/Primorski Št. 245 (15.346) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7795600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 La Combustibile 34018 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja Shell • leS in premog za kurjavo Pooblaščeni prodajalec za tržaSko pokrajino \« peči in štedilniki na drva 7500 lir NEDEUA, 10. SEPTEMBRA 1995 Pol stoletja v službi kulture Dušan Kalc 8pCe zasužnjiti. To mis to ni od danes in ne sai 25 danes, potrjuje in utrji zgodovinska izkušn: 8Kadar čujem nekoga g voriti o kulturi, zdrk tooja roka k pištoli«, tinel navado reči nadstie sveta. Med njimi mm jtidi z našega konca. T j2 Doline, kjer bo danes nko zborovanje v potrd Vere v človekovo in ru novo dostojanstvo, v n strpnosti in sporazui ni zagotovljena enkrs je ereoa vsak dan sj k® nam vsak dan pri nekaj novega, največ takega, kar nas pojsb Pred nove preizkus Pred nove izbire in ločitve. To pomembn dragoceno vlogo so stoletja izpolnjevala d Va, posejana vsepovsoc niestnih jeder do ntanjših zaselkov, zdi ne v Zvezi slovenskih ■tirnih društev, naslec taborov, čitalnic, anti stičnega odpora in na • noosvobodilnega upor danes se Zveza z vsen nd društvi in skupinan s svojim neprecenlji °bračunom dela pi stavlja v praznični ot naši javnosti. Pa ne si Sdo, da bi žela aplavz Vse, kar je bila do ds sposobna ustvariti za torno osveščanje naše i Pnosti, temveč predvi "-ato, da bi se naužila jik svežih sokov za daljnje preizkušnje. Nekdanje zglede je t saveda skrbno očuv sveže sokove pa lahl največji količini iztisi Predvsem neobremenj stremela v večje £ Tanje s šolskim oko . znala zajeziti tičmke upijanljive s toogočne inform. Pošasti; ki bo sposi .de skorje naše ze dvignj nas obkroža. Dolinski prazj °rej utira pot v i nzaveščanje, dabo avojo življenjsk svoje dolžnosti Pravice in se zan no ter še odločneje I Dinijev recept: finančni I zakon brez novih davkov BARI - Nobenih novih davkov, am- ma njegove vlade. Ob tem pa je Dini pak skrčenje izdatkov in predvsem pojasnil, da njegova vlada odgovorno zmanjšanje davčnih utaj. To je recept dela dalje, tako da je sedaj že povsem predsednika vlade Dinija in ta recept jasno, da bo finančni zakon odobren in namerava Dini prenesti v finančni šele potem se bo začelo prerekanje o da-zakon. Na političnem področju pa je Di- tumu volitev. Napetost je velika, neja-ni pojasnil, da bo njegova vlada odsto- snost še večja, kajti Pannelli, ki grozi z pila, ko bo parlament dokončno izglaso- 18. referendumi je Bossi dodal še štiri val odlok o »par condicio,« ki je četrta referendume, med katerimi tudi refe-in edina še neizpolnjena točka progra- rendum o federalizmu. Na 2 strani BOSNA IN HERCEGOVINA / KLJUB SLABIM VREMENSKIM RAZMERAM Natova letala še napadajo Srbi: zadeli ste bolnišnico Nato zanika, ni pa izključeno, da je šlo za topniško granato SARAJEVO, NEAPELJ - Vojaška letala zveze Nato so kljub nizki oblačnosti v noči s petka na soboto nadaljevala napade na vojaške cilje bosanskih Srbov v okolici Sarajeva, položaje topništva in protiletalske-obrambe, komunikacije in centre za zvezo. Namen zračnih napadov je pri-siliti bosanske Srbe k umiku težkega orožja iz območja dvajsetih kilometrov od Sarajeva in odprtje cestnih povezav za človekoljubno pomoč. Dvestopetdeset letal ZDA, Francije, Velike Britanije, Italije, Nemčije in Španije je v enajstih dneh od začetka akcije opravilo dvatisoč tristo bojnih poletov nad Bosno in Hercegovino. Zračna sila zveze Nato deluje z dvanajstih italijanskih oporišč in ameriške letalonosilke Roosevelt in britanske Invicible v plovbi po Jadranu. Slabo vreme je preprečilo uporabo lasersko vodenega orožja, zato Nato ne izključuje možnosti, da je prišlo do škode na civilnih objektih in žrtev med srbskimi civilisti. Zveza Nato je zanikala, da bi njena letala v petkovem napadu zadela srbsko bolnišnico. Tiskovni predstavnik ZN je v Sarajevu potrdil možnost, da so srbsko bolnišnico zadele topovske granate enot za hitro posredovanje. Te so ogenj odprle na raketna izstre-lišča, s katerih so bosanski Srbi streljati na Natova letala. Na 10. strani ___________BENETKE / 52. FILMSKI FESTIVAL_____________________ Zlati lev Vietnamcu Tran Anh Hungu, posebni nagradi Joau Ceraju in Giuseppeju Tornatoreju BENETKE - Tudi letos je filmski festival v Benetkah nagradil vzhodno kinematografijo. Zlatega leva 52. festivala so namreč dodelili vietnamskemu režiserju Tran Anh Hungu za njegov drugi celovečerni film »Xichlo / Cyclo«, po vzdevku za mladeniča, ki je na kolesu poganjal voziček, dokler mu ga niso ukradli, nakar je prestopil v svet krimi-nalstva vietnamske prestolnice. Druge nagrade letos niso podelili: namesto tradicionalnih srebrnih levov je žirija razdelila posebno nagrado med filma »A Comedia de Deus« Portugalca Joaa Cerar Monteira in »L’uomo delle stelle« Giuseppeja Tomatoreja. Na 2. strani Grafova' v finalu boljša od Seleševe NEW YORK -Nemka Steffi Graf je v finalu odprtega teniškega prvenstva ZDA v »dvoboju leta« s 7:6, 0:6, 6:3 premagala Američanko Moniko Seleš, ki se je po atentatu v Hamburgu leta 1993 prvič udeležila enega od turnirjev za teniški veliki slam. Na 31. strani PRAZNIK > 'JESENI Vferde Sgaravatti RAZSTAVA PROIZVODOV ZA VRTNARSTVO IN NAMAKANJE Kmečki prigrizek za vse | danes, in jutri 11. septembra TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fizika) ace mermolja ogledalo ogledalo Prodorne misli o tem, kakšni smo in kakšni naj bi bili, objavljene v rubriki Primorskega dnevnika zbrane v knjigi PROŠLA VA BAZOVIŠKIH ŽRTEV Koledar spominskih svečanosti: • danes spominski pohod: zbirališče ob 10. uri pred spomenikom v vasi • danes ob 15. uri osrednja proslava ob spomeniku na bazoviški gmajni. Govorili bodo Jože Pirjevec, Andrej Berdon in Stelio Spa-daro. Sodeloval bo zbor Tabor z Opčin. • 16. in 17. septembra mednarodni moški in ženski odbojkarski turnir NSK: Odbor za proslavo bazoviških žrtev ZKD #50 let KULTURE pod pokroviteljstvom Občine Dolina v sodelovanju s Komisijo za kulturo pri SKGZ Danes, 10. septembra 1995 v Dolini osrediya proslava POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Narodni dom! Peticijo za vrnitev Narodnega doma lahko podpišete danes na proslavi 50. obletnice Zveze slovenskih kulturnih druš- v v Dolini Ih ha Našem ]si Danes v Primorskem dnevniku Družba Olivetti zviša glavnico Z dokapitalizacijo, ki bo vredna 2.257 milijard lir, in večjo udeležbo pri glavnici Omnitela naj bi se De Be-nedettijeva družba leta 1996 rešila vseh dolgov. Stran 2 20-letnica deželne SSk S sinočnjo otvoritvijo razstave na Našem prazniku v Nabrežini je SSk začela niz pobud za proslavitev 20-letnice svoje deželne organiziranosti. Praznik se bo nadaljeval in zaključil danes. Strah 2 Slovenska šola... brez slovenščine V slovenskem oddelku ITI poteka del pouka v ita-hjanšCini. To je izzvalo protest SKGZ, ki zahteva, naj Pokrajina čimprej omogoči preselitev šole v slovensko šolsko središče. Stran? V Gorici spet ločeni glasbeni šoli Predsednik Glasbene matice Adrijan Semen v intervjuju pojasnjuje, zakaj bosta slovenski glasbeni šoli v Gorici letos spet delovali ločeno. Stran 8 ITALIJA - DEŽELA Nedelja, 10. septembra 1995 ITALIJA / NA OTVORITVI FIERE DEL LEVANTE BENETKE / PODELITEV ZLATEGA LEVA Dini optimist glede italijanske ekonomije Z zakonom o »por condicio« vlado zaključi mandat Vietnamski Xichlo najboljši film Nobenega srebrnega leva ampak samo posebna nagrada za dva filma Družba Olivetti se bo rešila iz zagate s povišanjem glavnice za 2.257 milijard MILAN - Upravni svet družbe Olivetti je včeraj sklenil povišati glavnico za 2.257 milijard lir (odločitev bodo delničarji odobrili 25. oktobra), odtujiti nestrateške dejavnosti (400 milijard) in odkupiti 8% kapitala Omnitela, s katerim razpolaga zdaj Lehman Brothers, tako da se bo Oli-vettijev delež vzpel na 59%, Lehman Brothers pa bo v zameno kupil 120 milijonov novih delnic ivrejske družbe. Na ta način naj bi do konca leta 1996 De Be-nedettijeva grupa postala spet donosna. Kot je znano, je v zadnjih dveh letih nakopičila za 2.000 milijard lir dolgov, v prvem polletju letos pa je konsolidirana zguba znašala 1.087, 1 milijarde proti 280, 7 v prvi polovici lanskega leta. Informatični kolos bo še pomnožil dejavnost na večmedijskem in telekomunikacijskem področju, kot je napovedal Carlo De Benedetti, ki bo tudi sam prispeval k zvišanju glavnice in tako potrdil zaupanje v družbin preporod. BARI - »Ko bo parlament spremenil v zakon zakonski odlok o t. i. par condicio, se pravi enakih možnostih nastopanja političnih strank po televizijskih oddajah zlasti v času volilnih kampanj, bo moja vlada zaključila mandat, ki ji je bil poverjen. To bo lahko zahtevalo še mesec ali dva. Potem se bom predstavil predsedniku republike in, če bo predsednik tako hotel, parlamentu. Medtem pa bo vada predstavila parlamentu osnutek finančnega zakona za leto 1996.« Tako je povedal predsednik vlade Lamberto Dini, ko je včeraj o tvar j al Fiero del Levante v Bariju, največjo gospodarsko razstavno prireditev v italijanskem jugu. Dini je tudi predstavil glavne značilnosti novega vladnega finančnega manevra. »Vlada se zavzema za zmerne ukrepe, ki pa morajo imeti trajne učinke,« je dejal ter se kritično obregnil ob tradicijo sprejemanja izrednih ukrepov, »ki so prav toliko težko prebavljivi kolikov malo učinkoviti«. Predsednik vade je zagotovil posebno pozornost vlade za razvoj italijanskega juga, ki pa se ne bo zreducirala na tradicionalno »pomoč«. Z zadovoljstvom je ugotovil, da vsi temeljni pokazatelji potrjujejo, da se italijansko gospodarstvo vsestransko krepi in vzpenja, kar bo omogočilo vrnitev lire v evropski monetarni sistem. Dini pa je zanikal možnost, da bi v kratkem v Italiji lahko znižali eskoptno mero. BENETKE - Lani zlato Makedoncu in Tajvancu, letos pa je šel beneški Zlati lev za najboljši film Vietnamcu. Kvalitetno filmsko blago prihaja le še z Vzhoda. Zdi se, da se tam uresničujejo najboljše zgodbe na račun človeka in da doživlja človeški duh »vzhodnjakov« renesanso spričo sprememb v pospešenem toku zgodovine. UspeSnost izdelkov predvsem azijskih kineinatografij pa je od začetka devetdesetih zelo jasen trend. Vietnamski nagrajeni režiser Tran Anh Hung ni filmski veteran; prejel je že Zlato kamero za najboljši prvenec v Cannesu in si prislužil še nagrado na Razstavi France-Cinema, priznanje Cesar ’94 (za prvenec) in kandidaturo za oskarja. Nagrajeni »Xichlo / Cyclo« je avtorjev drugi celovečerec, izraz iz naslova pa vzdevek za mladeniča, ki jena kolesu poganjal voziček po vietnamski prestolnici Ho Chi Minhu, dokler mu ga niso ukradli. Zaradi ropa se je »Xichlo« potopil v vietnamsko kriminalstvo: film tematizira resničen problem in onemogoča eksotično razglednico. DmgouvrSčenca ni: namesto tradicionalnih srebrnih levov je žirija razdelila svojo visoko posebno nagrado med filma »A Comedia de Deus« (Komedija gospoda Deusa) Portugalca joaa Cerar Monteira in »L’uomo delle stelle« (Človek filmskih zvezd) Giuseppeja Tomato-reja. Deli gledata na stvarnost dvojno: prvi skozi oči ironičnega in pikrega surealista, drugi pa z ljubeznivim pogledom odčaranega tolmača. Priznanje Tornatoreju je po vrhu vprašljivo. Raje bi videli na njegovem mestu film »Pasolini: un delitto italiano« Marca Tul-lia Giordane; temu je šlo Zlato odličje predsedstva italijanske republike, ki ga vsako leto namenja filmu s prispevkom civilnemu napredku in medčloveški solidarnosti. Ostala priznanja: Pokal Volpi za najboljše glavne vloge igralcu Georgu Goetzu (»Der Tot-macher« Nemca Romulada Karmakarja) in Francozinjima Sandrine Bonnaire in Isabelle Huppert (»La ceremonie« / Obred Francoza Clauda Chabrola); Pokal Volpi za stransko vlogo prejmeta ex aequo lan Hart (»Nothing Personal« / Nič osebnega Irca Thaddeusa O’Sullivana) in Isabella Ferrari (»Romanzo di un giovane povero« / Roman mladega reveža Ettoreja Scole). Tri običajne zlate »Oselle« so prejeli: Kenneth Branagh za film »In the Bleak Midvvinter«, Japonec Hirokazu Kore-eda za film »Maborosi no hikari« in Iranec Abdolfazl Jalili za film »Det, yani dokhtar«. Končno: zakaj ni nobenega priznanja za filme iz Prehitevalnega pasu, skozi katerega naj bi najbolj energičen dosegel zahtevnejšo glavno progo? Prehitevalni pas je torej bil le slepa ulica. Igor Devetak Kljub Svetu RTV na srednjem valu italijanski Radio Koper še molči Kljub napovedim niso niti včeraj vklopili srednjevalovnega oddajnika italijanskega programa Radia Koper. Sklep sveta RTV Slovenije, da se na vsem srednjevalovnem oddajniškem omrežju Slovenije takoj vzpostavi stanje pred sredo, 18. julija letos, ko je vodstvo RTV nenadoma ukazalo izklop oddajnikov, je že v petek predsednik sveta Vojko Stopar podpisal in dostavil generalnemu direktorju RTV Slovenije, Žarku Petanu, v vednost pa tudi direktorju oddajnikov in zvez, Leopoldu Gregoraču. Na Radiu Koper ugotavljajo, da so bili včeraj ostali oddajniki vklopljeni, v oddajniškem centru Beli Križ pri Piranu pa niso prejeli nobenega naročila iz Ljubljane, da bi spet začeli z oddajanjem italijanskega programa Radia Koper. Vsekakor so tehniki Belega Križa takoj po sklepu sveta RTV pripravili vse aparature za ponovno oddajanje italijanskega programa na tradicionalni frekvenci 1170 kHz. NABREŽINA / SINOČI NA IGRIŠČU SOKOLA V OKVIRU »NAŠEGA PRAZNIKA« Z otvoritvijo razstave začetek proslav 2(Hetnice deželne organiziranosti SSk Terpin kritično o stališčih slovenske vlade do pogajanj z Italijo NABREŽINA - Deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin je včeraj odprl razstavo ob 20-letnici deželne organiziranosti SSk. Terpin je podčrtal pomen samostojnega pohtičnega nastopanja Slovencev v Italiji-»Le s svojo samostojno stranko smo Slovenci v Italiji lahko res pohtični subjekt,« je dejal Terpin, ki se je nato kritično obregnil ob predloge, po katerih naj bi se Slovenija v kratkem dogovorila z Italijo izključno o nepremičninah istrskih optantov, medtem ko bi ostala vprašanja z manjšinskim vred odložiti na poznejši čas. Razstava ob 20-letnici deželne SSk je postavljena pod . večjima šotoroma. Na njej so razstavljene povečave slik, ki jih je fotograf Primorskega dnevnika Mario Magajna posnel 24. maja 1975 na 1. deželnem kongresu SSk v Devinu. Na razstavi so na ogled tudi lepaki, ki jih je SSk objavila za svoje deželne kongrese, kakor tudi za "volitve in druge priložnosti, vse številke Skupnosti in drugih strankinih glasil, pa še strankin prapor. Naš praznik, v okviru katerega so prirediti razstavo, se je pričel sinoči z nastopom nabrežinske godbe na pihala se je sinoči in pozdravom sekcijskega tajnika Foška Antoniča. ANCONA / SREČANJE S PAPEŽEM JANEZOM PAVLOM 11. Obveza mladih za sožitje in mir med narodi Evrope ANCONA - Več kot 300 tisoč mladih z vseh koncev Evrope se je sinoči zbralo na srečanju v dolini Montorsa v Markah, kjer je pričakalo papeža Janeza Pavla H. Prišli so iz 36 držav; mnogi so biti opremljeni s spalnimi vrečami, mnogo pa je bilo tudi takih, ki so zadnjih deset km do Montorsa prepešačili. Papežu Janezu Pavlu II. se je izbira Montorsa, ki je nedaleč od Loreta, zdela najprimernejša, da bi s tega mesta pretresel zavest in pozval k mobilizaciji vse tiste mlade, ki se nočejo predati pesimizmu. Z mitinga so se preko televizije povezati z razni- mi žarišči napetosti, kjer slanice miru in upanja ter še vlada nasilje; mladi so se obvezali, da bodo vsa jasno izpričali, da želijo njihova dejanja posveče-biti instrument tistega na tem ciljem. Povezati so »humanitarnega vmeša- se z Belfastom, kjer je vanja« v notranje zadeve končno zavladal mir, s držav, kjer je mir v nevar- Parizom, ki zaradi terori-nosti. Odpošiljali so po- • stičnih napadov v zad- njih mesecih doživlja težke trenutke, s Santia-gom de Compostelo, z Litvo, z Dresdnom in s Sarajevom, ki je še vedno v središču vojnih spopadov. Prav živa pričevanja iz Sarajeva so mlade še najbolj ganila, saj nemočni gledajo, kako odprta in globoka rana v boku stare celine jemlje še tako majhno upanje v boljšo bodočnost. Vsi skupaj pa so se obvezali, da bodo na slehernem svojem koraku delovali za trajen mir med narodi in se izrekli proti vsem oblikam nasilja, ki je že toliko gorja povzročilo ne samo v Evropi, ampak povsod svetu. —. TRST / TISKOVNO POROČILO SLOVENSKE SKUPNOSTI SSk ne soglaša s predlogom o ločitvi nepremičninske in manjšinske problematike TRST - V teh dneh se je prvič sestalo deželno vodstvo SSk po poletnem premora in pregledalo sedanji trenutek Slovencev v Italiji Med drugim je obravnavalo možnost, za katero se nekateri v zadnjih časih ogrevajo v ljubljanskih vladnih krogih, da bi na pogajanjih med Italijo in Slovenijo povsem ločili manjšinsko od nepremičninskega vprašanja. V tiskovnem poročilu deželnega vodstva SSk je rečeno, da se SSk strinja, da gre za za vsebinsko povsem različni zadevi. Vprašanje nepremičnin istrskih optantov bi morali kvečjemu vzporejati z vprašanjem gmotne škode, ki jo je prizadel fesizem Slovencem v Italiji, medtem ko bi mogli in morali vprašanje slovenske manjšine v Italiji povsem naravno vzporejati z vprašanjem itafijan-ske manjšine v Sloveniji. A to je ena stvar. Draga stvar pa je, da bi na pogajanjih med Italijo in Slovenijo takoj rešili vprašanje nepremičnin istrskih optantov in odložili reševanje dragih vprašanj z manjšinskim vred na poznejši čas. Italijanskim vladnim krogom, kot znano, ni veliko do tega, da bi na pogajanjih obravnavali vprašanja manjšin, saj je tako rekoč prednost Slovenije na tem porečju izredno velika. Z odložitvijo obravnave manjšinskega vprašanja bi torej tvegati, da ne bi le-to prišlo nikoli na vrsto. SSk zatorej meni, da bi morebitna sklenitev dogovora med Italijo in Slovenijo, ki bi zadeval izključno nepremičnine istrskih optantov, predstavljal neuspeh za slovensko diplomacijo, in to tudi v primerjavi s tem, kar je le-ta v preteklosti'na ravni pogajalcev že dosegla. S taksnim sporazumom bi med dragim znova obravnavali vprašanje, ki je bilo mednarodno pravno rešeno. Povsem ob strani pa bi ostala poravnava gmotne Škode, ki jo je prizadel fašizem Slovencem v Italiji, predvsem pa bi ob strani ostal neurejen položaj slovenske manjšine v Italiji. SSk meni, da je ne samo v interesu slovenske manjšine, ampak tudi v dolgoročnem interesu obeh držav ter italijanske manjšine v Sloveniji, da bi prišlo čim prej do uravnovešenega dogovora, ki bi bistveno pospešil tudi razreševanje odprtih vprašanj na manjšinskem področju, je se rečeno v tiskovnem poročilu SSk PRAZNIK KULTURE Danes v Dolini osrednja proslava ob SOJetnici ZSKD Včeraj je v parku v Prebenegu potekal Koncert za sožitje dolina - Nagelj in rožmarin po stari slovenski navadi bosta danes na dolinski Gorici sprejela udeležence osrednje pro-sjave 50-letnice Zveze slovenskih kulturnih društev. Šopke so včeraj yes dan pripravljala riška dekleta. Mladim Dolincankam so se nam-yee pridružila Se dekleta i2 Boljunca, Mackolj, Pre-enega, od Krmenke in rugih vasi, kar priča o občutenem doživljanju kulturnega praznika. futje pa so na drugi stra-ju pripravili košat slavo-°k kot vhod na priredit-veni prostor. Današnje slavje bo ob uri s slavnostnim govorom predsednika ZSKD Aceta Mermolje, s pozdravi gostov ter z zborov-skuni in godbeniškimi na-p°Pi skupin s Tržaškega, oriškega, Benečije in Re-^rje. Celoten potek prireditve bo povezovalo besedo o preteklosti Zveze skozi misli nekdanjih Predsednikov, ki ga je pripravila Nerina Švabova. Praznovanje obletnice s® je začelo že v petek z °dprtjem dveh zanimivih ruzstav, predstavitvijo deh knjižnih novosti ter z nastopom godbe in zborov, o čemer smo sicer že obširno poročali. Včeraj Se je nadaljevalo s Kon-oertom za sožitje v parku na Gornjem Plehneku, ki Je pritegnil zlasti veliko mladine. Izkupiček veCe-rn je namenjen Skladu michetta, Ota, D'Angelo m Hrovatin. Glavni gost večera je bila glasbena skupina Agricantus, ki je Prišla v naše kraje iz Sici-rje in se v glavnem udejstvuje na področju etno-rock glasbe oz. word mu- šic. Skupina, ki je bila ustanovljena leta 1979, posveča glavno pozornost etnični glasbi in prvinam mediteranskega glasbenega izročila, ki ga odlična predeluje v privlačno sodobno glasbeno govorico. Agricantus (beseda pomeni Pesem žitnega polja) sestavlja pet mladih glasbenikov iz Palerma, katerim se je naknadno pridružila še priznana švicarska pevka Rosi Wie-derkehr, ki jo je prevzela siciljanska glasba. Pred Agricantusom se je občinstvu predstavil tudi naši publiki bolj znan ansambel Status Symbol, ki je od raznih domačih ansamblov e dim sprejel vabilo prirediteljev in tako izkazal občutljivost do dobrodelnih namenov koncerta. S petkovega odprtja razstave mladih likovnikov v Babni hiši v Ricmanjih (f. KROMA) NOVICE Svečanost za barona Andreja von Čehovina ŠTANJEL - Danes ob 15. uri bodo v kraju Dolanci -Gornja Bramca pri Čehovinih blizu Štanjela počastili spomin barona Andreja von Čehovina. Ob 140-letmci smrti uglednega vojaka bodo svečano predah krajevni skupnosh baronov kip, ki so ga obnovili potem, ko je bil skrit pod zemljo ves Cas fašistične okupacije. Andrej Čehovin je prejel največ odlikovanj za vojaške zasluge pod Radetzkyjevim poveljstvom med kampanjami v Italiji v letih 1848-49. Zaradi tega je tudi bil povišan v barona, von Čehovina. Današnje slovesnosti se bo udeležil tudi slovenski obrambni minister Jelko Kacm. Praznik prijateljstva na tromeji TRBIŽ - Na tromeji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo bo danes 16. praznik prijateljstva. Srečanje bo na vrhu 1.508 metrov visoke Peci. S trbiške strani pelje prevozna cesta do Kope, potem pa je še pol ure hoda po mulatjeri. Deželni prispevki za nakup stanovanj TRST - Prihodnjega 25. septembra bo zapadel rok za vlaganje prošenj na deželno upravo za dodelitev prispevkov za nakup prvega stanovanja. Prošnje lahko predstavijo vsi, ki so že vložih prošnje od 30. junija 1990 do 31. decembra 1992, pa jim niso dodelili prispevka. Danes brezplačno v državne muzeje TRST - Tudi v Furlaniji - Julijski krajini bo danes vstop v vse državne muzeje brezplačen. Pobuda spada v okvir Evropskih dnevov kulturnega bogastva, ki jih je priredil Evropski svet. Med drugimi bodo brezplačno na ogled Miramarski muzej v Trstu, ter arheološka muzeja v Čedadu in Ogleju. TRST / OBČINSKI SVET ze spet zmeda TRST - Pretekh teden se je neplodno in v bistvu žalostno iztekel za tržaški občinski svet. Na ponedeljkovi seji so svetovalci postfašističenga Nacionalnega zavezništva s hrupnim protislovenskim izpadom primorali predsednika sveta Rosata, da je prekinil sejo. Na zadnjem zasedanju, v petek zvečer, pa je redni potek seje onemogočil svetovalec Svobodnega Severa Marchesich. Med drugim se je Marchesich pri svoji obstrukciji skliceval ravno na zadržanje predsednika Rosatija na prejšnji seji: zakaj bi njemu prepovedal, kar je smel počenjati pred prekinit-vijo seje dovcerajšnji misovec Menia? Marchesich je bil pripravljen na bolj »mehko« opozicijo pod pogojem, da bi predsednika zamenjal podpredsedik Drabeni, vendar večini se tako izsiljevanje m zdelo sprejemljivo. Neslavni potek petkove seje je privedel tudi do tega, da so morali odložiti nekaj pomembnih točk dnevnega reda, v prvi vrsti odobritev posojila za odkup parkirišča pri nekdanjem Dreherju. Sama večinska koalicija bi verjetno bila pri glasovanju v težavah, saj je za odobritev tako pomembnega sklepa potrebna večina vseh svetovalcev in ne samo večina prisotnih. Največkrat pa se zgodi, da niso v sejni dvorani prisotni vsi svetovalci koalicije, ki podpira župana Illyja in torej ne premorejo večine. Tudi zaradi tega so se na zadnji seji načelnikov svetovalskih skupin dogovorili, da bodo prenesh to pomembno glasovanje, med sejo pa je predstavnik Ljudske stranke Russo predlagal, da bi o tem glasovali, ko je ugotovil, da premorejo večino glasov. In tudi to je izzvalo Marchesichevo jezo. PO POSTAVITVI DVOJEZIČNIH TABEL Priznanje lllyjevi upravi Srečanje na Opčinah - Sedaj zahteva po poimenovanju ulic jjNDIKATI / V PETEK, 15. SEPTEMBRA, PRIREDITVE PRI NAS IN PO VSEJ EVROPSKI ZVEZI Dan čezmejnega delavca TRST - Evropska sindikalna ZTeza je petek, 15. t.m., proglasiš za Dan čezmejnega delavca. Db tej priložnosti bodo Med-Jleželni sindikalni odbori IMSOh ki povezujejo sindikal-Te organizacije iz sosednjih evropskih dežel oziroma držav, Priredili vrsto pobud, da bi °Pozorili na probleme te dokaj zanemarjene kategorije delavst-ya- h tako bo tudi MSO za Fur-^Jhjo-Julijsko krajino in Slove-mi° ta petek dopoldne priredil mejnem prehodu Rabujez-kofije večjo manifestacijo. Rondo sta včeraj predstavila na rskovni konferenci na tržaškem ®edežu tiskovne agencije ANSA tržaška sindikalista CGIL Roberto Treu in CISL Lucio Gregoret-tp ki sta elana MSO za FJK in iovenijo skupno s predstavniki dežene sindikalne zveze 1L ter Zveze svobodnih sin-. tkatov Slovenije in Konfedera-to]e sindikatov 90 prav tako iz Slovenije. Sindikalo srečanje se bo od-Vljalo v prostorih Kompasa z začetkom ob 10. uri, obsegalo Pa bo tri dele. Najprej bodo na njem predstavili zahteve Evro- pske sindikalne zveze glede Čezmejnih delavcev. Evropski sindikati zahtevajo, naj države Članice EZ uredijo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje tako, da ne bi prihajalo So nenehnih težav, pa tudi do neenakopravnega ravnanja med državljani EZ. Poleg tega pa evropski sindikati zahtevajo, naj EZ sklene konvencije vsaj z nekaterimi svojimi sosednjimi državami, med temi s Slove- nijo, da bi tudi v tem primeru delavci lahko hodili delat cez mejo s pravično urejenim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem. Drugi del petkove manifestacije bo zadeval specifične zahteve, ki jih MSO za FJK in Slovenijo naslavlja na Italijanko in slovensko vlado. Tretji del pa bo predstavitev va-demekuma s praktičnimi pojasnili o delovnih pogojih v Sloveniji in v Italiji. Vademekum bodo istega dne delili od 6. ure dalje italijanskim in slovenskim državljanom, ki se bodo peljali po mejnem prehodu Rabujez-Skofije. Manifestacije se bodo poleg sindikalnih voditeljev iz Slovenije in iz Furlanije-Julijske krajine udeležili tržaški župan Illy, koprski Juri ter drugi župani obmejnih občin, predstavnika Dežele FJK ter ministrstva za delo iz Ljubljane, kakor tudi predstavnika konzulatov Republike Slovenije 'v Trstu ter Republike Italije v Kopru. Na tiskovni konferenci sta Treu in Gregoretti omenila, da bo istega dne okrog podlne MSO za FJK, Venet o in hvaško Istro priredil podobno manifestacijo na Pomorski postaji v Trstu. Na njej bodo govorili o gospodarskem sodelovanju v gornjem Jadranu. Istega dne bo tudi MSI za FJK in avstrijsko Koroško priredil podobno manifestacijo v Beljaku, dan pozneje pa se bodo sindikalni predstavniki obeh teh dežel srečali na Trbižu, kjer bo na sporedu tudi kulturna prireditev v znamenju Čezmejnega sodelovanja. OPČINE - V Prosvetnem domu na Opčinah so se v Četrtek, na povabilo Koordinacijskega združenja Kraških vasi, zbrali odborniki kulturnih, športnih in gospodarskih društev ter prdstavniki organizcij in jrisarskih odborov. Predmet sestanka so bile dvojezične table, ki jih je tržaška občinska uprava začela postavljati pred okoliškimi vašim. Prisotne je pozdravil in se jim zahvalil za številno udeležbo domačin Zoran Sosič, ki je predal besedo predsedniku Koordinacijskega združenja Karlu Grgiču. Slednji je v svojem poročilu uvodoma poudaril, da predstavlja postavitev dvojezičnih tabel pomemben zgodovinski korak na poti enakopravnega sožitja med tu živečima narodoma, nakar je podrobno orisal dolgoletna prizadevanja za postavitev dvoje-zicnih tabel, ki se končno uresničuje pod Illyjevo občinsko upravo. Zato ji je izrekel priznanje, da se je lotila tega, kar so prejšnje uprave samo obljubljale, ali pa sploh niso imele posluha za to. Nekaj dvojezičnih tabel je sicer Tržaška obema postavila pred skoraj 30 leti pod levosredin- sko upravo taktratnega župana Spaccinija. Te pa niso bile po godu županu Ri-chettiju, ki jih je dal odstraniti. Tudi župan Staffieri se je zagnal proti slovenskim tablam in zato so se leta 1993 v posameznih vaseh ljudje oigamzirali in na lastne stroške postavili dvojezične table, ki jih bodo sedaj lahko tudi odstranili, ker občinska uprava zagotavlja, da bodo imele do konca meseca vse vasi dvojezične table. Čeprav vlada po vaseh veliko zadovoljstvo in zadoščenje, pa se je treba angažirati, da bi izvedli še to, kar je leta 1969 obljubil tedanji občinski odbornik Luciano Ceschia, to je poimenovanje vaških ulic. V zvezi s tem so po vaseh že stekli sestanki. Besedo so nato prevzeli predstavniki vasi, ki so v glavnem potrdili zadovoljstvo domačinov za ta pomemben korak tržaške občinske uprave. Med živahno debato, med katero so se oglasili tudi trije slovenski občinski svetovalci Berdon, Dolenc in Močnik, je bilo razvidno, da ljudje živo spremljajo delo občinske uprave in so pripravljeni za soočanje oz. si želijo plodnejšega sodelovanja. b.r. TRST 4 Nedelja, 10. septembra 1995 NOVICE Krožek Istria: Dorigo novi predsednik Ker je pobudnik in dolgoletni predsednik društva Istria Marino Vocci prevzel vlogo koordinatorja Prodijevega gibanja v Trstu, je njegovo mesto na čelu organizacije prevzel dosedanji podpredsednik Livio Dorigo. Naravovarstvena vzgoja Tržaška pokrajinska uprava je za šole pripravila vrsto pobud o naravovarstveni vzgoji, ki jih bo predstavila v sredo ob 11. uri na sedežu znanstvenega liceja«G. Galilei« v Ul. Mameli 4. Poimenovala jih je »Cilj je okolje«, »Obarvaj naravo«, »Nagrada Ju-lius Kugy« in pa »Tržaški Kras - mladi in okolje«. Rock koncert na univerzi Predstavniki študentov (CORASU) s Tržaške univerze prirejajo 16. trn. rock koncert, na katerem bodo nastopile razne glasbene skupine mladih. Koncert bo na parkirišču komprenzorija na Trgu Europa, začel pa se bo ob 20. uri. Šolabusi za šolarje Tržaška občina sporoča, da bo z jutrijšnjim dnem ponovno začel voziti Solabus za dijake nižjih srednjih šol, s 15. t.m. pa Solabus za osnovnošolce in za malčke državnih otroških vrtcev. Za službo bo kot prejšnja leta skrbelo Konzorcialno podjetje za prevoze, šolabusi pa bodo vozili po istih ulicah kot v lanskem letu. Koncert na terasi Revottelle Drevi ob 21. uri bo na terasi muzeja Revoltella nastopila glasbena skupina »The original klenzmer ensemble«; izvajala bo klezmer glasbo, oziroma glasbo, ki so jo izvajah Židje, M so živeli v vzhodni Evropi že v 16. stoletju. Jutri ob 20. uri pa se bo s predvajanjem filma Milcha Manchevskega »Pred dežjem« v avditoriju muzeja zaključil prikaz filmov, ki ga je uredil Enzo Kermol. Vodena obiska po Rosenquistovi razstavi Dr. Lorenza Michelli bo ob 11.30 vodil obisk po razstavi Jamesa Rosenquista, ki je v muzeju Revoltella; ob 22. uri pa bo po isti razstavi obisk vodila dr. Franca Marri. Razstava bo odprta do 15. oktobra. Serofeki institut ne prosjači Serafski institut iz Assisija sporoča, da bodo njegovi poverjeniki v prihodnjih dneh obiskovali družine in jih seznanjali z življenjem in dejavnostjo instituta; slednji sprejema slepe, gluhoneme in psihično prizadete otroke. Poverjenikom je absolutno prepovedano, da bi zaprosili ah pa prejeli denarne prispevke za delovanje instituta. Sporočilo SDGZ Tržaška trgovinska zbornica prireja v petek, 15. septembra 1995, avtobusni izlet v Celje za ogled tamkajšnjega mednarodnega obrtnega sejma, naj-večje sejemske prireditve v prostoru Alpe-Jadran. Zainteresirani obrtniki naj se čimprej zglasijo v tajništvu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, tel. 369225/362949. Prinmki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-779660(5, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja l/tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELEER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član itahjanske zveze časopisnih založnikov FIEG OBČINA DOLINA Ob tradicionalni Odprti meji še niz pobud Razstavo v Gročani Na robu poletnih dni bodo tudi letos v dolinski občini obnovili že dolgoletno tradicijo; konec prihodnjega tedna bo namreč pod okriljem občinske uprave na sporedu več pobud, ki so v preteklih letih požele velik uspeh. Občinska uprava bo v petek 15. ob 18. uri v hotelu Pesek na Pesku priredila okroglo mizo na temo »Za in proti parkom na Krasu«, na kateri bo govor o možnostih razvoja krajevnega kmetijstva in živinoreje. Uvodna posega bosta imela prof. Livio Poldini in arh. Igor Jogan; okroglo mizo bo vodil predsednik Kraške gorske skupnosti Ivan Sirca. V okviru pobude »Odprta meja 1995« pa bodo v soboto 16. vodeni obiski v Dolino Glinščice; ob 17. uri bo v koči Premuda koncert pihalnega orkestra Breg. V soboto 16. in v nedeljo 17. pa bo v Gročani v priredbi KD Krasno polje že tradicionalna 8. razstava-sejem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa. Tudi letošnjo razstavo-sejem označuje želja po vrednotenju domačih kmetijskih pridelkov in sploh kmetijske dejavnosti, ki je v tej kraški vasi še dovolj ohranjena. Obenem bo tudi o-mogočen prost prehod meje (v soboto in nedeljo) od jutra do večera) tako v Botaču, kot v Gročani. ODPRTO PISMO / KRAJEVNIM IN DEŽELNI UPRAVI Kaj namesto bivše Aquile? 