, da sestanek štirih ministrov ni take vrste, kot si ga je zamišljal Winston Churchill, ko je predlagal neformalne četverne razgovore brez dnevnega reda. Edino upanje v uspeh konference je odvisno po mnenju časopisa od tega, če se je spremenila politika Kremlja po Stalinovi smrti. »Daily Telegraph« se spominja, kako je Churchill mislil o Molotovu, ko je o njem napisal po vojni: »Nikoli nisem videl človeškega bitja, ki bi dovršeno predstavljalo moderno koncepcijo o robotu.« »Daily Telegraph« meni, da bo Molotov postavil tudi zadnje ločilo za politiko Kremlja.
»News Cronicle« piše v uvodniku med drugim, da je za zahodne sile najvažnejše, da rešijo evropska vprašanja, ključ rešitve pa je Nemčija. »Tega ključa ne bo mogoče obrniti, dokler svobodne volitve ne bodo namazale ključavnice.« Po mnenju časopisa mora biti Zahod pripravljen na popuščanje predvsem glede tega, da dobi Sovjetska zveza poroštvo za varnost.
Pariz, 23. Jan. (Tanjug) Francoska javnost z največjim zanimanjem pričakuje začetka konference štirih velesil v Berlinu. Čeprav ne pričakuje kaj velikih uspehov v vprašanjih, o katerih bo konferenca sklepala, je javnost vendar prepričana, da bo konferenca prispevala k popustitvi mednarodne napetosti. Največje presenečenje je vzbudilo dejstvo, da je v Berlin prispela kitajska delegacija. To dejstvo in navzočnost sovjetskega strokovnjaka za azijske probleme po mnenju francoskih časopisov dokazujeta, da se bo ZSSR trudila, da bi konferenca obravnavala tudi vprašanje Kitajske, njeno priznanje in udeležbo pri reševanju mednarodnih problemov.
»Paris Presse« meni, da so ZDA proti konferenci petih, Velika Britanija pa bi v to privolila, če bi Kitajska na uvodnih razgovorih v Pan Mun Jomu pokazala več razumevanja. Kar zadeva Francijo, pripominja časopis, je Bidault za konferenco petih, če bodo to predlagali sovjetski zastopniki, ker bi razgovori s Kitajsko pospešili konec vojne v Indokini.
Berlin, 23. jan. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Danes so v vzhodnem Berlinu objavili, da bo ministrom za zunanje zadeve štirih velesil poslan poziv z nad 8.5 milijona podpisov, ki so jih nabrali v Vzhodni Nemčiji. Poziv vsebuje štiri zahteve: Hitro sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in umik vseh zasedbenih čet z ozemlja Nemčije, združitev Nemčije na »demokratičnih načelih«, ustavitev »remilitarizacije v Zahodni Nemčiji in konec politike vojaških priprav v okviru splošnih pogodb« ter dovoljenje delegacijama Zahodne in Vzhodne Nemčije, da smeta sodelovati pri delu četverne konference.
Bonn, 23. jan. Veleposlanik FLRJ v Zahodni Nemčiji dr. Mladen Ivekovič bo odpotoval 29. t. m. v Berlin. Kakor je zvedel dopisnik Tanjuga v Bonnu, je vlada FLRJ imenovala dr. Mladena Ivekoviča za opazovalca na četverni konferenci v Berlinu.
Izjava ameriškega ministra za obrambo
Washington, 23. jan. (AFP).
Ameriški minister za obrambo Wilson je izjavil na tiskovni konferenci, da bodo ameriške sile navzlic zmanjšanju kreditov sposobne izpolniti naloge, ki jim bodo postavljene. Številčno stanje ameriških kopnih sil, ki štejejo danes 1 milijon 300.000 mož, se bo v primeru s številom v letu 1950, ko je izbruhnila korejska vojna, podvojilo.
Tehnična pomoč Jugoslavije drugim državam
Beograd, 21. Jan. Jugoslavija bo letos po programu, ki ga je izdelala uprava za gospodarsko in tehnično pomoč, nudila Industrijsko nerazvitim državam večjo tehnično pomoč kot doslej. Tako je predvideno, da bo Jugoslavija poslala 10 svojih strokovnjakov kot izvedence na večmesečno delo v posamezne gospodarsko zaostale države, iz teh držav pa bo sprejela 300 delavcev in tehnikov kot štipendiste, ki se bodo izpopolnjevali v jugoslovanskem gospodarstvu. Glavni del svoje pomoči bo Jugoslavija nudila preko OZN, dalje na osnovi dvostranskih pogodb s posameznimi državami in preko Mednarodnega združenja študentov tehnike in gospodarskih ved, Lani je Jugoslavija poslala v Inozemstvo tri svoje strokovnjake kot Izvedence OZN ter sprejela na prakso 200 inozemskih delavcev, tehnikov in študentov. (Jugopres)
Sedma konferenca štirih
Ce pomislimo, da Je za nami osem let, odkar se je končala druga svetovna vojna, in če pri tem ugotavljamo, da vsa ta leta niso omogočila rešitve osrednjega povojnega problema, t, j. ureditev osrednje Evrope, ali določneje:	sklenitev mirovne
pogodbe s premagano Nemčijo in izpolnitev obljub glede Avstrije. potem se nam nekako zdi, kakor da smo z vsem v zamudi ...
Ni nobenega dvoma, da je bilo — naravno skozi vsa vojna — pa tudi vsa povojna leta »nemško vprašanje« glavni svetovni politični problem: o njem so že razpravljali jm sklepali na krimski konferenci, nato ob koncu vojne v Potsdamu, pa leta 1947 v Moskvi, pa nato še v Londonu in Parizu, skratka na vseh konferencah zunanjih ministrov štirih velesil.
In kakšen je bil rezultat tega razpravljanja in »sklepanja«?
Razdor med Zahodom in Vzhodom se je čedalje večal, »hladna« psihološka vojna med zahodnimi velesilami in Sovjetsko zvezo je dobivala čedalje ostrejše oblike, razpolovljena Nemčija je vsak dan bolj postajala poprišče, kjer sta tako prvi kot drugi blok utrjevala svoje stra-teško-politične pozicije, in demarkacijska črta po sredi Nemčije je postajala vedno bolj meja ne samo med »dvema Nem-čijama«. temveč med dvema nasprotnima svetovoma ...
Da bi razvozlali nemški »gordijski vozel«, so se maja 1949 štirje zunanji ministri sestali na šesti konferenci v Parizu. Na tej konferenci je bil dnevni red približno podoben vsem prejšnjim konferencam, kjer so »reševali« nemški problem: okupacija, ustava, mirovna pogodba, enotnost Nemčije, Berlin in poleg tega še nekaj o Avstriji, predvsem vprašanje njene mirovne pogodbe.
»Palais Rose« v Parizu Je tedaj sprejel ameriškega državnega sekretarja Deana Achesona, britanskega zunanjega ministra Ernesta Bevina, sovjetskega zunanjega ministra Višinskega, gostitelj pa je bil Robert Schu-man. In kakšen je bil uspeh tega sestanka? Nasporazum je bil tolikšen, da je bistvo komunikeja iz leta 1949 pravzaprav zapopadeno v stavku, da »se bodo predstavniki vlad na četrtem zasedanju Generalne skupščine OZN pogovorili o datumu naslednje konference zunanjih ministrov, kjer naj bi reševali nemško vprašanje«. Toda odtlej Pa do pred kratkim se niso mogli dogovoriti o tem »datumua •.. Medtem pa je »hladna vojna« opravila svoje in oba dela Nemčije sta se po želji »višjih sil« čedalje
Zlatko Baloković odpotoval na turnejo
New York, 23. jan. (Tanjug). Znani ameriški virtuoz jugoslovanskega rodu Zlatko Balo-kovič je odpotoval danes iz ZDA v Evropo. Dva meseca bo prebil v Franciji, kjer se bo pripravljal za turnejo pa Jugoslaviji. V newyorskem pristanišču se je od njega poslovil jugoslovanski generalni konzul Drago Govorušič. Zvedelo se je, da bo Zlatko Balo-kovič začel s koncerti po Jugoslaviji 3. aprila. Njegova turneja je organizirana v spomin na 50-letnico, odkar se je vpisal v Glasbeni zavod Hrvatske v Zagrebu. Več ameriških kulturnih delavcev in ljubiteljev glasbe bo istočasno prispelo v Jugoslavijo, da se bodo udeležili proslave.
V Zahodni Nemčiji so ustanovili posebno podjetje »Indiengemeinschaft Krupp-Demag« s sedežem v Duisburgu, ki bo dobavilo Indiji na osnovi pogodbe celotno opremo za veliko železarno.
bolj oddaljevala drug od dragega, tako da smo se skoraj te navadili misliti o »dveh« Nem-čijah kot dveh »samostojnih« »državah«...
Sedaj je spet prišlo do koo-fereiDce zunanjih ministrov — in sicer sedme! Niti eden od prejšnjih visokih predstavnikov ne bo navzoč: Achesona bo zameni) al Dulles, Višinskega — Molotov, Bevina — Eden te Schumana — Bidault.
Vsakomur se kar samo po sete vsil/jje vprašanje, ali so nasprotja danes manjša kot pred leti v Parizu? Ali so pogoji za ureditev celotnega vprašanja osrednje Evrope danes ugodnejši? Ali so ameriška, britanska in francoska vlada na eni ter sovjetska na drugi strani sprevidele, da dosedanja politika »prestiža« ni posebno popularna ne po svetu, kaj šele pri samih Nemcih, prj katerih bolj kot kdaj prej raste samozavest in nezadovoljstvo do okupatorjev, pa naj se imenujejo tako ali drugače? Ob teh vprašanjih pa stoje še druga, slej ko prej poglavitna: ati je mogoče naposled najti nekaj stičnih točk, ki bj omogočile vsaj skromno soglasje v politiki velesil, kajti vsakdo se zaveda, da je od odgovora na to vprašanje odvisen — svetovni, zlasti pa še mir v: Evropi...
Nehote smo optimisti; toda no zato, ker te imeli pri roki kopico objektivnih argumentov, s katerimi bi lahko podprli to mnenje, pač pa bolj po čutveni plati: mi — kot nešteti ljudje po svetu — želimo, da bi prišlo do (»miritve, do konca nesmiselne napetosti, ki odraža svoje posledice na vseh področjih javne in politične dejavnosti po vseh državah, zlasti evropskih.
Vendar nas čustvo lahko vara, zlasti, ker razen nekaj vljudnih besed in prijaznih napovedi nj nič oprijemljivega, kar bi s posebno težo opravičevalo to čustvo in željo. Zato se nemara motijo tisti, ki od berlinske konference pričakujejo »vse«, kakor so slej ko prej v zmoti tudi tisti, ki trdijo, da »spet ne bo nič«. Javno mnenje vsega sveta je že tako revoltirano proti taktiziranju »velikih diplomatov«, da bodo zunanji ministri — radi ali neradi — morali nekaj ukreniti,da popravijo to mnenje ...
K temu pa velja pripisati še eno mnenje, ki je prav toliko naše kot drugih malih in srednjih držav bodisi, da so v Evropi ali pa v katerem drugem delu sveta, kjer se križajo interesi »velikih«; gre za to, da bi veflesile ne odpravljale medsebojnih nasprotij in uveljavljale svoje težnje v delitvi sveta na »vplivna področja«. Ta pripomba je umestna! Ni prvič, — in tudi še med drugo svetovno vojno se je to dogajalo, — da so velesile »reševale« same sebe na račun manjših držav in narodov. Zato jo svetovno javno mnenje upravičeno, ko zahteva popolnoma javno razpravijainje, brez tajfcih konferenc za »zaprtimi vrati«, kjer nihče ne ve, komu »veliki« krojijo nadaljnjo »usodo«...
Ce bo berlinska konferenca potekala vsaj v znosnem vzdušju, se pravi, da na njej ne bo občutiti pretiranega sumničenja v namere »nasprotnika«, če ne ho zaletele trmoglavosti in zanesenih »dokazov« prestiža in prepotentnosti, potem bo to že velik uspeh, od katerega si lahko obetamo, če že ne izrednega uspeha, pa vsaj zmeren napredek, čigar posledice bo kaj kmalu zaznati i v Evropi i v Aziji...
Po vsem, kar se je doslej dogajalo, bi bil to vendarle uspeh, ki ga ni zametavati, zlasti še, ker bo lahko prav kmalu rodil sadove: utrdilo se bo mnenje, da so diplomatske konference še vedno tisto orodje, s katCTim je mogoče zavarovati mir in razumno rešiti sporna vprašanja ...
Upajmo torej — vsaj na ta rezultat!
Dr. D- S.
ZADNJI TELEtiBAHI
prve izdaj e
LONDON, 23. jan. (Renter) Današnji »Times« piše, da je nevarno, da bi zaradi berlinske konference^ zastala pogajanja o Snezu. Navajajoč, da je neogibno, da se razgovori hitro nadaljujejo, meni časopis, da ni prišlo do sporazuma samo glede tega, da naj ni ostalo na Suezu dovolj moštva za primer napada in glede tega, če bodo britanski strokovnjaki nosili niforme. Vprašanje nniforme ne mori biti razlog, da se odkloni sporazum z Egiptom. Na koncu poziva »Times« Veliko Britanijo, naj «klene z Egiptom »pameten sporazum in se potrudi, da bo to jedro obrambe na Srednjem vzhodu varno«.
NEW DELHI. 23. jan. (Tanjug) Kakor pišejo indonezijski _ časopisi, so
v Inaoneziji zaprli kakih 1.400 tujcev, ki so osumljeni, da so sodelovali in podpirali upornike iz muslimanske verske organizacije »Darnl Islam«. Pred dvema tednoma so prijeli 20 Nizozemcev, med njimi tudi Smitha, ki je bil glavni pomagač uporniškega vodje Westerlinga. Aretirane 'oseoe so bile zaposlene v nizozemskih društvih in gospodarskih organizacijah, pripadajo pa mreži, ki je bila odgovorna za izročanje orožja organizaciji »Dami Islam«.
TEHERAN, 23. jan. (AFP) Po sestanku s perzijskim ministrom za zqn&nje zadeve Abdolabom Enteza-mom je britanski odpravnik poslov v Teheranu Denis Wright izjavil, da gre za »zelo važen razgovor e petroleju«. Sodijo, da je Wrigh izročil perzijski vladi neki važen dokument.
LONDON; 23. jan. (Tanjug) V britanskih ponovnih krogih so prepričani, da je Češkoslovaški veleposlanik t Londonu Ulrik ob nedavne»
obiska pri ministru brez listnico Readingu predlagal, da bi v kratkem začeli trgovinske razgovore med Veliko Britanijo in Češkoslovaško. Češkoslovaška je edina država vzhodno Evrope, ki ima trgovinsko pogodbo z Veliko Britanijo. Ta pogodba poteče junija 1954. Računajo, da je CSR pripravljena skleniti z \ elito Britanijo novo trgovinsko pogodbo za prihodnjih pet let.
KAIRO, 23. nov. (r) Britanski vele* poslanik Stevenson se je danes zopet sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Favzijem. Vložil je oster protest, ker je na področju Sneske*
ga prekopa zadnje dni izginilo ve4 ritanskih vojakov. Zahteval je, dft egiptovska vlada poostri policijsko ukrepe na področju Sueškega preko« pa. Britansko poročilo pravi, da jo položaj na področju Sueškega preko* pa o zadnjih incidentih napet. Zopet sta izginila dva britanska vojaka, ki sta bila na zdravstveni patroli ▼ službi proti malariji. Vojaka sta bila neoborožena in v civilnih oblekah, SEUL. 23. jan. (r) V južnokorejoM prestolici je bil danes letalski alarnu Protiletalske baterije so bile pol uro v pripravljenosti, ker so se nad mestom pojavili neznani bombniki ig lovci, ki so pozneje odleteli v sever* ni smeri. Ameriški lovci so poskusi« tuja letala prestreči, vendar brez uspeha.
BERLI& 23. jam. (r) Zahodnober-Imski senat je pozval prebivalstvo, da naj v ponedeljek ob 9.30 z dveml* nutuim molkom manifestira za zedi« n Jen je Nemčije ob priliki priČetk* konference zunanjih ministrov vele« siL Yes promet v zahodnem Bes* lin* bo t tem čara n stavljenu
* str. 7 57of*>»*£}	/ st. 19 = 24. januarja 1954
Več skrbi za zdravstveno ogrožene otroke
Skrb naših oblasti za zaščito saatere in naraščaja je velika, aaj se dobro zavedajo, da je mladina naša bodočnost. Da pa bomo dosegli pri mladini zdravje in delazmožnost, je treba začeti pri najmlajših. V ta namen sta odprti dve otroški okrevališči v Gozd Martuljku na Gorenjskem in Šentvidu pri Stični na Dolenjskem, kjer imajo otroci možnost okrevanja in oddiha. Obe okrevališči sta doprinesli že precejšen delež k zdravju naših malih. V njih se je zdravilo od ustanovitve do danes okrog 3000 otrok, ki so bili najpotrebnejši, zdravstveno in socialno ogroženi.
Materialna skrb za otroke v okrevališčih je bila do nedavnega v proračunu sveta za ljud-*ko zdravstvo in socialno politiko. Po prehodu na samostojno finansiranje pa se je spremenilo toliko, da so plačniki oskrbnih stroškov zavodi za socialno zavarovanje za otroke, katerih roditelji so v delovnem razmerju, za otroke nezavarovancev pa 10 plačniki okrajni ljudski odbori. Vse do prehoda na samostojno finansiranje sta bili okrevališči vedno polno zasedeni, da niti nista mogli sproti sprejemati vseh predlaganih otrok. Zdaj pa je nastal zastoj. Okrevališči sta slabo zasedeni, čeprav vemo. da je veliko otrok potrebnih okrevanja, zlasti v mestih in delavskih središčih, pa tudi na kmetih. Kje so vzroki, da sta okrevališči prazni spričo tolikih potreb?
Večmesečne izkušnje so pokazale, da je nastal zastoj zaradi neplaniranih finančnih sredstev okrajnih ljudskih odborov in zavodov za socialno zavarovanje. Nerazumljivo je, zakaj nekateri pozabljajo na to važno vprašanje, ko pa vemo, da je mnogo bolj ekonomsko nuditi zdravstveno pomoč mlademu organizmu, kakor zdraviti zastarele bolezni. V večini pri-
merov se da pri otrocih prej doseči okrepitev in zboljšanje zdravstvenega stanja kot pri odraslih, zlasti še, če je bilo pri zadnjih neko bolenje v mladosti zanemarjeno. Otrok z otečenimi pljučnimi bezgavkami, z majhno senco na pljučih, po preboleli pljučnici ali vnetju rebrne mrene. Po akutni revmatični bolezni, po težje potekajočih otroških boleznih in podobnem, se bo Po nekaj mesečnem bivanju v okrevališču vrnil domov zdrav in bo sposoben uspešno nadaljevati šolo. Ce pa se otrok s takim zdravstvenim stanjem vrne v neprimerno okolje, se bo mnogo težje pozdravil ali pa bo celo vse življenje ostal invalid.
Postopek za pošiljanje v okrevališča je preprost. Otroci se sprejemajo v starosti od 3 do 14 let. Pregleda jih zdravnik otroške ambulante, šolske poliklinike, oziroma protituberku-loznega dispanzerja, tuberku-linskega poskusa) izvede trjažo. Prijave rešujejo zavodi za socialno zarovanje. oziroma sveti za ljudsko zdravstvo okrajnih ljudskih odborov.
V času bivanja otroka v okrevališču prispevajo starši otroške
zdravstveno stanje nadzira vsak dan otroški zdravnik. Vsak dan prisostvujejo otroci nekaj ur šolskemu pouku, da ne izgubijo stika s šolo. Rekonvalescentom s srčnimi okvarami je zagotovljena primerna nego in ležanje. Vsi ti pogoji dajejo možnost čim boljšega okrevanja vsem potrebnim otrokom.
Vložimo torej trud in sredstva v to, da bo zagotovljeno okre-
Snaga je pol zdravja, je geslo Gozdu — Martuljku
v mladinskem okrevališču v
doklade. S tem tudi sami dopri-našajo nekaj za zdravje svojih otrok. V okrevališču hodijo otroci na krajše sprehode v bližnjo okolico, imajo dovolj počitka in izdatno hrano. Njihovo
vanje, s tem pa zdravje našim najmlajšim. Bodočnost bo pokazala, da se bo kapital naložen v te namene, bogato obrestoval.
Dr. Jakobina Zupančič.
Ob desetletnici poskušenega napada na partizanske delavnice v
Starih žagah
19.	'januarju 1944 je poskušal vdreti nemški okupator z izdajalskimi belogardisti proti Starim žagam pri Dol. Toplicah, kjer so imeli partizani svoje mehanične, čevljarske in krojaške delavnice. Ustavili so se na Gor. Gradišču, mali vasi pred Dol. Toplicami. Bilo jih je nad 600 in so pričakovali še ojačanja belogardistov iz Suhe krajine, da hi potem skupno prodirali proti Starim žagam ter uničili delavnice.
Na Gor. Gradišču so se mudili do 24. januarja. Vse te dni so
bile hude borbe s partizani. Tudi domačini so mnogo trpeli. Tov. Pokarja, ki je bil v tem času doma, so hoteli belogardisti prijeti. On pa je v naglici skočil skozi okno ter se po zelo zasneženem bregu kotalil proti potoku Sušici, jo prebredel in se skril v nasproti ležečem parku. Kljub temu, da so močno streljali za njim, jim je srečno ušel.
Pet dni so bili Nemci in belogardisti na Gor Gradišču in ni jim uspelo, da bi prišli v Dol. Topli-ce. Mala peščica partizanov, ki se je pod najtežjimi pogoji v visokem snegu, brez brane in za oster mraz zelo pomanjkljivo oblečena borila, jim je zabranila pot v Dol. Toplice. Dol. Toplice so bile tudi takrat deležne obstreljevanja podnevi in ponoči. Ulice in ceste so bile prazne, kot bi vse izumrlo. Vse je tičalo po kleteh ali pred streli dobro zavarovanih stanovanjih.
Od topovskih strelov je bilo poškodovanih več hiš v T oplicah in v Meniški vasi, kjer so bile tudi tri smrtne žrtve, v vasi Podturn pa je bilo poleg ene smrtne žrtve tudi več ranjenih.
Posrečilo pa se je belcem prodreti po gozdu severno od parka, kjer so bili partizani, do Meniške vasi in dalje do topliškega pokopališča, kjer je bila maloštevilna partizanska straža. Stražo so zahrbtno napadli in vso poklali.
Pričakovanih belogradistov iz Suhe krajine pa le ni bilo, ker so jim pot proti Toplicam zabranili partizani, od katerih so bili straš-
no tepeni, partizani pa so zajeli bogat plen.
Partizanska brigada v Gorjancih je bila obveščena, da so belci in Nemci v bližini Toplic ter se je napotila proti Toplicam. Sovražnik je bil o premiku partizanske brigade na nek način obveščen, zato se je 25. januarja v jutranjih urah vrnil v Novo mesto. Med potjo so Nemce napadli partizani ter jih pognali v beg; nekaj jih je tudi padlo, več pa je bilo ranjenih.
Partizane, ki so hrabro odbijali sovražne napade in zabranili, da okupator ni prišel v Dol. Toplice, so članice AFZ dobro pogostile.
S-
Delavsko samoupravljanje na železnicah Slovenije Ljubljana, 23. jan. Glede na uvedbo delavske samouprave na železnicah je v teku tudi reorganizacija direkcije železnic Slovenije. Iz dosedanjih sekcij direkcije bodo ustanovili 18 samostojnih železniških podjetij. Ustanavljajo že želez-niško-transportno podjetje, ki bo v kratkem registrirano. Direkcija bo zmanjšala število osebja na samo 34 oseb. Opravljala bo predvsem nadzorstvo nad varnostjo in rednim vzdrževanjem prog ter nadzorstvo nad razvojem podjetij tako glede investicij kot tudi glede rekonstrukcije.
weclnßtvu

Udeleženke seminarja pri pripravljanju zdrave večerje
IMA TO KAK SMISEL?
Glede na potrebo, da varčujemo z električnim tokom, je pred nedavnim izšla začasna uredba o odpiranju in zapiranju lokalov. T o je popolnoma v redu, toda če gre človek zvečer po mestnih ulicah, ne more verjeti lastnim očem. Z majhnimi izjemami so trgovine kakor v posmeh tudi po 16.30 uri naravnost bajno razsvetljene. »Na-ma», Kombinat Borove in še nekatere druge imajo prižgane
vse luči tudi v notranjih lokalih, ne samo v izložbah.
Res je, razkošno razsvetljene izložbe dajejo zvečer vsakemu mestu vtis velikega mesta. Vendar menim, da bi bilo pravilno omejiti uporabo električnega toka, če ze moramo varčevati, tudi v te namene. Potrebno bi bilo opozoriti najemnike lokalov, da delovnega časa nismo spremenili zato, da bi razsipali električni tok, kjer ni nujno potrebno.
Terezija Kovač, Ljubljana
Kakšen Je položaj naših radijskih postaj glede na nove gospodarske uredbe?
"Zvedeli smo, da se naše radijske postaje ne strinjajo s položajem, ki jim ga narekujejo nove gospodarske odločbe in da se Združenje jugoslovanskih radijskih postaj v imenu svojih članov že dalj časa trudi, da bi se to stanje popravilo. Zato smo se obrnili na direktorja Radia-Ljubljane tov. Milana Apiha s prošnjo, da nam o tem pove svoje mnenje. Op. ur.
Po uredbi o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ št. 51-424-53), k; je stopila z letošnjim letom v veljavo, spada med gospodarske dejavnost;, s katerim; se ukvarjajo podjetja, tudi radijska oddaja. S tem so vse radijske postaje, ki so doslej poslovale kot finančno samostojni zavodi, postale podjetja.
Na po-v; pogled je to morda povsem v redu, zakaj se namreč končno tudi radijske postaje ne bi osamosvojile in prešle na delavsko samoupravljanje, — kolektiv bi imel sam najveeji interes, da štedi in racionalizira delo itd.; zakaj bi se moral razen izvoljenih organov lokalne komune še kdorkoli drugi vmešavati v njihovo poslovanje itd.?
Ce stvar globlje premislimo, pa bomo prišli do zaključka, da radijske postaje vsaj v naših današnjih razmerah niso in ne morejo biti podjetja, če nočemo brez potrebe resno otežiti njihova poslovanja ;n izvrševanja njihove naloge.
Oglejmo si stvar najprej z načelnega stališča.
Podjetja so po 1. členu omenjene uredbe vse tiste organizacije, ki se stalno in samostojno bavijo z določeno gospodarsko dejavnostjo kot s svojim edinim poslovnim predmetom. Za njih je bistven dohodek, to je denarna vrednost prodanega blaga oziroma opravljenih storitev, ki pa je seveda odvisna od njihove gospodarske dejavnosti. Cim večja je ta dejavnost, tem večji je tud; dohodek itd. — Radijske postaje pa po svoji narav; in pomenut ki ga imajo v današnji družbeni stvarnosti, nimajo ;n ne morejo imeti gospodarskega značaja, pač pa so to javne ustanove, katerih dejavnost je izrazito kul-turno-prosvetna in politična. Saj radijske emisije niso blago ali pa storitve, kakor so n. pr. storitve gostinstva, turizma, jobrt-ništva in vseh ostalih gospodarskih dejavnosti, naštetih v 10. členu omenjene uredbe, kjer je navedena tud; radijska dejavnost.
Dohodek radijskih postaj sestoji skoraj izključno jz radijske naročnine1, katere višino pa ne določa radijska postaja sama, ampak po zakonu določeni državni organ, k; jo lahko zvišuje ali pa znižuje, lahko pa jo tud; popolnoma ukine*. Radijska postaja torej ne more vplivati na višino svojih dohodkov. Do neke mere lahko tudi radijska postaja doseže zvišanje svoiih dohodkov, toda ne,
—	kakor to velja za podjetja,
—	s povečanjem svoje dejavnosti, ampak nasprotno, — z zmanjšanjem te dejavnosti, namreč če skrč; svoj program in se izogiblje vseh programskih točk. ki so zvezane z večjimi stroški. To na število radijskih naročnikov, ki nimajo nobene izbire ali pa ta izbira ne bi imela nobenih gospodarskih posledic za dotično postajo, ne bi imelo bistvenega vpliva, pač pa bi to pomenilo padec kvalitete radijskega programa! Razen tega lahko radijska postaja v težnji za večjimi dohodki, — ki je svojstvena vsa-
Minilo je 130 let od usodnih dogodkov v zgodovini srbskega naroda, ki jih pojmujemo kot prvo srbsko vstajo. V tej vstaji je spregovorila kot nikdar dotlej tista epska, toda prava Srbija, po kateri so pokale puške, odmevale psovke in kletve ter se širil odpor proti nasilnikom. Ropanje in zločini, obleganja in juriši, požgani domovi, razkopane njive, taborišča in hajduki, odsekane glave in hropenje živih, nabodenih na kole, bojišča in zasede — to je bila Srbija na začetku 19. stoletja.
Med prvimi, ki so dali svoje življenje za življenje vsega naroda, sta bila srbska kneza Aleksa Nenadovič in Ilija Birčanin, legendarna junaka, ki ju je izklesalo dleto ljudske vstaje.
B:!o je januarja 1804. Okrog trdnih zidov beograjske trdnjave je divjala burja, da je ledenila kri janičarskih stražarjev.
