

ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

SVETKI, BOŽIČ, CHRISTMAS, WEIHNACHT, NATALE… 

Monošter, 22. decembra 2005 • Leto XV, št. 38-39, cena: 50 Ft 


Slovenci pri Rabi za božič  
enostavno pravimo svetek. Če  
stoj pravi, ka »na svetke mlajši  
domau pridejo« ali na karto  
napiše »Blajžene svetke vam  
želejm«, vsikši vej, ka ne misli  
nej na vüzem, nej na risauske  
svetke, nej na kakšne druge  
svetke, liki na božič. Božič je  
preprausno svetek. Božič je  
sveti post, den, gda so se lidgé  
postili, božič je sveti večer, bo­ 
žič je sveti den, božič je števa­ 
novo. Na sveti post so se gna­ 
uksvejta tak pozdravlali »Baug  
daj sveti den, Baug sveti post«.  
V Sakalauvca so takšoga ipa  
küjali grajovo župo pa kloce.  
Pod staulom so zažigali boroj­ 
co, ženske so išle v gradec, z  
zadnjico so mlatile po drejvaj,  
ka prej te drugo leto lejpi sad  
bau. Na sveti večer je mogla  
vküper biti cejla držina, gnauk  
svejta so tisti, steri so der slüžili  
ali kraj od familije bili, na sve­ 
ti večer tö domau prišli, da bi  
leko z družino k paunaučnici  
šli. Na sveti den se je nej šika­ 
lo nikam titi, nej k žlati, nej k  
sausedom. Tau se je dostajalo  
opraviti na števanovo.  
Za božič v različni gezikaj BLAJŽENE SVETKE IN SREČNO NAUVO LETO!  
različno rejč nücajo. Mad­ 
žarska beseda karácsony je  
iz slavske (slovanske) rejči  Talanji natale, bejdvej rejči sta  Te čas – zadnji dnevi decembra  naj se pokaže sonce. Sonce,  kloncka na naši srcaj, stero s  
korčun, ka pomejni stapati,  iz latinske besede Natalis, ka  – je vsigdar pomemben (fon­ stero dava toplauto, sonce, od  svojo sveklino odganja kmico  
prejkstaupiti. Kaže tau, ka so  pomejni roditi se, nika nauvo  tos) bijo za človeka. Sploj za  steroga začne mrtva natura  düše. Simbolično je tam v  
stara poganjska lüstva kauli  na svejt prinesti. Engliški pra­ tistoga človeka, steri je živo od  znauvič živeti. Sonce, stero je  vsakšom plamenčki svejče,  
24. decembra svetila začetek  vijo Christmas, svetek, steri je  tistoga, ka ma je dala zemla.  živlenje.  stero vužgemo na sveto nauč.  
nauvoga leta, gda so s staroga  povezani s Kristušom, knjižno  Zatok je težko čako, naj se po  V düšo krščanskoga človeka  Te plamenček naj vam osvetli  
prejkstaupili v nauvo, gda so iz  slovenska rejč božič pomejni  temačnij, kmičnij november­ prinese tau sonce, tau sveklino  svetke, naj vam prinese toplino  
kmice prejkstaupili v sveklino.  božji sin, nemški Weihnacht  skij cajtaj dnevi začnejo duk- Jezuš, nauvorojeno dejte,  v vaša srca in domove.  
Francuzi božiči pravijo noël,  pa sveto nauč.  šati, naj se pokaže svetloba,  stero s svojo nedužnostjo  Marijana Sukič  

2 


Ustava, mednarodne pogodbe, zakoni, dvostranski sporazumi ... 

ca Evropske unije, ocenjuje, da so Slovenci politično premalo aktivni, njihove pravice pa so zapisane v ustavnem zakonu. S Slovenijo bi želeli podpisati po­doben sporazum, kot ga ima Hr­vaška z Madžarsko in (še prej) Slovenija z Madžarsko. Sicer pa so Slovenci ena izmed 22 manj­šin na Hrvaškem, uradno jih je 14 tisoč v 17 občinah in spadajo med avtohtone manjšine. Za­konodaja jim ne zagotavlja po­slanskega sedeža v saboru (par­lamentu). Z zakonodajo so lahko zadovolj­ni tudi Slovenci na Madžarskem. Problem je enak onim v Avstriji in Italiji, v uresničevanju. Slove­nija in Madžarska sta leta 1992 podpisali sporazum, ki zago­tavlja enake pravice Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom, čeprav je bilo že tedaj očitno, da je zakonska in konkretna zaščita Madžarov v Sloveniji na mnogo višji ravni kot zaščita Slovencev na Madžar­skem. Čeprav bi pričakovali, da se bo z leti razkorak zmanjševal, se povečuje, ker se Madžarska izogiba nekaterim obveznostim iz sporazuma. Seveda bi bilo ne­korektno trditi, da med Slovenci na Madžarskem ni napredka, vendar ne tolikšnega, kot bi jim, tudi glede na sporazum, pripa­dal. Madžarska se izgovarja, da nekaterih nalog ne more ures­ničiti zaradi finačnih težav, kar deloma celo drži. Toda tudi Slo­venija nima odveč denarja, pa je vseeno v razvoj narodnostnih izobraževalnih, kulturnih in in­formartivnih ustanov, ki so pre­težno namenjene prekmurskim Madžarom, v zadnjih petih letih vložila blizu 5 milijard tolarjev. Z desetimi odstotki tega denarja bi v Porabju razrešili aktualne materialne probleme, ki vpli­vajo na uresničevanje nalog v izobraževanju, kulturi in medi­jih. Recimo, da Madžarska mora varčevati z denarjem, ki ga na­menja manjšinam; pa ni zgolj »neprijetno vprašanje«, ali mora tako ravnati pri obveznostih, ki so takorekoč »zastonj«, denimo pri zastopstvu v parlamentu, kar ni materialna, ampak poli­tična odločitev. 
Ernest Ružič 
V večini evropskih držav, zlasti v Evropski uniji, po teoretični plati ni kaj očitati manjšinski zaščiti. Pravice so zapisane v univerzal­nih mednarodnih sporazumih, v ustavah, v mednarodnih po­godbah, zaščitnih zakonih in dvostranskih (kulturnih) spo­razumih. Pričujoči zapis nima 

znanstvenih ambicij, marveč želi povzeti nekatera razmišlja­nja z nedavne Okrogle mize, ki je bila, na temo Varovanje slo­venske manjšine, v Zagrebu, k tam izrečenemu pa dodati neka­tere ocene iz razprav v Slovenski manjšinski koordinaciji. Če je vse zapisano tako, da va­ruje posamezne manjšine, ne glede na njihovo število, kje so potlej problemi? Vnovič pri­demo do tistega, da je »hudič v podrobnostih«, kar pomeni, da napisanega v posameznih drža­vah niso pripravljeni uresničiti, ampak iščejo izgovore, s kateri­mi se izogibajo ali zavlačujejo z izpolnjevanjem opredeljenih obveznosti. Enotnega pristopa ni za več držav, kajti do razlik prihaja celo v eni državi oziro­ma pri uresničevanju enakih ob­veznosti, denimo za Slovence na avstrijskem Koroškem in Štajer­skem. Sedmi člen Avstrijske dr­žavne pogodbe, podpisane maja 1955, je nedvoumen: Avstrija je dolžna zagotavljati enake pravi­ce med Slovenci na Koroškem, avstrijskem Štajerskem in med Gradiščanskimi Hrvati. Ako enotnega pristopa ni, je skupno manjšinam in njihovim oce­nam, da se uradna politika pov­sod, ponekod bolj, drugje manj, poizkuša izogniti obveznostim, 



»PAPIRNATE« MANJŠINSKE PRAVICE

ki jih ima do sodržavljanov dru­gih narodnosti. Poleg ustave je za Slovence v Italiji najpomembnejši zaščitni zakon. Sergij Pahor, predsed­nik Sveta slovenskih organi­zacij, ocenjuje, da pred štirimi leti sprejetega zakona nihče ne uresničuje ali si prizadeva za njegovo uresničitev. S tem ni rečeno, da slovenska manjšina v Italiji nima nobenih pravic, so pa različno »porazdeljene«: na Tržaškem in Goriškem imajo številne vzgojne in izobraževal­ne ustanove, časopis Primorski dnevnik in ta mesec je slovenski radijski program Trst A proslavil 
60. obletnico ustanovitve. Imajo Stalno slovensko gledališče, do­kaj urejeno založništvo, Sloven-ski raziskovalni inštitut, številna kulturna in športna društva in še marsikaj. Uresničevanje manjšinskega zakona bi pome­nilo velik napredek za Benečijo in Kanalsko dolino, kjer je pol­ožaj Slovencev slabši kot v Trstu in Gorici. 

Slovence na Koroškem in Štajer­skem »varuje« Avstrijska držav­na pogodba (ADP), ki v 7. členu konkretizira naloge do Sloven­cev in Hrvatov na Gradiščan­skem. Marjan Pipp – Narodni svet koroških Slovencev, ne vidi problemov v zakonskih uredit­vah, ampak v njihovem uresni­čevanju. Tudi za Koroško velja (zelo) podobna ocena kot za Tržaško in Goriško v Italiji, in si­cer, da imajo Slovenci marsikaj, česar druge manjšine in drugod nimajo. Po članstvu Slovenije v Evropski uniji se je povečalo za­nimanje za učenje slovenskega jezika tudi med nemško govore­čimi prebivalci. »Na tem mora­mo graditi, izkoristiti evropske trende, čezmejno sodelovanje, izmenjavo dijakov in študen­tov med Slovenijo in Koroško,« predlaga Marjan Šturm iz Zve­ze slovenskih organizacij. Neka­ko samo po sebi umevno je, da imajo koroški Slovenci zdaj že celodnevni radijski program, da izhaja tednik Novice, vsak teden imajo TV oddajo Dober dan, Ko­roška, več založb, ki tiskajo knji­ge pretežno v slovenskem jezi­ku, denimo Mohorjeva založba, Založba Drava, Založba Wiesser. Ta čas pa jih najbolj zaposluje postavljanje dvojezičnih topo­grafskih napisov. Zvezno ustav­no sodišče je odločilo, da morajo dvojezične napise postaviti v več kot 200 krajih na takoimenova­nem južnem Koroškem, deželna oblast v Celovcu pa se temu zo­perstavlja in na vse načine želi preprečiti ali vsaj omejiti sklep z Dunaja. Popolnoma drugačne od koro­ških so razmere na Štajerskem, kjer Slovencem pripadajo enake pravice kot Slovencem na Koro­škem, vendar je v konkretnem slika drugačna, slabša celo od razmer med Beneškimi Sloven-
ci. Pri zadnjem popisu leta 2001 se je na avstrijskem Štajerskem nekaj prek 2300 državljanov 

opredelilo za Slovence, oziroma da je njihov pogovorni jezik ob nemškem tudi slovenski. Neu­radno naj bi bilo na Štajerskem med 3 in 5 tisoč slovensko go­vorečih prebivalcev. Premik na Štajerskem pomeni leta 1988 ustanovitev prve samostojne organizacije, Kulturnega dru­štva člen 7, obnova Pavlove hiše v Potrni pred šestimi leti in stal­ni sedež v narodnem sosvetu pri zveznem kanclerju na Dunaju. Na Štajerskem ni niti ene na­rodnostne šole, ampak obiskuje 

okoli 120 učencev na več šolah dopolnilni pouk slovenskega je­zika. To seveda ni narodnostni niti dvojezični pouk, ampak uče­nje jezika sosedov. O narodnost­nem šolstvu na Štajerskem ne razmišljajo, čeprav jim pripada enako kot koroškim Slovencem. Zelo aktivni pa so v Kulturnem društvu člen 7 in v Pavlovi hiši v Potrni, kjer pripravljajo več­jezične kulturne preditve in do­godke. Stalnih medijev nimajo, že nekaj let pa izdajajo dvoje­zično publikacijo Signal. Najno­vejšemu Signalu – 2005/2006 
– je priložena tudi zgoščenka Zbora Pavlove hiše. Na Štajer­skem dvojezičnih topografskih napisov ni, čeprav imajo kraji v »Radgonskem kotu« ob nem­ških tudi slovenska imena, se pa Kulturno društvo pogovarja z deželno vlado v Gradcu o po­stavitvi dvojezičnih označb kul­turnih ustanov, denimo Pavlove hiše. Tudi za Štajersko je značil­no, da se odnosi do Slovencev v novejšem času spreminjajo, kar se kaže tudi v obisku na kultur­nih prireditvah v Pavlovi hiši, kamor vse pogosteje prihajajo tudi regionalni in lokalni poli­tiki. Več bi za štajerske Slovence lahko naredila tudi obmejna slo­venska Radgona. Darko Šonc, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrva­škem, v državi, ki še edina med slovenskimi sosedami ni člani-