92 podpisov proti plinskemu terminalu Deželni upravitelji s predsednico Alessandro Guerra in odbornikom za industrijo Gianfrancom Morettonom vred še zmeraj niso pojasnili javnosti, kakšna usoda čaka zemljišče, kjer so pred devetimi leti zaprli žaveljsko naftno rafinerijo. Zakaj? To smo se pred nekaj dnevi vprašali tudi mi, zdaj pa zahteva odgovor še jamstveni odbor, ki ga vodi prof. Giacomo Costa, in sicer z odprtim pismom vladi FJK ter tržaški, miljski in dolinski občinski upravi. Pismo je podpisalo 92 oseb. Značilno je, da ne gre le za občane Milj in Doline, ampak tudi za ljudi, ki stanujejo sredi Trsta in celo na Krasu, predvsem pa to, da je med podpisniki tudi podpredsednik deželne skupščine. Občasna časopisna poročila na osnovi neuradnih virov navajajo k domnevi, da se med Monteshellom in Sea-stockom nadaljujejo pogajanja za sklenitev sporazuma o skupni izgradnji podzemskega plinskega skladišča, je rečeno v pismu, iz tega pa se da sklepati, da bi družbi s tem dogovorom izbojevali dovoljenje za speljavo načrta. Za podpisnike bi bila takšna - torej tajna - rešitev problema nesprejemljiva, saj je iz obvezujočega mnenja, ki ga je izdalo ministrstvo za okolje, in iz resolucije deželnega sveta razvidno, da je zgraditev terminala strogo pogojena s trdnimi jamstvi za varnost plinskih prevozov po cesti in železnici ter za prevencijo nesreč na morju. Skratka, Costov odbor zahteva, da se vprašanje razreši na razviden način, opozarja, da gre načrt uokviriti v splošno razvojno strategijo Tržaškega, in svetuje, naj bi pri Zavijah rajši namestili kak drug industrijski obrat z milejšimi učinki na okolje. Na območju bivše Aquile je vsekakor treba čimprej nekaj ukreniti. Sklad za Trst je za speljavo Monteshellovega načrta nakazal tri milijarde lir, uporabljive v letu 1996, terminal za utekočinjeni butan in propan pa naj bi ublažil konkurenco koprskega. Ge pa ga ne bo, bodo po cestah Tržaškega še zmeraj vozile tuje, prav tako nevarne avtocisteme s plinom za severno Italijo in evropsko notranjščino. (dg) S kislino polili avtomobil svetovalca Igorja Dolenca Na Opčinah so bili spet na delu nočni pobalini in vse kaže, da gre za izbruh protislovenstva istih, ki so pred kratkim pomazali spomenik padlim. Prejšnjo noč je slovenski občinski svetovalec DSL Igor Dolenc po končani občinski seji parkiral svoje vozilo blizu doma. Včeraj zjutraj je bil avtomobil poškodovan: ugotovili so, da so ga polili s kislino, ki je razjedla barvo. Zelo malo verjetno je, da bi to bilo naključje: kdo pa se sprehaja po 1. uri ponoči s steklenico nevarne kisline v žepu? Hod jutri / v hotelu ekcelsiorH Posvet o gospodarskem sodelovanju s Slovenijo V hotelu Savoia Ex-celsior se bo začel jutri ob 16.30 dvodnevni posvet o možnostih za poživitev gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, ki ga prireja Business International. Udeležile se ga bodo ugledne osebnosti z obeh strani meje, med njimi pa bodo slovenski zunanji minister Zoran Thaler, župana Trsta in Ljubljane Riccardo Illy in Dimitrij Rupel, predsednica vlade FJK Alessan-dra Guerra, evropski komisar Mario Monti, minister RS za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak in guverner Banke Slovenije France Arhar. Posvet bosta uvedla Elido Fazi, generalni direktor Business Intema-tionala, in Danica Purg, direktor International Executive Development Centra, sledil bo poseg II-lyja in Rupla, nato bo Monti spregovoril o tržaškem off-shoru, zatem pa bo gala večerja s častnima gostoma Thalerjem in opolnomoče-nim ministrom Roccom Cangelosijem. V torek se bo posvet nadaljeval ob 9., končal pa ob 18. uri z nastopom Guerrove. SAMOMOR PRILETNEGA VDOVCA Tragični skok v vodo Karabinjerjem-potapljačem ni uspelo, da bi ga rešili Tudi včeraj si je v tržaških vodah vzel življenje priletni človek. Po predvčerajšnjem odkritju trupla utopljenega priletnega Hrvata, ki si je vzel življenje, ker »so mu umrli vsi«, kot je sam napisal na listku, ki so mu ga našli v listnici, je tudi včeraj kronika zabeležila tragično smrt priletnega človeka, ki si je vzel življenje v tržaških vodah. Tokrat gre za domačina, 89-letnega "Maria Furlana iz Drevoreda XX septembra 13, kjer je živel sam odkar je pred leti ovdovel. Malo po 10. uri je stopil do konca pomola Venezia za glavno ribarnico, okrog pasu si je privezal star ročni sveder in druge težke kovinske predmete, nakar je skočil v vodo. Obtežitev ga je takoj potegnila na dno, vendar je skupina finančnih stražnikov s pomola na nasprotni strani opazila tragično gesto in sprožila alarm. Ravno tedaj se je po nabrežju peljala skupina karabinjerjev-pota-pljačev, ki so bili namenjeni na vajo. Ko so po radiu slišali sporočilo iz centrale, so se z največjo hitrostjo odpeljali do pomola Venezia in v samem spodnem perilu skočili v vodo, saj ni bilo časa, da bi si nadeli potapljaške aparature. V nekaj trenutkih so dosegli Furlana, ki je že ležal na blatnem dnu, in ga sicer s težavo zaradi balasta potegnili na površje. Kljub umetnemu dihanju in naporom reševalcev Rdečega križa jim ni uspelo ga priklicati k življenju. Financarji zaplenili ponarejeno blago Financerji so že spet zaplenili večjo količino ponarejenega blaga. V petek so v novem pristanišču pregledovali tovornjake, ki so jih pravkar izkrcali s trajekta Do-ran, ki je priplul iz Turčije. Na dveh tovornjakih so odkrili 6.077 kosov oblačila in obutve s ponarejenimi tovarniškimi znamkami znanih modnih ustvarjalcev. Sodeč po dokumentih so bili tovornjaki namenjeni na Hrvaško, večkrat pa se dogaja, da se blago vrne v Italijo in v druge države zahodne Evrope potem, ko so jih ocarinili v državah, kjer je nadzorstvo manj strogo. Vsekakor so financarji blago in tovornjaka zaplenili, voznika pa prijavili sodstvu. Lani so v tržaškem pristanišču financarji zaplenili 49.649 kosov raznega ponarejenega blaga, predvsem oblek, obutve in usnjene galanterije. SKAVTSKI PODVIG Slovenska tranzveizala: uresničene sanje Slovenska planinska transverzala. Kaj je to? V splošnem, 480 kilometrov dolga pot od Maribora do Ankarana (za Štajerce od Ankarana do Maribora), speljana po 11 dvatisočakih, 22 tisočakih in še nič koliko drugih slovenskih planinskih postojankah. Ali pa kar na kratko rdeča markacija z belim krogcem v sredini in številko ena ob strani. V splošnem... Za Močnega leoparda (Fabija Valentija) in Svojeglavega kondorja (Iva Keržeta), slovenska tržaška skavta letnika ’76, pa so bile to pred 10. avgustom ’95 le še nore sanje. Od tistega 10. avgusta naprej pa jima je transverzala pomenila vztrajanje in potenje, dež in mraz, sonce in veter, kreganje in smejanje, molitev in preklinjanje vse do 2. septembra ’95, to se pravi do onega odrešilnega skoka v morje pred ankaranskim kampingom. Tu ju je tudi dočakala hip-hip-hu-rajsko razpoložena gruča bratov skavtov in sester skavtinj, da bi jima čestitala pri najbolj jugozahodnem žigu Slove-1 nije. 24 dni po 8 do 15 ur hoje dnevno, to je transverzala. To se pravi, kar spodoben planinski podvig, ki ju udeleženca priporočata vsakomur, ki je prepričan v vsemogočnost človeškega Bitja. Na transverzali bo namreč opazil, da je človek zmožen marsičesa, marsičesa pa tudi ne. Njune sanje so se torej uresničile...utelesile so se v trde podplate, v žulje in v otrdevajoče mišice. Vendar to so bile sanje, ki sta jih pred njima dvema že sanjala in uresničila dva druga skavta. Vztrajni galeb (Martin Sosič) in Vztrajni bober (Mitja Ozbič)-Brez njunega pionirskega Transkavt ’89 verjetno ne bi bilo niti letošnjega Transkavt ’95. No, tako se množi število ”tran-sverzalcev” med vrstami Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO). Dve novi častni znački bosta blesteli na njenih krojih. Dve častni znački, ki bosta spominjali Močnega leoparda in Svojeglavega kondorja, kako sta se mogla vzajemno prenašati dolgih 24 dni in se ob tem celo smejati. SALEŽ / PESTER SPORED PRIREDITEV Rdeča zvezda SMelnici naproti > KD RdeCa zvezda iz Saleža začenja novo sezono z vrsto kulturnih pobud, ki so v prvi vrsti namenjeno obeležitvi 50-letnice neprekinjenega delovanja društ-va. Odborniki si niso privoščili počitnic, pac pa so nadaljevali s pripravami tudi poleti. S koncertom pianistke Katje . nic. nočnim orientacijskim pohodom m družabnim večerom, je odbor za popravilo vaškega spomenika popestril in razgibal kulturno dogajanje v občini. V bližnji prihodnosti pripravlja društvo izlet v Matthausen in tečaj Šivanja nos. Urustvo si tudi prizadeva, da bi nadaljevalo z že upeljanim tečajem za tamburice. Šivanje ženskih, moških in morda četo otroških nos bo vodila Marta KoSuta . pomoči odbornice Silve PerCiC. Vse )e odvisno od Števila prijavljenih tečajnic in njihovih želja. Prvi sestanek bo že v ponedeljek, 18. t.m„ ob 20.30 v Sa-iežu. Na njem nam bo Marta KoSuta Predstavila narodne nose ob gledanju diapozitivov, beseda pa bo tekla tudi o samem programu tečaja. Po vsej verjetnosti se bo šivanje nadaljevalo v Zgoniku, ker so društveni prostori precej zasedeni. Na osrednjo proslavo, ki bo 10- decembra, se že pripravlja z novimi Pevci okrepljen moški zbor. Z vajami je zaCela tudi za to priložnost sestavljena dramska skupina, v popoldanskem času Pa gostujejo v prostorih gojenci GM. V sklop proslavljanja obletnice sodi tudi dvodnevni izlet v Matthausen. Odpotovali bomo 21. oktobra z avtobusom izpred zgoniskega županstva ob 6.30. Po kosilu v Salzburgu nas bo vodic popeljal na ogled Mozartovega rojstnega kraja, prespali bomo v Linzu. Drugi dan, v nedeljo, je namenjen ogledu zloglasnega koncentracijskega taborišča. Za informacije zavrtite telefon 229533 -občinska knjižnica, ob torkih in petkih od 16. do 19. me. S tem pa se zdaleč nismo izčrpali seznama prireditev do konca koledarskega leta. Ce bo vreme naklonjeno in Ce bodo gobarji nabrali dovolj gob, bo sredi oktobra gobarska razstava. Konec oktobra bo v društvu okrogla miza, na kateri so svojo prisotnost zagotovili nekateri znani kulturni delavci, zgodovinarji in politiki na temo sodobne zamejske stvarnosti. Malčke iz vrtcev in osnovnošolce bo tudi letos razveselil z obiskom sv. Miklavž. Hkrati bo oko kamere Sergia Ferrarija zabeležilo pričevanja starejših zgoniskih občanov o življenju med vojno. Pričevanja so že posneli na magnetofonski trak mladi raziskovalci tabora Zgonik ’95, svojo premiero pa bi morala kaseta doživeti prihodnje leto spomladi. Kot vidimo, dela ne manjka, zato bomo hvaležni za vsakrSno pomoč pri uresničitvi društvenih pobud. J.J. KONCERT / GALLUS CONSORT Flavtist Lazzari na Repentabru Odprtje »Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe« Danes bo skupina Gal-Us consort v sodelo-vanju z deželnim se-dežem RAI in Tržaško Pokrajino predstavila pr-v! koncert iz letošnjega niza »Glasbenih popold-Hevov stare in sodobne glasbe«. Koncertni ciklus o otvori] italijanski flav-!st Gianni Lazzari. Ta je °cent flavte na konser- vatoriju v Ferrari in Poučuje baročno flavto na glasbeni šoli stare gla-sbe y Valdagnu. Lazzari oluje ze vrsto let v Ita-91 in inozemstvu bodisi °t solist bodisi v komornih zasedbah. Sode-0val je tudi na številnih Mednarodnih festivalih stare glasbe in leta 1993 Ustanovil baročni orkester iz Bologne. Z Lazza-jhem bosta sodelovali tu-i slovenski glasbenici uua Slama in Irena ahor v vlogi bassa con-Mua, in sicer s cemba-eru in z violo da gamba. a nedeljskem koncertu, 1 uosi naslov »Franco- Gianni Lazzari ska glasba za flavto v začetku 18. stoletja«, bo občinstvo lahko sledilo skladbam, ki bodo orisale posebno ozračje in barvitost francoskega glasbenega obdobja. Lazzari pa bo izvajal ta dela ne s kljunasto flavto, ampak s prečno flavto iz lesa, ki je zelo verjetno nastala na začetku 18. stoletja, v tem obdobju je ta instrument dobil tudi svoj repertoar. Prav iz le-tega bo Lazzari izvajal siuite in sonate. Italijanski flavtist bo pričel svoj nastop s Suito Jacquesa Hotte-terra (1674-1763), ki je bil virtuoz flavte svojega Časa in zadnji predstavnik glasbene rodbine Hotteterrov. Sledili bosta dva skladbi Josepha Bo-dina de Boismortiera (1689-1755); ta je bil zelo ploden skladatelj, ki je pisal za različne instrumente. V ista leta sodi tudi Michel Blavet (1700-1768), ki je veliko pripomogel k tehničnemu razvoju flavte; Lazzari bo odigral njegovo Sonato v D-duru. Spored koncerta bosta Se dopolnili skladbi Michela de La Barrea (1675-1744) in Nicolasa Chedevilla (1705-1782). Koncert bo danes ob 18. uri v repen-tabrski cerkvi; vstop je prost. Luisa Antoni Danes, NEDELJA, 10' septembra 1995 OTOKAR Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.27 - Dolžina neva 12.51 - Luna vzide 7~. 19-25 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK, 11. septembra 1995 ERNA vreme včeraj ob ■C URI: temperatura zraka 19,8 stopinje, zračni v 1011,8 mb narašča, ater 6 km na uro seve-uvzhodni, vlaga 77-od-otaa, nebo jasno, morje o razgibano, tempera-ra morja 21,1 stopinje. Rojstva in smrti j Rodili so se: Giseie c?Pa'ne, Lorenzo Carluc-.pV Chiara Zapparella, ornas Gherbaz, Giulio acitti in Sara Rossi. VČERAJ-DANES UMRLI SO: 80-letna Berta Calusa, 74-letni Vekoslav Rudez, 69-letni Antonio Furlan, 74-letni Libero Alberti, 75-letna Maria Turina, 81-letni Va-lerio Tomizza, 85-letni Silvio Gentile, 81-letna Miroslava Ferlat, 78-letna Luigia Germani, 46-letni Maurizio Santuario, 95-letna Anna Giacomini, 87-letna Amelia Petris, 81-letna Lidia Nodus, 80-letni Giuseppe Furlan, 86-letna Angela Krištofič. LEKARNE NEDELJA, 10. septembra 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 638454), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232263). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 33 , Ul. Belpoggio, 4, Trg Giotti 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel: 635264). Od PONEDELJKA, 11. do NEDELJE, 17. septembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 ZXD IJAlet KULTURE Pod pokroviteljstvom občine Dolina V sodelovanju s Komisijo za kulturo pri SKGZ Danes, 10. t. m., ob 18. uri V DOLINI na Gorici (glavnem vaškem trgu) Osrednja proslava 50-letnice ZSKD Nastopajo: MePZ Primorsko iz Mackolj, MePZ Oton Zupančič iz Standreža, pevski skupini Rože majave iz Rezije in Stu ledi iz Trsta, združeni pevski zbori pod vodstvom Ignacija Ote, združene godbe na pihala pod vodstvom Sergia Grattona. Vezno besedo podajajo: Suzi Bandi, Sandra Poljšak, Danijel Malalan in Fabrizio Polojaz Scena: PETER FURLAN - scenarij in režija: NERINA ŠVAB V primeru neugodnega vremena bo prireditev v gledališču France Prešeren v Boljuncu RICMANIE: v Babni hiši je danes od 10. do 12. ure, odprta RAZSTAVA MLADIH LIKOVNIKOV iz Trsta, Gorice in Benečije (Rado Jagodic, Stefan Turk, Nadja BevCar, David Faganel, Herman Kosič, Sandra Manzini). DOLINA: v galeriji Torkla je na ogled FOTOGRAFSKA RAZSTAVA POSVEČENA SASI OTI (pripravila krožek Foto Trst 80 in fotoklub Skupina 75) KD 5KALA iz Empade priredi danes, ID. in jutri, 11. t. m. VAŠKI PRAZNIK Kot specialiteta bo poleg Jedi na žaro še odlična divjačina s polenta Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST Sola »M. Kogoj« v sodelovanju z Godljeniškimi šolami VPISUJE za pihala, trobila, in tolkala v godbenih prostorih po naslednjem razporedu: BREG: torek in četrtek od 20. - 22. ure NABREŽINA: ponedeljek in četrtek od 20.30 - 22. ure PROSEK: torek in petek 20.30 - 22. ure RICMANJE: sreda od 17.30 - 19.30 ure TREBČE: ponedeljek in petek od 20.30 - 22. ure Informacije: tajništvo GM, ul. R. Manna 29, Trst - Tel. 418605 RAZSTAVA - SEJEM ZNAČILNIH PRIDELKOV KRASA GROČANA pokmuiteljstuo Kraška gorska skupnost PROGRAM: SOBOTA, 16. t. m., ob 17. uri odprtje razstave-sejma; od 20. ure dalje ples ansamblom Kraški kvintet NEDELJA, 17. t. m., ob 1 1. uri odprtje razstave-sejma; ob 16. uri kulturni program; od 19. ure dalje ples z ansamblom Primorski fantje Oba dneva bo od 9. do 18. ure prost prehod državne meje Gročana-Lokev V Srenjski hiši bo razstava gob Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Vene-zia 3 - Milje (tel. 274998) OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 11.00 »Ace Ventura«, i. Jim Carrey; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15, »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Bad Boys«. EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. GLASBENA MATICA TRST Šola »M. Kogoj« VPISUJE v Nabrežini v torek, 12. 9. od 17.-18. ure v prostorih godbe (na trgu) EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »II terrore dalla sesta luna«, i. Donald Sutherland. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’iso-la dell’ingiustizia (Alca-traz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Old-man. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.10 »L’incantesimo del lago«, risani film; 18.30, 20.20, 22.15 »Un amore tutto suo«, i. Sandra Bul-lock. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Car-rington«, i. Emma Thompson. MIGNON - 16.00 -22.00 »La parte piu appe-titosa della femmina«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Free Willy II«. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Amata im-mortale« r. Bernard Rose, i. Gary OIdman, Valeria Golino, Isabella Rossellini. LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »Cow Girl, 11 nuovo sesso«, i. Uma Thurman, Keanu Reeves, John Hurt, Sean Young. n PRIREDITVE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom. V sredo, 13. t. m., ob 20. uri A. Vremec: VAS LJUDJE IN CAS - ZGODOVINA OPČIN. Predstavitev druge izpopolnjene izdaje s krajšim italijanskim prevodom. Sledijo UTRINKI IZ STARIH ČASOV NA OPČINAH. Po gornji knjigi priredil Drago Gorup, sodelujejo recitatorji MoPZ in ZePZ Tabor. Zadnji dan razstave ČLOVEK IN ZEMLJA - OPENSKI JUS. B IZLETI KD RDECA ZVEZDA prireja ob 50-letnico delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Prijave sprejemamo v občinski knjižnici v Saležu tel. st. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. 11.9.1993 11.9.1995 Ob 2. obletnici smrti dragega Marjana Žerjula se ga z ljubeznijo spomi-nata žena Nives in hči Elisabeth Prebeneg, 10.9.1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-tax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 t Zapustila nas je naša draga Miroslava Ferlat Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočata sestra Milena z možem Brunom ter ostalo sorodstvo Trst, 10.9.1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi drage sestre Slavke dolgoletne pevke cerkvenega zbora Sv.Jer-neja z Opčin izreka iskreno sožalje sestri Mileni in svaku Brunu CPZ Sv. Jerneja t Zapustil nas je nas dragi Santo Giorgi Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v UL Costalunga v katinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, hčeri Darinka in Roža, zeta Gianni in Livio ter vnuki Daniele, Fabrizio, Valentina in Igor Katinara, 10.9.1995 TPPZ P. Tomažič izreka svojcem globoko sožalje ob težki izgubi dragega Santa. ZAHVALA Ob izgubi naSega dragega Ivana Puriča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre osebju otorinoloske klinike na Katinari, doktorici Daneu, g.župniku Ivanu, nosilcem krste, sekciji VZPI-ANPI Re-pentabor, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Brisciki, Repen, 10.9.1995 ZAHVALA Ob izgubi nase drage Zofije Knez por. Zobin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. mož Luciano, sin Marino ter hčeri Letizia in Luciana z družinami. Mackolje, 10. 9.1995 /▲N Slovenska skupnost I J prireja 10. septembra 1995 na igrišču SD Sokol v Nabrežini Naš praznik Danes, 10. septembra: ob 11. uri srečanje delegacij SSk in Narodnega sveta koroških Slovencev; ob 16. uri odprtje kioskov; ob 17.30 nastop folklorne skupine iz Rezije; ob 19. uri govori voditeljev SSk in NSKS; od 20. ure dalje pies ob zvokih ansambla Status Symboi Prisrčno vabljeni! /7i€Ča/Wy6evdA& z/rar &/Y/na/YX' ^ '^7a/>o/ (mi/h o n noje vrste □ OBVESTILA DANES, 10. t. m., ob 9.30 se bomo, kot običajno zbrali pri kapelici Kraljice miru na Katinari. kjer bo ob 56-letnici njene postavitve, darovana sv. masa. RAZSTAVA "LETO 1945 - skozi objektiv Maria Magajne" bo odprta danes, 10. t. m. od 9.30 do 11. ure ter od 15.30 do 17. ure v Bazovskem domu. 47. MARIJANSKI SHOD na Opčinah - Danes,10. t. m. bo 47. Marijanski shod pod geslom: Marija, pomagaj nam sleherni Cas! Shod bo vodil župnik iz Pirana g. Bojan Ravbar. ZaCetek shoda bo ob 15.30 v cerkvi, ob 16. uri bo procesija po vasi, po procesiji pa sv. masa na prostem. Sodelovali bodo skavti, Se posebej pa vabimo cerkvene pevce in narodne nose! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi cerkvene pevke in pevce, da se danes, 10. t. m. udeležijo 47. Marijanskega shoda na Opčinah, ki se bo zaCel v tamkajšnji župnijski cerkvi ob 15.30. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA OR-GANZACIJA vabi svoje elane na Marijanski shod, ki bo danes, 10. t. m. na Opčinah. Zbirališče pri cerkvi ob 15. uri. OBVESTILO - Vsi pevci TPPZ P. Tomažič naj se zberejo jutri, 11. t. m., ob 11. uri pri katinarski cerk- vi, da pospremijo na zadnjo pot našega dragega Santa. Ob 11. uri bomo imeli kratko vajo, nato ob 12. uri pa bo pogrebni obred. ŽENSKI IN MOŠKI pevski zbor I. Gruden iz Nabrežine obveščata, da se bodo pričele skupne vaje jutri, 11. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo so vabljeni stari in predvsem novi elani! DRUŠTVO SKL obvešča, da bo prvi sestanek sezone 1995/96 glavnega odbora v torek, 12. t. m., ob 12. uri v Ul. Montorsi-no 2. Prosimo za prisotnost! ZSKD obvešča pevce in godbenike vseh včlanjenih zborov in godbenih društev, da bo skupna vaja za nastop na osrednji proslavi 50-letnice danes, 10. t.m., ob 16.30 v Trubarjevi dvorani nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Pevci in godbeniki naj se proslave udeležijo v običajni koncertni obleki svojega zbora oz. godbe. ZSKD vabi elane društev, da se osrednje proslave 50-letnice, ki bo danes, 10. t.m.,, ob 18. uri na glavnem vaškem trgu v Dolini, udeležijo z društvenimi prapori in po možnosti v ljudskih nošah. Zbirališče noš in nosilcev praporov je predvideno na licu mesta pol ure pred začetkom prireditve. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD jlSSI BARI 73 56 40 16 24 CAGLIARI 27 56 80 55 54 FIRENCE 37 27 22 29 77 GENOVA 6 87 32 16 59 MILANO 8 23 52 30 50 NEAPELJ 87 27 82 75 41 PALERMO 81 15 89 6 61 RIM 14 87 30 70 33 TURIN 87 55 61 17 34 BENETKE 72 37 49 80 11 ENALOHO 2 1 X 1 1 2 2 1 2 2 1 2 KVOTE 12 55.305.000,- n : 2.419,000,- 10 194.000,- ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado “Dr. Frane Tončič", ki ima namen vzpodbuditi visokoSolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1993/94. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 30. septembra t.l. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev. SZ SLOGA - planinski odsek vabi danes, 10. t. m. na tradicionalni spominski pohod Bazoviških junakov ’95. Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovici ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja tudi letos glasbeno solo za mlade, ki bi radi vstopili v godbo. Informacije na sedežu društva v Nabrežini vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22. ure ali na tel. St. 200897. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno šolo. Informacije in vpisovanja v SošCevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje. GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj v sodelovanu z Godbeniški-mi šolami vpisuje za pihala, trobila in tolkala v godbenih prostorih po naslednjem razporedu: Breg: torek in Četrtek od 20. do 22. ure, Nabrežina: ponedeljek in Četrtek od 20.30 do 22. ure, Prosek: torek in petek od 20.30 do 22. ure, Ricmanje: sreda od 17.30 di 19.30 in Trebče: ponedeljek in petek od 20.30 do 22. ure. Informacije - tajništvo GM, Ul. R.Manna 29 Trst, tel. St. 418605. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR V.VODNIK začenja vaje v torek, 19. t. m. v prostorih KD V.Vodnik ob 20. uri. Vabljene so vse nove in stare pevke. Informacije na tel. St. 228438 - Valentina. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 3., sredo, 4. in četrtek, 5. oktobra plavalne ure v bazenu v Strunjanu in Gradežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone, tel. š. 3720062 ali 360072 v uradnih urah. KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od 24.9. do 4.10. in od 4. do 14.10. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. St. 3720062 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. SK BRDINA se zahvaljuje vsem elanom in simpatizerjem, ki so pomagali na Kraški ohceti in na šagri v Bazovici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v sodelovanju s KRUT-om prireja v nedeljo, 17. t.m., enodnevni izlet v Praglio (Padova) z ogledom znamenite abacije in Padove. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v uradnih urah , tel. 360072/3720062. OBČINA DEVIN-NA-BREZINA sporoča urnik odhoda avtobusa, ki bo starejše občane odpeljal na letovanje v Rimini od 13. do 26. t.m. in sicer: ob 8.30 - Trebče (trg); ob 8.45 - Gabrovec (avtobusna postaja); ob 9.00 - Nabrežina (trg) in ob 9.15 - Naselje sv. Mavra (Dom ostarelih). Danes stopata na novo življenjsko pot Mitja in Lara Iskreno jima Čestita SKD Cerovlje -Mavhinje H ČESTITKE KoPko kapljic, tol’ko let, Bog te daj ERVIN na svet živet! Torta velika naj bo, da Veronika, Martina in vsi tvoji dragi tebe nazdravijo! Se mnogo zdravih in veselih dni to ti teta Luci želi. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA prireja v šolskem letu 1995196 v Trstu naslednje tečaje: • dveletni poklicni tečaj za uradnike uvozno-izvoznega podjetja -1100 ur letno • dveletni poklicni tečaj za natakarje / kuharje - 1000 ur letno • windows Office (windows, winword, excel, access) -120 ur • excel 5.0 - 30 ur • word za vvindovvs 6.0 -30 ur • vvorks za vvindovvs 3.0 -30 ur • osnovna informatika - 30 ur • socialno - vzgojni operater (dokončana višja srednja šola) -100 ur • otroška varuška - 60 ur • zunanja trgovina (za vmesne kadre v podjetju) - 50 ur • trgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REG) -40 ur • tehnike prodaje - 30 ur • angleščina za poslovno uporabo - 80 ur • varnost in higiena na delu - 20 ur • podjetniško usposabljanje - 40 ur • marketing v zunanji trgovini - 20 ur • degustacija vin in poroka vino-hrana - 40 ur • biološko in integrirano kmetijstvo - 60 ur • upravljanje agriturističnega obrata - 40 ur • vinogradništvo in tehnike kletarstva - 50 ur Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. septembra t.l. na sedežu Zavoda, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. Danes veselo praznujeta LIDIJA in EDI iz Barkovelj. Da bi še dolgo mirno in srečno plula njuna barka jima iz srca želi »klapa Dalmacija«. H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO SREDNJE ŠOLE S. GREGORČIČ v Dolini obvešča, da začne pouk jutri, 11. t. m., ob 9. uri. Učenci bodo imeli tri uCne ure ( do 11.30). KATEHET sproCa, da bo uradna sv. maša za uCence srednje šole S. Gregorčiča v Dolini na prvi dan pouka jutri, 11. t. m. ob 8. uri. Vabljeni uCenci, starši in vzgojitelji. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE S. KOSOVEL sporoča, da se pouk prične jutri, 11. t. m. Dijaki naj se ob 8. uri zberejo v šoli na Opčinah oz. na Proseku. Pouk traja do 11.30. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI I. CANKAR v Trstu se bo pouk začel jutri, 11. t. m. in sicer: na sedežu pri Sv. Jakobu bo od 8. do 10.40, nato pa bo ob 11. uri šolska maša v šentjakobski cerkvi; na oddelku v Rojanu bo pouk od 9.40 do 12.20, šolska maša v rojan-ski cerkvi pa ob 8.30. NA SREDNJI SOLI I. GRUDEN v Nabrežini se pouk prične jutri, 11. t. m., ob 7.45, na oddelku v Križu pa ob 7.50. UCenci bodo imeli Štiri ure pouka. Skupna šolska maša bo ob 12. uri v nabrežinski cerkvi. Občinski avtobus bo zaCel z redno vožnjo 12. septembra. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE SV. CIRILA IN METODA od Sv. Ivana in Katinare sporoča, da se bo pouk na obeh šolah pričel jutri, 11. t. m., ob 8. uri. Trajal bo tri učne me do 10.30. Začetni šolski maši pa bosta na Katinari istega dne takoj po pouku ob 10.40, pri sv. Ivanu pa v nedeljo, 24. t. m., ob 10. mi. Na prvi dan pouka ob 8. uri bo ravnatelj starše učenčev 1. razreda in vsem, ki bi želeli, predstavil potek vzgojno-didak-tiCenga dela na šoli. ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da se bo novo šolsko leto 1995/96 v občinskem otroškem vrtcu v Gabrovcu začelo jutri, 11. t. m. Starši imajo možnost, da pripeljejo svoje otroke v vrtec od 7.30 do 8.30. Sola-bus bo vozil po običajnem urniku. Nadalje sporočamo, da bo že istega dne (11.9.) reden pouk s kosilom. UČITELJI devinske šole sporočajo, da bo začetna šolska maša v Četrtek, 14. t. m., ob 11. uri v devinski c Grk vi SEMPOLAJSKI UČITELJI sporočajo, da bo začetna šolska masa v Četrtek, 14. t. m., ob 9.30 V Sempolajski cerkvi. GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj vpisuje v Nabrežini v torek, 12. t. m. od 17. do 18. me v prostorih godbe (na trgu). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini sporoča, da se pouk pric- KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: A Gl P Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Do 15.septembra se lahko Se odločiš za vpis m tečaj za kuharje. tel. 040/566360 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Tečfl/ za tehnika informatike v podjetju (600 ur) s finančno podporo Evropskega socialnega sklada • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol • obiskovanje tečaja brezplačno • predvidene štipendije Vpisovanje in informacije najkasneje do 15. septembra 1995 na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360. ne 15. t.m. Na vseh šolah in vrtcih dolinskega didaktičnega področja bo navedenega dne pouk potekal od 8.00 do 12.00.Vljudno naprošamo, da pridejo otroci v spremstvu staršev v šolo oz. vrtec, kjer jim bodo šolniki posredovali informacije in pojasnila v zvezi s pričetkom pouka. MALI OGLASI PIVNICA Sancin v Boljuncu je ponovno odprta. Na voljo originalno pivo “Oktoberfest" in vse vrste sendvičev. Čakamo vas! VPISOVANJA v poklicne teCaje za kozme-ticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na St. 040/368705. PRODAM za simbolično vsoto pregrinjalo novo, nikoli rabljeno za avto golf voklsvvagen. Tel. ob urah kosila (13-14) na tel. št. 820630. AUDI 80 AVANT 2.0 E, letnik ’93 v odličnem stanju, ugodno prodam. Tel. v uradnih urah na St. 040/369858 - 362014. PRODAM skoraj nov kostanjev plavnik ( 17 hi). Tel. (0481) 21517. PRODAM keramično barvano peC na drva Pa-lazzetti, široko 60 cm in visoko 70 cm, 120 kg. Tel. št. 208936. PRODAM hidravlično stiskalnico za grozdje s premerom 60 cm v dobrem stanju. Tel. St. 200156. V ZGONIKU prodam zazidljivo zemljišče površine 2.800 kv.m. Tel. St. 045/7571180 ali 215258. SLOVENSKO podjetje v Gorici iSCe skladiščnika sposobnega za vodenje in organizacijo skladišča, lahko tudi upokojenec izkušnjo. VaSo ponudbo pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1. 34170 Gorica pod šifro “Odgovornost". PRIZNANA slovenska firma išče osebo z višjo izobrazbo iz ekonomije in večletno izkušnjo v fi' nancah. Pošljite vašo po-nudbo na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica pod šifro “Odgovornost". PODJETJE import/ex-port v Gorici išče izkušeno uslužbenko za komercijalno dejavnost. Zaželjeno znanje tujih jezikov. VaSo ponudbo pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1» 34170 Gorica, pod šifro “IBM". IŠČEMO prostore za urade na Opčinah. Teist. (040) 214538. ISCEM resno in zanesljivo gospo ali gospodično z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpol-letnega otroka v Gorici za Štiri dni v tednu. Intere-sentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev. Tel. st. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. GOSTILNA na Krasu išče izkušenega kuharja. Tel. St. 362949 ali 362925 (ob uradnih urah). ISCEM hišo ali zazidljiv teren v Miljah s pogledom na morje. Teist. 662023. AGENCIJA za prevode išče sodelavce za občasno prevajanje. Pismeni curriculum pošljite na naslov: Studio Guštin, Narodna ul. 24 - 34016 Opčine. PREVAJAM iz francoskega v slovenski jezik in obratno. Tel. St. 574755. GOS P. TOMAŽIČ jz Trebč išče pisarniške omare v dobrem stanju-Darovalci naj tel. na St-214300 (Sola) ali 21lH9 l ravnateljstvo v dopoldanskem času). V DOBERDOBU, na Vrtni ulici 6, ima DrejC® Ferfolja osmico. Toči belo in črno vino ter nun1 domač prigrizek. . ŠOLSTVO / ZARADI ZAČASNEGA POMANJKANJA SLOVENSKIH PROFESORJEV r— DIJAŠKI DOM la V slovenskem oddelku ITI pouk (delno) v italijanščini SKGZ: zakaj Pokrajina Sa ni poskrbela za selitev v Šolsko srediSče? Dopolnilni pouk za nekatere dijake slovenskega oddelka na industrijskem zavodu »G. Gali-jai« Se vedno poteka v italijanščini. Kot smo napisali že ob Prvem dnevu pouka, je do tega Prišlo, ker primanjkuje suplen-inv in je zato ravnatelj nekaj dijakov slovenskega oddelka, ki morajo dopolniti znanje iz predmetov, za katere se ni profe-sorjev, priključil dijakom italijanskih sekcij. »To velja le za peščico dijakov. Nimam pri sebi točnih Podatkov, a mislim, da gre za 2 a i 3 primere, za peSCico predmetov in pescico učnih ur«, se je včeraj opravičeval ravnatelj Fa-missin, ko smo ga vprašali za razloge tega ukrepa. Ravnatelj tudi zagotavlja, da bo to stanje rajalo le v dneh dopolnilnega Pouka, tj. do prihodnje srede, medtem ko bi se moralo že v Ce-mek z začetkom rednega pouka normalizirati. Na vprašanje, zakaj ni imenoval začasnih su-plentov za slovensko sekcijo, tako kot njegovi kolegi na številnih drugih šolah, nam je ravnatelj odgovoril, da je to možno le v izjemnih primerih, ko ni druge izbire, na zavodu ITI pa ni tako. Druga izbira je po njegovem seveda ta, da dijaki slovenskega oddelka obiskujejo italijanski pouk, pa Čeprav skuša ravnatelj na vse načine minimizirati zadevo. Upati je, da se bo stanje res Cimprej normaliziralo z namesti-vami slovenskega učnega osebja. Prav tako pa je upati, da se bo slovenski oddelek ITI cimprej lahko preselil v šolsko središče in resnično zaživel kot slovenska sola, kar pomeni Sola, v kateri je učni jezik pa tudi pogovorni jezik izven učilnic slovenski. Na Pokrajini, ki mora zagotoviti pogoje za selitev, pa vlada glede tega, kot ugotavlja v izjavi SKGZ, zaskrbljujoče zatišje. PROTESTNA IZJAVA SKGZ Slovenska kulturno gospodarska zveza izraža zaskrbljenost in odločen protest zaradi dogajanja, ki ga je Primorski dnevnik zabeležil v petek, 8. septembra, o začetku pouka na slovenski sekciji Tehničnega zavoda »G. Galilei>etnično čistili«, a® )e nekaj podol u°gajalo tudi pri Preteklosti, ki pa uko oddaljena Slu° nanjo skora zabili. Sam razplet vo °sni, ki smo PriCa te dni, pa ir redno dalekosežn bledice: v nekem 7r°Pe> pa če ebrobnem, kot je kan, se je uvelj'i Uačelo, da nacioi Probleme lahko i ako, da Srbe s spodijo v Srbijo, 1 6 na Hrvaško, IV ^ane zaprejo v r yui in ... mirna B f^plomatska reč * je na obzorji Uikakor ne zo kavlja temu groz ju« načelu, Nato' ulski napadi ga v v« ne izpodbijajo sProtno, vsiljujejo Slcer bolj uravno Uo razdelitvijo te r*ja, na katero sr stran doslej ni bajala. t-'6 se je torej ne T10 etnično Cl°nalnih dr ne bi tut 5akaj se n urngače? K ahko razvi Clsčenje v di so povsem n medijske di Vanje me Urembnejše P.01 že iniamo! Se pred j .o v trs ,11 i slove 2ljl> pa še slušali sr “Mia rvO *nali ljub] V slabih cih je to sti. Pred : ‘banska Etnično čiščenje v belih rokavicah : S »Ne bom ga vidla več...