V trdnem gradu so sedeli na svilenih blazinah štirje nasilniki, štirje odpadniki, gospodarji beograjskega pašaluka, štiri dahije: Aganliia, Kučuk Alija, Mula Jusuf in'Počit Mehmed-aga. Njihovi obrazi so bili resni, mrki. Klic: Podvojenih straž so se izgubljali v tuljenju vetra. Dozdevali so se kot klici na pomoč.
p.	—njrali. Nekaj zlove-
sč	lebdelo v sobi, polni
tobačnega dima. PTsti nasilnikov so se nemirno poigravali z dragocenimi čibuki.	-
Grozeča znamenja so krožila po Srbiji. Hajduški jatagan j«
grozil na vsaki stezi Srbije, za vsako skalo je čakale zaseda. Po prvem mraku Turčin ni smel stopiti izven mestnih zidov. O vsem tem so razmišljali age to temno, viharno noč v beograjski trdnjavi. V dimu čibukov so se jim pojavljali zdaj hajduk Stanoje Glavaš, gospodar smederevskih cest, zdaj spet hajduk Veljko iz Krajine, pa spet Kara Djordje, ki se je vrnil od hajdukov in ki sedaj iz svoje Topole pošilja po vsej §•<-madiji glasnike in zbira ljudstvo k uporu. Na misel jim je prihajal strašni knez iz Suvodanja Ilija Birčanin, ki namesto dolžnega davka polaga pred njihove noge posekane glave turških oprod.
Dolgo je vladala tišina. Potem je Fočič Mehmed-aga ponovno segel po pismu, ki je ležalo na blazinici pred njimi, in dolgo strmel vanj. Bilo je to pismo Alekse Nenadoviča, ki so ga zajeli na savskem brodu.
»Pozdrave Tebi, gospod major Mitezer v Zemunu, od mene kneza Alekse in od prote, javljamo Vam, da smo napravili spor med temi štirimi nasilniki in oni se bodo v kratkem medsebojno spopadi:. Zato prosimo, pripravite municijo in oficirje. Vojakov imamo dovolj, da nam pomagajo, da preženemo nasilnike . ..»
»Pismo AlekseN je zašepetal Fočič Mehmed-aga in izpustil pismo, kot da se je z njim opekel.
»Pes džavrski!» je siknil Agan-čija.
In spet je zavladal molk.
Čez čas se je Fočii Mehmed-
OB ijo. OBLETNICI PRV E SRBSKE VSTAJE:
Na predvečer vstaje proti nasilnikom
aga zravnal in skozi stisnjene ustnice jezno vzkliknil: »Vse jih je treba s sabljo posekati!»
»Posekati in požgati!• se je zarežal Mula Jusuf.
»Vse Srbe!» je dopolnil četrti.
To je bila noč odločitve, krvave in zločinske: pobiti vse srbske kneze.
Poklicali so janičarja Uzuna, desno roko Fočiča, srbskega krvnika. Sklonjene glave, z roko na srcu je ta morilec čakal povelja dahi ja.
»Vzemi dvajset vojakov, pojdi v Topolo in se mi ne vrni brez glave Kara Djordje!•
In za njim so prihajali drugi in dobivali povelja. Izrečena je
bila sodba najuglednejšim Srbom. usodi. Spomnil se je tudi, kako Fočič Mehmed-aga se je zaklel, so ga poskušali turški nasilniki v da bo uničil kneza Alekso Nenadoviča in llijo Birčanina, ki ju je najbolj sovražil.
Nasilniki so še nekaj časa po-
kaj na lov in zapoveduje, da mu pripraviš prenočišče in hrano, zanj in za 200 janičarjev. Zapoveduje ti, da se mu javiš s knezom Ilijom!»
Aleksa je premišljal o tem naročilu ter se je zavedal nevarnosti. Vedel je, da mu aga ne more oprostiti, da je ponudil Mustafa paši 1800 vojakov, da bi pregnal janičarje iz svojega pašaluka. Imel pa je s Turki tudi še starejše račune. V času srbsko-turške vojne leta 1787 je bil poročnik v avstrijski vojski in se je proslavil s svojimi prostovoljci v bojih proti Turkom. Zapustil mu je naglo povedal, da je Aga je avstrijsko vojsko leta 1791, ko obljubil izpustiti oba kneza, če mu so Avstrijci prepustili Srbijo njeni Pečajo sto mošenj zlata. Ljudstvo
vsega okraja zbira. Vsakdo da,
žametu in zlatu, na čelu 200 janičarjev, sta razjahala in mu šla nasproti.
Aga ju je ošinil z jeznim pogledom in zavpil janičarjem:
»Vkujte ju v železje!»
Janičarji so se vrgli na oba kneza in ju uklemli v močne veri-7-’ Y mestu je zavladala zmeda in žalost. Glas o ujetništvu knezov se je bliskovito širil na vse strani.
Dan se je svital, ko so se okrog konaka in ječe začuli glasovi. Aleksa je spoznal glas svojega brata Jakoba in mu zaklical:
»Bezi, Jakob, Turki te bodo zajeli! Beži!»
Toda Jakob' ga ni poslušal in
kemu podjetju, — poveča svojo reklamno službo in podobno komercialno poštovanje (na pr. plošče po željah in druge naročene oddaje) preko dopustne mere, kar bi seveda prav tako negativno vplivalo na kakovost programa.
Jasno je, da bodo te težnje tudi dejansko prišle do ;zraza, če bodo radijske postaje ostale podjetja, ki bodo kot taka upravljana samo od radijskega kolektiva, čigar plače bodo odvisne od dobička. S tem pa smo se približali že drugemu prin-cšpielnemu vprašanju-
Ze prej sem poudaril, da je radio ustanova, ki je namenjena najširši javnosti, saj se obseg njene dejavnosti sploh ne da omejiti. Predvsem pa je namenjena prebivalstvu določenega dela dežele, — v našem primeru republike, — in se zato ne tiče ali se vsaj ne bi smela tikati samo njenega kolektiva, ker so na njenem poslovanju in delovanju zainteresirane široke ljudske množice, t. j. vsi njeni poslušalci, ki morajo sodelovati pr; upravljanju radijske postaje. To je izvedljivo tako, da radijsko postajo upravlja upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov raznih političnih, družbenih in drugih organizacij in ustanov s področja njenega delokroga. razen tega pa seveda tudf iz predstavnikov njenega delovnega kolektiva, ki pa ne bi smel bit; v večini. To je vsekakor bolj demokratično! Toda to ne bi bilo izvedljivo, če radijske postaje postanejo podjetja.
Prav tako ne more biti radijska joostaja. izključno zadeva komune, kakor velja to za podjetja. Vsaka lokalna komuna ima glede na raven in želje svojih poslušalcev svoje posebne zahteve glede radijskega programa (sedež postaj so navadno velika mesta!), ki pa često niso v skladu z zahtevami podeželja ali drugih krajev. Razen tega se mora vsaka postaja truditi, da se v tehničnem pogledu razvija tako, da »pokrije« ves teren, ki mu je namenjena, t. j. da jo slišijo povsod, ne pa samo v mejah dotične komune. To pa je seveda zvezano ‘z investicij cimi, za katere ena sama komuna najbrže ne bi imela dovolj razumevanja pa tudi ne sredstev. Zato je potrebno, da bde nad tako radijsko postajo republiški organi.
Navedel b; lahko še mnogo drugih razlogov, k; govore v prid moji trditvi, ki pa so bolj tehnične narave in ne gre, da bi jih na tem mestu kopičil. Mislim tudi, da že gornje navedbe dovolj jasno in prepričljivo govore proti temu, da b,i radijske postaje ostale podjetja in da je treba torej najiti drugačno rešitev.
Kakšna je ta rešitev in katera oblika organizacije b; bila najbolj primerna za radijske postaje?
Obenem z uredbo o ustanavljanju podjetij in obratov ie izšla tudi uredba o finančno samostojnih zavodih, ki se nanaša na ustanove, »ki opravljajo javno službo (sie!) ;n s svojo dejavnostjo dosegajo dohodke, s katerim lahko krijejo v celoti ali delno svoje izdatke ...« — Kot javna služba je v smislu te uredbe mišljena komunalna, znanstvena, kulturna, prosvetna (sie!), zdravstvena ali socialna dejavnost...«	—
Torej spada radijska dejavnost sem in edinole sem! In sicer tembolj, ker tud; vsi ostali členi te uredbe popolnoma ustrezajo značaju in potrebam radijskih postaj: dopuščen je kolektivni organ upravljanja, v
katerega lahko izvoli delovni kolektiv tretjino članov; radijske postaje so vezane na odgovarjajoče republiške organe; finančno poslovanje je prikiad-nejše itd- — razen tega pa je dama ustanovitelju oziroma republiškemu izvršnemu svetu možnost, da s pravilniki ali pravil; predpiše razne podrobnosti in izjeme, ki jih terja specifičnost vsakega takega zavoda-Skratka, ničesar ni. takega, kar bi nasprotovalo temu, da radijske postaje zadrže to organizacijsko obliko. Saj so to obliko zadržale tud; druge sorodne ustanove, kakor n. pr. gledališče, filharmonija itd., ki bi jih v nekem oziru lahko celo prej uvrstili med podjetja- Te lahko vsaj samostojno vplivajo na svoje dohodke (cene vstopnicam), ki so tud; odvisni od njihove dejavnosti. To ne pomeni, da bi tem ustanovam odrekali pravico do njihovega sedanjega statusa, ker je ta, mislim, popolnoma umesten, vendar ne vidim vzroka, da bd ss radijska dejavnost, ki ima š* manj zveze s podjetjem, izvzela.
Morda pa misli kdo le na tehnično plat radijske dejavnosti? Padla je že misel, da bi bil sam oddajnik s svojim tehničnim osebjem podjetje, slično, kakor so to tiskarne v odnosu do časopisov. Zal je tudi to neizvedljivo. Predvsem bi to bilo podjetje, k; bi imelo enega samega odjemalca in obratno (kar ne velja za tiskarne) in bi torej bila oddajna služba v popolni odvisnosti od tega podjetja. Kazen tega bi to takoj podražilo radijsko službo, ker bi moralo to podjetje imet; potrebno število administrativnega in upravnega' osebja, ne da bi se moglo osebje pri radijski ustanovi količkaj zmanjšati. S tem pa bi bila razbita tudi celota, ki lahko pravilno funkcionira le kot taka in če jo vodi ena roka. Tudi razmejitev med tem podjetjem f.n ustanovo bi predstavljala nerešljiv problem, ker je tehnična služba tako tesno povezana s programsko, da je ni mogoče ločiti. Kako bd bilo, če bi tehnik, k; sedi pri mešalni mizi, spadal v podjetje, napovedovalec in manipulant, ki sedita poleg njega, pa v ustanovo. Oddaja je odvisna od vseh treh hkrati. Obravnava storjenih nepak in reševanje disciplinskih zadev bi se komplicirala do skrajnosti, vsi sipori pa, k; so se doslej reševali znotraj ustanove, bj se morali reševati pred arbitražo. — Sicer pa pravd tudi uredba o finančno samostojnih zavodih, da se ti lahko bavijo s proizvodnjo (če lahko delo oddajnika smetramo za proizvodnjo), če je ta namenjena edinole v svrhe za katere je zavod ustanovljen-
Mislim, da temu ni treba ničesar več dodati in da ni nobenega razloga, da ne bi sprejel; rešiitve, ki je na dlani, da namreč radijske postaje ostanejo finančno samostojni zavodi, kakor so bile doslej, oziroma da se v smislu nove uredbe ponovno konstituirajo, t. j. da dobe čim prej svoj upravni odbor in pravila. Le na ta način bodo mogle nemoteno poslovati in. napredovati ter izpolnjevati svojo odgovorno nalogo.
1	Dohodki od reklame so razmeroma malenkostni, saj znašajo ko-maj 2,5%.
2	Sploh je vprašanje, če se radijska najemnina lahko smatra za dohodek radijske postaje, ker je to pravzaprav ie taksa, ki 'pada v državno blagajno, ne na ekvivalent za poslušalno oddajo. Gotovo je, da bi se Ta taksa dala v doglednem ča*.u popolnoma odpraviti. Kaj pa ni v tem primeru bil dohodek radijske postaje?
»Ne daj, Jakob, ne	daj niti Nato	se je obrnil, da bi spre-
pare!» je še odločneje	naročal	govoril	zbranemu	ljudstvu, toda
Aleksa. Ilija je sklonil' glavo in	Mehmed	Aliaga, ki	je podvija! od
umolknil, sramujoč se	trenutne	besa, je	zapovedal,	naj ju vodijo
slabosti, kakršne doživljajo tudi dalje.
najhrabrejsi ljudje.	Pripeljali so ju pod most. Ale-
»Oprosti,» se je opravičil, »tega ksa Nenadovič je še enkrat objel
s pogledom Kolubaro in valjevsko ravnino in hotel še nekaj povedati zbranim kmetom.
»Sekaj!» je kriknil Fočič Meh-
ni govorilo srce!■
Ko se je sonce nagibalo k zatonu, so vdrli v ječo janičarji in odvedli oba kneza pred konak.
Aleksa je ošinil s pogledom dručo med-aga. kmetov, ki so ^ jih T urki nasilno Rabeljski meč je švignil po zbrali,' da bi videli strasno kazen, zraku. Zadnji žarki zahajajočega ki naj' bi jim vzela pogum, ter sonca so odsevali od svetlega
rezila in glava je padla______
vprašal:
»Ali je tukaj Jakob, da ga nekaj vprašam?»
Jokaje je pristopil neki kmetič iz Dublja: »Ni ga tu, knez, pa povej meni, sporočil mu bom!»
Aleksa se je visoko vzravnal, ...	- .	,.
plamen sovraštva mu je švigal iz f.° noc. N nekl kme: “kradel oči in z gromkim glasom je _eksmo. gUvo m ,s tem krvavim
Tako sta padli glavi srbskih knezov Alekse Nenadoviča in Ilije Birčanina in njuna kri se je pomešala z vodo Kolubare. Na povelje turskega nasilnika so odsekani glav: nataknili na kole. Toda
gromkim glasom je
naročil:
»Povej mu to, naj ne on, ne nihče od naših odslej ne veruje več Turkom!»
Uklenjena so ju odvedli do mostu. Spredaj je stopal Birčanin. Ko je Aleksa zagledal Mehmed-ago, daj, Jakob, ne da) niti se Jf zaustavi,	in ponosen,
kar ima. lene snemajo uhane in trgajo svoj nakit, da bi rešile kneza.
Ne
znamenjem vstaje krenil po Srbiji.
V naslednjih januarskih dneh so padle se glave drugih knezov in najuglednejših Srbov. Le. ena je ostala: Kara Djordje se je uprl Uzunu in janičarjem, se prebil v gozdove ter spravil na noge in pod orožie vso Šumadijo.
Ko je Fočič Mehmed-aga za to
sedeli, zadovoljni s sklenjeno zaroto, in se pozno v noč razšli.
Čez nekaj dni je prispel v Brankovino glasnik in se ustavil pred hišo Alekse Nenadoviča. Alekso je obšla zla slutnja, ko mu je glasnik sporočil:
»Fočič Mehmed-aga pride sem-
beograjskem gradu zastrupiti s kavo. Vedel pa je tudi, da bo
Fočič s svojimi janičarji ropal in	.	„c	.	.	-	— ...............—
požigal. Če mu ne ustreže.	pare! Turek bo vzel denar, nas pa	Turka in gromko z#- izvedel v Šabcu, kjer je pravkar
»Ni drugega izhodaje po- ugonobil! Ne daj niti pare!* je	“a 50 zadrhteli i Turki i hotel uničiti tudi sabačke kneze,
udarjal tistim, ki so ga nagovar- naročal Aleksa.	Srbi:	J* *»*•/>+»/„?;;	e-:	—x
j ah, naj bi se napravil bolnega in ^ Strašni knez Ilija Birčanin, »Fočič, ne prosim te za življe-
junak, znan po vsej deželi, pa je nje! Toda ne daj mi umreti neves zlomljen klical iz ječe:	častne smrti, marveč me pogubi
»Jakob, zbiraj in jšči ter plačaj z mečem, kot se spodobi junakom, kolikor^ zahtevajo, samo da nam Vedi pa, Fočič, moja kri bo prišla
ostal doma.
Naslednjega dne se je sestal z Rirčaninom in skupno sta odjahala na Valjevsko polje. Ko sta
zagledala Fočiča, vsega v svili, odkupiš življenje!»
nad tvojo glavo!».
se je preplašil in si ni upal več domov po kopnem, marveč je krenil skriva! v čolnu po Savi in se zaprl v Beograd.
T ako se je končala krvava predigra prve srbske vstaje.
Aleksander RadaJeovii J
Uganka o avtomobilih znamke .TAM’
Beg z domačega trga
Neupravičeni pomisleki glede domače industrije -Odločili so se za Diesei-motorje
V Jugoslaviji so se kamioni mariborske tovarne avtomobilov zelo odomačili zlasti na vojvodinskih ravnicah. Tu malodane že prevladujejo avtomobili znamke »TAM«. O teh domačih avtomobilih je bilo že mnogo napisanega, vendar še vedno premalo. Vse preveč je namreč zakoreninjeno nezaupanje do domače znamke. O avtomobilih »TAM« vedo povedati mnogi zelo dobre lastnosti, nekaterim pa niso všeč. Ce jih vprašaš natančneje, kaj jim ni všeč, ponavadi odgovore: »Domači so saj nekateri so dobri!« Kaj pravzaprav tiči za to zagonetko o avtomobilih mariborske tovarne?
Najbolj znan Izdelek tovarne »TAM« v Mariboru — njene izdelke prodaja v Sloveniji tudi uvozno in trgovsko podjetje »Slovenija-avto« v Ljubljani — je nedvomno tritonski tovorni avtomobil »Pionir«, ki ima bencinski motor 70 konjskih moči. Ti avtomobili seveda niso namenjeni za težke vožnje in za izrazito gorske ceste; prav slabo bi n. pr. služili za prevoz lesa, gradbenega materiala, metalurških izdelkov itd., nasprotno pa so zelo prikladni za lahke tovore. Kamion »Pionir« je predvsem izredno sposoben komercialni avtomobil. Mnoga naša podjetja vse prevečkrat po nepotrebnem izdajajo devize za nakup podobnih tujih komercialnih avtomobilov z istimi lastnostmi. zgolj iz nezaupanja do domačega izdelka. Ce bi iskali takšne primere, bi jih lahko zabeležili precej. Vendar to ni namen tega članka, ki hoče samo opozoriti na to, da pri nas bolj kakor marsikje drugje po svetu dvomimo v kakovost izdelkov domače industrije. Dvom v tovorne avtomobile tovarne TAM je morda nekoliko večji prav zaradi tega, ker so bili naši šoferji poprej vajeni voziti ameriške vojaške avtomobile »Bad-ford«, »James« itd.
Kar je najvažnejše je nedvomno to, da so tovorni avtomobili »TAM«. kot vsi izdelki te tovarne, izredno poceni: kamion »Pionir« stane le 2,665.000 din. V mariborski tovarni izdelujejo povprečno 6 tovornih avtomobilov »Pionir« dnevno. »Pionir« je vozilo, s katerim je treba delati lepo zlasti do 3500 prevoženih kilometrov. V tem je bistvo odgovora na zagonetko. Na osnovi pogodb s tovarno »TAM« pregledajo in popravijo podjetja »Avtoobnove« brezplačno vse avtomobile, in sicer po orevoženih 500, 1200 in 2000 kilometrih. Tovarna »TAM« pa daje razen tega šoferjem, ki prevozijo z njenimi avtomobili brez
večjih okvar 70.000 km, znatne denarne nagrade v znesku 15 tisoč dinarjev.
Mariborska tovarna avtomobilov Izdeluje razen tega tudi kamionske prikolice »P-3« in posebej tritonske traktorske prikolice. Kakovost teh prikolic je bila dobro preizkušena; imajo mehanične zavore, ki so se v praksi že marsikdaj obnesle bolje kakor hidravlične ali zračne.	ss
Pomemben Izdelek mariborske tovarne avtomobilov je nadalje avtobus »Pionir« s 25 sedeži in 10 stojišči na trambus - šasiji. Avtobus »Pionir« iz tovarne »TAM« je prav tako nenavadno poceni. Stane le 4,300.000 din. Cenejši ni noben uvožen osebni avtomobil, ki ima samo štiri
krije vseh potreb; to pa zaradi tega, ker izdelujejo za tovarno »TAM« karoserije druge tovarne: ljubljanska in mariborska. Ob tej priliki moramo omeniti, da bo treba na vsak način bolj energično pomagati domači karoserijski industriji, ki je bila v zadnjih letih precej zanemarjena, čeprav je zelo važna.
Povedati je treba še najvažnejše: v mariborski tovarni avtomobilov se vneto pripravljajo na to, da bodo čim preje — seveda to ne bo še tako kmalu, ker je to perspektivni načrt — uvedli za vsa motorna vozila Diesei-motorje.
Prednost izdelkov tovarne »TAM« ni le v ceni, v dobrih lastnostih vozila, marveč tudi v ekonomičnosti za naše gospodarstvo. Vsi avtomobili so izde-
Avtomobili »TAM« «o zaradi tega trenutno na jugoslovanskem tržišču zagotovo najcenejši. To je treba upoštevati, kadar razmišljamo o nakupu avtomobilov.	J. K.
Prebijanje najdaljšega predora se je začelo
Zagreb, 23. jan. Pri Ogulinu
grade za hidrocentralo Gojak najdaljši predor v naši državi. Sedaj so pričeli graditi predora, ki ga bodo gradili vso zimo z najmodernejšimi stroji iz inozemstva. Ti stroji omogočajo prebijanje predora v celotnem profilu in sicer 18 m na dan. Drugi stroji takoj za prvimi betonirajo tla.
Kolona motornih vozil, ki
sedeže. Motor avtobusa Pio-nir je bencinski in ima 70 konjskih moči. Avtobus ustreza vsem tistim potrebam, katerim je namenjen in se je udomačil po vsej državi. Proizvodnja avtobusov ima le eno samo veliko hibo: ni dovolj množična in ne
jlli izdeluje mariborska tovarna avtomobilov »TAM«
lani izključno ▼ naši državi.
Gumijasta kolesa številke 7.50x20 Izdeluje na primer tovarna »Sava«, električno opremo »Iskra«, vzmeti tovarna Ravne, mnogo delov pa »Precizna mehanika«
Beograd itd.: tako tudi za nadomestne dele ni treba deviz.
Gospodarske
vesti
Kmetijske zadruge	j
iß državna posestva!	j
Kmetijski magazin, Ljubljana, obvešča vse svoje odje- ; malce in interesente za dušična umetna gnojila, da so t izgledi za dušična gnojila domače proizvodnje zaradi • pomanjkanja električne energije zelo slabi	j
Ker pa imamo možnost nabaviti iz uvoza Kalkamonsal- j peter (Nitramonkal), vabimo vse interesente, da nam * svoje potrebe javijo brzojavno do torka 26. januarja. :
Cena bo okrog 13 dinarjev.	j
:
Kmetijski magazin, Ljubljana	j
• ••••«•■•• *•»«••••«
Pohitimo, da nebo zmede!
0 položaja komunalnih zavodov
Med novimi gospodarskimi predpisi je bila objavljena tudi uredoa o samostojnih finančnih zavodih (Uradni list, 51/53). Ta uredba ureja poslovanje znanstvenih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in komunalnih zavodov. Določila te uredbe so za znanstvene in kulturne zavode prav gotovo korak naprej, za komunalne zavode pa velik korak nazaj. V komunalnih zavodih so bile ostre razprave že ob osnutku te uredbe, ki je bil dan v diskusijo. Predlagali so nekatere spremembe in že vnaprej opozarjali na po-sieoice. ce ire iog. r.e bi ili upoštevani. In res, uredba se v bistvu prav nič ne razlikuje od osnutka, razen 37. člena, ki govori, da bodo izdani posebni predpisi o plačah. Toda teh predpisov še ni, čeprav velja uredba že od 1. januarja tega leta dalje. Kolektivi si sedaj belijo glave, kako spraviti v sklad njihovo praktično delo z uredbo, ki v mnogočem nasprotuje normalnemu poslovanju, saj so zavodi skoraj povsem gospodarskega značaja. (V letu 52/53 so bili ti zavodi gospodarskega značaja in skoraj povsem istovetni proizvodnim gospodarskim organizacijam, sedaj, po novi uredbi, pa se jih postavlja v isto vrsto z državnimi ustanovami.)
Preteklo soboto je bilo posvetovanje upravnikov in računovodij komunalnih zavodov na svetu za komunalne in gradbene zadeve v Ljubljani. Ugotovili so, da komunalnim zavodom ne zadostuje samo sklad za nagrajevanje in sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev ter za velika popravila, temveč da morajo imeti ti zavodi tudi amortizacijski sklad za tekoča popravila. Tudi kolektivno upravljanje je poseben problem. Člen 13 te uredbe govori najprej o individualnem in šele potem o kolektivnem upravljanju. Na posvetovanju so sklenili obdržati kolektivno upravo zavodov, sai so se dosedanji delavski sveti dobro izkazali. V republiški organizaciji sindikata komunalcev pa so mnenja, da bd morali 13. člen spremeniti
v korist zavodov. Trinajsti člen namreč pravi, da volijo zavodi eno treti ino delavcev v kolektivno upravo, medtem ko se-dve tretjine izvoii iz vrst ostalih državljanov. To ni najboljša rešitev. Republiški odbor je mnenja, da bi moralo biti ravno obratno, namreč, da se voli dve tretjini iz kolektiva in samo ena tretjina izven kolektiva.
Za to spremembo govori več razlogov. Povsem se strinjamo, da se uvede v javnih komunalnih in drugih njim podobnih zavodih kolektivno (družbeno) upravljanje, pri katerem bodo soodločali tudi potrošniki. Praksa pa kaže, da je to treba izvesti postopoma. (V Sarajevu so že imeli v preteklem letu tako upravljanje, kakor ga predvideva uredba, a se ni obneslo.) Ne trdimo, da bi morali pri nas tako upravljanje opustiti, če se pri njih ni obneslo, predvsem zato ne, ker je bil tam vzrok v personalnih problemih. Res pa je, da imamo še številne volivce, ki bi ozko gledali na probleme, kot na primer, če je popravljena in počiščena ulica v kateri stanuje, ali napeljan vodovod itd., namesto da bi gledali na te probleme v okviru mesta in upoštevali, kje je bolj potrebno popravljati, čistiti itd. (Kaj takega se zgodi celo pri mestnih poslancih!) In če bi bilo tako, bi v teh zavodih slabo gospodarili, (medtem ko ne moremo reči, da sedanji delavski sveti niso zadovoljivo opravljali svojega dela). Prav iz teh in še nekaterih drugih vzrokov smo v republiškem odboru mnenja, da naj bi kolektivi volili iz svojih vrst najmanj dve tretjini delavcev in le eno tretjino iz vrst potrošnikov. Cez nekaj let pa bi brez dvoma lahko ta odnos spremenili.
Na posvetovanju v Ljubljani so govorili tudi o problemu nagrajevanja delavcev in uslužbencev. Člen 37. imenovane uredbe pravi, da bodo izdani posebni predpisi, o nagrajevanju delavcev v komunalnih zavodih. Vendar do sedaj o teh predpisih ni bilo še ničesar slišati Zato v zvezi s tem posvetovanje ni prišlo do nikakega
zaključka, ampak je ostalo le pri predlogih. Isti člen uredbe sicer pravi, da »če ni posebnih predpisov, se delavce in nameščence plačuje po Uradnem listu štev. 16/52, ki velja za delavce in uslužbence, zaposlene v državnih ustanovah«. Ta ukrep ni sprejemljiv, saj bi bili delavci, ki so zaposleni v teh zavodih, občutno prizadeti. Poleg tega pa bi s tem podpirali ljudi, ki jim delo ne diši, saj bi marljivi in leni dobili enako plačilo. (V komunali je bila doslej večina delavcev plačana po učinku, zaradi česar so se pocenile usluge do 8%.) Izgubili bi tudi najboljše delavce, ker imajo delavci v gradbenih in drugih panogah našega gospodarstva boljši položaj.
Sezona je pred vrati, komunalno gospodarstvo moramo pospešeno razvijati, zavodi pa ne bodo dobili delavcev, če ne bodo izšli posebni predpisi o plačah. Republiški odbor sindikata komunalcev, kakor tudi večina ljudskih odborov in končno centralni odbor sindikata komunalcev Jugoslavije, so predlagali, da naj bi se komunalne zavode razdelilo v ustrezajoče skupine, kakršne veljajo za gospodarska podjetja (Uradni list, štev. 52 z dne 12. XII. 1953), tako, da bi zavodi za cestno kanalizacijo prešli v VI. skupino, zavodi za javno razsvetljavo v IV. skupino, zavodi za vzdrževanje čistoče v VIII. skupino itd.
Ker se presežek dela pri vzdrževanju komunalnih razprav ne da meriti in se ne bo delil, bi morala dobiti vsaka skupina še 10% tako imenovanega neobdavčenega sklada plač. Na ta način bi se delavce komunalnih zavodov izravnalo z delavci v gospodarstvu. To je po našem mnenju najboljša rešitev. To pa je tudi predlog k členu 37, kjer se govori o posebnih predpisih za plače delavcev in nameščencev teh zavodov. O tem bo morala tudi razpravljati stalna konferenca mest, ki bo zasedala v Sarajevu meseca februarja.
Lamberger Slavko Republiški odbor komunalcev
Tovorno »Edvard Kardelj« je povečala število izdelkov in osvojila nova inozemska tržišča
V	zadnjih dveh letih so za našo znano tovarno pohištva »Edvard Kardelj« pri Novi Gorici značilne zlasti tri številke. Predlanskim je znašala proizvodnja 3.670 spalnic, lani že 5.223, letos pa jih nameravajo izdelati 6.000; bližajo se torej spočetka predvideni proizvodnji: 10.000 spalnic. Tile podatki pravzaprav niso točni. V tovarni namreč ne delajo le spalnic, marveč tudi razno drugo pohištvo. Vse te je treba nekako spraviti na skupni imenovalec in ta je običajno spalnica, sestavljena iz osmih kosov pohištva. Ti podatki še niso popolni tudi zaradi tega, ker ne upoštevajo kakovosti, ki so jo lani zboljšali za okoli 30%, ne da bi bili dražji.
