poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Dim DELAVSKA POLITIKA mkala dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo In »prava: Maribor, Rnška cesta 5, poštni preda! 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — jrtoovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. ^*frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din II.—, *a Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 59. Sreda, 26. julija 1933. leto VIII. Agonija v mednarodni politiki. Dva največja problema, ki ju rešujeta dve mednarodni konferenci, sta takorekoč odpovedala. Razoro-žitvena konferenca v Ženevi je bila odgodena, ker »je treba prej rešiti nekatera vprašanja na londonski svetovni gospodarski konferenci,« a londonska gospodarska konferenca je bila te dni odgodena, ker ni bilo mogoče doseči soglasja, niti o čem naj se najprej razpravlja. Razne delegacije imajo tako različna »načela« o ureditvi tega vprašanja, da konferenca ne more najti baze, na kateri naj bi se vsaj hotelo približati k takemu ali takemu cilju. Ce zahteva del delegatov, da se reši vprašanje vojnih dolgov, odbija to drugi del; če zahteva del zlati standard, ga odbija drugi; če zahteva del jasnost z Nemčijo, z Zedinjenimi državami, se ogibljejo odgovoru te. In tako so na konferenci govorili in govorili ter napravili v mednarodni politiki še večjo zmedo, ker se na konferenci ne razpravlja o sporazumu, marveč borba med posameznimi skupinami, — ki varujejo vsaka svojo korist, prestiž in svoj vpliv. Delegati na londonski konferenci nimajo skupnega interesa na ureditvi gospodaskih splošnih razmer, marveč imajo le interes, kako bi vsak svoje postojanke utrdili in ojačili. Skoraj bi rekli, da je predsednik angleške vlade Macdonald naiven, če misli, da bo uredil svetovno gospodarstvo s tako konferenco, ki noče ničesar slišati o črtanju vojnih dolgov in nesebičnosti v interesu splošnosti. Marsikaj bi bilo mogoče olajšati z ureditvijo gospodarskih razmer, toda na konferenci bi morala zavladati prava demokracija držav kot predstavnikov splošnosti. Zato so morali konferenco od-goditi do jeseni. Enako kritično je vprašanje raz-orožitvene konference. Predsednik razorožitvene konference, bivši angleški zunanji minister v delavski vladi, ima nedvomno najresnejšo in najiskrenejšo voljo, da provede na raz-orožitveni konferenci efektivne uspeh. — Toda tudi ta konferenca je bila odgodena, da »prej pokaže londonska gospodarska konferenca svoje sadove«. Londonska konferenca je zapadla agoniji. Sadov ni. Henderson je odšel na potovanje po Evropi. Obiskal je Pariz, Rim in Berlin. Od tam nadaljuje pot v srednjo Evropo. Henderson je idealist in uverjen, da more svet vsaj v vprašanju razorožitve napraviti povoljne pozitivne sklepe in vrniti čut varnosti in trajni mir. . V Berlinu so Hendersona sijajno sprejeli. Rekli so, da je prav Henderson kot angleški zunanji minister, umaknil vojaštvo iz Porurja. Ker je Henderson že takrat uvidel krivičnost zasedbe Porurja, smatrajo, da bo tudi v bodoče kot nevtralec zastopal pravično stvar. Nemški pokloni so maloverjetno iskreni. Henderson bo obiskal tudi druga glavna mesta ter skušal najti bazo za nadaljnja posvetovanja na razorožit-veni konferenci. Toda tudi Hender-sonova plemenita stremljenja bodo le tedaj uspela, če bodo narodi stali za njim in kategorično zahtevali razorožitev. Igranje z mednarodnimi konferencami je krinka. — Pravijo sicer, da so na teh konferencah zastopane države, toda v premoči so kot delegati in razni strokov- Bolgarski socialisti za vzhodni pakt. Vsako novo nastalo situacijo je treba izrabiti za konsolidacijo socialističnega gibanja. M,i smo s svoje strani pozdravili ustanavljanje vzhodnega pakta, ki so se mu pridružile skoraj vse države jugovzhodne Evrope. S tem paktom se obvezujejo, da se med seboj ne bodo napadali s silo. Izrazili smo željo, da pristopijo temu paktu še tudi Avstrija, Madžarska, Bolgarska in Turčija. Ta pogodba o nenapadanju je predpogoj bližnjega sporazuma med malimi narodi na jugovzhodu Evrope, ki se morejo samo na tak način varovati pred apetitom osvo-jevalnih velikih držav. Razumljivo je, da je sklenitev pakta o nenapadanju med vsemi državami, ki obkoljajo Bolgarsko, vštevši pri tem še sovjetsko Rusijo, moralo težko zadeti majhno in slabotno Bolgarijo, ki se čuti osamljeno in odcepljeno od drugega sveta. Glavna ovira pristopa Bolgarske k paktu o nenapadanju pa je določba, ki zahteva, da ne sme nobena pogodbenih držav dopuščati na svojem ozemlju tolp, ki bi z orožjem vpadale v ozemlje sosednje države. Vmes je tukaj takozvana revolucionarna