« Sergij Premru bila slovenski manjšini televizijo v materinščini. To je bilo v času, ko smo gledali samo dva črnobela Raieva programa, pa še TV Koper in TV Ljubljana, kot se je takrat imenovala slovenska televizija. V tistih časih bi bil tudi krajši slovenski televizijski spored nadvse pomemben za našo skupnost, pa ga ni in ni bilo. V pričakovanju Raievih slovenskih televizijskih programov so kmalu za- tem po koprski televiziji začeli oddajati novice, ki smo jih proizvajali sami, na naši strani meje, s svojo Agencijo Alpe Adria. Naj so bile takšne ali drugačne, pri nas so jih gledali, sledila pa jim je tudi širša publika italijanske narodnosti, in to ne samo na obmejnem območju. Tudi tega že precej let ni več. Onstran meje so se odločili za drugačen pristop: če že kaj poročajo o »zamejcih«, danes od- ločajo onstran meje kdo, o čem in kako ho poročal. Medtem ko smo čakali na slovensko televizijo, so v Italiji zasebne televizije divje zasedle vse razpoložljive frekvence, tudi tiste, ki jih mednarodne konvencije pripisujejo sosednjim državam. Zato se je tostran meje razvila mreža pretvornikov, ki je zagotavljala vidnost obeh televizijskih programov iz Slovenije -osrednjega ljubljan- skega in koprskega -na območjih, ki jih iz Slovenije niso mogli neposredno pokrivati. Na tem mestu ne bom obnavljal dolgoletnega hiranja te mreže pretvornikov. Dejstvo je, da so v četrtek ugasnili še zadnje Pon-tecove pretvornike, s katerih so oddajali program TV Slovenija 1. Dejstvo je tudi, da je vodstvo RTV Slovenija zavzelo stališče, da Pontecu ne bo več poravnalo stroškov, zasebna družba pa ni mogla več brez nobenega dohodka vzdrževati svoje mreže. Dejstvo je še, da je sam generalni direktor Žarko Petan odslovil predstavnike Ponteca s pripombo, »bo že Rai zagotovila prenos programov iz Slovenije«. Medtem ko čakamo, da se uresniči Petanova vizija o Raiu, ki bo prenašal radijske in televizijske oddaje iz Slovenije, so izklopili najprej Radio Koper v Venetu, potem TV Koper v Trstu in Nedi- ških dolinah, v zahodni Furlaniji in Venetu, sedaj pa še zadnje pretvornike, ki so doslej zagotavljali vidnost TV Slovenija v etnično najbolj ogroženih območjih: v Trstu in v Benečiji. Eter sicer še ni popolnoma etnično čist: pred nedavnim smo v zameno za vse to, kar smo izgubili, pridobili po 20-letnem čakanju Raievo slovensko televizijo, pa čeprav je to -pa brez zamere - pritlikavec v bohotno razvitem italijanskem televizijskem prostoru. Z vidika televizijskih in radijskih sredstev javnega obveščanja smo nedvomno na slabšem kot Italijani onstran meje, ki vsekakor sprejemajo na desetine italijanskih javnih in zasebnih radijskih in televizijskih programov. Moji otroci v Trstu pa zelo verjetno ne bodo več gledali slovenskega dokumentarca, vsaj ne, dokler bodo otroci. Če so doslej pri nas mladi gledali predvsem italijanske televizijske programe, bodo odslej gledali samo italijanske oddaje. Če jih bomo prav silili, bodo morda gledali tudi krajšo risanko, ki ni ravno najsodobnejša in najprivlačnejša, na slovenskem Raievem programu, pa še to samo ob tisti točno določeni uri in seveda ne povsod. Na tržaškem Krasu in na Goriškem je sicer nekoliko drugače: ponekod še neposredno sprejemajo TV Slovenija, v zameno pa drugod ne vidijo slovenske Raieve televizije, v videmski pokrajini pa seveda - kot vedno -nič! Tako smo se kar sami prilagodili Mac-canicovemu zakonu... Medijskih drobiž, ki nam je še preostal, predstavlja morda samo odstop od uveljavljanja etnično čistega medijskega prostora, napako, ki jo bo prej ali slej treba odstraniti? Kdo bo na vrsti prihodnjič, kaj vse bomo še izgubili na poti proti prefinjenemu, civiliziranemu, srednjeevropskemu etničnemu čiščenju v belih rokavicah? KATJA MILIČ Dober mentor in ustrezno okolje osnovna pogoja za uspeh Slovenska pianistka Katja Milič je svojo glasbeno pot pričela na šoli Glasbene matice v Trstu, kjer je študirala klavir. Eno leto po diplomi na klasičnem liceju "F. Prešeren", je komaj dvajsetletna z odliko opravila tudi klavirsko diplomo na državnem konservatoriju "G. Tartini" pod mentorstvom priznane zamejske pedagoginje prof. Neve Merlak. Katja Milič je nato nadaljevala glasbeni študij na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu v razredu estonskega pedagoga prof. Arha Vald-me. Leta 1988 je tu z odliko diplomirala in prejela tudi nagrado iz sklada J. Pavlovič za naboljši zaključni uspeh med študenti celotne fakultete. Ze med študijsko dobo na Glasbeni matici je Katja Milič uspešno nastopala na raznih tekmovanjih mladih glasbenikov in prejela več nagrad; med temi je najvidnejši dosežek 2. nagrada na republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe Slovenije 1985 (Ljubljana). Leta 1987 pa je prejela zlato odličje na Republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe Srbije (Beograd) in 1. nagrado na zveznem tekmovanju študentov Akademij za glasbo Jugoslavije v Dubrovniku. Oktobra istega leta se je izkazala tudi na italijanskem tekmovanju "Premio Vene-zia" v Benetkah, kjer je potem nastopila s sohstičnim recitalom v veliki dvorani gledališča "La Penice". Po visokošolski diplomi na beograjski Akademiji se je Katja Milič odločila za nadaljnjo izpopolnjevanje; tokrat je uspešno opravila zahtevni vstopni izpit na "Conservatoire Superieur de Musique" v Ženevi in stopila tako v razred znane italijanske koncertistke prof. Marie Tipo. Nastopala je v komornih zasedbah in tudi solistično v Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Nemčiji. Medtem pa je Katja Milič začela svoje sodelovanje kot klavirski pedagog na šoh Glasbene matice v Trstu. V lanskem šolskem letu se odločila za podiplomski študij na Visoki šoli za glasbo v Kolnu, kjer je na koncu leta diplomirala z odliko in pohvalo. Ob priliki njenega povratka v Trst smo izkoristili priložnost za krajši pogovor. Prvo vprašanje je seveda zadevalo kolnsko izkušnjo. Leta 1994 sem začutila potrebo, da bi se še naprej koncertno izpopolnjevala in sem zaradi tega poskusila različne možne poti; najprej sem šla v London, kjer sem opravila izpit pri nekemu ameriškemu profesorju. Ta bi me sicer sprejel, ampak ameriška glasbena ustanova bi mi ponudila le polovično študijsko štipendijo, s katero ne bi utegnila preživeti v ZDA. V juliju istega leta sem poskusila tudi na aka- demiji v Kolnu, ki je bila zame finančno bolj dosegljiva. Med drugim tu poučuje moj bivši profesor Arbo Valdma. Sprejemni izpit sem napravila na od-deleku kolnske akademije, in sicer v Aachenu, ki stoji ob tromeji med Holandsko, Belgijo in Nemčijo. Stopila Pravzaprav mislim, da ne obstajajo mednarodna pravila; vsaka država ima namreč svoja. Gotovo vem, da se tisti, ki prihajajo iz beograjskega visokošolskega študija, tu vpišejo kot študenti; iz tega sklepam, da je moja sedanja diploma za stopnjo višja, kot tista iz Beograda. Kakšne razlike pa si opazila med tvojim sedanjim študijem in tistim, ki si ga opravila v Beogradu? V Beogradu smo bili bolj povezani med seboj tako sami študentje kot tudi študenti s profesorji. Naši mentorji so nam sledili z veliko pozornostjo, med študenti samimi pa je bilo veliko tekmovalnosti. Pozneje sem se zavedala, da je izgubila stike z njim, zavedam pa se, da mi je verjetno on še največ pomagal na glasbenem področju. Želela bi poudariti, da sem pravzaprav imela vedno srečo pri izbiri svojih pofe-sorjev, saj sta tako prof. Merlakova kot prof. Valdma prišla ob pravem času mojega glasbenega razvoja. Tudi pri nemški profesorici Ulli Graf sem se veliko naučila in dobila še naknadne "glasbene napotke", čeprav sem v njen razred prišla po golem naključju. Moja kolnska uspešna diploma je bila sad najinega skupnega dela v sodelovanju s prof. Valdmo. Kako pa si se znašla v tujem okolju nemškega jezika? Ali je glasbeno življenje v Kolnu različno od italijanskega? V Aaachenu, predvsem pa v Kolnu je glasbeni utrip zelo živ; vsak dan ponuja najrazličnejše možnosti in tudi akademija sama prireja številne koncerte na dobri kakovostni ravni. Večkrat sem se vozila iz Aachena, kjer živim, v Koln na koncerte. V Nemčiji pa so tudi zelo dobri glasbeni radijski in televizijski sporedi, tako da sploh nisem sploh poslušala plošč. Tu namreč obstajajo tudi take televizijske mreže, ki imajo oddaje izključno iz glasbenega področja. Na primer: na dan sedemdesetega rojstnega dne Pierra Bouleza mu je nemška televizija ona polaga veliko pozornosti na položaj rok in zahteva popolnoma samostojno delo; to pa me je pozneje nekoliko zmedlo, ker je bil moj način dela drugačen. Zame je ta študij postal prenaporen, tudi ker nisem živela v švicarskem mestu in sem morala stalno potovati. Ob tem pa sem pričela tudi s poučevanjem na Glasbeni matici, kar je zahtevalo še dodatni trud. Izkušnja s profesorico Mario Tipo je bila vsekakor koristna, saj sem se iz te izkušnje veliko naučila. Kaj bi lahko ob koncu najinega pogovora svetovala mladim pianistom? Mlad diplomiran pianist, ki izbere koncertno sem v razred prof. Ulle Graf. Za končni izpit, katerega sem opravila z odliko in pohvalo, sem zaigrala spored, ki je bolj zahteven in obširen kot italijanska diploma. Čeprav običajno poteka tak študij dve leti, sem ga jaz opravila v enem letu. Končna ocena, to je odlika in pohvala, pa mi omogoča še dvoletno izpopolnjevanje; ta koncertni izpit ("konzert-examen") predvideva, da kandidat pripravi dva popolna solistična recitala; tri mesece pred zaljučnim izpitom komisija izbere koncertni spored, ki ga bo kandidat prestavil. Ali ni tvoja kolnska diploma enakovredna tisti, ki si jo dobila v Beogradu? bilo to zame zelo koristno, ker me je sililo v smer, ki ni bila v moji naravi. Taka tekmovalnost pa je nujna za nekoga, ki želi v solistično kariero. Veliko sem se naučila od profesorja Valdme; ta mi je namreč dal drugačno dimenzijo od tiste, na katero sem se navadila prej. Prof. Valdma izhaja iz ruske glasbene badicije, saj je študiral na tallinski in moskovski glasbeni šoli ter se je potem usmeril v didaktično delo izven Sovjetske zveze, najprej v Jugoslaviji - in sicer v Beogradu in Novem Sadu - nato pa še v Nemčiji. Prof. Valdma mi je veliko dal in še danes so mi njegove glasbene ure zelo koristne. Po zaključenem beograjskem študiju sem Dobro. Nemški jezik sem sicer že nekoliko naštudirala doma, tam pa, ko si pod stalnim vplivom, se besedni zaklad in jezikovne možnosti stalno večajo. V tem letu sem si ustvarila veliko prijateljev, ki sodijo predvsem med študente akademije. Tako "študentsko" vzdušje pa me je spodbujalo k resnemu in kontinuativnemu študiju inštrumenta in to je seveda obrodilo svoje sadove. Spoznala sem ljudi različnih narodnosti, Spance, Svede, Dance Belgijce, Japonce, Korejce in druge. Italijanov je sicer malo, ker je verjetno za njih marka nekoliko predraga. Tako raznoliko okolje pa je seveda zelo spodbudno. posvetila oddajo, ki je trajala več ur. Vse to pa pripomore k razširitvi kulturnega in glasbenega obzorja. Ob tromeji, kjer sem živela, pa je ponudba še bolj bogata, saj sem lahko izbirala med oddajami treh držav. Tvoja študijska pot te je peljala pretekla leta tudi v Ženevo, kjer si se izpopolnjevala pri Marii Tipo. Kaj bi nam o tem povedala? Na ženevsko izpopolnjevanje sem prišla povsem naključno: poskusila sem in so me sprejeli. Druga moja izpopolnjevanja pa so bila dobro načrtovana. Na začetku sva se s prof. Tipo zelo dobro razumeli, čeprav življenje ima seveda pred seboj dolgo pot. Naprej mu svetujem, da dobi »pravega« profesorja, takega mentorja, ki mu lahko pomaga in pravilno svetuje. Vsak ima svoj značaj in svoje zahteve, zato je taka izbira za vsakogar lahko drugačna. Druga ključna točka pa je vpliv okolja, tako krog prijateljev kot tudi kulturno in glasbeno življenje. Važno je, da sta ti dve komponenti zelo bogati-Osebno sem čutila tržaško okolje nekoliko utesnjujoče, saj se kulturna in glasbena ponudba usmerjata predvsem v določena področja, ki niso za vsakogar zanimiva. Luisa Antoni NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. septembra 1995 15 _______V PEKINGU PRETRES ŠTEVILNIH AKTUALNIH VPRAŠANJ_ Zapostavljenost ženske v svetu je še vedno izredno občutena Svetovna konferenca o ženski, ki se v teh dneh odvija v Pekingu, je odpr-ja vrsto žgočih vprašanj, ki so v številnih državah kratkomalo vedno postavljena v ozadje. Problemi, ki jih mora ženski svet vsakodnevno reševati, le redko najdejo mesto najpomembnejših po-titiCnih in ekonomskih forumih , to pa predvsem žaradi dejstva, ker sedijo na večini vodilnih mest bfoški. Aktivna soudeleženost v javnem življenju za ženski spol ni bila in v večini držav še vedno ni možna v taki bferi kot soudeleženost bloških. Sama ministrica ^■gnellijeva je poudarila, Kako je samoodloCanje žensk in posebno prisot-bost žensk na pomemb-bih političnih in eko-bomskih mestih bistvene Važnosti; sklicevala se je ba pogum, ki si ga ženske biorajo pridobiti za aktiv-b° delovanje v javnem ži vij en ju... ni pa omenila dejstva, da ženske v prvi vrsti niso aktivno soudeležene v javnem življenju žaradi nepremostljivih praktičnih razlogov. Tradicionalna ekonomska odvisnost žensk je glavni razlog za (dejansko Podrejenost žensk. Na sa-bn konferenci so se števil-be predavateljice in di-skutantke dotaknile prav Isga perečega problema. Služba ženski pomeni ne samo ekonomsko neodvisnost, pac pa tudi vzgojo k večji samostojnosti in samospoštovanju. Statistike jasno kažejo, kako revščina pesti še posebej ženske: 70 % revežev na svetu je namreč ženskega spola, med milijardo nepismenih ljudi na svetu Pa sta dve tretjini žensk, od katerih velika večina živi na podeželju. Razlo-gov za tako katastrofalno stanje je veliko; vzgoja si-b°v in hčera se še zdaj zelo razlikuje med sabo, v številnih državah se oCe-|om pac ne zdi vredno izšolati svojih hčera, tako da ostajajo deklice doma m negujejo mlajše brate in sestre ali pa ponavljajo vedno iste mehanske gibe v kaki tovarni, da tako Prispevajo k družinskemu dohodku (v žal še zelo Pogostih primerih jih družina celo prisili, da se Prostituirajo) . Kot primer baj navedemo le podatek: ba svetu je vsako leto kakih 500 milijonov prvošolčkov, 100 milijonov Pb zapusti šolanje že pred betrtim razredom, med bjimi pa sta dve tretjini Prav deklic. Sama konferenca je iz-vala številne kritike, dejst-vo, da npr. bojevitim ude-loženkam Foruma nevlad-biti organizacij (ki se je v istih dneh odvijal v bližnji okolici Pekinga) ni bila dovoljena prisotnost na konferenci, kjer so govori-f® predstavnice uradnih vladnih delegacij, je velika krivica. Uradnim de-lagacijam je nasploh bila Posvečena vsa medijska '0> pozomost, medtem ko delovni rezultati preko tristotih komisij znotraj Foruma nevladnih organizacij skoraj gotovo sploh ne bodo videli belega dne. Kljub omenjenim kritikam, je svetovna konferenca Združenih narodov briljantno opravila svoje poslanstvo. Izbira Kitajske kot gostiteljice tako pomembne konference je že na začetku izvala številne kritike najbolj gorečih feministk; francoska feministična pisateljica Elisa-beth Badinter je odkrito predlagala bojkot, kar pa bi se prav gotovo izkazalo za neumno. Dejstvo, da se svetovna konferenca o ženskem vprašanju odvija prav na kitajskih tleh, torej v državi, ki je kriva za nepopisno diskriminacijo žensk, je nedvomno pozitivno, ker predstavlja priložnost za svetovno obsojanje takih krivic. Kitajske oblasti so veliko večino disidentov na prostosti »preventivno« priprle, da ne bi govorih z novinarji, ki so se trumoma udeležiti konference, znanega ki-tajsko-ameriškega disidenta Henry-ja Wu-ja, ki je 19 let svojega življenja prebil v kitajskih zaporih, so pa kratkomalo izgnale iz države. Sama konferenca pa ni pokazala le krivic, ki jih Kitajska prizadeja ženskam (npr. prisilni splavi in obvezna sterilizacija) ter raznim drugim manjšinskim skupinam nasploh (npr. študentom Tiananmenskega protesta, tibetanskemu narodu itd.), paC pa neskončno vrsto krivic, ki jih ženskemu svetu prizadeja na stotine drugih držav. Tokratne protagonistke so bile predvsem udeleženke iz držav v razvoju, ki so s svojimi osebnimi pričevanji razkrile svetu še neznane ali ignorirane tragedije (npr. obredno iz- lili 's' tik nakaženje dekliških spolovil). To pa seveda ne pomeni, da so industrializirane države, v katerih naj bi živele »emancipirane« ženske, dosti na boljšem, saj emancipacija, torej enakopravnost ženskega spola, ni pomenila odprave številnih krivic. Udeleženke konference so govorile o t.i. »em-povverment«, torej o nuji, da svet zagotovi ženskam, da si vzamejo svojo usodo v lastne roke in postanejo tako dejansko subjekt. Konferenca je obenem Kaj menijo tržaške ženske Ester Pacor Konferenca v Pekingu je jasno nakazala poglavitne problema današnjega sveta: revščino, nepismenost ter pomanjkanje zaščite človekovih pravic. Države morajo posvečati veC pozornosti »šibkejšim«, žal pa je v mnogih državah socialna oskrba vedno bolj na psu. Nekateri italijanski zakoni, ki obravnavajo položaj ženske v družbi, so nedvomno dobri, problem pa je seveda, do kakšne mere so res spoštovani. Zakon o enakih možnostih je v praksi le delno spoštovan. Mislim tudi, da je odprava volilnega zakona, ki bi jamčil določene kvote ženskam, izredno negativna in dejansko obrne kolo družbe za kakih sto let nazaj. Veliko je bilo govora o nuji novega zakona o spolnem nasilju, do zdaj pa se seveda ni nič uredilo. Ti problemi še vedno ostajajo tabuji, tako tudi vprašanje spolne vzgoje v šoli... V zadnjih desetletjih so se ženske prav gotovo veliko bolj osamosvojile in si izborile marsikatero pravico, še vedno pa obstaja veliko neravnovesje med žensko in moško prisotnostjo v politiki. Zenske bi se tudi same morale bolj valorizirati in podpirati; poleg tega pa bi se morale ženske veliko bolj pereci problemi, ki jih je treba Cimprej rešiti. Na srečo je konferenca postavila v ospredje prav te probleme, ne pa le različne poglede npr. glede splava, kot je bilo pričakovati. Katoliška cerkev se je res bolj odprla do žensk, še vedno pa postavlja svoja načela kot univerzalna načela, kar ni pravilno. se npr. neke muslimanske knjižničarke iz Sarajeva, kako -je navdušeno razlagala, da so v Bo-.sni muslimanske ženske mnogo svobodnejše kot katoličanke in pravoslavne ženske. Seveda je res, da je v Bosni muslimanska kultura pac mestna kultura, to pa verjetno ne razlaga tega dejstva v celoti. Realnosti je veliko, pokazala, kako Evropa ne more vsiljevati svoje evro-centriCne miselnosti celemu svetu; emancipacija žensk je širok pojem, ki se razlikuje od države do države in od kulture do kulture. Skupni imenovalec vseh žensk pa mora biti pravica, da svet smatra njihove pravice kot Človekove pravice. Vida Valentič na vodilnih političnih položajih (npr. Pivettije-va in Agnellijeva) mnogo bolj zavzemati za ženska vprašanja, saj teh v drugačne primeru res ne bo nihče drug naCel. Marta IvašiC Tema splava in spolnosti je bila zelo izrabljena, čeprav obstajajo Na konferenci so namreč prišli na dan zelo različni pogledi, to pa je nedvomno pozitivno. Zenske industrializiranega Zahoda smo žal vedno v nevarnosti, da se imamo za bolj emancipirane in z višjo stopnjo »civilizacije«, kar je povsem neumestno in zato sploh ni možno kako univerzalisticno gledanje na te probleme. Diomira Fabjan Šolstvo predstavlja v današnjem svetu tako-rekoč »žensko oazo«; večina šolnikov je ženskega spola, tako da večjih diskriminacij res ni občutiti. Na drugih področjih' se še vedno dogaja, da so ženske še vedno plačane manj kot moški za isto delo, v šolstvu pa to na sreCo ne obstaja. Mislim, da razdelitev moški - ženska ni koristna, v tem oziru mora biti tudi vzgoja otrok res enaka, naj bo sin ali hci, kar pa se velikokrat ne dogaja. Ce otrok ni vajen si sam postiljati ali urejevati sobe, kot soprog prav gotovo ne bo rade volje pomagal ženi v gospodinjstvu. Seveda so to privatni problemi, zakoni tega ne morejo urejevati, lahko pa.pripomorejo k spremembi družbe na dolgi rok. Slovenske ženske so že od nekdaj samostojne. Naše prednice so se že pred sto leti aktivno kulturno udejstvovale, izdajale so npr. Časopise, poleg tega pa tudi na raznovrstne načine služile kruh za družino. Breda SusiC Konferenca je nedvomno pozitivna, opazila pa sem, da ji mediji preveč površno sledijo. Poročilo o poteku konference je vedno postavljeno na rob, nekje med »resnimi« in »manj resnimi« novicami, Časnikarjem pa je pogosto le za senzacionalistično poročanje (npr. ko papež govori o ženski), ne obravnavajo pa problema z globalnega zornega kota. V današnji družbi je najbolj potrebno večje spoštovanje ženske; sam sistem bi si moral prizadevati, da bi žensko razbremenjeval in ji ne postavljal izbire ati družina ali služba. Seveda so rešitve zelo raznolike. Pred 50 leti so svečano odkrili bazoviški spomenik Včeraj je minilo natanko 50 let, odkar so na bazovski gmajni svečano odkrili spomenik štirim ustreljenim obsojencem prvega tržaškega procesa. V Bazovici se je takrat zbrala res ogromna množica: prišli so s kamioni in z vozovi od vsepovsod. Skupno se je na gmajni zbralo kakih 80 tisoč ljudi. Prisotni do bili predstavniki vojske, partizani in zavezniki. Na tisoče mladih in starih je s svojo prisotnostjo počastilo spomin na bazoviške žrtve. Sredi gmajne je stal spomenik - dreves ob njem še ni bilo - vse naokoli pa je stala nepregledna množica. Svečanosti se je udeležil tudi Mario Magajna s svojim nepogrešljivim fotoaparatom. Posnel je veC fotografij, ki doslej še niso bile objavljene. Objavljamo jih sedaj, kot spomin na prvo proslavo in kot naš poklon bazoviškim žrtvam, katerih se b orno, kot vsako leto, spomnili danes popoldne na bazovski gmajni. KNJIGA O SLOVENCIH V CLEVELANDU Ozračje v Sloveniji in v Clevelan- zelo malo pohval. Pa vendar se je du dopušča danes zgodovinarju dr. Matjaž Klemenčič, ljubljanski tonogo bolj odprt pogled na prete- zgodovinar, sicer pa profesor na klost in sedanjost slovenskega iz- mariborski univerzi, lotil tega ve- Seljeništva; manj je pogojevanj in manj negativnih predznakov, Čeprav tudi slovenstvo v daljni Ameriki zrcalno odseva dogajanja v ma likega zalogaja in z natančnostjo, ki je značilna za zgodovinarja, sestavil zajetno knjigo, v kateri bodo clevelandski Slovenci našli same sebe, Učni domovini: politično razdvoje- pa tudi utrinek slovenskih dogajanj Kost in ne še povsem jasen odnos države do polpretekle zgodovine, Polstoletnega obdobja, ki gre od leta 1940 do leta 1990. Zato je, kljub spremenjenemu stanju, pisanje zgodovine slovenskega izseljeništva v Clevelandu zelo zahtevna naloga, ki oi vsakemu avtorju nakopala na §lavo nešteto kritik in sorazmeroma Prav zaradi bogastva podatkov, citatov, odlomkov 12 pisem in raznih dokumentov, je ta knjiga tudi doprinos k zgodovinopisju slovenskega izseljeništva, kakršnega bi potrebovali tudi za druge kraje, ki so si Im Slovenci izbrali za svojo drugo domovino. Skratka, Profesor Klemenčič je s to knjigo opravil dvojno po-niembno delo: za ameriške Slovence je zbral in uredil Podatke, ki bi sicer kaj kmalu šli v pozabo, ljubilo! jem in preučevalcem slo-venske zgodovine pa je postregel z enkratnim pripo- v knjigi ni. Pustimo jim to zabavo, mi pa preidimo raje h knjigi sami in k temu, kar bodo bralci v njej tudi našli. Matjaž Klemenčič je knjigo razdelil v poglavja glede na vsebino in ne glede na kronološki razvoj izseljeništva. Znotraj vsake vsebinske teme pa je spoštoval kronološki opis dogajanj, tako da v njej vsakdo z lahkoto najde, kar ga zanima. Prvo poglavje je namenjeno ameriškim bralcem, saj vsebuje kratek pre- Ob koncu leta 1944 in v prvi polovici leta 1945 so ameriški Slovenci usmerili svoja prizadevanja za rešitev vprašanja Trsta, Primorske in Koroške; s tem delom so nadaljevali tudi po koncu 2. svetovne vojne. Preko članov kongresa, Adamičevih in Baloko-vičevih prijateljev, so stalno opozarjali številne državne organe in tudi kongres ZDA na tržaško vprašanje. Poleg tega je Adamič o tem napisal številne članke in zbiral podatke o Trstu za svoje prijatelje novinarje. (Odlomek iz knjige, str. 374) Kiockom, v katerem bodo našli vse, kar je treba vedeti o Slovencih v Clevelandu °d prvih naselitev do današnjih dni. Knjigo bogatita tudi natančno imensko kaznio in skrbno urejepa bibliografija, ki bosta za v s a kogar, ki se bo odslej ukvarjal z zgodovino slo-vonskega izseljeništva v Clevelandu, nadvse koristen pripomoček. Tem uvodnim ocenam S^e dodati še eno misel: ta knjiga ne bo zadovoljila Prav nikogar, ki bi po njej Segel z namenom, da bi našel potrditev svojih prepričanj ali domnev o slo-Venskem izseljeništva. To ni bil njen namen in avtor Se je strogo držal virov, ki Ph vestno navaja: nekaj nnanj kot 400 strani teksta bogati več kot 1.000 opomb, ki kar same pripo-vedujejo, da gre pač za dejstva in ne za ocene. Ta dejstva seveda omogočajo različne ocene, vendar se Klemenčič vanje ne spušča; knjiga je torej faktografska lri to je njena velika vred-?ol:a- Pen po se ljudje, ki jo bodo brali in preučevali, verjetno ne bodo zadovolji-} z dejstvi, -v njej ne bodo lskali tistega, kar knjiga zadnjih let. Zakaj clevelandski Slovenci? Knjiga je pravzaprav namenjena njim. Pisana je v angleščini, v njej kar mrgoli podatkov o ljudeh in organizacijah od začetka naseljevanja Slovencev do današnjih dni, tako da bodo številni potomci nekdanjih izseljencev v njej našli svoje prednike. vsebuje, ampak tisto, česar vseh državah ZDA, tudi na Aljaski (97) in na Havajskih otokih (73). Klemenčičeva pozornost pa je seveda namenjena Slovencem v Clevelandu, in njihovim naselbinam je namenjeno drugo poglavje. V tretjem poglavju Klemenčič odkriva zasebno slovensko podjetništvo v Clevelandu in ugotavlja, da je bilo v času med obema vojnama v tem mestu kar 249 slovenskih trgovcev in, če seštejemo vse oblike gostinstva, skoraj 80 gostilničarjev, bilo pa je tudi 18 odvetnikov in 11 krojačev. Četrto poglavje, v celoti namenjeno slovenskim župnijam, je med najobsežnejšimi v tej knjigi. V tem poglavju je tudi nekaj zanimivih podatkov o odnosih med verniki - pripadniki raznih narodov, med katerimi je značilno odklanjanje združevanja z italijanskimi verniki v času, ko je fašizem izvajal genocidno politiko nad Slovenci. Naslednje - šesto - poglavje je namenjeno slovenskim podpornim in vzajemnim organizacijam. Gre za zelo pomembne ustanove, značilne za ameriško družbo; te ustanove so med Slovenci opravile veliko delo in v mnogočem pomagale tudi rojakom v matični domovini. V sedmem poglavju najdemo opis vseh slovenskih domov v Clevelandu in okolici. Teh je res lepo število, opisana je njihova dejavnost od odprtja do današnjih dni, objavljene pa so tudi fotografije, ki nudijo bralcu vizuelni vtis pomena teh poslopij. Naslednje poglavje obra- gled slovenske zgodovine od naselitve do današnjih dni ter druge osnovne podatke o Sloveniji. Tako se pripoved o slovenskem izseljevanju v Cleveland začne dejansko v drugem poglavju, ki je v celoti namenjeno izseljevanju Slovencev v ZDA. Zanimivi so podatki o prisotnosti slovenskih izseljencev, oziroma njihovih potomcev v posameznih državah in tako ugotovimo, da se je leta 1990 ob popisu prebivalstva v ZDA kar 123.333 Američanov prijavilo za Slovence; največ jih je seveda v Ohiu (49.598), najmanj v Južni Dakoti, sicer pa Slovenci živijo prav v vnava delavsko gibanje in stavke. Tudi tu je opis natančen, skoraj notarski, in kaže na vključevanje ameriških Slovencev v nova gibanja, ki so v tistem času nastajala v Ameriki. V devetem poglavju je govor o političnih dejavnostih Slovencev v Clevelandu in tu dobimo resnično sliko o uveljavljanju te za ameriške pojme majhne priseljenske skupine v politično stvarnost. Slovenci so v politiki dosegli zavidljive uspehe in zasedli pomembna mesta, v glavnem v okviru demokratske stranke. Zadnje, deseto poglavje pa obravnava nadvse zanimivo temo, to je odnose clevelandskih Slovencev s svojo staro domovino. Tu seveda najdemo vsega, od stikov z avstroogrskimi diplomati pa do odnosov z oblastmi republike Slovenije, vključno z opisom, kako so neznanci ukradli kip Ivana Cankarja, ki ga je ljubljanska občina podarila svojim ameriškim rojakom. To je torej, v skopih obrisih, vsebina Klemenčičeve knjige. V njej je seveda mnogo več od tega, kar povedo naslovi poglavij in nekaj paberkov, ki smo jih navedli. Zato je knjiga vredna pozornosti in zasluži mesto v knjižnici vsakogar, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja s slovensko zgodovino. Gotovo bo v njej našel utrinek, ki ga pogreša, ali podrobnost, za katero je zaman brskal po drugih zgodovinskih knjigah. Res, morda bo kdo v njej pogrešal kanček »srca« ameriških Slovencev, tistega, ki sicer bije slovensko vendar pojmuje svojo izvirno domovino kot nekaj dodatnega, poleg ameriške domovine, ameriške zastave in ameriške himne, katerim so ameriški Slovenci tako zvesti, da je zanje mnogo primernejši naziv slovenski Američani. Vendar je preučevanje tega aspekta predvsem vprašanje družboslovca in ga zato zgodovinar lahko potisne v ozadje. Knjigo je izdala Dolenjska založba v Novem mestu, natisnjena pa je bila v nakladi 1.000 izvodov. Kot smo lahko izvedeli, je polovica naklade namenjena ameriškemu tržišču. Bojan Brezigar V začetku dvajsetih let so postali slo-vensko-italijanski medetnični odnosi v Clevelandu zelo napeti. V Evropi so Italijani zasedli tretjino Slovenije in italijanski fašisti so brez uspeha poskušali uničiti Slovence v Italiji. Župnik Hribar je tako pisal svojemu škofu: Za cerkev Sv. Marije je v tem trenutku najbolj potrebno, da bi Italijanom dodelili lastno škofijo. Razlogi so: 1. Slovenci odklanjajo Italijane, v katerih vidijo svoje naravne sovražnike. 2. (V cerkvi) ni prostora za druge, kot za Slovence. 3. Italijani ne razumejo slovenščine. Naše pridige so samo slovenske, čeprav nekateri (farani) razumejo angleščino. 4. Zato Italijanom ni zagotovljena primerna skrb, ker je to nemogoče. Mesec dni kasneje je Hribar pisal podobno pismo: Ce torej (italijanski farani) ne morejo imeti lastne župnije, bi bilo treba med Collinwoodom in Euclidom, Ohio, ustanoviti angleško govorečo župnijo, kateri bi morali pridružiti Italijane. Ločitev med Italijani in Slovenci je bila tako globoka, da v cerkvi sv. Marije vse do leta 1950 ni bilo nobene mešane ita-lijansko-slovenske poroke. (Odlomek iz knjige, str. 158-159) MATJAŽ KLEMENČIČ SLOV E N ES OF jr%-w -r-tmr * • I H %/ H I £»1X11« ■Srn/' V JUL. 