V	lanskem letu je tovarna »Edvard Kardelj« dosegla velik razvoj. Na hitro zgrajeno tovarno preurejajo. Lani so zgradili novo upravno poslopje s kuhinjo in jedilnico ter stalnim razstavnim prostorom, uredili so ceste in še marsikaj drugega, letos pa jih čaka najtežje: znebiti se morajo lesene strehe na glavnih obratih in jo zamenjati z železobetonsko. Lesene strehe so že nekaj let tm v peti sleherne inšpekcije. Zato so se v tovarni odločili, zdaj ko so uredili že večji del drugih predpisanih varnostnih naprav, da bodo namestili letos tudi drugo streho. Za to bo seveda potrebnih precej kreditov.
V	postelje spalnic, izdelanih v tovarni »Edvard Kardelj« pri Novi Gorici ne legajo več samo jugoslovanski in angleški zakonski pari, marveč tudi nemški, luksemburški in dru-
gi. Odkar je kolektiv tovarne začutil lani poleti na našem notranjem trgu pohištva hudo stagnacijo, ne sklepajo več dolgotrajnih pogodb z grosi-
jetno še povečal, tako da bo pol proizvodnje odpadlo na domači trg, pol pa na tujino. Izmed izdelkov za domači trg ima tovarna »Edvard Kardelj« pri Novi Gorici približno 40% odjemalcev v Sloveniji, ostale pa zlasti na Hrvatskem (v Istri in Dalmaciji je za njene izdel-
Najbolj razširjen izdelek Tovarne pohištva »Edvard Kardelj« spalnica »Gorica«
stičnim podjetji, ki tovarni ne morejo nuditi pravega jamstva. Lanska stagnacija na trgu pohištva, ki bo trajala verjetno še letos, je pomenila za kolektiv celo serijo injekcij. Na hitro so reorganizirali prodajno mrežo, za 16% so pocenili svoje izdelke, kar pa je najvažnejše, prav tako hitro so povečali tudi število izdelkov in izvoz. Začeli so izdelovati med drugim televizijske omarice, čaje mizice, omarice za šivalne stroje in poleg spalnic tudi jedilnice. Tisti čas so se odločili tudi za proizvodnjo radijskih omaric.
Zadnje mesece lanskega leta, ko so se v tovarni energično potrudili osvojiti tuji trg in so razstavljali med drugim v Smirni, Trstu, Milanu in Frankfurtu, je tovarna izvažala približno tretjino svoje proizvodnje. Letos se bo izvoz ver-
ke največje zanimanje) ter v Bosni in Hercegovini.
Poseben izdelek so lesene radijske omarice. Ta zasluži vso pozornost: kolektiv ima zaenkrat še izgubo pri tem svojem sodelovanju z industrijo radijskih aparatov, toda pomisliti je treba, da je le malo podjetij, ki so se uveljavila s temi izdelki. V Avstriji so menda le 4, v Nemčiji pa jih je pet-2e lani so na ta način, da so uvedli v proizvodnjo ta izdelek, lahko zaposlili nekaj desetin novih delavcev in delavk. Letos nameravajo zaposliti še več ljudi, v proizvodnem načrtu pa imajo okrog 10 tisoč lesenih radijskih omaric. Medtem ko je kolektiv tovarne »Edvard Kardelj« investiral lani za izpopolnitev svojih obratov okrog 50 milijonov dinarjev, bo letos potreboval precej večja sredstva. J. K.
Minister za prehrano v Zahodni Nemčiji je izjavil, da bodo letos posejali za 5—7% več krušnega žita in bodo dosegli predvojne površine, t. j. okrog 2.77 milijonov hektarov.
Francoski pridelovalci tobaka že dlje časa zahtevajo višje cene. Državni monopol plačuje za kg surovega tobaka po 388 frankov. Te dni je okoli 20.000 pridelovalcev tobaka v Franciji sklenilo ustaviti dobave francoskemu državnemu monopolu, češ da bi bilo treba plačevati tobak po njegovi kakovosti.
Angleška proizvodnja jekla Je znašala lani 17,6 milijonov ton,
medtem ko je bila predlanskim približno za 1.19 milijonov ton manjša. V angleških železarnah so izdelali 11.17 milijonov ton surovega železa (leta 1952: 10.72 milijonov ton).
Avstrijska proizvodnja premoga je znašala lani 5.73 milijonov ton, t., j. za okoli 466.000 t
več kakor predlanskim.
Turški minister za obnovo je povedal podrobnosti o politiki do tujih investicij v turško industrijo surove nafte. Dejal je, da bo zakon o surovi nafti ščitil interese tujih investitorjev in strokovnjakov. Ta zakon pa ne bo nikomur dovolil monopola, čeprav bodo spočetka koncesije za eksploatacijo surove nafte številčno omejene. Osnovati nameravajo posebno družbo za eksploatacijo odkritih nafti-nih polj. Turčija naj bi dobila
12.5	% proizvedene surove nafte, družbe bodo lahko obdržale največ 50 % dobička.
Razprava o ukrepih v kmetijstvu in gozdarstvu
kranjskega okraja
Na pobudo predsednika kranjskega okraja tov. Milenka Košmelja ao zaičeli letos vsi ljudski odbori temeljito razpravljati o kmetijstvu. Da bi bila razprava kar najbolj plodna, je okrajni ljudski odbor izdal posebno brošuro, v kateri je podrobno razčlenjeno gozdarstvo in vse veje kmetijstva. Zbrani podatki bodo odlični napotki za razpravo o ukrepih, ki so potrebni za povečanje kmetijske proizvodnje, hkrati pa jim bodo odlično služili za izdelavo investicijskih elaboratov pri natečaju za investicije v kmetijstvu.
V brošuri je razvidno, da daje največ dohodkov v kmetijskem gospodarstvu okraja živinoreja (skoraj 54 odstotkov), zatem poljedelstvo (29.2 odstotka), gozdarstvo (14 odstotkov) itd. Govedo je doseglo številčno že leta 1951 približno predvojno stanje, v zadnjih dveh letih pa je zopet nazadovalo v glavnem zaradi dveh zaporednih sušnih let. Tako rede v okraju zdaj na sto hektarih kmetijskih površin 48 (v LRS 48.4, v FUR Jugoslaviji 34, v Franciji 47, v Danski 98 itd.) odraslih živali. Naj višjo mlečnost je dosegla kmetijska zadruga v Preddvoru, kjer znaša povprečna letna mlečnost 70 rodovniških krav 1.700 litrov; to je 400 litrov več kot znaša okrajno povprečje. Skupna letna proizvodnja mesa v
okraju znaša 1,700.000 kg, tako da pride na enega prebivalca 21 kg, na enega kmetijskega prebivalca pa 52 kg. To povprečje je boljše od državnega, po katerem pride na prebivalca 20 kg mesa, na kmetijskega prebivalca pa 30 kg; vendar je ta količina manjša kot v drugih državah, kjer pride na prebivalca (prva številka pomeni kg mesa na prebivalca j druga pa samo kmetijskega prebivalca) v Holandiji (32, 271), Franciji (45, 186), na Danskem (3 23, 661) itd. V okraju imajo premalo živinorejskih proizvodov zaradi nizke proizvodnje, ki izvira iz nezadostne in slabe prehrane živine — pomanjkanje silosne krme in močnih krmil, nezadostne paše v planinah — slabe nege itd. Zato bo treba zboljšati in povečati krmno osnovo. V zvezi s tem bo potrebno urediti najprej gnojišča, ker se od letne proizvodnje gnojnice 900.000 hektolitrov zajame le 225.000 hektolitrov, ostalih 675.000 hektolitrov pa se je izgubi. Hkrati s to količino gnojnice pa izgubi kmetijstvo skupno okrog 8.200 ton umetnih gnojil, katerih vrednost znaša, če všte-jemo regres, ki ga daje država za gnojila, nad 100 milijonov din. V okraju imamo tudi 57 odstotkov slabih plemenskih bikov, od katerih ne
Proga Velenje-Kidričevo, odločna želja prebivalstva in podleti j ob nameravani trasi
V nedeljo je bil v Konjicah prvi sestanek zastopnikov delovnih kolektivov iz krajev: Konji, Zreč, Poljčan, Vitanja, Majšperka, Kidričevega, zastopnikov kmetijskih zadrug in državnih posestev in drugih podjetij, ustanov in organizacij, ki so najbolj zainteresirani, da se uresniči stara želja ljudi iz teh predelov za normalno železniško prometno zvezo z ostalimi kraji. Sestanku so prisostvovali tudi trije ljudski poslanci s teh področij in zastopniki Jugoslovanskih državnih železnic iz Celja in Ljubljane.
Po zamisli pobudnikov bi nova proga povezala Velenje s Kidričevim tako, da bi tekla skozi Vitanje, Zreče, Loče, Poljčane in Majšperk. Gradnjo proge so v daljšem razgovoru utemeljili z potrebami posameznih podjetij, ki bi progo tudi v največji meri obremenjevala.
Najbolj izkoriščena bi bila proga za prevoz velenjskega premoga, saj ga bo potrebovalo samo Kidričevo do leta 1958 vsako leto 75 tisoč ton, pozneje pa več, zlasti še, če bi našli v bližini nahajališča boksita, ki bi prišel v poštev za predelavo v Kidričevem. Ta premog dobiva Kidričevo sedaj po krožni progi, ki je za približno 30 km daljša. Druga dva večja interesenta za bodočo progo sta kolektiv »Konus« v Konjicah in Tovarna kovanega orodja v Zrečah. To-
varna usnja v Konjicah potrebuje sedaj za odvoz in dovoz letno 1100 vagonov, zreška tovarna izvaža okoli 1500 ton polizdelkov, da ne omenjamo surovin, zlasti premoga, ki jih dovaža sedaj z ozkotirno železnico. Dalje so navedli precejšnje potrebe zastopniki kolektivov iz Vitanja, Oplotnice, LIP Slovenske Konjice, Majšperk in drugi, ter močne kmetijske zadruge, ki bi lahko z izvozom kvalitetnega sadja, lesa in drugih pridelkov močno razvile svojo proizvodnjo.
Industrijska podjetja v Konjicah, Ločah, Zrečah in v bližini uporabljajo sedaj staro ozkotirno železnico, ki ima poleg drugih slabih lastnosti to najslabšo, da morajo vse vagone v Poljčanah prekladati, ker jih ne morejo uporabiti na normalno-tirnih progah. Pri tem pretovarjanju vagonov se blago poškoduje, tako da podjetja raje vozijo izvozno blago s kamioni do Reke, kot da bi uporabljale železnico. Razen tega povzroča prekladanje velike zamude pri dostavljanju gotovih izdelkov, česar danes pri kupcih ni mogoče več opravičevati. Po ugo-gotovitvah udeležencev sestanka vsa večja in manjša podjetja opravljajo skoraj polovico svojih prevozov s kamioni.
Na sestanku so govorili tudi o vsestranskem napredku, ki bi ga prinesla železnica krajem in
ljudem, ki jih sedaj slabe zveze ločijo od naših središč in zavirajo njihov ekonomski in kulturni razvoj. Bogata ležišča premoga in kremenjaka leže neizkoriščena pod pobočji Pohorja, sadja, ki je v konjiški dolini na glasu, ni mogoče Uvažati, otroci, oddaljeni od srednjih šol, nimajo možnosti za izobrazbo, do katere imajo pravico. Te in druge ugotovitve na nedeljskem jestanku so dale udeležencem novo vzpodbudo, da bodo vložili vse napore, da nova železnica ne bo ostala samo želja na papirju. Izvolili so iniciativni odbor, ki bo poskrbel, da vsa zainteresirana jod-jetja in ljudski odbori zberejo stvarne, prespektivne podatke, s katerimi bodo gradnjo železnice lahko utemeljili, podjetja bodo tudi prispevala potrebna sredstva za izdelavo idejnega projekta. Zastopniki ljubljanske direkcije JDZ so pravtako zagotovili potrebno razumevanje.
Seveda je gradnja nove železnice delo, ki terja še mnogo študija časa in sredstev, zato o roku za dograditev še ne gre govoriti. Najlažje bo v prvi etapi tega načrta zagovarjati nadomestitev sedanje ozkotirne proge Poljčane—Zreče do Konjic. In že to bi bila pomembna pridobitev in najboljši začetek glede na celoten 'načrt.
Up)
morejo pričakovati napredek živinoreje.
V poljedelstvu prinaša največ dohodkov krompir (21.5 odstotka), s katerim je zasejanih 19 odstotkov skupne površine. Površine, ki so jih zasejali s semenskim krompirjem, se iz leta v leto večajo. Medtem ko je bilo lani priznanih za seme 34 hekta-. rov površine, so letos le-te narasle nä 106 hektarov, v prihodnjem letu' pa se bodo povečale na 220 hektarov. Da bodo laže shranjevali in prodajali semenski krompir, bodo pričeli v kratkem graditi v Škofji Loki veliko skladišče, v katerega bodo lahko vskladiščili 100 vagonov semenskega krompirja.
Kmetje so se lani močno poslužili umetnih gnojil. Medtem ko so jih porabili predlanskim na hektar obdelovalne zemlje 30 kg, se je poraba gnojil lani dvignila že na 92 kg (v LRS smo porabili 73 kg), kar pomeni zvišanja za 206 odstotkov ali dvakrat več kot predlanskim in približno petkrat več kot pred vojno. Kmetijstvo kranjskega okraja se razen tega tudi hitro mehanizira, saj so kupili lani enkrat več (za 37 milijonov din) strojev kot predlanskim. Kako je v tem okraju mehanizirano kmetijstvo, je možno oceniti po tem, da pride na 17 ha orne zemlje ena mlatilnica (v FLRJ na 366 hektarov), na 1.9 hektara orne zemlje en plug (v FLRJ na 5.5 hektara), na 633 hektarov en traktor (v FLRJ na 1.028 ha) itd.
Gozdovi v kranjskem okraju so precej izčrpani. To velja zlasti za nedržavne, ki imajo povprečno na hektar 126 kub. metrov lesne gmote premalo (imeti bi je morali 250 kub. metrov). Državni gozdovi imajo nekoliko večje lesne zaloge, povprečno 145 kub. metrov na hektar. Tudi letni prirastek v državnih gozdovih (2.53 kub. metrov na hektar) je večji kot v nedržavnih (2.48 kub. metrov). V skladu s tem je gospodarski svet znižal načrt sečnje za leto 1954, tako da znaša za nedržavne gozdove 83 odstotkov letnega prirastka, za državne pa 91 odstotkov. Zaradi majhne zmogljivosti gozdov je tudi zmogljivost žag previsoka za 60 odstotkov. Da bi se stanje v gozdovih zboljšalo predvideva načrt pogozdovanje, melioracijo grmišč, omejitev steljarjenja itd.
Hidroelektrarna »Nikola Tesla« spet obratuje
Zagreb, 21. jan. Zaradi južnega vremena, ki je povzročilo močno taljenje snega v Gorskem Kotaru, je hidroelektrarna »Nikola Tesla« začela redno obratovati. Nastopilo je veliko olajšanje za ves sistem Slovenije in Hrvatske. Ta hidrocentrala več kot mesec dni ni obratovala. Tudi hidrocentrale na reki Kolpi, Ozalj I. in Ozglj II. so spet ▼ pogonu.
c

li&säiätmSsuHm

K
ü
TURN
R
**r
*P"
**fW-
■^rf'

e
B B

d
Aldous Huxley:
tniocoiidin nasmeh
Razgovor o premieri, pri kateri {e Vida Jovanova praznovala 30-letnico svojega življenja v gledališču - Bežijo Slavko Jan, scena Niko Matalj in Mile Korun
»Navsezadnje je tudi Aldous Huxley zašel na Slovensko-« — »Le s tem se ne strinjam, da je prišel k nam z najslabšim, kar premore: z dramo. Kolikor vem, je Huxley predvsem slovit romanopisec in esejist« — »Predvsem esejist, kajti celo za njegove romane bi lahko rekli, da so eseji o najpomembnejših težavah današnjega časa. Na straneh njegovih knjig srečaš vse vrste znanosti: od biologije, s katero se tako umno ukvarja nje-
ga je Huxley v nasprotju z novelo vložil v film posebno težo v lik bolničarke Braddock, tako da nam vseskozi vzbuja sum, da je prav ona morilka Huttonove žene.« — »Po vsem tem vidim, da Giocondin nasmeh ni pravi nasmeh Huxle-ye umetnosti...«
»Ze spet literarne ocenel Pomislite raje na igralce, ki so v tem širokem delu lahko pokazali veliko'več, kot bi mogli v še tako pretehtani modemi odrski tvorbi. Saj delo raste kot široka reka ...« — »To dr-
pdčila vrsto majhnih mojstrovin.« — »Poudariti je treba najvažnejše: njena vloga je zlita iz ene same tvarine. Proces ki se je odigral v duši Janet Spence, se je stopnjeval v njeni igri z redko doslednostjo.«
— »Kakšno odrsko stvaritev je postavil V. Skrbinšek kot Hutton?« — »Ne vem, če je bil s pretirano srečo postav-vljen v Giocondin nasmeh. Zmeraj je škoda, če se igralska izrazna sredstva ne ujemajo v celoti z duhom pisca ali z izraznimi sredstvi soigralcev. Vendar je treba povedati, da je Vladimir Skrbinšek tretje dejanje odigral z globokim in pretresljivim
človeka zmeraj prevzame njena svežost in neposrednost. Svojo vlogo izoblikuje predrzno, a ker Je izredno talentirana, zmeraj zadene žebljico na glavico.« — »Samo paziti bo morala, da bo že prisvojene odrske vrednote smotrno razvijala. Občutek sem imel, da bi lahko iz Doris napravila več, saj je tudi njena vloga zelo širokega obsega in zahteva veliko več, kot pa podobo ne pretirano umne, a od življenja obsijane deklice, ki jo zna Počkajeva tako pristno igrati.« — »Zdi se mi, da hočete reči, da je tisti igralec na pravi poti, ki nas preseneča z novostmi v igralskem izrazu. Zame je bila bolničarka Braddock, ki jo je igrala Mira Danilova, take vrste novost. S kakšnimi psihološko natančnimi sredstvi je poustvarila primer angleške ženske neprijetnosti!« — »Podobno kot Janez Cesar, ki je igral generala Spencea in iz-
klesal svoj lik z navidezno odurnostjo, značilno za posmehljivega posebneža, pod čigar raskavo skorjo se skriva topla zaskrbljenost očetovskega srca. Odmaknil se je — vsaj tako kaže — Huxleyevi noveli in igralcu, ki smo ga videli v filmu, a vendarle zgradil svoj lik v isti smeri, kot ga je začrtal pisateljev duh. In za tako graditev svojega lika ima igralec popolno pravico. Avtorja lahko dopolni, le pačiti ga ne sme.«
»Vendar mi po vsem tem ni docela jasna celotna podoba predstave.« — »Zakaj ne?
• Igralsko je Giocondin nasmeh brez dvoma največ, kar trenutno lahko nudi naša najvišja dramska ustanova. Šibkejši del predstave je v konverzaclj-skem prvem dejanju, a v naslednjih se pokažejo vse igralske vrednote naših mojstrov, ki so dosegli v Giocondinem nasmehu resen uspeh.«
Jene Javoršek
Slovenski delež v Enciklopediji Jugoslavije
Slik» s premiere »Glocond lnega nasmeha«: JnMUatka Viđa Jovanova, Stana Sever In
Počkajeva
gov brat Julian, do razmišljanj o slikarstvu in glasbi, katero Aldous odlično pozna. Lahko rečemo: roman je vselej samo okvir za njegova sijajna in duhovita razmišljanja.« — »Bral sem Huxley e v esej o Benu Johnsonu, kjer primerja tega učenega klasika s kipečo ustvarjalnostjo drugih eliza-betincev, pa sem si mislil: Huxley je po svoji naravi Ben Johnson današnje Anglije. Književnost Joyceov, Lawren-ceov in Elliotov teče po motnih strugah človeških nagonov, Huxley pa je razumen, suh analitik, znanstvenik v književnosti in filozof v življenju.« — »Najbrže ga prav zavoljo tega po svetu tako radi berejo, kajti naši dobi je po srcu široka znanstvenost in v Huxleyu sreča svoje probleme umetnik, politik, biolog, fizik, sociolog, psihoanalitik in glasbenik, kajti on — če pomislim na njegovo mojstrovino Kontrapunkt življenja — vse te svetove do zadnjega kotička pozna.« — »In kljub temu se ne oprijemlje klasicističnih načinov pisanja, čeprav njegov duh z vso težo nagiba v smer klasike. Ne! Njegovi romani so tehnično predrzni in zelo očitno je, da se je pisateljske obrti učil pri obeh pomembnih mojstrih sodobnega pisanja: Marcelu Proustu in Jamesu Joyceu.« — »A v Giocondinem nasmehu ni bilo videti kakšne posebno nove tehnike. Ce se spomnimo Smrti trgovskega potnika ali pa pomembnejših evropskih in ameriških dramatikov našega časa, lahko ugotovimo, da je njihovo pisanje po nekaj desetletjih pricap-ljaio za revolucionarno preobrazbo svetovnega romana.« — »Vidi se, da je nastala iz novele Giocondin nasmeh in se ni porodila v Huxleyevi glavi kot samostojna dramska tvor-
ba.	Verjetno prav zaradi tega s svojim psihološkim realizmom diši po znanih odrskih stvaritvah iz konca prejšnjega stoletja. Poleg vsega tega pa je v njej nekaj slabo postavljenih odrskih podob. Tako se Huxley oprime dr. Libbarda in ga zmeraj »o pravem trenutku« pripelje, da psihološko opraviči dogodek, ki se bo zgodil dva prizora pozneje, ali pa z njim nasilno potiska potek dejanja dalje, oziroma dejanje razpleta. Dr. Libbard je navkljub svoji filozofski bistrosti. in psihološki pronicljivosti za lase privlečena postava. — Prav tako je slovit psiholog Huxley psihološko neroden s prevažanjem Janetinega očeta generala Spencea, ki se večkrat »kot naročen« prikaže na odru ali pa zaspi, če si morata Ženski povedati kaj zaupnega. Tudi tehnika v dvoje razdeljenega prizorišča v tretjem dejanju je nastala bolj po sili razmer kot pa iz odrske nujnosti. Res, marsikaj si je novelist dovolil, da bi nam do konca razložil svojo zgodbo. Zgodba je romantično pretresljiva, a v sodobni dramski tvornosti ne pomeni nič presenetljivo pomembnega.« — »Scenarij, ki ga je A. Huxley napisal za film, katerega smo r’	t imenom Njeno ma-
je velike
smotrneje pripravljal razplet. V drami že spočetka vemo, kdo Je morilec, v filmupa tako kot v noveli do konca zdrzimo v radovedni napetosti. Poleg te-
ži, vloga Janet Spence obsega izredno široko področje:	od
salonske pogovomosti do ja-govske pretkanosti, od mehka čustvenosti razumne ženske do strahovitih izbruhov zatrta strasti in neuravnovešenosti duha.« — »Tipična angleška vloga.« — »Vida Juvanova se mi je v tej vlogi zdela podobna umetniku z retrospektivno razstavo. Zdaj je bila nežno naivna, zdaj zastrto salonska, zdaj mila in zdaj pretkana ženska. Višek je seveda dosegla v tretjem dejanju, kjer je nako-
vživetjem.« — »Sever pa je bil kot dr. Libbard izredno umirjen, glasovno uravnovešen in preprost, ne teatraličen, skratka: Sev» je postavil novo podobo ob svoje igralske like in prav ta podoba nosi klice novega razvoja v liniji njegovega igralstva.« — »Zdi se mi, da je pri svojem filmskem delu veliko razmišljal tudi o novih podobah svoje odrske tvornosti.« — »Pomembna je tudi vloga Duše Počkajeve, ki je igrala Doris Meadl« — »Pri tej igralki
Za »Zgodovino narodov Jugoslavije«, ki je eden prvih velikih sadov sodelovanj« najbolj kompetentnih strokovnjakov iz vseh ljudskih republik, prihaja »Enciklopedija Jugoslavije«, standardno in monumentalno delo vodilnih jugoslovanskih manstvenih in kulturnih delavcev. Kot je poročal naš časopis (25. dec. 1953), so v Zagrebu že začeli tiskati prvi zvezek, ki bo izšel letos. Ob tej priliki smo naprosili predsednika uredniškega odbora za prispevke iz LR Slovenije univ. prof. dr. Antona Melika in tajnika dr. Dušana Kermavnerja sa podatke o slovenskem deležu v tej veliki ediciji, ki bo postala eden temeljnih kamnov v našem značaju o samem sebi ter zanesljiv kažipot vsem, ki te zanimajo za preteklost in sedanjost jugoslovanskih narodov. Rada sta ustregla naši želji in iz nevezanega. razgovora priobčujemo jedro ter drobce, ki 'bodo gotovo zanimali’ širši krog čitatelj«^
yy
Lepa Vida“ v Zagrebu
V Sloveniji je minula 85. obletnica smrti Ivana Cankarja brez posebne pozornosti. Zagrebški Slovenci so se je spomnili kar z dvema prireditvama kulturno prosvetnega društva Slovenski dom. Dne 11. decembra so pripravili kulturni večer Ivana Cankarja s predavanjem književnika Toneta Potokarja, recitacijami odlomkov Cankarjevih del in glasbenimi točkami, a 11. januarja uprizorili v gledališču »Komedija« Cankarjevo Lepo Vido.
Predstava je pomenila za Zagreb gledališki dogodek, ki je prestopil meje priložnostne kulturne prireditve. Režiser in igralec Hrvatskega narodnega gledališča Hinko Nučič je zbral skupino amaterjev in se z njimi lotil nelahke naloge. Poskus je bil zanimiv. Problem scenske podobe najbolj liričnega Cankarjevega dramskega dela je za Nučiča zelo star. Se pod Verovškom je sodeloval kot Dioniz pri krstni predstavi Lepe Vide leta 1912 v Ljubljani. Takrat je imel priliko, da se je porazgovoril o načinu uprizoritve s Cankarjem samim. Ostalo mu je v spominu, da se ni znašel ob delu niti režiser Verovšek niti kritika, a da tudi Cankar ni znal dati kakih posebnih navodil.
Nove izkušnje v odrskem življenju so napotile Nučiča na rešitev, da je potrebno pri odrski podobi ostro ločiti dva povsem različna elementa v tej dramski pesnitvi, simbolnega in realističnega. V tem duhu je izvedel svojo novo režijo. Realistično osnovo dela je predstavljal mračni, nizki prostor v ljubljanski cukrami s svojim posebnim vzdušjem, v katerem bedno žive študenti, literati, zapit pisar, star delavec, ki se je izčrpan vrnil iz tujine in študentovska gospodinja s svojo lepo hčerko. Nadaljnji realistični element poteka iz slovenskega meščanskega življenja okoli 1910 in ga zastopata zdravnik, predstavnik meščanske udobnosti in nagnjenja k uživanju zem-skih dobrin ter meščansko dekle Milena, nevesta mladega bogataša Dolinarja. Simbolne elemente nosi vse, kar se vzpenja preko okvira, kakor so ga določali trdni, surovi pogoji, v katerih sta živela ta dva, vsak v sebi zaključena družbena kroga. Zajeti so v hrepenenje sleherne Cankarjevih oseb. Delavec Damjan sanja da bo se enkrat odšel v tujino in končno našel svojo iskano srečo — košček kruha, ki mu bo olajšal starost. Pisar sanja In obupuje, da bo našel v Vidi pravico do srečnega osebnega življenja in ljubezni, ki je ne bi dušilo pomanjkanje. Stu-
denti sanjajo v svojem mladem svetu lepoto lirike kakega Murna. Umirajoči literat ne vidi smisla in upravičenosti družbenih tegob, ki so uničile njegov mladi talent Se zamotani, nejasni Dolinar je dobil v tej interpretaciji svojo psihološko razlago in rahlo družbeno poanto: bogataš sanja, da si bo zadržal predmestno lepotico samo zaradi njene lepote, dokler ni prevladal tudi pri njem družbeni običaj dobe, po katerem se je vrnil k dekletu iz svojega družbenega razreda. Problematiko te simbolne drame razvozlava mladi, nezastrupljeni Dioniz, ki nakazuje rešitev: morda bo on znal združiti pravico do lju-bezeni z urejenim življenjem, če se tudi on ne bo zlomil s svojim hrepenenjem in vero.
Krhka dramska pesnitev je v Nučičev! interpretaciji pritegnila občinstvo. Igralci, dasi vsi amaterji, so se dobro vživeli v svet Cankarjevih oseb. Za uho, ki je vajeno jezikovne kulture osrednjega slovenskega gledališča, je bilo nekaj posebnega odkritje, kako sa jezik menja v raznih družbenih sredinah. Igralci so nam-
reč pripadali po poreklu jezikovno zelo različnim slovenskim pokrajinam, od Primorske do Štajerske, in se tu povezali v igralsko enoto, ki živi ločeno od slovenskega kulturnega središča in njegove nege zbornega govora. Če je bil to jezik zagrebških Slovencev, je treba ugotoviti, da se pod vplivom hrvaščine po barvi in naglasu že nekoliko razlikuje od zborne izreke knjižne slovenščine v Sloveniji. Zanimivo je bilo končno tudi občinstvo samo. Ako je bil to presek, je sestavljen zagrebški slovenski element pretežno iz »srednjega stanu«, zlasti iz obrtnikov. Ob teh so zasedli gledališče nekateri vidni zagrebški kulturni delavci, zlasti gledališki, ki jih je zanimala prva uprizoritev Lepe Vide v Zagrebu v originalnem jeziku. Predstava je bila razprodana, pred vhodom pa — prav kakor pri kino-predstavah — množica ljudi, ki je zaman čakala, če se bo pojavil kdo s »karto više«. Društvu Slovenski dom in režiserju Nučiču je treba izreči za njihove kulturno prosvetne napore med zagrebškimi Slovenci priznanje.	F. P.