macedonska organizacija, katere terorističnih akcij bolgarska vlada noče ali ne more preprečiti. Bolgariji se sicer ne more odrekati pravice, da mirnim potom skuša uveljaviti svoje nacionalne zahteve. Toda vzdrževanje terorističnih tolp je sredstvo, ki onemogoča vsakršni mirni sporazum. Odprava teh tolp je vsekakor nedvomni predpogoj za paci-fikacijo Balkana. Veselimo se, da smo v tem vprašanju soglasni z bolgarskimi sociali- sti. V strankinem glasilu »Narod« je objavil najvidnejši predstavnik stranke, sodrug dr. Krsta Pastuhov članek »Zunanja politika Bolgarije«, v katerem govori o vzhodnem paktu ter razpravlja o vprašanju, če li je potrebno, da pristopi tudi Bolgarija. O tem piše sodrug Pastuhov; »Čas je, da se prekine z naziranji in ravnanjem iz prošlosti ter da se navzamemo evropske mentalitete. Potrebno je, da poiščemo prilike in pristopimo sličnim mednarodnim aktom, da s tem pokažemo svojo dobro voljo za mir z vsemi deželami. Zlasti, kadar se od nas zahteva, da se odrečemo manjšinske zaščite, pravici do revizije pogodb ali da se odrečemo ozemlju. Čete, tolpe in druge ilegalne akcije, katerih odpravo zahteva ena določba vzhodnega pakta, ki ga je podpisati, je ozira za nas, ki se pa da preprečiti. Za povojno dobo izgledajo ti kot ostanki iz ka-menite dobe. Država, ki hoče z novimi metodami lečiti težke rane prošlosti, je treba, da čim prej likvidira z raznimi neumnostmi.« »Oziraje se na obe navedeni stališči nastane zame konkretno vprašanje, ali naj Bolgarija pristopi k vzhodnemu paktu s tem, da se podpiše poleg balkanskih zmagovalcev na pogodbi in jaz odgovarjam »da«, čim nas pozovejo ali diplomatskim potom, da odpravimo navedene ovire. Izolirana Bolgarija naj sama opusti osamljenost in dosedanje postopanje. Na ta način ne bo poginila v razburkanem morju, marveč se bo rešila na Avarat«. Močna pest pruskega notranjega ministra. Pruski notranji minister Goring je izposloval poseben zakon, s katerim uvaja preki sod pred posebnimi sodišči za vse delikte proti režimu ali proti fašističnim organizacijam. Jasno je, da bodo ta sodišča pristranska proti vsem drugim pripadnikom bivših strank. Goring sam priznava, da strankarstvo ni odpravljeno in da so v fašistični stranki razne struje, S temi sodišči se da zagotovilo fašističnim organizacijam, da so pod zaščito režima. Izredna sodišča izrekajo smrtne obsodbe in ječo dosmrtno ali do 15 let in to po večini delikta. Pod zakon spadajo umori fašistov, hujskanje k umoru, ponudba za umor, širjenje vesti o fašističnih grozodejstvih, širjenje in uvažanje političnih tiskovin iz inozemstva po državi itd. Radovedni smo, če bo ta zakon utrdil fašistično fronto? Prepričani pa smo, da bo zakon rodil — rodil denuncijantstvo in korupcijonizem. Rusija bojkotira Nemčijo. Švicarska »National - Zeitung« pravi: Ruskih naročil je bilo zadnje leto mnogo sto milijonov. Sedaj niso več omembe vredna. A. E. G., ki je največ zaslužila, že tri mesece ni videla nobenega ruskega agenta več. Mand2urija dobi kralja ? V Mandžuriji nameravajo bivšega kitajskega cesarja vzklicati za kralja. njaki. Države, to je splošnost, žrtvujejo milijarde za te konference, Gospodarska konferenca je borba držav med seboj; razorožitve-na konferenca je problem miru, ki bo le tedaj obrodila koristne sadove, če bo delavski razred na pravem mestu. Francozi ne marajo Hitlerja. Predsednik razorožitvene konference Henderson je želel, da bi se sestala francoski ministrski predsednik Daladier in nemški kancler Hitler. Skoraj vse francosko časopisje pa odklanja vsakršne razgovore o razoro-ževanju s Hitlerjem. Pač pa obišče Daladier v Italiji Mussolinija, da se z njim razgovori o vprašnjih, ki med Francijo in Italijo še niso razjasnjena. Tudi poljski rudniški posestniki hočejo reducirati plače rudarjem. Rudniški posestniki na Poljskem so odpovedali kolektivne pogodbe z rudarji in plavžarji ter hočejo reducirati plače za 20 odstotkov. Pogajanja z delavskimi organizacijaim se vrše. Katoviški plavži »Konigshiitte« so odpustili 1500 delavcev in nad 100 uradnikov. Odpusti so se izvršili v strah drugemu delavstvu. Okoli obnove političnega udejstvovanja. Mi in ruski boljSeviki Piše Živko Topalovič. Pomanjkanje politične diskusije je povzročilo med nami samimi mnogo nejasnosti. Taka nejasnost med nami vlada v vprašanju našega _ zadržanja napram boljševiški vladi v Rusiji. Mnogo je sodrugov, ki mislijo, da je treba boljševiško taktiko za naše razmere odkloniti. Ali, ker so boljševiki v Rusiji že enkrat na vlada, da jih je treba podpirati, jih smatrati kot socialistično vlado in s simpatijami