3 


Mlada nagrajenka: pleše, 

spejva, igra 

Kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine je 4. decembra podeliu mladin­ske manjšinske nagrade. Za to nagrado je kandidiralo 71 kan­didatov, kuratorij je podeliu 22 nagrad. Mladinsko manjšin­sko nagrado pri Slovencih je dobila Gyöngyi Bajzek. 
• Sto leko dobi tau nagrado? 
sam se začno po­gučavati z njo. »Tau je mladin­ska nagrada, štero taši mla­di leko dobijo, šteri se držijo k kakšni manj­šini pa živijo na Vogrskom. S tau nagradov so na tiste mlade mislili, šteri več dejajo za svojo manjšino, za svojo kulturo, kak drugi.« 
• Što je tebe predlago za na­grado? 
»Name sta pred­lagali Zveza Slovencev na Madžarskem pa Državna sloven­ska samouprava.« 
• Ka delaš ti na kulturnom področji? 
»Sam članica folklorne skupi­ne na Gorenjom Seniki, meše­noga pevskoga zbora Avgust Pavel pa gledališke skupine Nindrik-indrik.« 
• Odkec si ti volau dobila za tau delo? 
»Leko povejm, ka se je tau v mlašeči lejtaj začnilo. Ge sam najprvin slovenski gučala. Tau pa za volo toga, ka smo doma vsigdar slovenski guča­
li. Kak s starišami tak s staro mamo tö. Z nami je največ ti­stoga ipa, gda smo eške mali bili, stara mama bila, zato ka so stariške delat odli. Ona je pa z nami samo slovenski gu­čala. Z njauv smo vküper po­pejvali pa molili slovenski. Pa leko bi prajla, ka se je vejn tü začnilo vse. Gda smo v šaulo prišli, tam smo že meli prili­ko, ka smo se slovenski gezik včili. Tam sam že vsigdar tak čütila, ka mam volau za spej­vanje pa za plesanje. Večkrat sam bila v bralnom tabori, gde smo različne programe 

meli. Meli smo folklorno de­lavnico pa sam te tak volau dobila, ka sam notra staupila v osnovni šauli v folklorno skupino. Meli smo eden mali pevski zbor tö, v šterom sam ge tö popejvala. Nikak etak se je tau začnilo. Gda sam šaulo skončala, potistim sam grata-la članica mešanoga pevsko­ga zbora pa odrasle folklorne skupine. Malo kasnej pa me je Klara Fodor, sekretarka Zveze, gorziskala, pa pitala, če bi mejla volau nut staupti v gledališko skupino Nindrik­indrik. Tak sam te gratala čla­nica te skupine tö.« 
• Ti za tau vse maš volau pa čas tö? 
»Je tak, gda človek tak čüti, ka je dosta. Sploj pa te, gda eden za drügim mamo nastope pa vaje tö. Tašuga reda si človek dostakrat tak misli, ka tau več ne lada. Dapa tau človek vse pozabi, gda na oder staupi pa lüstvo začne ploskati.« 
• Dosta taši mladi je ešče v Porabji, kak si ti? Šteri dela­jo v trej skupinaj? 
»Nej dosta, dapa zato gestejo.« 

• Leko povej­mo, ka si ti univerzalna. Če trbej, igraš, če trbej, plešeš pa spejvati tö znaš. Dapa kak si prajla, nej si sama, liki vas več geste taši. Ka vas motivi­ra pri tejm? 
»Mi mladi smo meli pred seuv tašo peldo. Tau smo mi od naši starišov prejkv­zeli. Vejm, ka gda so kukarco lüpali, starejšo lüstvo je vsigdar popejvalo, mi mladi smo je pa poslüšali. Mi smo tak gorras­li, ka je lüstvo kauli nas popej­
valo. Leko povejm, ka mi tau že v krvi mamo.« 
• Rada si bila, gda si zvej­dla, ka si ti tö nagrajenka? 
»Pa vejš, ka sam rada bila. Tak čütim, ka s tejm priznajo pa cenijo mojo delo.« 
• Ka misliš, potrejbne so te priznanja pa nagrade za mlade pevce, folkloriste, kul­turne delavce? 
»Vejn te bola motivira. Dapa tak mislim, ka brezi tauga, če volau maš, tak tö delaš. Nej važno, če dobiš priznanje ali nej. Dapa lažala bi, če bi tau prajla, ka sam nej bila rada, gda sam zvejdla, ka dobim.« 
Gyöngyi Bajzek v imeni uredništva Porabja čestita­mo in ji želejmo dosti volé pa moči k deli tadala. 
K. Holec 



4 




Programi sombotelski Slovencov 


Sombotelski Slovenci so 3. decembra vküpprišli, ka bi se pogučavali o tome, kakšne programe so meli cejlo leto. Na te den so pozvali Miklauša tö, pa mlajše iz števanovske 
šaule. Mlajši so spejvali, ple­sali pa parpovejsti naprejda­vali po števanovsko. Miklauši se je tö trnok vüdo program. Po programi je vsejm mlaj­šom talo dar iz svojga veu­koga žakla. Za program smo dobili pomauč od Javnega sklada za narodne in etnične manjšine iz Budimpešte, od Zveze Slovencev pa od Državne sloven­ske samouprave. Slovenska samou­prava in Slovensko drüštvo Avgust Pa­vel v Somboteli sta leta 2005 organi­zerala 14 progra­mov. 15. januara so na Pavlovom večeri pozdravlali Judito Pavel ob rojstnom dnevi. 22. januara je biu slovenski pustni ples. Igro je ansambel ATLAN­TA iz Slovenije. 12. marca so moški pozdravlali ženske s pesmijo Otona Župančiča, po tistom smo si poglednili film 
„Porabje nekoč in danes”, 
šteroga je napravila predsed­nica našoga drüštva Ibolya Dončec in član drüštva Géza Doma. Za vüzenek smo nej meli programa, ka je lagvi cajt biu. 12. maja smo držali Den mater in materne rejči. 

Francek Mukič, član sloven­skega društva, je nutpokazo svoj „Porabsko-knjižnoslo­vensko-madžarski slovar”. 
21. maja so prišli k nam člani madžarskoga drüštva iz Mur­ske Sobote. Pokazali smo njim Somboteu, po tistom so se v Slovenski iži v Skanzni srečali s člani našoga drü-
Miklauš z lancom je ženske loviu 

štva. 11. junija smo bili v An­dovci. V gaušči smo pogled­nili veuke, stare drejve, v vesi igro „Dvej ženski v gledali”. Moški pa so se brsali, ženske pa njim fejst kričale. Zvečer sta nam igrala dva Djaužina iz Slovenije. Od 8. do 10. julija smo bili na avstrijskem in slovenskem Koroškem na prauški, pa na slovenskem Štajerskem 
v Velenji. 13. augustuša smo se odpelali v Monošter na Državno srečanje, z drügimi vküper pa v Slovenijo (na Cankovo, v Korovce in Kraš­če). 20. augustuša so člani našoga drüštva bili pozvani na Cankovo. Vküper z nji­hovim drüštvom smo se od­pelali v Potrno v Pavlovo ižo. 
Poglednili smo v Sloveniji Gornjo Radgono, Radence pa lončara v vesi Pečarovci. Prijateljsko srečanje je bilo v gostilni Ferencovi v Kraščih. Za 27. augustuš smo pozvali člane turističnega društva iz Kapele in tamburaški or­kester Drotmantraši, da bi igrali na Karnevali Savaria. Na žalost nej so mogli priti, obečali so, ka kleti pridejo na Karneval, šteri de od 25. do 27. augustuša. 17. septem­bra smo bili v Mosonmagy­aróvári. Slovenci, šteri tam živijo, so nam nutpokazali varaš, pa eške s čunaklinami smo se tö vozili po Mošoni-Duni. Zvečer smo vküper spejvali naše lejpe stare slo­venske pesmi. 
24. septembra smo sodelova­li pri organizaciji II. Narod­nostnega dneva Hrvatov, Nemcev, Romov in Sloven­cev v Somboteli. Dosta nas je bilau na tom dnevi iz našo­
ga drüštva tö. Nastopil je tüdi naš pevski zbor. 12. novem­bra so prišli k nam „Veseli pajdaši” iz Števanovec pa so nam nutpokazali komedijo „Šaula včera, šaula gnes”. 3. decembra je prišo Miklauž. Pred tem pa so nam špilali, spejvali, plesali mlajši iz OŠ Števanovci. 17. decembra, na božičnom koncerti v cer­kvi sv. Martina, je spejvo pev­ski zbor iz Slovenije, iz vesi 
Dokležovje. 

Peneze za delovanje in pro­grame je dobila sombotelska samouprava letos od drža­ve pa od varaša Somboteu. Drüštvo pa je dobilo peneze od sombotelske slovenske samuprave in na razni na­tečajaj od varaša, od Zveze Slovencev na Madžarskem, iz Budimpešte od Javnega sklada za narodne in etnič­ne manjšine, iz Slovenije od Urada za Slovence v zamej­stvu in po svetu. Od držine Cserpnyák iz Sárvára, čla­nov našoga drüštva, smo tö dobili 50.000 forintov. 
Za letošnje delovanje in pro­grame z drüštvom vred smo dobili vsevküper 5 milijonov 400 gezero forintov, za štero se vsikšoma lepau zavalimo. Drügo leto januara se bomo spominali 60. oblejtnice smr­ti Avgusta Pavla. 4. februara bau slovenski ples, na šterom de igro ansambel Atlanta. Majuša mo šli v Mursko So­boto, pozvalo nas je Društvo Madžarov. V leti mo šli na prauško na Dolenjsko in Belo 
krájino, v cerkve sv. Martina. Augustuša mo se pelali na Državno srečanje v Porabje. S Cankove pa pridejo k nam, ka mo svetili 120. oblejtni­co rojstva Avgusta Pavla. V Skansen, v Slovensko ižo, pozovemo Drüštvo Klopotec iz Kapele, na Karnevali Sava­ria pa do igrali na tamburice Drotmantraši. Septembra mo sodelovali pri organizaci­ji III. Narodnostnega dneva. V zimi k nam pride gleda­liška držina Nindrik-Indrik iz Monoštra, pa Miklauž. Na božični koncert bi radi po­zvali pevski zbor iz Slovenije. Vse tau pa samo tako leko re­aliziramo, če dobimo zavolé penaze na natečajaj. 

Marija Kozar 




5 




Vaški svetek, den starcov 

11. decembra je bila lejpa, sonč­na, tretja adventna nedela na Gorenjom Seniki. Po sveti meši se je začno adventni koncert, šteroga je nam priredila Slo­venska zveza in domači žup­15 lejt dela, nam je tüdi lejpe pesmi zapeu in zašpilau. Mi, poslušalci smo v düši veseli in bogatejši gratali na tou nedelo. Hvala vsejm, ki ste nam tau pripravili in omogo-V jedilnici se nas je zbralo sedemdeset lidi. Vsevküp nas je v vesi stodvajset, šteri smo šestdesetpet let više stari. V tom leti smo na vrsto prišli štiridesetoga leta rojeni tö, iz 



nik Ferenc Merkli. Spejvala je senička mala šolska deca iz 2., 3., in 4. razreda. Začeli so naši mali, bili so enkratni. S kakšim velkim navdušenjom so nam z župnikom vred zapopejvali! Prvič, in brezi treme. Kakšne 
vesele obrazece smo leko vidli. Zdaj že več vüpanja mam, da iz naše cerkvi, če bode Bog po­mago, ne bo vömrla slovenska rejč, pesem, katera je nej samo župnikova odgovornost, nego tüdi starševa dužnost. Mešani pevski zbor binkošt­ne cerkve iz Nuskove, steri že čili. Gospodi župniki Merklini iskreno čestitamo. Po sveti meši je pa gornjisenič­ka občina pogostila nas, starej­še. Tau je že tradicija, že prejk dvajsti lejt starejšo lüstvo, štero je šestdesetpet let više staro, 

na leto gnauk (okouli božiča) samouprava vküp pozove na obed. Župan Martin Ropoš je nas vse srčno pozdravo. Lepo je povedo, ka je tau nej den sta­ri, nego den za tiste, šteri duže živejo. Žao, vsakšo leto nas je menje, ništerni se ranč šestde­set lejt ne včakajo. 
te generacije nas je nej dosti ostalo, ništerni so za mlada leta odšli iz vesi, dosti se jih je pa že naveke odselilo s tega sveta. Na lejpo prestreti stolaj so nas čakale vsefale pijače pa obed in mladi, šteri so nam 
natakali piti, nam 
lepo postregli. Vse 
tau dosti dela pro­
si in odgovornost, 
etak pa šteri ne 
more pridti ali ne­
koga poslati, njemi 
na dom odnesejo 
obed. Dobro in do­
sta dobrot so nam 
pripravili küjar in 
küjarice šaulske kü­
nje. Etak smo se nej 
samo v düši okrep­
čali, nego tüdi tele­
sno. Malo smo se 
leko med seboj po­gučavali, se veselili. Lepo se zahvalimo gornjise­nički občini in vsem, ki ste nam naše jesenske dneve po­lepšali. Želejmo Vam milosti polne božične svetke in božji blagoslov v novom leti, dobro zdravje, mir in zadovoljstvo. 
Vera Gašpar 