PABERKI IZ TUJINE
7600 del obsega katalog mane založbe Redam, ki je nedavno praznovala 125 Ut svojega dela. Založbo je ustanovil leta 1828 enaindvajsetletni Anton Philip Redam. V 125 letih je izdala 7600 del v nakladi 300 milijonov izvodov. Med »reklamkarm♦, kot smo imenovali tudi pri nas znane zvezke v rožnatih platnicah, so domala vsa večja dela svetovne književnosti od grških in rimskih klasikov do modeme poezije m proze, cela vrsta priročnikov, slovarčkov, komentarjev itd. Velikanski stavbni kompleks založbe Redam v Leipzigu je bil med vojno hudo poškodovan ob bombnih napadih, mesto je po vojni prešlo v sovjetsko cono in lastniki so ustanovili novo podjetje »Redom* v Stuttgartu. V šestih letih po vojni je izdalo 350 novih zvezkov v nakladi 13 milijonov izvodov.
Evropska umetnost je mnogo starejša, kot si mislimo. Novejša odkritja postavljajo njene začetke v ledeno dobo, torej v čas pred 50.COO leti. V Lascauxu v Franciji so se otroci igrali in odkrili leta 1940 votlino, katere stene so bile poslikane z jeleni in divjimi konji v rdeči, rjavi, beti, črni in rumeni barvi. »Louvre ledene dobe« so krstili Francozi to bogato zbirko risb m stik, ki j«
stara petnajst tisoč let. 30.000 let je staro slikarstvo v votlini La Madeleine pri Les Eyzies v Franciju V čas 50.000 let nazaj pa segajo slike in risbe, ki so jih odkrili v kraju Aurignac. Starejše kulture, n. pr. egipčanska, se potemtakem brez vrzeli pridružujejo delom srednje kamene dobe v vzhodni Afriki in Španiji.
Odkrivanje takih jam se je začelo pred kakimi sto leti, odkrivajo pa še vedno nova kultna mesta ljudi kamene dobe. Kultna mesta so bile namreč take votline, ki leže večidel v južni Franciji ali v severni Španiji in zato njihovo umetnost imenujemo franco-kantabrijsko. Imela je svoj razvoj prav tako kakor grška: od linearnih začetkov, se v risbah in slikah, ki so jih odkrili v votlim La Madeleine, razvija zmerom bolj slikarsko, prostorninsko in plastično, nato pf se zaobrne spet v risarsko umetnost, ki postaja zmerom bolj abstraktna, hieroglifska, pismena in preide neposredno v pisavo s podobami tako imenovanih starih kultur. Danes že lahko ločimo celo mojstre, mojstrske ateljeje, šole in posnemovalce kakor v dobi faraonov. Raziskane so razne tehnike in raziskan je obseg te umetnosti, ki sega do Afrike, Sibirije in na Norveško. Nove najdbe bodo prinesle nova presenečenja in nič čudnega, če bo treba pisati docela na novo o začetkih človeške zgodovine. ■ -
ZAMISEL
Enciklopedija Jugoslavije ne bo splošni leksikon niti repertory, ampak sintetičen prikaz kulturne dediščine jugoslovanskih narodov ter vseh aspektov sodobnega življenja v Jugoslaviji in bo kot taka tehten doprinos k svetovni kulturi. V njej ne bo splošnih pojmov, ki bodo našli mesto ▼ Mali splošni enciklopediji ter v ostalih, kas” "Jših enciklopedijah, temveč bodo pojmi iz jugoslovanske zgodovine, gospodarstva in kulturnega življenja. Tako ▼ njej ne bo opisa flore na splošno, pač pa bo opisana flora Jugoslavije itd. Med prikaze širših področij pa bodo uvrščeni članki o življenju in delu ljudi jugoslovanskega ali tujega porekla, ki »o s svojim književnim ustvarjanjem (v širokem pomenu besede) ali s svojim družbeno pomembnim udejstvovanjem zarisali sled v zgodovini jugoslovanskih narodov.
Obseg dela je bil vnaprej dolcčen na osem knjig po približno 600 strani. Zaradi tega je bilo treba v začetku sestaviti točen načrt za geslovnik in za obseg prispevkov. Glavna redakcija v Zagrebu je razdelil* vso snov na 44 skupin; skrb za enotno vodstvo so prevzeli posebni strokovni uredniki v republiških redakcijah. Pravo delo se je začelo 1.1951, ko so republiške redakcije prejele prvi načrt alfabetarija, ki so ga pregledale in dopolnile, nakar je bil v 1.1952 v Zagrebu. plenum, ki je dokončno sprejel geslovnik ter postavil enotne formalne kriterije za prispevke, norme za dolžino člankov glede pomembnosti predmeta itd. Posamezni osebi bodo posvečeni največ trije stolpci, najmanjša gesla pa bodo petvrstična.
Po navodilih so sestavki informativni in jedrnati, napisani v navadnem, ne v telegrafskem slogu. Povsod so upoštevani najnovejši znanstveni izsledki. Kjer je mogoče, so navedeni statistični podatki in citirani uradni viri. Vsak članek zaključuje bibliografija z naslovi najpomembnejših del, ki podrobneje obravnavajo problem.
NAČIN DELA
Delo je načelno decentralizirano in so ga razdelile sotrud-nikom republiške redakcije. Enotno pa se obravnavajo gesla, ki se tičejo Jugoslavije kot oelote. Te je razdelila centralna redakcija sama, in sicer tako, da jih napišejo posamezni strokovnjaki, nato pa jih bodo skupno pretresle komisije. Prav tako je centralna vojna in politična redakcija. To naj zagotovi sintetični značaj enciklopedije ter pokaže genetično povezanost in pomembnost posameznih ljudi, pokrajin in nacionalnih dohodkov v široki jugoslovanski perspektivi. S smiselno decentralizacijo bo odstranjen nedostatek nezanesljivosti, ki je zelo bremenil Stanojevi-čevo enciklopedijo, ker je bila sestavljena centralno.
Za lažjo uporabo ter zaradi razbremenitve drobnih pojmov je predviden ob zaključku izdaje Enciklopedije poseben indeks, kjer bo navedeno vsako ime, ki je bilo v kakršnikoli zvezi omenjeno v enciklopediji.
\
SLOVENSKI DELEŽ
Slovenski sodelavci enciklopedije so se takoj po plenumu lotili sestavljanja člankov. Za prvo knjigo, ki bo obsegala črki A ln B, so oddali prispevke še pred koncem 1. 1952. Zdaj so pretežno zbrani že članki za drugo knjigo in deloma tudi že za naslednje. Vsak prispevek pregleda In odobri strokovni urednik, šifriran pa je z začetnimi črkami avtorja. Doslej je poslalo prispevke republiški redakciji že nad 100 sotrudnikov, ki go vsi poznani strokovnjaki, največ iz vrst univerzitetnih profesorjev. Nekateri pošiljajo svoje članke tudi direktne cen-
Pred razstavo Xylon v Moderni galeriji
Sodobni lesorezi so osnovali svoje mednarodno društvo ÖJ mu vzdeli ime XYLON. Namen novoustanovljene organizacij« je zlasti: pospeševati to najstarejšo in vse do danes gotovo eno najpopularnejših grafičnih tehnik, istočasno pa dati v obliki sistematičnih periodičnih prireditev javnosti možnost, da ce seznani z novimi stvaritvami te tako popularne grafične zvrstti Kako pomemben razcvet je dosegla sodobna grafična uatvar» jalnost nam pričajo težnje po vzpostavitvi najrazličnejših bien» nalskih pregledov posameznih grafičnih tehnik, ki so dandanes že organizirane v svetu. Primer take likovne manifestacije smo mogli v skrčeni obliki videti tudi ▼ lanskoletni razstavi 2. Biennala mednarodne barvne litografije v Moderni galeriji; v mesecu februarju pa bomo v istih razstavnih prostorih mogli videti odlike in uporabnost sodobnega lesoreza, ki nam ga y močni mednarodni udeležbi posreduje zgoraj omenjena organizacija XYLON.
Ta izčrpni' prikaz današnje lesorezne ustvarjalnosti nas na le seznanja z zadnjimi stvaritvami, ampak nam istočasno odpira vpogled med pomembne faktorje, ki neizbežno botrujejo pri rojstvu umetnine: umetniška tradicija, specifičnost odraza družbeno-političnih pogojev, nacionalno-folklorna primes neke« ga določenega umetniškega kroga oziroma centra Itd. Prav zato so nam taki načini likovnih manifestacij še zlasti dobrodošlu nudijo nam možnost stika z originalnimi stvaritvami, ki nas seznanjajo ponajvečkrat z »viški« zmogljivosti v določeni tehnični izvedbi, prav tako pa dajejo priliko za primerjavo naj» različnejših kulturnih žarišč med seboj in še posebej našo domače ustvarjalne sile z njimi.
Razstava XYLON, ki jo trenutno pripravlja Moderna galerija v svojih razstavnih prostorih, ima vse značilnosti velik« mednarodne biennalske prireditve. V ljubljanski izvedbi te razstave v mesecu februarju bo zastopanih 14 držav s približno 350 deli; razstava, ki bo sicer prirejena le v večjih evropskih centrih, 'bo gotovo tudi za ljubljansko kulturno sredino izreden umetniški dogodek.
Feliciano Pena (Mehlda)i Ob isk v muzej*
Knjige
Tržaški slovenski slikarji“
99
Z letnico 1953 je te dni Izšla knjiga reprodukcij tržaških slovenskih slikarjev, ki jo je po naročilu Galerijskega sveta za Narodno in Moderno galerijo izdala Modema g alert j a v Ljubljani. Zivljenjepisne podatke zastopanih avtorjev je zbral dr. Karel Dobida, ki je publikacijo tudi uredil. Predgovor ji je napisal akademik prof. dr. France Stele. Celotno besedilo je natisnjeno tudi v francoščini. Težišče knjige je v štiriindvajse-tih reprodukcijah, ki nam pri-bli Žirje značilne momente iz umetniške tvornosti osmih slikarjev: Jožeta Cesarja, Avgusta Černigoja, Bogdana Groma, Roberta Hlavatyja. Avrelija Luke. žica, Rudolfa Sakside, Alberta Sirka in Lojzeta Spacala.
Dr. Stele ugotavlja v predgovoru, da danes upravičeno lahko govorimo o Trstu kot o drugem najvažnejšem središču slovenskega slikarstva. Poleg tega
tralni redakciji, ki jih J* naprosila za prispevke o skupnih jugoslovanskih geslih.
Pri pretresu alfabetarija je bilo sklenjeno, da odpade tretjina prostora za članke, ki bodo obravnavali Jugoslavijo kot celoto, za IR Slovenijo pa je bilo določenih 80.000 vrstic. Ker bosta na eni strani dve koloni, vsaka po 80 vrstic, bodo po tem računu zavzeli prispevki, ki se tičejo LR Slovenije, okrog 500 strani, kar je nekako obseg teksta v eni knjigi.
Seveda pa je ta račun nepopoln, ker ne upošteva deleža Slovenije v skupnih člankih ter v slikovnem delu. Vsa enciklopedija bo namreč razkošno opremljena s celostranskimi ilustracijami, fotografijami, črteži in večbarvnimi prilogami. Ilustrativnemu delu posvečajo redaktorji posebno pozornost in bo tudi s te strani delo izredno, predvsem ker bo dovršeno v tehničnem pogledu, saj ga bodo tiskali z najmodernejšimi stroji. Predvidevajo, da bo izdaja končana do 1. 1957, kajti zbiranje gradiva v vseh republikah dobro napreduje. Zaenkrat to izšla srbskohrvatska zdaja v latinici
Z »Enciklopedijo Jugoslavije« bomo dobili delo, kakršnih ni mnogo v svetu in na katerega bomo lahko upravičeno ponosni, r	V. B.
pomeni delo ekipe sodobnih slo. venskih slikarjev za Trst M» kovno umetniški vzpon, kakrši nega v svoji zgodovini ni poznal. Priznati ga je morala tudi tujina- Dasi so se ti naši ume«, niki skoraj vsi šolali v ItaiBJi in lahko zasledimo r njihovih podobah najrazličnejše tokov* moderne evropske umetnosti, j* njihovo intimno slikarstvo občutje tak0 pristno slovensko la kraševsko, da ga ni moč spre« gledati. Tako je njihovo dela tudi ena izmed najbolj vidnih manifestacij vitalnosti in globoke zakoreninjenosti slovel» skega ljudstva v tržaški zemlji. Za koristno in lepo publikacija g:fe Moderni galeriji iskreno prfc znanje.
Kultumo-prosvetni
zapiski
KULTURNO ŽIVLJENJ S DRAVOGRADA. Skope vesti ti Dravograda morda zbujajo traten nje, da kulturno prosvetno dein tamkaj počiva, toda temu ni tako, Pred letom dni je bilo ustanovljeno Delavsko prosvetno društvo Svoboda. Prvi upravni odbor se je še boril z organizacijskimi težavami in zbiranjem članstva. Ustanovile so se tudi posamezne sekcije, od katerih so nekatere marljivo delale. Najlepši uspeh je prav gotovo dosegla pevska sekcija, ki je s svojim mešanim zborom na tekmovanju v okrajnem merilu osvojila prvo mesto in dobila nagrado. Zbor je razen na domačih prireditvah sodeloval še na Koroškem srečanju v Mežici, na VIII. koroškem festivali, na zletu Svobod na Smrekovcu itd. Tudi orkester marljivo vadi in nastopa. Šteje 15 godbenikov, ki se imeli tudi že več uspešnih gostovanj. Ljudska univerza je priredila 14 kvalitetnih predavanj z vseh področij znanosti, k: so bila tudi dobro obiskana. Dramatska sekcija je sicer dolgo časa komaj životarila, preteklo jesen pa je začela z delom, predvsem po zaslugi agilnega režiserja Ivana Matka, ki se ni ustrašil pionirskega dela na našem odru brez naj-Pjotrebnejših rekvizitov. Uprizorili so Oskarja Hudalesa »Zeleno vrvico«, dvakrat so jo igrali do-ina, mislijo pa tudi na gostova--G 74-1	>»:.	'V-...,,
•Maturo-. Nujno potreb,a) pa bi bilo urediti vprašanje dvorane, ki Iß edina v kraju in katero uprava kaze vse premalo razumevanja za požrtvovalno delo dravograjskih gledališčnikov.	\	■
Počitnice so tu! Cvetlice v vazi nam hitro ovenejo
ALI VAM JE VŠEČ?
Te dni so se za neka] časa za našimi šolarji zaprla šolska vrata in začenjajo se zimske počitnice. Kar spomnimo se nazaj, ko smo še sami nosili šolske torbice, kako nam je bilo v takih dneh pri srcu! Zimsko veselje, ki smo ga dotlej lahko le prav skopo uživali, nas je kar vse prevzelo. Zdaj so na vrsti naši otroci, da se ga dosita naužijejo. Pustimo jih, da se na-sankajo, nasraučajo in nadrsajo (samo ne po cestah, ulicah in pločnikih!) po mili volji saj, kaj je bclj zdravega kot gibanje zunaj, izven hiše, na snegu in svežem zraku! Pri tem, zlasti mamice, ne jadikujmo preveč, da se nam bodo otroci prehladili. Toplo jih oblecimo, da Jim ne bo mogel mraz delj kot do rdečega noska in ličec, potem pa, hajd na sankališče. Pustimo otroku, da se utrdi in naj tudi pokaže svoj pogum. Z neprestanim jadikovanjem — kar precej je takih pretirano skrbnih mamic — češ, pobil se boš, zlomil si boš nogo, roko Ud., bomo sčasoma napravile iz sicer pogumnega otroka omahljivca in boječneža, ki bo drugim, pogumnejšim otrokom pogosto v zasmeh. Res je, starši so tisti, ki naj otroka posvarijo. mu svetujejo, kje se sanka ali smuča, da ne bo nesreče. Pokažejo naj mu posledice prevelike drznosti, ki so se že mnogokrat končale z stalno pohabljenostjo, toda, tudi s temi svarili ne pretiravajmo!
Kako pa bc v počitnicah z učenjem, Predvsem ne smemo
otrokom pustiti, da bi v teh prešernih dnevih povsem pozabil na knjige, na šo!o. Zato naj vsak dan, morda urico ali dve posvetijo šoli. Ponavljajo naj stare lekcije, izdelajo naloge in si utrdijo morda malce nesolidno znanje. Tako bo šolarjem ostala v spominu snov sveža, učenje po počitnicah pa ne bo nanje delovalo odbijajoče, ne bo jim delalo težav, ker ga tudi med počitnicami niso zanemarili.
Vendar pa tudi tu ne smemo zaiti v drugo skrajnost. Otroka v tem časn ne preobremenjujmo z učenjem, sicer se lahko zgodi, da bo prišel po končanih počitnicah v šolo bolj utrujen, kot Je bil v začetku počitnic.
Pri nas na kmetih pa imajo še vedno to navado, da otroku v njegovih počitnicah naložijo najrazličnejša dela. Neredko starši po naših vaseh Se teže čakajo počitnic kot otroci sami, češ, takrat nam bo naš vsaj lahko kaj naredil! In ga vpreže-jo v delo, ne misleč, da bi tudi njemu smuka in sankanje kaj dobro dela.
S tem seveda ni rečeno, da se mora kmečki otrok samo zabavati, saj tudi zanj velja, da ne sme pozabiti na knjige, pomaga pa naj še očetu ali materi pri vsakdanjem delu, vendar, bodimo previdni in mu z delom ne vzemimo počitnic.
Otroci, naužijte se zimskih počitnic, toda na šolo ue pozabite docela, mamici pa tudi ponudite svojo pomoči
Povsod, v mestnem ali kmečkem stanovanju šopek cvetlic v vazi poživi in polepša sobo, poudari domačnost in poveča toplino doma. Prav rade imamo skozi vse leto nekaj lepih cvetov v vazi, v kuhinji ali v sobi. Vendar, cvetlice nam mnogokrat že kmalu potem, ko smo iih kupile, žalostno ovenejo.
Niso poceni, vendar rade žrtvujemo zanje nekaj denarja. Kako bi preprečile, oziroma jih ohranile delj časa? Ce nam prehitro ovenejo, smo krive same, kar si pa le stežka pri-
1»#
sovražnika cvetlic. Te najdalje ohranimo sveže, ako jim dvakrat dnevno zamenjamo svežo mrzlo vodo. Stebelce istočasno prikrajšamo in ga razčesnemo po dolgem nekaj centimetrov globoko. Poiskale bomo zanje najboljši prostor, med okni, kjer nam bodo ostale cvetlice dolgo sveže.
V zimskem času so take cvetlice umetno siljene v toplih
rastlinjakih, a jih vrtnarji, ko
nastavijo cvetne popke, prenesejo v hladnejše prostore, da se tam utrdijo. Tudi v cvetličarnah drže cvetlice v primerni, nikdar v prehudi toploti ker bi sicer prehitro zvenele. Tako se godi tudi našim cvetkam v vazah, zato se spomnimo na to, da bo delj časa lepa tista cvetlica, ki bo v hladnejšem prostoru.
Električni pekač -naš dobri prijatelj
znamo. Predvsem moramo vedeti, da ne smemo imeti vrtnic, ciklam, šmarnic in drugih cvetočih rastlin v topli sobi. Večja toplotna sprememba — podnevi plus 20 stopinj Celzija, ponoči plus 5 stopinj Celzija ali še manj — in prepih sta največja
Pri Tsakem dela nam pomagajo izkušnje, lastne in tnje. Tudi glede našega pekača se je dobro pogovo-riti, kako ga bomo najbolje uporabljale.
Splošno se je izkazalo, da ne kaže polniti pekača čez dre tretjini, ker sicer pokrov nima moči, da snov speče ali skuha. Najbolje je, če je snovi v njem za tretjino ali pa manj.
Ker se naš pekač, ki je obenem lonec, imenuje ravno pekač, bomo začeli pri peki: v njem lahko spečeš vsake vrste drobno pecivo, kekse in podobno (ko prvič deneš pecivo v pekač se speče v dobre tričetrt ure, pozneje, ko je lonec že razdret, pa že v pol nre). Torte potrebujejo pač po kakovosti zmesi tričetrt do ene ure. Narastki prav tako. Za kekse in torte zadošča toplota ▼ pokrovu.
Za razne zvitke, jabolčne ali sirove, ki so debelejši od drobnega peciva in bolj sočni, potrebujejo eno uro. Postaviit moraš celotni zaprti pekač na knhalnik vsaj del tega časa, potem dobiš tudi spodaj lepo pečeno skorjo.
Potico spečeš takole: že zavito deneš v pekač, vključiš pokrov, vendar ga pustiš priprtega, dokler se ti ne zdi, da je potica dovolj vzkipela. Nato jo pokriješ s tankim papirjem, zapreš pokrov in vključiš tudi kuhalnik pod celotnim pekačem. Približno v eni uri je potica vzorno pečena.
Ce pa se ti zahoče za spremembo kuhanih štrukljev, pač v kuhaču najprej zavreš vodo. potem pa skuhaš štruklje v krpi ali brez nje.
KRIŽANKA

»skusite
2. Koruzna polenta z mlečno kremo. Skuhaj iz 1 litra vode in pol litra koruznega zdroba sred..je mehke koruzno polento, pusti polento na toplem in pripravi hitro sledečo kremo: V dočro pološčen lonec daj četrt litra mleka in 5 dkg sladkorja ter pusti, da zavre. Medtem žvrkljaj v lončku četrt litra mleka, 2 do 3 žlice bele moke, malo soli in ko je gladbo, zlij v vrelo mleko in kuhaj 5 min. Pazi, da se ti ne prepali! Zdaj delaj iz tople polente z žlico na veliko oval ali plitvo skledo takozvane žličnike in ko je dno pokrito z njimi, jih polij s kremo, nakar nadaljuj drugo plast, dokler imaš polento in kremo. Na vrhu naj bo krema. Potrosi še malo s sladkorjem in cimetom, lahko pa tudi z malo ribanih orehov, da stvar izboljšaš, a nujno ni, nato polij z razbeljenim maslom in daj kot samostojno jed na mizo.
3. Jabolčni cmoki. V primerno skledo naribaj 1 kg jabolk, posuj nanje 40 dkg bele moke, 10 dkg maščobe in sol. Vse to dobro premešaj in oblikuj z mokro roko cmoke, katere kuhaj 12 do 15 minut v slanem kropu v večji kozici, da lahko plavajo v kropu. V pekači pre-cvri na maslu ali masti pest kruhovih drobtin, v katere daj z lopatico kuhane cmoke in jih malo povaljaj. Ko daš jed na mizo, dej poleg še sladkor, da si vsak potrese, ko razčetveri cmoke, ker niso še nič sladkani z ozirom na to, da voda ne iz-luži po nepotrebnem sladkorja. Ce pa ta sladkor še malo odi-
šaviš s cimetom in limonino lupinico in morda dodaš še malo ribanih orehov, je seveda jed še veliko boljša.
4. Korenjeva poslastica. Zri-
baj na drobnem strgalniku približno 30 do 40 dkg rdečega ali rumenega korenja, potresi po njem 2 do 3 žlice ribanih orehov in ravno toliko sladkorja. Ce pa dodaš namesto sladkorja par žlic medu, bo jed pridobila še več na hranilni vrednosti. Imej vedno pripravljene naribane orehe v zaprtem kozarcu, da jih imaš po potrebi takoj pri rokah.
Vodoravno: 1. slovenski pisatelj, 7. povorka, 11. velika kača, 14. risar zemljiških map, 16. puščava v Aziji, 17. Jurčičeva povest, 19. človek brez življenja, 21. hitro gibanje, 22. rimski vojskovodja, ki je premagala Anto-nljevo brodovje pri Akciju, 24. sesati, 26. kraj v Ciliciji (bitka med Aleksandrom Velikim in Perzijci), 28. drugo ime za Sparto, 30. vas pri Ljubljani, 31. razdražljiva, 33. ozvezdje južne nebesne polu-te, 35. žensko ime, 36. sultanova odredba, 32. negativno nabit atom, 40. peščeni plazovi, 42. oblikovano v kalupu, 44. del telesnega ogrodja, 45. poldrag kamen vijoličaste barve, 46. odpadki.
Navpično: 1. vulkan na Japonskem, 2. mednarodni jezik, 3. trgovska hiša v večjih mestih, 4. piščalka, 5. kem. znak za americij, 6. nakladišča, privozi, 7. kurir, 8. geometrijsko.telo (dvoj.), 5. začetnici znanega norveškega skladatelja, 10. tekočina, li. obkrožiti, obhoditi, 12. vodje glasbenega zbora, 15. sorodniki, 18.
moralne lastnosti. 20. bucika (sr-
bohrv.), 23. prva jugoslovanska tovarna letal v Zemunu, 25. prijateljice, 27. števnik, 29. ena od grških muz, 32. prikupne, 34. redek kemični element, 37. pevski glas, 39. pripadnik starega ital-skega plemena, 41. začetnici slov. pisatelja (Janez Sonce), 43. gora v Švici.
REŠITEV KRIŽANKE OD 17. I. 1954
Vodoravno: 1. progres, 7. stanl-ol, 13. rolo, 14. pozor, 16. srpi, 17. spurt, 19. naliv, 21. kod, 22. ptičar, 24. zrcalo, 27. Avar, 28. Joža, 29. Stenar, 31. Rubens, 34. tat. 35. rakev, 37. Morse, 39. Anna, 41. počep, 43. verz, 44. starter, 45. Levanta.
Navpično: 1. prst, 2. rop. 3. olup, 4. Gortan, 5. ep, 6. sonar, 7. sol. 8. trizob, 9. N(aša) s(odob-nost), 10. Irka, 11. apolo, 12. Lido, ,15. zar, 18. Tivar, 20. vržem, 23.. čarape, 25. Canova, 26. štant, 28. j uvel, 29. stas, 30. Etna, 31. reč, 32. sren, 33. jeza, 36. kor, 38. srt, 40. ar, 42. pe.
1	Z	3	■<4		5	6	U	7	8		9	lo	11	12
u				VV/ /rxs	l*i		15			vu>	16			
17				18	M	19				20	V.vj> />vS	2r		
	vw M	22			23			M /r?s	24		25			
26	27	ocd	28					29				N	30	
3r		32				M	Ji'					5*«	M /oN	
35			?x<	36		37			KS	33			39	
hO			M	\xjJ M. Sr\S	62				43	ivv-v! SYXX				
45								*16						
Mamica me ne mara...
66
Ščetke, ki jih uporabljamo pri vsakodnevnem čiščenju obleke in obutve, moramo večkrat očistiti. To najbolje storimo, da jih operemo v lahki amonijakovi raztopini. Tudi krpe za čiščenje čevljev moramo prav tako večkrat oprati v milnici, ki smo ji dodalo malce amonijaka in terpentina. •
Stare sadne madeže odstranimo ■ pranjem v mlačni milnici in namakanjem v kislem ali sladkem mleku. Umazani del perila — kjer tiči madež — pustimo v mleku nekaj ur, nato pa ga Izperemo s Cisto vodo.
99
Vrata v podstrešno stanovanje niso bila zaklenjena. Kljuka se je zlahka vdala pritisku roke. Široko so se odprla. V mislih sem si predstavljala, da bom pri družini S. zagledala pri ognjišču gospodinjo, pa mi je v luči stropne svetilke zažarelo nasproti dvoje velikih modrih oči male Martine.
»Očka ni?«, sem pobarala dekletce, ki me je opazovalo neznansko ocenjujoče.
»Ne, v kleti je, teta pa tudi dela,« je že zaupljimeje povedalo.
»Kje pa imaš mamico,« sem vprašala malo. Tedaj je čez rdeča usteča nekaj hušknilo, da sta se povesila ustna kota.
»Mamico? Nimam mamice! Ne, imam jo, ampak moja mamica me ne mara...« Nato pa je tiše pristavila: »Jaz pa jo imam rada, mamico_______«
Utihnila je. Molk se je mučno razlezel po podstrešni izbi. Pretrgal ga je šele prihod »tete« in Tinčinega očeta, ki je prišel kmalu nato.
*
Začelo se je aprila pred dvema letoma. Tedaj se je pred okrajnim sodiščem začela Tinčina zgodba. Zakonca S. ie tedaj za vedno ločil tenak, na gosto tipkan list papirja, s katerim je sodišče razvezalo njun kratkotrajni zakon. Malo Tinco je dodelilo v nego in oskrbo materi. Nekaj časa je živela pri njej, potem pa jo je vzela k sebi teta na kmetih. Nekaj je ta ie dobivala za otroka od njenega očeta in matere. Oče pravi, da njegovih prispevkov za otroka v denarju in obleki verjetno ni dobila Tinea, mati pa, da oče za otroka ni skrbel, ona pa je.
matt, kateri je bila deklica
dodeljena?
Spor med nekdanjima zakoncema S. se zaostruje. »On je kriv, ona je kriva«, padajo pismeni ali listni očitki med njima. Utehe in nasvetov iščeta na socialnem skrbstvu, n- -ndiščn, povsod.
Medtem se je Tinčina mama drugič poročila, poročil se je tudi oče. In Tinea?