spremljati njihovo delo. To je vsekakor zelo komodna teorija, kakor nalašč ustvarjena, da bi se z njeno pomočjo pri nas mogli pridobiti i komunisti i nekomunisti. Ali je ta teorija nevredna socialista. Za nas ni boljševizem, pač pa za Rusijo. Mi hočemo demokracijo, za Ruse ni drugega kot vlada škornja in pesti. Nekateri Angleži smatrajo, da je to čisto v redu. Rusi so se navadili, da bodo pod peto, da pijejo čaj in močno žganje ter da se pokore enemu gospodarju. Pa naj jim bo, mi pa smo višji narod, višja kultura in za to nočemo ruskih metod v življenju, pač pa nam je popolnoma prav, ako Rusi tonejo v nekulturi, ali pa, če se pri njih vlada z nasiljem. Take teorije mi ne moremo osvojiti. Naravno je, da taktične razlike med socialističnimi strankami raznih držav morejo in morajo postojati. Vendar pa te razlike ne morejo biti tako globoke, da bi se med seboj ne samo razločevali, ampak tudi borili in se celo eden drugega zmerjali z izdajalci. Boljševizem predstavlja neko gotovo teoretično in praktično politično doktrino, katero moramo ali osvojiti ali zavrniti. Ako so boljše viške metode boja in dela dobre za Rusijo, potem so, več ali manj prikrojene, dobre tudi za ves ostali svet, pa tudi za nas. Ali ako one za naše razmere niso dobre, potem je naša doljžnost, da smo solidarni z ruskimi socialisti, kateri odklanjajo boljševizem tudi za Rusijo. Ako ruski boljševiki preganjajo v Rusiji naše socialistične somišljenike na prav tak način, kot jih preganjajo fašisti, potem nimamo nobene pravice, da z boljševiki ljubimkamo. Popolnoma prav imajo boljševiki, ako take politične špekulacije in takih političnih špekulantov ne trpe. Ali si, bratec, boljševik in me požreš celega, kakor sem ter delaš tudi v svoji drža- vi tako kot jaz, ali pa si odkrit in časten moj nasprotnik, pa naj se torej ljudje odločijo za eno ali drugo. Kdor misli, da lahko sedi na dveh stolih, ne more sedeti nikdar tako široko, da se ne bi, ako se mu stola izpodmakneta, vsedel med obema stoloma na tla. Mi si ne moremo in ne smemo prikrivati našega prepričanja o tem, da je boljševiški poizkus nasilnega vladanja manjšine, uvajanja socializma z divjim rušenjem želj, potreb in življenjskih interesov velike večine ljudstva, ustvarjanje nove priviligi-rane manjšine proti tlačeni večini družbe pot, katero mi odklanjamo. Mi nočemo po tej poti, ker ne verjamemo, da more dovesti do socializma, ampak obratno, ker smo mnenja, da se na ta način socializem samo kompromitira. Nasilno vsiljevanje socializma stotinam milijonov ruskih kmetov s strani treh milijonov ruskih komunistov ustvarja v kmečki masi divjo mržjo do vsega, kar je delavsko Stran 2. 'DELAVSKA POLITIK A* Štev. 59 Poslušaj, kaj so storili angleški delavci za svoj časopis. Delavski list — dva milijona citate ljev. in socialistično. Radi te postoječe mržnje ne more vlada v Rusiji dati nobene, niti najmanjše politične pravice masi, in tak »socializem« se mora stalno in sistematično braniti z vse večjim nasiljem in uvajanjem ! vse večje brezpravnosti. Ta nezadovoljna masa, bez pravice organiziranja in kritike, popolnoma razorože-na in postavljena pod najstrašnejšo strankarsko policijsko kontrolo, si ne more v miru pomagati z nobeno pobuno, kakor tega ne morejo neoborožene mase spričo strašne premoči tehnično oborožene vlade storiti nikjer, Ali ako se zgodi, da bi kakršenkoli mednarodni dogodek o-slabil oboroženo silo boljševiške vlade, potem bo vse to, kar je v Rusiji bilo storjeno pod imenom »socializma«, spremljano od krvave mržnje stomilijonske kmečke mase, korenito uničeno, da na veke dolgo ne bo opaziti niti sledu tega. Z nasiljem in draženjem kmeta so ruski boljševiki ustvarili predpogoj, da more v Rusiji s čvrsto voljo ogrom- j ne večine ljudstva nastati najčrnejši j fašizem in to v trenutku, ko bi bolj- j boljševiška diktatura le za dlako iz- j gubila na svoji moči, Potrebni bi bili j celi vekovi miru in terorizma, da bi se j boljševikom posrečilo izkoreniniti j kmeta in njegove lastninske instink- | te. Ali, ako ne bo miru, potem se zna zgoditi, da bo v Rusiji zavladal fašizem v trenutku, ko bo v Evropi zlomljen. Mi pravimo, da na bajonetih ni mogoče sedeti in da se s silo bajonetov ne more ničesar zdravega in trajnega ustvariti. To velja tudi za Rusijo, to velja tudi za boljševiški poizkus nasilnega vpeljavanja socializma, oo izginjajoči manjšini. Nikar se ne dajmo pustiti premotiti po socialističnih ciljih boljševikov. Slaba metoda more upropastiti najboljši cilj. Najboljši nameni nič ne veljajo, ako zaidemo na napačna pota. (Dalje prihodnjič.) Angleški delavski