6 


Poročilo o deli Slovenske zveze 


Trüdimo se, prizadevamo si za vsakšoga Porabca 
Delo Slovenske zveze cejlo leto leko sprvaja vsakši ali v živo ali prejk medijev. Na konci leta pa eške gnauk dámo račun na kratko od cejlo­letnoga dela tak predsedstvi na djilejši kak vsem Slovencom prejk novin Porabje. Tak brodim, ka smo tau doužni naredti zatau tü, ka smo ena naj­vekša držina Porabski Slovencov, kak tau kaže samau našo ménje, Zveza Slovencev na Madžar­skem. Znamanöja, ka smo državna civilna orga­nizacija, smo doužni delati za vse Slovence v na­šom rosagi, najbola v Porabji, ka je naša mala domovina. Na Slovenskoj zvezi si delo, progra­me furt tak postavlamo vküper, ka pred očami mamo, ka pa kak leko pomora tau konkretno pri tejm, ka se nöjca slovenska rejč. Letos smo začnili več programov niditi, pripravlati za male mlajše, steri so tau s svojimi vzgojiteljicami vred trno lepau vzeli. 
Za mlajše, z mlajši leko šli trgé mlajši s svojimi V šaulskom leti 2004/2005 so materami v likovni tabor odle od novembra do juniuša ranč v té vrtec. Na konci no­kak že več lejt tri vzgojiteljice, vembra smo pá pozvali Lut-Frida Cör, Helena Drk pa Ja-kovno gledališče iz Ljubljane dranka Časar vsakši drügi ke-z igrov Sapramiška, gda smo den v vrtce na Gorenji Senik, v Sakalauvce, Slovensko ves, Monošter pa Števanovce, gde so se v slovenskoj rejči sprav­lale z mlajši pa kazale poti domanjim vzgojiteljicam, kak deco pripelati do slovenskoga gezika. Vse ceringo plačöjva Slovenska zveza s pomočtjauv Slovenije. Vzgojiteljico iz Sa­kalauvec do Slovenske vesi pa vozi avto Državne slovenske samouprave. V majuša smo pozvali Lutkovno gledališče Ljubljana, gda so mlajši leko poglednili v štiri vrtcaj igro z naslovom Lutkovne variete, stera ji je trno razveselila. Na Porabskom dnevi smo v Slo­vensko ves dali zvoziti mlajše iz vsej šest vrtcov s pomočtja­uv domanji vzgojiteljic, gda so leko redli male lutke pod vodstvom vzgojiteljic iz Mur­ske Sobote pa so se leko špilali z gora napinjenimi špilami. Prejk toga so leko spoznava­li, ka pomejni dobra dröjžba, mlajše iz vsej šest vrtcov pa iz kak je pomembno, ka se vkü-dvej šaul (Gorejnji Senik, Šte­per dobimo Slovenci. V juniu-vanovci) dali nota pripelati v ša se nam je zglasilo 15 mlaj-gledališče v Varaš. šov pa 14 mamic, vzgojiteljic Za šaularske mlajše smo letos v tridnevni tabor v vrtec Mur-že od drügim meli tabor „Za ska Sobota. V avgustuša so pa materinščino” s trejmi men­torji iz Slovenije, steri so prejk leko meli trideset mlajšov. Na konci avgustuša smo pripra­vili mednarodni likovni ta­bor, v sterom je vküper leko malalo, farbalo, ustvarjalo 28 mlajšov iz Slovenije, Avstrije, Italije pa Porabja. Najvekši šans pri mlajšaj za slovenski gezik leko mamo na Slovenskoj zvezi tak, ka s pomočtjauv starišov pa šaul vseveč mlašeči kulturni skupin ustvaurimo, potistim se pa brigamo, naj majo vse pogoje za redno delo. Etak zdaj mamo že 6 mlašeči skupin pa eno mladinsko skupino. Na seničkoj šauli 
lutkovno skupino, malo pa velko folkloro, na števanov­skoj šauli folkloro pa pevski zborček, v Sakaluvci malo folkloro, na gimnaziji pa Mlado porabsko gledališče. 
Zvöjn tej skupin na seničkoj šauli goradržimo slovensko glasbeno šaulo s školnikom Kristjanom Borovšakom iz Glasbene šaule v Murski So­boti, v steroj se letos 12 mlaj­šov vči igrati, vekši tau na klaviri, en par pa na harmo­niki. Na željo starišov pa Zve­ze se mlajši leko včijo igrati porabske domanje pesmi tü. Letos smo küpili za tau šaulo eno nöjcano harmoniko, kla­vinovo pa za njive nastope. Za vse sedem mlašeči skupin mamo slovenske mentorje iz Slovenije, oni so Marija Ritu­per, Zoran Domjan, Miki Roš, dva muzikanta Boris Velner pa Matej Smej, sterim poma­gajo delo domanje lerence pa sodelavke šaul. Zdaj, gda se nam je posrečilo dobiti telko dobri strokovnjakov iz Slovenije, rejsan mamo vel­ko vöjpanje, ka mlajši v tej skupinaj dosta bola skrajej pridejo k slovenskomi geziki, do ga vöjpali gončati tü. Kak poštöjvamo delo mlajšov, kak se veselimo njim pa njivim mentorom, kaže tau tü, ka 
na najvekše svetke Slovencov na Vogrskom smo tü mlašeče skupine dali v program, gna­uk smo pa pripravili program samo za mlašeče skupine. Za gorejnjeseničke male pa velke folkloriste damo šivati nošo, gvant, pri tom smo pomauč dobili od strokovnjakinj Ma­rije Makarovič pa Jelke Pšajd iz Slovenije. 
Za slovensko versko živlenje 
V apriliša smo vküper z Dr­žavno slovensko samoupra­vo meli koncert s trinajstimi slovenskimi cerkvenimi zbori iz Prekmurja pa Gorejnjoga Senika, zvöjn tej MePZ Avgust Pavel, v cerkvi na Gorejnjom Seniki. V septembri smo s pomočtjauv predsednikov do­manji cerkveni kotrig pozvali vse lidi, steri kaj včinijo zatau, ka se v cerkvaj slovensko moli, spejva, se brigajo za čistaučo cerkve v vesi, delajo v cerkve­ni kotrigaj. Zglasilo se je 30 lidi, stere je na našo prošnjo na prauško pelo v Prekmurje pa na Štajersko gospaud Loj­ze Kozar iz Odrancev, sprvajo 
ji je ške domanji pop Feri Mer­kli. Vsejm prauškarom iz Po­rabje v Vasvár smo avtobusne ceringe vöplačali. V decembri smo pozvali cerkveni zbor iz Nuskove v gorejnjoseničko cerkev na adventski koncert, 



7 


gde so domanji gospaud Feri z Državno slovensko samou-spejvajo Slovenci iz Traušča, že 33. v pevskom tabori slo-do Javnoga sklada občine 
Merkli s svojimi mlajšimi iz pravov na Gorejnjom Seniki, 4. Slovenske vesi pa Varaša. Iz de-venski pevski zborov v Šent-Komen v Sloveniji, Gyöngyi 


2., 3. pa 4. klasa šaule fejs pre­senetili cejlo ves. Gospaud so mlajšom nota navčili svete pesmi z moderno muziko. Bili so ljubki, nepozableni ranč kak cejli koncert. Zatu 
smo ji že zaprosili za nastop v Slovenskoj vesi na božič pa drügo leto v drüge cerkve v Porabji pa zvöjn Porabja tü. 
Za porabske plese, pesmi 
Na zvezi smo letos zvün že našteti programov pripravili ške 16 svoji programov, tau so Slovenski kulturni praznik, premiera Mladoga gledališ­ča, predstavitev mlašeči kul­turni skupin, Porabski dnevi v Slovenskoj vesi, Državno srečanje Porabskih Sloven­cov, prauška v Slovenijo, izlet amaterski kulturni skupin na avstrijsko Koroško, 2. sreča­nje slovenski pevski zborov, božični koncert na Gorejnjom Seniki, 15. jubilej delovanja Slovenske zveze, pa 6 likovni razstav v Slovenskom daumi. Vküper z drügimi organizaci­jami smo pa meli 5, tau so me­sarija, koline v Varaši s Porabje d.o.o., koncert cerkveni zborov 

mednarodno likovno kolonijo z Galerijo-Muzejom Lendava, 
20. jubilej gorejnjeseničke fol­klore v okviri vaški dnevov na Gorejnjom Seniki, premiero števanovske gledališke skupi­
ne Veseli pajdaši z Drüštvom za lepšo ves. Tak domanje prireditve kak dosta drügi pri Slovencaj na Vogrskom, v Slo­veniji pa ške v tujini tü, je zvöjn že prva omenjeni mlašeči sku-
pin olepšalo s svojim bogatim programom 8 odrasli porab­ski skupin. Od novembra se pa leko veselimo komornomi zbori v Monoštri, v sterom pod vodstvom mentora iz Slovenije vet skupin šest ma svojga men­tora, školnika iz Slovenije. Skupine so letos vsevküper mele 90 nastopov, s toga na Vogrskom 43, v Sloveniji 44, v drugi rosagaj pa 3. Na občin­
sko revijo, tekmovanje sta se zglasili vsevküper dvej skupini, števanovska gledališka skupina Veseli pajdaši pa senički ljudski pevci. Šest pevk pa pevcov je pod mentorstvom pevke Vere 
Gašpar prišlo med najbaugše ljudske pevce pa muzikante v Sloveniji, etak so se leko čüle go­rejnjeseničkedomanjepesmina Državnom srečanji v Sloveniji. MePz Avgust Pavel je letos bijo 
vidi pri Stični, na mednarod­nom pevskom srečanji Pesem ne pozna meja pa oprvim pri Slovencaj v Müncheni, stero paut je omogaučila, plačala Državna slovenska samoupra­
va. Gledališka držina Nindrik­indrik je dobila pozvanje na 
6. zamejski festival amaterski gledališki skupin v Italiji. Šte­vanovske ženske je pozvalo Drüštvo Slovencov Triglav v Subotico v Vojvodino, k sterim so se pridrüžile tri ženske od varaški pevk. Posaba moram omejniti Drüjštvo porabskih penzionistov, stero ma že 140 članov in s svojimi programi pomaga olepšati, razveseliti življenje starcov. 
Priznanje so dobili aktivisti… 
...na Porabskom dnevi pri­znanje „Za Porabje” Sloven­ske zveze Aranka Schwarcz iz Varaša, Margita Gyeček z možaum Jožetom Gyeče­kom z Gorejnjoga Senika, Irena Barber spominski plaket Avgusta Pavla Skup­ščine Železne županije, Ma­rija Kozar Štrekljevo nagra-Bajzek narodnostno manj­šinsko priznanje Javnoga sklada za narodne in etnič­ne manjšine v Budimpešti in MePZ Avgust Pavel od In­štituta za madžarsko kultu­ro v Budimpešti priznanje PRO CULTURA MINORITA­TUM HUNGARIAE. 
Porabje 
Uredništvo novin Porabje le­tos od 1. juliuša mau tjeden­sko pripravla pa dáva vö novi­ne, s tejm, ka mi bralci malo tü vcuj plačamo, tjedensko 50 forintov, ka je na leto vsevkü­per 2.600 forintov. Uredništvo je pripravilo Slovenski kalen­dar 2006 pa pomagalo vödati knjige, roman z naslovom Črnošolec avtorja Franceka Mukiča. Za vsakdanešnjo delo smo pa meli dosta vse drauvnoga, pripravili smo 14 natečajov, djilejše za predsedstvo, 90 na­stopov domanjim skupinam, vküper smo sprajli nauve skupine, mentore, muzikan­te, skupine drügim organiza­cijam tü, pomagali smo delo drüštev, manjšinskij samo­uprav, odli smo na mlašeče probe, dosta vse prevajamo, predsednik pa kak predstav­nik Porabski Slovencov dosta odi na uradne djilejše, sreča­nje v Slovenijo pa v Avstrijo. Ka se nam nej posrečilo na­prajti, ali so se nam hibe dale paulek nas ali paulek drügi, mo drügo leto na tejm, naj je vöpopravimo. Na konci se trno lepau zavali­mo za vse tröjde vsejm lidam, steri na kakšnikoli način po­magajo delo Slovenske zveze, posaba vsejm mentorom, vodjam, muzikantom pa čla­nom kulturni skupin, članom predsedstva, članom drüštev, slovenskim medijam, Vesele božične svetke, srečno, uspešno nauvo leto, dobro zdravdje pa mirno družinsko živlenje želimo vsejm bral­com novin Porabje! 

Delavci Slovenske zveze 



8 




Adventno-božični čas – najvekšo potovanje za düšo 

Kak vsakšo leto tüdi zdaj je prišo advent. Najgera sam bila, kak lidgé doživejo te čas, zato sam o tom spitavala našoga dühovnika Ferenca Merklina pa ništerne lidi na Gorenjom Seniki. 
•Matedomaadventnivenec? 

»Moja mamica je delala venec za cerkev pa za domou tö.« 
• Ka čakaš za darilo? Pisa­la si Jezuši? 
»Moja mala sestra Karolina je pisala. Ge sam že tö povedala mami, ka bi rada.« 
• Ka delate na sveti večer? 

»Mamo večerjo okoli 7. vöre, potistom dobimo darila. Ob polnoči pa demo k meši. Mi odimo k meši v Monošter.« 

• Znaš, kakši svetek je božič? 

»Te se narodi mali Jezuš. Tau je krščanski svetek. Tüdi dr­žinski svetek je, zatok ka te so vsi člani držine vküper ge.« 
Nazadnje pa sem pitala sta­rejšo žensko, Anuško Šamu, kak so uni gnauksvejta držali te svetek. 
• Anuš néni, kak ste vi v in­dašnji časaj svetili advent? 
»Gda sam ge eške bola mla­da bila pa malo deco mejla, te so rano bile zorjenice, tau so meše zrankma rano. Moja deca je tö ojdla. Podje so dvor­jenicke bili pa hči Marika tö. So mogli gorstaniti pa titi. Te so že na slednje fejs čakali, naj božič bau pa konec bau toga adventnega časa, ka njim je mrzlo bilau. Te so ešče nej tak kürili v cerkvi kak zdaj, pa zrankma rano zat’ fejs mrzlo bilau tam. Zdaj več toga nega. Zdaj se pa tak pripravlamo, ka doma več molimo, nare­dimo adventni venec pa tam svejčo vožgemo po nedelaj pa po večeraj včasik. Če dobimo, te lilaste svejče gor dejemo, ka tau se šika za advent. V tom časi moramo menje tv gleda­ti, pa več boga moliti.« 
• Sami delate venec? 