Ko se je njem babici, tam daleč v Ljutomeru nagnilo življenje v neizbežen kanec,
Kosilo, ob katerem si gospodinja
lahko res oddahne (razen če si v navadnem loncu v naglici skuha testenin in opeče nekaj zreskov) je na pr.: telečja ali svinjska pečenka, ki jp deneš kar mrzlo v mrzlo mast in pekač lepo zapreš (tn ni treba kuhalnika). Pozneje dodaš na krhlje zrezan in olupljen krompir in majhna družina ima kmalu sestavljeno imenitno kosilo. Nekatere gospodinje kmalu vzamejo pečenki sok, tako da se meso prej zapeče in ga dolijejo pozneje. Peče se meso dve uri.
Prav imenitna pripraviš tudi govejo pečenko. Deneš jo mrzlo v lonec, daš masti in nekaj vode. Ce meso pretakneš n slanino in dodaš še dišav, dobiš posebno dobro pečenko, kise v navadni kozici nikoli tako ne speče, da bi bila tako mehka in tako dišeča.
Goveje bržole ali sploh zrezke za katere se bojiš, da ne bodo mehki, če jih v naglici spečeš, nekoliko prepečeš na čebuli in masti, dodaš malo moke, zaliješ in deneš v pekač, da se počasi zmehčajo. Nekatere gospodinje pa denejo meso z mastjo, s čebulo in / vodo kar v mrzlo, pozneje pa odvzamejo sok in prepražijo meso tako. da dobi barvo. Dodajo žličko moke, nato še odvzeti sok.
Celo pri golažu nam je pekač v veliko pomoč. Seveda čebulo in meso moramo prepražiti že prej. toda potem ko smo dodali moko in zalili, pustimo golaž mirno v pekaču in po dveh do treh urah imaš mehak in zelo dober golaž, ves ta čas pa ti ni bilo treba niti enkrat ne zmešati ne kako drugače skrbeti zanj. Edino vode mora biti seveda nekoliko več, ker je nekaj med kuho vendarle spuhti, dasi v zelo majhni meri.
(Konec prihodnjič)
Obleka, k! Jo vidimo zgoraj je lepa in dostopna vsaki izmed nas. Ukrojimo si jo iz temnnega, volnenega blaga. Poživlja jo svetlejši pas.
Zdravnik.
A. J., KRANJ: Vašo bolezen ste zelo obširno in skrbno popisali, tako da zdravnik resnično dobi zanimivo sliko o počutju astmatičnega bolnika. Vaša opažanja so povsem pravilna, tako kar se tiče uporabljanja zdravil, izvajanja diete, klimatičnega zdravljenja itd.
Od zdravil Vam priporočam, da poskusite z inhalacijami sledečih zdravil:	Dyspne-inhal oziroma
Aspasan. Poleg navedenih zdravil Vam-je potreben tudi inhalator. Prednost inhalacij je v tem, da hitreje učinkujejo kakor tablete in so zato uspešnejše pri preprečevanju oziroma blažitvi astmatičnih napadov.
Inhaliranje in uživanje v opisu omenjenih tablet ne smete smatrati za vzročno zdravljenje, ker s temi sredstvi ne zdravite vzrokov, temveč le bolezenske znake bronhialne astrme.
Glede klimatičnega zdravljenja poskušajte še z bivanjem ob morju.
Ce se Vam stanje ne bi izboljšalo, Vam priporočam, da se daste pregledati na kliniki za interne bolezni v Ljubljani, ker se pogosto najdejo poleg bronhialne astme še kaka druga obolenja, ki nevšečnosti stopnjujejo in uspešno zdravljenje zavirajo.
Ker ste po poklicu rudar, bi v Vašem primeru lahko šlo tudi za poklicno obolenje, za tako zvano silikozo.
S. F., MISLINJA: Bolezen svoje žene ste opisali tako na kratko, da res ni mogoče reči, za kakšno vrsto srčnega obolenja gre pri njej. Le pri natančnem pregledu
lahko zdravnik ugotovi, ali gre
za srčno hibo, za vnetje srčnega mišičevja ali samo za nevrozo srca. Iz nekaterib znakov bi se dalo sklepati, da je srčno obolenje napredovalo in da srce kaže znake popuščanja. Zato ne odlašajte s pregledom. Ob tej priliki Vam bo zdravnik predpisal tudi ustrezno zdravilo in dal točna navodila, kako se mora srčni bolnik ravnati v vsakdanjem^življenju.
F. J., TOLSTI .VRH: Vnetje tre-palnienih robov je pogostno obolenje pri mladih ljudeh. Vzroki vnetja so lahko prav različni, bodisi razna draženja trepalnic, obolenja veznic ali solzil, pri otrocih pa često tudi slabokrvnost, tuberkuloza itd. Navadno so trepalnice na robovih rdeče, iz njih solzi gnoj, ki se čez noč strdi v kraste, ki zlepljajo trepalnice. Pri hujših vnetjih nastajajo na robovih trepalnic tudi razjede.
Poznamo vnetje trepalničnih robov, ki je v zvezi z lojavico, in pa vnetje trepalničnih robov v zvezi s kožnim lišajem. Pri kož-neri) lišaju pogosto opažamo majhne razjede in sicer gnojne mozoljčke, v katerih tiče trepalnice. Kronično vnetje trepalničnih robov privede sčasoma tudi do izpadanja trepalnic in do skrajšanja vek.
Zdravljenje vnetja trepalničnih robov obstoji v glavnem v tem, da odstranimo kraste bodisi z vodo, oljem ali še boljše z vato, namočeno v raztopini borove kisline. Ko se veke posuše, namažemo robove z lV.-nim precipitat-nim mazilom, 1—2*/*-nlm novifor-
mom ali z ŽVVnim borvazelinora.
Za mazanje uporabljamo čisto stekleno paličko. Razumljivo je, da moramo obenem zdraviti morebitno lojavico oz. kožni izpuščaj. zdravljenje zahteva od bolnika mnogo potrpljenja, posebno če je vnetje prešlo v krcnieno stanje. Trdovratnejše primere jo potrebno prej tuširati s srebrnim nitratom, šele nato uporabljamo zdravila. Priporočamo Vam pregled pri zdravniku specialistu za očesne bolezni.
V. P.: Po mojem mnenju Vaj sum ni upravičen. Zaradi gotovosti Vam svetujem, da pošljete 1 do 2 del svoje vode na Institut za sodno medicino v Ljubljani, ki edini vrši te vrste preiskave. S pošiljko jim obenem tudi sporočite, kaj imate na sumu in kakšno preiskavo želite.
volase vnučke — svoje posestvo je zapisala ne hčeri, Francki, ampak njej, Tinici. Zaradi tega linica tudi ni mogla potem več dobivati doklad.
Lani, v aprilu je bilo, ko je šestletna Tinea prijokala k očetu, sama, prestrašena in uboga. »Mama me ne mara
jema doklad, zato mu je Tinea v breme. Njemu in materi. Nova »teta« — druga žena njenega očeta skrbi zanjo. Zato je bila tudi Tinea, ko sem jo spoznala, tudi tako čista. Plavi ostriženi lasje so se čisti in lepo počesani svetili na drobni glavici, topla rdeča jopica pa je še poudarjala nežno otrokovo polt.
Toda Tinea je zdrava, silno živahen otrok. »Teta« pravi, da večkrat celo preživahen, skorajda poreden — o tem priča dokaj podjetno privihan nosek in blesteče očke, ki kar švigajo sem in tja.
Kmalu bo šla v šolo. Sedaj pa hodi k telovadbi, s sosedovo punčko. Res, »teta« in očka je ne zanemarjata. Pozna se dobra, skrbna »tetina« roka, ki zna zašiti raztrgane hlačice, skozi katere je oblastno pokukal palec in majhna okrogla petka, rdeče nadah-njena, zna posvariti otroka, kadar je preveč poreden z ostro $esedo, a tudi s toplo skuša nadomestiti materino.
več! Tudi teta me noče več imeti v varstvu«, je planilo iz nje. Celo otrokovo telesce je prosilo:	»Sprejmi me,
očka!«
Ta jo je sprejel. Pri njem
znova sitnari, češ, da ni njemu dodeljen in da zanj nič ne dobiva. Jaz tudi ne dobivam, nisem v službi!« se razgreva mlada žena ob spominu na nekdanjega moža, ki mu prepušča Tinco, ne da bi pomislila na dekletce, ki ima komaj šest pomladi in koliko jih bo moralo preživeti samo?
»Jaz pa dobivam doklade za svojega,« je dopolnil ženo njen mož.
Tinea ne dobiva doklad, posestvo pa, ki je majhno, ne nese — pravijo. Tinea ni social no zavarovana in kadar je bolna, je treba zdravnika plačati ...
Tinea, otrok, kaj še vežeš to že davno raztrgano vez nekega moža in žene — tvojega očeta in matere. Ko‘bi ti odšla v kakšno otroško zavetišče, da bi zate skrbela družba (tako si predstavljajo morda tvoji starši), bi si oddahnila oba. Zaživela bi svoje, novo življenje, v krogu nove družine, ti pa bi rasla, ne vedoč, da nekje živita človeka, ki sta ti naklonila to nebogljeno življenje, več pa nase nista hotela prevzeti. Pozabljata, da je mnogo mater in očetov po svetu, ki žrtvujejo vse, za svoje drage, drage otroke, za svojo kri in življenje.
Ko Tinica ne bo več Tinico temveč Martina, se bo globoko zavedala, da je sama. »Kje je mati, kakšna je bila?«, se bo boleče zavrtalo vanjo vprašanje, ki ji bo zagrenilo prvo pomlad prebujajočega se takole ob večerih pobožale, življenja, ki bo moralo stopiti ljubko glavico.	v vsakdanje delo in skrbi
Mati pravi’: »On je hotel brez materinega ljubečega na-imeti otroka, delal je sitno- sveta, brez bodrilnega stiska
Kako je materi pri srcu? ‘meti otroka, majhnega, neir \ega, ki ga lahko ljubkujoče )ritisneš k sebi: »Moj si, ta-o moj...» in mu zaželiš toko dobrega, vsega, vsega, so srečo v njegovem še tako robcenem življenju.
Tinčina mati tudi ljubkuje otroka,drugega	otroka, Lojz-
ka. Ta že pridno kobaca po postelji. Njemu velja vsa njena ljubezen. Tinea pa? Raste, brez materine ljubezni, brez toplih, materinih rok, ki bi ji
kaj je res? Ima prav oče ali se je spomnila svoje male pla- je tudi ostala. Zanjo ne prer sti, zdaj naj ga ima! Sedaj raskave roke,
Gospodinje so dobile svoj priročnik
V založbi ilustrirane družinske revije »Tovariš« v Ljubljani je pravkar izšel »Gospodinjski priročnik«, knjiga, ki jo bo z veseljem sprejela kmečka in mestna gospodinja, a tudi žena v poklicu bo v njej našla mnogo zanimivega in koristnega. Prelistajmo malce po njej in poglejmo kaj nam prinaša. Na prvih straneh se bo gospodinja seznanila z gospodinjskim knjigovodstvom. Vsaka, ki se ga bo oprijela, bo z njim postavila oviro za razsipavanje denarja, ki mnogokrat kar spolzi prav skozi majhne špranjice za razne nepotrebne malenkosti, po drugi strani pa bo močna spodbuda k dejavnosti, k večjim zaslužkom, s katerim se bo dvignilo blagostanje družine. V mesečnih tabelah bo gospodinja lahko sproti beležila svoje izdatke, ob zaključku leta pa bo s sklepn m-obračunom lahko videla. kako je skozi leto gospodarila. Ce bomo v zadregi, kako naj si uredimo domačo lekarno, kako napravimo majhna stanovanja čim udobnejša in še vrsto drugih nasvetov in napotkov, bomo našle v priročniku, V tej knjižici bo prav vsaka žena našla nekaj, kar bo s pridom uporabila in kar jo bo zanimalo. Segajte Po njej, ne bo vam žal!
Kolara za perilo začenj’a gniti
Pletena košara, v katero spravljamo oprano perilo, je postala že davno grda. Na šibju so se pojavili grdi temni madeži, ki jih je povzročila vlaga na perilu. Zato jo moramo vsakokrat, ko smo jo izpraznile, temeljito posušiti, sicer nam prehitro zgnije. Najbolje je, da še novo košaro prebarvamo z belo oljnato barvo. Preden se lotimo barvanja — to lahko opravimo same brez tuje pomoči —j jo izperemo s ščetko in milnico in dodobra posušimo. Ko je suha, jo zunaj in znotraj prebarvamo najprej s tanko plastjo oljnate barve In ko se ta posuši, premažemo pobarvno košaro še enkrat z brezbarvnim čistim lakom. Preden bomo tako prebarvano košaro uporabile, bomo na dno položile čisto krpo,
8. sfr. 7 SlovetisJti porocevateć 7	^ = ^ januarja
195*
KOLEDAR
Jfedeija, 2i jan.: Felicijan, Ttao-
. tej.
tcnedeljek. 2t. Jan.: Trpimir, Tatjana.
■
Na današnji dan leta 1732 se Je rodil francoski pisatelj Pierre Ca-ton de Beaumarchais. Napisal je Več odrskih del, v katerih je smetil vi5jo družbo takratne Francije ln zagovarjal ideje, ki so sprožile francosko revolucijo, posebno znani sta satirični komediji Seviljski brivec in Figarova ženitev. Zadnjo je Anton Linhart presadil v Blovenske razmere pod naslovom Veseli dan ali Matiček se ženi.
Spomnimo se smrti baročnega kiparja Francesca Robbe: umrl je V Zagrebu, 24. januarja 1757. Med Številnimi spomeniki in portali, ki krase Ljubljano in Zagreb, je najbolj znamenit njegov vodnjak fjtred ljubljanskim magistratom.
24. januarja 1776 se Je rodil
nemški romantični pesnik, skladatelj in slikar E. T. Amadeus Hoffmann. Pisal je fantistične romane, novele in razprave o glasbi. Jz njegove zbirke Nachtstücke je Offenbach črpal snov za svojo ©pero >Hoffimanove pripovedke«.
Na današnji dan leta 1821 se Je rodil slovenski geograf In kartograf Blaž Kocen. Njegovo najvažnejše delo je Atlas za srednje šole* ki je doživel okrog 50 izdaj.
Nedeljska zdravniška dežurna
služba
Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva c. 20, tel. 23-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. ure do ponedeljka do 6. ure; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
•
REKLAMANTI ZA NOVINARSKI PLES naj se zglasijo v pisarni Novinarskega društva Slovenije, Ljubljana, Gosposka 12, od jutri, ponedeljka dalje med 2. is 6. uro popoldne.
Včeraj sta se poročila Ida Ke-getova in arhitekt Saša Dobrila, naš lutkar. Čestitamo prijatelji!
Odvetnik Alič Franjo je odprl pisarno v Ptuju, Kvedrov trg 3.
Društvo arhitektov Slovenije predvaja v ponedeljek, 25. januarja ob 17 v kino dvorani Triglav filma, Zrinjskega 9, sledeče filme: Mojster Plečnik, slike iz loškega pogorja in Barok v Ljubljani. Po predvajanih filmih bo diskusija. Vabljeni!
»SODOBNO GOSPODINJSTVO« Je mesečnik, ki ga bo začel izdajati Za\’od za napredek gospodinjstva v Ljubljani. — List bo obravnaval vsa vprašanja iz področja družinskih in skupnih gospodinjstev, prav posebej pa napredek gospodinjstev v kmečkih predelih. — Prijave za list pošiljajte na naslov:	Zavod za napredek
gospodinjstva, Ljubljana, Erjavčeva c. 12. Naš telefon 20-540. Osebne prijave možne dnevno istotam od 7. do 18. ure. Pohitite s prijavami, da boste upoštevani že pri prvi številki. Letna naročnina din 300.—.
»-Gospodinjski priročnik« je Izšel! Bogato ilustrirana knjiga z zanimivimi članki in praktičnimi nasveti. Stane samo 250 din. Dobite jo v knjigarnah, ali pa naročite na naslov: »Gospodinjski priročnik«, Ljubljana, p. p. 239.
Gospodinje, prečitajte tudi tole: — Kranjska Tovarna mila je končno dala na trg zadostne količine svojega izbornega OVEN mila. Direktno uvožene maščobe iz prekomorskih dežel, t. J. kokosovo olje iz Singapurs (Daljni vzhod) in loja iz velikih čikaških klavnic (ZDA) jamčijo za odlično kvaliteto OVEN mila. Gospodinje, tudi ve boste zadovoljne z OVEN milom, kot je z njim zadovoljnih Se tisoče slovenskih gospodinj. OVEN milo je izdelano prav nalašč za to, da pere brez posebnega truda in s svojo obilno in nežno peno varuje perilo pred trganjem. Gotovo si tudi ve končno Želite tako milo, ali ne? — Za veliko pranje vzemite navadno pralno OVEN milo, za finejše perilo pa OVEN terpentinovo milo. Zahtevajte pa pri Vašem trgovcu izrecno znamko OVEN!
Novost! Žene - gospodinje! Nič več gub in hrapavih rok kljub težkim gospodinjskim delom. Žametno polt. mladostno lice Vam da takoj »Marjetica« tekoča krema. Zahtevajte jo povsod. — Trgovska podjetja jo dobe pri ONPZ kemične stroke, Ljubljana.
ELITNI GRADBENIŠKI PLES bo v vseh prostorih Uniona 6. februarja 1954. Igra Veliki plesni orkester Radia Zagreb pod vod-6tvoen Zlatka Cern jula. Solista: Rajka Vali in Ivo Robič. PTodaja vstopnic bo od 20. jan. 1954 pri blagajni kina »Union« dnevno od H. do 14. Cena vstopnic z rezervacijo 350 din. — Klub gradbenikov konstruktivcev TVS.
»NOGAVICAR« v Frančiškanski Ulici pobira zanke na nogavicah v 24 urah.
Mestna čevljarna Slov. Javornik obvešča cenjene odjemalce, kateri so prinesli čevlje v popravilo v delavnico na Javorniku, naj Iste takoj dvignejo, ker bomo 1. februarja to podružnico ukinili.
Pediatrična sekcija SZD ima svoj redni mesečni sestanek v sredo 27. jan. ob 19. uri v predavalnici Pediatrične klinike. Predavata dr. Meo Mata j c in dr Darja Fettich: »Dirigirana rehidracija dojenčka«.
ŽELITE VSTOPNICE za kino, gledališče, koncert itd. Vpišite se čimpreje na abonma, ki ga razpisuje TURISTIČNI URAD, Miklošičeva c. 17.
ESPERANTO, mednarodni jezik modernega človeka se lahko in hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako nam pošljete znamko za poštnino, Vam pošljemo brezplačno na ogled prvo lekcijo. — Zveza esperantistov Slovenije, — Ljubljana, Miklošičeva 7/1.
Svetovnoznana umetnika SVEN-GALl — ELIS, zaradi splošnega zanimanja in ker je ostalo precej občinstva brez vstopnic, ponovita svoj nastop s spremenjenim programom, dne 25. jan. ob 20. uri v kinu »Svoboda« v Šentvidu nad Ljubljano. Prodaja vstopnic od 18. dalje.
Ker so Svengalljeve predstave bile doslej v Ljubljani razprodane
in je zanje še veliko Interesentov, se ponovi dne 24. jan. ob 16. uri v kinu »Soča« v Ljubljani. Prodaja vstopnic na dan predstave od 10. do 11. in od 15. ure dalje.
Knjigo HIPNOTIZEM-SUGESTI-
JA dobite zopet v knjigarnah in kioskih.
Likvidacija. Po sklepu občnega zbora KDZ »Partizan«, Metlika, z dne 4. XII. 1953 preide zadruga v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo oziroma poravnajo svoje obveznosti do 28. TT 1954, ker po tem roku ne bomo več priznali nobenih' terjatev.
Temne, lepe trepalnice — izrazite oči — HOLLYWOOD KREMA se v vseh drogerijah dobi.
Preklicujem in obžalujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel 1. jan. 1954 ob priliki požara na račun Rudolfa Valenčiča ln njegove družine iz Ilirske Bistrice, Levstikova 224 in se jim lepo zahvaljujem, da odstopajo od sodnega postopka. Logar Janez, žagar, Ilirska Bistrica 247
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE Ljubljana — Mostni dom
Nedelja, 24. Jan. ob 16: Škufca »Trnuljčica«. Pravljična Igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava.
Ob 20: Milčinski »Cigani«, Vače rna predstava.
Vstopnice so v prodaji grl blagajni v Mestnem domu.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČI
Komenskega ulica — Rokodelski dom
Nedelja, 24. jan. ob 16: Walter »Pred poroko« — burka ▼ treh
dejanjih.
Ob 20: Walter »Pred poroko« — burka v treh dejanjih.
Vstopnice dobite danes od 14. ure dalje pri gledališki blagajni, Komenskega ulica 12.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marioneta Levstikov (Šentjakobski) trg
Nedelja, 24. jan. ob li? Kuret »Obuti maček«. Razprodano. Torek, 26. jan. ob 17: Kuret »Obuti maček«.
Sreda, 27. jan. ob 17: Poccl »Čarobne gosli«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28
Nedelja. 24. Jan. ob 17: Stemcnle: »Čarovni klobuk«.
Četrtek, 28. jan. ob 17: Stemmle »Čarovni klobuk«.
Prodaja vstopnic za nedeljsko popoldansko predstavo od 11.30 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Nedelja, 24. Jan. ob 18: Grtann-
Skufca »Trnuljčica«. Izven. Torek, 26. jan. ob 16:	Grinsm-
Škufca »Trnuljčica«. Izven. Četrtek, 28. jan. ob 20: Grimm-Skufca »Trnuljčica«. Izven. Nedelja, 31. jan. ob 16: Grimia-Š-kufca »Trnuljčica«. Izven. Prešernovo gledališče pripravlja v režiji Petra Mal ca Vojnovičevo dramo v štirih dejanjih »Ekvinokcij«. Premiera bo predvidoma v prvih dneh februarja.
Interesenti naj se javijo na na-■lov:	Okrajni zdravstveni dom,
Kranj, poštni predal 42, kjer dobe potrebna pojasnila.
RAZPIS
M osebje v prehodnem mladinskem domu v Ljubljani.
Svet za zdravstvo in socialno
politiko LRS razpisuje v prehodnem mladinskem domu v Ljubljani prosta mesta za več učiteljev in vzgojiteljev, socialnega delavca, medicinsko sestro, gospodinjo, kuharico in kvalificiranega vrtnarja.
Ponudbe s točnim opisom prejšnje prakse je treba poslati Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS, Ljubljana, Zupančičeva 8.
RAZPIS
■	za vzgojno osebje.
Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS razpisuje prosta mesta za učitelje in vzgojitelje* v prehodnih mladinskih domovih v Preddvoru in Dobrni. Pogoji so ugodni.
Ponudbe z opisom dosedanje službe je treba poslati Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS, Ljubljana, Zupančičeva 3.
Univerza v Ljubljani razpisuje mesto administrativne moči pri kemijskem oddelku prirodoslov-no-matematične fakultete. Rok za prijavo je 14 dni po objavi v dnevnem časopisju. — Rektorat Univerze v L j ubij aril.
Zavod za socialno zavarovanje za mesto in okraj v Ljubljani razpisuje 3 službena mesta za medicinske sestre, po možnosti z nekaj let prakse, in mesto magistra-retaksatorja z večletno prakso. Prosilci naj vložijo pravilno kol-kovane prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti upravi zavoda do 20. februarja t. 1. Nastop službe takoj, prejemki po uredbi.
šolstvo
OPERA
Nedelja, 24. Jan. ob 15: Verdi, HS-goletto. Izven in.za podeželje. Ponedeljek,-25. Jan.: zaprto.
Torek, 26. Jan. ob 19.30 Foerster, Gorenjski slavček. Gostovanje Rudolfa Francla. Red F.
Sreda, 27. Jan.: zaprto.
Četrtek, 28. Jan. ob 20: Massenet, Wertber. Gostuje Rudolf Fran d. Red A.
Petek, 29. Jan,: aaprto.
Sobota, 30. Jan. ob 18.30: Gounod, Faust. Izven ln za podeželje. Mojster Julij Betetto bo proslavil v nedeljo, dne 31. t. en. petdesetletnico svojega wnetniäkega delovanja z nastopom v vlogi »Don Bazilija« v Rossinijevem »Seviljskem brivcu«. Petdesetletnica aktivnega dela našega pevskega prvaka in proeninentnega pedagoga Je na pevskem in gledališkem področju redek, jubilej, ki v zgodovini našega gledališča doslej nima primere. Jubilant je z velikim uspehom nastopal ne le v Ljubljani in po drugih jugoslovanskih mestih, temveč več let tudi v tujini, zlasti na Dunaju in v Mona-kovem.
Vstopnice pri dnevni blagajni v Operi na ppdlagl vabil do torka, 26., od srede 27. dalje v redni prodaji.
DRAMA
Nedelja, 24. Jan. ob 15:	Golla,
Sneguljčica. Izven ln za podeželje.
Ob 20: Huxley, Giocondin nasmeh. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 25. Jan. oh 20: Torkar, Pravljica o smehu. Red S dramski.
Torek, 26. Jan.: zaprto.
Sreda, 27. jan. ob 20: Mollčre, Žlahtni meščan. Zaključena predstava za sindikata Univerze ’in TVS.
Četrtek, 28. Jan. ob 20: Huxley, Giocondin nasmeh. Red B. Petek, 29. jan. ob 20: Hochwälder, Javni tožilec. Red T dramski.
MESTNO GLTDALlSCE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 24. Jan. ob 15: F. Milčinski »Mogočni prstan«. Izven.
Ob 20: Vilharjeve šaloigre — Večer v čitalnici. Izven.
Sreda, 27. Jan. ob 20: J. B. Priestley »Cas in Conwayevi«. Izven. (Alan — Dežman).
Četrtek, 28. jan. ob 20: Vilharjeve šaloigre — Večer v čitalnici. Izven.
Večerni gimnazijski tečaj! Vpisovanje v peti, šesti sedmi ln osmi razred Večernega gimnazijskega tečaja bo v torek 26. Jan., sredo 27. Jan. ln četrtek 28. Jan. od 18. do 20. ure, na VI. državni gimnaziji v Šubičevi ulici. V petek 29. jan. bo za vse vpisane obvezen sestanek. Vpisnina 100 dinarjev. Spričevala pri vpisu niso potrebna! Začetek pouka bo 1. februarja 1954.
Sola za tuje jezike Centralne ljudske univerze, Ljubljana, odpira s 1. H. 1954 Intenzivne tečaje: angleškega Jezika — začetni (8 ur tedensko), nadaljevalni (6 ur tedensko); nemškega jezika — začetni (4 ure tedensko); francoskega jezika — začetni in nadaljevalni (po 8 ur tedensko). Vpisovanje bo od 25. januarja do 29. januarja 1954 na Resljevi cesti 9, soba 9 od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Tečaji trajajo 4 mesece.
Tečaj za krojno modeliranje bo priredila v februarju Mestna obrtna zbornica v Ljubljani. Vodstvo tov. Jaklič Viljem. Prijave sprejema zbornična pisarna Kresija, III. nadstropje, soba št. 86, do konca januarja.

V torek 26. Januarja bo ob 19.30
četrto predavanje iz cikla Zdravje in higiena naše družine z naslovom »Obramba skupnosti pred nevarnimi nalezljivimi boleznimi«. Predava dr. Ivan Bonač v dvorani I. državne gimnazije, Vegova ul. 4-T. Predavanje spremljajo sikioptične slike.
Društvo kmetijskih Inženirjev
In tehnikov Slovenije vabi člane in ostale na predavanje s skiop-tienimi slikami v ponedeljek 25. I. t. 1. ob 17. uri v poljedelskem laboratoriju Agronomske fakultete, Krekov trg l-II. Predava prof. ing. Sadar: »Gnoj — vir energije«.
Organizatorjem družabnih prireditev (plesov, maškarad) nudimo proti zelo nizki izposojnini modeme plastične dekoracije. »Aranžer«, Ljubljana, Miklošičeva c. 4, telefon 20-743.
HAZPISi
SLUŽBENA MESTA Okrajni zdravstveni dom v Kranju razpisuje mesto dentista in zobne instrumentarke za zobno ambulanto v Žireh. Pravilno kol-kovane prošnje pošljite na naslov: Okrajni zdravstveni dom, »ranj, poštni predal 42. Nastop službe takoj, stanovanje zagotovljeno.
ZDRAVNIŠKE SPECIALIZACIJE
Okrajni zdravstveni dom v Kranju razpisuje 9 mest specializantov, in sicer:
4 stomatologe,
1 okulista,
1 ftiziolbga,
1 soc. ginekologa,
1 pediatra za šolsko mladino,
1 specialista za splošno higieno in sanitarno službo.
POJASNILO K NAČINU
ŽREBANJA SREČK
JUGOSLOVANSKE LOTERIJE
Mnogi kupci srečk 50. kola se obračajo na naše prodajalce ter na nas z vprašanji, na kakšen način se bo vršilo žrebanje srečk tega kola glede na to, da so tokrat srečke oštevilčene s sedmimi številkami namesto,s šestimi, kot je to bilo doslej. To vprašanje je zlasti razumljivo za tiste številne igralce srečk, ki so se osebno udeležili žrebanja in so videli, da se vrši žrebanje s šestimi bobni, t. J. po en boben za vsako številčno mesto.