list Daily He-rald« je pred nekaj dnevi s ponosom objavil vest, da je prvi angleški dnevni list — in vsega sveta — ki je dosegel 1. julija t. 1. povprečno naklado 2,000.000 izvodov. Angleži se silno čudijo, kako je mogel ta list z majhnimi finančnimi sredstvi tako utrditi svoje stališče ter posekati vse j druge tudi bogate liste, ki imajo za j seboj razne bogate koncerne. To je : v resnici čudo svoje vrste. Kakor je znano, se Daily Herald« razločuje po svoji obliki in vsebini ter svoji organizaciji uprave od delavskega tiska po drugih deželah. List ni popolnoma strankarski, ker ga pripada do polovice angleškim strokovnim organizacijam in delav- V Nemčiji se razvijajo razmere j prav tajinstveno. Hitlerjev sociali- I zem je kratkomalo zatajil vse točke svojega socialno-političnega programa. Na drugi strani je pa množica Hitlerjevih pristašev, ki so socialnopolitični program jemali resno. Tako je fašizem razbil sicer marksistične in druge stranke, ni pa razbil razrednega prepričanja in odpravil delavskih interesov. V fašizmu delujejo sedai predvsem tri smeri. Prvič Hit-lerijanizem kot fašizem, drugič fev-I dalizem in velekapital in tretjič de-i lavske množice kot delavski razred. Med temi tremi je kompromis nemo-| goč, zato pričakuje Nemčija sama in ‘ tudi že mednarodna politika še novo revolucijo v Nemčiji, o kateri je težko že danes prorokovati. j Novo revolucijo v Nemčiji bo zla- i sti pospešila bodoča zima. Že danes I ski stranki, in druga polovica neki meščanski izdajateljski firmi. Zara-ditega njegova oblika in vsebina odgovarja bolj stremljenju, da si z lahko politično tendenco in majhno razliko od ostalega tiska privabi čim-več čitateljev. Zaraditega »Daily Herald ni socialistično borbeni in propagandni list, marveč list za množice s socialističnimi in napram delavstvu prijateljskimi tendencami. Ta smer je list dvignila pod strokovnim vodstvom današnjega glavnega urednika Steevensona, kar znači velika naklada . Angleško delavstvo je torej po-popolnoma opravičeno ponosno na ta rekord. je gotovo, da bo prihodnja zima v Nemčiji silno neprijetna. Gospodarstvo, razen vojne industrije, se ne razvija in se tudi ne more, ker se že sedaj razvija tajni gospodarski bojkot proti Nemčiji. Bodočo zimo nastane v Nemčiji občutno pomanjkanje in poveča se glad. Take razmere pa bodo kot nadaljevanje velikega fašističnega navduševanja spomladi prav dobra podlaga za novo, reakcionarnejšo ali naprednejšo smer, ki bo, če bo sposobna, izvedla novo revolucijo, ki se v Nemčiji pripravlja. Zdi se nam, da drugega izhoda ni, ker izdajstva orograma nemški narod, čeprav je drvel za fašizmom, ko je nahujskan šovinistično, ne bo pozabil. Demagogija vleče nekaj časa, laž pa ustvarja revolucijo. Pred polifiino krizo v Nemčiji? Nemško ljudstvo spoznava pravo lice kapitalističnega fašizma. Gandhi ostane na svobodi, Gand-hi oznanja v Indiji še nadalje nepokornost. Podkralj ga pa zaraditega ne mara več zapreti, marveč prepušča odločitev vladi v Londonu. Zopet črni dan na New-Ycrški borzi. Zadnje dni je vladala na New-Yorški borzi prava panika. Splošni padec tečajev je povzročil izgubo 3 milijard dolarjev. Največja New-Yorška banka Hariman je ponudila svojim vlagateljem poravnavo s 50 odstotki. LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE bodo posebno lepe. Med njimi bo tudi znamenita knjiga »Dialektični mate-rijalizem«. — Plačajte članarino 20 Din že zdaj! Doma in Pravijo, da so jugoslovanske dolgove uredili. V pariških finančnih krogih govore, da se pogajanja jugoslovanske vlade z raznimi upniškimi organizacijami završe. Francoski upniki sprejmejo triletni moratorij. V tem času se bodo transferirale obresti v višini 10% v inozemske valute, za ostalih 90% bodo pa izdane 5% obligacije z amortizacijskim rokom 25 let. Zaposlenost delavstva v dravski banovini v mesecu juniju t. 1. Zaposlenost delavstva v dravski banovini, ki je zavarovano pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, je meseca junija popustilo. Padec zavarovancev je znašal napram lanskemu juniju 4.077 članov. Ženski člani so pa narasli za 134 članic, kar je pripisovati razvoju tekstilne industrije. V tekočem me- po svetu. secu (juliju) se je pa število zaposlenih nekoliko zvišalo, in sicer za okoli 2000 zavarovancev. Povprečna mezda je nekoliko nazadovala, kaže pa, da se v juliju zopet popravi. Vzrokov padcu zavarovanja je več, nekaj deževje, nekaj pa denarna kriza. Kriza in konkurzi. Mnogo je podjetij, ki propadejo zaradi komanjka-nja denarja in splošne denarne krize. Prav mnogo je pa konkurzov, ki so po zakonih kaznjivi, ker