Nabira prirodnin. *) (Konec.) Zadnji in peti oddelek rastlinske zbirke nareja zbirka najlepših trav, gob in inahov, katere je treba kakor listje na papir prilepiti. Kedar ogledujemo razne dele posamesne rastlinske zbirke, kateri se more s časom pridjati tudi kaka inozemska rastlina (posebno oddelku semen in lesa), ozirajmo se tudi na najimenitniše in najpotrebniše pri *) Glej na 236. str. 2. točko predavanj na II. skupšani herv. uuiteljev. koristnih rastlinah, pri plevelu in pri cveticah, — strupene rastline je bolje, kar take v cvetji ali o času, kedar dozore s semenom ogledovati, kakor pa shranjevati jih. Največ pa koristi nabiranje in večkratno ogledovanje posamesnih delov tako, da si učenci najlože ogledajo veliko množino lepih podob in oblik, ter se prepričajo o bogastvu in lepoti stvarjenja, kar dostikrat odvračuje ono brezmiselno in terdoserčno hladnost, s katero se neomikani človek do narave obnaša. Tretji večji oddelek šolske zbirke prirodnin je pa ona živalstva. Pri nekaterih manjših in nižih verstah živalstva morejo se nabirati, na pr. žuželke, hrošče; k zbirki metuljev ne svetujem. Vvišjih oddelkih pomagati in zadostevati morejo pa že podobe, ohrodja in natlačeni eksemplari. Vendar natlačeni eksemplari naj se bolj redko iščejo, ker taki veliko prostora zavzemajo, nekaj pa tudi ker izhlape škodljivi arsenik. Bolje so ohrodja in snažne živalske čepinje, kakor od ptičev, kuščaric, katere se dado v mravljiščih prav dobro narediti. Vsaj je znano, da glava kake ve6e ribe, glodavca ali mesojedca največkrat zadostuje. 0 vrednosti dobrih podob za nauk obširniše govoriti zdi se mi nepotrebno, tu le opomnim, da naj se pri nakupovanji tacih nikar ne gleda na par krajcarjev. Da pa je zbirka popolna, naj se ji prideva še dvoji prostor ali oddelek. Ena skrinjica naj bode za fabriške izdelke, druga pa za posebnosti in starine. Kajti vsega, kar otroci seboj v šolo prineso, ne moremo in ne smerao kar naravnost odstraniti, ker kakšna reč vtegne biti vendar le zanimiva in morda kaj vredna. V ravno kar navedene predale se pa zopet ne sme vverstiti, ako nočemo reda motiti. Tu sem spadajo znameniti in pomenljivi fabriški izdelki kraja ali okolice, katerim se more marsikaj podučnega pridjati o nauku. obertnosti in umetnosti, kakor tudi stari denar, posodje, orodje, sploh kar je znamenito in vredno, da se shrani. Vendar naj tukaj učitelj pazi, da ne nabere množino stare, nič vredne šare in starine, kajti, kedar se otroci vnamejo za nabiranje, prineso marsikaj, kar dostikrat vse drugom sliši, kakor pa v šolsko zbirko. Ker je pa predstava reči za podučevanje na podlagi ogledovanja le takrat potrebna, kedar otroci stvari ne poznajo ali jo le redkokrat in le poveršno vidijo, a je vendar želeti bolj natanjčnega in večkratnega ogledovanja, da se posamesni deli, kateri stvar sestavljajo i. t. d. dobro spoznavajo, razvidno je tedaj, da je treba iz zbirke vse odstraniti in izključiti, kar otroci vsaki dan vidijo ali si lahko ogledajo. Kdor bi hotel n. pr. otrokom poočitati strojarstvo, predenje in tkanje, bi pa iz tega namena vzel v zbirko košček usnja ali platna, bi gotovo nespametno ravnal. Nasproti se pa razume samo ob sebi, da se ne smejo izvanredne reči in izdelki, na pr. košček pergamenta, košček starega, preumetnega damasta ali košček mrež (špic) i. t. d. iz zbirke odstraniti. Da se zbir- ka ruore vravnati po prostoru je očitno, zato naj se ne prezira prava mera pri tem, kar se jemlje v zbirko. Sploh mislim, da je iz tega razvidno, kako se more za vsako šolo zbirka, katera skoraj nič ne stane, s pridnostjo in vztrajnostjo omisliti, in tako prirodopisni nauk prav zelo pospešiti, ter zraven koristnih vednosti še marsikaj pridobiti, kar je za kazavni nauk velike vvednosti. Govekar.