Ker nam ni mogoče odgovoriti na vsako pismo posebej in ker je vprašanje interesantno tudi za tiste igralce, ki se na nas niso ali se še niso obrnili, dajemo naslednje pojasnilo:
Od 50. kola dalje je povečano število srečk in so STečke oštevilčene od 0000001 do 1,200.000. Zato je razumljivo, da morajo vse srečke imeti sedemštevilčne številke, po, dosedanjem in tudi vnaprej veljavnem sistemu žrebanja niso za večino dobitkov merodajne cele številke, ampak samo končnice istih in je tako za večino dobitkov ostalo stanje slej ko prej ne-izpremenjeno:	posestnik srečke,
katere končnica številke ustreza izžrebani končnici, je dobitnik izžrebanega dobitka. Vprašanje postane važno pa za večje dobitke in premije, ki se žrebajo z vsemi 6 oziroma 7 številčnimi mesti. Pri žrebanju teh dobitkov oziroma premij bo nastala /ta tehnična sprememba, da bo na šestem bobnu (t. j. skrajnem levem bobnu, ki označuje sto tisoče) namesto dosedanjih Številk od 0 do 9 odslej tudi številki 10 in 11. Slednji dve bosta pomenili deset oziroma enajst sto tisoč torej 1,000.000 ali 1,100.000. Maksimalno število, ki ga bodo tako urejeni bobni pokazali, bo 1,199.999 s katero številko je tudi opremljena predzadnja srečka emisije. Naslednja in zadnja srečka emisije, ki je opremljena s številko 1,200.000, pa se bo smatrala za izžrebano, če vseh šest bobnov pokaže 000000.
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA filiala za LRS, Ljubljana
OBVESTILO
Vse naročnike »Pravnika«, glasila za pravno teorijo in prakso obveščamo, da bo zadnja, 10—12. številka zaradi tehničnih težav v . tiskarni izšla z zamudo in jo bodo naročniki prejeli šele zadnje dni januarja. — Uredništvo.
VOZNIŠKA DOVOLJENJA
Ker so vsa vozniška dovoljenja za voznike motornih vozil — amaterje, ki so bila izdana v letu 1952, postala s 1. Jan. 1954 neveljavna, obveščamo vse, ki žele dovoljenje podaljšati, da bo Tajništvo za notranje zadeve — prometni odsek, podaljševalo ta dovoljenja do 31. m. 1954.
Vsi vozniki — amaterji, katerih vozniška dovoljenja so zapadla s 1. I. 1954, ne bodo smeli po 31. ni. 1954 upravljati motornih vozil.
Za podaljšanje dovoljenja mora vsak voznik predložiti posebno tiskovino, ki jo dobi proti plačilu din 5.— na prometnem odseku. Tiskovino je treba kolkovati po tar. post. 1 in 7 ZOT v znesku din 180.—
in znesek din 95— za mestno tate-so. Prošnji (tiskovini) je treba priložiti zdravniško spričevalo, izdano od tov. dr. Povh Stankota ali dr. Cvahte Saše, zdravnikov ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani, Miklošičeva c. 20, soba št. 46, ki sta na osnovi obvestila upravi Poliklinike, edino pristojna za izdajo teh spričeval.
Ker je število voznikov amaterjev, ki morajo podaljšati dovoljenje zelo visoko, pozivamo vse zainteresirane, da se točno drže navodil v obvestilu upravi Poliklinike. — Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve, Ljubljana.
ZDRAVNIŠKI PREGLEDI ZA
VOZAČE MOTORNIH VOZIL
Uprava Poliklinike sporoča, da bodo v zvezi z zdravniškimi pregledi oseb za vozače motornih vozil (poklicne in amaterje) poslovale posebne zdravniške komisije. Prizadeti naj se javijo pri informatorju Poliklinike (Miklošičeva c. 20), kjer prejmejo številke z določitvijo	kraja, dneva	in	ure
pregledov in vse ostale informacije.
Ob prilike prijave pri Informatorju je treba obenem plačati pristojbino za spričevalo, in sicer sa-movozači din 600.—, poklicni, 'šoferji pa morajo dati informatorju potrdilo delodajalca, (bolniški list) s posebno	pripombo,	da	vrši v
obratu (ustanovi) posle šoferja.
Vsi, brez izjeme morajo prinesti s seboj	tudi kolek	za	100	din.
Termin za	prijave je	od	25.	jan.
1954 do 15. febr. 1954 vsak dan, razen nedelje od 13. do 19. ure, v soboto pa od 14. do 9. ure.
RADIO
Dnevni spored za nedeljo, dne 24, januarja 1954
Poročila: 7.80, 12.30, 15.00, 19.00, 22.15.
6.30 — 6.40 Pregled tiska in radijski koledar; 8.00 O športu ln športnikih — Umetniki o športu; 8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko jutro; 9.00 Oddaja v počastitev 70-letpice Ivana Regenta; 9.30 Nekaj solističnih skladb; 9.40 Dopoldanski simfonični koncert — W. A. Mozart: Uvertura k operi »Cost fan tutte«, Johannes Brahms Koncert za klavir in orkester št. 2, Uroš Krek; Simfonieta; 11.00 Od pravljice do pravljice — Swift: Guliver v deželi pritlikavcev (radijska priredba Pino Vatovec) — ponovitev; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Lahka glasba; 13.00 Za naše kmetovalce; 13.15 Oddaja za žene; 13.25 Želeli ste — poslušajte! 15.45 Radijski igra — Vasja Ocvirk: Avioni, Avioni! (ponovitev); 16.22 Zabavna, filmska in operetna glasba; 17.00 Ljudsko-prosvetni obzornik:; 17.10 Promenadni koncert; 18*.00 Radijska reportaža: Inštitut za elektrozveze; 18.20 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — Izvajajo: Fantje na vasi, Veseli godci in solisti; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame ln vremenska napoved; 20.00 Jules Massenet: »Wer-ther«, opera v 3. dejanjih, izvajajo solisti, zbor in orkester ljubljanske opere, dirigent Lovro Mg-tačič:	22.10	—	23.00 Literarno-
glasbena oddaja; Ljubezenske pesmi'Mile; 23.00 — 24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba).
AMR 0
Umrl nam je naš ljubljeni sinko MATJAŽEK
Pogreb bo v nedeljo, 24. I. 1954 ob 16. uri iz Ahacove’mrliške vežice na Žalah. — Žalujoči starši: Cvetka in France Rožanec. Ljubljana, 23. L 1954.
Prenehalo je biti zlato srce naše drage sestre in tete
IVANKE KRANJC upokojenke Tobačne tovarn«
V njen zadnji dom Jo bomo spremili v ponedeljek, 25. januarja ob 15.30 iz Marijine kapelice na Žalah. — Žalujoči: brat Janez, sestri Francka in Marija ter ostalo sorodstvo. — Ljubljana, 23. januarja 1954.
mmm
Vsem, ki so v trenutkih težke bolezni mame
JERCE VALENTAR stali ob strani, posebno dr. Marčiču za lajšanje bolečin, sostanovalcem za cvetje, godbi, pevskemu zboru »Svobode« kakor tudi vseca, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. — Žalujoče hčere in sinovi. Slovenski Javornik.
Vsem sorodnikom, znancem, delovnim kolektivom in družbenim organizacijam, ki so kakorkoli sočustvovali ob nenadomestljivi Izgubi našega moža, očeta itd.
KOS JOŽETA
se iskjeno zahvaljujemo, Rodbina Kos. — Kranj 22. L 1954.
MEDVEDEK NEEWA — Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster
Tedaj je Challoner odšel v šotor ln skoz! ipranjo opazoval, kaj bo. Končno je Nee*wa nehal renčati in kazati zobe. Morda se je « njem prebujal občutek, ki ga dotlej ni poznal, ker ni imel bratcev. Miki je moral to čutiti, kajti iznenada je začel silovito mahati z repom In iztegovati eno tačico proti medvedku.
Neewa je obstal Bepre&ni8»eu Ibfe čez nekaj minut je Challoner zagledal, kako sta staknila Smreke.
Ponoči je mrzib deževalo. Ko je Challoner zjutraj zakuril ogenj, sta Neewa in Miki tesna stisnjena spala med koreninami velike smreke. Medvedek se je prvi zbudil. Nenadoma je pred seboj zagledal človeško pošast, ki je tako strašno posegla v njegovo življenje. V trenutku so v njegovi glavici oživeli vsi dogodki " ‘ fee. Zato 80 je pred sovražnikom
materjo*
btoeDO ln prisrčno s. zahvaljujemo vihti, Um ob naši pretenki Izgubi naše nadvse drage žene, sestra In tete
Mirk GUČEK, roj. oemiar učiteljice v poboju
nam «tali ob strani, nas tolažili, jo pokopali In spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala predstojniku Interne klinike univ. prof. dr. Tavčar Igorju, primariju univ. prof. dr. Merčunu, zdravnikoma dr. Bohincu ln dr. Pečenkov!, kakor vsemu strežnemu osebju interne klinike, ki so storili vse samo da bi pokojnici lajšali zadnje in težke dneve. Prav tako prisrčna hvala tov. Jožku Gorjanc za Izrečene' tople besede ob grobu, pevcem za žalostlnke, kakor tudi vsem darovalcem vencev ln cvetja. Zahvala Ljudskemu odboru mestne občine Črnomelj za delegacijo ob pogrebu. Zahvala pa tudi družini dr. Kastelčevi za veliko požrtvovalnost, ki so jo pokazali v nam tako težkih dnevih. — Žalujoče družine Guček, Demšar, Pregelj.
:	»ŽIČNICA« Ljubljana
•	razpisuje mesto
j strojnega Inženirja
•	konstrukt«* Ja
•
j Nastop službe takoj ah
•	po dogovoru. Plača po ? dogovoru. Pismene ali t osebne ponudbe z na-j vedbo event pogojev je i poslati na »Žičnica«,
•	Ljubljana, Tržaška a 69
• ••	•»••»•••• •»•••■•»• *•■•••»•« «OmOm
K IN O
»UNION«: jugosl. film »Sinji ga«
leb«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. Danes zadnjikrat!
»KOMUNA«; nem. film »vabljive zvezde«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 2L Ob 10 matineja istega filma.
»SLOGA«; ameriški film »Borec«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja Istega
filma.
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9 — 11 ter od 14 dalje.	- we
»SOČA«; nemški film »Vabljive zvezde«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Predstava ob 16 odpade — nastopa Svengali. Prodaja vstopnic od 9 — 11 ter od 15. ure dalje.
»SISKA«: amer. barvni film »Trije mušketirji«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.15 ln 20.30. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ln od 15 dalje.
»Triglav«: angleški barvni film »Ljubezen je lepa«. Tednik: V dolini Morave. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic vd 10 do 11 ln od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: amer. film» Chayen-ne« ob 17 ih 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE »UNION«: ameriški film »Preobrat«.
CELJE »DOM«; amerl®ca barvna risanka »Ostržek«.
»BLED«: slovenski film »Vesna«.
»KAMNIK«: amer. film »Tajni tovor«.
»ZADOBROVA«: amer. film »Dolgo je pomnil«.
»VEVČE«: Ital. komedija »Kako sem odkril Ameriko«.
»DOMŽALE«; ameriški barvni film »Skrivnostno življenje Walter j a Mittyja«.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Poštna postaja«.
»ŽALEC«: amer. film »Izobčenec z otokov« ob 15, 17 in 19.30.

? TAKOJ SPREJMEMOl
i 2 inženirja kemije
•	1 livarskega mojstra
t n barvne kovine.
! Ponudbe s navedbo
•	osebnih podatkov ln opi-
•	som dosedanjih zaposli-
•	tev poslati na: ISKRA,
•	tovarna za elektrotehni-
•	ko in fino mehaniko
!	Kranj.
?
TOVARNA .SATURNUS* V LJUBLJANI sprejme v stalno zaposlitev:
1 elekiro ali strojnega tehnika
1 gradbenega tehnika
referenta za kapitalno izgradnjo
1 pravnega referenta
:	in
j strojne ključavničarje
•	Pismene ponudbe je po-
•	slati na upravo podjetja i do 5. februarja 1954.
•*••••••• •••»•.»•» •«••••••• ••••!
Razpisujemo mesto • upravnika na posestvu ? OZZ v Jarenini in Hramu j
Posestvi sta sadjarsko- j vinogradniškega značaja. ! Vsi reflektanti - kmetij- ! ski strokovnjaki naj po- * šljejo svoje ponudbe z • življenjepisom na OZZ ? Maribor, Partizanska 6,	*
Plača po dogovoru. j
»•••»e»	•t»«#»*»« »#■■»< •••
t
Ljudski odbor mestne ? občine Kamnik razpisuje :
službeni mesti za:	i
1 gradbenega inženirja |
s prakso
: 1 finančnega revizorja i
Plača in nastop službe po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom naj interesenti pošljejo na tajništvo Ljudskega odbora mestne občine Kamnik
.».. *
• •••••■«•« ••••«•••• ••••«•■•• i
••••••#• •«••«•••• «••■••••• «•••••••» •••»•■»••
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani sprejme takoj v službo
dva do tri diplomirane absolvente ekonomske fakultete in dva tehnična risarja.
Reflektanti so lahko tudi začetniki.
Prošnjo za službo z izčrpnim življenjepisom je vložiti osebno ali po pošti na direkcijo, Cigaletova ulica.
.»..». .»-•». •»-•"•• •»••»•••■ .»..»..».	......... ......... .,„,.4.
**•*......... ......... .........	........ .........	„....
»M e h a n o t e h n i k a«, tovarna tehničnih igrač,
IZOLA, STO, potrebuje:
1 kvalificiranega delavca ali tehnika za dela pri strojih za proizvodnjo vijakov,
1 strugarja specializiranega za avtomatične stružnice in
I kvalificiranega delavca ali specialista za niklanje, kromiranje, brnniranje itd.
Zaželena daljša praksa in strokovni izpit Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe sprejema Uprava tovarne, Izola, Via Carducci 16.
•«Mil (••••nil ilMlMl« ••••Ih«»	.a..». _	___
Podjetje ln sindikalna podružnica »Našega tiska« sporočata, da je umrla
MILENA RIBNIKARJEVA,
mezdna knjigov. »Slov. poročevalca«
Pogreb bo v nedeljo 24. januarja ob 15. uri iz Andrejeve mrliške veže na ljubljansko pokopališče.
Vestno in marljivo tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu.
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je dotrpel in se za vedno poslovil od nas naš ljubljeni mož, oče, tast in^ded
Franc Kočevar
upokojenec
K zadnjemu počitku ga bomo spremili v ponedellek 33. Januarja 1954 ob 15. uri iz kapelice sv. Nikolajana 2alah!
Užaloščeni: žena Apolonija, hči Marija por. Cokel j, sin Jože, snaha Olga, zet Bogomir, vnučki Mirko in Boianček ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Stari trg, Železniki, Kamno, ZDA 23. i. 1954.
prejšnjega fee, Zato a nalezel globlje i» tiha
To je zbudilo Mikija. Počasi je prilezel iz brloga, se pretegnil na svojih nerodnih nogah, glasno z^zdehaj, postavil svoje poldrugo uho pokonci in Veselo pomahal % repom. Gospodar in pes sta se pozdravila s sijočimi očmi. Newa je ostal sam v brlogu. Previcko je pomolil glavo izpod korenine in v očeh se mu je videlo, da tehta svoja bridko žalost»
Ob anrtl moje dobre mame
Marije Vere Osten - Sacken
me je globoko ganilo, da so posveta* njenemu sccminu tolike časti. Zato čutim dolžnost, da se v pivi vrsti zahvalirr izvršnemu svetu ljudske skupščine LRS, ki je pokojnic! v	odobrilo pogreb na državne stroške. Dalie se
Ss?etu,z,a Povelo in kulturo LRS in Rektorati; akademije za igralsko umetnost za vso skrb in pozornost s fetters Sta izvedli vse pogrebne svečanosti. Zahvalim se tudi Upravi SNG, direkciji Drame, Društvu dramskih uenet-nlkov m Sindikatu SNG za zadnje izkaze časti. Hvala tudi vsem govornikom in opernemu zboru za lepe žalostinke ot grobu. Vsem neštetim pa, ki so poromali h krsti moje mame, se toplo zahvaljujem.
**ARUA LOTITA OSTEN — SACKEN
ZAPOSLITEV
PEKOVSKI MOJSTER s večletno prakso sprejme mesto pošlo v očije aii prevzame pekarno. — Presker Jože, Bistrica ob Sotli 62.	1058-1
SPREJMEMO dva kleparska vodovodno - inštalaterska pomočnika i večletno prakso. Nastop službe 1. februarja ali 1. marca. Plača po dogovoru. Ponudbe na SP Celje pod »Klepar*.	1053-1
NAGRADO DOBI, kdor mi preskrbi službo šoferja izrecno v Celju. Resen, zaoiesltjdv, z desetletno prakso, za vsa motorna vozila. Naslov v SP Celje.	1051-1
PERFEKTNO STROJEPISKO - za lakturiramje, sprejme takoj Obrtna nabavno-prodajna zadruga knjigovezov in torbarjev. Osebne ponudbe v pisarni, Novi trg 1, Ljubljana.	1049-1
S 1. FEBRUARJEM SPREJMEMO v 'službo mehanik a-mojstra in samostojnega računovodjo. »Agroservis« obrat Ivančna gorica — Stična. — Ponndbe poslati pismono ali osebno se zglasiti na Upravi podjetja.	1048-1
SAMOSTOJNO KUHARTCO sprejmemo takoj v službo. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov:	Gostilna Kmetijske zadruge
Nova vas — Bloke.	1047-1
RAZPISUJEMO MESTO ZDRAVNICA za splošno ambulanto in me-*to zobotehnika v zobni ambulanti — Kobarid. Nastop službe takoj. Stanovanje preskrbljeno. Podrobnejše informacije se dobijo pri OZD — Tolmin.	1046-1
SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO f-kinjo) s prakso v kmetijskem obratu, sprejmemo s takojšnjim nastopom. Ponudbe poslati na Državno posestvo Cmci-Apače. 1045-1 BOLNIŠNICA NOVO MESTO razpisuje 1 mesto medicinske sestre za interni oddelek in 1 mesto za zdravnika na specijalizaciji iz fiziologije za nov oddelek za pljučno tuberkulozo. — Prošnje sprejema ■uprava bolnišnice — Novo mesto.	1044-1
KNJIGOVODJO za vodstvo občinskih gospodarskih podjetij sprejmemo takoj. Pismene ponudbe z navedbo zadnjih zaposlitev poslati Občinskemu LO Šmarje pri Jelšah	1042-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -sprejmem. Ponudbe v ogl. oddelek tx>d »Mlajša*.	952-1
UPRAVA KLINIČNIH BOLNIŠNIC ▼ Ljubljani razpisuje:	1 mesto
zdravnika za specializacijo iz ana-stezije na ginekološko-porodniški kliniki, 1 mesto zdravnika za specializacijo iz ginekologije in porodništva. Prošnje je vložiti v personalnem oddelku kliničnih bolnišnic ▼ Ljubljani, Zaloška c. 2, do 30. I. 1954.	925-1
STROJNEGA TEHNIKA 8 prakso sprejme takoj »Izolirka*, Ljublja-na-Moste.	986-1
VRTNAR, mlajši, želi menjati služilo s 15. februarjem, grem tudi za pomočnika. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca*. Kranj.
9S5-1
ISCEM SLUŽBO KNJIGOVODKINJE
z znanjem strojepisja in srbohrvaščine. Vovk Anica, Vojnik 48.
979-1
U AT A KARIČA, sposobna mlajšamoč, z večletno prakso, vešča nemščine, želi zaposlitev kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod »Sposobna* v oel. oddelek.	970-1
ABSOLVENTKA Ekonomske^ srednje šole s 15-mesečno prakso išče službo v Ljubljani. Ponudbe pod »Vestna* v ogl oddelek.	648-1
FRIZERSKO POMOČNICO, samo za moško vrroko, sprejme Zi-blar Vladimir, Tržič. Gorenjsko. 915-1 MESAR, visoko kvalificiran, išče službo. Naslov v ogl. odd. 911-1 STRUGAR JA-finomehan.ika sprejme Inštitut za elektroniko, Jamova ulica 2. Ljubljana.	836-1
SPREJMEMO HIŠNIKA, ki ima stanovanje za zamenjavo in ki je vajen hišnih popravil, predvsem električne in vodovodne inštalacije. — Naslov v ogl. oddelku.	874-1
GRADBENO PODJETJE v Sloveniji sprejme v službo enega gradbenega inženirja s prakso v visokih in nizkih gradnjah, dva gradbena tehnika 3 prakso najmanj 5 let in enega komercialista s fakultetno izobrazbo, po možnosti s prakso v gradbeništvu. Naslov v ogl. oddelku.	889-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno, z nekaj znanja gospodinjskih del in kuhe ali pa začetnico, sprejmem. Naslov v ogl. odd. 964-1 NAMEŠČENEC, vdovec, star 49 let, išče pridno in resno gospodinjo. Ponudbe pod »Dom« v ogl. oddelek.	957-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO išče 4-člainska družina za samostojno gospodinjstvo pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. odd.	942-1
SLUŽBO DOBI strojnik za posluže-vanje parne turbine v Termoelektrarni v Ljubljani. — Elektro Lj ubijan a-mesto, Krekov trg 10.
S92-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z lastnim stanovanjem iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	1040-1
DVA KLJUČAVNIČARJA, samostojna, sprejme takoj Belič, Stari trg št. 15, Ljubljana.	1055-1
GOSPODINJO z lastnim stanovanjem iščem. Ponudbe pod »Mirno« v oglasni oddelek	1024-1
SAMOSTOJNA KNJIGOVODKINTA-brlancist — išče službo v Ljubljani. Naslov v oglasnem odd. 1009-1 MESTNI LJUDSKI ODBOR glavnega mesta Ljubljana razpisuje sledeča delovna mesta: 1. mesto referenta za statistiko in delovne sile pri Uradu za statistiko in evidenc*» MLO z dovršeno ekonomsko fakn.Teto in po možnosti . nekaj prakse v stroki: — 2. mesto računsko nadzornega referenta pri tajništvu za zdravstvo in socialno politiko MLO z dovršeno ekonomsko srednjo šolo in večletno Drakso v finančni ali računski službi. — 3. eno mesto zdravnika za specializacijo iz ginekologije. Informacije se dobijo na tajništvu za zdravstvo in soc. politiko MLO. soba št. 55-TL, Kresi m, kier «e vlaga jo tudi prošnje. Pod 1. in 2. se vlagajo pravilno kolkovane prošnje z živifeit repisom nri tajništvu MLO Kresija — «oba št. 48-TI.	993-1
TAKOT SPREJMEMO V SLUŽBO: 1. višjega strokovnega uslužbenca (ekonomista'' s prakso za reševanje organizacijskih problemov podjetja: — 2. komercialno korespondent-]co z daljšo prakso s perfektnim znanjem strojepisja in stenografija: — korespondentko z znanjem tub'b jezikov, strojepisja in stenografije: — inženirja V emire z dobrim znam jem elektrokemi je. Interesenti naj se rpdase ob' pošljejo podatke na: »Telekomunikacije* — Jnd pedietie za elektrozvezp. T.inb-linna. P-žepi, poštni predal "76. telefon	1092-1
UGODNO 7 A ^r^LTTE V dobi takoj brlaneiet v nodJetrn v Telj-n Pln*s po tarifnem prnviln?-kn Ponndbe v SP Celje pod -^a-
TnWete-w	9<JfM
TRr.orcgFG \ T>OMOC\TK A in po-
mo^njro 7« mešano fr^nvmo — sfn-ract nad nr>	tak'»? —
Tvrr	«W»-1
•JT * T ctrpr, \ MO TSTP .\ i ro*7etvn
y»r p V c o u-1 ”	•* tsVor — >M^rn7
Ib platno«, Grosuplje.	840-1
OBČINSKI LO Komenda razpisuje mesto finančnega referenta s potrebno strokovno izobrazbo ter po možnosti s prakso v tej stroki. — Prednost imajo samski molki. Plača po uredbi. Pismene ponudbe * navedbo šolske izobrazbe, strokovne kvalifikacije ter življenjepisom j« dostaviti Občinskemu LO Komenda pri Kanmiku. Nastop službe takoj.	871-1
RAZPISUJEMO MESTA 5 zdravnikov specializantov iz psihiatrije in 1 mesto medicinske sestre za službo nadzorne sestre ženskih oddelkov. Zdravniki specializanti se morajo obvezati, da bodo služili v ustanovi dvakrat toEko časa kot traja specializacija. Prošnje z vsemi dokumenti naj pošljejo reflektanti upravi bolnišnice. Uprava bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana — Polje.	862-1
MIZARSKI POMOČNIK z dovršeno delovodsko Solo išče primerno zaposlitev s 1. aprilom 1954. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mojster«. 852-1 OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM -LJUBLJANA OKOLICA, Ljubljana, Crtomirova 3a-I. razpisuje: 5 (pet) m^st zobozdravnikov ali den-tistov za zobne ambulante na Vrhniki, Medvodah, Stični, Logatcu, Podpeči. Plača po uredbi in dodatek za storilnost: — 2 (dve) mesti zdravnikov splošne prakse. Pogoj je dovršeni staž. Prošnjo dostavite na OZD Ljubljana okolica, Ljubljana. Crtomirova 3a-I.	829-1
POSTREŽNICO sprejmem za trikrat na teden po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	847-1
KNJIGOVODJO, samostojnega, ver-ziranega v lesni stroki, z najmanj
Eetletno prakso »prerinemo v služ-o. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Nastop takoj. Ponudbe s potrebnimi dokumenti in življenjepisom poslati na naslov: Trgovsko podjetje c lesom in suho robo OZZ Kočevje.	826-1
STROJNEGA INŽENIRJA za takoj ali pozneje sprejme Sladkogorska tovarna kartona in papirja, Sladki vrh, pošta Šentilj v Slov. g. Plača po dogovoru, stanovanje preskrbljeno. — Pismene ponudbe poslati vodstvu navedene tovarne. 785-1 MIZARSKI POMOONTK išče zaposlitev in stanovanje. Naslov v ogl. oddelku.	812-1
FARMACEVTSKA POMOČNICA s
ŽENSKO KOLO — original, dobro,
kupim. Naslov v ogl. odd. 818-4 PRODAM otroško posteljico s predaloma in žimnico. Ogled 25. in 26. t. m. do 12. ure. Eleršek, Trstenjakova 3-1., levo.	868-4
NOV ŠTEDILNIK za vzidavo, desni, dve in pol plošči, 21 col, prodam. Kopališka ulica 12, Trnovo. 866-4 5-CEVNI RADIO prodam ali zamenjam za harmoniko. Veber Anton, Grad 1.	859-4
NOV ŠTEDILNIK, komplet, levi, vzidi ji v, 2 in pol plošči, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	861-4
ZENSKO KOLO proda Fink, Sv. Petra nasip 71.	860-4
ČEVLJARSKI CILINDER STROJ prodam. Omejec, Šentvid 87. 855-4 RADIO »ORION«, 6-cevni, s magičnim očesom in otroško posteljico, dobro ohranjeno, proda Boc, Albanska 39.	854-4
PESEK ZA BETON in finejša dela nudimo večjo količino. Naslov v ogl. oddelku.	853-4
OMARO ZA OBLEKO in kuhinjsko kredenco, staro, dobro ohranjeno, prodam. Petrič, Zrinjskega 3-1II.
919-4
GODBENO UNIFORMO prodam. -Hribar Martin, Spodnji Log, p. Sava pri Litiji.	917-4
NOV ŠTEDILNIK, nridljiv, levi.
prodam. Naslov v ogl. odd. 888-4 SPREDENO ANGORSKO VOLNO in zajčnico poceni prodam. Poljedelska 18.	887-4
PRODAM dve modernd postelji in nočni omarici iz orehove korenine. Tavčar, Langusova ulica 18.	885-4
GUMI VOZ nosilnosti 5 ton prodam.
Tomačevo 15.	883-4
WELLS:	»SVETOVNA ZGODOVI-
NA«, v treh delih, nova, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 898-4 ZOBOTEHNIKI! ZLATARJI! Prodam nov stroj za valjanje zlata. Vogelnik Janez, Medvode 16-11.
935-4
MOŠKO KOLO prodam. Dravlje, Draveljska ulica 29.	934-4
ZGORNJI VLOŽEK in peresno žimnico, novo, prima blago, prodam. Stari trg 1-L, levo.	1022-4
SMUČI — kandahar, prodam. Lepo-dvorska 35-1.	1021-4
ČEVLJARSKO DELAVNICO ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 1018-4 ZA AVTO DKW-Meister F 7 imam kompletni krov za menjalnik v brezhibnem stanju. Zamenjam za krov F 8. Dr. Lorger, Šmarje pri Jelšah.	1017-4
KRAVO S TELIČKOM prodam. Poizve se: Vodnikova 52.	1015-4
ALT ES SAXOFON v zek> dobrem stanju prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Saxofon«.	658-4
VOZ PARIZAR in malo lažji voz ter voz na vzmeti in zofo, vse dobro ohranjeno, poceni prodam. Kimovec, Bukovica 36, pošta Vodice pri Kamniku.	1005-4
SLAMOREZNICO prodam. Kleče 33
881-4
ZAPRAVLJIVČEK IN VOZ SAMČEK ugodno prodam. Vovk, Puhtejeva ul. 22, Vič.	604-4
VEC KUHINJSKIH OPREM, krasnih, imam na zalogi. Ogled iz vljudnosti 11—13 ure pri Krevelj, Devinska 5.	1095-4
EMAJLIRAN BEL ŠTEDILNIK prodam. Malenškov» 11.	1090-4
»PHILIPS« RADIO prodam. Šišenska 12 B, pri remizi.	1084-4
PSA, NEMŠKEGA OVČARJA, črnega, 8 mesecev starega, z rodovnikom, prodam — Koželjeva ul. 4. — Sv. Križ — Ljubljana.	1078-4
SVINJSKE ŠPEHARJE ZA KLANJE, šunkaše ali svinje za rejo, zaklane svinje, slanino, suhomesnato robo, goveje meso itd. najugodneje dobite preko VOJVODJANSKE AGENCIJE LJUBLJANA, Tavčarjeva 3, Telefon 21-639, 20-392, Teleprinter 03195.	1075-4
PRAŠIČA, debelega prodam. Dob ni -nje 38.	1070-4
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK ugodno prodam, Tavčarjeva 13.	1069-4
mm


prakso želi službeno mesto v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku.	813-1
SLUŽBO DOBI OSEBA oz. družina, ki ima veselje krmiti živino. Kmetijska zadruga Pirniče — Medvode.	778-1
ABSOLVENTA ALI ABSOLVENTKO ekonomske srednje šole sprejme v službo Uprava kliničnih bolnic v Ljubljani.	1094-1
DELAVCA (-KO), veščega igračkar-skih in galanterijskih del, sprejmemo. Ponudbe pod »Galanterija« v ogl. odd.	1080-1
VRTNARJA-zelenjadarja »prejmemo. Ponudbe pod »Vrtnar« v ogl. odd.