»Gnauk svejta sam ga sama delala, depa zdaj mi že mlajši kašoga prinesejo. V te čas nut spadne, ka odijo Miklaužge. Gda smo mladi bili, Licije so tö ojdle. Zdaj une več tak ne odijo. Une so mele bejli lijen (rjuho) gor djano pa na očaj vövrejzano. Bincli so nosile, ka obejlijo nas. Taša šega je bila, ka smo na Licijovo na paper döj spisale do božiča za vsikši den enga pojba ime. Pa te smo iz tej paperov vsakši den enga tazažgale, pa šteri je austo, te tiste bau prej tvoj mauž. Miklaužge so več ojdli. Mlajši so te že vrli bili, ka venak dun kaj prine­se Miklauž. Po tistom pa so radi bili mlajši pa so čakali, ka Jezoš krispan prinese gda svetki baudao. Vsi so že kaj dobroga včinili, nej ka bi vö­spadnili s kakšnoga dara, ka bi leko dobili. Moji pojbičke so dosta ojdli po betlehemaj. Naš oča so njim naredli mali betlehem, malo babo smo nin spravili pa lepau naredli betlehemsko štalico. Tak so veselo lejtali po vesi pa po brgaj. Malo penez so tö dobili, starci so pa radi bili ka so prišli pa so malo spejvali.« 
• Kaše jedi ste geli, ka ste pekli tašga reda? 
»Ovaške jedi smo tö sam’ te geli, gda so se približavali svetki. Pred svetki smo post meli. Te so mati kapüstine po­gače pekli. Mesau smo te nej smeli gesti, sam’ na sveti den. Na svetke smo pekli bejgline, makove pa orejove. Zdaj tö geste te post, sam’ zdaj zadnji den gejmo ribe, te smo se pa malo več dni postili.« 
• Kak ste se pa na božič pri­pravlali? 
»Gda se je božič približavo, te smo s poda oreje dojpri­nesli, v zlati papir nützo­sükali pa lejpe male, bola rdeče djabke smo vöpobrali pa smo je gorzvezali. Tau smo te eške nütpofarbali tö, ka naj bola rdeče baudejo. Pa figice smo tö spekli gor na krispan. Lejpe maude (sablon) smo meli, ka smo vövrezali pa nutpofarbali na žuto, na zaleno, na rdečo ali na sivo (modro), pa te tak je lejpi krispan grato. Te smo ešče bola po srmačkom bili, pa smo vse nej mogli küpiti kak zdaj. Ranč tak nej bilau po vasnicaj, ka bi lek’ kaj küpili. Tau je te bilau, gda sam mala bila. Gda sam ge mejla deco, te smo že bola vse kaj leko küpli. Gda je prišo tisti cajt, ka je tr­belo krispan, te smo šli v lejs pa smo ga vövrezali. Te smo 

ešče bola leko najšli, ka je več bilau. Zdaj že preveč žmetno lejpi krispan najdem.« 
• Ka ste mlajšom küpili, ali ste bola kaj sami naredli? 
»Deci smo tö prausen dar kü­pili, ka nej dosta koštalo. Te eške zatok malo penez bilau. Pa tistoma so tö fejst radi bili, nej kak zdaj, ka so deca več nika nej radi gé dari. Kašokoli drago küpijo, so nej radi ge. Te so se preveč znali veseliti. Zatok smo sir nika tašo küpi­li, ka se njim je vidlo, kakoli prausno bilau. Pa te tak so minili tej svetki.« 

Agi Hanžek 
Gospaud Feri Merkli: »Tau je za dühovnika zato žmet­no pitanje, ka un predga, ka naj v tom cajti baudemo več doma, naj se spravlamo s svojo düšo, s svojo držino, pa te un gé tisti, šteri največ odi. Zatok, ka spovadavam po vasnicaj, v Slovenskoj vesi, Števanovcaj, na Verici, v Monošter dem v sanatorij, pa tüdi doma imam v trej vasnicaj dosta lidi, šteri so stari ali betežni. Organizi­ram tri božične programe, delam s šaularji otroški pev­ski zbor. Po večeraj, zdaj, ka je brž kmica, se ukvarjam bola z dühovnimi stvarmi. Večkrat štem knjige, pri­pravlam se na božič. Jaz imam »velko držino«, zato moram dosta daril küpiti. Za mlajše pa za dvornike, za 

tiste, šteri dosta pomagajo v cerkvi. Depa najbole dühov­no se trbej pripravlati vsak­šoma. Vsakši naj pogledne v svojo düšo, ka tau je najvek­šo potovanje (utazás). Advent pomeni čakanje, pogled v sebe. Čakanje simbolizirajo 4 svejče, šte­re prinesejo vsigdar vekšo svetlobo. Znamenüjejo pa s tem tau, ka se bliža rojstvo Jezuša. Tau čakanje pa je celau lejpo. Na vüzenek tüdi čakamo 40 dni, na božič pa 4 kedne. Ne smejmo pozabiti, ka je bo­žič verski svetek. Krščanstvo je zatok najvekša pa najlepša vera, ka je sin Božji človek po­stau. V Betlehemi se je narau­do med siromaki, prausni lid­ge so prišli k njemi, Marija pa Jaužef sta tö prausniva bila. Živina je tö tam bila okauli Jezuša. Te so vsi zamaj dojpo­kleknili pred njim. Tau zazna­müje, ka naj mi tö baudemo prausni lidge v tom časi, naj znamo döjpoklekniti pred Je­zošom, šteri je tö kak prausen človek prišo med nas.« 

• Kak je te bilau, gda ste eške mlajši bili ? 
»Meni je najlepše tisto bilau, gda smo v velkom snagej šli krispan iskat. Pau dneva je tarpelo, ka smo ga najšli. Rad imam zimo, snejg. Te, če je snejg dojspadno, je dugo au­sto tö, nej kak zdaj, ka se brž raztopi. Drugo, ka sam ge tüdi odo po vesi z betlehemom. Iz Sakalo­vec na Dolenji Senik smo pej­ški ojdli na probo. Gda smo prišli z betlehemom, te so stare mamice malo djaukale, depa tau je tö lejpo belau. Zdaj pa kak duhovnik ge vküp spravlam mlajše, naj odijo po vesi koledovat. Lejpo je bilau, gda smo čakali, naj se narodi mali Jezoš. Pa kak smo čakali darila! Te smo ešče nej dobili velki dar. Dobi­li smo male špile, kocke, depa tau je nam velko veselje bilau. Na paunočnice smo ojdli v Monošter.« Marta Ropoš, učenka 4. kla­sa, štera žive v Slovenskoj vesi, depa na Senik odi v šau­lo, sam pitala, kak se priprav­la na božič. »Dvorim pri sveti meši v Mo­noštri. Z duhovnikom dosta spejvamo vogrske, slovenske pesmi, pa tau gnauk tazospej­vamo v cerkvi tö.« 

9 

Milan Vincetič 



Zlati krispan 
Če gli je snejg škripo, kak če premišlavo, ka je samo eden ženo. Gučalo se je, ka se je za vsakič sam si mislo, ka mo žepko, zatou mi nejsta mogla bi trao oreje, se neje podavo. takši djelič v tej kmični ga-njim zgibila vsakšna slejd gli najšo ali mrtveče čonte ali vujti. Ti sploj znaš, gde se je Ojdla sva kak dvej tenji: oča uški, po šteri odiva kak po v toj gauški. za prgišče zlatoga praja, od zgübo tvoj oča?« se je zibo pred menov kak djajcaj. Ar se leko zdaj zdaj »Pa znankar nede spao pod šteroga so se vejke svejtile Od straja mi je rejsan za eden kakšni črni pozoj iz pripo-prikaže tisti strašlivi logar, zlatim krispanom,« sam po-kak puni mejsec. cverek vujšlo v lače. Njegov vejsti, ges pa sam stopicko za šteri de naja püsto do zlatoga cuko očo pa ešče bole stisno Ranč v pamet nejsam vzeo, ka glas je bijo žmeten pa globki, njim kak kakšen pavok. Bojo krispana, te pa de, gda va ga sekirco. sam ousto sam. Kmica je vse meo sam občütek, ka guči iz­sam se, če gli sam bijo mali pa začnila sejkati, zdigno pükšo »Leko pa do pod njim, pod naj-bole gračüvala gousta, pa tüdi pod sneženoga mordja. Zibo léki, ka de se naednouk pod pa naja z voužami zvezo na inim zlatim djeličom, samo zebsti me je začnilo, a nekš-se je, kak če bi bijo pijani, na menov oudpro snejg, ka mo bližanje steblo. Do zazranka ešče njegve mrtve čonte,« me na sila me je gnala naprej, oči si je potegno kranščak, pa v njega potono kak v kakšno va mogla čakati policaje, oba-je oča na krivo pogledno. ar sam vörvo, ka leko samo tüdi po lici je bijo sajavi. mlejčno mordje, v šterom pla-dva va primrznila k skourdji, Kak če bi ma vujšo smej, a zlati krispan, na šteroga vrej »Znam, ka iščeš zlati krispan, vajo najbole lačne ribe. Mene 

de moja mati nateknola sijo-vsi ga iščejo,« me je žmirečki de, če mo spadno v kakšno 
či glažojnati vrej v podoubi pogledno, »a samo ges znam, grabo, najprle pogejla menj­
križa, prizové dedka mraza, gde je … Odi,« mi je podao ro­ša riba, njou si boude privo­
šteri de se ponoči samo za kou, »ti si ešče brez greja, ti ga uščila vekša, vekša pa de za 
moment stavo, ka bi mi püsto leko posekaš …« večerdjo ešče vekši … pa tak 
neka darov. Šou sam za njim kak kakšni dale pa tak dale. Če gli sam 
Te pa sam zabezekno: pred ejcek. Če de me napadno, gledo pod nogé, nejsam bijo 
menov je zraso logar. Bio je sam si momlao, ga smeknem gvüšen, ka se nedo iz snega 
vekši kak najvekši djelič, gla-s sekerco, a logar pred menov pokazale kakšne velke čelüsti 
do si je svoje črne bajusi, kak je samo plüžo po snejgi, gda hobotnice, o šteri sam šteo 
ovi, šteri je bujo svojo ženo, pa se je stavo pred tistim naj­v ednoj knjigi, ka leko kouli 
gda pa je oudpro svoje čobe, inim djeličom, se je pogrezno obrne tüdi najvekši šift. 
sam grato menši kak najmen-v zemlo. »Ka se omiglavaš, kak če bi 
ša mravla. Sekerca je bila ostra kak britev. se ti senjalo,« se je čemerno 
»Zdaj pa te mam, ti mali skou-»No, moj mali, vidiš, ka ga obrno oča, »vidiš, ešče malo 
riš,« si je popravo bajusi, ges pa neje bilou tak žmetno najti,« pa de kmica, te pa va vidla 
sam pretejče zdigno sekerco. se je od nikec – ešče gnesden svojga vraga.« 
Kak če bi me spodseko, mi je ne vem kak – pokazo moj »Naj samo pride té tvoj vrag,« 
zažmekno rokou, sekerca pa oča. sam v sebi ponouvo za njim, 
je zletejla v bližnji grm. S štrikom sva ga povezala, oča »sekerca, ta naša mala tepa­
»Nikaj nejsam ščeo, bači,« pa ga je stisno pod pazdijo; ča, zavolo štere mi je že po­
sam se skoron pocüko v lače, ranč pogledno nejsam, ar ma visnila rouka, de se ga bole 
»malo sam samo gledo, če rejsan zlate iglice. Kak pišče prijela, kak če bi meo s sebov 
majo zavci pa veverce zadosti sam škripo za njim, tü pa tam rožni vejnec.« 
gesti, ar je snega več kak pre-se mi je itak vdrlo, a oča se nej Rejsan: vsakšo leto, gda sva z 
več, pa tüdi …« ranč obrno. očom šla po drejvce za božič 
S pravo rokou me je zgrabo »Té djelič je zlati pa neje zlati,« v dalejšno gauško, štero sam 
za goler pa me postavo na me je doma po lasaj pobou­poleti komik vido s svojga 
nogé. Trepeto sam kak šiba žala mati, oča pa se je samo oukna, je oča dvej vöri s kam­
na vodej. nasmijavo. nom brüso sekerco. zatou do mogli pouleg naja mené je po rbti mrzlo spre-»Gledaj,« mi je majütao z vo-»Vsakši je zlati, če je pravi kri­»Djeliča ne smej zaboleti, gda zaküriti ogenj, ka va se oto-letelo. Nej, nej, sam premiš-užami pred očami, »leko vaja span,« je vcujdao oča pa si na­va ga sekala,« mi je gučo z upila od stebla. Te, napou oto-lavo, če bi bilé pod najinim zvežem za tisto bükev pa pi-točo kupico klintona, ges pa očami, »ar va šla po njega v plena, pa va že v vouzi, ar je té djeličom njegve čonte, bi bilé stim za zajtrk medvedom …« ešče gnesden nejsam gvüšen, državno gauško. Če bi ga pre-svetek v Jugoslaviji cerkveni iglice črne ali krvave, nej pa Skoron mi je vujšlo: zmotavo kak me je leko tisti logar, šte­več dugo drvarila, bi se djou-nej pa državni. zlate. Stisno sam zobé pa po-sam se, ka sam se zgübo, ka roga sam se na šürko izogibo ko, pa bi naja zaodo logar, šte-»Ti si mali,« je postano oča, kukno pod lepou raščeni dje-mam sekerco s sebov zatou, tüdi gda sam prišo v lejta, po­ri bi nama podküro s pükšo, »tisti najni krispan, šteroga lič. Nikaj: zelene iglice. Pa pod ka bi si naseko drva, če bi se pelo do zlatoga krispana. te pa zatoužo policajom, šteri iščeva, ma zlate iglice, pa ešče drügoga: tüdi tak. Pa pod de-zgübo, on pa se je samo sme-»Gvüšno si se ti zamaskejro v lo­bi naja odpelali v kmično vo-tej so redke, samo spodkar, setoga: süje iglice. Skoro sam jao pa se škrabo po bajusaj pa gara, šteroga gnes pokapamo,« uzo… Djelič, šteroga va letos na najbole nizkij vejkaj, zatou odo po vsej štiraj kak veverca. si sé pa ta predejvo pükšo na sam dregno očo, gda se je loga­posekala, de zlati krispan, za-moreš pokukniti pod vsakšni Nin nega zlatij iglic, samo tüj ramaj. rova škrinja spüščala v zemlo. tou moreš na šürko odprejti mali djelič…« pa tam kakšna zaveča slejd pa Gda sam že mislo, ka de z me-»Ali pa se je on v mené,« mi je oči, ka va najšla tistoga, šteri Toga sam se ešče bole bojo. par srnjakovij stopajov. nov konec, se je raztoupo kak počmigno oča pa pokazo ne-ma spodkar zlate iglice …« Pod djeliči je ešče vekša kmi-Tak sam bio batriven, ka pisker medá. kam prouti babjom kouti, gde 
Letošnje Kristusovo drejvo ca, tam spodkar se leko skri-sam pozabo na sebé. Pokuk-»Od začetka sam vaja meo na se je nabejro snejg, šteri nede mora meti zlate iglice, je vr-va tüdi tisti antikristuš, šteri no sam pod vsakšo vejko, če očaj,« je prikimavo, »tou ga-nigdar škripo kak te, gda sam talo po meni. More biti, sam je na sprotoletje bujo svojo gli sam meo méka koulena, uško bole poznam kak svojo poseko svoj edini zlati krispan. 