so namerni ali pa imajo celo sleparski namen. V beograjski »Politiki« je priobčil dr. Radoja Vukičevič članek, v katerem pravi, da 90% konkurzov vsebuje danes kaznjiva dejanja, kaznovanih je pa le 2%. Pisec se sklicuje na neko firmo v Beogradu, katere lastnik je z lažnjivimi konkurzi zaslužil v petih letih 35 milijonov di- Ali si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnost! narjev. Še hujše se pa slepari v bančnem svetu. Največ bank je propadlo v dobi konjunkture. Hranilci so izgubili vse. Bivši bankirji pa dobro žive. Najbogatejši ljudje so ogoljufali državo. V Novem Sadu so prišli na sled veliki milijonski davčni slepariji, v katero so zapletene najbogatejše tamkajšnje osebe. Pod raznimi pretvezami in napovedbami, ki so jih podali davčni oblasti, jim je ta odpisala milijonske zneske. Te ljudi bi bilo predvsem treba naučiti, da dajo državi, kar je njenega. Dogodek dokazuje, da ima država premalo kontrole nad izkoriščevalci naroda in države. Profesor dr. Blumenthal vseuči-liščni profesor v Beogradu. Berlinski vseučiliščni profesor, ki ga je nemški fašizem pregnal, je bil poklican na beograjsko vseučilišče na medicinsko fakulteto. Blumenthal je znan specialist za raka. Nov umor v Bolgariji. V južni Bolgariji je bil ustreljen agrarski poslanec Hussejn Hadži Salibov. Ustrelila sta ga dva Turka iz maščevanja. Dr. Beneš in Gombos se bosta posvetovala. Madžarski ministrski predsednik Gombos potuje zopet v Rim. Ob istem času se bo nahajal v Rimu tudi čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš, kjer se bo razgovarjal z ogrskim ministrskim predsednikom o rešitvi podunavskega problema. Nemška letala so zopet krožila nad Tirolsko in Solnograško ter trosila nacijonalno - socijalistične propagandne letake. Avstrijski policijski eroplani so jih pregnali. V Avstriji so aretirali dva naci-jonalna socijalista, ki sta prišla iz Nemčije v svrho, da izvršita atentate na člane avstrijske vlade. Blok držav proti nemškem imperialističnem fašizmu. V Rusiji so mnenja, da je potrebno ustanoviti blok držav, v katerem bi bile Francija, Italija in Rusija s svojimi zaveznicami, proti nemški imperialistični politiki. Ta blok bi imel predvsem nalogo očuvati teritorialno nedotakljivost držav. Konkordat med Nemčijo in Vatikanom je bil definitivno podpisan v četrtek, dne 20. t. m. v Rimu. Komedija s požigom nemškega parlamenta se bo končno zaključila meseca septembra. Van de Lubbe, ki so ga fašisti označili kot požigalca, bo stal pred sodniki in bo morda tudi obsojen, češ, da je on zažgal nemški državnozborski parlament tik pred zadnjimi volitvami. Komediji pa, seveda, nihče ne bo veroval, ker je bil požar organiziran in z vednostjo nekaterih fašistov izvršen. Mihail Zoščenko — Iv. Vuk: Humoristiino-satirične zgodbe. » Čujte torej zgodbo o ponvi. Če greste, na primer, v konzum, si lahko vendarle, ne glede na gnječo in neprijazne poglede kupovalcev, kupite ponvo. In niti ne drago. Tri rublje sedemdeset — srednja ponev. Pokrov in ročaj brez doplačila. Častna beseda, to ni drago! Cenejše tudi ni mogoče dati. Saj se itak tudi lahko takorekoč prodaja z izgubo. Samo de-ficitno blago. Ker visi toliko nabavnih stroškov na blagu. Iz: Leningrada v Moskvo in nazaj. Tu se ne da nič reči. Takšna ponev ni, ko enkrat zapusti tovarno, tako draga — okroglo dva rublja. In takšna ponev se izdeluje pri nas v Leningradu. Po naročilu iz Moskve. Tako vzamejo ljudje te lepe dverubljevske ponve z ročaji in jih peljejo v Moskvo, v naše rdeče glavno mesto, v Gami In v Guimui ogledujejo s samozadovoljstvom te naše ponve, narede nekoliko hokits-pokus, se vozijo po računalu sem in tja in: ukažejo, odpeljati ponve na skladišče v Leningrad, časopisje piše vedno o tem: Uprava Gurrva je naročila iz Leningrada ko-vinasto posodo, dala je prepeljati v moskovsko skladiSče in jo nato z Moskve poslala v Leningrajske trgovine. Tako se to upravlja. Tja in nazaj. Tako se vse zaokroži, ali bolje naokroži. Sreča samo, da, teh ponev ne vozijo v internacionalnih spalnih vozovih, zakaj potem bi cene skokoma skakale kvišku. Tako pa zadeva ni prav nič draga. Lepa simlpatična ponev, ki je bila v Moskvi na obisku, ni dobila vkljub daljnemu potovanju nobene luknje in stane z vsem samo tri rublje sedemdeset. To vendar v resnici mi drago. In vi vedno nekaj godrnjate ... O človeku. In če že na vsak način hočete nekaj o člove-k*u!, prosimt. Znam tudi o človeku. Samo, da ne boste užaljeni! V jeseni so pripeljali na Sahalin delavce. Tam na Sahalinui je nekaka japonska koncesija. Dokaj plodonosna. Petrolej. Japonci torej potrebujejo delavce. In kje se dobe ti strokovnjaki? Petrolejski strokovnjaki so, razumljivo, kje?... V Baku. Na drugi strani sveta, takorekoč. Vzeli so torej tann dvesto osemnajst delavcev in uboge hudiče prepeljali na Sahalin. PelljaH so jih, peljali. Dalje kot en mesec so jih peljali. Pripeljali so jih1 na cilj. Rekli so po japonski: — pripeljali smo jih seml, prosi mio. Japonci so rekli: *»Da,« so rekli, »mierci!, hvala lepa. In koga ste nami pripeljali?