10S3-1
AUTOMEHANISKI MOJSTER z delovodsko šolo sprejme zaposlitev. Ponudbe pod »15 1. prakse« v ogl. odd.	1085-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, najraje upokojenko, sprejmem takoj. Brezovec, Lj. — Rimska c. 10-11.
1087-1
V SLUŽBO SPREJMEMO gradbenega tehnika in 1 gradbenega delovodjo z nekaj leti prakse. V prošnji za sprejem naj se navedejo: življenjepis, dokazi o strokovni • usposobljenosti in potrdila o zaposlitvi. Ponudbe poslati na naslov: Zadružno podjetje »Agroobnora«, Ljubljana, Crtomirova ul. 4.	10“7-1
MESTO SEFA UPRAVE STANOVANJSKE skupnosti v Idriji, razpisuje Ljudski odbor mestne občine v Idriji. Plača po uredbi. Kandidati naj dostavijo do 31. t. m. Tajništvu LO prošnjo s kratkim življenjepisom.	1073-1
STROJNEGA TEHNIKA a najmanj 3 let prakse, začasno samskega, za tehnično vodstvo slatinskega in zdravil, obrata (strojne naprave, vodovod, elektrika, autopark) sprejmemo v stalno službo. Radenska slatina, Slatina Radenci. 1065-1 KLEPARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Puc Gustav, Tržaška c. 9.
1061-1
ZMOŽNEGA MIZARSKEGA MOJSTRA, popolnoma samostojnega, z večletno prakso sprejmemo. Nastop službe 1. marca. Družinsko stanovanje zagarantirano. Ponudbe poslati na Inv. podjetje. Mizarstvo Šentvid pri Stični.	1059-1
ŠOFER Z VEČLETNO PRAKSO želi zaposlitve kjerkoli. Pismene ponudbe poslati podružnici SP Kranj pod »Šofer«.	1098-1
SPREJMEMO VEC »trojnih in stavbnih ključavničarjev s primerno prakso, po možnosti prostih vojaščine .Ponudbe na podjetje »ŽIČNICA«, Ljubljana Tržaška c. 69.
1099-1
BBI8BI3
SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE vam v 2 urah izdela foto »PAULI« — Trubarjeva 38.	834-2
ŽENO ZA ČUVANJE OTROKA -iščem. Naslov v ogl. odd. 1011-2 POUČUJEM matematiko za srednjo šolo. Pismene ponudbe v ogl. oddelek pod »Inštruktor«.	936-2
PRIKROJEVALNI IN S,VALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«. Tomšičeva 4.	662-2
FRANCOŠČINO — v konverzaciji se želim učiti. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Cimprej«.	810-2
PROFESORICA POUČUJE latinščino in ostale gimnazijske predmete. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek.	1039-2
VSE VRSTE COPAT izdelujemo iz prinesenega gornjega materiala. Obšijemo bosanske ter druge copate. »Pri Mojci« Titova 12, dvorišče levo.	1089-2
mn
2 MESARSKA VAJENCA z oskrbo sprejme takoj Mestno podjetje »Meso«, Kamnik.	988-3
MESTO PLETILSKE VAJENKE -iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	777-3
FRi/ERSKO VAJENKO sprejmem.
Polanc, Kopitarjeva.	1071-3
VAJENKO-PRESIVALKO sprejmem. Falan Franjo, Pražakova 8.	10S1-3
PR.ODAM
PRODAM menjalnik BMW R 12 in električno stensko uro. Naslov v ogl. oddelku.	937-4
KONJA, 5-letnega prodam. Tržaška 161.	1097-5
PSA VOLČJAKA, 7 mesecev starega, nekaj dresiranega, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	901-1
»ZEFIR« PEC prodam. Naslov v ogl.
ml del k u.	916-4
5-CEVNI RADIO »PHILIPS« prodam. Ljubljana, Medvedova 8 — pritličje levo.	910-4
PAR MLADIH PAVOV prodam. -Ulčnik Joško, Podčetrtek. -906-4
Ferry Souvan bo na Novinarskem koncertu 30. januarja igral s svojim ansamblom in clavio-lir.D iz bara hotela »Slon«, pela pa bo Vida Lovrenčičeva
DOBRO OHRANJENO SPALNICO prodam zaradi selitve. Naslov v ogl. oddelku.	953-4
LOKOMOBILO LANZ 22 KS prodam. Naslov v ogl. odd. 931-4 VRTALNI STROJ za vrtanje kamna, stabilen, ventilator, razne jer-men-ice in gonilno gred prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vrtalni stroj«.	928-4
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, dobro, ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	998-4
GINEKOLOŠKO - PORODNIŠKI INSTRUMENTARIJ, kompleten, in drugo ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	1000-4
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ prodam. Celovška c. 259.	992-4
ŽENSKO KOLO prodam. — Banko, Titova 17-IIL, levo.	991-4
HARMONIJ s 4 registri, malo rabljen, naprodaj. Naslov v ogl. od-delku.	973-4
RADIO prodam. Hauptmao, Vodnikova 13.	965-4
SPALNICE IN KUHINJE, pleskane, prodam. Kurnik Jože, mizarstvo, Ljubljana, Zg. Siska, Pod hribom št. 28	962-4
MOŠKO KOLO »PUCH« prodam. — Vidmar, Zaloška 1L	960-4
KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam.
Marinko, Vnanje Gorice 7.	959-4
RADIO »TELEFUNKEN«, 5-cevni, prodam. Mirje 4 (3-krat zvoniti).
953-4
PL05CICE za oblaganje štedilnika prodam. Vindišar Jože, Kozarje, Tržaška 125, Ljubljana.	951-4
ŠIVALNI STROJ »SINGER« (okrogli čolniček) prodam. Ljubljana, Ga-Ijevica 64, Golob.	949-4
RADIO »SAFAR« prodam. Vodmat-ska t-II.	948-4
SPAJKALNI APARAT (lotaparat) za tračne žage poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	946-4
POSAMEZNE DELE 4-okenskega kozolca prodam. Trojar, Lokavec, p. Rimske Toplice .	1054-4
RADIO in starinsko omaro poceni prodam. Zvezna 13, klet. 1037-4 ŠKORNJE št. 43, v dobrem stanju prodam. — Bernik, Celovška cesta št. 63.	1058-4
DOBRO OHRANJENO SPALNICO in citre poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1036-4
ELEKTRIČNI SESALEC za prah -prodam. — Vprašati pri vratarju, Cankarjeva 1.	1052-4
RADIO — zelo dober — prodam.
Titova 69a-IL, desno.	1029-4
ZENSKE PLESNE ČEVLJE. 3 pare, ugodno prodam. Kopališka ulica 2, II. nadstropje.	1027-4
UGODNO PRODAM radio-gramofon (glasbeno skrinjo). Gostilna Ježek, Podgorica.	1023-4
POSREDOVALNA PISARNA za promet z premičninami v Ljubljani, Tavčarjeva 6, sprejme v komisijsko prodajo vse vrste strojev, motorjev in automatov ter vse druge premičnine. Vse informacije so Brezplačne.	1064-4
»REALAGENCIJA« - ZASTOPSTVO LJUBLJANA, Študentovska 2 proda najugodneje žage (yeneeijanko, tračne, Gehrung), drobilec (Dieselmotor), vsakovrstne stroje (slamoreznice, mlatilnice, rezkalnik, motorje, pralne, mesarske, pisarniške), kompletni drogerijsko-lekar-niški inventar, stolpno uro; hiše parcele v Ljubljani in vsepovsod.
MOČAN TRICIKEL kupimo. Radio Center. Ljubljana, Cankarjeva 3.
920-5
ODPADNO MEDENINO IN ALUMINIJ kupi Elektromehanika — Vodnikova 84.	902-5
DOBRO OHRANJENO STRUŽNICO, 4-metrsko, kupimo. Naslov v ogl. oddelku.	990-5
PEKU Podjetje »Pekar« v Tuzli takoj potrebuje 2 parne peči z 2 do 5 etažami kapacitete 6.000 kg kruha za vsako peč. Ponudbe pošljite s„ ceno na gornji naslov. 989-5 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim za 15.000 dihurjev. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Slavko«. KUPIM 1 »Lanz Buldog« jakosti 25 aK 35 KS z gumijastimi kolesi in 1 »Hofer« traktor ali Lanz Buldog jakosti 40 do 48 KS z železnimi kolesi. Ponudbe na naslov: Bakoš Djeze, Velenje, Golovo 23.	978-5
OSEBNI AVTO, dobro ohranjen, za 4—5 oseb, kupimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Avto«.	971-5
BENCINSKI AGREGAT za izmenični tok 220 V 500—1000 W kupimo. Ponudbe na opravo Mestnega gledališča Ljubljana, Resljeva 28.
965-5
SKOBELNIK 'Hobelbank) kupimo.-Ponudbe v ogl. odd. pod »Mizarstvo«.	961-5
PRVOVRSTEN KLAVIR kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Klavir«.
955-5
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Naca« v oel. oddelek.	954-5
ZA »VOLKSWAGEN« vojaškega tipa kupim: uplinjač. bencinsko črpalko, razdelilec, dinamo, blok motorja. bate in karoserijo od »Ford Eifela«. Ponudbe na Klemenčič -Ljubljana. Jarnikom 15.	940-5
KOMPTFTNF MF.SARSKE STROJE na 'drktrifni pogon, s transmisijo p1: brez nje, kupim. Naslov v ogl. odd. _ _	1050-5
KUPIMO TROFAZNI GENERATOR 3X 230/400 V 1.5 kWA, 50 Hz, 1500 ob./miin., tuje vzbujanje 200 V. Odstopanje napetostne krivulje od si-nusove oblike max. +5% pri enofazni ali trofazni obtežbi in co» 0.4 —1. Generator naj ima prosti konec osi za namestitev jerme-nice. Ponudbe poslati Da: ISKRA, tovarna za elektrotehniko in fino-mehaniko, Kranj.	987-5
DOBBO OHRANJEN pisalpi stroj z dolgim valjem in moderni računski stroj, kupimo. Naslov v ogl. oddelku.	1050-5
KOMBINIRANI MIZARSKI STROJ kupimo. Ponudbe poslati na Občinski ljudski odbor Gradac. 1043-5 KUPIM ALI dam lepo nagrado, kdor mi preskrbi 2 nova prednja amortizerja za Opel Super, komplet ali samo glavni roki. ronudbe na Sa-šek, Gornji trg 31.	1027-5
KOPALNO KAD, emajlirano, dobro ohranjena, kupim. Ponudbe poslati v ogl. odd pod »Kopalna kad«.
1020-5
NOVO ITALIJANSKO KOLO, žensko. Tcupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«.	1019-5
VEČJE KOLIČINE suhega rezanega smrekovega lesa, dimenzije od 20— 50 mm, kupimo. Podjetje Remont
IV,	Kolezijska 4. Ljubljana. 1010-5
SVINEC, stai, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška 6.	2-5
ZLATO ZA ZOBE, kupim. Jernejeva 9.	1006-5
NOV ALI MALO RABLJEN šivalni stroj kupim. Kleč — Kebetova 20.
877-5
KUPIMO DIFERENCIJAL Schevrolet 2.5 tone^ali stožčasti in krožnični zobnik (telerad in tribling) ter menjalnik za BMW avto, gotovina. Vexport Kolodvornska 32.	1093-5
ELEKTROMOTOR 30-35 KW, 220/380
V,	J400 o/min kupimo. V zamenjavo nudimo elektromotor 24 KW z doplačilom. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Elektromotor«. 1082-3
KOMPRESOR ZA MERCEDES, tip L 5000 kompletni, kupimo Slovenija-Zivinopromet, Ljubljana, Dalmatinova 1.	1088-5
KUPIM novo ali dobro ohranjeno kopalno kad za vzidanje, ter 2— 2V* m* barvastih ploščic za oblogo. Ponudbe pod »Zia-K-ad« v ogl. oddelku.	1076-5
KOPALNO KAD, rabljeno, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plačam«.	1101-5
DESKE. TESANE TRAME, letve, okrogli les, apno in vse ostale vrste gradbenega rezanega materiala Vam vnovči najbolj ugodno VOJVOĐANSKA AGENCIJA LJUBLJANA, Tavčarjeva 3, Telefon 21-639, 20-393, Teleprinter 03195.	1074-5
TRICIKELJ, dobro ohranjen, kupi Jugoreklam, Ljubljana, Kidričeva 6.
1060-3
1-2 PLETILNA STROJA (ploska) št. 8—10, širine od 70—90 cm, z garancijo in 1 levo levi pletilni stroj št. 10. Ponudbe s ceno poslati podjetju »Savremena žena«, Zagreb, Rade Končara 148-	1056-5
ZENSKO KOLO, rabljeno, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod »Dobro žensko kolo« na ogl. odd. SP.
AVTOGUME 18 col, zamenjam za 16 col. Podlogar, Hrastnik. 982-6 DALJNOGLED 10 X 5U, odličen, zamenjam za fotoaparat ali prodam. Ponudbe pod »Foto« v ogl. odd.
1025-6
POSEST
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom pri centru, prodam. Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod >1,500.000«.	908-7
HIŠO V POLJU prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	856-7
LESENO ENODRUŽINSKO HIŠO v okolica Bleda prodam ali zamenjam za enako kjerkoli na Gorenjskem. Naslov v ogl. odd. 895-7 PARCELA V LJUBLJANI - Rožni dolini, 510 kvadratnih metrov naprodaj. Ponudbe na Kovačič, Maribor, Slovenska 10.	893-7
HIŠO Z LOKALI, na zelo prometni točki (Zlata jama), pripravno za vsako obrt, v predmestju Celja, prodam. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Hiša naprodaj«. 929-7 STAVBNE PARCELE poleg postaje Polje, prodam. Poizve se: Rode, Podmilščakova cesta 37A — Ljubljana.	925-7
ZAZIDLJIVO PARCELO ob Celovški cesti do St. Vida, kupim. Ponudbe pod »600 km*« v oglasni oddelek.	936-7
STANOVANJSKA HIŠA, vrt, sadovnjak, njive, hlevi, žaga vencci-janka zaradi bolezni in starosti naprodaj. Vojnik št. 96.	981-4
PARCELO S SADNIM VRTOM prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Trbovlje.	1055-7
DVOSTANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM ter dvoriščem, primerno za obrtnika, prodam v Celju. Naslov v SP Celje.	1052-7
POSESTVO PRODAM ali zamenjam za hišo v Ljubljani ali periferiji. Hiša z gospodarskim poslopjem in inventarjem, njivami, senožeti in gozdovi ali samo delno v Zagradcu 32, pošta Grosuplje, ob cesti, pet minut od železniške postaje Mlačevo. Poizvedbe: Tomlje Jože, Dolenjske Toplice 51.	1016-7
DVODRUZINSKO HIŠO, podkletno, z vrtom prodam. Ponudbe pod »Mirno« v ogl. oddelek.	769-7
DVOSTANOVANJSKO HIŠO ali dvosobno stanovanje prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1066-7
POSREDOVALNA PISARNA za promet z nepremičninami, Tavčarjeva 6, tel. 21-011, posreduje pri nakupu in prodaji hiš, vil, parcel, posestev, po vsej državi, zlasti v Sloveniji. Za ku pce velika izbira z zaželenih krajih. Vse informacije so brezplačne.	1063-7
LEPO OPREMLJENO SOBO oddam v centru Beograda. — Informacije gostilna »Kolovrat«, Pred škofijo 14 — Ljubljana, — pri natakarici Skoda.	801-9
SOBO ALI SOBICO nujno potrebuje miren študent. — Ponudbe pod »Februar« v oglasni odd. 918-9 KOMFORTNO DVOSOBNO stanovanje s kabinetom, vsemi pritiklinami in vrtom v Novem mestu — Gerdešičeva št. 5, zamenjam za enako v Ljubljani.	897-9
KOMFORTNO DVOINPOLSOBNO stanovanje v Mariboru zameujam za Ljubljano. Naslov v oglasnem oddelku.	930-9
PRAZNO SOBO ISCEM. — Resna, mirna, čez dan zaposlena; plačam dobro — tudi za par mesecev v naprej. Naslov v oglasnem oddelku SP.	958-9
DVE POSAMEZNI SOBI, obe s posebnim vhodom 4X4 in pol, ena v visokem pritličju, ena pritlična, zamenjam za sobo in kuhinjo, vse v Ljubljani. Ponudbe pod »Takojš-•litev« v ogl. odd.	941-9
— asistent na Univerzi — išče opremljeno sobo. Ima posteljnino. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Inženir«.	93S-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dvosobno. Naslov v oglasnem oddelku.	950-9
SOBO ODDAM upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. (Takoj.) Debeljak, Sojerjeva I6a, Dravlje. 1041-9 ENO ALI DVOSOBNO stanovanje v Ljubljani zamenjam za Celje center — takoj. Žohar, Titova 29-11.
1033-9
SOBO, POSEBNI VHOD, v centru-mesta menjam za isto ali večjo v okolici Ljubljane. Gorni trg 31, Šuštar Vinko.	1028-9
SOBO 5X6, lepo in sončno, s posebnim vhodom, v Kranju zamenjam za enosobno stanovanje ali podobno sobo v Ljubljani. Ponudbe ▼ ogl. odd. pod »Ugodna prilika«.
1014-9
VEČJO PRAZNO SOBO iščem. Lepa nagrada .Naslov v ogl. odd. 1012-9 MAJHNO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večjega. Bežigrad. Naslov v ogl. odd.	1004-9
DVE ŠTUDENTKI IŠČETA SOBO. Inštruirata. Ponudbe ▼ oglasni oddelek. »Mirni«.	1008-9
OPREMLJENO SOBO ODDAM par postaj od Ljubljane, poleg železniške postaje, upokojenki ali v Ljubljani zaposleni solidni ženski. Ponudbe pod »Soba pri postaji« v ogl. oddelku.	924-9
ENOSOBNO STANOVANJE iščem. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Visoka nagrada«.	454-9
NAGRADO DAM za prazno sobo.
Pleško, Bethovnova 16.	1068-9
ENOSOBNO DRUŽINSKO STANOVANJE v Ljubljani, Cesta dveh cesarjev 185, zamenjam za enako v mestu. Plačam visoko nagrado. Ponudbe pod »Zamenjava proti nagradi* v ogl. odd.	1100-9
SOBO ODDAM starejšemu solidnemu gospodu. Ponudbe pod »Miren« v ogl. odd.	10S6-9
MEBLIRANO SOBO ODDAM resnemu interesentu. Ponudbe pod: >20 minut od štvida« v ogl. odd. 1034-9 ZA PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO v Ljubljani dam zelo lepo nagrado. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Nu jno«.	1067-9
PRAZNO SOBO v Ljubljani (3 X4 m) s souporabo kopalnice blizu centra menjam za večjo prazno, tudi brez kopalnice. Poseben vhod zaželen. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Cimprej«.	i067-9
ZA SOBO IN HRANO pomagam v manjšem gospodinjstvu ali čuvam otroka. Ponudbe pod »Starejša upo-
»Ta mi bo s svojim vpitjem prepodil vse ribe.«
ZENSKE IN MOŠKE MANEKENE za več nastopov na modni reviji, ki bo rudi filmana, iščemo. Ponudbe v oglasni oddelek pod:	»Modna
revija«.	903-11
VDO\A BREZ OTROK, neodvisna, stara 50 let, lastnica male hišice, gre v skupno gospodinjstvo z boljšim tovarišem. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Lepi dom«. 1003-51 V OGLASNEM ODDELKU DVIGNITE NASLEDNJE PONUDBE: Administrativna moč, Avto 21238, Bilan-cist 714, Bližina mesta 557, Center 669, Cimpreje 480, Dobra gospodinja, Dobra violina 253, Dežela 21227, Do 350 cm — 21310, Dobro plačam 424, Dom, Dekorativen 20960, Dobro ohranjen, Emona, Električna črpalka, Garsioniera ali velika soba 708, Gospodinja 21404, Harmonika o, Hišni mizar. Idilična okolica 134, Intenzivno delo, Instrument, Januar 21185, Januar, Knjige 198, Lepo 595, Ljubljana, Nastop 286, Na deželi 20446, Nova hiša 21341, Odličen radio 20692. Prijeten dom 2535, Poseben vhod 542, Pogoj — stanovanje, Pisarniško — gotovina 145, Proti nagradi 21368, Prijeten dom. Resnost 172, Sončna 733, Smoking, Samostojna moč 702, Stanovanje 2533, Stroji, Samostojen, Strokovno 21104, Stružnica, Samostojen, Strokovna kvaliteta, Samostojen za Ljubljano, Sposoben i pošten 21114, Skladiščnik 148 Skupnost, Sposobna pisarniška moč, Samostojna moč 702, Starejši knjigovodja, Stalno mesto, Tri liste 489, Takoj 21368, Tabor, Takojšnje plačilo, Udobna vila 730, Ugodna prilika 361, Ugodno 313, Upokojenka 21336, Vestna in poštena 764, V Ljubljani 148, Zanesljiva 622, Zdravnik Ljubljana 574, Zaslužek, zazidljiva 21471, Za eno leto 747,
4.000,	550.000, 15.000, 700.000.
Kopirno	?
prikolico za avtobus 1
(cca 20—25 ljudi) i Ponudbe na: »S I j e m e« • Zagreb, Preobraženska 4 j ali telefon 23-738.	•
kojenka« v ogl. odd.

»»»•»•»••••••o«
OVOJNI PAPIR
KUPT V VSAKI KOLIČINI OPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, LJUBLJANA, poštni predal 29, teL 22-621

•••••*••> ■••«••••• «•■•••••• «••••»••«

VELIKA MAŠKARADA NA TABORU
30. L 1954 ob 20. uri PLES —SREČ0L0V
Vsaka srečka zadene dobitek. — Najlepša maska bo nagrajena. — Igrajo trije jazz - orkestri. — Vstopnina 250 din. — Mize rezervirajte v društveni pisarni Odreda, Kidričeva 9, po načrtu. Doplačilo za rezerviran sedež 50 din.


.«..•m». ••••»•
V NAJEM
MAJHNO STANOVANJE in nekaj zemlje blizu Sevnice oddam v najem stalno zaposleni del. družini. Pismene ponudbe pod »Ugodno« v oglasni oddelek.	921-7
STANOVANJE
MODERNO DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za trisobno. — Privoz 6a-III.	912-9
i Elektroenergetski sistem Slovenije Elektroprojekt t Inštitut zn elektriško gospodarstvo SAZU
.	Ljubljana, Hajdrihova 2
:	dobijo v ponedeljek, 25. t. m. za hišno telefonsko
j	centralo novo številko
1	23-971 (8 vodov)
t Vse dosedanje številke hišne centrale odpadejo, :	neizpremen j ene pa ostanejo številke tajništva ELES
j	(22-483) in bremenilca.
■*••«• ••••#• •••••••#» ••»••••• •••••*♦••
• •••■•••«■ •«•••■•«• •••••■••••••••*••« •••••••«• •••••■•«• *•••••••■ •••••••#•
•
I IZVOZNO PODJETJE »SLO VENI JA - VINO«, i	LJUBLJANA, Frankopanska ulica 11
1	razpisuje mesto
T direktorja gospodarsko-računskega sektorja
t pri podjetju v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku. •
j Reflektiramo samo na visoko kvalificiranega gospo-
? darsko - finančnega strokovnjaka z organizacijskimi in •
i komercialnimi sposobnostmi — Pismene ponudbe z
•	življenjepisom in referencami je poslati na naslov
•
•	podjetja najkasneje do 27. januarja 1954.
•	•••>•« •«••••••■ •••••••*•
Tovarna kovanega orodja, Kamnik
sprejme takoj
dva kovača - specialista za oblikovanje sekir ter enega ključavničarskega mojstra za izdelovanje in vzdrževanje orodja.
Nastop takoj, plača po tarifnem pravilniku odnosno dogovora.
!• str- 7 Sil ovenslel poročevalec /Bt- 19 = *4 januarja mm
0L0 v Tolminu Je pregledal delo svojih svetov
Analiza dela v preteklem letu kaže lep napredek, vendar pa bo treba še ponekod odpraviti hibe
Dne 16. januarja se je sestal okrajni ljudski odbor Tolmin, da bi pregledal opravljeno delo ljudskega odbora in upravnega aparata v letu 1953.
Seje sta se udeležila tudi poslanca zvezne ljudske skupščine Jaka Avšič in Tone Sturm. Iz poročila, ki ga je podal predsednik OLO Franc Skok, je razvidno, da je ljudski odbor v letu 1353 opravil res veliko dela in je uspešno vodil in usmerjal gospodarsko, kulturno in socialno politiko v okraju. Na sejah ljudskega odbora je prišla do izraza velika enotnost obeh zborov. Zelo bogato je bilo tudi zakonodajno delo ljudskega odbora v minulem letu. Saj je bilo sprejetih 23 odlokov, 36 odločb in 22 važnejših sklepov.
Zelo aktivni so bili tudi sveti okrajnega ljudskega odbora in so uspešno posegali v gospodarsko in družbeno dogajanje v okraju. Najmanj aktiven je bil svet za komunalne zadeve, ki se je sestal samo trikrat. Ta svet ni mogel najti vsebine za svoje delo. Delno je bil temu kriv tudi svet za gospodarstvo in tajništvo sveta za gospodarstvo, ki mu nista znala dati vsebine dela. Prav tako se ni mogel posebno uveljaviti svet za notranje zadeve, ki se je sestal 5-krat. Temu je največ kriva stroga vertikalna povezava tega resora. Obratno pa je bil zelo delaven svet za gospodarstvo. Razpravljal je o vseh važnejših gospodarskih vprašanjih v okraju, ter napravil temeljito analizo kmetijstva, turizma, gozdarstva, obrti, cest, lova in ribolova. Sprejel je vrsto važnih sklepov, ki usmerjajo pravilen razvoj teh gospodarskih panog. Prav tako so temeljito proučili vprašanje Investicij. Izdelava osnutka perspektivnega plana za gospodarski razvoj okraja je zahtevala dolgo in temeljito obravnavanje.
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko se je v letu 1953 sestal il-krat. Ta svet je Imel posebno veliko dela spričo prehoda zdravstvene službe na samoupravljanje. Tudi množica perečih problemov s področja socialne in invalidske zaščite in s področja delovnih odnosov je zaposlila svet. ki je pri reševanju teh problemov dosegel tudi lepe uspehe ter se je vsestransko uveljavil.
Uspešno je bilo tudi delo Sveta za prosveto in kulturo, ki se je sestal 15-krat. Boriti se je moral z velikimi težavami, predvsem zaradi neurejenih razmer v šolstvu. Veliko število enorazrednic s slabimi šolskimi prostori in veliko pomanjkanje učnih pripomočkov povzroča zelo resne težave, ki jih svet sam tudi v bodoče brez širšega sodelovanja ne bo mogel rešiti.
Potem ko je tov. predsednik podal še kratko analizo dela upravnega aparata okrajnega ljudskega odbora in je seznanil ljudske odbornike tudi s težavami, s katerimi se bori upravni aparat, je podal kratek prerez dela občinskih ljudskih odborov.
Najbolj aktiven je bil lani ljudski odbor mestne občine Idrija. Aktivni so bili tudi sveti tega ljudskega odbora. Drugi ljudski odbori po občinah so bili manj delavni. Slabše so se udejstvovali sveti pri občinskih ljudskih odborih, ki niso še našli prave vsebine svojega dela. Analiza pa kaže, da so občinski ljudski odbori, kljub mnogim težavam vendarle uspešno vodili gospodarsko in ostalo dejavnost občin. Praksa pa je pokazala, da so nekateri občinski ljudski odbori umetno ustvarjeni .nenaravno odtrgani od upravnega središča in niso pokazali pravega gospodarskega. niti kulturnega razvoja. Zato bo potreba misliti na združitev nekaterih občin, kot n. pr.
Spodnje Idrije k Idriji, Tribuše k Mostu na Soči in Breginj h Kobaridu. Ljudski odborniki pa se niso strinjali z načrtom priključitve občine Breginj h Kobaridu, ker menijo, da je Bre-ginjska čisto poseben kulturni in socialni problem okraja, čeprav je bila združitev z občino Kobarid iz gospodarskih razlogov povsem utemeljena.
V obširni razpravi so ljudski odborniki obravnavali nekatere pereče gospodarske probleme, ki so v zvezi s splošno pasiv-
Osnovna šola v Dobrni ima 8 oddelkov ter šteje skupaj 289 učencev od katerih mnogi prihajajo tudi iz več kilometrov oddaljenih vasi. Solo posedajo tudi gojenci dveh mladinskih domov v Dobrni. Ta šola se bori za prostore, ki jih doslej praktično nima,. V stari šolski stavbi so samo tri učilnice, od katerih je ena skoraj neuporabljiva, ker je majhna, ozka in temna. Ce upoštevamo, da ima osnovna šola 8 oddelkov im nižja gimnazija 4 oddelke, potem sj lahko mislimo, kako je pravzaprav urejen pouk na .tej šolj in kako se zvrsti 12 oddelkov v tri učilnice- Velike težave in še večja borba je bila za pridobitev Mladinskega doma »Ivanke Uranjekove«, da bi se v ta dom vsaij začasno namestila nižja gimnazija. Svet za ljudsko zdravstvo im socialno politiko LES ni prepustil tega doma v uporabo nižji gimnaziji im tako je ostala skoraj na cesti, da ie ni iz zegpte rešil okrajni ljudski odbor Celje -okolica im dodelil nižji gimnaziji oziroma osnovni šoli 3 učilnice v Mladinskem domu »Mihe Pintarja«. Tako gostujejo sedaj v tem domu trije razred; osnovne šole, četrti razred nižje gimnreije pa ima učilnico v stari stavbi nekdanje občine v vasi Gorica.