10 




BOŽIČ PRI GREBENAROVI 


Božič je eden najvekši kato­ličanski svetek. Družine se že par kednov prva kreda dejvajo, darila kipüjejo eden drügomi. Tau je vejn eden taši svetek, šteroga vsakši sveti. 
Začne se že te, gda na advent­nom vejnci prvo svejčo vuž­gemo. Božič je svetek lübezni pa svetek družine tö. Če ovak nej, tašoga reda si vzemamo čas za eden drügoga pa ta dva dneva je družina vküper. Tau se na leto tak rejdko ma zgo­diti. Na Gorenjom Seniki sam gorpoisko družino Grebenar pa sam je malo od tauga spi­tavo, kak oni svetijo. 
• 
Ka vam pomejni božič? pi-tam starejšo Grebenarovo tetico. »Vejn najbola tau, ka je vküper držina pa vküper svetimo. Pri nas tri generacije stojijo kauli krispana, pa je tau lopau pa veselo. Ge sam tauma rada, ka nas je tak dosta. Istino, ka je tau zato vsigdar tö nej tak naleki, dapa zato itak gda na božič cejla držina kauli kri­spana stane, od tauga lepšoga nega.« 

• 
Vnuka že znata, sto kri­span prinese? 


»Vekši že zna, samo se vö ne da. Ge sam ga že tak pitala, če de kinčo krispan, dapa pravo je, ka on nede. Bola naj tak osta­ne, kak je. Vejn zato, ka se boji, ka te ne dobi darila. Menši, on eške ne zna, on eške vörva, ka Jezuš krispan prinese.« 

• V družini eden-drugomi kipüvate darilo? 
»Ja, tak poskrivoma, kak tau šegau ma biti. Eden drügoma 
V Grebenarovi hiši živejo vküper tri generacije 

ne ovadimo vö, ka smo küpili. Vsakši svojo darilo, gda Jezuš pride, not pod krispan deje.« 
• Gda pride k vam Jezuš? 

»Pri nas pride, 24. decembra večer.« 
• Stojeodgovoren, ka krispan iz lesa domau prinese? 
»Zatau se moški morajo briga­ti. Eden keden prva ga samo vövzrejžejo, zato ka ovak de brž dojleto.« 
• Velki krispan vam Jezuš prinese? 
»Enga velkoga prinesé sé spodkar, pa enga maloga ta tagor. Tak, ka mi dva krispa­na mamo vsigdar.« 
• Sto sklade gora cuker? 

»Cuker ge moram tü do pau­nauči goravezati. Pa te vsig­dar taši cuker küpijo, gde so angelge gor. Pa gda sam že snena gé, te je naaupak gorzvežem pa angelge vse na glavau dolavisijo. Te (h)či tau vse dolapobere pa vse leko de-lam znauva, dočas angelge ne stoji tak, kak jim trbej.« 
• Moški tö pomagajo? 

»Nej, oni za tau nejmajo volé. Oni samo svejče gorskladejo pa spico gora.« 
• Gda mlajši vidijo kri­span, že na sveti večer? 
»Nej, samo zazranka. Šegau mamo tak malo cingati pa te jim povejmo, ka na zdaj je Jezuš prišo.« 
• Tau je te zato radost vam, gda vidite, ka se mlajši vese­lijo krispani, nej? 
»Tau gvüšno, gda mlajši tak veselo letijo vcuj pa gledajo, 
ka so dobili. Tauma sam ge sploj rada. Najprvin svojo gledajo, potistim pa tau, ka je drügi daubo.« 
• Ka delata na sveti den pa na števanovo? 
»K meši demo, ovak smo pa zvekšoga znautra v rami. Ge tak mam delo, zato ka ge moram küjati. Za božični večer ribe pečem. Drügi den pa kokauš küjamo. Tau so stari tak meli pa sam ge te tü prejkvzela. Drugo mesau tö mamo zato zvün toga, kobacano pa pečeno.« 
• Kak dugo mate krispan v rami? 
»V dosti mejstaj ga že za en keden völičijo, pri nas nej. Mi ga duže mamo, še v januarji stoji.« 
• Prvin, gda ste ešče vi tö mlajši bili, ka so vam stari­ške na krispan obesili? 
»Moja mati je vsigdar niše male figice pekla pa oreje gor sklala, zato ka te eške cu­kra nej bilau. Dapa ges, gda sam že v šesti klas odla, sam še vörvala, ka Jezuš prinese krispan. Mati me je vsigdar povesi poslala, pa so te oni do­čas drejvo okinčali. Te so eške mlajši v šauli tö nej tak znali kak zdaj. Zdaj že mlajši tapu­vejo eden drügoma, ka Jezuš ne nosi krispan. Dočas majo mlajši veselge, ka ne vejo, ka je pravica.« 
• Če je prvin tašo srmastvo bi­lau, ka so te küjali na božič? 
»Tašoga reda, v zimi smo me­sarili pa te je zato malo mesa vsigdar bilau na svetke.« 
• Pa vi mladi, kak se vi kre­da dejvate na božič? pitam 
mlajšo Agico Grebenar. »Ge tak, ka najprvin vse za­čnem kinčati. Tau že pred ed­nim mejsecom začnem. Do bo­žiča vsakši prostor mora lejpo okinčani biti pa eške iža zvüna tö. Naj se vidi, ka de božič.« 
• Vidim, ka več adventni vejncov mate v rami pa eške betlehem (jaslice) tö. Tau tö ti delaš? 
»Tau vse ge redim. Ge za tau volau mam, meni je najlepši svetek božič. Pa ge tak mislim, ka se na božič trbej pripravla­ti. Tau ge že pred adventom začnem delati, naj dočas, ka prvo svejčo vužgati trbej, kre­da baudem. Eške vö na dvera napravim vejnec pa malo broj­ce kauli vrat. Naj se zvüna tö vidi, nej samo znautra.« 
• Te vejnce, ka so tü na sta­uli, vcejlak sama rediš ali kaj küpiš vcuj v bauti tö? 
»Zvün svejč trno nika ne kü­pim. Vse tašo nücam, ka člo­vek vküp leko pobere v nara­
vi. Oreje, lejšnike, brojco pa še vse drügo, ka se najde.« 
•Ka’šdelalav svetkaj,čezguta­uvišzvejncipazokinčanjom? 
»Küjali mo pa se špilali z mlaj­ši. Pripovejdali mo, zato ka ta­šoga reda vsakši bola čas ma za eden-drügoga. Mi smo bola doma gé, nikam nédemo. Tak mislimo, božič je za držino, pa mi tau držimo.« 

K. Holec 



11 



Pavar je odišo prouti vratam, oudpro je je, pa je vido ednoga zaskrblenoga mladoga mo­škoga, šteri je cejli trepeto kak podžagano drejvo v vötri. »Pomagajte nam prosim, ži­voga človeka smo nej najšli nindrik, moja žena de včasi rodila, vöni je v avtoni, friško enga doktora!« »Dobro, dobro, merni bojte, že idem notri pa pozovem dežur­noga doktora, za pou vöre de zagvüšno eti. Znate, samo v Monoštri mamo dežurstvo.« »Tou de že kesno, pomagajte mi nikak ovak, znankar je dej­te že na pouti!« »Vejpa prineste notri mlado go­spou,« se je oglasila od znou­traj ženska, »ges sam štiri dece na svejt spravila, nikak ešče tou tü na svejt spravimo.« Oba moška sta tak naednouk vöpomogla iz avta stokajoučo žensko, pa jo odnesla v hižo. »Denite jo na divan, ges pa friško gor denem na šparat vodou pa pripravim brisače.« »Ste vi doktorca?« -pita mlada ženska. »Kak bi bila doktorca, samo nika se ne bojte, vse de v redi!« Mlada ženska je zaprla oči, pa je stoukala od bolečin. »Boug moj, včasi merje! Boug moj, ne püsti jo mrejti! Samo zdaj mi boj milosten, oblübim, ka mo verni človek, pa v cer­kev mo tü hodo. Samo naj mi ostane živa!« »Sé daj škarce! Vi, mladi go­spoud, pa ne njafkajte telko, vejpa vidite, ka se vam je sinek naroudo, zdravi sinek se vam je naroudo! Čüjete, kakšen močen glas ma? Poglednite, kak stiskava rokou v pest.« 
Stara ženska je maloga pri­šleka lepou skoupala, pa ga zamotala v meko brisačo. »Vidiš, kakše čüdo se je zgoudi­lo! Na sveti večer se je mali si­nek naroudo v našoj hiži. Ges sam njemi pomagala na svejt priti. Nej si znankar mislo, ka mo takši lejpi božič meli? Tou je božje darilo. Zdaj pa po­vejmo za njega molitev, štero smo se od gospodnoga Boga navčili, naj zdrav gori raste! Oča naš, ki si vu nebesaj…« je začnila moliti. Lejpi božični večer je biu, vej se je pa naroudo otrok, simbol vüpanja. Vmejs se je spekla reca, paver je prineso iz klejti glaž vina z lanjskoga pouva, pa je notrizakapčo svoj mali radio, gde je ranč pevski zbor popejvao večnozeleno pesem Sveta nouč. Ta pesem je ti­hinca globoko genila, na joč ga je sililo. Po glavi so njemi rojili spomini o božičih otro­ških lejt, gda je v martjanskoj cerkvi čüu tou pesem pri po­unočnoj meši. »Poslüšajte,« -pravi paver ti­hinci, »ešče mamo par minut do pounouči. Če ščete, leko ideva eti pri nas k meši.« »Tou bi pa rejsan fajn bilou, samo ne morem ženo samou pistiti.« »Vej pa nede sama. Vidite, kak se z mojo Irmo dobro razmi­ta. Ranč v pamet ne vzemeta, če müva za malo časa odide­va od douma. Pa tüdi ges bi rad edno molitev povedo za mojiva dva sina, šteriva sta se smrtno ponesrečila.« Prvle, kak sta odišla, sta po­glednola v sousedno sobo. Malo dejte je merno ležalo na rokaj matere pa se naraji sme­jalo. Očivesno se je veselilo živlejnji. »Čüdovito lejpi je te božični večer, eden mojih naj­lepših božičov,« si premišlava paver. »Pred edno malo sva se z Irmo ešče žalostila, kak sva sama tüdi na te lejpi večer, brezi dece, pa te tak naedno­uk se samo pojavi eti te mali Prekmurec!...Boug nam ga je poslao za božično darilo.« Pa te se nika nepričakovanoga pripeti. Pozvoni telefon. »Atek, spoznaš moj glas? Ne boj čemeren, ka te tak kesno moutim!« »Marta, moja lüblena! Nej isti­na! Si tou rejsan ti? Nejsam vüpao ranč pomisliti na tou, ka mo ešče gnes večer čüo tvoj glas. Odkec me zoveš?« »Eti stojim pred vratami. Püsti me notri! Samo ka sam nej sama, nego z možom, pa z mojo 15 lejt staro hčerko.« »Boug moj, vüpam se, ka se mi ne senja!« 

Suzana Guoth 

„Tak naj vaša luč svejti pred lidmi, da bodo videli vaša dobra dela i slavili vašega očeta.« (Matej 5/16) 
Sveto pismo nas opozarja na tou, naj bodemo tüdi mi lidge podobni zmenkajouči svejči, štera nam dava sveklost, ona sama pa za en čas na nikoj pride, gori se aldüje za nas. Vezdaj, gda se približa­va božič, naš najlepši družinski svetek, vedno več mislimo na velki aldov, šteroga je prineso Jezuš Kristuš za nas grejšnike. Nasledüjmo ga, bodimo bar na etom velkom svetki humani, pomagajmo našemi bližnjemi, sousedi, ino vsakšemi človeki, šteri našo pomouč v kakšnoj koli formi potrebüje. Poračam vam za božično darilo edno kratko povest, štera nam pokaže, ka je vsakši človek nikše for­mo zmožen pomagati drügomi človeki, če ne zapre pred njim vrat ino srca. Vidili bodemo tüdi tou, ka če mi pomagamo človeki, gda je on toga potrejben, te mi enako dobimo pomouč od Oče našega 
nebeskoga, šteri se ne spozabi z naših dobročinejnj. 