« »Pripeljali smio vam,« so rekli, »petrolejske delavce, čistilce. To zato, ko' vendar, kakor se nami zdi, pridobivate petrolej.« »Brezdvom.no,« so rekli, »da pridobivamo petrolej, vendar mi potrebujemo sedaj čisto druge strokovnjake. Na vsak način potrebujemo vrtalce. Strokovnjake v vrtanju, takorekoč. Čistilcev ima mio sami še preveč...« Odpeljali so jih torej nazaj v Baku. Mesec dni, zdi se mi, so jih vozili. Pomote, samoobsebi razumljivo, se zfer^dč povsod. Ali, bodi kakorkoli, takšno daljavo pre-važati dvestoosemmajst ljudi — to stane vendar' nekaj denarja. To vendar niso, razumete, kakšne ponve. No, samoobsebi razumljivo, nekdo je bil zato pozvan na odgovornost. »Izvestija« so javila., da je dobil pokoro. . ’ , No in če že sedi! Žre na dlržavne stroške;. In to naj bo v korist? ,> , Dragi moji, tako vendar ne gre: Baku in nazaj! Sramota, častna beseda! /. ^ (Dalje prihodnjič.) Stev. 53. »DELAVSKA POLITIK A< Stran 3 Židi ne marajo bojkotirati Nemčije. V Londonu so imeli židovski kapitalisti konferenco, na kateri so zatevali radikalnejši, da se nemško blago v Angliji bojkotira. Po burni razpravi so bojkot nemškega blaga odklonili s 110 glasovi. Za bojkot je bilo samo 27 udeležencev. — Marsikomu se bo zdel ta sklep čuden. Pa ni. V Nemčiji so preganjali in še preganjajo židovske kramarje, Pro*®' sorje, umetnike, delavce, ne pa židovskih kapitalistov. S temi so se fašisti pobratili. Zato židovski kapitalizem ni za bojkot Nemčije. Kaj briga židovske kapitaliste stotisoč židovskih profesorjev, umetnikov, pisateljev in delavcev! . Trocki v Francijo. Leon Trocki je odpotoval v Francijo. Ni pa še gotovo ali bo prebival v Panzu ali v Marselju. S seboj ima ženo in še pet oseb. V razgovoru z našimi delavci. Zanimivosti iz naših delavskih naselbin. Anton Likozar umrl. V Ljubljani je umrl vpokojeni nadučitelj in dolgoletni občinski svetovalec Anton Likozar. Likozar je bil silno navdušen naprednjak, sicer pa socialno čuteč človek. Rojen je bil 11. decembra 1857 na Primskovem na Gorenjskem. Načrt za novo kopališče v Ljubljani. Ljifbljana je dobila v zadnjih desetih letih mnogo kopališč. Izdelala je tudi načrt za kopališče v Pru-lah na takozvani »Špici«, kjer se raz-teka Ljubljanica del po Gruberjevem kanalu del skozi mesto. Kopališče bo takorekoč v mestu in razmeroma veliko, dočim sedaj v mestu ni večjega kopališča. Maribor. Razbijači delavskega pokreta so v zadnjem času zopet pridno na delu. Delavcem obetajo nebesa na zemlji, da bi jih pridobili za svoje namene. Toda delavstvo v privatnih obratih se je marsikaj naučilo od železničarjev, ki so danes gotovo ena najbolj izkoriščanih panog delavstva. 35.000 železničarjev, pravijo, stoji v nacionalni fronti, in vendar zgubljajo železničarji od dneva do dneva svoje v trdem boju priborjene pridobitve. Delavstvo to prav dobro vidi, zato gospodje je vaš trud zaman. Delavstvo si tudi prav nič ne želi okusiti sladkosti italijanskega ali nemškega fašizma, ki je našel tudi med nekaterimi sicer nad stoodstotnimi Jugoslovani svoje oboževalce. Kajti vzgledi nemškega in italijanskega fašizma, kako si isti zamišlja rešitev socialnih problemov, so vse prej kakor pa vabljivi. Delav-siv° se zaveda, da si bo svoj položaj zboljšalo le, ako bo složno in organizirano v svojih svobodnih strokovnih organizacijah. Zato proč z razbijači delavskega pokreta, V zaslužen pokoj odhaja te dni zopet večje1 število železniških delavcev, ki so bili uslužbeni v delavnici drž. železnice. Svoj čas so bili železničarji upokojitve veseli, danes pa jih obhaja strah, ker so pokojnine tako nizko odmerjene, da ne zadoščajo za najskromnejše življenjske potrebščine. Smrt v dravskih valovih. V noči od pondeljka na torek je našel smrt v dročih valovih Drave asfaltni delavec Kaiser. Ob 1. uri ponoči se je vozil s svojima dvema sinovoma v čolnu. Na še nepojasnjen način se je čoln prevrnil. Kaiser in oba sinova so padli v vodo. Starejšemu sinu se je posrečilo, da je izvlekel mlajšega na suho, očeta pa jim je odnesla vo-'Ljgpred oči. Novo sredstvo za škropljenje cest tnkfknšajo te dni na Rotovškem čin se primeša oljnato teko- kar veže prah za daljšo dobo, o ze voda izhlapi. To novo sredstvo»je baje 2elo poceni. Kadi na*, da je 2agrešil ub0j, ..