'IJL**' lite Ocaiion of a Ncw Nat ion and a New Wi>rkl Communitv Slovenist and tiu' Slovencs of Cleveland, Ohio Avtor o knjigi Dr. Klemenčič, kdaj in zakaj ste se začel ukvarjati s problemi Slovencev v Clevelandu? Ta knjiga je začela nastajati pred osmimi leti, ko je Volksvvagen-vverkinstitut iz Bremna naročil raziskavo o izseljenistvu. Njih je zanimalo spoznati probleme, ki nastajajo z izseljenistvom po nekaj desetletjih, ker se bo morala s temi problemi v kratkem soočati Nemčija z zdomci, ki so se tja naselili po vojni. Tako je bila poverjena Šestim raziskovalcem naloga, da raziščejo probleme v zvezi z izseljenci šestih narodov v ZDA: Slovencev, Hrvatov, Cehov, Madžarov, Slovakov in Poljakov. Jaz sem se ukvarjal s slovenskimi izseljenci v Clevelandu in kako zahtevno je bilo to delo naj Vam pove že dejstvo, da sem zbral za celih 300 kilogramov gradiva. Kje je sedaj to gradivo? To gradivo še vedno hranim doma, je zbrano in urejeno, torej uporabno za nadaljne raziskave. Jaz sem se ga lotil tri leta po končani raziskavi za nemški inštitut. Brez tistih 300 kilogramov papirja ne bi mogel raziskati vsega kar sem raziskal in tudi take knjige ne bi mogel napisati. Seveda, manjkalo je zadnjih 40 let, kajti Nemcev zadnje obdobje ni zanimalo. To sem obdelal v veliki meri na osnovi časopisov, mnogo pa tudi z zbiranjem osebnih spominov. Sicer pa sem tudi metodološko stvari obdelal nekoliko dru-game, saj sem obravnaval razne fenomene, ki so značilni za to etnično skupnost, od cerkva do raznih podpornih organizacij in do slovenskih narodnih domov, ki nastopajo kot nekaj posebnega. Knjiga torej ne predstavlja samo prikaza Slovencev v Clevelandu ampak je primer, kako se neka etnična skupnost organizira in razvija v ZDA ah - s primernimi razlikami - tudi kje drugje. Zakaj je knjiga izšla samo v angleškem jeziku? Knjiga je izšla v angleščini zato, da bi omogočil ljudem, ki v njej nastopajo, vse do Slovencev četrte in pete generacije, da bi brati o svoji preteklosti. V razliko od Slovencev v Trstu, kjer je identiteta pogojena z jezikom, v Ameriki te jezikovne identitete v bistvu ni več. Drugi razlog je, da so biti dani nekateri nastavki v angleščini, kajti prvotna raziskava je morala biti napisana v angleščini. Tretji razlog pa je v namenu, da prikažemo Ameriki, da Slovenija in Slovenci obstajamo tudi v Ameriki, saj je uvodno poglavje namenjeno Sloveniji kot novi državi. Obravnavanje Slovencev v Ameriki je bila vedno zelo zahtevna tema, saj se s preteklostjo stalno prepletajo tudi danes aktualne teme z vsemi ločitvami, Id se prenašajo iz slovenske stvarnosti ali, če hočemo, v stvarnost republike Slovenije. Pričakujete, oziroma, se bojite kritik zaradi tega aspekta? Poglejte, tega sem v bistvu že navajen; bojim se ne, pričakujem pa kritike, saj bodo mogoče ljudje celo šteti vrstice, ki sem jih namenil vsaki skupini. Prav zaradi tega sem si prizadeval, da bi predstavil vse skupine Slovencev v Clevelandu in vse oblike njihove organiziranosti, seveda pa v knjigi za vsakega posameznika ni bilo prostora. NEDELJSKE TEME MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR ZGONIK ’95 Nedelja, 10. septembra 1995 Obračun je pozitiven Letošnji 15. mladinski raziskovalni tabor se je odvijal v zgo-niški občini, ki je edina na Tržaškem, ki se je še niso dotaknili. Kot je povedal večletni vodja tabora Milan Pahor, s katerim smo se pogovorili, je razlog za to golo naključje, ne pa nezanimivost občine. Letos je bila namreč na vrsti tržaška pokrajina in so se tako odločili, da napol-nejo to vrzel. Zgoniška občinska uprava, ki je tudi pokrovitelj tabora, jim je prišla takoj na roko. Tako so se skupno zmenili, da bodo spali v telovadnici šaleške šole in v stanovanju ob knjižnici, saj občina nima na razpolago primernih hotelov ali dijaških domov. Kot delovni prostor so si izbrali knjižnico v Saležu. Na kosila in večerja hodijo v jedilnico zgoniške šole, za zajtrk pa poskrbijo sami s tem, da določajo dežurstva. Slovenski dijaški dom S. Kosovel jim je sicer ponudil prenočišče, vendar so se temu odpovedali, ker so bili raje stalno na raziskovalnem območju. Raziskovalno delo je potekalo po treh skupinah: etnološki, zgodovinski in toponomasticni. Uskladili so namreč želje občinske uprave z razpoložjivostjo mentorjev. Z razliko od prejšnjih let, so bili mentorji in „udeleženci tabora, ki jih je hilo štirindvajset, izredno mladi. Prvič se je zgodilo, da mentorji niso prišli od zunaj. Vsi so se izoblikovali na prejšnjih taborih, kar je Milan Pahor ocenil za zelo pozitivno. Vsako leto se raziskovalni tabori po vsebini razlikujejo. Seveda so vabljivejši tisti, ki so bolj daleC, vendar se je treba vrniti tudi na Tržaško. Mladi se udeležujejo taborov večino- ma tri leta, v manjšini so tisti, ki prihajajo le enkrat. Tako imajo možnost spoznavati različne kraje. V teku let so se tabori precej spremenili, vedno bolj so osredotočeni, njihov cilj postaja dopolnjevati druge naCrte, kot je bila lani muzejska zbirka v Reziji. Letos naj bi material, ki so ga zbrali, uporabili kot gradivo, ki bo služilo Zgoniški občini za knjigo, ki jo pripravlja. Zaradi tega, pa tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ne izhajajo več brošure taborov kot v preteklosti. Ocena tabora je zelo pozitivna, mladi so imeli možnost z dvotedenskim bivanjem pobliže spoznati kraje zgoniške občine in skozi svoje oCi osvojiti teritorij. Tudi večeri so bili polni: koncert Katje Milič v Zgoniku, Kraška ohcet, srečanje z občinsko upravo, video večer, pa tudi sami so si organizirali zabavo in družabnost. Zadnji veCer pa je bila na vrsti predstavitev rezultatov raziskovalnega dela in krst za tiste, ki so bili prvič na taboru. Zabave torej ni manjkalo. Večina se namerava v prihodnje spet udeležiti taborov in ohraniti stike z novimi in starimi prijatelji. Na svidenje prihodnje leto torej - v Benečiji, Kanalski dolini ali celo na Koroškem? Spoznavanje zgodovine med fašizmom in osvobodilno borbo Tomaž, Tanja, Ivana, Jana, Petra in Mojca so sestavljali zgodovinsko skupino. Njihova mentorja sta bila mlada zgodovinarja Katja Colja in Aleksej Kalc. Raziskovalno delo je bilo osredotočeno na obdobje pred in med drugo svetovno vojno. Vendar cilj raziskovanja ni bilo stanje, ki je vladalo v zgoniški občini nasploh, temveč doživljanje posameznega Človeka. Zato so mladi zgodovinarji zbirali pričevanja ljudi, ki so vojno doživeli, jih in-tervjuvali in ši sproti prepisovali potrebne informacije. Poleg tega so iskali pisma in fotografije, da bi jih fotokopirah in preslikali. V načrtu za prihodnost je tudi snemanje kasete v sodelovanju z domačim kulturnim društvom RdeCa zvezda, na kateri naj bi ljudje pričali o svojih doživetjih. Delo je potekalo po skoraj celotnem teritoriju občine, izvzemši DevinšCino, ■ Božje polje in del Križa, ki spada pod občino Zgonik. Ljudje, s katerimi so se pogovarjali, so povedali marsikaj zanimivega in še ne raziskanega o življenju na vasi med vojno. Zenske so ostajale same, na njihovih ramenih so slonela vsa bremena. Skrbeti so morale za kmetijo, za hišo in družino, ohenem pa kuhati za partizane, jim nositi hrano v hribe, precej je bilo kurirk. Moški so odšli v partizane in so se skrivali po hribih, predvsem na območju Sv. Lenarta. Se vedno se spominjajo skrivališč in krajev, kjer so hranili orožje. V vas so se redkokdaj podali ponoči, hrano so jim v glavnem nosile ženske. Precej moških je moralo tudi k vojakom v Italijo, nekaj pa je bilo internirancev. Vprašanje, ki so ga mladi raziskoval- ci vedno postavljali je, kako je bilo v Soh, tako v italijanski, kjer so jih tepli, Ce so spregovorili v slovenščini, kot v ilegalni partizanski. Preučevali so tudi, kakšni so bili odnosi med vaščani in partizani ter okupatorji (fašisti in Nemci). Nekateri starejši se sploh ne spominjajo fašistov, ampak samo Nemcev. Predvsem znajo dosti povedati letniki 1920-25. Mnogi med njimi pa želijo pozabiti preteklost. Bojijo se, da bi se ob današnjih političnih premikih komu zamerili ali se celo zapletli v težave s sodstvom. Obenem pa se vaški Človek zaveda, da je obdobje vojne pomenilo večjo povezanost med vaščani. Cas lakote in trpljenja jih je namreč združil, v enkratnem vzdušju so skupno pre-življali občutke žalosti in tudi veselja. Člani skupine so bili nad taborom navdušeni, saj so tako imeli možnost spoznati zgodovino iz naših krajev, ki se je v šoli sploh ne dotakneš. Raziskovalno delo na terenu pa je Cisto nekaj drugega, bolj zanimivega kot uCenje po knjigi. Mentorica Katja Colja jih je pohvalila kot zelo pridne in delavne, čeprav je bilo treba tu pa tam koga pokarati, ker je igral karte in se izmikal delu... Ocena Milana Pahorja Za oceno o letošnjem raziskovalnem taboru smo vprašali Milana Pahorja, glavnega vodjo raziskovalnega tabora. »Glede na izhodišča, iz katerih smo izhajali, mislim, da lahko »Zgonik ’95« ocenjujemo pozitivno. V notranji šibkosti (letos smo bili mentorji res šteti) je bil tabor izredno pozitiven za našo notranjo učvrstitev. Kljub nižjemu profilu tabora (omejili smo cilje, da bi bili bolj dosegljivi) je bil tabor vsebinsko dober in zanimiv. Mladi raziskovalci so se izkazati, dobili smo skupino deklet, angažirano za tovrstno dejavnost in to nam daje garancijo za naprej. Za nadalje pa bomo morali spet poiskati zunanje mentorje tukaj kot v Sloveniji, kajti generacija mladih raziskovalcev, ki so s Časom postali mentorji, je dala svoje. Vse več jih dokončuje študij, dobiva prvo zapo-shtev, tako da ne morejo biti vec totalno na razpolago nase dejavnosti«. Praznično leto na Krasu »Z zdelanimi rokami in rosnimi očmi so nas popeljali v nam nepoznani svet, poln garanja in trdega življenja a tudi razposajenega igranja na paši«, tako so se dekleta etnološke skupine ob zaključnem večeru v Saležu zahvalile vsem tistim starim vaščanom in vašCan-kam, ki so v Času raziskovanja iz spomina izbrskali sledove prazničnega razpoloženja v vaseh zgoniške občine. Etnološka skupina se je namreč letos bavila s prazničnim letom. »Občinska uprava nas je naprosila, da dopolnimo diplomsko nalogo o prazničnem letu, ki se je omejila na praznike med veliko nočjo in novembrskimi prazniki vseh svetih. Sicer pa velja vsako leto pravilo, da tabor skupaj pripravimo z vaščani in poiščemo kompromis med tem, kar se mentorjem zdi zanimivo in željami občanov«, nam je pojasnila Živa, ena izmed letošnjih mentorjev etnološke skupine. Etnološka skupina je v bistvu kostanta v mladinskih raziskovalnih taborih. Ukvarja se namreč s tistim, kar je prisotno v katerikoli krajevni skupnosti: z vsakdanjim življenjem. Iz šeg in običajev, verovanj in praznovanj, rekov in ljudskega slovstva lahko namreč razbereš detajle, ki tvorijo posameznikov vsakdan. »S preteklostjo imaš tako bolj direkten odnos, veliko bolje kot pa iz zgodovine spoznavaš, kako so na primer živeli naši predniki«, pravi Alenka, ki je v tej skupini že tretje leto zapored. Mlade »etnologinje« so pri svojih informatorjih spraševale o vaških svetnikih, zavetnikih, procesijah, prvomajskih praznovanjih, praznovanjih Velikega šmarna na Repentabru, »pomorskem« romanju na Barbano iz svetok-riškega portiCa ipd. Po prvih intervjujih so se zaradi omejenosti območja, na katerem so se gibale, naučile vse o najveCjih spomladanskih in poletnih praznikih, tako da so lahko pripovedovalcu same ponudile ime svetnika, vaškega predela, imena hiše, ki se mu je zaradi pešanja spomina za trenutek imuznil... Ob praznovanjih so namreč tudi -zbirale hišna imena, tako stara kot tudi nova, kajti marsikdaj se je tudi novih vaških hiš oprijel naziv. Ti nazivi navadno niso vec vzdevki, tem- več se navezujejo na imena novih stanovalcev. »To pa je lahko že zametek novega etnološkega bogastva,« meni Živa. Ce je etnologija zbiranje vsega tega, kar je v zvezi z ljudskim življenjem, potem bo tudi to, kar doživljamo danes, cez sto let predmet etnološkega raziskovanja. V tem razvoju ne zavzemajo prelomnice bistvenega pomena, ni nam treba govoriti o tem, kar se je s Časom izgubilo ali zapadlo v pozabo, temveC lahko opazujemo, kako so se navade, načini mišljenja in življenja spremenile. »V zgoniški občini so do povojnih let bila najvecja družabnost plesi, ki jih je vsaka vas priredila enkrat letno. Danes seveda tega ni veC, morda pa so pri Človeku potrebo po zabavi in družabnosti zadovoljile šagre, ki ravno tako kot v preteklosti zbirajo okoli sebe vso vaško in okoliško skupnost...« NEDELJSKE TEME Skrb toponomastične skupine za ohranjevanje ledinskih imen PaSnike, zgoniško gmajno, borove gozdiče ter hribe za vasmi so podolg in počez prehodili fantje toponomastične skupine, ki so ob udeleženkah tabora tudi letos v manjšini. Njihova dnevna »kontrola teritorija« se je začela zjutraj ob 9.30 in se je po opoldanski pauzi nadaljevala še v popoldanskih urah. Sicer mladeniči niso hodili tja v en dan, pač pa so imeli strogo zastavljen program dela. »Ukvarjamo se namreč s toponomastiko, to pomeni, da na območju zgoniske občine iščemo vsa ledinska imena, katera zapisujemo na katastarske mape« je obrazložil vodja skupine, Franc Fabec. In res, na mizi so ležale zemljiške karte v merilu 1:5000 in fantje so se ravnokar odločali, kdo se bo odpravil v bližino šaleške R’kik’n-ce, saj je bilo tam treba poiskati dodaten mik-rotoponim. Tovrstno delo, ki se ubada z zapisovanjem ledinskih imen in torej ohranjevanjem kulturne dediščine, ki si s težavo utira pot v modernem svetu, zahteva nujno sodelovanje avtohtonega prebivalstva. In dejansko so mladi raziskovalci v dvotedenskem bivanju na kraški planoti, s prebivalci ter z lokalnim županstvom, vzpostavili odlične odnose. Največ so bili fantje v stiku s poljedelci, lovci in starejšimi osebami, ki so tisti, ki vsakodnevno uporabljajo ledinska imena. »Toponimci« pravijo, da ima prebivalstvo vasi vzdolž državne meje usklajen odnos s teritorijem, medtem ko se ta, v nižjem delu občine ob pokrajinski cesti, ki povezuje Križ s Prosekom, že krepko izgublja. Božje polje in Le Girandole sta predvsem novi naselji, tako da tamkajšnje prebivalstvo nima »avtohtonega odnosa« z okolico. Genea- loška raziskava besed -imen nam potrjuje »nedotakljivost« večinskega dela zgoniške občine. Ker ta ni doživela v preteklosti markantnega vpliva italianizmov in niso torej ti formirali številnih dodatnih toponimov (npr. - Pri kaželu), jih ni tu dandanes v vsakdanji rabi. Ledinska imena se pri srednje mladi generaciji domačinov večinoma uporablja funkcionalno. To pomeni, da recimo posameznik še pozna mikrotoponim lastne ograde ali njive, medtem ko počasi pozablja njemu »nekoristna« ledinska imena. Lovci so pravzaprav postali tisti, ki z jago, aktivno ohranjajo ledinsko terminologijo. Če smemo posploševati, se pri mladih, predvsem zaradi izbire drugih poklicev in torej ne direktnega odnosa s teritorijem, izgublja raziskovana kulturna dediščina. Ostaja pa splošno poznavanje važnejših oziroma tistih imen, ki zadevajo širše površine ali točke, kamor ljudje zahajajo. Prav gotovo, je po zaslugi fantov Raziskovalnega tabora, teritorij zgoniške občine danes do potankosti pregledan. Prepričan sem, da bi veljalo njihov trud uporabiti in torej na primeren način ohranjati živa vsa ta lepa imena. ~f~ POGOVOR Z MENTORJEM ANDREJEM FURLANOM______ Zarisali bomo pot ob spominu na Pavla O raziskovalnem taboru smo se pogovorili tudi z Andrejem Furlanom, enem izmed mladih mentorjev, ki so si letos prevzeli odgovornost nad taborom. »Vsak tabor si navadno postavlja podobne cilje: pri tem imajo vedno glavno vlogo vzgojni trenutek, raziskovalno delo in družabost. Mislim, da smo tudi letos dosegli vse tri cilje, zavedamo pa se, da bi lahko poglobili vzgojni trenutek. Mentorji so sami bili nekoč mladi raziskovalci, zato dobro poznajo potrebe mladega človeka, ki se vključi v tako raziskovalno delo, toda to ni dovolj, potrebovali bi pomoč pedagogov, ki bi nas uvajali v nove smeri raziskovanja in angažiranja za tovrstno delo. Zato mislim, da bi lahko za prihodnje tabora navezali stike z nekaterimi šolniki ali raziskovalci na univerzitetni ravni.« Letos so bili razen Milana Pahorja vsi ostali mentorji nekoč mladi raziskovalci.... »Zaradi tehničnih razlogov je tako naneslo, da je med potekom raziskovlane-ga tabora večina dela slonela na štirih mladih mentorjih, to so Katja Pasarit, Katja Colja, Živa Pahor in Franc Fabec. Prevzeli si niso samo odgovornosti za raziskovanje samo na sebi, temveč tudi za vse kar spada k taboru, to je disciplino, prosti čas, organizacijske obveznosti. Mislim, da so delo izpeljali izvrstno in dali svoj doprinos pri osebni rasti cele skupine mladih, kajti uspeli so jim predati čut odgovornosti, spoštovanje do okolja, bližnjega, vse to kar sestavlja vzgojno komponento tabora.« Katera je po tvojem mnenju sploh vloga raziskovalnih taborov? »Naši tabori niso samo stalnica v mladinskih počitnicah. Na nekaterih področjih, kot je na primer etnologija so ti tabori dali nenadomestljiv doprinos pri odkrivanju etnološke dediščine: mladi raziskovalci so edini ki so v zadnjih petnaj- stih letih evidentirali različne poti etnološkega raziskovanja pri nas. Raziskovalni tabori odpirajo številne teme, škoda da temu ne sledi tudi raziskovalno delo med letom. Mladi se ne morejo angažirati v to, struktute pa komaj zadoščajo povpraševanju in lahko izvedejo kvečjemu eno raziskovalno delo na leto. Tud NSK ne more zadostiti vsem potrebam, za to manjka kader, finančna sredstva ipd.« Poleg Milana Pahorja, ki sam stoji raziskovalnim taborom ob strani, je bil duša taborov Pavel Stranj... »In to ne samo zaradi njegove strokovne podkovanosti, ki je bila neizmerna in je krila celo paleto področij, temveč zato ker je bil izreden človek. Med prvimi je razumel vlogo raziskovalnih taborov, vzgojni trenutek pri čutu odgovornosti, spoznavanje okolja, kjer živimo, soočanje s problemi, ne samo raziskovalnimi temveč tudi človeškimi, kot so lahko sožitje. Mladi raziskovalci so pri njem vedno dobili odgovor na katerokoli vprašanje. Njegovi odgovori na naša človeška vprašanja so neizbrisni. Njegovo odsotnost občutimo vsi, z njegovo pomočjo bi verjetno lahko v tem trenutku rešili problem bodočnosti raziskovalnih taborov, gotovo bi njemu uspelo dobiti ključ, kako taborom ponuditi nekaj novega. Ne preostaja nam drugega, kot da brskamo po zapuščini, ki jo je sam zapustil v vsakemu izmed nas v zalogaju idej, ki jih je neutrudljivo spodbujal v nas. Ke-rouac je nekoč zapisal »Srečal sem dve stezi v gozdu, ena je bila poteptana, druga ne, izbral sem ne-poteptano, zato sem Človek«. To je bil Pavel, upajmo da bomo z njegovo pomočjo našli ali naredili pravo stezo... Zato se bomo ob njegovi prvi obletnici srečali z vsemi nekdanjimi raziskovalci in mentorji, da bi skupaj, tako kot je to delal Pavel delavno in v obliki pogovora, izrisali poti. Ena izmed teh bi lahko bila večja povezava s šolo in to ne samo istitu-cionalno. Mi bi lahko šoli ponudili uvajanje raziskovalnega dela kot metodologije dela, tako da ne bi bile dijaške raziskave prepisa-vanje iz knjig v knjižnici, temveč empirično soočanje s stvarnimi aspekti problemov, šola pa bi nam lahko dala veliko dragega...« Stran so pripravili: Matej Caharija Tatjana Dolhar Biserka Simoneta Fotografije: Damjan Balbi Meryl Streep In Clint Eastvvood v povsem spodobnem prizoru iz Najinih mostov Potna promocija alkohola LONDON - Režiser filma Jungle Fe ver Špike Lee spet snema kontroverzno reklamo. Spot za jamajsko pivo Red Stripe bo v Angliji doživel televizijsko premiero še ta mesec. Leeja, ki naj bi veljal za vzornika mladih, kritizirajo, češ da promovira alkohol. Zgodba spota je podobna uvodnemu prizoru Leejevega filma Do the Right Thing: radijski DJ prevzame klic z Jamajke, oznojeni Jamajčan pa mu nato pojasni, kako se na tem otoku hladijo. Prva reklama, s katero je Lee zanetil precej polemik, je bila za športne copate Nike. Jim nadleguje Mathevva HOLLYWOOD - Pisali smo že o novem filmu Jima Carreyja Gable Guy, za katerega bo Jim dobil 20 milijonov dolarjev (zasluženo, o tem ne dvomimo). Izbrali so že tudi Ji-movega soigralca. To bo Mathew Broderick, pri nas bolj redko viden igralec. Med njegove filmske stvaritve sodijo Bruc, Vojne igre in Zenska sokol. Broderick bo igral zafru-striranega naročnika kabelske televizije, v Cigar življenje vdre kabelski »mojster« v upodobitvi Jima Carreyja. Producenti Andy Licht, Jeff Mueller in Judd Apatow pričakujejo, da se bo snemanje zaCelo 4. decembra. Projekt je vreden 40 milijonov dolarjev. 20 milijonov dolarjev bo Jim dobil še za film Liar o vse prej kot poštenem odvetniku. Sporne dlake HOLLVVVOOD - Poetični drami - za nežnejše duše ogled obvezen z nekaj zavoji robčkov - Najini mostovi (Bridges of Madison County) so na Filipinih pokazali vrata. Točneje, cenzorji so prepovedali predvajanje filma Clinta Eastvrooda, potem ko so videli prizor, v kateri Francesca alias Meryl Streep (za vlogo se ji obeta vsaj nominacija za Oskarja) bežno pogleda svoje, golo telo v ogledalu. Kot so zapisali v pismu filmski družbi VVamer Brothers, »je javno razkazovanje dlak« v nasprotju s filipinskimi kulturnimi vrednotami. VVamer se bo zoper prepoved seveda pritožil in pravi, da se bodo raje borili kot izrezali »žaljivi« prizor iz filma. Prav imajo, sploh pa je prizor strašansko nedolžen v primerjavi s »športnimi« podvigi Sharon Stone v Prvinskem nagonu ali Madonne v Telo kot dokaz. Japonci na primer (in orientalska kultura nasploh) dopuščajo različne pornografske filme, a v njih morajo biti vsi obriti. Človek se vsak dan nauci kaj novega. Sandrine aktivne počitnice HOLLVVVOOD - Po treh zaporednih uspešnicah - Hitrost, VVhile You VVere Sleeping in The Net - Sandra Bullock načrtuje oddih. Najprej bo z dvema prijateljema prepotovala ZDA po dolgem in poCez, cesar menda ni še nikoli storila, nato pa si bo v New Vorku kupila stanovanje in ga v celoti sama opremila. Torej si Sandra počitka ne predstavlja v obliki poležavanja na plaži. Spodad na turneji HOLLVVVOOD - Filmska uspešnica Mortal Kombat bo dobila svoj tako imenovani »-spin off« v obliki mednarodne turneje v živo. Filmska dogodivščina z obilico borilnih veščin temelji na videoigri in je od avgusta, ko so jo zaCeh predvajati, po ameriških kinematografskih blagajnah zaslužila 43, 1 milijona dolarjev. Turneja Mortal Kombat - The Live Tour bo zaCela svoj mednarodni pohod v znamenitem new-yorškem Radio City Hallu 14. septembra. V interaktivni predstavi za štiri milijone dolarjev bodo na ogled borilne veščine, gimnastične Čarovnije in laserski show. Za navdušene igralce računalniških igric: Mortal Kombat 3 prihaja v vse računalniške igralnice, 1. oktobra pa bo izšla tudi različica za domači osebni računalnik. Čakajo na izdih PHOENDC - Avtorica roma-. na VVaiting to Exhale Terry McMillan je zelo zadovoljna s filmsko uprizoritvijo svojega romana, ki jo režira še en igralec režiser, namreC Forest VVhitaker (Bird, Platoon, Tatovi teles, Tuja vrsta), v njej pa igrata Whitney Houston in Angela Basset. O snemanju pa nima ta- ko dobrega mnenja. »Nikoh ne bi mogla postati igralka,« pravi. »Da bi kakšen prizor ponovila Poslednjega Mohikanca v mojstrski režiji Michaela Manna. Erič je moral namreC v bolnišnico zaradi poškodbe noge in ugrizov, ki niso bili pravočasno deležni pravilne nege. Slo je za Človeške ugrize, zadala pa mu jih je njegova nekdanja žena. Vsaj tako trdi Erič. V Tomu Sawyerju Erič igra zlobnega Indijanca Joeja. Zamenjane vloge HOLLVVVOOD - Rasna nasprotja so v režiserskem prvencu scenarista Desmonda Nakana (Zadnji odcep za Brooklyn) prikazana iz drugega zornega kota: glavno besedo imajo afro-američani, belci pa so brez moči. John Travolta igra delavca v tovarni sladkarij, ki zaradi barve svoje kože izgubi službo in prav zato ne najde druge službe. Policisti ravnajo z njim tako, kot so losangeleški policisti ravnali z Rodneyjem Kingom. Parafraza na Black Like Me Johna Hovvarda Griffina? Gotovo, vse dokler Travolta ne ugrabi Harryja Belafonteja. Vendar sta scenarist Nakano in producent Lavvrence Bender (Sund) film »zamoCila« s preveč predvidljivim koncem, zato svetla točka Michelle Pfeiffer v dokaj uspešni drami Dangerous Minds Nenadoma lansko poletje HOLLYWOOD - Poletja je konec, s tem pa do božica tudi prvega filmskega vrhunca v ZDA. Za razliko od Slovenije je poletje namreC tisti del leta, ko Američani najbolj množično hodijo v kino. Drugi filmski vrhunec je okrog božica, saj je takrat zadnji Cas za vse, da v kino pošljejo filme, za katere upajo, da bodo nominirani za oskarje. Filmarji tarnajo nad letošnjim poletjem, saj ni bilo niti najmanj tako uspešno kot lansko. Lani poleti sta kar dva filma -Forrest Gump in Levji kralj - zaslužila vsak po veC kot 300 milijonov dolarjev. Letos je največ, pa še to skromno, zaslužil Batinan za vse Čase: 181 milijonov dolarjev. Na drugem mestu se je znašla mojstrovina Apollo 130 in na tretjem Disneyjeva Pocahontas. Uspešna, bližata se namreC številki sto milijonov, sta bila še Gašper in Umri pokončno brez oklevanja. Minuli teden je v ameriških kinematografih že vladalo precejšnje jesensko zatišje. Na prvem mestu je bil tretjič zapored po videoigrici posneti Mortal Kombat, ki je zaslužil 8, 2 milijona dolarjev. Na drugem mestu prav tako že dalj Časa vztraja drama Dangerous Minds z Michelle Pfeijfer o nekdanji marinki, ki na šoli ud skupino problematičnih dijakov. Na tretjem mestu se je prvi teden predvajanja znašel The Prophecy s Christopherjem Walkenom (gospod tokrat igra -kakšno presenečenje - zlobnega angela, statira pa mu še Erič Stoltz). Na Četrtem mestu z zasluženimi šestimi milijoni dolarjev je bil Desperado z Antoniem Bande-rasom in na petem s 5, 4 milijona zaslužka A walk in the Clouds s Keanujem Beevesom. Za jesen napovedujejo veC filmov, ki bodo tudi kandidati za oskarje, med drugim režijski prvenec Diane Keaton Unstrung Heroes z Andie McDowell in Johnom Torturro. Film so prikazali na letošnjem cannskem festivalu in govori o dečku, ki zaradi težav doma pride živet k dvema »odštekanima« stricema. Jeseni nas bo spet obiskal James Bond, tokrat v podobi Piercea Brosnana v filmu Goldeye. Kot o novem Pleše z volkovi pa govorijo o filmu The Last ofthe Dogman s Tomom Berenge-rjem in Barbaro Hershey. trinajstkrat - povsem bi me spravilo ob živce. Rekla bi si:‘-Vem, da je bilo tokrat v redu. Zakaj se jim zdi, da moramo prizor ponoviti?'« Lepi Erič v modricah HUNTVILLE - Snemanje Disneyjeve različice Toma Sawyerja, v kateri igrata Jonat-han Taylor Thomas (glas malega Simbe v Levjem kralju) in Brad Renfro (Klient), so morah za en teden prekiniti zaradi poškodb njunega odraslega soigralca Eriča Schvveiga. Erič je indijanski lepotec, ki je igral »brata« Daniela Day-Lewisa Unkasa v prekrasni različici ostaja predvsem odlična vloga Johna Travolte. Filmu je naslov VVhite Man’s Burden. Kaj delam, ko sem mrtev DENVER - Things to Do in Denver When Vou Are Dead je film, v katerem se drenja kar lepa četica dobrih igralcev, ki že precej Časa niso imeli nobene uspešnice. To so: Andy Garcia, Christopher Lloyd, VVilliam Forsythe, Treat VVilliams, Christopher VValken in Steve Bu-scemi. Film vsi primerjajo s Sundom, čeprav scenarist Scott Rosenberg pravi, da je tako pisal dolgo pred tem, ko je Quentin (Tarantino) postal ve- čji od Jezusa. Ta pikra pripomba je namenjena vsem, ki so dolgo Časa obračali hrbet njegovi zgodbi o svetniški barabi (Garcia), ki zapusti svoj dotedanji naCin življenja, se zaljubi (v Gabrielle Anwar), a ga preteklost dohiti. Režiral je novinec Gary Fledler. Tokrat le glas HOLLVVVOOD - Po dveh zaporednih Oskarjih za glavno moško vlogo (Philadelphia, Forrest Gump) in treh zaporednih uspešnicah (k omenjenima filmoma prištejte še izvrstni Apollo 13) si je Tom Hanks pred svojim režijskim prven- cem (menda bo šlo za zgodbo o rockovski skupini iz šestdesetih let) zaželel posneti risanko. Ampak ne Cisto navadno. Toy Story je prva risanka, v celoti posneta z računalniško animacijo. Drugi znani glas v risanki je posodil v ZDA zelo priljubljeni televizijski zvezdnik Tim Allen (po zaslugi humoristične nadaljevanke Home Improve-ment), lani za božič pa je imel v kinu tudi zelo uspešen film s priročnim naslovom za tisti čas - Santa Clause. Pri nas ga nismo videli. Cena mu je padla HOLLVVVOOD - V filmu Jack bosta združila moči dva legendarna komika Robin VVilliams in Bill Cosby. VVilliams bo Jack, čigar telo se stara štirikrat hitreje kot njegov um. Cosby bo igral VVilliamsovega učitelja. Za film bo Cosby dobil pol milijona dolarjev, kar je zelo skromno v primerjavi s sicer neuspešnim Ghost Dad, za katerega je zvezdnik nadaljevanke The Cosby Show dobil šest milijonov dolarjev. Po koncu snemanja nadaljevanke je Cosbyju cena očitno precej padla. Vrata v filmski svet HOLLVVVOOD - Neka slovenska revija je pred časom zapisala, da Kyle McLachlan snema film Vrata, šlo pa je za film The Doors o legendarni rockovski skupini. McLachlan je igral klaviaturista The Doors Rayja Manzareka. Resnični Manzarek pa trenutno pripravlja dva filmska projekta, debitira! pa bo tudi kot režiser v ni-zkoproraCunskem filmu Art of Murder, ki bo po njegovih besedah neohitchockovski. Manzarek bo še koproducent fantazijskega filma Master and Mar-garita. Film bo stal 25 milijonov dolarjev, režiral pa ga bo Peter Medak, režiser filma The Krays (Brata Kray), v katerem sta svoje igralske sposobnosti pokazala brata Gary in Martin Kemp, elana v osemdesetih letih zelo priljubljene skupine Spandau Ballet. Irena Pirman Samska ženska in poročen moški. Idila, Id kljub obstoječim moralnim in družbenim normam postaja čedalje bolj vsakdanja in običajna. Fenomen samostojne, privlačne, sposobne, prikupne, neodvisne in samozavestne ženske, ki hrepeni po čarobni ljubezni in se pri tem pogosto popolnoma zavestno odpove vabljivim priložnostim, Id jim jih nudijo prosti samski moški, ter se odloči za na videz neperspektivnega, običajno nedosegljivega, vezanega zakonskega moža in družinskega očeta, ostaja izziv in zapletena uganka za številne sodobne psihologe, sociologe, seksologe in zakonske svetovalce. Z njimi vred se večina prevaranih zakonskih žena sprašuje, zakaj si je razvajena princeska izbrala ravno njega, ki je vendar že oddan, ki je nekoč že obljubil zvestobo njej, dahnil usodni da, si nataknil poročni prstan, jo vzel za ženo, si nadel zakonski jarem in se za vselej odpovedal romanci z nežnejšim spolom. - Kaj žene navdušene, živahne, razigrane, vitalne in neugnane predstavnice mlajše in srednje generacije nežnejšega spola v bolj ali manj neperspektivno in negotovo zvezo s poročenim moškim? Zbirateljska strast, želja po spremembi, osvajalni nagon, Car prepovedanega sadu, nagajiva radovednost, neugnana navihanost, mladostna nepremišljenost ali pa morda Cisto preprosta, iskrena in velika ljubezen? Odgovori so pestri in nenavadni, mnenja različna. Vsekakor mora imeti poročeni moški nekaj bistvenih komparativnih prednosti - žlahtnih lastnosti, ki bi jih zaljubljena ženska zaman iskala pri nevezanih samskih predstavnikih močnejšega spola (sicer si ga gotovo ne bi izbrala za partnerja). Morda je to njegova izkušenost, moški Sarm, intelektualna privlačnost, seksapilnost, smisel za romantiko, poslovna uspešnost, zaupljivost, prijateljstvo, očetovski odnos do ljubice... Dr. Dorothea Krueger, sociologinja iz Hannovra, pravi, da je v Nemčiji trenutno približno 1, 7 milijona samskih moških (62 odstotkov) in le dober milijon samskih žensk (39 odstotkov). Statistično gledano ni niti sledu o pomanjkanju nevezanih moških, ki bi samske ženske sililo v oblikovanje zakonskih trikotnikov. Dr. Kruegerjeva meni, da so poročeni moški Ženskam izredno privlačni, ker jim ponujajo ljubezen in seks, hkrati pa jim puščajo dragoceno svobodo in jim ne dajejo občutka utesnjenosti, naveličanosti ali celo odvečnosti. Poročen moški je do svoje ljubice praviloma vedno prijazen, fair, pozoren, ljubeč, prijateljski, naklonjen in spoštljiv. Daje ji občutek izjemnosti in jo zasipa s pozornostjo, ljubeznijo in dobroto, pogosto pa tudi z darili in denarjem. Pa tudi sicer ima poročeni moški v primerjavi s svojimi nevezanimi kolegi precejšnjo prednost, saj običajno ni okužen z virusom aidsa in praviloma ni depresiven, živi bolj ali manj urejeno družinsko življenje, je uspešen v poslu in cenjen v družbi, večino svojih neprijetnih in napornih obveznosti opravi pod domačo streho, z novo izvoljenko pa želi doživeti isto kot ona - prijateljstvo, naklonjenost, romantiko, ljubezen, Čarobna Custva,-magiCen seks, pravljične trenutke in uresničitev svojih sanj - vse, kar je na tem svetu najbolj vabljivega, nedosegljivega in Čudežnega. Zna uživati z njo in ji puSCa proste roke za nova prijateljstva, posel in kariero, zabavo in samostojno življenje. Ljubica poročenega moškega se lahko v miru odloči za nadure, po službi gre po nakupih, je v restavraciji, gre popoldne k frizerju in zveCer na koncert ne glede na razmetano stanovanje, kup neopranega perila in nepomite posode; ob veCerih lahko po telefonu cele ure klepeta s prijateljico, do zgodnjega jutra gleda stare filme, do konca navije svojo najljubšo popevko in si privošči Se marsikaj, o Čemer si zakonita Zena njenega prijatelja ne-upa niti sanjati. Ljubica predstavlja poročenemu moškemu žarek sonca v sivini zakonskega vsakdana, zaklad, ki mu ga je v trenutku radodarnosti poslala usoda, razkošje, o katerem je sanjal vse od trenutka, ko je zdrsnil v zakonski stan, desert, ki si ga lahko privošči vsakokrat, ko si zaželi poslastice. Car zveze med poročenim moškim in prosto žensko tici v na videz preprostem in hkrati težko razumljivem dejstvu; več svobode, ko moški puSCa ženski, bolj je ona zaljubljena vanj. Čimbolj se ona čuti prosto, svobodno in nevezano, bolj privlačna in mamljiva je zanj. Dva zavzeta lovca drug drugemu nastavljata zanke in se navdušeno pustita ujeti v pasti Čarobne ljubezni. Utrip človekovega srca ni nikoli tako Čudežen kot takrat, ko se predaja prepovedani ljubezni ali pa ljubezni na daljavo. Novemu Čustvu, ki ga dviguje v rajske višave, mu daje polet in ga spravlja na rob ekstaze in obupa hkrati. Emociji, ki vzbuja občutek negotovosti, nedosegljivosti in nepremagljivosti. Oglejmo si paleto prednosti, s katerimi naj bi se ponašal vzoren zakonski mož kot ljubimec nevezane sodobne ženske: - Modema ženska je praviloma prodorna in uspešna, zato si želi moškega, ki je prav tako uspeSen, samozavesten in zaželen, hkrati pa ji zveza s prominentnim moškim lahko olajša vzpon na družbeni lestvici ali pa vsaj potrdi njen dober okus in smotrno izbiro. - Poročeni moški od svoje ljubice pričakuje same božanske reci: ljubezen, romantiko, nežnost, seks, naklonjenost, prijateljstvo, radostno predanost, prijazno partnerstvo - ne-nadkriljivost, o kateri sanja Se dolgo po tem, ko zvečer skesano, razočarano, zagrenjeno ali pa z občutkom krivde leže v zakonsko posteljo k Zenski, ki ji je obljubil svojo zvestobo. Spi z eno in sanja o drugi. Simbol obljubljene dežele in pekla hkrati; mešanica ekstaze Pogled, ki takoj vname ... (Foto; Robert P. Thaver, The Providence Journal, ZDA) in obupa, pričakovanja in strahu, drznosti in oklevanja, streznitve in omame. - Zenska Čuti, da je njen izbranec pravi moški zanjo; ne glede na to, da je vezan oziroma poročen in da se je nekoč zaobljubil drugi ženski. Intuicija nežnejšega spola praviloma ne vara, zato psihologi poudarjajo, da so najbolj perspektivne in trdne zveze tiste, v katerih ženska izbere moškega in ne nasprotno. - Poročeni in vezani moški so izredno zanesljivi. Ljubica je lahko prepričana, da je ne bo prevaral, saj nima Časa in priložnosti, hkrati pa je popolnoma jasno, da bi izredno težko našel žensko, ki bi jo prekašala. Zakaj bi se torej brez vzroka podajal v dodatno stisko in nevarnost, si nakopaval nove sitnosti in obveznosti? - Vezan moški daje ljubljeni izvoljenki občutek izjemnosti, enkratnosti in nenadkriljivosti. Priznava ji, da v marsičem (pogosto celo v vsem) prekaša njegovo ženo. Občuduje jo, jo nosi po rokah, ljubkuje, razvaja in ji sleherno željo prebere iz oci, Se preden jo ona izreče. Čuva jo kot dragulj, hkrati pa ji daje nenehno vedeti, da jo nei- zmerno ceni, spoštuje in ljubi, da brez nje ne bi mogel vec živeti. - Ona želi ostati sama, nevezana, vendar ne osamljena. Samozavestna, uspešna in prodorna si želi sodobna ženska ustvariti kariero in uživati življenje z ljubljenim moškim, vendar ne za vsako ceno. Zakonski prstan si je pripravljena nadeti šele po treznem premisleku, kljub temu pa želi ljubiti in biti ljubljena. Hrepenenje po moškem njenih sanj jo naredi Se bolj romantično, nežno, privlačno in Čarobno. Njena ljubezen je brezpogojna, njuna zveza pa svobodna in prostovoljna - naravnost božanska. - Vezan moški prihaja k svoji izvoljenki praviloma v najboljši izvedbi. Spočit, urejen, dobro razpoložen, razbremenjen in prijetno vznemirjen. Uredi in sprosti se doma; tam se tudi razjezi, razburi in uredi vse neprijetne zadeve. Zanjo pa prihrani svojo najbolj Žlahtno podobo - najbolj Šarmanten del svojega jaza. Ljubica predstavlja poročenemu moškemu vrhunec sreče in radosti, ekskluzivno poslastico, razkošje, ki ga želi zajemati z veliko žlico in ga uživati dolgo in počasi, pa Čimbolj incogni-to, seveda. Navsezadnje potrebuje soprogo, da mu opere nogavice, zlika srajce, odnese obleko v Čistilnico, uredi zadeve s poštarjem in serviserjem, skrbi za otroke in mu nasploh omogoča živeti dvojno življenje. - PoroCen moški je pogosto zamorjen, žalosten ih razočaran zaradi bremena svojega zakonskega življenja, ki ga ne obvlada oziroma ne zna, ne zmore, ne upa in predvsem noCe odvreči in začeti znova z žensko svojih sanj. Zdi se, kot bi ga bilo strah novega začetka; boji se, da bo drugi poskus prav tako ali pa Se bolj klavrn kot prvi. Zato skuša sedeti na dveh stolih in si puSCa odprti obe možnosti - za vsak sluCaj, Ce bi mu kaj spodletelo. Ljubica mu skusa pomagati, ga potolažiti in spodbuditi, ga usmeriti na pot Čarobne ljubezni. Njune skupne prihodnosti. Njegova negotovost in neodločnost po eni strani predstavljata breme za ljubico, po drugi strani pa je hkrati tudi njen adut - močno orožje v njenih rokah. Dejansko je ona tista, ki usmerja situacijo in odloča o njenem poteku in koncu. - Vezan moški je ljubici hvaležen za ljubezen in naklonjenost, ki mu jo podarja. Življenje z lastno ženo ima za nekaj samoumevnega, njo pa povzdiguje v višave. Trenutki, ki jih preživljata skupaj, so običajno res enkratni, občutki izjemni, radost neizmerna, ekstaza vedno znova neponovljiva, ona pa vsak dan bolj nepogrešljiva in nenadkriljiva. - Cas, ki ga ljubimca preživita skupaj je sicer kratek a sila intenziven in Čaroben - ukraden in prepovedan hkrati. Navdaja ju z občutkom izvoljenosti in izjemnosti, oplaja z zavestjo, da med njima ni ovir, dolgočasja, naveličanosti in rutine. Čudežno občutje, ki ju preveva še dolgo po tem, ko se razideta in hrepeneče sanjata o ponovnem snidenju, jima pomaga zdržati do naslednjega srečanja. Taka je torej idila med nevezano samsko žensko in poročenim vezanim moškim. Polna hrepenenja in pričakovanja, radosti in zanesenosti pa tudi razočaranja in bolečine - Čustev in občutkov, ki