Kak če bi se nam želejnje ščelo spuniti, tak lepou je začno na sveti večer snejg iti. Od dela trü­den, stari zakonski par je skouz okno gledajouč občüdüvao romantični ples snežink, štere so se v posvejti reflektorov mi­moidoučij avtomobilov bliščali kak kakši dragoceni žunči. »Letos oblečem krispan v sre­brno farbo,« -pravi navdüšeno svojomi moži njegova verna žena, pa svoj zgovorni pogled namejri na bleščeče okrase, svejče ino pantlike, šteri leži­jo pred njima na stouli. Ka k tomi povejš?« »Zagvüšno de krispan trnok lej­pi, samo nej mi je jasno, zakoj moraš vsakše leto drügo farbo vöodebrati pa nouve okrase küpüvati? Ženske so znankar samo zatou stvarjene, naj pej­neze skouzi okno vömečejo.« »Prav maš, tou je rejsan luksuš, samo ka se neščem spominja­ti tistih srmašnih, žalostnih božičov, gda smo samo s figi­cami, oreji pa z doma naprav­lenimi enostavnimi okrasi okinčavali božično drejvo.« »Ali znaš, ka ti po pravici po­vem, tisti božiči so dönok meli nikši svetašnji düh, šteri je člo­veki ogrejvao düšo, če gli smo bili takši srmaki, ka smo o da­rilaj ranč senjati nej vüpali.« »Ti bi znankar rad biu, če bi naj sousedje oberkali, ka prej vsakšo leto gnako božično drejvo mamo, če gli se gnes­den podirajo police v bautaj od najlepših okrasov.« V maloj hiži, štera je fajn dišala po orehovoj ino makovoj po­tici, so prijetno poukala drva v žerdjavoj železnoj peči, štera je davala prijetno toplouto. Gda je Irma vužgala male svejče na 



BOŽJI DAR 


krispani, je tak na ednouk sve­tešnja razpoložnost napunila sobo. Dapa človek se ranč na te den ne more rejšiti svojih skrbi. »Vse bi bilou dosta lepše, či bi te dni s svojo deco vküper lej­ko svetili,« -se po dugšoj tišini oglasi paver. »Ali ne moremo čakati od Frančeka, naj edno cejlo imanje potroši na po­tüvanje z eroplanom, samo zatou, naj de edno par dni lej­ko vküper z nama. Pa te ešče gnesden človek ne more znati, 
če sploj k cili pride, če se z ero­planom na pout spravi!« »Vejpa gnesden je potüvanje več nej problem.« »Ja, istino maš! V Avstrijo titi je nej problem, samo ka je on v Avstraliji, pa mora najmenje 24 vör leteti z eroplanom, pa te ešče iz Beča domou priti! Tou je ranč te nej malenkost, če se ne­maš kaj za bojati! Bole bi te pre­mišlavala, gda si najino hčer tak dugo gnjavila, ka je odišla od doumi. Ranč tou ne vejmo, gde je, ma deco ali nej. Ranč tou ne vem, če sploj ešče žive.« »Trnok lepou te prosim, ka me bar te den ne mantraj! Naj bode te den den spominov, den lübezni, den troušta ino vüpa­nja. Vej je pa vüpanje edino, ka mi je ešče ostalo, vüpanje v tou, ka mi hči ednouk odpisti, ka sam zgrejšila prouti njej, pa se povrne nazaj k nama.« »Ka se je pa zgoudilo, ka si tak naednouk nikša sentimen­talna gratala? Te bi mogla bole premisliti, gda si toga dobrotivnoga pojba tak straš­no zbantüvala! Ka se ešče itak čüdüješ, ka sta se več nej zglasila? Kak si si sploj mogla predstavlati, ka edna deklina, štera končno najde svojo velko lübezen, jo zavolo tvojih pred­
sodb zapisti? Kak si li mogla biti tak naivna?« Irma je na tou nika več nej mogla odgovoriti, samo edno skuzo si je zbrisala doj z obra­za. Ranč poglednola je nej na moža, tak žmetno njej je bilou pri srci. Božič je pač tak žalo­sten v etoj hiži, od šteroga mao so deca odišla. Med tem, ka si tak premišlavata, nenadoma nikši ropot čüjeta z dvorišča, kak če bi kakši avto naglo zabremzo. Naslejdnji hip pa nekak močno pokloncka na vhodna vrata. Oba se prestra­šita. Ka more tou dönok biti? »Odprite, prosim, brž odpri­te!« -se čüje od zvüna nikši tihinski moški glas. »Pomagajte nam, prosim, brž, brž, velka nevola je!« 


12 



MOJI SPOMINI NA SVETI VEČER 

Takši je gnešnji svejt 

Vsi dobro vejmo, ka se je svejt dosta preobrno, ranč nam nej trbej misliti tak daleč nazaj. Kumaj več kak deset lejt, gda smo eške pod drugim režimom živeli na Vogrskom pa v nistarni drugi rosagaj tü. Dobro vejmo, ka nega takšo dobro, v šterom bi kaj lagvoga nej bilau, pa nega takšo lagvo, v šterom bi kaj dobroga nej bilau. Zatok bi pa svojomi pisanji takši naslov tü leko dala, ka »Že se je začnilo«. Da te misli pišem, smo v prvi dnevaj v decembri. Že vse­povsedik pišejo, ka na božič se tau pa tisto tüj pa tam da dobiti. Tak delajo reklame, kak če bi kaj k šenki talali. Tak nas nauri naredijo, ka si rejsan poželejmo kaj küpi­ti. Ranč tak, liki bi že doma nej meli zavolé dosta klum­pa. Pa te je tau nika nej k tomi, ka etakšoga ipa deca vidi pa zaželej. Kak če bi stariške milijonke meli. Etognauk sam nika po Varaši ojdla pa sam vidla edno žensko, štero je njena či tak cukala pa vodila od baute do baute, kak gda »po daraj odijo«. No pa te sam čüla tü: »Mama, gledaj, kakše lejpe mobilne telefone odavajo. Nika pa nika ne prosim drugo, mobilni telefon.« Mati pa ji pravi, ka že tak ma mobilni telefon, ka pa ške? Zdaj ta deklina etak pravi: »Mam, mam, depa kakšoga? Takšo­ga, ka je že stau lejt star. Meni zdaj najbole modernejšo­ga trbej, s šterim leko slike delam pa vse drugo. Depa ti tau tak ne razmejš.« Nej, nej, mati tau tak ne razmej, samo naj za več deset gezero forintov njej najbole modernejši telefon küpi. Vej pa tau je v reklami, pa tau drugi sošolci že vsi majo. 
Pa je tau istina. Človek dé po pauti, se sreča z mladimi, šteri si na pauti zgučavajo po mobilnom telefoni, pa nej malo cajta. Sto pa tau vöplače? Mati pa oča, štera se na tau tak nika ne razmejta. Sto pa te na tau misli, odkec vzemajo stariške te pejna­ze? Kelko pa kelko lüdi je zgübilo svojo delo, svoj reden slüž, pa te itak mora živeti, držino tadržati. Po rosagi, sploj pa na vzhodnom deli, tak pravijo, ka je nam tü na zahodi naleki. Mi leko odimo v Austrijo delat pa dobro slüžit, etak smo pa te mi bogati. Depa vsakšomi vauščim tau delo. Ki je tau nej probo, ne vörva, ka je tam tü nej »do dna vse vrnjo mlejko«, kak tau Vogrin pravi. Leko stoj vösproba, pa de te vido, kak se tam slüžijo euronge. Pa porabski lüdje se ne dajo. Rejsan, če je mogauče, vse spravijo svojim držinam, svojoj deci. Rosag pa tak dela, liki bi nej znau, kak lüdje žmetno živejo, delajo den do dneva za držine, naj vse leko dajo svojim, ka te moder­ni svejt ponüja. Vej pa če drugi majo, mi zakoj nej? Pa med tejm se taponücamo. Živci so napeti, toga volo nam zdravje tü ne slüži. No, depa začnilo se je. Začnila se je sezona, gda nas re­klame naure redijo, gda pa vse vküp poküpüjemo, ka nam je ranč nej na hasek. Samo eške telko. Zatok smo lüdje, ka si moramo premiš­lavati. Pa se nej dati nagučati na vsakšo norijo. Zatok, ka je gnesden cejli svejt eden velki biznis. 
Irena Barber 





Kak dejte, najmlajša v našoj drži­ni, so me vsi moji že cejli decem­ber pripravlali na sveti večer. »Če ne boš vrla, ti andjalka nika nede prineso,« so mi gučali. Zato sam se tüdi ges te mejsec za čüdo vsem spreme­nila v pravoga maloga angela, če glij sam cejlo leto bila pra­vi, mali vražiček. Moja anju­ka me je vsigdar spoumnila 
z besedami: »Vigyázz, mert angyalka lát mindent és min­denhol, hogy mit csinálsz!« Tak sam vsakši večer molila, pred obedom, po obedi, pa tüdi v cerkev sam redno odla pa bougala. Predvečer božiča je bilou ce­lou fejst napeto. V dnevno sobo sam nej smejla titi, zatok ka je prej tam odprejto okno, skouzi štero notri prileti Je­

zušček, šteri prinese »karác­sonyfa« pa vse drügo. Dnevna soba je bila gori na emeleti, ali čüdno, vsi drügi iz familije pa so leko gor šli, samo ges nej. Tou mi je bilou trnok čüdno. Ekstra za božič smo meli zvonec, s šterim je vsigdar »angel« pozvauno, gda je bi­lou vse kredi. Do zadnjoga božiča, dokeč sam vörvala, ka 
angel prileti pa vse prinese, sam za zvounec nej znala. No, te zadnji božič pa je za angela moja anju doloučila mojega brata, ka naj pocinga. Stau je gori na vrejeki stumb, pa gda je što pocingati, njemi je zvo­nec z rouk spadno pa se koto doj po lesenij stubaj, dokeč se je nej stavo glij pred mojimi nogami spodaj. Vsi so se za­čnili smejati, zvün brata, šteri je postrašeni po stubaj doj pri­šo pa pravo: »Gda me je angel zagledno, se je tak prestrašo, ka njemi je zvonec z rok spad­no.« No, angeli zvonec, njemi pa okouli vüj eden reden po­fon moje starejše sestre. Te so mi ovadili, na mojo vel­ko žalost, ka tou se anjuka pa ati pripravita. Po tou pripetla­ji se je cejla familija odpravila gor v dnevno sobo, gde je ča­kalo gor na klavir postavleno božično drejvo z mnougimi dari za vsikšoga od nas. Anju­ka si je sedla za klavir, mi pa okouli drejve zmolili natou pa spopejvali Sveto nouč. Anjuka pa je na klaviri te ešče dugo v nouč igrala božične pesmi. Pred pounoučjov pa se je cejla držina odpravila k polnočnici. Trüdni od napornoga dneva pa nouči smo se odpravili spat. Zazrankoma smo se zbüdili na glas zvonouv, šteri so nas zvali k božičnoj meši. Zame je bio božič vsigdar najlepši svetek. Ne vem, mogouče zaradi daril, ali zatou, ka je biu eden rejdki dnevov, ka sam nej bila lagva, pa tüdi bita nej. Kak se že šika pa tou tüdi od srca – želejm vsem Porabcom blajžene božične praznike. 