* Se je izvršil te dni ob državni meji. kjer je nekdo nekemu posestniku v prepiru prerezal z britvijo vrat, je i * , Avstrijske oblasti aretiran ne- ki ruski begunec. Domneva se, da je osumljeni identičen z Vasilijem Ra Redke so novice, ki jih .prinaša naše delavsko* časopisje iz delavskih naselbin. Le redko se oglašajo, v predalih našega lista tisti, katerim je namenjeno. Zgoditi se mora res že nekaj posebnega, da najde novica iz delavskega kraja pot v delavski list. Pa kdo bi se temu čudil: Okorna ,je delavčeva roka in mmoigo jih je, ki le s težavo spravijo svoje misli na papir. Vsak ni ustvarjen za pisanje, če pa je imel kaj talenta, so mu ga, če le mogoče, že v rani mladosti ubili. Fant, glej, da boš močan, da ,boš znal vihteti kramp in lopato ter obračati plug, pisarjenje je učenost za gospodo, za tiste, ki jim denar in sreča utirata pot, da se popno na najvišje kline na lestvici življenja. Ko pozneje enkrat pride mlad človek sam ido spoznanja, potem je navadno prepozno, potem je zamujeno težko nadoknaditi in največkrat se tuldi še tako bistra glava — ki jih je med našim delavstvom na oreteik — le nerada odloči, zaupati svoje misli papirju. Skromen in sramežljiv je naš delavec. Če ni siguren v pravopisu, ali pa, če ne najde pravih besed, da bi izrazil svoje umisli, rajši molči in če je že prijel za pero, ga vrže zopet v kot in dene papir od sebe, dla ne bi zopet prišel v skušnjavo. ^ Saj poznajo urednika in vedo, da bi jim poročilo popravil ali prepisal, ampak menda baš radi tega, ker ga poznajo, se sramujejo, da ne bi videl, kako slabi so v pisavi, če.prav tudi to največkrat niti res ni. Pojdi, prijatelj, stolpi mod delavce, pa razgovariaj z njimi, in zvedel boš novic na oretek, novic, ti rečem, ki ti oidkrivajo življenje V delavskih centrih v vsej njegovi pestrosti. Pridi in poslušaj: Tam, kjer kopljejo svinčeno rudo, v Mežiški dolini, živi v svojem jedru zaveden .pnoletarijaf. Trde življenjske izkušnje in mnogotera razočaranja ga niso potrla, prej hi rekel človek, da so mu utrdile njegov značaj. Pomanjkanje vlada v revirjih, v kraljestvu angleškega kapitala, kakor povsod na isvetu, kjer kapitalizem prenaša krizo na' delavska ramena. Včasih je vladhlo v dolini, do visoko gori pod mogočno Peco, vse 'drugačno življenje. Res, da ni bilo posebnega blagostanja, tudi brez trpljenja ni bilo, ali delavcu visai ni bilo tireba biti v skrbeh za delo in zaslužek in družina ni bila v strahu, da bo iutri morda že ostala brez koščka kruha. Dandanes je dbugače: Od 1400 rudarjev in topilničarjev jih je ostalo morda še 700. Polovico manij 'jih ,je kot poprej nekdaj. Pa ne .mislite, ida je temu kriva samo 'kriza. So še drugi vzroki, ki so dovedli do tega, da je podjetje lahko vrglo polovico delavstva na cesito. Eden glavnih vzrokov je racionalizacija, izpopolnjeni stroj v lasti in službi kapitalizma je tudi pri nas izpodrinil stotine delavcev. Drugi vzrok je prigamja-ški sistem, ki je izveden do potankosti. V pojasnilo naj navedemo samo, da v mežiškem rudniku danes nakoplje 20 kopačev 1000 in več vozičkov rude na dan, dočim jo je poprej enkrat 200 kopačev le 600 vozičkov. To je ogromna razlika v produkciji, ki ne govori baš o krizi v svinčeni industriji, ampak nasprotno o koUjunjkturi, kakršna še ni vladala, kljub temu, da se danes 'dela v rudniku in njegovih napravah samo po 4 dni v tednu. Ta narastek pri kopanju rude gre torej izključno na rovaš delavca in skrajne izrabe njegove delovne sile, pa tudi na račun varnostnih naprav v rovih, kjer se je včasih kopalo z veliko večjo previdnostjo, kot se to dela danes. Družba pa z doseženimi uspehi še ni zadovoljna, ona si hoče izbiti v današnjih časih se večji dobiček. To dela večkrat na zelo enostaven način s tem, da izpremeni moškega v žensko. »Čudežno operacijo«, ki se dlo danes še ni posrečila nobenemu učenjaškiemiu profesorju, izvrši svinčena družba s potezo peresa. Najprvo gre in odpove delavcu službo in ko iga na to zopet sprejme, mu da v podpis reverz, v katerem se delavec zahvaljuje družlbi za njeno velikodušnost in obenem izjavlja, da se strinja s tem, da ne bo več plačan v smislu mezdne kolektivne pogodbi, ki predvideva za nad 18 let stare delavce Din 45 do Din 55 plače na šiht, ampak kot ženska (7, kategorija), ki pa prejema le Din 33. Da delavec in ijavoost ne bi morda mislila, da se v tem primeru 'godi komu kakšna krivica, stoji v reverzu še posebej pojasnjeno, da bo na novo sprejeti rudar za znižano' plačo opravljal le kar žensko delo. Družba