so značilna za vse velike in neponovljive ljubezni. (N. P.) Menda mu je bilo že v zvezdah zapisano, da ga bo v življenju najbolj mikala vojska. Za katero področje se posebej ogreva, noče povedati, a tovrstna kariera mu pomeni poglavitni cilj v življenju. Pri 22 letih ima rad poezijo, ki jo piše tudi sam, modeliranje oklepnikov iz 2. svetovne vojne in zabavo, v katero je obvezno dvakrat na mesec vključen odhod v kino. Zaljubljen je v uniforme, med katerimi je po njegovih merilih tako glede opreme kot organiziranosti absolutno na prvem mestu ruska vojska. Takšen sem, pravi Miro Crljenica iz Ljubljane, ki ga je to pot v objektiv ujela naša fotografinja. Z bodočnostjo si posebej ne beli glave, saj zadeve za zdaj kažejo ugodno. Izkušenj mu ne manjka, ker je bil v Častni četi slovenske vojske, kamor že »po pravilu« sodijo najvišji in najkrepkejši, skratka »naj« fantje. To, da s svojimi rjavimi lasmi, modrimi očmi in nalezljivim nasmehom »pade« marsikateri punci v oči, ga prav posebej ne gane, saj zaenkrat deklice (še) nima, toda kot tehtnica po horoskopu s podznamenjem škorpijona najbrž ve, kaj dela. Je proti nasilju in obožuje večno zelene melodije, rock glasbo petdesetih in šestdesetih let, zelo rad pa ima tudi klasiko z Beethovnom. Tak okus ni ravno po vsakdanji meri mladih, zato se mora, kot pravi, večkrat prilagajati drugim. Z življenjem ima nekaj izkušenj, saj je med drugim delal v turistični dejavnosti za angleške goste, raznašal je časopise, kelnaril... Posebnih vzornikov med znanimi ženskami in moškimi nima, strinja pa se, da bi pri objavljanju slik, tudi golih, morala veljati enakopravnost spolov. Mirotova barva je Crna, k Čemur obvezno sodi usnjena jakna. Najtemnejša od barv bi lahko pomenila nekakšno zatočišče, saj se mu, kot pravi, raje zaupajo dekleta kot fantje. Na sreCo pa ni veliko stvari, ki bi ga vrgle iz tira; pohvali se, da ima konjske živce. Zato pravzaprav ne čudi, da ima rad borilne večine, med športniki vseh časov pa posebej obožuje legendo sodobnega boksa Muhameda Alija. (KaN) Foto: Barbara Reya KOZMETIČNI NASVETI ... KOZMETIČNI NASVETI ... Zenska m njena oblačila V nasvetih, ki jih Lih Carsten vsak teden daje našim bralcem, venemer poudarja pomen celostne podobe Človeka. Sem ne sodi samo kozmetika, ampak tudi oblačenje - oblačenje s stilom. O tem v studiju gospe Carsten njenim strankam svetuje priznana modna oblikovalka Alenka Gričar, ki si je nabrala dragocene izkušnje s tega področja v Sloveniji in na tujem, zlasti v Združenih državah Amerike. Gospo GriCar smo vprašali, zakaj sta se z gospo Carsten odločili za sodelovanje. »Namen je bil en" sam. Urejena in samozavestna oseba! Pot do tega je včasih kratka, včasih pa daljša in polna ovinkov - odvisno od tega, v kolikšni meri in kako uspešno je določena oseba že razvila svoj osebni stil. Studio, ki ponuja in omogoča polepšanje celostne podobe osebe je za nas nekaj novega. V tujini so nekaj običajnega, razen tega so na voljo tudi tovrstni tečaji in literatura. Na tečajih strokovnjaki s področja kozmetike, oblačenja, verbalne in neverbalne komunikacije, gibanja in sporočil, ki jih pošiljajo oči in obraz, skušajo uskladiti enkratnost osebe z značilnostmi dela, ki ga oseba opravlja. Vsaka oseba s svojim videzom, oblačenjem in načinom navezovanja stikov oddaja sporočila. Sporoča, kdo je, kaj hoče, kaj pričakuje... Govori, s kakšno resnostjo se loteva nalog, izraža spoštovanje in pričakuje zaupanje poslovnih partnerjev in nadrejenih. Pri oblačenju s stilom ne gre za modno svetovanje, za slepo podrejanje modnim trendom, ki se spreminjajo iz leta v leto. Gre za ustvarjanje osebnega stila, oblikovanje osnovne garderobe, ki nam skupaj z modnimi dodatki služi ob različnih priložnostih. Premišljeno in pravilno izbrana oblatila dobre kakovosti imajo trajno vrednost, spremljajo nas več modnih sezon, seveda pa s tem prihranimo pri denarju in času, ki ga porabimo za nakupe. Osebni šarm in tudi kakšno neskladje postave je najti pri vsakem človeku. Sarm je treba razvijati, neskladja prikriti. To storimo s pravilno izbranimi oblatih, barvami in modnimi dodatki. Ko poudarimo vse, kar je na osebi zanimivega in prijetnega, s tem pogled sogovornika usmerimo tja, kamor želimo. V ilustracijo bom navedla droben primer. Urejena, uspešna poslovna ženska mi je zaupala, da nikoh ne nosi prstanov in zapestnic, ker so njene roke lopataste, prsti in nohti pa niso lepo oblikovani. Skušala sem jo prepričati, da bo pravilno izbran nakit odtegnil oči opazovalca z njenih rok in ga preusmeril na zanimiv prstan, uro, zapestnico. Zdelo se mi je, da je nisem prepričala. Poklicala me je čez dva tedna in povedala, da zdaj z veseljem nosi atraktiven model ure in dva prstana. Ima občutek, da nihCe več ne opazuje njenih rok, zato je bolj samozavestna, o tem ne razmišlja veC in ne skriva dlani,« je povedala Alenka GriCar. (JaK) Je resnično mogoče na dve strani? Biseksualnost ne pomeni več dezorientironosti Biseksualnost že dolgo ni veC zamolčevana, kot da bi bila seksualna dezorientiranost. O njej se govori odkrito tako v partnerskih zvezah kot v javnosti, še posebej v pop in cyber kulturi je že daleč proč od tabuMra-ftosti, {šudentje pa o biseksualnosti razmišljajo na isti ravni kot o drugih Človekovih svoboščinah. Se posebej v ZDA je biseksualnost skrita divja karta erotičnega življenja. To je tisto, kar se je izgubilo, kadar so govorili 0 homoseksualnosti in heteroseksualnosti, na isti način, kot se izgubijo etnične manjšine, kadar govorijo o črncih in belcih. Zdi pa se, da se danes raztresajo vsebine iz ameriških žepov: biseksualnost postaja bolj razvi-(hia. Biseksualni liki so vzbrsteli v TV nadaljevankah, kot je Roseanne (nekaj epizod smo si lahko ogledali tudi na I. programu TV Slovenija) in Melrose Place (na ogled v tem času na satelitskih TV). Michael Stipe, pevec skupine R.E.M. je reviji Newsweek zaupal: »Nikoli se nisem mogel opredeliti, kadar so me vprašali po seksualni izpovedi. Menim, da je treba nalepke lepiti le na embalažo hrane.« K razcvetu dvosmerne ero- tiziranosti brez dvoma prispeva tudi program MTV, ki ob glasbi prikazuje množico razgaljenih (moških in ženskih) teles. Harvardska profesorica Ma-rjorie Garber je napisala knjigo o tem pojavu z naslovom Vice Versa: Biseksualnost in erotici-zem vsakdanjega življenja, v kateri pravi: »Živimo v dobi biseksualnosti.« Mnogi študentje, še posebej ženske, pripovedujejo o fluidni seksualnosti. Ne nazadnje se je mogoče poljubno spolno opredeljevati v najbolj mogočnem načinu komunikacije na pohodu: Internetu. Profesor na univerzi Howard Elias Farajaje-Jones pa ugotavlja: »Učili so nas, da moramo biti ena določena identiteta. Zdaj ljudje ugotavljajo, da ni treba izbrati tega ah onega. Ni nujno, da bi to pomenilo, biti zmeden.« 2e oče psihoanalize Sigmund Freud je biseksualnost poimenoval »univerzalna dispozicija«. Verjel je, da imamo vsi žensko in moško plat in da smo se zmožni odzvati obema spoloma, le da eno od obeh plati zatiramo. Zanj je bila heteroseksualnost tista, ki bi jo bilo treba pojasnjevati. Biseksualnost je doživela kratkotrajno uveljavitev v času seksualne revolucije, vendar jo je spet potlačil strah pred aidsom. V ZDA nihče ni ugotovil, koliko je pravzaprav biseksualcev in kako je biseksualnost sploh treba opredehti. Kadar je kultura organizirana na temelju monogamnosti, povzroča že sama zavest o mogoči menjavi vlog nelagodje: strah pred nezvestobo, skrivnimi življenji in nestabilnostjo. Zapletene vzorce človeških razmerij - ljubosumje, zvestobo, finance, starševske vloge, lastništvo - ustvarja še bolj kompleksne. Toda številni biseksualci so izrazito monogamni, saj »je zmotno prepričanje, da oseba, ki so ji všeč modrooki in rjavooki, mora imeti hkrati razmerje z modrooko in z rjavooko osebo. Popolnoma zadovoljna bo ah z modrooko ali z rjavooko,« razlaga ameriška sociologija Paula Rust. Kakor so prvi založniki preprosto spremenili homoseksualne ljubimce v Platonovem Simpoziju v heteroseksualne, tako je biseksualnost izginila iz večine ameriških seksoloških raziskav, ki biseksualce prište-jejo kar k homoseksualcem. Vendar je bila biseksualnost močno prisotna v ameriški kulturi. Igralci na primer, ki so na platnih predstavljali ikone svojega spola, so v resničnem življenju uživah spolnost na dve strani: Cary Grant, James Dean, Marlene Dietrich. Danes pa biseksualci uživajo svobodo, ki jim jo je zagotovila uveljavitev homoseksualne opredelitve. Manjša ko je nestrpnost do homoseksualcev, več brezbrižnosti lahko uživajo. In kaj je posebnega pri bise-ksualcih? Martin VVeinberg, profesor na univerzi Indiana je v knjigi Dvojna privlačnost: ra- O r- O C o <2 zumeti biseksualnost zapisal: »Biseksualnost je dodatek - običajno se v nas najprej razvije heteroseksualna orientiranost, potem pa se k nji pridene še homoseksualna, tako da v nas živita obe. S priučenjem biseksualnosti se nam pravzaprav ni uspelo znebiti avtoerotičnosti.« Amerijki sociolog J. Michael Bailey pa je prepričan, da je odgovor skrit v genih. Z raziskovanjem življenja 5.000 dvojčkov v Avstraliji je ugotovil, da so k biseksualnosti bolj nagnjeni enojajčni dvojčki, kot pa dvojajčni. »Če ima nekdo dovolj genetskih faktorjev, bo homoseksualec. Ce ne, bo biseksualec,« razlaga. Njegova teorija še ni pridobila znanstvene veljave. Na koncu zapišimo, da ni nobenih biseksualnih spolnih dejanj, so le biseksualne osebne zgodovine. Biseksualnost je prej kot korenina drevo -drugačno pri vsakem posamezniku - strasti in dejanj, spletenih iz vej homoseksualnosti in heteroseksualnosti. V svoji dvoumnosti je most med obema, v skrajni obliki pa oboje pogoltne. (A. M.) Igra pomeni otroku življenje Igra je izre.dnega pomena za razvoj osebnosti in ustvarjalnega odnosa do življenja in okolja. Svet otrokove igre je bogat in ustvarjalen in n asa dolžnost je, da otrokom pri tem pomagamo. Rosseau je zapisal: »Ljubite otroke, bodite pozorni do njihovih iger in zabav, do njihovega ljubkega instinkta.« Pomagajmo jim torej, da bodo ustvarjalni, izvirni, nezavrti, sproščeni, razigrani, da bodo otroci. Vse to lahko dosežejo v igri, ko se igrajo sami ali s sovrstniki. Kaj pomeni igra otroku, kako nanjo gledajo odrasli, saj igro lahko postavimo tudi kot protiutež šolskemu delu, ker jo otroci v prvem razredu Se vedno potrebujejo, in ali igra lahko tudi zdravi, ta in Se nekatera vprašanja smo postavili diplomirani psihologinji Magdaleni Rožanc - Dernikovic. Igra pomeni otroku življenje. Otroci ne vidijo sveta, v katerem živijo, tako kot odrasli in stvari ne takih, kot dejansko so, temveč take, kot jih oni doživljajo. Zato je svet odraslih v njihovih predstavah drugačen svet, in ta pride bolj do izraza v njihovi svobodni igri. Pa si spet izposodimo misel. Maksim Gorki je zapisal: »Igra je otrokova pot k spoznavanju sveta, v katerem živi in v katerega je poklican, da ga spremeni«. Ali so danes igre naravnane v to smer? Otroci se ne igrajo z namenom, da bi v igri razvili svoje sposobnosti, vendar v igri dosežejo prav to. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi po dejavnosti. V otrokovi igri se sprosti domišljija, ki otroku omogoča, da v igri ustvari ali doživi tisto, česar v realnem svetu zaradi svoje »majhnosti« ne more ali ne sme. V igri otrok sam usmerja svojo domišljijo, dela tako kot je njemu všeč, zato v igri nenehno uživa in se vanjo vrača. V igri ima otrok podobno vlogo, kot jo imajo v življenju odrasli. V igri otrok doseže samostojnost, razvojno ustvarjalnost, izvirnost, iznajdljivost... Skupna igra otrok in starSev je najlepša pot v otroški svet. Ali znajo starši to izkoristiti? Odrasli se zavedamo, da igra otroku pomeni veliko, da se otrok rad igra, da se mora igrati, saj v igri raste in se razvija. Hkrati pa pogosto ne pokažemo dovolj razumevanja in spoštovanja do otrokove igre, ne najdemo ustrezne poti zbliževanja in medsebojnega sodelovanja. Stik z otrokom preko igranja iger s pravili še nekako vzpostavljamo, igrati se z otrokom domišljijsko pa nam je tuje. Ne znamo se več igrati in prav zato kupujemo otrokom igrače, da jim mine čas, sami pa nimamo časa, da bi se vključili v igro. Zaradi tega je naše delo oropano kreativnosti, ker smo v sebi zatrli otroško domišljijo. Otrok zmore to, česar odrasli ne zmoremo - biti otrok. Igra ne razvija samo ustvarjalnosti, samostojnosti in izvirnosti, igra lahko tudi zdravi, kajne? Ce se je otrok premalo igral, bo to pogrešal vse življenje. To občuti kot primanjkljaj, kot krivico, ki mu je bila storjena. Le redkokdaj pomislimo na to, da se otrok v igri tudi zdravi. Vsak otrok je včasih prestašen, potrt, poln občutkov manjvrednosti in nezaželjenosti in takrat mu je težje kot odraslemu. Otrok ne zna z besedami izraziti svojega problema, ker ga bolj obremenjuje na čustveni in podzavestni ravni. Otrok na najbolj naraven in najlažji način rešuje svoje konflikte, strahove in težave v igri. Otrok v igri ni več trpeč, nebogljen in prepuščen na milost ali nemilost odraslim, okolju in neugodnim okoliščinam. Pobudo prevzame v svoje roke, je aktiven udeleženec v situaciji, ki mu je povzročala strah, na ta način ga počasi obvladuje in celo premaga. Ni več ubožček, ki se boji volka, v igri je lahko sam volk in tako počasi izgublja strah pred njim. Strokovnjaki večkrat menite, da bi otrok, zlasti Šolski, moral imeti veliko veC Časa za igro, da bi bil sreCen. Kako mu pomagati? Otrok sam išče in si ustvarja igre, s katerimi premaguje svoje težave, strahove in konflikte. Odrasli pa mu pri tem pomagajmo in hvaležen nam bo. Silvija Mozetič ALZHEIMERJEVA BOLEZEN (1) Prezgodnja slaboumnost Vedno znova jih srečujemo - podobe blodnih, zgubljenih, razmrsenih in velikokrat od bližnjih in sveta zavrženih in pozabljenih. Že od nekdaj se nista um in razum vsem elanom človeške družbe enako dolgo ohranjala pozno v jesen življenja. 2e med najzgodnejšimi medicinskimi pisnimi viri beremo o duševnih bolnikih, ki jih je zapustil spomin, ki so izgubili sposobnost ohranjanja odnosov do soljudi in okolja, ki so s svojo asocialno pojavo in vedenjem prej spominjali na propadajočo žival kot na človeka.Več starejših in pogosteje žensk se je pojavljalo v tej vlogi skozi najtemačnejša obdobja porajajoče se psihiatrije, ukovanih v okove, sestradanih do kaheksije in običajno ležečih v hladnih sobanah srednjeveških kamnitih zgradb, zaudarjajočih po človeških iztrebkih. In v glavnem so o njih mislili: »Ja, tej se je pa zmešalo!« Philippe Pinel, oče psihiatrije, je v 18. stoletju prvi poskušal vrniti dostojanstvo vsem tistim, ki so zboleli na duhu. Dolgo pot so morale prehoditi vse naravoslovne znanosti, predvsem pa na tem mestu prav psihiatrija, preden so osvojili osnovna anatomska, fiziološka, patološka in patofiziološka znanja in se prikopali do temeljnih spoznanj o boleznih duha. Človeška duša in um, tako nedotakljiva tabernaklja, sta počasi razstirala koprene, vendar se še dandanes pod tančicami skrivajo številne neznanke. Dvajseto stoletje je naredilo velik korak naprej in nekaj duševnih bolezni vsaj približno razumemo. Poznamo psihoze in jih ločimo od nevroz, razlikujemo dedno pogojene bolezni od tistih z neko reakcijsko etiologijo. Zavedamo se tudi vpliva odvisnosti od alkohola in drog na psihofizično propadanje človeka. Novejši izsledki nam približujejo zanimiva spoznanja o delovanju nevrotropnih mikroorganizmov, kot so npr. počasi delujoči virusi, in njihovem vplivu na centralni živčni sistem. Zvonka Zupanič-Slavec (Nadaljevanje prihodnjič) Vita in Dih Izšla je četrta številka strokovno zdrav-stvenovzgojne revije Vita, ki je to pot namenjena »črpalki, ki dela od začetka življenja do smrti« - srcu. Prispevki v njej govorijo o miokardnem infarktu ali srCni kapi, o diagnostičnih metodah v kardiologiji, o tem, kdo je sreni bolnik, kako naj se ta vede na dopustu, in o preventivi pri boleznih srca in ožilja. Opozorilni znaki, da bo človek utrpel srčni infarkt, trajajo včasih zelo dolgo, tudi več let. Ko posumimo na infarkt, je zapisal prim. dr. Marjan Fortuna, je izjemno pomemben čas. Bolnik mora cimprej v ustrezno ustanovo. Pred nami pa je tudi septembrska številka glasila Društva pljučnih bolnikov Slovenije Zdrav dih za navdih. Pozornost je posvečena tobačnemu zakonu in kajenju nasploh, zdravljenju pljučnih bolezni, astmi in izbiri poklica pri mladih, v njej pa so tudi ostale redne priloge. (KaN) Vetru sprememb Ce Želite živeti večnost, ki spi v plamenu trenutka, preberite najnovejša knjigo Vetru sprememb priljubljene slovenske pesnice in pisateljice Marjetke Jeršek. Knjiga ja izšla pri založbi Quatro. Vetru sprememb nikakor mi običajna pesniška zbirka; predstavlja namreč osvežujočo novost. Besede, ki živijo v njej, se uresničujejo skozi strani z novo Como močjo, ki bralcu daje mnogo veC kot le počitniško branje lesketajočih verzov. Prvi del knjige resnično predstavljajo subtilno zveneči kraguljcki izbrušenih nežnih poezij, v drugem delu stopita na oder dve zanimivi daljši poetični pravljici, tretji del pa predstavlja povsem novo smer v slovenski poeziji: liriko namena v obliki Čarobnih formul. Prijetno nas presenetijo Čarodejni izreki in krajši prozni dodatek, ki skozi zavese pozitivno naravnane magije pokažejo ljudem, kako zaživeti, užiti, ustvarjati in v dolgih požirkih piti poezijo vsakdanjega življenja, Id je skrita v plamenu večnosti trenutka, ki ga dihamo ravno - sedaj. NEDELJSKE TEME Ul O 06 Z g O O Nedelja, 10. septembra 1995 Bogastvo baročne dobe Baročno umetnost no Slovenskem zoznomujeto sproščenost in dinamičnost Septembra leta 1992 so Dnevi dediščine v Sloveniji peljali po poteh slovenskih baročnih spomenikov. Organizator, takratni Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZRSVNKD), je predstavil približno petdeset izbranih spomenikov baroCne umetnosti. V Narodni galeriji v Ljubljani je bila odprta razstava načrtov baroCne arhitekture arhitektke Nataše Stupar-Sumi, potekale so projekcije diapozitivov, predstavili pa so tudi vodnik po spomenikih, vključenih v Dneve. Naš ugledni strokovnjak za baročno umetnost, prof. dr. Nace Sumi, je pripravil uvodno študijo in sodeloval pri izboru spomenikov, medtem ko so izjemno občutene fotografije delo arhitekta Damjana Galeta. Vodnik je naletel na dober sprejem, kar kaže pripisati dejstvu, da smo v Sloveniji pogrešali tovrstne publikacije. V njem so predstavljeni dvorci, gradovi, cerkve, meščanske palače in javni spomeniki, omenjeni pa so tudi muzeji in galerije z baročnimi zbirkami. ZRSVNKD je pripravil prevode vodnika v angleščino, nemščino, francoščino in italijanščino, kar je pomembno prispevalo k predstavitvi slovenske baročne arhitekture v tujini, še toliko bolj, ker so bili naši Dnevi del obsežnega projekta Sveta Evrope Evropska baročna pot. Barok - najbolj značilno stilno obdobje Stare celine Kot stil, ki je spremljal protireformacijo in katoliško versko obnovo, je barok zapustil sledove v celotnem kulturnem prostoru Evrope in tudi na drugih celinah, do koder je segal evropski vpliv. Spočet je v Italiji in v grobem zajema 17. in 18. stoletje. Zaznamoval je številne oblike človeškega ustvarjanja - od oblikovanja predmetov vsakdanjega življenja, do književnosti, glasbe in likovnih umetnosti. Najbolj reprezentančne stvaritve baroka so seveda nastale v krogih družbene elite, medtem ko so nižji sloji premogli le posamezne oblike baročnega oblikovanja. V oblikovanju arhitekture je baročni Cas s pojmom celostne umetnine (Gesamtkunsbverk) dosegel nov ustvarjalni vrh. Kot pove že beseda, gre pri celostni umetnini za usklajeno oblikovanje vseh delov stavbne celote, ki so se od prej razmeroma samostojnih Členov prilagodili enotni skupni zamisli. Spretno oblikovan detajl je le element večje, bogatejše celote. V nasprotju z renesančno miselnostjo, ki je v središče dogajanja poštar vljala človeka, je ta v baroku podrejen celoti prostora. Namesto renesančnega osrednjega prostora se je v baročni cerkveni arhitekturi uveljavil prostor, kjer od vhoda proti glavnemu oltarju obiskovalec hodi mimo veC stranskih kapel, ki naj bi simbolizirale postaje CašCenja. Nastala je nova igra stvarnega in nestvarnega. Dinamiko je ustvarila zamisel razgibanega ostenja, ki ga s svojo plastičnostjo obogatila štukatura, še posebej pa je »nezemeljskost« prostora poudarilo iluzionistično slikarstvo, kjer se ob pogledu na obok »odpirajo« pogledi v nebo s svetniki (v cerkvah) ali na antične bogove (v profani arhitekturi). Naj na tem mestu omenimo znameniti celjski strop poznorenesančne Stare grofije približno iz leta 1600, z odpirajočim se srednjim poljem, ki napoveduje poznejše iluzionistično slikarstvo. Gradove in dvorce so dopolnili urejeni parki in vrtovi. Preplet različnih vplivov Izjemna geografska razčlenjenost Slovenije in različni stilni vplivi, ki so se srečevali v tukajšnjem prostoru, so prispevali svoje k pisani podobi slovenske baročne likovne umetnosti. Iz Italije je barok prišel najprej na Primorsko, od koder se je širil v notranjost, s severa pa so prišli nemški vplivi. Veliko starejših stavb je bilo v tem Času temeljito prezidanih, barokiziranih, kot zgodnja primera naj omenimo prvo barokizacijo triladijske, prvotno romanske bazilike samostana v StiCni, kjer je ohranjena tudi prva umetniška štukatura, ter cerkev sv. Jurija v Piranu. Četudi je barok spremenil umetnostne postulate v odnosu do renesanse, se začetki pojavov tistih značilnosti, ki smo jih oznacih kot baročne, dialektično navezujejo na prejšnje stilno obdobje. Tradicija nikoli ni bila prekinjena, temveč so se posamezni elementi postopoma predrugacih. Najdeni načrti za cerkev sv. Jakoba v Ljubljani (zgrajena je bila v drugem desetletju 17. stol) pričajo o prvotno bolj renesančnih potezah te prve jezuitske cerkve pri nas. Ohranil se je tudi barokiziran gotski prezbiterij z zunanjimi oporniki. Nekoliko poznejša je prizidana kapela sv. Frančiška Ksaverija, razčlenjena s ""kakovostno baročno štukaturo. Sredi 17. stoletja je bila zgrajena cerkev v Novi Štifti pri Ribnici. Tu se je renesančna osme-rokotna shema razvila v baročno smer s kapelami v pritličnem pasu. V istem Času je Ljubljano obogatila italijansko zasnovana nekdanja avguštinska, danes Frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu z izrazito baročno fasado, ki jo krasi poudarjen srednji pas. Dinamičnost, razkošje in iluzionizem zrelega baroka BaroCni elementi so se v zreli obliki pojavih v drugi polovici 17. stol. Dinamične arhitekturne sestavine iz tega Časa krasijo romarsko cerkev v Puščavi na Pohorju. Izmed posvetne arhitekture naj omenimo centralno zasnovan dvorec Zemono pri Vipavi (ki s pritličnim arkadnim obhodom kaže tudi na upoštevanje starejših vzorov), grad Soteska na Dolenjskem ter v mestih nekdanji Iju- (str. 85 zgoraj) Prva osmerokatna cerkev pri nas, romarska cerkev Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti iz 17. stoletja, je postala vzorec za več podobnih cerkva. (Fotografija: Damjan Gale) (str. 40 spodaj) Dornava, največji dvorec v Sloveniji iz 18. stoletja, katerega zasnova v dolžino meri 1700 metrov. Angleški park na zahodni stranici je vključen v letošnjo predstavitev zgodovinskih parkov in vrtov na Dnevih dediščine. (Fotografija: Damjan Gale) bljanski Knežji dvorec s poslikano dvorano in Koper, kjer je zbran glavni del baročnih palač slovenske Istre. Osemnajsto stoletje je prineslo bistveno znižane, a bogato razčlenjene prostore z razgibano plastiko, barvitostjo in iluzionističnim slikarstvom. Ljubljano je zaznamoval program leta 1693 ustanovljene akademije operozov, ko so nastali načrti za barokizacijo deželnega glavnega mesta. Barokiza-cija je bila tako temeljita, da se je od starejših cerkva v mestu v prvotni obliki ohranila le pokopališka cerkev na ViCu. Po načrtih jezuita A. Pozza je bila po rimskih vzorih zgrajena nova stolnica sv. Nikolaja, ki je svojo baročno pol-novrednost dosegla z iluzionistično poslikavo Giulia Quaglia. Na beneško arhitekturo se naslanjajo Križevniška in Petrova cerkev ter najpomembnejša ljubljanska baročna arhitektura, Uršulinska cerkev. Vendar Uršulinska in Križevniška cerkev kažeta tudi odmik od beneških vzorov ter prilagajanje domači tradiciji. V prvo četrtino 18. stoletja sodita še Semenišče in Rotovž. Slednjega je dokončal Gregor Maček, ki je načrtoval in preuredil tudi številne cerkve v okolici Ljubljane (Dobrova, Šmarna gora, Limbarska gora, Šmartno pri Kranju). VeC kot dvajset palaC 'je nastalo v Ljubljani v obdobju poznega baroka sredi stoletja. Po zunanjščini najbogatejša je roko-kojska Schvveigerjeva hiša (Stari trg lla), omenimo pa naj še Barbo-vo palačo (Gosposka 3). Poznobaročna je tudi župna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, svojcas največja cerkev na Slovenskem, z razgibanim, vzvalova-nim ostenjem in konkavno vboCe-no fasado. V Kopru je po načrtih G. Massarija nastala nova, triladijska stolnica z ohranjenimi elementi romanike, pozne gotike in renesanse. Baročno likovno umetnost na Štajerskem zaznamujeta sproščenost in dinamičnost. Nastalo je nekaj odličnih štukatur, re- cimo fasada nekdanje dominikanske cerkve na Ptuju iz začetka 18. stol., povsem izjemna pa je roko-kojska notranjščina cerkve sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah, nastala ob koncu tridesetih let. Svojevrsten tip cerkva na Štajerskem pa je nastal po vzoru znamenite poznobaročne romarske cerkve na Sladki Gori iz sredine 18. stoletja - to je majhna centralna arhitektura z razgibanim ostenjem in mehkimi prehodi ter vzvalovano fasado in strehami. Cerkev na Sladki Gori je primer celostne umetnine, ki jo dopolnjujeta bogata kiparska oprema in obočna iluzionistična poslikava, delo Franca Jelovška, najbolj plodovitega in kakovostnega domačega freskoslikarja. Sladkogorski tip cerkve je odmeval tudi na Gorenjskem - v Grobljah in Naklem - le da so tam mehke forme postale bolj trde. Za posvetno arhitekturo so značilni dvorci in gradovi - Štatenberg, mariborski grad in najvecji izmed njih, dvorec Dornava, ki je bogat tudi v baročni plastiki na prostem. Konec 17. stoletja je v Ljubljani delovala kiparska delavnica Mihaela Cussa, ki je izdelovala oltarje. Njegov uCenec Luka Mislej je v delavnico povabil beneško šolane kiparje J. Contierija, A. Puttija in Francesca Robba, Cigar dela predstavljajo vrh kiparstva v prostoru med Dunajem in Benetkami. Poleg oltarjev v Uršulinski, Frančiškanski, Šentjakobski cerkvi in stolnici je Robba izdelal portret cesarja Karla VI. in znana javna spomenika - Marijmo kronanje, ki se danes nahaja pred Uršulinsko cerkvijo, in Vodnjak kranjskih rek pred Magistratom. Lesena plastika, sicer značilna za Štajersko, se je udomačila tudi drugod. V Ljubljani je delovala frančiškanska podobarska delavnica, katere izdelki so bili namenjeni predvsem podeželju (Škofja Loka). Kvalitativni vrh štajerskega kiparstva najdemo v delih skupine kiparjev, med katere sodijo bratje Straubi. Jožef Straub, najpomem- bnejši štajerski avtor razvitega baroka, je leta 1743 ustvaril izjemno delo, kužno znamenje na glavnem mariborskem trgu. V plemiški arhitekturi najdemo vrsto poslikav, zlasti stenskih - v Dornavi, Podčetrtku, Olimju, naši najvecji grajski dvorani v Brežicah. Najkakovostnejša od poslikav - stopnišče, kapela in dvorana gradu v Slovenski Bistrici - je delo Ignaca Flurerja. Klasicizmu naproti Po letu 1760 se je uveljavil baročni klasicizem, katerega prvo znamenje je bila romarska cerkev sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku, nastala z zgledovanjem po dunajski arhitekturi. Odlikujejo jo osamosvajanje prostorov, strogo arhitektonsko oblikovanje glavnega oltarja in opustitev stenske poslikave, kar daje tej fazi klasicističen, hladen pridih. Na Gorenjskem je v tem obdobju dokončana velesov-ska samostanska cerkev domini-kank, v sedemdesetih letih pa se je kot temelj tlorisa uveljavila ovalna shema (jezuitska cerkev sv. Alojzija v Mariboru). V profani arhitekturi Primorske je nastala izjemna palaca rokokojskega značaja rodbine Besenghi degli Ughi v Izoli z bogato zunanjščino, na celini dvorec Novo Celje s fasado, ki je v celoti konkavno ukrivljena, ter baro-kizacija fasade sicer renesančnega dvorca Betnava pri Mariboru. Poslavljanje baročnih idealov je opazno v Gruberjevi palači. Tu se prvič v Ljubljani pojavi kitasti slog - na fasadi in še posebej v hladni, svetlozelenkasto pobarvani notranjosti, na stopnišču in v zasebni kapeli, ki jo je poslikal J. M. Krem-ser-Schmidt. BaroCne spomenike, zaobjete v tem zgoščenem in kratkem pregledu, smo predstavili v okviru Dne-vov evropske kulturne dediščine, njihov podrobnejši opis pa lahko najdete v vodniku Po poti baročnih spomenikov Slovenije. Vabimo vas, da si jih ogledate! Katarina Višnar Maršal Georgi) K. Žukov je bil možak oglatega obraza, ovešen z odlikovanji, oblečen v gumirano pelerino in oborožen z zajetno aktovko. Ni maral gledališča in glasbe, imel pa je smisel za ruske narodne plese. Delal je noč in dan, kadar pa si je ukradel kakšno urico prostega časa, je rad praznoval in popival. Ko so leta 1941 nemške armade nezadržno prodirale proti Moskvi, Leningradu in Kavkazu, je sovjetski samodržec Stalin hitro dojel, da je njegova vojska leglo povprečnosti. Od čistke leta 1938, ko so mu Nemci podtaknili lažne dokumente in je dal pobiti najsposobnejše poveljnike, je bilo malo generalov dovolj pogumnih, da bi ob Stalinovi strahovladi pokazali kakršnokoli pobudo. Toda Stalin je hitro spoznal, da politično zanesljivi nesposobneži ne bodo mogli zmagati v vojni. Oficirjem je vrnil nekdanji ugled, Vsemogočnim komisarjem, ki so bili na frontah prej v nadlogo kot v pomoč, pa je pristrigel peruti in jih leta 1942 celo ukinil. Kakšna je bila kakovost najvidnejših poveljnikov? Maršal Budjoni na jugu je dopustil, da mu je sovražnik zajel in pobil ogromno armado. Se najbolj sposoben in zagrizen je bil maršal Timošenko na osrednji fronti. Maršal Vorošilov na severu je bil sicer zanesljiv partijski človek," a skromnih vojaških sposobnosti. Zamenjal ga je sposobni Georgij K. Zukov. Čeprav so po vojni, ko je prišel v nemilost, zmanjševali njegovo vlogo, je bil on tisti, ki je rešil Leningrad in ubranil Moskvo ter tako razbil mit o nepremagljivosti nemške armade. Nacistični vojaki, ki so prvič v trumah romali v ujetništvo, so bili oblečeni v ženska krzna in svileno spodnje perilo, da bi se zavarovali pred mrazom, ki ga Hitler v svojih strateških načrtih ni upošteval. Zukov bi lahko živel od slave samo zaradi Moskve in Leningrada, toda uspešno je usklajeval tudi fronto pri Stalingradu, poveljeval ofenzivi proti Visli in v končnem sunku proti Berlinu zadal Hitlerjevi Nemčiji smrtonosni udarec. Vseh teh uspehov pa ne bi bilo, če ne ugovarjal Stalinu, kadar je bil prepričan, da ta nima prav. Prvič se je Stalinu postavil po robu, ko je šlo za obrambo Moskve. Telefonski pogovor med njima je potekal takole: »Kako se obnaša nasprotnik?« je J. V. Stalin vprašal Zukova. »Končuje koncentracijo udarnih grupacij in kmalu bo, po vsem sodeč, prešel v ofenzivo,« je odgovoril Zukov. »Kje pa pričakujete glavni udar?« •»Močnejši napad pričakujemo iz smeri Volokolamska. Guderianova armada bo, kot kaže, skušala zaobiti Tulo in udariti v smeri Kašire.« »Jaz in Sapošnjikov meniva, da je treba sovražnikove pripravljene udarce preprečiti z našimi nasprotnimi napadi...« »Toda s kakšnimi silami bomo izvedli nasprotne napade? Zahodna fronta nima neangažiranih enot. Na voljo so nam samo sile za obrambo.« Ko mu je Stalin začel dajati navodila, kako naj izpelje protinapade, se je Zukov uprl: »Tega ne morem storiti. V protinapade, katerih uspeh je sumljiv, ne smemo vreči zadnje rezerve naše zahodne fronte...« Po krajšem prerekanju je Stalin prekinil pogovor: »Razmišljajte, kot da je vprašanje protinapada rešeno. Zvečer sporočite svoj načrt!« Pozneje je dejal N. A. Bul-ganinu: »Vi in Zukov sta domišljava. A vedita, da je tudi nad popom pop!« Včasih je Žukov navidezno sprejel Stalinov ukaz, toda izvedel ga je s čimmanj tveganja. »Vam je znano, da je padel Djedovsk?« je vprašal Stalin. »Ni, tovariš Stalin!« »Poveljnik fronte mora vedeti, kaj se dogaja na njegovem območju!« Zukov je še enkrat preveril svoje informacije in ko je spet zatrdil Stalinu, da Djedovsk, razen nekaj hiš, ni v nemških rokah, se je Stalin še bolj razje- zil. Ukazal mu je, naj gre nemudoma na teren, organizira napad in osvobodi nesrečno mesto. Zukov, naveličan prepira, je takrat ukazal, naj pošljejo četo in nekaj tankov ter zavzamejo tistih nekaj hiš v predmestju, Stalina pa je pustil v prepričanju, da je »osvobodil« mesto. Maršal Zukov se je jeseni leta 1944 s svojo vojsko vkopal ob Visli. Ze v začetku oktobra je predlagal Stalinu, da bi bilo bolje preiti v obrambo, ker je moral na novo organizirati dolge oskrbovalne poti. Stalin je, kot piše Zukov v svojih spominih, nervozno hodil po sobi. Približal se je zemljevidu, nato pa se brž vrnil in nepremičen pogled zapičil v Zukova in Rokosovskega. Celo pipo je položil na stran, kar je pomenilo, da je zelo nezadovoljen. »Tovariš Žukov,« je namesto Stalina vprašal Molotov, »vi torej predlagate, naj ustavi- mo ofenzivo v trenutku, ko »ranjeni« sovražnik ni sposoben zadržati naše enote. Je vaš predlog sploh razumen?« »Menim, da nam nadaljevanje ofenzive zdaj, ko se je vojska utrudila, ne bo dalo ničesar - razen novih žrtev...