Marija Rituper 



























13 





PRAZNA ŽEPKA 

Rudi je več nej mladi. Petdeset vse menje pejnaz ma, gda kaj nika nešče gučati. Ovak je je prejk, depa ešče šesdeset trbej plačüvati, ta mine pa Peter takši miren bijo, malo je nejma. Itak je že v penziji. Tau se samo sledkar naprej po-gučo naj nede svaje. se je tak zgodilo, ka je njegvo kaže. Etognauk so ma malo Rudi je etognauk pa nikšo delavno mesto dojzavertivalo, nut poglednili v palacko, pa norijo napravo. Mati so doma on je pa že dosta slüžbeni lejt so tam samo nikše drauvne bili, on je pá nej domau prišo, emo pa je leko v penzijo pri-forinta najšli gor na tau, ka depa za edno malo se je eden šo. S svojo staro materjo žive-je nej dugo prišla penzija. Pa traktor v dvor postavo pa je ta v ednoj lejpoj hiši, Rudi se tau ešče nika nej. Te se je eden Rudi tü z njimi prišo. Gor so je nigdar nej oženo. Obadva den domau postavo pa je ma-oprli škedjen pa so od tistec mata lejpo penzijo, tak pa ter proso dvej gezero forintov vövlekli kaule. Istina, ka sta je probleme, ka bi nej mogla na posaudbo. njiva več nej nücala, depa tau normalno živeti, nejmata. Mati so si premišlavali, kama so mati nej steli ta zodavati. V rami, kauleg rama velki red pojep pejnaze klade. Vej pa za-On je kaule audo. pa čistaučo držita. Vse je tak zrankoma dün ne odi za kak-Gda so tej moški odišli, mati kak karta. Rudi vsakši den v šimi ženskami. Ka pa dela? pravijo Rudini: »Pa ka je te tau? bauto de, tam friško kaj küpi za No, tau je ešče nej vse. Mati so Na posaudbo si je njim dau, ali zajtrik, malo si tau tü dovaušči, večkrat napamet vzeli, ka z ka. Če si je audo, name si nika ka v krčmej kaj malo spidje. njine palacke falijo pejnazge. nej pito pa tak vidim, ka mi Tau, ka bi pijani bio, nišče ne Najoprvin so tak mislili, ka nika s toga neščeš dati tü nej. more povedati. Obed njima sa-so že stari pa pozebleni, ne Kak te ti tau misliš?« mouprava vozi, tak pa na več-vejo, kelko so meli. Te so si Zdaj sta se oprvin korila, ka erjo tü vsigdar ostane kaj. Če pa zatok nika vözmislili. Vzeli sta ovak trnok lepau živela. nej, te si malo nika spravita. so edno irko, tam so vsigdar Mati so ma zdaj vse vözgučali. Ka pri rami trbej plačüvati, pisali, kelko pejnez so njali Kelko pejnaz njim je pokrad­tau si njiva raztalata, s toga v palacki. Pa buma, tam je no, pa naj tak nagnauk povej, je nigdar nej bila nikša baja. zdaj že vsigdar falilo dvej, tri ka je tau. Ešče prišparane pejnaze tü gezerk, ali samo malo, depa Rudi je vse tajijo pa je ešče tau mata. Gda pa pridejo svetki, falilo je. Pravijo Rudini, ka je tü v mater potočo, ka je stara eden drugomi vsigdar nikšo tau za dela, ka go pokradne. pa vse bole pozablena, te je pa presenečenje spravita. Vej pa če ma na koj trbej, naj zdaj on kriv. Ka njemi tü trbej Mati so vsakši den bole slabi, povej, vej ma ona posaudi. malo živeti pa de ona vidla, ka trnok nikan ne odijo, Rudi Rudi je edno rejč nej pravo na de eden den on strašno boga­vse ta napravi, ka je njima po-tisto, dvera je nut hapno, pa je ti. Pa naj te guči. trejbno. Večkrat so ma gučali, odišo z daumi. Etognauk se je k materi nut naj se oženi, ka de pa sam, gda Kak je vse bole ta zaosto, vse-postavila sausedica, velka njij več nede. Zdaj ma pa več bole je doma naaupek bilau. klajfarca pa je lobotala tak, ka ne gučijo. Če se je do tejga mau Več je nej takši velki red bio je tau nej zapovedati. Med do­nej ženo, te se po tejm vsebole kak prvin. Mati so več tü nej stami tutami je gnauk samo Rudi domau pritepe, ka ma »Tak vejte, ka tam dela,« je nede. Nikak že baude. ladali, stari so bili pa so vse etak prajla: »Ge ne vejm, gda dobro vözgučijo. Tak je bilau. pravla. Mati so samo na bejlo Toga ipa se je pa začnilo nika menja mauči meli. On je pa vaš Rudi ške mojomi možej Samo ka je Rudi vse tajijo, je gledali. »Ka? Vi nika ne vejte? preobračati. Zazrankoma pa-samo odo pa pejneze ta lüčo. nazaj dati tisti deset gezero pravo, ka susedicaj čobe nut Vej pa od tistoga mau, ka so uleg deveta vöre je Rudi šegau Kama, tau so mati nej vedli. forintov, ka ma je na posaud-vdari, če de ešče gnauk etakše v krčmau pripelali mašine, s emo v bauto ojdti pa je vsigdar Mati so meli edno žlato. Te bo dau. Tomi je že pet kednov klajfe nosila. škerimi se špilajo, se nepre­pri cajti domau prišo, se je bri-pojep je njinoga pokojnoga pa ranč nešče čüti od toga, ka Mati so tau tü napamet vzeli, stanoma špila. Že vsenakraje go za friške kifline, kakše klo-brata sin bio. Etognauk je Pet-je dužan. Pa sam čüla, ka je ka si Rudi fejst premišlava, tak dug ma. Pravo je, ka on vse base pa za mlejko. Zdaj pa tak er mimo rama üšo, mati so na Gorenjomi Francini tü dosta se vidi, ka je rejsan v nevauli. plača, vej pa nede daleč, gda vövidi, ka vsakši den duža odi. dvauri bili, gda se je poklono, pejnez dužan.« Mati so vnoči nika nej spali pa njemi mašin žmetne gezerke Mati se ga ne morejo včakati, so ma pravili: »Peter, malo es Nej je zapovedati, ka so mati so si etak premišlavali: »Žmet-vöda. Vejte, tak se že drži, kak te si pa kakšo djajco spečejo poj. Nika bi te rada pitala. Ti čütili, depa zatok so nej vödali no mi je, žmetno, depa sama šteri je nej normalen.« pa malo tej spidjejo za zajtrik. gvüšno kaj vejš od toga, za-svojoga sina. Part so ma pri-morem zvedeti, gde moj Rudi Mati so odišli domau, pa so Te se gnauk zatok domau po-koj naš Rudi langa, ne odi pri jali pa so sausedici tak prajli, odi.« Gor so si djali, ka do na od velke nevole, od sramote stavi njini sin. Liki mati tau cajti domau pa pejneze vse ta ka je tau samo eden velki laž. drugi den za njem šli v bauto. vlegli, pa so več nej stanili. Tau nikak ne morejo razmeti, gde zlüče. Od toga nikomi nika ne Sausedica je čemerna gratala Gda so oni v bauto staupili, je trbelo Rudini, ka se je »vö­odi. On etakšoga reda napona guči, liki povej mi, ka te člo-pa je tak prajla, ka nede daleč, Rudina tam nej bilau. Bau-strejzno«. Gda so prišli svetki, pravi, ka v bauti telko pa telko vek dela.« gda do mati vidli, ka vcejlak tošica ji je pitala, ka bi radi bi rad nika küpo materi. Vse je mogo čakati, ka se je s tejm ali Peter je tak malo redeči grato nanikoj pridejo, ešče süjoga küpili. Oni so prajli, ka nika kesnau bilau, nej več trbelo, na s tistim srečo pa tak tadala. pa pravo, ka on ne vej nika krüja nedo meli. Hapnila je z nej pa so pitali, če je Rudi že sveti den so mater pokopali. Nej dugo, ka so mati nika na-nej. Tau je pa videti bilau na dverami pa je odletejla. odo tüj. Bautošica je pravla, uvoga napamet vzeli. Rudi njem, ka vej. Dobro vej. Samo Mati so kumaj čakali, naj se ka je odo, depa že je v krčmej. Irena Barber 
Slovenske šege ali 
navade ob božiči pa 
nouvom leti 

Vbožičnomcajtinašelüstvopoznatrisvetevečere,sterisodoubilikrat­ko ime, trgé božiči: prvi božič (24. december) je na predvečer božiča, drügi božič ali staro leto (31. december), je večer pred nouvim letom, tretji božič (5. januar) pa je večer pred svetkom sveti trej kralov. 
Sveti večer inda 

Pred kmicov je božični sto že pripravleni. Vse, ka je bilou na njem, je bilou posvečano pa je melo mouč, ka je prinašalo zdravje pa srečo. Pouleg posvečenoga krüja so bili na božičnom stauli pa pod njem razni polski pauvi pa šker. Gazda je eške pod sto djao tüdi plügovo železo, ka bi zemla bola rodila, nika sena pa kosou za bo­ukšo letino v nouvom leti. Pred kmicov je z držinov že poškroupo ižo z blagoslovleno vodouv pa s kadilom. Mnouge držine tou delajo eške gnesden. Škropijo pa pokadijo ižo, štalo, gračenek pa bližnje mezeve. Vertinja deje v pisker eno lopato žarečoga ognja, gazda gor potrousi kadilo, vertinja eno po­sanco blagoslovlene vode, pa v tou namoči djeličovo vejko. Cejla držina te dé ob molitvi okouli rama blagoslovlat svojo domačijo. Tou je navada, štero opravijo na vse tri božiče. Po blagoslovitvi držina sede k večerji, štera je na sveti večer bole srmašna, vej je bila tüdi sveta držina tistoga davnoga časa, gda sta Marija pa Jožef iskala kraj, kama bi leko položila nouvorojeno dej­te, lačna. Večerja je bila večinoma mrzla – ohlajeno küjano sadje ali gra. Pri mnougoj držinaj so večerjali na stolicaj pri toploj peči, vej je bijo sto v svetoj nouči božičnoga večera kak ižni oltar. Tak združena držina je na sveti večer pozabila na vse brige pa nevoule pa se veselila tije sreče najlepšoga večera pa najlepše noči v leti. Stara vöra tüdi pravi, ka je na sveti večer nebo odprejto. Zatok je trbelo odprejti lade pa omare, ka bi v nje prišo božji blagoslov. Na gezero želj v svetom večeri je bilou na pouti k zvejzdam, ka bi na svejti nej bilou bojn, lačni pa nesrečni lüdi. Vsega hüdoga nišče ne more odpraviti s sveta, vsakši človek pa leko iz svojoga srca od­pravi pa pozabi lagve misli, vse čemere, užaljenosti pa slabo volou pa da mesto v srci za prijatelstvo pa lejpe želje. 
Marija Rituper 


14 


Nej je cejlak tak Kalman je etognauk pri dokto­ri bio pa te sta si malo pripo­vejdala. Kalman etak pita dok­tora: »Gospaud doktor, tau je istina, ka prej oženjeni moški dukše živejo kak nejoženjeni?« Doktor pa: »Tau je nej vcejlak tak. Vejte, tau oženjeni samo tak čütijo.« 
Sto je prva živo Eden zidar, eden cimerman pa eden električar se štrejka­jo, sto je prva živo. Zidar pra­vi, ka so zidari gor zozidali piramiše, zatok so oni najopr­vin živeli. Zdaj cimerman tak pravi: »Mi, cimermani smo naprajli Noeni barko, etak smo mi prva živeli.« Električar se pa zdaj rže, ka ga tejva drugiva dva etak pitata: »No, ka je pa te tü tak smejšno?« Električar pa: »Gda je Baug svejt stvauro, je prvi den etak pravo. Naj baude svetloča! No,tesmože mi doj djali električne kabele.« 

Skurok je tak Janči se je šeto po gaušči pa se je srečo z edno čaralicov, šteri na plečaj je edna vrana sejdla. Čaralica zdaj etak pravi Janči­ni: »No, če boš vedo prajti, ka sedi na mojij plečaj, ge mo tü včasin tvoja.« Janči si zdaj premišlava, vidi, ka je čaralica strašno grda, stara pa te etak pravi: »Na vaši plečaj po mojem eden delfin sedi.« Zdaj čaralica etak: »Dobro si odgovoro…« 
Mekla Več nej mlada Juliška je etogna­uk v bauto üšla pa je bautoša prosila, naj ji edno meklau da. Bautoš pa: »Izvolite, gospa. Mekle so ranč gnes pripelali,« pa ji ponüja edno meklau. Juliška pa pravi, ka je ta mekla nej dobra, sploj kratek štiu ma. 
Bautoš je že kreda z edno drü­gov pa pravi: »Izvolite, ta de 
gvüšno dobra.« 
Juliška pa: »Ta mekla je vam 
dobra, vej je pa ta ranč redno 
nej vküpzvezena.« 
»No, te pa tau poglednite,« pa 
ji bautoš pa edno da. 
Juliška pa: »Ta je tü nej dobra, 
sploj je trda.« 
Bautoš zdaj že malo čemerasti, 
depa zatok tau ne pokaže vö pa 
eške edno meklau kaže Juliški. 
Juliška pa: »No, dobro, naj baude, 
kakoli ka je ta tü nej najbaukša.« 
Bautoš zdaj etak pravi Juliški: 
»Gospa, nut naj go vam spaki­vam ali si pa na njau sedete?!« 

Sto je pa takšo vido 

Imre je nauvi auto küpo pa ga svojoj lübici pokazo. Zdaj edno gombo potejži pa že okna doj dejo. Drugo gombo potejži pa se autona streja sama doj po­tegne. Zdaj edno tretjo gombo potejži pa te ventilator ovoj ki­klo v luft zdigne. Ova etak krči: »No, sto je pa takšo vido, zdaj več svojo ro­kau nigdar ne’š nüco?« 
Zakoj bi on več plačo Mali Pištak, te velki huncut, je etognauk svojo sestro napazo, ka se je z ednim pojbom küšü­vala. Of zdaj stau forintov Pišta­ki v rokau potisne pa ma etak pravi: »Nika si nej vido, oke?« Mali Pištak pa: »Oke, nika sam nej vido,« pa s tejm vred 50 forintov nazaj da pojbi. Of pa: »Zakoj si te pejnaze na­zaj dau?« Pištak pa: »Zakoj bi ti več pla­čüvo kak dosta drügi?« 
Sto tau razmej? Anuška se je etognauk etak taužila svojmi možej, Lorenci: »Ge tau ne razmejm, kak je tau. Gda sva eške samo zaročeniva bila, tak si se držo, kak če bi vse slobaudno bilau, ka je etakšoga reda eške prepovedano. Zdaj, ka sva že oženjeniva, zdaj se pa tak držiš, liki bi vse prepovedano bi­lau, ka je zdaj cejlak slobaudno.« 
Ka se me je vidloGustek pa Ödön sta etognauk v kino šla pa sta eden lejpi film pogledala. Gda je filmi konce biu, Ödön etak pita Gusteka: »No, ka se je tebi naj­bole vidlo?« Gustek pa: »Meni se je tista de­kla najbole vidla, stera je pri meni sejdla.« 