skrbi za odpravo »socialnih razlik« — z znižanjem mezd. V svoji veliki uvidevnosti in v skrbi, da ne bi nastale prevelike diference v plačah vsled skrajšanja delovnika, t. ij. da ne bi oni, ki morajo kljub skrajšanju delovnika v rudniku 'biti polno zaposleni, vzbujali negodovanja pri svojih brezposelnih tovariših, je družba dne 26. avgusta 1932 odredila, da se za čas trajanja skrajšanega delovnega časa v rudniku in toipolnici strojnikom viodnih central, 'ki kljub temu še vedno zaslužijo skoraj normalno število dni, zniža kategorijsfca plača od 'Din 53 na Din 46, kar odgovarja približno znižanju 10 odstotkov. Čim se uvede na rudniku in v topilnici zopet šestdnevno delo na teden, pravi obvestilo dalje, se bo zvišala tudi ta kategorija na normalno višino. Ako bi družba ta odtegljaj na zaslužku strojnikom odtačunavala, recimo v dobrodelne namene, v svrho podpore brezposelnih in njihovih družin, bi bila stvar še_ kolikor toliko v redu. Nikakor pa ni pravilno,, ako družba okmjuje zaslužek z izgovorom, ker drugi nič ali pa la malo zaslužijo, med tem pa ko od polno zaposlenih terja, da za zmanjšano plačo delajo toliko, kolikor so poprej, ko so še dobivali polno mezdo. To je čisto navadno zniževanje mezd pod prav nerodno pretvezo. Ker gotovo se družbi v tem primeru ne gre za odpravo »socialnih razlik«, ampak izključno le za njen profit. Saj bi bila sicer družba diktirani odtegljaj svojim strojnikom že lahko vrnila, ker si ji je za to nudila prilika, pa tega vendar ni storila. Znati je treba, je rekel tisti, ki je kravo s svedrom drl, pravi narodni pregovor. (Dalje prihodnjič. stih sploh v,es dan ne teče voda ali pa jo zaprejo, ne da bi ljudi obvestili, kdaj in kako ali pa da bi vsaj vsak dlan enakomerno zapirali. Tako imajo ljudje vodovod, pa še prav drag vodovod in drago vodo, vode pa nič. Že lani smo omenjali, da je okrog J esenice po hribih vode in izvirkov dovolj, pa naj se jih zajame in ‘da ljudem vsaj vode! Toliko za danes. dinom, ki je bil pred dnevi od tukajšnje oblasti izgnan kot nadležen tujec v Avstrijo. Nočno lekarniško službo vrši do 30. t. m. lekarna »Pri zamorcu* v Gospodski ulici. Točenje alkoholnih pijač. Ker se množijo prijave radi neupravičenega točenja alkoholnih pijač (tudi sadjevca), se .prebivalstvo v lastnem interesu 'opozarja, da bo mestno načelstvo brez izjeme vtsak. tozadevni prestopek najstrožje kaznovalo. Pripombi se., da so globe po obrtnem zaikoniu in takse po taksnem zakonu občutne. Protitnberkulozna liga prosi, da se zbirki dinarskega prispevka, ki ise vodi in redno vsak mesec kasira tpri hišnih lastnikih, pridruži čimveč hišnih najemnikov. Finančni efekt tega nizkega prispevka je odvisen le od mnpžine podpornikov in bi bilo vsled tega želeti, da se iklicu lige odzovejo solidarno prav vsi najemniki in hišni posestniki. Našla se je zlata ura z zapestnico. Poizve se v upravi lista. 2a hfUka det* kupujte te pd ho* na Stemikevttn tegu H.6, bcQMu%a MjudeUe Uekaene (Ld. Ptuj. Tukajšnja podr. »Svobode« sklicuje izredni občni zbor, ki se bo vršil v prvi polovici avgusta. Sodrtigi, ki so v zaostanku s članarino več kot tri mesece, naj takoj poravnajo zaostanek, ker sicer ne bodo imeli glasovanja. Vabila se bodo izdajala samo sodrugom in sodružicam, ki imajo plačano članarino. Sodrugi, med katerimi vladajo kakršnakofi nesoglasja, morajo vse te zadeve urediti pred razsodiščem, kdor bi iz- Dekieta! Žene! Matere! V Nemčiji divja faišizem! Ta fašizem je prinesel nemškemu ljudstvu veliko obnovo: Ibičati daje žene, otroke uporablja kot talce, mori delavce, trpinči voditelje proletariata. Ta fašizem krade ,premoženje delavstva, oneičašča simbole, ki so mu sveti, pustoši njega domove in prostore, in razširil je smrtno tišino preko krvaveče in zasužnjene de- Že'e' ■ - -L Ta fašizem uničuje na tisoče ubozmh židoivnih eksistenc, obenem pa pušča velike kapitaliste obeh iplemen v popolnem miru; istočasno laže in vara ta fašizem gla-dujoče ljudstvo., ida bo ta brezmejna beda, ki jo je povzročil 'povsem nedolžni skupini ljudi, zagotovila vsej veliki množici gladu-jočih kruha in dela. Ta fašizem laže; im vsaka njegovih nizkotnih in nesramnih laži je uvod v nova zasledovanja, v nova preganjanja, v nove umore in v novo nečlovečnost. Petdeset tisoč delavcev, zdravnikov, sodnikov, odvetnikov, učiteljev, uradnikov, profesorjev itd. se pokori v ječah in koncentracijskih taborih za svoje zločine: da so se ‘borili za svobodo in mir, da so .pozivali proletariat na boj proti njegovim izkoriščevalcem, da so stali na strani zatiranih proti zatiralcem. Udarci z bičem za uboštvo, mučenje za o