« je odvrnil Zukov. Po daljšem premisleku se je Stalin odločil za obrambo, kot je predlagal Zukov. Ko si je vojska odpočila, se je 12. januarja po silovitem topniškem uvodu začela ruska ofenziva na široki fronti od Baltika do Karpatov in Donave. V njej so sodelovali najslovitejši ruski poveljniki: Zukov, Rokosov-ski, Konjev, Cujkov, Tolbuhin in drugi. Cilj ofenzive je bil: na severa Berlin, na jugu Dunaj. Maršal K. Rokosovski, ki je napadel na severu, je bil po rodu Poljak in katoličan. Bil je dovolj spreten, da je ostal v milosti pri Stalinu, čeprav je po oktobrski revoluciji užival pokroviteljstvo Trockega in veliko prijateljstvo maršala Bliicherja. Prvega je dal Stalin ubiti, drugega pa ustreliti med veliko čistko generalov leta 1938. Maršal Konjev je napadal v smeri proti Breslauu, kjer je bilo več taborišč slovenskih izgnancev. Goebbels ga je imenoval »primitivec, tipičen primerek aziata«. Res je imel aziatske poteze, saj je izviral iz ljudstva, ki je bilo mešanega ugrofinskega izvora in je imelo precej tatarskih elementov, živelo pa je na desnem bregu Volge. Bil je izobražen; kadar se je hotel pomiriti, je recitiral cele strani iz Puškina. Ko je napadal, je bil podoben ameriškemu kavboju, zato so ga Američani v šali imenovali -Patton rdeče armade. Maršal Tolbuhin je na jugu prodiral proti Dunaju. Nekoč je bil oficir v carski armadi in se je v 1. svetovni vojni bojeval na Karpatih. Da je pravi kozak iz vrst mongolskih Cu-vasev, je dokazal, ko so njego- Ruski tanki T-34 v napadu; bili so mnogo bolj učinkoviti kot primerljivi nemški tanki ve enote s hitrostjo konjenika napredovale tudi po trideset kilometrov dnevno. Tolbuhin je Dunajčane v imenu Sovjetske zveze pozval, naj se v bojih proti Nemcem pridružijo Rdeči armadi. Žukov je dobro sodeloval tudi z generalom Cujkovim, branilcem Stalingrada, močnim, dobrodušnim človekom s smislom za humor. Kadar se je glasno smejal, so se v njegovih ustih bliskale zlate krone. Po vojni je posredno kritiziral Zukova, v svojih spominih je namreč zapisal, da bi sovjetska vojska lahko zavzela Berlin že februarja, kar bi bistveno pospešilo konec vojne. »Morali bi tvegati,« je zapisal Cujkov. »Med operacijo Visla-Odra so naše čete napredovale več kot petsto kilometrov, od Odre do Berlina pa je ostalo samo od šestdeset do osemdeset kilometrov, ki bi jih zmogli v enem sunku,« je menil Cujkov. »Tudi osma gardijska armada pod poveljstvom V. I. Cuj-kova je prodrla na Odruo s komaj polovico svojih enot. Dragi deli armade so se vse do 23. februarja bojevali za Poznanj...« je maršal Zukov zavrnil Cujkovo kritiko. Maršal Zukov je predsedoval konferenci v Berlinu, na kateri je načelnik generalštaba nemške vojske, feldmaršal Ke-itel, podpisal akt o brezpogojni kapitulaciji. Bil je zelo skop, ko je začel sejo z besedami: »Nas, predstavnike Vrhovnega poveljstva sovjetskih oboroženih sil in Vrhovnega poveljstva zvezne vojske, so vlade protihitlerjevske koalicije pooblastile, naj pripravimo brezpogojno kapitulacijo Ko so se Američani in Rusi srečali v Torgauu ob Labi in tako prerezali Nemčijo na dvoje, so organizirali zabavo s plesom; medtem ko častniki politizirajo, je brhka Rusinja raje zaplesala s postavnim Američanom Nemčije in nemške Vrhovne komande. Pokličite v dvorano predstavnike Vrhovnega poveljstva nemške vojske!« Zukov je bil bolj zgovoren pozneje na zabavi, ko so bili »generali... pri plesu in petju zunaj konkurence,« kot je zapisal v svojih spominih. Tudi on je zaplesal. Zukov je po zmagi uspešno sodeloval s preudarnim ameriškim generalom Eisenhovverjem. Ko je zahteval, naj se anglo-ameriške čete v skladu z jaltskimi sklepi umaknejo iz Turingije in Wiirttemberga, je posredoval Eisenhovver: »Monti, ne polemiziraj! Maršal Zukov ima prav. Ti moraš čimprej zapustiti Wiirtenberg, mi pa Turingi-jo...« Eisenhower se je vmešal v pogovor tudi takrat, ko je general Spaats izjavil, da ameriško letalstvo leti povsod in brez vsakih omejitev, tako bo storilo tudi, ko gre za Berlin. »General, jaz vas nisem pooblastil, da zastavljate takšna vprašanja,« mu je dejal Eisenhovver. »Sem sem prišel, da bi se z maršalom osebno spoznal... Poslovna vprašanja bomo rešili takrat, ko bomo oblikovali kontrolni svet...« Zukov je pozneje Stalinu predlagal, naj Eisenhovverja povabi v Moskvo. Upal je, da Bodo »stari vojaki« našli skupni jezik in složno delali ter tako vplivali na druge državnike. Pozneje je obžaloval, da je Eisenhovver kot predsednik ZDA tako malo storil za popuščanje mednarodne napetosti, ni pa povedal, kakšen je bil pri tem Stalinov delež. France Trebčan NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. septembra 1995 Grizli Sele ob svitu se je Thor dvignil iz blatnega jezera. Udi so mu Cisto otrpnili, toda bolečine so pojenjale. Momljaje se je začel vzpenjati po klancu. Kaj je bilo z njim? Počutil se je nelagodno, bolno. V kosteh je občutil Čudno slabost. Se lačen ni bil, Čeprav je ob tem Času vedno iskal hrano. Le žeja ga je mučila, silna žeja. Pogosto se je ustavljal, da bi ovohal in preveril smer vetra. Zoprni vonj in nevarni grom sta bila sicer za njim, toda moral je biti previden. Thor nikdar ni maral zeli. Ta »zelenjava« mu je bila prav zoprna. Ampak danes je imel neko nenavadno željo, da bi jedel grenke trave. Čutil je, da ga lahko ozdravijo. Ovohal je vsak grmiček ob svoji poti in končno našel, kar je iskal. Drobne jagode so bile odvratno grenke, toda Thor jih je hlastno jedel. Potem se je lo- til še nekakšnega divjega ribeza, ki ravno tako ni imel dobrega okusa. Ovohal je vsako drevo. Končno je polizal še nekaj smole z borovcev, kakršne je bilo najti samo v njegovem kraljestvu. Se preden je prišel do konca gozda, je bil njegov trebuh podoben dobro .založeni lekarni. Prisilil se je, da je pospravil tudi lepo količino borovih in smrekovih iglic, kar je sicer počel le pred zimskim spanjem, da bi si tako do vrha napolnil želodec. Danes je iglice potreboval kot zdravilo. Končno je imel dovolj. Počasi se je odpravil naprej in prišel do konca soteske. Pri vhodu v nizko peCino je za trenutek postal. Kako dobro jo je poznal! Za nizkim vhodom je bila prava sobica, pokrita s prijetnim belim peskom, kot nalašč za Čase, ko po skalah divja snežni metež. Tu je neke zime prespala tudi Thorova mati, spomladi pa je pricaplja-la na svetlo s tremi mladici. Bili so napol slepi in negodni, kot vsi mladi grizliji. Eden od njih je bil Thor in ta pečina mu je že dolga leta služila' kot zimsko pribežališče. Zamikalo ga je, da bi si tudi zdaj odpočil v njej. Čutil je, da bi tu gotovo hitreje ozdravel. Toda previdnost mu je govorila, naj gre naprej. Ovohal je zrak. Nekaj časa je neodločno stal pred vhodom, potem pa se je napotil naprej, navzgor proti obronku. Težko je dihal, ko se je vzpenjal proti vrhu. Ko je prišel na vrh, je bilo sonce že visoko. Postal je, da bi si odpočil in s pogledom objel drugo polovico svojega kraljestva. Ta dolina je bila še lepša od prve. Kot prostran park. Zeleni pašniki so se raztezali skoraj tja do planinskih vrhov. Dolino so z vseh strani Medvedji piknik Medvedji piknik je knjižica iz zbirke Knjižnica Čebelica, ki izhaja pri založbi Mladinska knjiga. Napisala jo je Nina Mazi, barvne ilustracije pa je prispevala Jelka Reichman. Zgodba govori o deklici Kaji, ki ima doma cel kup plišastih medvedkov. Neko soboto, ko ji ni bilo treba iti v vrtec, je v veselje svojih medvedkov ,* pripravila pravi . medvedji piknik. ; • Pri tem ji je pomagala prijateljica Maša, mi pa poglejmo, kaj vse . sta postorili: Kotiček, ki sta si ga deklici izbrali za sobotni piknik, je bil sila imeniten, saj je na travniku veselo žuborel potok, na obronku bližnjega gozda, iz katerega je dišalo po svežih jagodah, pa so popevali ptiči. Ko je v bližnjem zvoniku odbilo poldne, so se medvedki naveličali Kajinih zgodbic; po- stali so lačni in deklici sta po odeji pogrnili svež bel prtič in nanj zložili dobrote iz vrbove koSare. Ob pogledu na sendviče s svežim sirom in ogrsko salamo, ki je medvedja najljubSa jed, na slane kekse (medvedje baje obožujejo, slano pecivo), na rezine kislih kumaric in trdo kuhanega jajčka, na kozarec cvetličnega medu (medvedje so nori : ' Sl | nanj), na lonček do- X mače marelične marmelade, na sirov Štrukelj, ki gre medvedom še posebej v slast, na češnjev zavitek in na vrečko hrustljavih babičinih keksov je plišasta medvedja truma komaj zadrževala sline. Seveda se je medvedji piknik s tem šele dobro začel, vendar vam vseh dogodivščin, ki so opisane v knjižici, ne moremo izdati. Lahko pa danes pripravite svoj, nedeljski medvedji piknik. Kajini medvedki so ob pogledu na dobrote postali zelo zelo lačni... objemali nepregledni gozdovi. Trava je valovila. Sredi doline se je vil potok. Kako Čudovito lovišče za medveda! Grizli se je zaCel spuščati. Po kakih štiristo korakih je krenil proti severu in hodil petsto korakov ob robu gozda, od ene skupine drevja do druge. Tu je ponavadi lovil malo divjad. Tudi zdaj je vohal svizce in ježe in veverice so se razbežale, ko so ga ugledale. A danes Thor ni mislil na lov. Dolgi dve uri je hodil kar naprej in naprej proti sevm, dokler ni zapustil gozda in se znašel pri potoku. Blato na njegovih ranah se je strdilo. Zato se je grizli do vratu potopil v vodo in Čakal, da mu potok spere skorjo. Potem je odšel naprej ob planinski strugi. Spet je hodil dve uri in se pogosto ustavljal, da bi se napil vode. Počasi so začela učinkovati tudi njegova »zdravila«. 2e se je bolje počutil. Nenadoma je obstal in začel jezno režati. Rahel vonj ga je spet spomnil na njegovega najveCjega sovražnika, človeka. Da, zdaj je Thor že vedel, da se mora Človeka bati bolj kot vseh drugih nasprotnikov skupaj. Strah? Da, Thor je občutil strah. On, gospodar, je moral bežati! Moral se je skrivati! Vsega ga je preplavil nov občutek: sovraštvo. Veliki medved, mogočni grizli se je moral umakniti mnogo šibkejšemu bitju! Od jeze so ga znova zaskelele rane. Odpravil se je naprej, ves Cas ob potoku. Hripavo je dihal. Nenadoma se je ustavil in ozrl. Ta del doline se mu je zdel znan. Seveda, tukaj je živela njegova Čudovita medvedka Isquao, rjavodlaka lepotica. Semkaj je vedno prihajal v Času parjenja in ona ga je čakala. Njuni mladici so bili najlepši mladi grizliji v teh gorah. Vendar se Thor za svoje potomce sploh ni zanimal, še poznal jih ni, in ce bi se znašli v njegovi bližini, bi jih gotovo napodil. Ni maral mladih medvedov, a ubijal jih ni. Ce se je že namerilo, da mu je kak mladic prišel preblizu, ga je samo mahnil, da se je medvedek odkotrljal daleC proC. Do medvedk pa se je vedno vedel vljudno. Le enkrat je prekršil to svoje pravilo. V njegovo kraljestvo je zašla vsiljiva medvedka s tremi mladici. Naučil jo je kozjih molitvic, da je jadrno pobegnila, trije medvedki pa cvileč za njo. »Ne, ne maram mladičev, z njimi so same težave,« je godel zlovoljni Thor. A kot nalašč je njegov ostri voh prav takrat ujel vonj po mladem medvedu. Thor je je- zno obračal glavo zdaj levo zdaj desno. Samo tega mu je še manjkalo! Prisluhnil je in ujel tiho cviljenje, komaj zaznavno tožbo. Njegove oCi res niso bile kaj prida, zato je medvedjega mladica opazil šele, ko je bil oddaljen od njega le še kakih šest korakov. Medvedek je ležal na pesku. Kje je moja mama, da bi mi potegnila trn iz šape in me pogrela, je vekah Pošteno se je ustrašil velikanskega medveda, ki se je kot mogočna gora znašel pred njim. Tudi Thor ni bil navdušen. Ko bi bil to vsaj mlad grizli, a po dolgi dlaki in gobčku si takoj uganil, da je le navaden črni medved. Ni mogel imeti veC kot tri mesece. »Le kje za vraga tici ta lena medvedka,« se je razjezil sam pri sebi Thor. Medvedek -imenujmo ga Muska - pa se je odločil, da je boljši hud medved kot noben medved in zaCel se je plaziti proti Thoru. Po trebuščku je lezel proti Thoru in tiho cvilil. Toda namesto na razumevanje je naletel na besno rezanje. Presneto dobro je vedel, da ne sme naprej, Ce noCe, da ga zadene ogromna šapa s kremplji, da se mu bo kar zavrtelo v glavici. Zato je iztegnil vse štiri od sebe in se delal, da je mrtev. »Kakšen način pa je to - puščati mladica samega!« je Thor še naprej s pogledom iskal medvedkovo mater. Toda nikjer je ni bilo. Muska je izkoristil priložnost in se medtem privlekel prav pred Thorove šape. Opazil je rano na medvedovi taci in jo začel lizati, kot bi bilo to samoumevno. Kakšen žametast, topel jeziček! Thora je oblil SCemeCe prijeten občutek. Poglej ga no, malčka! Dobro mu je delo in sklonil se je k Muski. Mladic se je ustrašil in znova zacvilil. »No, je že dobro, ničesar ti ne bom storil,« ga je potolažil Thor v medvedjem jeziku. V znamenje zaupanja ga je obliznil po smrčku. Muska se je pomirjen stistnil k velikim šapam in niti pisnil ni več. Zaman sta še nekaj časa čakala, da bo prišla Muskova mama. »Pridi, greva,« se je navsezadnje odločil Thor. In mali Crni medvedek jo je pokorno mahnil za njim, Čeprav je komaj dohajal velike šape novega varuha. Thor je hlačal ob potoku v Čedalje nedostopnejše kraje. Vzpon je bil Čedalje hujši in Muska je komaj lovil sapo. Potok se je prebijal skozi temne soteske in mimo ogromnih, grozečih.skal. Grizli je tukaj iskal eno od številnih pečin in razpok v steni, kjer bi se lahko skril pred preganjalci. Hodil je in hodil in niti enkrat se ni ozrl, da bi videl, kaj je z malim medvedkom. Sicer pa mu je vonj govoril, da je mladic še vedno za njim. Siromacek pa je naporno potovanje težko prenašal, saj Česa takega še ni bil vajen. A pogumno je vztrajal, čeprav so taCke komaj lovile korak velikanskega grizlija. Tudi debeli trebušček je oviral Musko. Žalostno je zacvilil, ko se je udaril v že tako bolno taCko. Drugič spet je zatarnal, ko se je prekopicnil z velike skale na breg potoka. A kaj je hotel - moral je naprej. Veliki prijatelj se ni niti ozrl, Muska pa je dobro vedel, da se ga mora držati, Ce noCe ostati sam v neprijazni divjini. Končno je Thor zapustil potok in krenil po globoki soteski, ki ju je pripeljala do ravne police med skalami. Sonce je toplo sijalo in Thor je sklenil, da si odpočije. Nezaupljivo si je ogledoval malega Musko, ki je šepal in momljal. KonCno se je Thor ulegel na sonce in tudi Muska je od naporov kar padel po tleh in zaspal. Thoru je neverjetno prijalo to sonce. Spet se je dobro počutil. Slabost je izginila, oglasila pa se je huda lakota. Zdaj ne bi bile dovolj mravlje in gliste. In tudi za malega je bilo treba kaj poiskati. Pogledal ga je. Le kaj naj počne s tem kupčkom nesreče! Saj je bil skoraj odgovoren zanj! Kako naj se s takim mladičem za petami požene na lov? Med popoldanskim počitkom živali pa je bil ravno najprimernejši Cas, da si velik mesojedi medved najde kosilo. Visoko na nebu je krožil jastreb. V bližini so se sončile veverice. Tudi kakega svizca bi pojedel, še rajši pa divjo kozo! »Buf!« je puhnil v Musko, ki se je prebudil in planil pokonci. »Buf!« je še enkrat ponovil Thor, kot bi hotel mladicu povedati, da je razmišljal o mesu in sveži krvi. Muska ga je očitno razumel. Tudi sam je bil spet spočit in pogumnejši. Stekel je nekaj korakov pred Thorom, ga izzivalno pogledal in zašpicil z ušesci, kot bi hotel reci - poglej, tudi jaz nisem kar tako. A Thor se s tem nastopom očitno ni strinjal. Odmajal se je k Muski in ga s krepkim udarcem šape poslal tja, kjer je bilo mladičevo mesto: za grizlijevima zadnjima šapama, a v primerni razdalji. »Ce hočeš loviti z menoj, se drži zadaj!« je zagodel Thor. Napisal: J. O. Curvvood Narisal: 2. LordaniC (Se nadaljuje) OBISK / V PETEK SE JE MUDILO NA TRŽAŠKEM PETDESET IZLETNIC Kmečke žene iz Ceiknice spoznale naše kmetijstvo Ogledale so si tudi Kmetijsko zadrugo in Debelisovo vrtnarsko kmetijo Društvo kmečkih žena iz Cerknice je v petek, 8. septembra organiziralo iz-|et na Tržaško. Okrog 50 izletnic sta vodila gospa parija Orešnik in gospa Milka Petrič. Gospa. Orešnik večkrat sodeluje z društvom, sicer pa je zaposlena pri poslovnem združenju prehrane Slovenije v Ljubljani. Gospa ^etric pa je zaposlena pri Kmetijski svetovalni službi v Cerknici. Avtobus cerkniških iz-ietnic je v Bazovici pričakal gospod Jušto Kariš, M jih je spremljal ves dan. Najprej so gostje obiskale sedež Kmetijske za-oruge v Trstu pri Domju. ij0 kratki predstavitvi za-oruge, ki jo je podala Podpisana, so si ogledali Prdi oljarno in trgovino. . Naslednja točka izleta )e bila kmetija vrtnarja Alojza Debelisa. Kmeto-valke so z zanimanjem sledile predstavitvi vrtnarije. Vrtnarstvo se namreč v zadnjih letih v Sloveniji veliko bolj razvija kot nekoč, nekaj izletnic se z njim tudi poklicno ukvarja. Ne moremo pa primerjati gojenja p o vrtnin pri nas in v okolici Cerknice, saj so podnebni pogoji zelo različni. Na Cerkniškem so že imeli slano in Številne povrtnine so utrpele mraz. Nato so si izletnice ogledale Zadružno mlekarno na Colu, kosile pa so v Dijaškem domu Srečka Kosovela. Sledil je turistični del izleta z ogledom Miramarskega parka |n ostalih zanimivosti. Izlet so zaključile v kleti Vi-nakras v Sežani s prigrizkom kraškega pršuta in °b kapljici terana. Magda Sturman Obiskovalke med vodenim obiskom v tržaški Kmetijski zadrugi (Foto Damjan Balbi/KROMA) H TRGATEV / NASVETI STROKOVNE SLUŽBE KMEČKE ZVEZE Od pravilne izbire časa trgatve bo odvisna bodoča kakovost domačega vinskega pridelka Vinogradniki dobro vedo, da je kakovost letnika odvisna od stopnje zrelosti in zdravstvenega stanja grozdja. Zato je odločilno, da izberemo pravilen čas trgatve. Napake, ki jih napravimo pri tej izbiri, se pokažejo s slabo kakovostjo vina. V tem obdobju se v jagodah hitro spreminja količina sladkorja in kislosti. Od optimalne vsebnosti teh dveh sestavin, v prvi vrsti seveda skladkorja, je odvisna kakovost mošta in pozneje vina. Pri tem seveda ne gre zanemarjati kisline, od katere sta v dobri meri odvisni svežina in sadnost vina. Iz navedenega izhaja, da je za pravilno izbiro časa trgatve nujno določanje zrelosti grozdja. V presledku enega tedna vzamemo vzorce grozdja, ki jih sestavlja sto naključno izbranih jagod. Jagode stisnemo in določimo razmerje skladkorja 'in kislin, ki nam da vrednost za oceno zrelosti grozdja. Pri tem ne bo odveč poudariti, da iščemo optimalno tehnološko dozorelost grozdja, ne pa fiziološko. Zato moramo pri določanju tega parametra vedeti, kakšno tehnologijo bomo uporabili pri vinifikaciji in predvsem, kakšne značilnosti želimo, da bo imelo vino. Glede na to, da naši vinogradniki - z redkimi izjemami - ne razpolagajo s sredstvi, ki so potrebna za določanje sladkorja in kisline, opravlja te meritve že vrsto let strokovna služba Kmečke Po navadi je služba začela, predvsem v Bregu, določati zrelost grozdja že ob koncu avgusta. Letos pa je zaradi poznega zorenja trgatev zapoznela, zato se bodo meritve začele šele s prihodnjem tednom. Te storitve se poslužuje že veliko število vinogradnikov. Kdor se je ni posluževal v prejšnjih letih, pa lahko zanjo zaprosi letos. Ob obisku strokovnjaka za omenjene meritve na kmetiji, bodo lahko vinogradniki dobili tudi navodila za prve posege v kleti, ki spremljajo trgatev in predelavo grozdja. Strokovna služba Kmečke zveze NOVICE Davčna razbremenitev za katastrski prepis poslopij Poslopja, ki niso več namenjena kmetijski uporabi, je treba vpisati v mestni gradbeni kataster do 31. decembra letos. Rok, ki ga je bil določil zakonski odlok št. 557 iz leta 1993, je sicer zapadel že decembra lani, vendar je bil julija letos podaljšan. Vpis nekdanjih kmetijski dejavnosti namenjenih poslopij v gradbeni kataster do zakonsko določenega roka ima za posledico, da lastnikom ni treba plačati urbanizacijskih stroškov in davka na gradbene stroške, kar se sicer dogaja pri spremembi katastrskega vpisa. Lastniki poslopij ob vpisu niso dolžni plačati niti dajatev na dohodek, ki so ga imeh od zgradb do 31. decembra 1992, kot tudi ne vseh ostalih dajatev, ki so se nabrale do 31. decembra 1993. Kriteriji za določanje kmetijskih poslopij so navedeni v 9. členu zakonskega odloka št. 557 z dne 30. decembra 1993, ki je bil spremenjen v zakon št. 133 dne 26. februarja 1994. Navedene davčne olajšave ne veljajo za poslopja, ki so uporabljana v agroturistične namene, saj kmečki turizem za davkarijo ni kmetijska dejavnost. To je seveda problem, ki še čaka na razjasnitev. Nižje obdavčenje za »izmenjavo« terenov Davčne olajšave, ki so predvidene za oblikovanje in za zaokroženje posesti majhnih obdelovalnih površin, ne zadevajo samo kupoprodaje terenov, ampak tudi njihovo zamenjavo. To možnost, ki je razmeroma malo znana, je mogoče normalno rabiti, posebno kadar se na nekem območju urejujejo nove kolektivne namakalne naprave. Na tak način se lahko izvede neke vrste prostovoljna prerazporeditev terenov, ki vsaj minimalno racionabzira investicijo. Norma o davčni razbremenitvi se zato nanaša tudi na zamenjavo terenov, kadar sta oba lastnika neposredna obdelovalca in si terene izmenjata za zaokroženje svoje ppsesti. V teh primerih sta zneska za registrski in hipotekami davek fiksna (vsak 150 tisoč lir), medtem ko znaša katasteski davek 0, 4 odstotka vrednosti terenov. Za gorska območja velja tudi oprostitev katastrskega davka in možnost, da dežela kmetovalcu povrne notarske in profesionalne stroške, ki jih je imel za sklenitev pogodbe. Ta olajšava pa ne velja samo za neposredne obdelovalce, ki praktično pridobijo in zamenjajo teren brez vsakega stroška, ampak za vse lastnike zemljišč, kakor predvideva deželni zakon št. 8/93, ki je bil nedavno refinansban. KMETIJSTVO V DALJNIH DEŽELAH / REPORTAŽA O OLJKARSTVU V AVSTRALIJI V zadnjem času se je zanimanje za razvoj oljkarstva in oljčne industrije občutno povečalo Avstralija je mlada država, ustanovili so jo Pivi angleški priseljenci Pred komaj 200 leti. Prej so na tej celini živeli le prvotni prebivalci, staroselci- Živeli ao na zelo primitiven način in kmetijstva sploh niso poznali. Uvedli So ga Angleži, ki so začeli gojiti krave in ovce ter nasadili ogromne površine s PSenico. Te tri panoge imajo v Avstraliji Se vedno velik pomen. Ko so se nekoliko pozneje začeli Priseljevati tudi sredo-zemski narodi, so s svojo tradicijo prinesli v Avstra-iijo tudi oljko. Nekateri viri navajajo, da so prva oljčna drevesa Posadili v Parramattu v okolici Sidneya leta 1805. Drugi viri pa kot začetek gojenja oljke omenjajo leto 1890. Na območje reke Murray, ki je eno najbolj rodovitnih predelov Avstralije, sta oljko prvič prinesla brata Chaffey leta 1890, ko sta tam uvedla namakalni sistem. Prve večje nasade pa so morali zaradi nedonosnosti kmalu opustiti. Avstralija je namreč revnejša s padavinami kot Sredozemlje, zato so morali oljke marsikje zalivati. Danes je oljka razširjena na jugovzhodnem predelu celine, kjer je podnebje najbolj podobno sredozemskemu. Najbolj je razširjena z zveznih državah Južna Avstralija in Viktorija, nekaj nasadov je v Novem južnem Walesu in v Zahodni Avstraliji. Po oljkarstvu najbolj znani kraji so okolica Adelaide, Swan Mills, zlasti pa območje reke Mur- ray, ki je, kot rečeno, najbolj znano avstralsko sadjarsko območje. Z oljkarstvom se ukvarjajo v glavnem italijanski in grški priseljenci. Oljčni nasadi so majhni, največkrat zadostujejo le za domačo rabo. Njihov obseg lahko primerjamo z nasadi vnosih krajih. Doslej oljkarstvo v Avstraliji ni imelo veliko pomena, v zadnjih časih pa se institut Rural Industries Research and Deve-lopment Corporation (RIRDC), raziskovalni center South Australian Department of Primary Industries v Loxtonu in trgovska organizacija Australian Olive Oil Associa-■ tion zelo zanimajo za razvoj oljkarstva in oljčne industrije na celini. Trenutno znaSa letna proiz- vodnja oljk približno 25 tisoč stotov, katerih večina je namenjena pripravi namiznih oljk. Le iz približno tisoč stotov proizvajajo Avstralci olje, in to povečini za lastno uporabo. Površina, ki je namenjena oljkarstvu, šteje približno dva tisoč hektarjev. Oljke v Avstraliji pogosto rastejo na zemlji, ki je revna z rudninskimi snovmi in na kateri bi le s težavo gojili druge vrste sadnih dreves. Vseeno pa je potrebno gnojenje, Se posebno pa fosfor, ki ga je v avstralski zemlji na splošno premalo, preveč pa je, zlasti ob reki Mur-ray, soli. To je posledica dejstva, da je nekoč večji del celine pokrivalo morje. Ko se je to izsušilo, so se večje količine soli Pogled v oljarno sredozemskih priseljencev v okolici Adelaide pogreznile globoko v zemljo. Z obilnim namakanjem v zadnjih letih se je talna voda dvignila, z njo pa tudi nakopičena sol. To je danes eden najbolj perečih problemov v okolici reke Murray. Oljka v glavnem dobro prenaša slano zemljo. Nekoč so v Av- straliji sadili 100 do 150 oljk na hektar, danes pa je gostota sajenja 200 do 250 dreves na hektar. V naših krajih oljke le izjemoma zalivamo, v Avstraliji pa v večini nasadov brez namakanja ne gre. Nasadi ob reki Murray (Mildura, Robinvale, Ren- mark) imajo dober namakalni sistem. Namakajo jih poleti, in sicer s kaparnim sistemom. Le v krajih, kjer so povprečne letne padavine 450 do 600 milimetrov in kjer večina dežja pade v poletnih mesecih, namakanje ni potrebno. Ker je obrezo- vanje neredno, proizvodnja iz leta v leto zelo niha. V dobrih nasadih pridelajo tri tisoč kilogramov na hektar, v nasadih, kjer deluje namakalni sistem, pa pridelek preseže tudi pet tisoč kilogramov na hektar. Magda Sturman (konec prihodnjič) AVTOR: SIMON BIZJAK ZNIŽANJE IMENSKE I VREDNOSTI DENARJA BLAGA Z ODPRTINO ZA GLAVO, KI POKRIVA PRSNO IN HRBTNO STRAN RE-1D0V. OBLEKE POSODA ZA SHRANJEVANJE ZOBNA GNILOBA HITROSTNI DRSALEC SCHENK FR. SMUČAR [(CHRISTOPHEll GOROVJE V BOLGARIJI PISNO DOVOLJENJE KROVNO TKIVO, POVRHNJICA SL. OPERNA PEVKA OLGA REMS LJUDSTVO NA TAJSKEM SLAVKO KOTNIK FRANCOSKI SKUDATELJ (ERIK) PETER LEVEC TOPEL, VLA-ZENZRAK x -g ; LETOVIŠČE PRI OPATIJI RAJKO NAHTIGAL POGANJEK, KLICA FRANCOSKI IGRALEC (PHILIPE) BOLGARSKI SKLADATELJ (PANCO) ANTON VODNIK KRAJ PRI POLJČAH VRSTA PLEVELA STEINBECKOV LITERARNI JUNAK VARJENO MESTO STRJEN SADNI SOK PRITOK LONJEV SLAVONUI NEKDANJI CITROENOV AVTO PAZNIK V ZAPORU MILANO HITER TEK JAVOR (LAT.) BAJKA GRŠKA POKRAJINA ELIDA SKRAJNI ZUNANJI DEL ČESA JAPON. LUKA NA OTOKU SADO(IZ CRKIGOI ZAHODNI DEL LJUBLJANE NEMŠKI PISATEU MAV JEZERO MALAVI NASPROTJE NAMENSKOSTI CUD, ZNAČAJ, KARAKTER STROKOVNJA-I KIZASEMIT-SKE JEZIKE HRIBOVJE V Z. EVROPI (BOJI V1. IN |2. SVET. VOJNIK INDIJ SL. KOŠARKARICA (POLONA) IRIDIJ PODZEMNI ŽUŽKOJED SL. IGRALKA (TANJA) TITAN IZDELOVALEC TOKOV ERIČ CLAPTON ST. RIM. PESNIK MADZ.Z. IME CRNI TRN OMAMNA SNOV, ' OMAMILO REKA V S. NEMČIJI ZANESENJAK, SANJAČ STANOVANJ- PROSTOR IZKORISCE- VALKA LOUIS ARMSTRONG LETNI PRIDELEK NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ KATERI PLAČILO ZA ORANJE VAZNA ZAČIMBA IT. MESTO J. OD BRESCIE MAK. REVOLUC NIKOLA) KEMIJSKI ELEMENT (Br) RAZVOJNA STOPNJA JEAN ANOULIN SLAVILNA PESEM — / MAJHNA PERNATA ŽIVAL AKCIJA VEC SP. IGRALCEV PLOD LIMONOVCA SL. POLITIK (IZIDOR) BIZMUT ČLOVEK, KIELKA NAČRTO- VALEC MADŽARSKI SKLADATEU KODALV ANGLEŠKO SVETLO PIVO ALKOHOLNA PIJACA IZ GROZDJA VOZILO ŽENIM SEDEŽEM DEL SREDNJE GRCUE FIN. JEZERO INARI ORJAŠKI IZUMRLI MESOJEDI PLAZILEC TISKARSKO SITO OTOK BLIZU ZADRA / MESO OB KMEČKEM PRAZNIKU IVO MOJZER PASTIRSKI BOG V GR. MIT. ZAREZA ZA IZCEJ. SMOLE ■ E ALUMINIJ POKRAJINA NAS. IRSKEM KOSTUMOGR. VOGELNIK PRISTANIŠČE VJ.ITALUI, TARANTO MOČAN PRUEM B RECICABLI- MAJHEN COP NEDELAVNOST, LENOBA ZU KOPRA SL. TISKOVNA AGENCIJA POLOŽAJ, DRŽA TELESA PREBIVALKA JADRANSKEGA POLOTOKA SVOBODA, BRATSTVO LITERARNI JUNAK BENDER KLAVDIJ TUTTA REMIJU PODOBNA IGRA PALESTINSKA BOGINJA PLODNOSTI, ASTARTA VEČJA STOJEČA VODA ARHITEKT SAARINEN IT. PESNICA NEGRI SODOMA IN MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR ČARGO IVAN GOREČA, TLEČA SNOV OBOROŽEN TAT, RAZBOJNIK UMETNOST (LAT.) SL. IGRALKA (MARIJA) EDGAR DEGAS REKA V V. SIBIRIJI- ANTON JANŠA PRIPOVEDNA PESEM OTOK V KVARNERU MANEKENKA CAMPBELL JUDOVSKI UČENJAK IN RABIN (BENI BOS: POLITIK GANIC RAVNO- DUŠNOST ZADNJE POČIVALIŠČE METKA ALBREHT MLAD GOZD POUSKA CVETICA IVAN POTRČ NACE SIMONČIČ IDAKRAVA- NJA(RINA) POLITIK MATOVIČ JUD ČARGO IVAN NOBELU SILICIJ PONOVNA IZDAJA KNJIGE VRELA VODA STAVČNO LOČILO / SOLI BOROVE KISLINE Gesla prejšnje nedeljske križanke Mount Everest, Nanga Parbat, Dhaulagiri, 1 - Makalu, 2 - Kančendžanga. Rešitev prejšnje nedeljske križanke MESKALIN, ALTAMIRA, NEOLITIK, SKI, RETA, ATKA, RIN, NIRO, NS, SAM, SKVO, ANDRETTI, OSTAVKA, ARA-GONKA, TIRNA, UPORNIK, NASLAGA, MALE, SINEKDOHA, IP, ATARGATIS, INTKA, SAN, REPNIK, BAN, TETRA, VT, REM, SAAR, AVI, EVA, NIKO, ALAH, RTIČ, NACELEK, KRAS, ZAGREB, COLON, BIRET, PS, NAMAKANJE, GE-LIMER, ATLANTA, ED, EANES, PRVAK, DIETA, DOTA, ANTIKA, GR, EKAR, KRPA, TOPOT, MAKALU, KARI, ČIR, TARA, ER, LAH, DHAULAGIRI, BN, KANČEDŽANGA, BATIK, DE, LIONEL, ADANA, OCETOVINA, BERA, KREK, ROJAS, AMA, SEKS, TRAKT ' : SLOVENIJA SIEDAUŠČEKOPER Vpis abonmajev za sezono 1995/96 Vpisovanje abonmajev za nove abonente bo potekalo v pisarni Zveze kulturnih organizacij Koper / Gledališče Koper, Verdijeva 3, od 11. do 25. septembra, in sicer-vsak delovnik od 10. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Abonmajski program za sezono 1995/96 Lanford VVilson: ZA2GI (MGL); Tit Macij Plavt: CAZINA (Primorsko dram-sbo gledališče Nova Gorica); Ray Coonev: TO IMAMO V DRUŽINI (PG-Kranj); Zoran Hočevar: SMEJCI (SLG Celje); George Tabori: VVEISMAN IN RDEČE LICE (SNG Drama); Sergej Verč: SAMOMOR KITOV (SLG Trst). Otroški gledališki abonma 1995/96 Svetlana Makarovič: SHOW STRAHOV (MGL); Bina Štampe Žmavc: CIRKUS CIGUMIGUS (LG Ljubljana); Marjan Pungartnik: VODNI MOZ IN LEPA POLONA (LG Maribor); pran Milčinski: BUTALCI (LG GM Jesenice); H- C. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA (LG Jože Pengov Ljubljana); Oaniel Hevier: PIVOV OBLAČEK (KUD Brance Prešeren Fru Em); Lojze Kovačič: DVA ZMERJAVCA (LG-Kranj); Pavel Polak: SNEGULJČICA (LG Maribor); Plesno-akrobatska skupina Flip Piran. 6. MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL. MARIBOR Današnje prireditve na festivalu: - ob 11. uri: Zlatko Krilič: Jajce, Lutkovna skupina Mi smo mi, Celovec; - ob 15. uri: Kup er - Kolbič: Kapljica Ma-vrinka, lutkovna skupina KPD Šmihel (na sliki). Obe prireditvi bosta v atriju mariborskega gradu, Grajska 2; v primeru slabega vremena v Lutkovnem gledališču Maribor. SNG MARIBOR Danes, 10. septembra: DAN OPERE: - ob 11. uri: J. Strauss: Ples kadetov, baletni studio Maribor; - ob 15. uri: baletni koncert; - ob 20. uri: koncert solistov, zbora in orkesba. Vse predstave bodo v veliki dvorani, vstop je prost. Brezplačne vstopnice lahko dvignete pri gledališki blagajni. PPG NOVA GORICA Premiera: torek, 12. septembra, ob 18. uri: Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC, režija: Jasa Jamnik. furlanija-julijska krajina trst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 V petek, 22.9., ob 20.30 (red A) bodo s koncertom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatcheva otvorili novo sezono. Blagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. septembra. Od tega datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventualne rezervacije preostalih prostih mest. Gledališče Rossetti Predstavitev nove gledališke sezone bo v pe-lak, 15. t. m., ob 12. uri v fojerju gledališča. Prireditve ob 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Danes, lo. t. m. bo v Dolini na Gorici ob 18. uri osrednja proslava z zborovskimi, godbe-uiskimi in instrumentalnimi nastopi skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije. Pozdravi gostov in govor predsednika ZSKD. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 10. t. m.»pa bo v Kavarni avditorija koncert skupine »The original klenzmer en-semble«. Nastopajo Davide Casali (klarinet), Tonini Isabella (trobenta), Fabio Zoratti (harmonika), Sergio Candotti (kontrabas) in Pie-tro bertelli (tolkala). Jutri, 11. t.m., ob 20.00 - Pregled filmov v priredbi Enza Kermola. Na sporedu film Mil-cha Manchevskega »Pred dežjem* iz leta 1994. Pomorska postaja - Dvorana Saturnia V nedeljo, 17. t. m., ob 21. uri bo v organizaciji Akademije za glasbo in zborovsko pesem na sporedu »Carmina burana«, ob 100-letni-ci rojstva Carla Orffa. Izvajajo združeni zbori ob spremljavi tolkal in klavirja. Vodi Karol Borsuk. KOROŠKA žlkiZNA KAPLA: pri VVtilfenu v Lobniku -SPD Zarja in Polansek, danes, 10. t. m., ob 7. Uri spominski pohod po Lobniku ob 50-let-nici zmage nad facifasizmom. UbUL v Domu prosvete bo v Četrtek, 14. t. ln-> ob 19. uri predavanje Antona Polcerja iz Maribora o gobah. ŠENTJANŽ V ROŽU: v k+k centru bo v petek, 15. t. m., ob 20. uri koncert skupine Sukar iz Ljubljane. BILČOVS: pri Miklavžu bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 14. uri Redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev in srečanje bivših pregnancev. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Revija Stripburger v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo razpisuje NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP Zaželjena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njihovi strini pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, naj pošljejo originale, ki jim jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober 1995. Stripe pošljite na naslov: Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom ZA ANTINA-ZI NATEČAJ. Vse informacije dobite vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662. GLASBENI NATEČAJ Studentska organizacija v Ljubljani, enota za kulturo, v sodelovanju s FV-jem Razpisuje natečaj za izdajo CD-plošCe študentskim glasbenim skupinam ali posameznikom, ki še nimajo izdanega CD-ja, na področju popularne glasbe. Prijava mora vsebovati: potrdilo o statusu studenta, pri skupinah mora biti vsaj polovica elanov študentov, posnetke z vsaj 30 minutami glasbe, besedila, kratko biografijo in kontakt skupine (ime, naslov in telefonsko številko). Prijave pošljite do 15. septembra na naslov: SOU v Ljubljani -enota za kulturo (za glasbeni natečaj), Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. furlanija-julijska krajina trst Grad sv. Justa- »De ocenita philosophia« -festival Čarovništva Danes, 10. t.m., ob 18. uri okrogla miza o duhovih in vampirjih; ob 21.30 - Predvajanje tilrna »II guardiano di notte», nagrajen na tantafestivalu ’95 kot najboljši film. Jutri, 11. t. m., ob 18. uri okrogla miza »Na-turopatia, fitoterapia e pranoterapia«. ob 21.30 koncert Inti Illimanijev. V torek, 12. t. m., ob 18. uri okrogla miza o znanosti in parapsihologiji; ob 22.30 zaključna prireditev s presenečenjem. V Predjamskem gradu je še do konca meseca odprta pregledna razstava oljnih slik, male plastike in grafičnega oblikovanja MARIA L VILHARJA, (na sliki: Predjamski grad, 1968) GLASBA SLOVENIJA GRAD BOGENŠPERK Danes, 10. septembra, bo ob 17. uri v okviru jesenskih serenad Večer francoske glasbe z ustno harmoniko in harfo. Nastopata: Vladimir Horvat, ustna harmonika, in Branislava Prinčič, harfa. KAMNIK Danes, 10. septembra, bo ob 16. uri v okviru dnevov narodnih noš na glavnem trgu predstavitev noš, nastopi folklornih skupin AFS Student Maribor, FS Porabje, FS Mengeš. BLED Jutri, 11. septembra, bo ob 20. uri v okviru večerov komorne glasbe na oto- ku nastopil organist Hubert Bergant. FESTIVAL LJUBLJANA Jutri, 11. septembra, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gala koncert opernih arij s svetovno znanim tenoristom Josejem Carre-rasom. Nastopajo še: Isabel Rey, sopran, in orkester Slovenske filharmonije, dirigent Elio Boncompagni. Koncert je omogočil Petrol. ROGAŠKA SLATINA V torek, 12. septembra, bo ob 20. uri v razstavnem salonu Večer slovenske folklore - plesi, pesmi in glasba slovenskih pokrajin v izvedbi Akademske folklorne skupine Student. KOPER V torek, 12. septembra, bo ob 19.30 v Gledališču Koper letni koncert Mladinskega mešanega pevskega zbora srednjih šol iz Kopra. NOVI ROCK. LJUBLJANA V soboto, 16. septembra, se bo ob 16,-uri v ljubljanskih Križankah začel letošnji Novi rock, na katerem bo nastopilo šest mladih skupin: ...A je to (Brežice), Dicky B. Hardy (Grosuplje), In-terceptor (Žalec), Ksenija Jus (Fram),-Psycho Path (Murska Sobota),-Skytower (Rakek). Kot gosta bosta nastopili skupini Zadruga iz hrvaškega Zagorja in Velenjčani Res Nullius. RAZSTAVE SLOVENIJA MODERNA GALERIJA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 30. septembra v Moderni galeriji. Danes ob 11. uri bo po razstavi vodila mag. Breda Škerjanec. CANKARJEV DOM Razstavi 55 protagonistov konstruirane umetnosti in Josef Albers sta odprti do 10. septembra. V Tivolskem gradu je na ogled razstava del nagrajencev prejšnjega mednarodnega grafičnega bienala. JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9 Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. NARODNA GALERIJA. Prežihova 1 V obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - svet predmetov. Danes ob 10. uri bo po razstavi vodila dr. Maja Žvanut. BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunajsko 31 V galeriji je na-ogled razstava Od skice do lutke Agate Freyer-Majaron. (na sliki: iz predstave Martin Krpan) MESTNA GALERIJA. Mestni tm 5 V galeriji je na-ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča. GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava slik Žige Okorna. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI. CELJE V galeriji je na ogled razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici. GALERIJA Vodnikova domačim. Vodnikova 65 V galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka.(na sliki: Čiščenje, tuš, papir, 1969) GALERIJA ZDSLU. Komenskega 8 V galeriji je na ogled razstava instalacij nemške umetnice Inken N. VVoldsen. GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40 V galeriji je na ogled tematska razstava skulptur Aleksandra Kovača Rigoletto. GALERIJA SIVČEVA HIŠA. RADOVLJICA V galeriji je na ogled razstava Slike in risbe akademskega slikarja Janeza Zalaznika. GALERIJA LOŽA. Koper V galeriji je na ogled razstava Dušana Tršarja Skulpture v bronu. RAZSTAVIŠČE VERONIKA. Kamnik Na ogled sta razstava slik Kašče, pozabljena dediščina Dušana Sterleta in razstava skulptur Oživljanje korenin Aleša Podgorška. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist. Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.: še jutri, 11.9. je od 15. do 24. ure na ogled razstava sodobnih umetnikov, ki jo je organizirala galerija Torbandena. Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Sesljan - Sedež letoviSCarske ustanove: do 14.9. je na ogled razstava Vojka Gašperuta. Urnik: vsak dan 10-13, 16-19. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA CELOVEC Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija ob mestnem zidu: do 13.9. razstavlja furlanski umetnik Mario Micossa. TINJE Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in se-demdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK Do konca septembra razstavlja VVerner Berg. ROŽEK Galerija Sikoronja: v petek, 22. t. m., ob 19. uri »Priče Časa - tretji večer v ciklu Približevanja«. FJK TRST Grad sv. Justa Jutri, 11. t. m., ob 21.30 bo v okviru festivala Čarovništva, koncert skupine Inti Illima-ni. REPENTABOR Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe Danes, 10. t. m., ob 18. uri bo na sporedu prvi koncert: Francoska glasba za flavto v začetku 18. stoletja. Na programu Hotteterre, de Boi-smortier, Blavet, de La Barre in Chddeville. Nastopajo Gianni Lazzari (traversiere), Irena Pahor (viola da gamba) in Dina Slama (čembalo). Koncerte prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. STIVAN V Stivanski cerkvi bo jutri, 11. t. m., ob 21. uri koncert komornega orkestra »Interpreti veneziani«. Na programu Tartini, Corelli in Vivaldi. BOUUNEC Gledališče F. Prešeren - Festival Radio Onda Libera V torek, 12. t. m. se bo s koncertom skupin Aria di Golpe in Assalti frontali začel festival s katerim bodo praznovali 10-letnico delovanja radijske postaje Radio Onda libera. Koncerti se bodo vršili vsak večer, na programu pa bodo tudi debate o medijih, o bivši Jugoslaviji, o poeziji itd., predvajanje videofilmov in novejših filmov. Med ansambli, ki bodo nastopili na festivalu naj omenimo Še 99 Posse, Bisca, Marlene Kuntz, Massimo Volume in še nešteti drugi. PORDENON V sredo, 13. t. m.: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. 6 RAI 1 RETE 4 Aktualno: Euionevvs Kvarkov svet - V kraljestvu ruskega medveda Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La Banda dello Zecchino, vmes risanke Papež Janez Pavel 2. mašuje ob priliki evropskega srečanja mladine Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita Benedicta Bocco-li, Massimiliano Fani) Nan.: Italian Restaurant Šport: Cambio di campo Glasba: Napoli prima e dopo (vodi G. Cinquetti) Dnevnik Nogomet: 90. minuta ■Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Pesta italiana (vodi Pippo Bando) Dnevnik Aktualnosti o modi: Ma Parigi e sempre Parigi Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Dok.: Parlami d’ amore Mariu - Življenje in delo V. De Sice (7. del) Varieteja: Sotto le stelle (’83), 2.35 Stasera niente di nuovo (’81) RAI 2 Nad.: Atto d'amore Dok.: V kraljestvu narave Film: Ricche e famose (kom., ZDA ’81, i. J. Bis-set, C. Bergen), vmes (9.00 in 10.00) dnevnik Aktualno: RAI 2 za vas Avtomobilizem Fl Variete: Domenica Di-sney, risanke in nan. Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: L’ arca del dottor Bayer - Zviti pes Dnevnik, oddaja o motorjih, 13.30 Speciale te-' lecamere, vreme Variete: Cercando cer-cando Avtomobilizem Fl Film: La notte deli’ aqui-la (vojni, ZDA-VB 76, i. M. Caine, D. Sutherland) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint TV film: Dov’ eri quella notte (dram.. It. ’93, i. Kim Rossi Stuart, 1. del) Aktualno: TG2 dosje Dnevnik in vreme Protestantizem Dokumenti Videosapere RAI 3 tiil Variete: Fuori orario Šport: IP v veslanju Dok:: La strana coppia Film: Letto di spine (dram., ZDA ’60) IE1M] Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Nan.: Sherlock Holmes Šport: Queili che aspet-tano..., 15.55 Quelli che il calcio... Kolesarstvo Dok.: Trazimen Vreme, dnevnik, deželne vesti, 19.45 Šport Variete: BlobSoup Film: La dove scende il fiume (vestern, ZDA ’52, i. J. Stewart, J. Adams) Dnevnik, deželne vesti Šport: Športna nedelja Dnevnik in vreme Šport: Ponedeljkov proces (vodi G. Garanzini) Film v originalu: City Streets (dram., ZDA ’31, i. G. Cooper, S. Sidney) Proza: Paparino (’59) Nan.: Lou Grant, 8.10 Tre nipoti e un maggiordo-mo, 8.40 Doppio gioco a san Francisco, 9.30 La časa nella prateria, 11.35 Dottori con le ali, 12.30 Moonlighting, vmes (11.30.13.30) dnevnik Film: Ercole contro i figli del sole (It. ’64) Nan.: Donna in carriera, 16.10 Charlie’s Angels, 17.10 I časi di Rosie O’Neill, 18.10 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: La vedova nera (krim., ZDA ’87, i. D. Winger, T. Russell) Ciak News iz Benetk Film: lo so che tu sai che io so (kom., It. ’82, r.-i. A. Sordi, M. Vitti), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: Mezzaestate (kom.) CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Nove pustolovščine W. Tella Film: La Venre dei pirati (pust, It. ’60) Variete: Scene da un ma-trimonio Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti, M. Colombari) Popoldanski dnevnik Variete: Bravo Bravissi-mo (vodi M. Bongiomo) Film: Lo scopone scienti-fico (kom.. It. ’72, i. A. Sordi, S. Mangano) Aktualno: Speciale Forum Dnevnik TG 5 in vreme Kviz: Il quizzone Variete: Nonsolomoda Zanimivosti o filmu «Un indiano in citta» Nan.: New York Police Department (i. D. Caruso) NoCni dnevnik ITALIA 1 # TELE 4 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Il mio amico fanta-sma, 21.20 Maguy _| Film: Le campane di Santa Maria (kom., ZDA ’45) (•) MONTECARLO 18.45,21.00, 22.45 TG Verde Fazzuoli Film: Due marinai e una ragazza (glas., ZDA ’45) Šport: Golagoal Film: La notte dello scia- mano (dram., ZDA ’88) Risanka: Filip Dnevnik Karantanija Ul Koper Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Superboy V Odprti studio Šport: Vodic nogometne- ga prvenstva, 13.15 Grand Prix (vodi A. De Adamich) Film: L’ uomo con la scarpa rossa (kom., ZDA ’85, i. Tom Hanks) Film: In campeggio a Be- veily Hills (kom., ZDA ’89, i. Shelley Long) Nan.: Tarzan, 18.30 Ma- gnum P.I. (i. T. Selleck) Odprti studio, vreme Nan.: I vidni di časa Film: Scuola di polizia 4 - Cittadini in guardia (kom., ZDA ’86, i. S. Gut- tenberg, M. Winslow) Šport: Pressing Variete: Mal dire gol Italija 1 šport A KANALA Euronews Slovenski program Kam vodijo naše stezice Slovenska gospodarska stvarnost v zamejstvu Vsedanes »Rotocalco nostrano« V ospredju - avtor Bruno Agrimi Globusov tik tak Žrebanje lota Svet danes Trn v srcu, ital. nad. Režija: Giovanni Fago Vsedanes »Vela...diamo noi!« - oddaja o jadranju Horoskop SLOVENIJA 1 Živ zav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 21/26 Češke na-daljevake Odprava zelenega zmaja, ponovitev 3. dela slov. nad. Grace na udaru, ponovitev 1. dela serije Obzorja duha Svet divjih živali, angleška plz serija, 10/16 Ljudje in zemlja Poročila Podeželski utrip, pon. 7. dela angl. naniz. Videostrani Policisti s srcem, 5. del avstr, nanizanke Neukročena Angelika, francoski film TV dnevnik 1 Po domaCe Hugo - tv igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Mustang: Skrito kraljestvo, ameriška dokumentarna oddaja TV dnevnik 3, vreme Sova Predmestni Buda, 1. del Trd oreh D, zadji del serije SLOVENIJA 2 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper Videošpon, ponovitev Nixon - poslednji dnevi, 2/3 del ameriške serije Kurt Brovvning - spominjaj se, ponovitev angleške oddaje Moški, ženske, ponovitev Športna nedelja: Tenis, pos. iz New Yorka Formula 1, prenos Tenis, posnetek Goli šport Lahkih nog naokrog Biblija Harry Tracy, kanadski film, 1982 Šport Športni pregled DMF Avstrija 1 Deklica iz prihodnosti: Trdi pristanek Kljukec in raketa na Luno, lutkovna igrica Benjamin Rožca Speedy Gonzales Duck Tales Speedy Gonzales Duck Tales Bugs Bunny Parker Lewis, ponovitev Superman, ponovitev Tekmovanje v skoku Cez plot, ameriška komedija, 1959 Športno popoldne Kopa Kagrana: Slovo od vročega poletja Polna hiša Vozovnica za dva Korak za korakom: Gospodinjec Frank Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin, 13. del, Dopust Pravi Dunajčan se ne da: Nasprotja K stvari Novo v kinu Cas v sliki Dolgočasnež, zgodba o nastanku nenavadnega filma Pločevinasti boben, nemški film, 1979 Režija: Volker Schlon-dorff Beli angel, ponovitev angleškega trilerja Soborca, ponovitev francoske kriminalke Biševo: Modra jama BIMP Avstrija 2 Kalicopko Muppet Show, 1. del Male živali Vm Splošna praksa, ponovitev Jg Epikurejske zgodbe Zametne vrtnice, Čestitke Žametne vrtnice, ponovitev Generacija transformerjev H Živeti danes H Vreme Beverly Hills 90210 III, [MgJ ponovitev 29. dela Beverly Hills 90210 IH 30. del nanizanke . Kino, kino, kino NoC divjaštva, ponovitev filma Cas v sliki K2 - poslednja pustolovščina, ponovitev angleškega filma, 1990 Pogovor z novinarji Pogled od strani Orientacija Cas v sliki Tednik Dober dan, Koroška VroCa žrtev, nemški film, 1956 Lovci na slonovino, ameriški pustolovski film, 1990 Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Šport James Bond: Diamanti so veCni, angleški akcijski film, 1971 Cas v sliki Tenis - US Open, finale Pogledi od strani . mm© Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10,05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba in informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00", 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Evangeličansko bogoslužje: 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96/1 - 100.3- 100.6-104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10.35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17.35-19.00 Naša pomlad; 18.00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. MV. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Kali-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9,05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 RoboKloaka; 11.00 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Oči, da ne vidijo; 17.00 Predstavimo Amne-sty International; 19.00 TB:Wilco-A.M.; 20.00 Jon Fister - Kislo grozdje, 3. del; 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Flo-ros Floridis VVuton. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Dečki Pavlove ulice (r. M. Sosič, 4. del); 10.50 Veselo po domače; 11.00 čakole na placu: 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Glasba: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 (S. Verč, B. Kobal); 14.50 Tro-picana; 15.00 Z naših prireditev, nato Potpuri; 16.00 Iz studia z vami: okrogla miza (izbor); 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poroči-la;10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (p. Štefan Krampač, Sela); 18.10-18.30 Za vesel konec tedna. ODBOJKA / MOŠKO EVROPSKO PRVENSTVO AVTOMOBILIZEM / VN MONZE V FORMULI ENA Grki premagali tudi Nemčijo Italijani proti Bolgarom, zmagi navkljub, niso blesteli - Čehi do novih točk Coulthard spet najhitrejši, danes pa se vsekakor obeta zelo zanimiva dirka Na evropskem prvenstvu v odbojki za moške so vCeraj odigrali tekme 2. kroga kvalifikacijskega dela. Skupina A (Pirej) IZIDI 2. KROGA: Nizozemska - betonska 3:0 (15:4,15:2; 15:2), Grčija - Nemčija 3:1 (9:15, 15:9, 15:8, 15:6), ZRJ -Ukrajina 3:0 (15:4, 15:13, 15:6). VRSTNI RED:Nizozemska to Grčija 4, ZRJ in Nemčija 2, betonska in Ukrajina 0. DANAŠNJI SPORED: Latvija - Nemčija (15), Grčija - ZR Jugoslavijia (17.30), Ukrajina -Nizozemska (20). Skupina B (Patras) Italija - Bolgarija 3:0 (15:6, 15:10,15:12) Italija: Tofoli, Bernardi 15+5, Gravina 1+8, Cantagalli, Giani 0+21, Papi 7+15, Gardi-to 3+11, Bovolenta 0+1, Meo-Hi, Bracci 3+2, Pasinato, Žorži. Bolgarija: Stoev 2+7, Ga-nev 9+17, Tonev 3+7, Je-fiazkov 0+6, Stoychev, Ouzu-nov 4+13, Naidenov 0+2, N. Ivanov 2+2, Gavrilov 1+2, Ar-sov, E. Ivanov 1+3, Costanti-nov 3+u. Sodnika: Begu (Fra) in Kinge (Nem). Zgrešeni servisi: Italija 15; Bolgaria 22. Trajanje setov: 30, 38, 28 minut. Gledalcev: 4000. Kljub gladkemu končemu •zidu zmaga favoriziranih Italijanov ni bila lahka. Po zlahka osvojenem prvem setu. v katerem je imel glavno Besedo Samuele Papi, so »az-zum« nekoliko popustili, Ga-nev in tovariši pa so se pre-'fiumili in resno zaposlili Italijane, ki zaradi bolj povprečne igre v sprejemu in obrambi niso napadali tako prodorno kot na začetku srečanja. Bolgari so tako skoraj v celoti nadoknadili začetni zaostanek z 10:5 in se »azzurrom« približali vse do rezultata 11:10, ko je svetovne prvake iz zaga- te v ključnem trenutku rešil Bernardi. Bolgari so v tretjem setu povedli kar z 11:6, po zamenjavi Bernardija z Brac-cijem pa so Italijani nadoknadili ves zaostanek in osvojili svojo drugo zmago. OSTALA IZIDA 2. KROGA: Češka - Romunija 3:0 (15:4; 15:5; 15:4), Rusija - Poljska 3:1 (15:12, 10:15, 15:5, 15:2). VRSTNI RED: Italija in Češka 4, Rusija in Bolgarija 2, POljska in Romunija 0. DANAŠNJI SPORED: Češka - Bolgarija (15),'Italija -Poljska (17.30), Rusija - Romunija (20). Težave s prevajalci Čeprav se Grki po vseh močeh in na vsakem koraku trudijo pomagati novinarjem, je že prvi dan prišlo do sporov. Glavni krivci so prevajalci v prostoru za intervjuje, kamor takoj po tekmi pridejo oba trenerja in po en igralec iz vsakega moštva. Zelo glasno so negodovali novinarji iz ZRJ, ko je njihov Dejan Brdjo-vič, ki že nekaj let igra v grškem Ktisifonu, svoje mnenje o tekmi povedal kar v grščini. Se bolj pa so negodovali latvijski novinarji. Po porazu njihove reprezentance proti domačinom je uradna prevajalka iz grščine pozabila prevajati vsem - le trenerju je zašepetala vprašanje. Zagnali so velik halo, a hladni grški novinar jih je pomiril: »Ne razburjajte se zaradi vsake malenkosti!« Latvijski kolegi so jo odnesli še kar dobro, saj je gospa naglas spregovorila rusko. Žal pa smo ostati novinarji, ki ne razumemo grško niti rusko, naleteti na gluha ušesa, ko smo prosili, naj prevajajo tudi v angleščino. Herrera ima prevajalca Že od septembra 1992 je trener grške reprezentance Kubanec Gilberto Herrera. Okrog sebe pa je zbral tudi kar močno ekipo sodelavcev. Eden od njih je tudi prevajalec, saj se Herrera v treh letih še ni naučil grščine, pa tudi najmanjšega interesa ne kaže, da bo to storil v prihodnosti. 6750 gledalcev Prvi dan je dvorana Miru in prijateljstva v Pireju, kjer igra prva skupina, bolj samevala kot ne. V dvorani, ki sprejme 16 tisoč gledalcev, se jih je še največ zbralo na tekmi Grčija - Latvija (štiri tisoč). Sicer pa si je vse tekme prvi dan v Pireju in Patrasu ogledalo 6750 ljudi. Torej veliko manj, kot so upati prireditelji, čeprav vstopnice niso pretirano drage. Kljub vsemu pa organizatorji niso obupali; prepričani so, da bo pirejska dvorana v soboto, 16. septembra, ko bodo na sporedu finalne tekme, še premajhna za vse ljubitelje odbojke. Mirjana Andrejc HKOLESARSTVO / PO ŠPANIJlh Olano dobil kronometer Jalabert še v rumenem SALAMANCA (dpa) - Zmagovalec prologa Abraham Olano, največje presenečenje kolesarske dirke po Španiji, je včeraj v prvi veliki kronometrski etapi, dolgi 41 kilometrov, v Salamanci znova pokazal svojo moč. Petindvajsetletni Spanec je zmagal v času 47 minut in 37 sekund ter za 23 sekund ugnal Francoza Lau-renta Jalaberta, ki je obdržal rumeno majico vodilnega po sedmi etapi, vendar ima zdaj samo Sest sekund prednosti pred Otonom. Tretje mesto je zasedel Švicar Alex Zulle (48:20). Olano je tokrat imel celo nekaj smole, saj se mu je po dvajsetih kilometrih pokvarilo kolo in je izgubil približno 30 sekund. Izidi - 7. etapa: 1. Olano (Spa) 47:37, 2. Jalabert (Fra) + 0:23, 3. Zulle (Svi) + 0:43,4. Bmyneel (Bel) + 0:48, 5. Bartoli (Ita) + 0:55, 6. Rijs (Dan) + 0:58, 7. Mauri (Spa) + 1:06, 8. Anderson (Svi) + 1:06, 9. Casero (Spa) + 1:08, 10. Vjačeslav Jekimov (Rus) 1:27; skupno: 1. Jalabert 31:51:18, 2. Olano + 0:06, 3. Bruyneel + 1:30, 4. Mauri + 1:34, 5. Bartoli + 1:45,6. Bjame + 1:53, 7. Pianegonda (Ita) + 2:17, 8. Ziille + 2:39, 9. Casero + 3:21,10. Gomez (Por) + 3:25. petek tudi včeraj morali na najboljše čakati skoraj pol ure, zato je ideja o samo enem uradnem treningu v prihodnji sezoni več kot na mestu. Coulthard je kar takoj izboljšal svoj petkov dosežek in dal konkurenci vedeti, da prvega štartnega položaja tokrat ne misli izpustiti iz rok. Približati se mu ni mogel niti Damon Hill, ki je po dvajsetih Coulthardovih nastopih z vvilliamsom šele drugič zaostal za kolegom iz moštva. Razlika je tokrat precej večja kot bi si jo Hill lahko privoščil. Coulthardov najboljši rezulatat je namreč 1:24.462, kar je za 1, 2 sekunde bolje od Hilla, to pa slednjega uvršča šele na četrto mesto. Jean Aleši je po najboljšem času na jutranjem prostem treningu imel v mislih samo najbojši štartni položaj. »Pred treningom sem bil prepričan, da mi bo to tudi uspelo, a sem ponovno imel težave z motorjem. Jutri bom poskusil še enkrat,« je obljubil Aleši. Ferrari je tokrat prvič uporabljal novo verzijo svojih dvanajstvalnjikov, o tem ali jih bodo uporabili , tudi na dirki pa še raz- Tako na štartu v Monzi 1. vrsta: Coulthard (Vbr, vvilliams renault) 1:24.462; Schumacher (Nem, benetton renault) 1:25.026. 2. vrsta: Berger (Avt, ferrari) 1:25.353; Hill (Vbr, vvilliams renault) 1:25.699. 3. vrsta; Aleši (Fra, ferrari) 1:25.707; Barrichello (Bra, jordan peugeot 1:25.919. 4. vrsta: Hakkinen (Fin, mcLaren mercedes) 1:25.920; Herbert (Vbr, benetton renault) 1:26.433. 5. vrsta: Blundell (Vbr, ligier mugen honda) 1:26.472; Frentzen (Nem, sauber ford zetec) 1:26.541. 6. vrsta: Blundle (Vbr, li-gier mugen honda) 1:27.067; Irvine (Irs, jordan peugeot) 1:27.271. 7. vrsta: Panis (Fra, ligier mugen honda) 1:27.384; Bouillon (Fra, sauber ford zetec) 1:28.741. 8. vrsta: Papis (Ita, footvvork hart) 1:28.870; Salo (Fin, tyrrell yamaha) 1:29.028. 9. vrsta: Katayama (Jap, tyrrell yamaha) 1:29.287; Badoer (Ita, minareti ford) 1:29.559. 10. vrsta; Inoue (Jap, footvvork hart) 1:30.515; 20. Montermini (Ita, pacific lotus ford) 1:30.721.11. vrsta: Moreno (Bra, forti ford) 1:30.834; Lamy (Por, minareti ford) 1:31.402. 12. vrsta: Diniz (Bra, forti ford) 1:32.102; La-vaggi (Ita, pacific lotus ford) 1:32.470. MONZA - Drugi uradni trening pred današnjo dirko formule 1 je prinesel precej sprememb, na vrhu pa je vseeno ostal David Coulthard, ki je tako dosegel svoj drugi »pool position« v karieri. Gledalci so tako kot v mišljajo. Gerhard Berger še vedno ni rešil težav z zavorami, zato je svojim mehanikom obljubil nočno delo. Michael Schumacher je priznal, da je po vseh težavah zelo zadovoljen z drugim štartnim mestom. »Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje potreboval toliko časa za pravo nastavitev avtomobila. Nekako mi je to uspelo v zadnjih minutah treninga, a je avto še vedno izjemno težko voziti na meji. Ce me v zadnjem krogu ne bi oviral eden od pacifikov, bi morda lahko vozil še nekoliko hitreje, vsekakor pa je bil Coulthard tokrat nedosegljiv,« je še dodal Schumacher. Coulthard je bil z dosežkom seveda več kot zadovoljen: »Se posebej sem vesel zato, ker sem oba dneva najhitrejši, saj sem v petek že mislil, da je prvo mesto morda le posledica težav drugih.« Na vprašanje, če se je v njem samem ali v ekipi kaj spremenilo, da je naenkrat toliko hitrejši, je odgovoril, da se mu je po dobri predstavi v Spaju, kjer je dolgo vodil, potem pa zaradi težav z motorjem odstopil, povrnila samozavest. Favoritov za zmago na današnji dirki je več kot kdajkoli letos. Coulthard deluje tako prepričljivo kot še nikoli doslej, Schumacher je že ničko-likokrat dokazal, da nekoliko slabši rezultat na treningu ničesar ne pomeni, Hill nima druge izbire kot vožnje na zmago, Aleši in Berger pa imata v zadnji predstavi za Ferrari pred domačim občinstvom več motivov za zmago kot kdajkoli doslej. Ker tudi štartna mesta na dirkališču kot je Monza niso ključnega pomena, se nam nedvomno obeta izjemno privlačna dirka. Simon Demšar TENIS / MEDNARODNO PRVENSTVO ZDA V FLUSHING MEADOVVSU Prvakinja je Steffi Graf V finalu je Seleševo premagala po treh setih - Sampras boljši od Couriera NEW YORK - Zmagovalka letošnjega ženskega odprtega tenišega prvenstva ZDA je Nemka Steffi Graf. V finalnem »dvoboju leta« je po treh setih (7:6, 0:6, 6:3) premagala Jugoslovanko z ameriškim potnim listom Moniko Seleš, ki se je po atentatu v Hamburgu leta 1993 prvič udeležila enega od štirih turnirjev za veliki slam. Prvi set je Grafova dobila po tie breaku z 8:6. V tem setu je Nemka servirala šest asov in ni nikdar dovolila Seleševi, da bi jo ogrozila, ko je imela servis. Nasprotno, je Novo-sadčanka v sedmi igri odbila kar štiri »break« točke. Tie break je bil izredno izenačen in Se-leševa je imela po dvojni napaki njene nasprotnice pri serviranju set žogo pri rezultatu 6:5, vendar je Grafova z učinkovitim retumom izenačila in nato podaljšano igro tudi osvojila. Povsem drugače je bilo v drugem setu, ki ga je Selešva osvojila brez izgubljene igre. Po izenačeni prvi igri, ki jo je Američanka dobila po treh break točkah, je Grafova do konca seta dosegla le še osem točk. Tretji set je bil spet v rokah Nemke, ki je povedla s 4:1 z »breakom« v četrti igri, nato pa ni več dovolila svoji nasprotnici, da bi jo dohitela. Američan Pete Sampras se je že četrtič v zadnjih šestih letih uvrstil v finale odprtega te- niškega prvenstva ZDA. V prvem polfinalu je po štirih setih s 7:5, 4:6, 6:4, 7:5 premagal rojaka Jima Couriera. Glavno Sampras o vo orožje je bil servis, s katerim je dosegel 27 asov, bolj hladnokrven od Couriera pa je bil tudi pri osvajanju »break« točk. O zmagovalcu vsakega od štirih setov je namreč odločala pravzaprav le ena žoga, dvoboj sam pa je trajal tri ure in dve minuti. Za Samprasa, zmagao-valca VVimbledona, bo jutrišnji že tretji letošnji nastop v finalu turnirja za grand slam. »Dvoboji s Comierom nikdar niso samo dvoboji, to so prave bitke. Ko jaz igram proti njemu, je vednmo težko. Tedaj on sploh ni 15. igralec na svetu, ampak eden petih najboljših,« je po dvoboju dejal Pete Sampras, ki je v petnajstih dvobojih kar dvanajstkrat premagal Couriera, prav včeraj pa je praznoval tudi peto obletnico svoje prve zmage v Flu-shing Meadovvu. Sampras upa, da se bo v finalu pomeril s številko ena na svetu Andrejem Agassijem, ki se je v drugem polfinalu ponoči srečal s četrtim postavljenim Borisom Beckerjem, in se mu tako oddolžil za letošnji porazu v finalu Australian opna. Finale ženske: Graf (Nem, 1) - Seleš (ZDA, 2) 7:6 (8:6), 0:6, 6:3; Polfinalni izid, moški: Sampras (ZDA, 2) - Courier (ZDA, 14) 7:5,4:6, 6:4, 7:5 NOVICE Lov za Higuito LONDON (STA/AP) - Nogometni klubi iz Anglije, ZDA in Japonske so po prijateljski nogometni tekmi med Anglijo in Kolumbijo (0:0) začeti zasipati vratarja kolumbijske reprezentance Reneja Higuito s privlačnimi ponudbami. Kolumbijec je svetovno nogometno javnost navdušil z neverjetno obrambo, ki jo sam imenuje škorpijon. Higuita je ležeč na tleh iztegnil noge in z oslovsko brco obranil nevaren strel enega od angleških napadalcev. To pa ni njegova edina specialnost. Kolumbijski vratar je znan tudi po svojih dolgih izletih iz vrat do sredine igrišča ter po zadetkih iz enajstmetrovk in celo iz prostih strelov. Higuita, ki trenutno nastopa za kolumbijsko moštvo Atletico Nacional, pa je znan tudi po bolj »temnih« plateh: pretepanju novinarjev, prijateljevanju s »kraljem narkomanije« Pablom Escobarjem, sodelovanju pri ugrabitvi hčerke trgovca z mamiti... SAK že v drugem kolu izpadel iz tekmovanja za avstrijski pokal CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so se letos kar hitro posloviti od na-daljnega tekmovanja za avstrijski pokal. Ekipa trenerja Ivana Ramška je v drugem kolu v gosteh gladko izgubila z Voitsbergom, moštvom, ki igra razred nižje v regionalni ligi-sredina (3. divizija). Slovenski atletiki so izgubiti s 3:0, edino opravičilo za nepričakovan poraz pa je, da je moštvo moralo nastopiti v močno oslabljeni postavi. V ostalih tekmah ni bilo večjih presenečenj. Vsi prvoligaši so "preživeli” tudi drugo kolo, čeprav nekateri le s srečo. Tako si je večkratni prvak Austria Dunaj napredovanje zagotovil šele z golom v podaljšku, prav tako GAK, ki je za zmago potreboval ravno-tako 120 minut. (I.L.). ATLETIKA / FINALE GRAND PRIX V MONAKU Skupna zmagovalca sta Moses Kiptanui in Maria Mutola MONTE CARLO (Reuter, dpa) - Kenijec Moses Kiptanui in Maria Mutola iz Mozambika sta skupna zmagovalca atletskega tekmovanja za veliko nagrado, za ta uspeh pa sta si prislužila 130 tisoC dolarjev. Kiptanui je včeraj na finalnem tekmovanju v Monte Carlu zmagal v teku na 3000 metrov z zaprekami s Časom 8:02.45, dvaindvajsetletna Maria Mutola pa je na 800 metrov osvojila prvo mesto z najboljšim letošnjim Časom 1:55.72. »Zelo sem zadovoljen s svojim tekom. Sezona je bila dolga in moj današnji Cas je res fantastičen. Skupna zmaga mi pomeni veliko. Zdaj se bom lahko umaknil in se pozimi dobro pripravil, upam, da brez poškodb,« je dejal Kiptanui. V teku na 3000 metrov z zaprekami je Kenijec skupaj s svojimi rojaki, ki so v finalu zasedli prvih osem mest, domov odnesel kar 200 tisoC dolarjev. Maria Mutola je z izvrstnim Časom dokazala, da nima dostojne tekmice v teku na dva Stadionska kroga. Atleti in atletinje so včeraj dosegli še nekaj izvrstnih izidov. Ceh Jan 2elezny je bil odličen v metu kopja, Noureddine Morceh v teku na 1500 metrov, Michael Johnson je v teku na 200 metrov dosegel 26. zaporedno zmago, Ukrajinka In-ga Babakova je v višino skočila 203 centimetrte, na višini novega svetovnega rekorda 210 centimetrov pa je bila neuspešna. Do presenečenja je prišlo v teku na sto metrov, ta disciplina letos ni bila v programu velike nagrade. V Sprintu je bilo pričakovati dvoboj Linforda Christieja in Donovana Baileyja in zmago enega izmed njiju. Anglež je v tem dvoboju vodili s 4:3, toda oba je tokrat presenetil Avstralec Da-mien Marsh, ki je zmagal s časom 10.13, svetovni prvak Bailey je zasedel drugo mesto, Christie pa šele peto. Poraz je doživelo še nekaj svetovnih prvakov: VVilson Kipketer, Allen Johnson, Sergej Bubka, Lars Riedel, Ana Fideha Quirot, Štefka Kostadinova in Inesa Kra-vec. Izidi: moški - 200 m: 1. M. Johnson (ZDA) 19.93, 2. Fredericks (Nam) 20.21, 3. R. da Silva (Bra) 20.27; 800 m: 1. Koech (Ken) 1:45.27, 2. Kipketer (Dan) 1:45.28, 3. Haida (Mar) 1:45.35; 1500 m: 1. Morceh (Alž) 3:28.37, 2. Kolman (ZDA) 3:32, 71, 3. Di Napoli (Ita) 3:32, 94; 3000 m: 1. Gebreselassie (Eti) 7:35.90, 2. Niyongabo (Bu) 7:35.91, 3. Boulami (Mar) 7:36.11; 110 m ovire: 1. Crear (ZDA) 13.07, 2. A. Johnson (ZDA) 13.09, 3. Schvvarthoff (Nem) 13.29; 3000 m zapreke: 1. Kiptanui 8:02.45, 2. Kosgei 8:06.88, 3. Barnegetuny 8:07.42; daljava: 1. Pedroso (Kuba) 849, 2. Streete-Thompson (ZDA) 846, 3. Beckford (Jam) 820; kopje: 1. 2elezny (Češ) 92.28, 2. Hecht (Nem) 87.42, 3. Back-ley (VB) 83.84; palica: 1. Brits (JAR) 595, 2. Bubka (Ukr) 590, 3. Tarasov (Rus) 580; disk: 1. Ševčenko (Blr) 67.94, 2. Riedel (Nem) 67.78, 3. Ljahov (Rus) 66.78; 100 m: (ni disciplina velike nagrade): 1. D. Marsh (Avs) 10.13, 2. Bailey (Kan) 10.13, 3. Drummond (ZDA) 10.14. Zenske - 200 m: 1. Tor-rence (ZDA) 22.20, 2. Onya-li (Nig) 22.69, 3. Guidry (ZDA) 22.71; 800 m: 1. Mutola (Moz) 1:55.72, 2. Hol- mes (VB) 1:56.21, 3. Djate (Era) 1:56.53; 3000 m: 1. 0‘Sullivan (Irs) 8:39.94, 2. Surbanova (Rus) 8:41.42, 3. Graham (Jam) 8:42.40; 400 m ovire: 1. Batten (ZDA) 53.49, 2. Buford (ZDA) 53.69, 3. Hemmings (Jam) 54.20; višina: 1. Babakova (Ukr) 203, 2. Motkova (Rus) 201, 3. Guljajeva (Rus) 196; troskok: 1. Birjukova (Rus) 14.99, 2. Kravec (Ukr) 14.59, 3. Lasovskaja (Rus) 14.59; krogla: 1. Kumber-nuB (Nem) 20.20, 2. Neimke (Nem) 19.94, 3. Huang (Kit) 19.94. KonCni vrstni red za veliko nagrado - moški: 1. Kiptanui (Ken) 84, 2. Že-lezny (Ceš) 72, 3. Crear (ZDA) 72, 4. M. Johnson (ZDA) 72, 5. Pedroso (Kuba) 72, 6. Gebreselassie (Eti) 71, 7. Britts (JAR) 70, 8. Riedel (Nem) 66, 9. Kipketer Moses Kiptanui (telefoto AP) (Dan) 66, 10. Hecht (Nem) 64. Ženske: 1. Mutola (Moz) 78, 2. Birjukova (Rus) 72, 3. Torrence (USA) 72, 4. 0‘Sullivan (Irs) 72, 5. KumbernuB (Nem) 72, 6. Babakova (Ukr) 70, 7. Batten (ZDA) 69, 8. Buford (ZDA) 64, 9. Hemmings (Jam) 59, 10. Kravec (Ukr) 57. NOGOMET / 2. KOLO V C2 LIGI Triestina v Centu po tri točke Pričakovanje za nastop Gubellinija in Masco - Navijači skeptični Uvodni polovičen spodrsljaj proti Pešam je Trie-stino že pahnil v na pol slepo ulico. Moštvo se je sicer trudilo, a skepske navijačev ni premagalo. Podaljšana prodaja abonmajskih izkaznic se ni obrestovala, organiziranim navijaškim klubom pa za današnje gostovanje v Cento ni uspelo napolniti niti enega avtobusa. Trener Roselli in njegovi so torej že v položaju, ko je potrebno napake popravljati. Neodločen izid (da o porazu sploh ne govorimo) bržkone navijačev ne bi ogrel, zato je potrebno že razmišljati o polnem izkupičku, to pa je seveda tve- gano. K sreči bo lahko danes računal Roselli tudi na igralce, ki proti Pešam niso mogli igrati. V prvi vrsti je to Gubellini, ki naj bi rešil marsikateri problem v fazi napadanja. Isto velja tudi za masivnega Mosco, ki pa še ni v stoodstotni formi, ker pa je Marži še slabše pripravljen, bi Mosca vendarle lahko igral že od prve minute. Današnji nasprotnik Triestine Centese je v prvem kolu s 3:1 izgubil bi v San Donaju. Današnji spored C2 fige, 2. kolo: B. Lugo - Pontede-ra, Cecina - Giorgione, Centese - Triestina, Forli - Ri- mini, Imola - Temana, Pon-sacco - Pano, Tolentino -San Dona, Treviso - Livorno, Pesaro - Fermana. Pro Gorizia v Mestrah V 2. kolu meddeželne lige bo Pro Gorizia gostovala v Mestrah pri moštvu, ki je v prvem kolu v gosteh s 3:1 premagalo Porto Viro. Današnji spored: Adriese - Miranese, Arzignano - Ar-gentana, Bassano - Porto Viro, Caerano - Santa Lu-cia, Legnago - Lendinarese, Mestre - Pro Gorizia, Russi -Palmanova, Sanvitese - Lu-parense, Sevegliano - Pievi-gina. NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA| Parma - Inter osrednja tekma Udinese v Milanu Danes več zanimivih tekem »Viallijev ne RIM - Čeprav bo danes v 2. kolu italijanske nogometne A lige na sporedu več zanimivih srečanj, predvsem pa derbi Parma - Inter, še vedno odmeva Viallijeva izjava, da se je odrekel igranju v reprezentanci. Včeraj je posegel tudi sam predsednik italijanske nogometne zveze Antonio Matarrese, ki je v Bariju izjavil: »Imam vtis, da se je Vialli prenaglil, s tem da je negativno ocenil početje zveznega trenerja Sacchija. Sam Vialli bi se prepričal, ko bi prestopil v reprezentanco, da je Sacchi zgladil vse nesporazume in da bi ga ostali reprezentanti lepo sprejeli. Sedaj pa mislim, da nima smisla preveč govoriti o tej zadevi. Prevec je trenj, preveC besedičenj. Dobro je treba pre-misliti vsako besedo.« Ferrarijev pilot Jean Aleši je odločno na Vial-lijevi strani in je rezko dejal: »Ravnal je povsem umestno. Vialli je pravi športnik in številka ena v nogometu, zato bi z njim ne smeh tako ravnati.