Samojetaustozvedeti 
Lujza pa Jenő sta etognauk pri večerji goste mela. Gda so gosti odišli, Olga se je včasin v moža smejla pa ma etak prav­la: »Tau vejš, ka si se med več­erjov strašno obnašo? Vsakšo žensko si küšno.« Jenő se pa zdaj etak brani: »Tau je samo zatok bilau, ka sam sto zvedeti, sto je spijo moj konjak.« 
Takšo tü geste Oto pa Anastazija sta se oženi­la. Gda vö s cirkve deta, gnauk samo vcuj k Otoni staupi eden moški, ga malo vkraj potegne pa ga pita: »Mladi človek, mate od svoje žené nagi kejp?« Oto pa: »Nejmam, zakoj bi ga pa emo?« Of pa zdaj etak pravi: »Škete par takši kejpov meti?« 


POT DO ZADOVOLJNIH ZAVAROVANCEV IN POSLOVNEGA USPEHA  
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA  

S ciljem dolgoročnega razvoja in rasti podjetja smo se v soboški enoti Zavarovalnice Triglav, d.d odločili za popolno odprtost v okolje s katerim živimo in za katerega dihamo. Sledimo so-do­bnim spoznanjem poslovnega sveta, uva-jamo najnovejše metode in postopke za izboljšanje in racionalizacijo delovnega procesa. V podjetju rešujemo probleme kreativno in v heterarhični organiza­ciji. Posebno pozornost posvečamo kakovostnim in partnerskim odno-som z našimi strankami. Ker se zavedamo, da je naš uspeh odvisen predvsem od njihovega zadovoljstva in zvestobe, smo uve­dli koncept CRM (Customer Relationship Management oz. Celovito upravljanje s strankami). Vemo, da jim je poleg kakovosti in cene storitve najdra-gocenejši čas. Zato smo z izgradnjo Središča za 
stranke poskrbeli za še hitrejše, lažje in prijetnejše poslovanje z nami. Kakovost naših storitev poleg potrditev skozi vsakdanje delo dokazujemo tudi s standardom kakovosti ISO 9000, ki smo ga prejeli leta 2002, že leta 1997 pa smo kot prva zavarovalnica v Sloveniji prejeli certifikat kakovosti ISO 9002. Ob tem smo prejemniki dveh priznanj »Na poti k učečemu se podjetju«, ki ga podeljuje Inštit učečega se podjetja in priznanja za Izobra­ževalni management 2002 TOP10. 

Ponosni smo na svojo močno vključenost v življenje Pomurja, zavedamo se svojih nalog in svojega pomena v ožjem in širšem okolju. Že več kot 80-odstotni tržni delež v pomurskem zavarovalnem prostoru pa nam poleg izobraženih in motiviranih zaposlenih ter kakovostno izvedene storitve pomaga vzdrževati in krepiti tudi široka in pestra paleta zavarovalnih pro­duktov. Sledimo sodobnim zavarovalnim trendom zato našo ponudbo vsako leto obogatimo z novimi atraktivnimi zavarovanji. 
Bralcem časopisa in vsem Slovencem na Madžarskem želimo prijetne praznike, nepozabno praznovanje novega leta ter veliko srečnih dni v 
letu 2006. 



15 



OVEN 	do, ka pa tüdi nej skouz dobro. DEVICA večerjo pa krepki zajtrk. Okoli vašoj podobi ne bi ravno has­Človek ma namreč telko sreče v 

vas do popejvali ptički, vi te pa nilo, edino če ščete rejsan biti živlenji, kelko si je sam napra­

visoko v nebesaj. Škoda edino, tüdi slavni. 
vi. Opozoriti vas moramo, ka je 
ka še skouz vala, ka gdor viso­skrajni čas, ka enjate pozablati. 
ko leta, nizko spadne. V tom VODNAR Najboukše bi bilo, ka si vsakši 
primeri priporočamo, ka si na Čaka vas dugih dvanajst mej-den doj napišete, ka trbej na-V vašoj glavi de cejlo leto sprto-rit zavežete blazine, ka se pre­secov veselja in zabave. Na praviti. S tem te se izognili tüdi lejt. Čista te se razcveteli, vaše več ne vdarite. Druga možnost vsakšno pozvanje, ka ga do-zameri, štera bi gratala samo srce de pa gratalo kak travnik, je, ka skouz vse leto trenerate mou prinese poštaš, se morate zatou, ka vas je draga oseba pa šteroga cvetove obletavajo naj-padce, dokeč se tejlo ne navadi. odzvati. Eške ekstra vala tou, čakala dugo v noč, ka pridete, vekše včele toga sveta. Zemte Na konci pa tak ali tak še skouz Vaše živlenje de pod mikrosko­če vas ob večeraj kama pozove od vas pa nej duha nej sluha. na znanje edino tou, ka se sko-vala tisti pregovor, ka čas zacej-pom, zato ka de se vsakši, ka draga oseba. Malo brezskrbno-uz najde nekak, ka ma čas, ka li vse rane. de meo pet minut časa, pikno sti vam nede škodilo, samo ne RAK potrga najlepšo cvetje. Edino v tou, ka delate, kelko delate pa pozabite, ka po drugom kraji 



vprašanje je, če de ga te tüdi STRELEC če delate kakšne hibe. Zavolo tüdi malo dela prav pride. Od 
znau dobro v vodo djati pa ga 

toga mate dve možnosti. Prva zabave se namreč ne da živeti, 
negovati ali pa de püsto, ka le­
je, ka pazite, ka delate. Druga razen če ščete po hitrom po­
pou doma povegne. Ka se vas 
je ta, ka vam je čista vseeno, ka stopki shujšati, pa biti cejlo leto 
tiče, se z vrtnarskimi opravili 
pravijo drugi in naprej živete brez pejnez, s tem pa tüdi brez Z delom se daleč pride, pa čiglij ne spravlajte preveč. Bunka, ka 
svoje živlenje. Priporočamo punoga hladilnika. Pa še tou. raki večkrat idete nazaj kak na-ste jo dobili, gda ste zadnjič na Lovsko društvo bi vas že vzelo daljše potovanje, na šterom Eden od večernih obiskov de prej. Ali proti zakonom narave motiko stopili, je še skouz pre-med sebe, edino bi se mogli te spoznali, da je doma vse­vam odpro oči pa pokazo eno se ne da nika napraviti. Tou si več boleča. Kljub temu je dober prlej potrüditi pa poslati prijav-eno najlepše, pa tüdi tou, ka od skrivnosti. vbijete v glavo, gda de se vam izgovor za obisk pri kakšnom nico. Dokeč toga ne napravite, je vseglij še najboukša domača 
pa cesta proti postavlala, gda lüštnom medicinskom osebji. leko v mislih strelate samo ti-hrana pa domača postela. Če 
BIK 	te šli domou po dugoj veselici. ste, ka vas vztrajno obletavajo. do tüdi doma želodci prazni, Pejnezno stanje de vredi v leti TEHTNICA Pisma, ka ga tak dugo čakate iz postela prazna, se obrnite na 2006. Vseeno preveč ne za­

tihinskoga rosaga, eške nede uredništvo Porabja. pravlajte. Mogoče je čas, ka se 

tak brž. Tou, ka se zadnje čase začnate spravlati s kakšnim 
poštaši moped kvari pred va-RIBI športom. Zagnouk priporoča­
šim dvoriščom, je nej vzrok. Tou, ka znate s pejnezami, tak mo drsanje pa smučanje, v leti 
Bojte potrpežljivi. ali tak vsi znamo. Samo na pa vožnjo z biciklinom pa rola-Že pá preveč premišlavlete. Ne Situacija bo navidezno breziz­vsakšne telko časa pride tüdi nje. Bojte previdni, ka nesreča vejte, ka je za vas dobro pa ka hodna. Nede tak grozno, kak v živlenje kakšna spodletela nikdar ne počiva, pa tüdi sama je za vas slabo. Nezadovolstvo vövidi. Na pomoč v čakanji de naložba. Eške ekstra, če ta po nikdar ne pride. te probali prekriti, ali ka, če vas vam priskočila oseba, od štere V vašom živlenji do se stvari tistom, gda ste njoj küpili drage vse preveč dobro poznajo, ka bi toga ranč nete pričakovali, pa prejk noči obrnile. Vam seveda gvante pa njoj plačali toplice, LEV se vam tou leko zošikalo. Pro-de na konci zaradi toga vse nede jasno, ka se je zgodilo. Za­odide z eno drugo osebo. Nika 



bajte se prilagoditi družbi pa vküper še lepše. tou te mogli zadevo raziskati pa se ne sekerajte. Tou de se sicer 
začnite sami gesti malo bole ponücati vse vaše detektivske zgodilo tüdi vam v prihodnjij 
mastno hrano. Za zdravje je nej KOZOROG spretnosti. Za informacije je mejsecaj, samo znajte, ka po 
glij dobro, pa tüdi doktori vam 

najboukša vaša druga sosedica, vsakšnom dežji pride sunce. 
tau nedo tanačivali. Po drugoj 
štera vse dneve visi na okni. Če Mirni trenutki do vam omogo-Krali živali bi se mogli primer-strani pa če se ide za male ko­
te uspešni, te se hitro pomirili. učili sprostitev ob branji Porab-no obnašati svojomi položaji, ličine, se vam ne more zgoditi 
Prišli te gor, ka je edino, ka se ja, če pa ščete kaj več, morete ali ka če ste že tüdi sami gor kaj lagvoga. Pazite samo, ka 
vam je zgodilo, tou, ka vas je sami pri sebi dobro premisliti, prišli, kak žmetno je gnesden nete prevečkrat masni po obra-Napovedavle se razprodaja va-v meko meso na zadnjom deli pa priti do spoznanja, ka so pej-komi kaj zapovedati pa tüdi zi. Je nej preveč prijetno za tisto šoga prostoga časa. Vsi do vas tejla strlila lübezenska pušči­nezi nej vse na svejti. včasik je bole brž, če človek osebo, štera se küšüvle z vami. ščeli meti pri sebi pa tak pomali ca. Rana de hitro zacejlila, po­
delo sam napravi. Tüdi v prvoj vöponücati. Seveda ma tou leko sledice do pa ostale večne, tak DVOJČKA polovici novoga leta te fejst ŠKORPIJON tüdi določene posledice tak v ka leko že zdaj pomali začnete delali sami. Boukše de v pre­

lübezni kot tüdi v povsem vsak-gledati kataloge trgovin z zda­ostanki 2006, šteri de name­

danjih stvareh. Vaše živlenje vanjskimi gvanti. njeni počitki. Pred televizijo 
se zatou v prihodnjij mejsecaj ne priporočamo sedeti, ka de 
nede ravno odvijalo po vaših program še skouz lagvi, raj 
pričakovanjih, ali če smo pošte-Malo večkrat te mogli upošte-gledajte vö na okno. Nikdar ne Pripravite se na najvekše pre-ni, je tak tüdi včasik prav. Če bi vati nasvete vaših prijatelov. vejte, gda se mimo na biciklini senečenje na lübezenskom se vam uresničile vse želje, te bi Prej, ka de se vam bogato ob-pripela kakšna lüblena oseba, področji. Škorpijoni ponavadi bili vaši dnevi podobni dnevom restovalo. Sicer se malo preveč štera ma raj leve kak pa kakš-pikate, samo zdaj do piknoli kakšne filmske zvezde, štero je zanašate na vašo srečno zvez-ne druge živali. vas. Planirajte romantično že zdavnaj povozo čas. Tou pa 





Komorni zbor iz Murske 
Sobote v Székesfehérváru 

V našem mestu je že tradicija, da na različne prireditve pova­bimo goste iz Slovenije, med drugim učence glasbenih šol in odrasle pevske zbore. Ti nastopi nudijo veliko glasbeno doživet­je tako nastopajočim kakor tudi poslušalcem, hkrati pa krepijo strokovno sodelovanje med inštitucijami. 



NA KRATKO 






Ranč na te den so se v Slo­venskoj vesi tü zbrali starci. Tam je rdeči križ organizero, finansiro tau srečanje. Lejpa misli je povedala vzgojitelica Iluška Bartakovič, predsed­nica rdečega križa. Kulturni program so najmlajši dali, po tistim je pa števanovska gleda­liška skupina zošpilala kome­dijo Irene Barber z naslovom Šaula včeraj, šaula gnes. 


SREČNO 

2006 


SREČNO 

ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, 
Gárdonyi G. ul. 1. 
p.p. 77, 
tel.: 94/380-767 

e-mail: 
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 
Tisk: 
EUROTRADE 
PRINT d.o.o. 
Lendavska 1 
9000 Murska Sobota 
Slovenija 

Časopis izhaja z denarno 
pomočjo Urada RS 
za Slovence v zamejstvu 
in po svetu ter 
Javnega sklada 
za narodne 
in etnične manjšine 
na Madžarskem.