Da potrebuje Dobrna šolo, je bilo že tolikokrat poudarjeno,
Ze pretekli mesec sta najprej Svet za ljudsko zdravstvo, nato pa še skupna seja obeh zborov mestnega ljudskega odbora v Celju sprejela sklep o obveznem rentgenskem slikanju pljuč glede na tuberkulozo ter ostale pljučne bolezni. V obsežni in človekoljubni akciji, ki je združena z visokimi izdatki, je najprepričeval-neje izražena skrb ljudske oblasti za zdravje našega človeka!
Poleg Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko sodeluje v pripravah na fluorografiranje
»S pogostim tehtanjem kontrolirajte svoje zdravje«
Tako nekako je napisano na avtomatskih tehtnicah, ki so postavljene na raznih javnih krajih v Ljubljani. Kot je tudi napisano, gredo dohodki teh avtomatov v korist slepih.
Vse lepo in prav. Namen Je že dober, le sredstva za ta namen bi bila lahko boljša. Mislim, da bi bile tehtnice lahko vsaj do neke mere točne, pa še daleč niso.
Iz dolgega časa in radovednosti sem 19. t. m. stopil na tako tehtnico v veži železniške postaje. Točno po pisanih navodilih sem vrgel dva dinarja in »pričakal« listek, ki je pokazal nekam sumljivo težo 95 kg. Takoj za mano sta stopila na tehtnico dva dijaka in čeprav je bil eden od mene na oko za polovico lažji, je dobil listek s 97 kg. Morda je ravnal nepravilno, sem si mislil in takoj stopil na podobno tehtnico še na peronu. Neverjetno! Iz veže do perona sem v dveh minutah shujšal za 12 kg, kajti avtomat mi je vrgel listek samo za 83 kg: Mislil sem, da se s takimi pokvarjenimi avtomati najmanj smešimo pred tujci, pa tudi za nas ni vseeno, kakšni so.	(r)
nostjo okraja. Sprejeti so bili ustrezni sklepi in priporočila za gospodarski svet, ki naj posveti vso pozornost mobilizaciji lastnih sredstev za odpravo pasivnosti. Kot neposredna naloga je bila poudarjena obnova ln mehanizacija podjetja »Kreda* na Srpenici, za kar so podani vsi pogoji.
Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev novih svetov okrajnega ljudskega odbora. Ljudski odborniki so prišli po živahni razpravi do zaključka, da je treba nuditi več pomoči Svetu za komunalne zadeve. V svetu so bili izvoljeni ljudje, ki nudijo poroštvo, da bo delo svetov v letošnjem letu še bolj uspešno.
1p.
o	čemer je tudi pisalo dnevno časopisje. Lani je gradbeni odbor sklenil, da to pereče vprašanje resno vzame v pretres, ter je ukrenil vse, da se končno začne z delom in da Dobrna dobi novo in moderno stavbo, kjer b; bilo šolsko delo nemoteno- V ta namen je okrajni ljudski odbor Celje - okolica za začetna dela že odobril tri mi-lijone dinarjev, izdelani so tudi že načrti. Upamo torej, da bodo šolsko stavbo v Dobm; v pomladanskih mesecih začeli graditi.
Od 289 učencev v osnovni šoli je ob koncu prvega polletja izdelalo 204 učencev ali 72.05%; najboljši uspeh ima I. a razred, ki je izdelal z 92.85 odstotnim uspehom.
V nižji gimnaziji je 123 dija-kov, od katerih je izdelalo 62 ali 50.40%; najboljši uspeh beleži IV. razred, ki je izdelal s stoodstotnim uspehom. Da seje učiteljstvo pri vzgoji dijakov močnp trudilo, ni dvorna- Vzrok polovičnega uspeha na nižji gimnaziji je v tem, da je I. razred preštevilen ter da so nekateri dijaki, ki so prišli iz 4. razreda osnovne šole, še nezreli, mnogi izostajajo tud; doma zaradi nujnega dela in tako zamujajo pouk. Mnogi so tudi taki, ki pouka ne jemljejo resno in hodijo v šolo le zato, da zadostijo osemletni šolski obveznosti.	T. J.
tudi Socialistična zveza. Terenski odbori SZDL, oziroma od njih imenovani posebni štabi so v glavnem že uredili spiske prebivalcev, ki bodo fluorografirani. Vtem, ko se je večina terenskih štabov lotila tega dela z največjo odgovornostjo, pa na Lopati ter Lokrovcu, zlasti pa še na tretji četrti v mestu seznama še niso uredili. Kaže, da tamošnji aktivisti podcenjujejo pomen akcije. Poleg tega so terenske organizacije SZDL prevzele tudi vso propagandno delo. Pred kratkim so bili že prvi množični sestanki članov terenskih organizacij SZDL, na katerih so o pomenu fluoro-grafiranja predavali celjski zdravniki. Ne gre prezreti dejstva, da so ta predavanja najbolje uspela na obrobnih predelih mesta. Tako se je na Ljubečni zbralo okoli 120 poslušalcev, na Teharju 150, v Zavodni in Cretu pa je bila obakrat majhna dvorana terenske organizacije SZDL pretesna. Nasproti temu pa je središče mesta nezainteresirano (7), saj si je sicer težko tolmačiti, zakaj je kvalitetno predavanja šefa zdravilišča za tuberkulozo iz Novega Celja dr. Kopača privabilo za mesto Celje dosti premajhno število poslušalcev! Morda pa bodo Celjani toliko bolj disciplinirano prihajali na baze, kjer se bo ustavljala ekipa za rentgensko slikanje! Tako je želeti!
Po načrtu bodo rentgensko slikani vsi prebivalci mesta Celja od 15. leta starosti navzgor; torej vključno letnik 1938. Poleg stalnih prebivalcev mesta Celja ln njemu priključenih občin, bodo rentgensko slikani tudi vsi oni državljani, ki so stalno zaposleni v mestu, pa čeprav stanujejo izven območja mesta Celja. Tako bo po nepopolnih podatkih izvršeno slikanje na okoli 30.000 prebivalcih. Slikanje se bo začelo 8. februarja in bo predvidoma trajalo mesec «hü-	M. B.
Uspehi in problemi šol v Dobrni
Pred množičnim iluorografiranjem v Celin
Maribor bo dobil novo, sodobno mlekarno
O	potrebi za novo mlekarno je bilo v Mariboru že mnogo govora, kajti mlekarna v sedanjih napol razdrtih prostorih ln s pomanjkljivo »trojno opremo ne more več ustrezati velikim potrebam za preskrbo mesta s higiensko čistim mlekom. Končno so sklepi o gradnji nove mlekarne dob ili bolj zanesljivo perspektivo, ko je na eni svojih zadnjih sej MDO odobril 1 milijon 500.000 dinarjev kredita za izdelavo glavnega projekta nove mlekarne.
Idejni projekt ln lokacija sta namreč že odobrena. Nova mlekarna bo predvidoma na Pobrežju, na križišču Ulice XIV. divizije, Osojnikove ulice in Zrkovske ceste. Na tem mestu je že zagotovljena kanalizacija, vodovodno omrežje In druge komunalne naprave. Novi gradbeni objekti so ocenjeni na blizu 100 milijonov dinarjev. Ker je pri prometu z mlekom v veliki meri udeležena Okrajna zadružna zveza, ki tudi upravlja podjetje »Mleko«, podjetje za odkup, predelavo in prodajo, bo prevzela del investicijskih stroškov.
Opremo mlekarne s sodobnimi tehničnimi napravami ki stanejo okoli 150 milijonov dinarjev in jih pri nas ni mogoče nabaviti, je svojčas obljubila organizacija UNICEF. Dala jih bo brezplačno če bodo na razpolago novi, ustrezni prostori.
Prebivalstvo Maribora, ki se zaveda akutnega vprašanja preskrbe z mlekom, matere, ki jim je do zdravja dojenčkov, bodo nedvomno podprle tiste, ki se zavzemajo, da se gradbeni objekti mlekarne čimprej zgradijo. Sanitarna inšpekcija je že večkrat ugotovila, da ne more več jamčiti za normalno poslovanje v obstoječi mlekarni, kakor tudi ne za bakteriološko čistost mleka in mlečnih izdelkov.
(Jp)
Seminarski tečaj v Novem mestu
V Novem	se je te dni pri-
čel seminarski tečaj, ki ga vodi tov. Cežarek, predavatelj iz grmske šole. Udeleženih je 16 kmečkih fantov in tudi starejši gospodarji. Iz Mokronoga je tov. Majcnova Pepca, ki vodi pri kmetijski zadrugi semenski odsek. Tečaj bo trajal teden dni. Poleg semenske službe so predavanja še o splošnem kmetijstvu.
MARIBOR
Dežurna lekarna
»Planinka«, Glavni trg 20.
Slovensko narodno gledališče Ob 20: Massenet »Werther«. Premiera. Izven.
Radio Maribor
6.00	do 12.00 Prenos Radia Ljubljana; 12.00 do 12.20 Oddaja v madžarščini; 12.20 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
Kino Maribor
Partizan: franc, film »Gospod Hu-lot na počitnicah«.
Udarnik: amer. film »Wiliamsove karabinke«.
Pobrežje: nemški film »Glas drugega«.
Studenci: franc, film »Mesečnik Bonifacij«.
Mestni kino Ptuj: ameriški film »Plavajoče gledališče«.
Snežne razmere na Pohorju:
Ribniška koča — 30C, 50 cm osre-nice; Mariborska koča + 60C, 23 cm južnega snega.
»FL0RES0VI«
likerji, žganja ter ostale alkoholne in brezalkoholne pijače slovijo že po vsem svetu. Sadno-likerski kombinat Šempeter pri Gorici — de-stilerija Ajdovščina jih 'zdeluje iz popolnoma naravnih surovin. Plemeniti okus najrazno-vrstnejših »Floresovih« Specialitet boste lahko ibčutili v
»ATOMSKI KABINI« na Novinarskem plesu 30. januarja v Ljubljani
•••*•#• «••«•■••• ••<
Hokejisti Ljubljane v Avstriji
Gostje so izpustili zmago iz rok - Najbolj Sl na igrišču so bili Aljančič, Čuček in Avstrijec Kaeier - Ali Ljubljana res no bo igrala na bližnjem državnem prvenstvu?
Predslnočnjlm so s» vmlU domov hokejisti Ljubljane, ki so v sredo zvečer gostovali v Grazu in se v prijateljski tekmi pomerili enim najmočnejšim graškim klubom ATUS. Zmagan so domačini 5:4 (3:0, 1:1, 1:3).
PORAZEN ZAČETEK
ZA LJUBLJANČANE
Moštvo Ljubljane je nastopilo v svoji najmočnejši postavi, vendar brez svojega najboljšega igralca, poškodovanega Pogorelca, medtem ko so domačini imeli v svojih vrstah državnega reprezen-ranta Kaeferja, ki je bil hkrati njihov najboljši igralec. V prvi tretjini igre Je kazalo, da bodo gostje doživeli katastrofo, saj so mimogrede, na hitro roko prejeli tri gole. Sele ob tem rezultatu so se Ljubljančanom »odprle oči« in se prepričali, da je treba onemogočiti edinole odličnega Kaeferja. To jim je tudi popolnoma uspelo, tako da so Igro v drugi tretjini izenačili, v zadnji tretjini pa so bili absolutni gospodarji položaja. Igra je bila zelo fair, lepa in hitra. tako da Je bilo več sto gledalcev zadovoljnih z dogodki na igrišču. Gostje so spet vse preveč kombinirali in premalo Igrali na prodore. Za nezaslužen poraz je v precejšnji meri kriv tudi vratar, ki je po nepotrebnem izpustil tri strele, med njimi dva avtogola. Gole so dali: Čuček 3 in Janežič, za Avstrijce pa Diet-rich 3 in Kaefer 2. V moštvu Ljubljane sta se odlikovala Čuček in Aljančič.
Naslednji dan bi morala Ljubljana igrati z GSV, vendar so morali igralci zaradi dežja odpotovati v domovino.
Na vseh letošnjih gostovanjih po Avstriji je bilo opaziti, da sl tamkajšnji klubi za mednarodne nastope Izposojajo iz bližnjih društev najboljše igralce, tako da gostje nikdar ne igrajo samo z
II.	ZIMSKA MEDVAJENSKA TEKMOVANJA
Doslej prijavljenih u kolektivov
Mladina vajeniške šole kovinske stroke' v Ljubljani je letos prevzela skrb za izvedbo II. zimski' medvajenskih tekem. Za smučanje, streljanje in šah je doslej prijavljenih 11 mladinskih kolektivov vajeniških in industrijskih šol, kar kaže, da bo tudi letos ta prireditev množična. Novost letošnjega tekmovanja Je ta, da je prireditelj povabil k udeležbi tudi vajenke. Na predlog mladine bodo prihodnja tekmovanja zajela vso Slovenijo. Za najboljše tekmovalce in ekipe je pripravljenih več lepih spominskih in praktičnih daril.
Tekme strelcev
Mestna strelski odbor Ljubljana prireja tudi letos ligaško tekmovanje (za moške in ženske) z zračno puško za vse svoje strelske družine. Tekmovanje, ki se je že začelo, bo končano 2S. februarja. Sodeluje okoli 50 ekip s po 15 tekmovalci. Ekipe in posamezniki bodo prejeli lepe nagra-
SPOKT V mm
Jugoslovanski udeleženec Rallyja Monte Carlo Milivoje Vukovič, ki je prišel do cilja v Monte Carlo, ni prišel med sto vozačev, ki bodo jutri nastopili še v hitrostni vožnji na 3145 km za veliko nagrado Monaca, izmed udeležencev, ki so startali v \tenah, se je plasiral v ožje tekmo-
anje en sam udeleženec, in sicer \nglež Moos.
Košarkarska federacija Egipta bo organizirala letos velik mednarodni turnir v Kairu, kamor so poleg ostalih povabljeni še SZ, Francija, Italija, Madžarska in Jugoslavija. Turnir se bo začel 23. julija.
VREME
V Jugoslaviji je bilo 23. jan. dopoldne v vzhodnem delu pretežno oblačno, drugod pa delno do precej oblačno, le na Jadranu vedro vreme, v Srbiji in Makedoniji tu in tam rahlo sneži. Temperatura od — 7 do — 40C, ob Jadranu pa od 3 do 50C.
Napoved za nedeljo, 24. Januarja 1954:
Lepo vreme, vendar od časa do časa krajevne pooblačitve. Temperatura ponoči do —170, čez dan do — 20C, na Primorskem pa od
—	20C do 4- 30C. Na Primorskem burja, drugod pa rahel severovzhodni veter.
Snežne razmere 23. Jan. ob
7.	uri:
Kranjska gora 43 cm, temperatura — lioc, jasno; Lokve pri Gorici 45 cm, temperatura —20C; Koča ob Žičnici 34 cm; Dom na Veliki planini 50 cm, temperatura
—	20C, jasno; Planica 35 cm; Jezersko 24 cm; Maribor 17 cm; Novo mesto 17 cm; Murska Sobota 12 cm; Slovenj Gradec 10 cm; Celje 8 cm; Ljubljana 7 cm.
Igralci klubskega porekla, temveč s kombiniranimi moštvi sosednjih klubov.
MARIBORČANI V LJUBLJANI
V nadaljevanju prvenstva Slovenije v hokeju na ledu bo danes ob 9.30 na igrišču pod Cekinovim gradom tekma med Ljubljano in Mariborom, v torek ob 20 pa pridejo v goste igralci celjskega Kla-divarja. Ta tekma bo odločala o drugem mestu v prvenstveni lestvici."
...IN AVSTRIJCI
Ce bodo našim hokejistom prihodnje dni naklonjeni vremenarji, bomo v četrtek ali petek videli v Ljubljani znamenito hokejsko ekipo Zell am See, ki bo okrepljena z nekaterimi državnimi reprezentanti.
ALI LJUBLJANE RES NE BO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU?
Kakor je znano bo od 2. februarja dalje državno prvensvto po vsej verjetnosti v Beogradu, kjer bodo sodelovala naša najboljša hokejska moštva, med katere sodi tudi Ljubljana. Navzlic še dokaj izdatni pripravi, zlasti v tujini, ekipa Ljubljane po izjavi nekaterih igralcev nima kdo ve kakšnih možnosti, da bi se borila za prvo
mesto. To Je povsem razumljivo, kajti njeno moštvo je zaradi odi sotnosti poškodovanega Pogorelca močno handicapirano. Kdor koli vsaj malo pozna to dinamično igro, bo pritrdil, da že en odličen igralec in povrhu tega še dober realizator, veliko pomeni za tisti klub.
Udeležba Ljubljane na državnem prvenstvu še ni zagotovljena, ker se klub bori z velikimi finančnimi težavami. V interesu slovenskega hokeja je, da bi sodelovanje Ljubljane v Beogradu z denarno pomočjo podprli Zveza športov in Zveza za hokej na ledu in drsanje Slovenije.
Zagreb : Kladivar 3:3
Celje, 23. jan. Sinoči so celjski hokejisti nastopili v prijateljski tekmi proti okrepljenemu moštvu hrvatskega prvaka Zagreba in z nedoločenim izidom 3:3 (2:2, 1:1, 0:1) dosegli letos enega svojih naj lepših uspehov. 2e v prvi tretjini so prišli domačini po Jenku in Hočevarju dvakrat v vodstvo, v drugi tretjini pa so bili boljši gostje, v zadnjem delu igre so Celjani po Hohnecu rezultat izenačili. Uspeh Celjanov je toliko pomembnejši, ker so v njihovih vrstah nastopili nekateri državni reprezentanti, med njimi tudi člani Mladosti. Pred 700 gledalci sta dobro sodila Lombar iz Ljubljane in Kerkoč iz Celja.
Nameravani odhod Zagreba v Avstrijo je Zveza za hokej in drsanje na ledu' prepovedala.
MEDNARODNI SMUČARSKI TEDEN V AVSTRIJI
Boljša mesta vsa oddana
Velika premoč avstrijskih smučarjev - Najboljši Jugoslovan Štele na 32. mestu
Kitzbuehel, 23. jan. (Tanjug). Da nes je bil v okviru mednarodnega smučarskega tedna v Avstriji med alpskimi disciplinami na sporedu smuk. Proga je bila dolga 3.2 km in imela 800 m višinske razlike z 10 vratci. V hudi konkurenci 44 najbolj Ših smučarjev te zvrsti iz Avstrije Italije, Švice, Norveške, Francije Nemčije in Jugoslavije so slavili pre močno zmago domači vozači, ki so zasedli od prvih desetih mest nič manj kakoi devet. Zmagovalec je bi! znani mednarodni smučar Prawaa, ki je presmučal progo v času 2:47.9 ter s tem postavil obenem nov rekord na tej progi (dosedanji rekord je znašal 2:49.3). Med tekmo je odstopilo šest tekmovalcev.
Od Jugoslovanov se je plasiral najboljše Stefe, ki je privozil s časom 3:06.3 na 32. mesto, nekoliko slabše pa je šlo Kunšiču, ki se je moral r časom 3:28.6 zadovoljiti s 36. mestom, tik pred zadnjeplasiranimi udeleženci, ki so prišli na cilj.
Razen tega tekmovanja so danes tekmovale v smuka tudi ženske, med katerimi so prav tako prevladovale Avstrijke. Zmago si je priborila znana mednarodna smučarka Mahringer, ki je presmučala progo v času 3:10. Tudi naslednja tri mesta za njo so pripadla domačinkam. Na tekmova-njn so nastopile smučarke iz petih držav, in sicer razen iz Avstrije še iz Nemčije, Francije, Norveške in Švice.
Skakalne tekme v Šenkovem turnu
Preteklo nedeljo so člani smučarskega društva »Strahovicac — Šenkov turn izročili svojemu namenu novo 30-metrsko skakalnico, na kateri so bile meddruštvene tekme. Rezultati:
1. Branko Sršen 254 točk, 2. Zdravko Zupan 246, 3. Viktor Zupan 215,
4.	Julij Zupan 213 točk.
Svetovno prvenstvo študentov na Jahorini
Na zasedanju komiteja mednarodne športne federacije študentov v Luksemburgu so sprejeli prbdlog naše delegacije, naj bi bilo svetovno
Študentsko smučarsko prvenstvo ▼
Jugoslaviji. Delegati so se s predlogom strinjali. Menijo, da je Ja-horina zelo primeren kraj za tekmovanje. (Slovenija ne pride v poštev, ker nima dovolj vzpenjač).
ŠTEFE
Poleg smučarskih disciplin bo tekmovanje tudi v hokeju in umetnem drsanju, seveda kolikor bo za t« discipline dovolj udeležencev. Tekmovanja na ledu bodo na stadionu v Beogradu, kjer lahko sprejmejo 12.000 gledalcev.
Mednarodni zimski športni teden bo v dneh od 2S. februarja do 6. marca 1955. Osvojitev na.šetra predloga je vsekakor velik uspeh našega Študentskega športa.
Sah
Velemojster Vasja Pirc je po trav nLrju v Beverwijku odšel v Amsterdam. kjer se je udeležil manjšega turnirja za trening. Končni vrstni red: 1. Pirc 4 in pol (od 5 možnih točk), 2. Donner 3, 3. dr. Stumpers 2 in pol. 4. van Geet 2, 5. do 6. Beni in Barendregt 1 in pol točke. Velemojster Pirc je remiziral z do-. Stumporsom. — V simultanki proti profesorjem in študentom univerzitetnega šahovskega kluba v Delftu je Pirc 32 partij odločil v svojo korist. 4 remiziral, 2 pa izgubil.
Mednarodni mojster inž. Vidmar ml. je v Novi Gorici odigral simultanko proti 33 nasprotnikom, med katerimi je bil najmlajši 10 let stari Joško Ipavec iz Deskcl. Vidmar je 23 panij dobil, 5 remiziral in 3 izgubil. Zmagali so Bajc in Stepančič in Nove Gorice. Vučič in Mozetič iz Renč ter Blažič iz Sežane.
NÄ IZBIRNIH TEKMAH ZVEZNEGA RAZREDA
najboljša Rozma nova z Jesenic
Ljubljana, 23. jan Včeraj in danes so se tukaj vnovič zbrale tekmovalke zveznega razreda v vajah na orodju, da pokažejo koliko so napredovale v pripravah za svetovno prvenstvo v Rimu. Tekem se je udeležilo 21 tekmovalk iz Zagreba, Som-bora, Subotice, Jesenic in Ljubljane, medtem ko sta zaradi bolezni manjkali Zagrebčanka Kobrova in Kou sova iz Sombora. Včeraj so bile obvezne sestave, ki so povzročale mnogim tekmovalkam še preveč težav, kar kaže, da tej disciplini niso posvečale dovolj pozornosti. Kaže, da naši vodniki-ce predadi popuščajo pri vadbi obveznih sestav. Se večjo napako pa delajo tekmovalke, ker njihovo delo ni sistematično. Nedvomno je, da je tekmovanje v vajah na orodju ena najtežjih telovadnih panog, pri čemer je potrebno mnogo vztrajnega in načrtnega dela.
_ Povsem druga podoba pa je pri poljubnih sestavah. Težke prvine, smiselne sestave in zadovoljiva izvedba
kažejo napredek in so tudi mlajšo telovadke kar lepo tekmovale. Sev&* da, tudi v tej disciplini bo treba še mnogo vztrajnosti.
V nedeljo bodo tekmovalke posvetile vadbi sestave z obroči ter ponovno kritično pregledale svoje pomanjkljivosti, nakar bodo čez dva meseca vnovič pregledne tekme.
Uspehi so bili naslednji — obvezne sestave:	1. Rozmanova (Jesenice)
43.35 točke (od 50 dosegljivih), 2. Derničeva (Bgd.) 42.45, 3. Maričeva (Bgd.) 40.20, 4. Kavčičeva (Zg.) 39.70, 5. Spasičeva (Bgd.) 39.25, 7. Smolnikarjeva (Jes.) 36.60 itd.: poljubne sestave: 1. Rozmanova 37.65 (od 40 dosegljivih), 2. Maričeva 36.90. 3. Derničeva 36.80, 9. Smolnikarjeva 33.85, 10. Cerarjeva (Lj.) 33.70.
Skupna ocena: 1. Rozmanova 81.00 (od 90 dosegljivih), 2. DerniČar 79.2.5, 3. Maričeva 77.10, 4. Koričičeva (Zg-) 75.35, 6. Smolnikarjeva 70.45, 9. Cerarjeva 63.90 itd.
I. V.
V nogavicah se je splazil po temnem stopnišču navzdol v kuhinjo, da bi si oskrbel nekaj hrane.
Nazaj grede se je ustavil ob vratih spalnice. Najrajši bi s pestmi zaropotal po lesu in zakričal Ani v obraz, da še živi. Grabila ga je nepopisna jeza in blazna želja, da bi se maščeval obema, ki sta ga tako ostudno prevarila.
X.
Že nekaj dolgih dni se je Aleksander Mastock skrival na podstrešju svoje hiše. Slišal je policijskega uradnika, ki je obiskal Ano in ji prinesel razno drobnarijo iz samomorilčevih žepov. Slišal je tudi o pripravah za svoj pogreb.
A nočeh, kadar je bilo vse mirno, je po nekaj ur prespal na Jochenovi postelji. Nekajkrat se je splazil tudi dol v kuhinjo in sd izpopolnil zalogo živil.
Podnevi si ni upal v sinovo soho. Tedaj je posedeval v eni izmed številnih podstrešnih izbic. V tem prostoru je stalo nekaj zabojev — stari, majavi stoli in miza, ki je v njej glodal črv, 6ame pozabljene reči. ki jih nihče več ni rabil. Tu se je namestil. Za tramov jem je skril svojo zalogo in samomorilčevo aktovko, ki se od nje nikakor ni mogel ločiti. _ .	___________
Tukaj je Mastock posedal ure in ure in strmel predse. V teh urah sta rastla njegovo sovraštvo in želja po maščevanju.
Vsak večer je prihajal Günther.
In vsak večer je Aleksander Mastock ležal na tleh podstrešne izbe. z obrazom ob deskah in z ušesom na ozki špranji.
Slišal je, kako sta oba kovala načrte. Hotela sta se odseliti, kupiti hišico in se poročiti. Samo na denar sta še čakala.
Tudi on je čakal na denar! Toda za zdaj še ni vedel, kako si ga bo prilastil.
Tedaj je nekega večera dejala Ana: »Zavarovalnica mi je pisala, da je vse v redu. Sporočim naj bančno številko, da bi mi mogla nakazati denar.
»Ali boš sprejela nakazilo po banki?« To je bil Güntherjev glas.
»Da, seveda.«
»Ne vem prav —.« Günther je nekaj tuhtal. Nato je menil, da bi bilo morda bolje, če bi dvignila denar v gotovini. Aleksandrovi dolgovi pri banki da so precejšnji in kdo ve, ali banka ne bo poskušala del denarja zadržati.
Aleksander Mastock se je grenko nasmehnil. Norca! Kako si je Günther to predstavljal? Toda naj le mirno verjameta. Njemu je bilo kar prav.
Slišal je, kako je Günther predlagal, da bi gotovino hranila v mali zidni blagajni v dnevni sobi. Ana mu je pritrdila.
Pozneje pa si je delala preglavice: »Ali je blagajna dovolj vartna? Aleksandrovih ključev ni bilo med njegovo zapuščino, ki mi jo je prinesla policija.«
Toda Günther jo je pomiril: »Zaradi tega nikar ne skrbi. Ti leže gotovo kje na dnu prepada, v katerega se je pognal Aleksander. Ali manjka še kaj drugega?«
Ana se je za trenutek obotavljala. »Ne, nič — razen slik.«
»Kakšne slike?«
»Aleksander je imel vedno dve 6Üki v listnici. Ena je bila skupen posnetek Jochena in mene, druga pa moj posnetek. Obe manjkata.« Po kratkem molku je še dodala: »Čudno, vedno mislim na to.«
Nehote so Mastockovi prsti segli v notranji žep suknjiča. Tu sta bili sliki, ki ju je Ana pogrešala. Vzel je eno iz žepa. Vedno misli na to, si je dejal z zlobnim zadovoljstvom. Oči so se mu zaiskrile. Poskrbel bo za to, da ju nikoli več ne bo pozabila.
Splazil se je iz sobe na stopnišče. Tam se je sklonil daleč čez ograjo in izpustil sliko. Nato se je neslišno vrnil v izbo.
Slika je splavala počasi navzdol in obležala na spodnji stopnici.
Ura je bila enajst, ko se je Günther Mastock poslavljal od svoje svakinje. Kot običajno je šla Ana z njim, da bi ga pospremila in zaklenila vežna vrata.
Prižgala je luč in šla pred njim po stopnicah navzdol.
Nenadoma je obstala.
Z rokami je iskala ograjo. »Ne,« je zašepetala pridušeno, »ne», — ne, ne —.« In zakričala je še enkrat, da se je razlegalo: »Ne!«
Günther jo je objel z obema -rokama. »Ana! Kaj ti je?« Rahlo jo je potresel.
Pokazala je na spodnjo stopnico. Günther se je prestrašil.
Tam je ležala slika, o kateri sta poprej govorila. Anina slikal Z obrazom navzgor — da so ga gledale njene oči.