« Iz Benetk se je oglasila tudi »lepotica« Alba Pa-rietti, ki je izjavila, da sta tako Sacchi kot Vialti diplomatsko slabo ravnala. Taki spori le škodujejo reprezentanci in obema bi dala le en nasvet, da mora biti državna reprzeentan-ca pred vsem in vsemi. Po tednu odmora zaradi nastopa italijanske izbrane vrste na kvalifikacijski tekmi za EP v Vdi-mu proti Sloveniji bodo spet v središču pozornosti prvoligaši, in v tem kolu bo osrednja tekma v Parmi, kjer bo domače mošt- še odmeva vo igralo proti Interju. Parma, ki je v prvem kolu iztržila le neodločen izid, se bo skušala danes oddolžiti na domači tekmi z Interjem z zmago in po možnosti z lepo igro. Trener Scala nima težav s postavo, le v dvomu je, če staviti v konico ob Stoičkovu in Zofi Aspril-lo, Mellija ali Inzaghija. Inter pa bo danes igral brez svojega spretnega napadalca Delvecchia, ki je izključen in obenem zaposlen tudi z vojaško reprezentanco. V konici bo ob Ganzu najverjetneje igral Fontolan. Po lepi zmagi v uvodnem kolu proti Cagliariju bo danes Udinese gostoval pri bivšem državnem prvaku Milanu, kjer se bo predvsem Roberto Baggio hotel »dokazati« po razočaranju v državni reprezentanci. DANAŠNJI SPORED (16.00): Cagliari - Lazio, Cremonese - Sampdoria, Milan - Udinese, Napoli -Padova, Parma - Inter (20.30), Piacenza - Juven-tus, Roma - Atalanta, Torino - Bari, Vicenza - Fio-rentina. B liga: Reggina proti Perugii brez gola Na sinočnji anticipirani tekmi 3. kola B fige sta se v Reggio Emilii domača Reggiana in Perugia razšli pri neodločenem izidu 0:0. DANAŠNJI SPORED (16.00): Cesena - Venezia, F. Andria - Aveltino, Fog-gia - Ancona, Genoa - Pi-stoiese, Lucchese - Brescia, Pescara - Palermo, Reggina - Chievo, Salemi-tana - Bologna, Verona -Cosenza. NOVICE JADRANJE /ABSOLUTNO PRVENSTVO ZA KAJUTNE JADRNICE Dirka Milan - Vignola: Canzonieri v sprintu VIGNOLA (MODENA) - Na včerajšnji mednarodni kolesarski dirki Milan - Vignola je v sprintu zmagal Italijan Angelo Canzonieri. Ta 32-letni kolesar iz Raguse pa ni na seznamu potnikov za svetovno prvenestvo v Kolumbiju zveznega trenerja Martinija. Vseeno pa je bil Martini z nastopom »azzurrov« zadovoljen, saj jih je vseh šest (Lan-franchi, Piepoli, Faresin, Colage, Francesco Casa-grande in Donati) pokazalo, da so v dobri formi. Zveznemu trenerju pa je prav včeraj »zmanjkal« eden od kandidatov za SP, to je Furlan, ki se je poškodoval na včerajšnji etapi Vuelte. VRSTNI RED VČERAJŠNJE DIRKE: 1. Angelo Canzonieri, ki je prevozil 190 km v 4.47:46 s povprečno hitrostjo 39, 615 km na uro; 2. Angelo Lecchi; 3. Alessio Barbagli; 4. Franco Baherini; 5. Stefano Colage; 6. Gianni Faresin; 7. Roberto Caruso; 8. Paolo Lanfranchi; 9. Gabriele Missaglia; 10. Roberto Dal Sie (vsi Ita) vsi v zmagovalčevem času. Mura premagala Olimpijo V vnaprej igranih tekem prve slovenske nogometne lige je Mura sredi Ljubljane z 2:1 premagala SCT Olimpijo, Beltinci in Maribor Branik pa sta se razšla pri neodločenem izidu 0:0. Dvesto Belorusov v Atlanto MOSKVA - Na olimpijskih igrah 1996 v Atlanti bo nastopilo dvesto športnikov in športnic iz Belorusije, je včeraj sporočil beloruski olimpijski komite. Olimpijska zmaga bo vredna 50 tisoč dolarjev, srebrna kolajna 40 tisoč in bronasta 30 tisoč dolarjev. Posadka Selve (Sirena) se je v ostri konkurenci res solidno odrezala Na 2. absolutnem državnem prvenstvu za kajutne jadrnice v kraju Gala Galeva na toskanskem delu Tirenskega morja je nastopilo skoraj 60 jadrnic, ki so se v aprilu in maju kvalificirale za finalno tekmovanje v tem kraju. Na vsaki od šestih kvalifikacijskih preizkušnjah sta napredovah prvi dve uvrščeni jadrnici iz vsake kategorije. Sirenim jadrnici Selve (lastnik Franko Tomšič) se je uvrstitev na sklepno tekmovanje posrečila aprila v Lignanu, kjer je zasedla pivo mesto. Že prvi dan se je naša posadka spopadla s težkimi in za naše razmere neobičajnimi vremenskimi oziroma morskimi razmerami. Valovi so bili visoki od štiri do pet metrov, veter pa je pihal z jakostjo od 25 do 30 vozlov. Organizatorji so ta dan izpeljali samo eno od dveh predvidenih regat. Sirenim jadralci pa so se na polovici regate morah ustaviti zaradi tehnične okvare na krmilu. Naslednjega dne je Selve v B skupini na dveh regatah zasedla 14. oz. 15. mesto, zadnji dan pa 13. oziroma 14. mesto. V Četrtek je bil Start dolge regate od Gala Galeve do Elbe in nazaj. V prvi preizkušnji do Elbe so naši jadralci zasedli deveto mesto, na povratni poti pa deseto. Ti dve zelo solidni uvrstitvi sta od posadke zahtevah veliko huda, saj je bila regata dolga 180 milj. Na zadnji preizkušnji, v soboto, 2. septembra se je Selve (na sliki) uvrstila na 14. mesto. Končno uvrstitev jadrnice je bila 14. mesto v 3 skupini (regate - crociera) in zelo solidno peto mesto v kategoriji »crociera«. Za naše jadralce in njihovo društvo je nastop na finalu pomenil tehnično obogatitev, saj so bili na tem prvenstvu prisotni svetovno znani jadralci, kot sta brata Chieffi, Fenarese, Noe, De Angelis, Felci, Benussi, Vascotto, Pe-laschier, Santarelh in še mnogi drugi. Na absolutno prvo mesto se je uvrstil De Angelo z jadrnico Kicher. Posadko jadrnice Selve so sestavljali Franko in Paolo Tomšič, Dario in Davorin Starc, Andrej Gregorič, VValter Jagodic in sponsor jadrnice. Danes Sirenina regata za optimiste TPK Sirena bo danes organizirala že 3. mednarodno regatao v razredu optimist, ki Šteje tudi kot preizkušnja za letni koledar FIV. Do včeraj je bilo prijavljenih že več kot 30 jadralcev iz XI. cone, katerim se bodo danes pridružili Se tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške. Izvedli naj bi tri regate, start prve pa bo ob 10. uri izpred sedeža kluba v Barkovljah. Nedelja, 10. septembra 1995 ^ ŠPORT NOGOMET / ITLAUANSKI POKAL ZA AMATERJE ODBOJKA / SPOJITEV NA GORIŠKEM Sovodnje z zmago v nadaljnji krog Juventina (proti Mossi) brez možnosti V 2. krogu deželnega pokala 7 naših ekip Danes bodo igrali zadnje kolo prvega dela italijanskega nogometnega pokala za amaterje. Obe naSi ekipi, Juventina in Sovodnje, bosta zaposleni doma. Medtem ko ima Sovodnje realne mož-n°sti, da se uvrsti v nadaljnje kolo, pa je Juventina, ne glede na današnji izid na do-tuaci tekmi z Mosso, že izločena iz tega tekmovanja. Standrežci so namreč na obeh dosedanjih srečanjih izgubili (0:2 s So-vodnjami in 0:2 s San Sergiom). Sovodenjci pa si bodo z današnjo domačo zmago prot San Sergiu zanesljivo Prislužili napredovanje v nadaljnje kolo. Kvalificirah bi se, tudi če bi igrah le neodločeno in bi Mossa v Standrežu izgubila. V tej skupini namreč napredujeta prvi dve Uvrščeni ekipi. »Sicer pa je za nas ta pokal le idealna priložnost za nabiranje kondicije, dobivanje prave forme. V bistvu, ta pokal je za Uas le priprava na prvenstvo. Proti San Sergiu bomo imeli na klopi kar tri zelo mlade nogometaše, in sicer Marka Floreni-na in Manuela Devetaka, ki sta letnika 1980, in Davida Piska, letnik 1978. Vsaj dva od treh naj bi stopila na igrišče,« nam je dejal predsednik SD Sovodnje Gianni Marson. Naj omenimo, da bodo Sovodenjci gotovo igrali brez izključenega Tomizze in poškodovanega Businelhja. Obe srečanji, Juventina - Mossa in Sovodnje - San Sergio, bosta ob 17. uri. Od ostalih naših sedmih ekip, ki bodo danes igrale v 2. krogu deželnega pokala, naj omenimo, da bodo le Vesna, Breg in Primorec igrali doma. IZIDI 1. KROGA: Skupina B3: Vesna -Villanova 2:1. Skupina B4: Lavarianese -Primorje 2:4, Serenissima - Zaule - Rabuie-se 0:0. Skupina El: Domio - Dolina 4:0, Breg - Chiarbola 1:2. Skupina E2: Mladost -Portuale 1:2, Vermegliano - Olimpia 0:1. Skupina E3: Kras - Sistiana 1:2, Junior Au-risina - Primorec 1:1. DANAŠNJI SPORED: Vesna - Medeuzza ob 17.00 v Križu; Zaule Rabuiese - Pri-morje ob 17.00 v Zavijah; Breg - Domio ob 17.00 v Dolini; Chiarbola - Dolina ob 10.30 v Trstu, Ul. Flavia; Vermegliano - Mladost ob 17.00 v Vremljanu; Primorec - Sistiana ob 17.00 v Trebčah; Junior Aurisina - Kras ob 17.00 v Nabrežini. Zenske združene ekipe Sovodenj in Doma odslej sestavni del OK Val Občni zbor, ki ga bo Odbojkarski klub Val priredil čez nekja dni, bo imel posebno težo. Na njem bodo namreč med drugim sprejeli sklep, da OK Val ustanovi ženski odsek in pod svoje okrilje sprejme vse združene ekipe Sovodenj in Doma. Do 30. septembra bo sklep postal operativen tudi na ravni odbojkarske zveze, kar pomeni, da bo v bližajoči sezoni imel OK Val šesterko v ženski D ligi - dosedanjo Kmečko banko. »Ločitev od SD Sovodnje ni bila lahka, vendar imata nogomet in ženska odbojka res malo skupnega. Razprava v odboru je bila precej živahna, vendar smo na koncu vsi prišli do spoznanja, da je to najboljša pot za nadaljevanje procesa združevanja ženske odbojke na Goriškem,« nam je povedal dosedanji načelnik odbojkarskega odseka pri SD Sovodnje Ivo Rojec (na sliki). Zamisel, da bi ženski odbojkarski pol Sovodenj in Doma združili tudi s formalnega vidika, se je začela konkretizirati že takoj po končani lanski sezoni. »Najprej smo razmišljali o tem, da bi ustanovili povsem novo društvo in v ta načrt nekako vpletli tudi 01ympio, ki pa ni pokazala zanimanja, da nam sledi po .tej pod. Nato smo prišli do spoznanja, da se nam formiranje povsem nove sredine ne izplača in rodila se je zamisel, da bi se povezah z že obstoječim društvom, ki nima ženskega odseka. Val je takoj pokazal zanimanje za to pobudo in stvar je bila dogovorjena. V okviru OK Val bo ženski odsek vsekakor ohranil široko avtonomijo in sedež v So-vodnjah,« je še povedal Rojec. Kaj pa pravijo pri OK Val? »V predlogu Kmečke banke smo spregledali možnost, da ustvarimo na Goriškem še močnejši klub, ki bo na vseh ravneh imel zato tudi večjo težo. Veže nas ista problematika, s tem, da bodo v naš odbor vstopili novi ljudje pa računamo tudi na prepotrebno osvežitev in na okrepitev tistega dela društvene dejavnosti (prazniki, družabnost), ki ga zdaj zaradi preobremenjenosti prevečkrat zanemarjamo,« nam je povedal športni vodja OK Val Ivan Plesničar. V novi preobleki se bo združena ženska ekipa Sovodenj in Doma pod imenom OK Val poleg D lige udeležila vseh mladinskih prvenstev. Odbojkarska odseka SD Sovodenj in SZ Dom vsekakor ne bosta usahnila. Se naprej bo namreč v teh društvih deloval sektor za mini odbojko in (ali) naraščajniške vrste, (ak) rT NOGOMET ATLETIKA / OSEMNAJSTI V MELFIJU KOŠARKA / JADRANOVE PRIJATELJSKE TEKME V Vidmu predstavitev sporeda amaterskih lig VIDEM - Včeraj so v Vidmu predstavili koledarje amaterskih prvenstev, v katerih nastopajo tudi številne naše ekipe. Promocijska liga: 1. kolo bo 24. t.m.: Juventina bo igrala doma s Flumignanom, Sovodnje pa prav tako doma proti Torviscosi. Prvi derbi Juventina - Sovodnje bo v 11. kolu, in sicer 3.12., povratni pa v Sovodnjah 31.3.96. 1. amaterska liga: 1. kolo bo 24.t.m. Vse tri naše ekipe bodo igrale doma, in sicer: Primorje -Aurora, Vesna - Reanese, Zarja - Cividalese. Naši derbiji: 2. kolo (1.10. in 28.1.96) Zarja - Vesna; 5. kolo (22.10. in 18.2.96) Primorje - Zarja; 8. kolo (12.11. in 10.3.96) Primorje - Vesna. 2. amaterska liga: 1. kolo bo 1.10. Edini naš prestavnik Primorec bo igral doma proti Medei. 3. amaterska liga: 1. kolo bo 1.10. V skupini F bo Mladost igrala doma proti Terzu, v skupini G pa bo že v 1. kolu derbi Dolina - Kras, Gaja bo igrala doma proti Jun. Aurisina, Breg pa v gosteh pri Vermeglianu. Fabio Ruzzier stopnjuje foimo pred DP na Sardiniji V Melfiju je bila tretja la že od leta 1991, ko je bil v tekma za državno društveno Vogheri devetnajsti. Uvrsti-prvenstvo v hitri hoji. Na tev med dvajseterico pa je v razdalji 20 km je nastopilo Italiji za neprofesionalca, ki 53 tekmovalcev, med temi ima povrhu 42 let, že pravi vsi najboljši italijanski hi- podvig. Zmagovalca v Mel-trohodci s svetovnim pr- liju sta bila z enakim časom vakom Didonijem na čelu. karabinjerja Didoni in De Za našega Fabia Ruzziera je Benedictis (na SP so ga di-ta tekma služila kot pripra- skvahfificrah na cilju, ko je va in test za nastop na bil tretji) pred članom Fore-državnem prvenstvu na 50 stale Langom. Prisotnost ve-km 1. oktobra na Sardiniji. likega števila gledalcev na Prekosil je tudi najbolj rož- tekmi daje upati, da se bo za nata predvidevanja, saj se je ta šport, ki je prinesel Italiji na zelo naporni krožni pro- toliko zadoščenj in gi (2 km s 400 m močne str- uspehov, povečalo zani-mine) s časom 1.32, 34 uvr- manje. Problem zadeva tudi stil na odlično 18. mesto. Ruzzierja, ki se bo na DP na Na tej razdalji se mu uvrsti- Sardinijo podal popolnoma tev med prvih 20 ni posreči- na svoje stroške. Lanski tekmec je bil prešibek Jutri se bodo Vremčevi igralci pomerili s prvo ekipo Latte Carso Jadran Tkb - Don Bosco 111:83 (46:46) enakovredni in polčas se je zaključil pri JADRAN: Arena 23 (10:14 za 2, 0:1 za 3, neodločenem izidu. V drugem delu (vsak 3:4 pm), Oberdan 18 (6:8,1:3, 3:4), Pregare polčas je trajal po 30 minut) so jadranovci 9 (3:7, 1:2, -), Vitez 11 (4:5, 1:3, -), Samec zaigrali kot prerojeni, saj jih je »coach« 21 (9:13, -, 3:4), Rauber 5 (1:3, 1:4, -), Vremec med odmorom krepko »stresel«. Klabjan (0:1, -, -), Calavita 24 (11:16, -, 2:2); Agresivna obramba, hitri protinapadi in trener Vremec. dobro izpeljane skupinske akcije so »teka- Met za dva 44:67, met za tri 4:13, sku- bejevcem« omogočiti, da so se takoj odlepi-pno 48:80 (61%), pm 11:14. 3T: Oberdan ti od Don Bosca, razlika pa se je večala iz 1, Pregare 1, Vitez 1, Rauber 1. minute v minuto. Gostom (brez Oliva, For- Sodnik: Orlando (Ts) tunatija in Gionechettija) je naenkrat Jadranovci nadaljujejo z nizom prijatelj- . zmanjkalo tudi kisika, po zaslugi Samca, skih tekem. Po zelo zahtevnih dvobojih Arene in Calavite pa je imel Jadran nekaj proti moštvom iz višjih kategorij, so plavo- minut pred koncem tekme že 35 točk pred-beli tokrat preveriti kakovost nižjeuvršče- nosti nega Don Bosca, ki pa je bil še lani eden iz- Jutri bo Jadran odigral še eno prijateljsko med glavnih Jadranovih tekmecev za na- tekmo, pela pa bo drugačna pesem, saj bo v predovanje v B ligo. V prvem polčasu so telovadnico Ervatti (ob 19.30) prišla na obi-gostje igrati zelo motivirano, medtem ko so sk ekipa elitne B lige Latte Carso iz Vidma, naši košarkarji slabo braniti in igrati pov- ki je pred nekaj dnevi zadala Longobardu sem nemotivirano. Tako sta si biti peterki iz Čedada poraz s 30 točkami razlike. (VJ) NAMIZNI TENIS h NOGOMET / MEMORIAL BRATOV HUSU B 1 wB turnir za Kraški pokal V organizaciji SK Kras bo danes v Zgoniku mednarodni naiznoteniški turnir za Kraški pokal, na katerem bodo nastopile reprezentanci Hrvaške in Slovenije, tržaška izbrana vrsta (Pan, Possega, Butelli) in prva Krasova ženska ekipa v postavi: VVang, Bersan, Vanja in Katja Milic. Turnir se bo začel ob 9. uri, finale pa je predviden ob 15. uri. Krasov turnir je zelo kakovosten in društvo upa, da se bodo gledalci množično odzvali, saj bodo priča kvahtet-nim tekmam, obenem pa bodo z navijanjem pomagali našim igralkam, ki jim bo ta pomoč še kako koristila, saj bo konkurenca zares neizprosna. priznanaja posameznikom S finalno tekmo med Primorjem in Krasom se je v petek zvečer končal pred-prvenstveni turnir, ki ga proseško društvo letno organizira v spomin na Sergija in Gabrijela Husu. O tekmi, ki je odločala o prvem mestu, smo že poročati, nagrajevanje pa je bilo ob robu igrišču le nekaj minut po zaključku finalnega srečanja. Poleg moštev so bili nagrajeni tudi tisti igralci, ki so se med turnirjem najbolj izkazali, in sicer najboljši strelec: Miclaucich ( Primorje, 6 zadetkov), najboljši igralec turnirja: Valter Crevatin (Primorje), najboljši igralec finalne tekme: La Calamita (Kras), najboljši vratar: Opatti (Kras), najmlajši igralec: Tamburini (Portuale), najstarejši igralec: Kozljevac (Portuale), trenerja finalne tekme: Macor in Bidussi. Priznanja so dobili tudi sodniki. Na koncu je Katja Husu v ime- Kapetan Primorja Savarin s pokalom za zmagovalno moštvo (Fotot KROMA) nu družine nagradila pr-vouvrščeno ekipo, to je Primorje. Končni vrstni red: 1. Primorje, 2. Kras, 3. Primorec, 4. Zarja, 5. Gaja, 6. Portuale, 7. Breg, 8. Dolina. Predsednik SD Primorje Dario Kante je o turnirju dejal: »Letos nam vreme gotovo ni bilo naklonjeno in zato je bil tudi obisk gledalcev manjši kot na prejšnjih izvedba. To je veljalo tudi za finalno tekmo. Tudi kakovost tekem je bila tokrat slabsa. Z nastopom naše ekipe sem seve- da zadovoljen, saj je osvojila prvo mesto in tako se je pokal spet vrnil na Prosek.« Dosedanji zmagovalci: 1990: San Marco, 1991: Zarja, 1992: Primorje, 1993: Vesna, 1994: Zarja, 1995: Primorje. (S. M.) SZ BOR sporoča, da bo 33. redni občni zbor jutri, 11. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal v društvenih prostorih v Trstu, Vrdel-ska cesta 7. OKVAL vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. septembra ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem skhcanju v Kulturnem domu »A. Budal« v Standrežu. JKCUPA vabi člane na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo danes, 10. trn. Start ob 11. uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisovanje na društvenem sedežu. SZ SLOGA - planinski odsek vabi danes, 10. t. m. na tradicionalni spominski pohod ’95. Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovici ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni v cimvecjem številu! SZ JADRAN sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška športna palača - prodaja abonmajev : podporni abonma ( koristnik dobi članstvo SZ Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod 18.letom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvettičar-na Nadja na Proseku. PLAVALNI KLUB BOR organizira v sezoni 95/96 tečaja plavanja za neplavalce, rojene pred letom 1991 in plavalce. Vpisovanje od torka do petka v Borovem Športnem centru od 19. do 20. ure in po tel. na St. 51377. NEDELJSKI IZLET Mimo Zovišniškega jezera pod Stol Akumulacijsko jezero je videti kot provo Med drevjem se skriva čudovito jezero. Skoraj pravo gorsko, si rečemo na prvi pogled. Ampak jezero je akumulacijsko, vendar nič zato: na njegovi zeleni gladini se visoki Stol in narava pod njim odsevata prav tako kot v naravnem. Jezero radi obiskujejo nedeljski izletniki, zato je med drevjem ob obali včasih še preveč avtomobilov in vonjav po jedeh na žaru. Ampak tudi v taki družbi ni odveč kratek sprehod okoli jezera, saj se skozi krošnje in čez svetlečo vodno gladino razpira nekaj očarljivih pogledov proti Stolu. Nekaj nas vleče navzgor, zato se kar težko upremo občutku, da je treba naprej. Ce ne prav na Stol, pa vsaj do enega izmed številnih lepih kotičkov pod njim. Najboljšo možnost orientacije za dostop in nadaljevanje poti nudi planinska karta Stol in Begunjščica v merilu 1: 25 000. Po srečanju z vsemi zelenimi barvami Završni-škega jezera je izletniških možnosti kar preveč. Resda se na začetku kažejo predvsem po cestah, vendar avtomobil pri tem morda ni najboljša rešitev. Iz njega se premalo vidi kljub počasni vožnji, ki jo narekuje makadamska cesta. S kolesom se vsekakor pride dlje, čeprav je treba včasih tudi skozi prah za avtomobili, vendar se gozdne ceste pod Stolom razvejijo v dovolj različne smeri. - Pristašem hoje bo prišla najbolj prav označena IS’ L j£.... y ... » * ' 1- ; V jezeru in ob njem so doma odtenki zelene barve Smerokazi ob Valvasorjevem domu vabijo steza iz doline Završnice do Valvasorjevega doma, mimo katerega drži najbolj obiskan, vendar tudi najbolj dolgočasen pristop na Stol. Strma pobočja, po katerih se vije steza, niso najbolj vzpodbudna, saj se nad nami kar naprej in vedno znova dvigujejo nove strmine. Sele ko se znajdemo pri Prešernovi koči pod vrhom Stola, je strmin konec in do vrha samo 'še kratek vzpon. Razgledi izpred koče pa so tako širni in mogočni, da ni razloga za kakršnokoli naglico. Toda vzpon na Stol je celodnevna tura - iz doline Završnice traja približno štiri ure, od Valvasorjevega doma pa eno manj -, zato se vsem, ki se jih še drži poletna lenobnost, od omenjenega doma ponuja prijeten sprehod mimo Zirovniške na Zabre-ško planino. Ne »vzame« veliko časa - le kaj pa nam v naravi sploh jemlje čas? - in čez pol ure se že znajdemo na razglednem prostranstvu ob pastirski koči. Ce v idiliki planine nekaj manjka, je to zaradi letošnjega hladnega pozno- Pozdrav na Zabreški planini poletnega vremena, ki je presenetilo goved. Sicer se te v največjem miru pasejo na tratah pod Stolom in med tem gledajo naravnost na Blejsko jezero. To jim verjetno nič ne pomeni, zato pa se razgledne lege toliko bolj razveselimo obiskovalci. Ce je koča še odprta, lahko posedimo na klopeh pred njo in si poleg razgleda privoščimo še kaj trdnejšega ali tekočega, kar je ravno pravšnja vzpodbuda za nadaljevanje poti. Seveda, lahko jo mahnemo kar navzdol ter se prej ali slej srečamo s cesto, ki drži proti Završniškemu jezeru; v tem primeru bomo hitro na izhodišču. Ce pa telo še vabi v hojo, se ta ponuja v največjem obsegu mimo Doslovške planine v začetek doline Završnice in po njej navzdol do jezera. Resnici na ljubo hoja po makadamski cesti po dolini ni najbolj vzpodbudna, zato je ta možnost bolj primerna za privržence gorskega teka. Ampak vseeno gremo lahko peš ter vsaj z oddaljenimi občutki zaslutimo, kako je gorska narava narekovala življenje in gibanje nekoč, ko drvarji niso imeli druge možnosti, kot da so na svoje nekajdnevno delo krenili peš, obteženi s po več deset kilogrami orodja in hrane. Potem hoja kar naenkrat postane peresno lahka. Dario Cortese Zirovniška planina Završniško jezero je privlačna izletniška točka v dolini Završnice Visoko nad jezerom se dviguje Stol (Vse fotografije: Dario Cortese) r Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4.: Vaše obveznosti lažje čakajo kot zdravje, zato si raje priznajte, da vas že lep čas opozarja nase potreba po počitku. Uslišite jo, sicer bo jesen še bolj mračna in deževna. BIK 21. 4. - 20. 5.: Ponoven vzgon bo zaključil obdobje umskega mrtvila. Po vaši razgreti glavi vam bo rojilo toliko novih idej. da boste dodobra zbegani. Ne hitite; počakajte, da se umirijo. DVOJČKA 21.5. *21. 6.: Marsikdo, ki ste ga doslej neusmiljeno podcenjevali, vam bo v stiski priskočil na pomoč. Kljub hvaležnosti ne boste prepričani, da ga boste cenili tudi jutri. RAK 22.6. - 22. 7.: Posledica minulih naporov bo očitna, saj se bo v vaše ude naselila globoka utrujenost Odmislili boste večino nepotrebnih nalog in se prepustili zasluženemu počitku. UEV 23. 7. - 23.8.: Ves dan vas bo prežemal občutek, da se v vaših globinah kuha vročina, čeprav boste v resnici zdravi. Zvečer boste prisluhnili svojemu srcu in brž odkrili žarišče. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Temne misli vas bodo delale nemirne, čeravno jih boste sproti odrivah. Poskusite drugače: brez zadržkov se prepustite svojemu nemiru in stresite prah s svojih kril. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Motilo vas bo dvoje: nered v hiši in nemir v vašem srcu. Najprej se boste lotih srca in s tem ubili dve muhi na en mah -vse se vam bo na lepem zdelo v najlepšem redu. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Marsikdo se vam bo čudil, saj boste videli temo tam, kjer se bo bleščala svetloba, in hrup tam, kjer bo igrala nežna glasba. Nekdo vam bo pomagal, čeprav iz malodušja. STRELEC 23.11.-21.12.: Ker vas bo pestila nezaupljivost, boste priprli svoja vrata in spustih v notranjost samo tiste, ki so dovolj sprejemljivi za vaš intimni napev. Marsikdo bo razočaran ostal zunaj. KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Ne boste si znali vzeti dovolj časa niti za prežvekovanje vsakdanjega kruha, zato se vam bo večkrat zaletelo. V miru počakajte, da vas mine neučakanost. VODNAR 21.1.-19.2.: Nekdo, ki ne bo pokazal niti najmanjše naklonjenosti do vas, se vam bo zazdel izjemno zanimiv. Bolj ko se boste zaganjah k njemu, bolj bo ravnodušen. Le kdo bi to razumel? RIBI 20.2.-20.3.: Naivno se boste spuščah v vse mogoče odnose, kar bo vas položaj še bolj zapletlo. Zadnji trenutek se boste ustavih, razmislih o svojih potezah in se streznili. KRIŽANKA ■ VESELA N E D E L'A NA M M TV Vodoravno: 1. star Slovan, 4. pretep, 8. pokrajina na jugu Slovenije, 11. ime armenskega skladatelja Hačaturjana, 12. okrasna rastlina, 13. krajša oblika imena Nikolaj, 14. francoski letalski pionir (Clement), 15. sredozemska rastlina, 17. ime slovenskega arhitekta Mihevca, 18. kenguru, 20. svetopisemsko ime za Palestino, 23. ime finskega voznika rallyja Vatanena, 24. angleški pesnik iz rodu mlajših romantikov (John), 28. morska riba, 30. mineral z Urala, 31. enovalentni organski radikal, 32. ime nemške fizičarke Meitner, 33. večinski narod na Sri Lanki, 35. švedski avtomobil, 36. industrijska rastlina. Navpično: 1. mesto v jugovzhodni Turčiji, 2. staroveška rimska provinca, ki je obsegala dežele med Donavo, Innom, Kamskimi Alpami in Dunajskim gozdom, 3. delo podložnikov v dobi fevdalizma, 4. kemijski znak za radon, 5. mesto v Bakonjskem gozdu na Madžarskem, 6. implantat, 7. globlja posoda, v kateri se običajno servira solata, 9. prebivalka Ljubljane v starem veku, 10. ime ameriškega skladatelja Coplanda, 16. pritisk, 19. ameriški dramatik, Nobelov nagrajenec leta 1936 (Eu-gene, Strast pod bresti), 20. hrvaški slikar iz 19. stoletja (Vjekoslav), 21. eden od Dumasovih mušketirjev, 22. nizek svet, 25. duh v Shakespearovem Viharju in Goethejevem Faustu, 26. reka na Madžarskem, 27. ameriška pisateljica (Gertrude), 29. morska rastlina, 34. začetek abecede. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 •uej ‘qees ‘tz8[b8uis ‘asrp ‘pure ‘im ‘ezul ‘s}B0x ‘try ‘ubbubjj ‘ue^o^ ‘opg ‘repv ‘0>I!N ‘BIB5[ ‘uiBiy ‘B^stnopa ‘sabi ‘iuy :ouABJopoA Aaiisan Oddaja Vesela nedel'a je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 naj naj 1. Take That Never Forget 2. Tina Arena Reven Help My Heart 3. Jinny Keep Warm 4. Pet Shop Boys Paninaro 95’ 5. Soul II Soul Love Enuff 6. Sawson 3 Is Family 7. Diana Ross Take Me Higher 8. Shiva Freedom 9. CJ Lewis R To The A 10. N Trance Stayin’ Alive 11. Kenny Thomas When I Think Of You 12. Real McCoy Come And Get Your Love 13. Xpansions Move Your Body Priporočamo vam naslednje filme na laserskih videoploščah: 1. Caspei THX; 2. Hunted (najnovejsi film Christopherja Lamberta, ki ga poznamo iz filma Highlander); 3. The Avenging Angel (igra Tom Be-renger]; 4. Tali Tale (novi film studia Wait Disney, igra Patrick Swayze); 5. Heavyweights. V kratkem bosta na voljo su-perhita Batman Forever in Free Willy 2. del! Vesela nedel'a na MMTV Ime in priimek:------------------- Naslov:_______________________-— Skrita želja: Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavljam se na izbor Uni Star dekleta: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Boudy d. o. o. f RCpllblikCl 61000 Ljubljana Odslej domači kino tudi v vaši dnevni sobi! Euro Laser video Center, Hot Sound inc. & Pioneer, Boudy d.o.o. Ljubljana, Brnčičeva 13, Tel/fax: (061) 1613262, generalni zastopnik laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina« firme Pioneer. Prodaja in izposoja videolaserskih plošč (filmov, karaok, glasbe,...) Best of the best karaoke »Republike« v živo: 15.9., petek: Odeon - Nova Gorica 16. 9., sobota: Super Li - Ptuj Pozor, Pozori! V Veseli nedel’i izbiramo2 dekleta za laskavi naziv Uni star, kar pomeni, da bomo izbrali taksna dekleta, ki bodo odlične manekenke, fotomodeli, hostese... Zainteresirana dekleta, id se bodo prijavila z zgornjo prijavnico, se bodo morala predstaviti v naSi oddaji in se pogovarjati z gledalci. Naziv Uni (vsestranska] star (zvezda] bo dobilo deset deklet na sklepnem tekmovanju jeseni letos. Čakajo jih - Se posebej zmagovalko - lepe nagrade, kijih daje podjetje Uni star iz Ljubljane. ŠAH Matanovič - Olaišson / Bled 1961 Kar tri bele figure napada orni in beli se mora odločiti, ali se bo zatekel v obrambo ali pa bo lahko nadaljeval napad na črnega kralja. In prav zadnjo možnost je beli, ki je na potezi, učinkovito izkoristil. Le ena pravilna poteza belega vodi v dobljeno pozicijo, zato dobro ocenite položaj in odigrajte najmočnejšo potezo! Rešitev naloge Velemojster Matanovič se ne meni za napadeno damo in odigra presenetljivo, vendar odlično potezo l.Td8!. Crni se je znašel v velikih težavah, saj ne gre jemanje bele dame l...Ld2: 2.Tf8:+ Kf8: 3.Ld6++ po dvojnem šahu se je črni kralj znašel v matni mreži belega lovskega para in trdnjave, saj sledi po umiku kralja 4.Tf8 mat! Tudi na druge odgovore črnega ostane beli v nastalem položaju v materialni prednosti. Silvo Kovač ALCATRAZ Nekoč najbolj varovan in zloglasen zapor na svetu <.> Kaznilnica na otoku Alcatraz v zalivu San Francisco Na otoku Alcatraz, ki je od ameriškega velemesta San Francisca oddaljen komaj deset minut vožnje s trajektom, te takoj po prihodu pozdravijo uslužbenci narodnega parka Golden Gate, ki na kratko spregovorijo o zgodovini zloglasne kaznilnice. Nato te pustijo, da se s pomočjo vodičev sam razgledaš po otoku in seveda po nekdanjih zaporniških stavbah. Alcatraz namreč ze več kot trideset let ni več zapor, marveč ena od največjih turističnih zanimivosti San Francisca. Zgodovina Otoka pelikanov Alcatraz je velik skalnat otok sredi velikega naravnega zaliva San Francisco, ki meri skoraj pet hektarjev. Odkrili so ga Spanci leta 1769. Otok so takrat naseljevali pelikani, zato so ga Spanci poimenovali Isla de Alcatra-ces, Otok pelikanov. Leta 1848 je kalifornijski guverner otok izročil nekemu zasebniku, ki je zmagal na natečaju s predlogom, naj na otoku zgradijo svetilnik, ki bi ladjam pomagal na poti skozi Zlata vrata (Golden Gate) v pristanišče. Gez nekaj let je otok prišel pod okrilje ameriške vojske. Na njem so zgradili vojaško utrdbo. Ko je minilo obdobje obrambe zaliva, so jo začeli uporabljati kot vojaški disciplinski zavod. Vojska se je kasneje preselila na bližnji Presidio, Fort Baker in Angel Island, Alcatraz pa je po- stal del državnega disciplinskega zavoda. Močen potres, ki je prizadel San Francisco leta 1906, za Alcatraz ni imel posledic, pač pa so tja naselili zapornike iz mesta, dokler niso spet usposobili mestnih zaporov. Zaradi ekonomske krize v Združenih državah in po svetu se je kriminal čedalje bolj širil. Zapori so bili nabito polni in pobegi niso bili redki. V tem času se je rodila zamisel, da bi Alcatraz spremenili v zapor. Na temeljih vojaške trdnjave so zgradili je-tniško stavbo, poskrbeti je bilo treba le Se za oskrbo. Ustanovitev zloglasnega zapora Najprej so uredili dva zaporniška bloka s 348 celicami. Pozneje so jima dodali blok za izolacijo. Usposobili so staro vojaško pralnico, vodo pa so na otok dovažali z vojaškimi tankerji. Varnostni sistem je bil najpomembnejši. V strop jedilnice in celic so namestili plinski solzilni sistem. Detektorje za kovine so postavili k vhodu v upravno zgradbo, v jedilnico in na stopnišče, ki je jetnisko zgradbo povezovalo z delavnicami. Delovna območja so ogradili z mrežasto žičnato ograjo. Povsod so postavili nadzorne stolpe, le zunanja stran območja, kjer so bile delavnice, je zaradi pomanjkanja denarja ostala nezavarovana. Pozneje se je izkazalo, da je bilo to najbolj priljubljeno mesto za pobege. Zelo pomembne so bile tudi naravne ovire: hladna zalivska voda in močni morski tokovi. V zveznem zaporniškem sistemu so izbrali najboljše stražarje in jih posebej izurili za delo v zaporu Alcatraz. Tridesetega junija leta 1934 so zapor uradno odprli. Osnovna načela, po katerih je deloval, so bila zelo stroga. Bernard Pesjak (Se nadaljuje) /■ r „. SREDISCE ZMERNO JASNO OBLftČNO OBIAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER Ć) 66 ć>6d MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Temperature zraka so biic M \ DUNAJ O 12/16 LJUBLJANA °14/23 ■y- SPLIT V jgl7l27 ° -^.SKOPJE0 Sti Xv- v ATENE 5 X. "26/30 ^ ■xs - ■ .. iSis . ■Kgjg JI IH o ■,w 1 ^ 11 1 I SOFIJA 15/23 ez DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.33 in zašlo ob 19.24. Dan bo dolg 12 ur in 51 minut. Luna bo vzšla ob 19.51 in zašla ob 7.56. TEMPERATURE MORJA IN REK Portorož Trst Malinska Poreč Split M. Lošinj Dubrovnik °C 21 21 22 22 23 23 23 Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica SoCa Vipava Blejsko jezero PLIMOVANJE Danes: ob 4.40 najnižje -52 cm, ob 10.58 najvišje 52 on, ob 17.08 najnižje -44 cm, ob 23.05 najvišje 40 cm. Jutri: ob 5.06 najnižje 46 cm, ob 11.23 najvišje 50 cm, ob 17.39 najnižje 43 cm, ob 23.36 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GO! 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °c 21 16 11 7 4 2 J BI0PR0GN0ZX*^W Vreme bo ugodno vplivalo na počutje in razpoloženje ljudi. Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: E 3 do 6 vozlov popoldne: NW 6 do 12 vozlov -z VOX POPULI Ako zgodaj listje z drevja pade, so rodovitne njive rade. Isti veter premika morje in usodo. DANES CELOVEC TRBIŽ O 7/22 O KRANJSKA GORA _ 6,19 T22,? 7/21 GRADEC n/22 O S. GRADEC 8/22 M. SOBOTA O 9/23 MARIBOR O 9/23 O PTUJ CELJE O 8/23 — ZAGREB 10/23 ~rW <5 Slovenija: Večinoma sončno bo z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. NajviSje temperature bodo od 19 do 24 ° Celzija Sosednje pokrajine: Večinoma sončno bo. JUTRI TRBIŽ === SBrlPli CELOVEC ' — .. a M. SOBOTA MARIBOR O 10/25 - ^—** o KRANJSKA GORA 6,20 TR2,?S,23 ? GRADEC 0 ^ M. SOBOTA J > j 010,25 ■l „„„ ' OVIDEM 12/25 V Sloveniji: V ponedeljek bo v zahodni Sloveniji zmerno do pretežno oblaCno, drugod večinoma sončno in toplo. Pihal bo jugozahodni veter. Obeti: Tudi v torek ne bo večje spremembe vremena. Razdejanje 2. svetovne vojne eptembra 1945 je bil velik del sveta opustošen. V krajih, ki jih je zajela Območja, na Glavni agresorji in bh ozemlja ki sojih )jna vihra, so bile same ruševine. V vojni je izgubilo življenje kakih 50 katerih so ozemlja, ki so jih ■ agresorji’zasedli ilijonov ljudi. potekali boji nadzirali pred vojno medvojno NORVEŠKA: | Afktićni ocean D^&SKA:10.000 mrtvih .ANDIJA^. 7.000 rprtvih NIZOZEMSKA:- 200.000 mrtvih I - _ VELIKA BRITANIJA: 400.000 mrtvih. Večja mesta uničena BELGIJA:, 100.000 mrtvih : FRANCIJA:! 600.000 mrtvih. Večja mesta uničena i NEMČIJA: 5 milijonov mrtvil? Uničena mesta in gospodarstvo, Država ie bila razrlflliena na i FINSk 4iseB6__ _ RUSIJA: _ 20 milijonov mrtvih. PRIBALTSKE DRŽAVE: m Absorbirala jih je Rusija mesla 80 blla uničena. Arktični ocean Moskva AVSTRIJ, 310.000 mrtv ITALIJA: 300.000 mrtvih GRČIJA:! .000 mrtvih I FRANCOSKA ZAHODNA AFRIKA ~_ALB s IIJA:L .OOdmrtvihl POLJSKA: 6 milijonov mrtvih. Mesta so bila uničena, meje so radikalno spremenili. IADZARSKA: - KITAJSKA: Peki ~ lOOOjrpMh 2,5 milijona mrtvih f . ! ROMUNIJA: fSLJ 700.000 mrtvih - Hongkong INDIJA: - 6.000 mrtvih EuGOSLAVIJA: JF^^MBSL^Juzho ' 1,6 milijonap/lvil^^Ei-'S wSSmKiuVsi ! BOLGARIJA. 117.000 mrtvih c ČEŠKOSLOVAŠKA: 1 350.000 mrtvih ZSSR MANCURIJA : ; mm y Okinavva $ S Iwo Jima Beringovo morje JAPONSKA: Letalski napadi in atomski bombi so uničili številna rpesta. Midway i Guam *; Wake Pearl Harbor "nova GVINEJA / Atlantski ocean ■ Potopljenih je bilo za CapeTown JUŽNA AFRIKA: - n . .. ... ,9.000 mrtvih ■ Potopljenih je bilo za veš kot 2 milijona BRT vojnih ladij ........J----- Indijski BRITANSKE KOLONIJE: ocean 21.000 mrtvih I SREDNJA EVROPA: Zaradi množičnih deportacij in uničenja mest je biio več milijonov ljudi brez strehe nad glavo. I “KONČNA REŠITEV” Ubitih je bilo več kot 6 milijonovb Zidov iz vseh držav celinske Evrope. -r - Taravva » Makin ‘„Bougainville Tlhl Guadalcanaj jj^idi Koralno •! morje <, AI AVSTRALIJA:^ vflm;a Kaledonija ocean NOVA ZELANDIJA: 5.000 mrtvih