Ameriška Domovina

l/lrm/»gwe/*lll—HQIWlt;
NO.
'OkrOOrf^ « ^CAN IN SPIRIT
yr>, yy i^'c! }'fS'Q* lAWOUAOS Of&T	National and International Circulation
■y^Ave'Q
SLOVCKlANi
MORNING KKW^PAPtfl
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 24, 1969
ŠTEV. LX VII — VOL. LXVH
Sedaj se razgovarjajo le o krajevnih sporih
Husi in Kitajci se m'enijo o plovbi po Usuriju in A murju na predlog o ureditvi mejnih sporov v celoti Peiping na moskovsko po nudbo še ni odgovoril.
MOSKVA, ZSSR. — Tu je bilo objavljeno, da se je pretekli teden po več letih presledka sestala rusk o-kitajska obmejna komisija, da uredi spore o plovbi po rekah Amur in Usuri, v kolikor te predstavljajo mejo med obema državama. Razgovori se vrše v Habarovsku na ruski strani Amur j a.
Ti razgovori imajo zelo omejen cilj in delokrog. Razgovore o ureditvi mejnih sporov je Moskva predložila Peipingu pretekli mesec v Moskvi, pa še ni dobila kitajskega odgovora. Moskva je že v naprej povedala jasno in odločno, da ne bo razpravljala o nobeni spremembi preteklih pogodb med Rusijo in Kitajsko. Meje, ki so jih te pogodbe začrtale, bodo Rusi, če treba, branili z vsemi sredstvi.
Vojaški ukrepi na obeh straneh
Napetost med Moskvo in Pei-pingom se ostri in prehaja v narodno sovraštvo, ki ga obe strain načrtno, gojita. Prav tako obe strani vršita obsežne vojaške priprave na svoji skupni meji, ki se vleče preko 4,200 milj daleč vse od Tihega oceana pa tja v Osrednjo Azijo. Nekatere vesti trdijo, da imajo Rusi zbranega samo na meji vzhodno od Irkutska okoli poldrug milijon vojaštva z vsem modernim orožjem, topovi, letalstvom, tanki in raketami. V republiki Zunanji Mongoliji, s katero imajo Rusi posebno prijateljsko in zavezniško pogodbo, pa naj bi imeli Rusi še posebej vsaj 200,000 vojakov.
Kitajci imajo na svoji strani vsaj tako številne, če ne celo številnejše vojaške sile. Podpirajo Jih močne delavske brigade in “gradbene skupine”. Kitajci grade in preskušajo atomsko o-r°žje in rakete, kar vse je namenjeno najprej na rusko-kitajsko hiejo. V Moskvi se vsega tega dobro zavedajo, ko pripravljajo sVoje načrte za bodočnost. Proučevalci sovjetske politike trdijo, da je prav kitajski pritisk vzrok sovjetskega poskusa spo-razuma z Zahodom, ki naj razbremeni rusko zahodno mejo, bo SZ raste nevarnost na vzhodu.
Novi grobovi
Mary Boldin
V Euclid General bolnišnici je umrla na posledicah srčne kapi 66 let stara Mary Boldin, roj. Stich v Clevelandu, hčerka pok. Antona in pok. Johane (roj. Tomšič) Stich, žena Antona J., mati Roberta (Louisville, Ky.) in Betty Churney, 6-krat srara mati, sestra Ann Stratton, Jean in Josepha. Pokojna je bila članica ABZ št. 103. Pogreo bo v četrtek ob 8.45 iz Zelotovega pogreb. zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Viljema ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Louis Germ
Po dolgi bolezni je umrl v Woman’s bolnišnici Louis Germ, rojen v Mali vasi pri Dobrepolju, od koder je prišel v ZDA pred 48 leti, mož Josephine, roj. Steblaj, brat Frances Bradach, Viktorja, Lojzke (zadnja v Jugoslaviji), pok. Josepha in pok. Therese Mahnič. Več bratov in sester mu je umrlo v Evropi. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena pri Mariji Vne-bovzeti in je bil zaposlen p r i Lamson Sessions. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Rusija bo gospodovala svetovnim morjem?
WASHINGTON, D.C. — Skupni kongresni odbor za atomsko energijo je dejal predsedniku Nixonu, da bo Rusija kmalu gospodovala svetovnim m o r j em, če ne bodo Združene države pospešile gradnje atomskih ladij.
Odbor razlaga v posebnem poročilu, da Rusi delajo na programu, ki jim naj pomaga do položaja največje sile na morju. Predsednika Nixona poziva, naj poveča proračun za gradnjo a-tomskih letalonosilk, podmornic in fregat.
Ameriška zastava na Luno
CAPE KENNEDY, Fla. — A-stronavta, ki bosta 21. julija sto-Ma na Lunina tla, bosta imela s seboj našo narodno zastavo. Iz Nevidnosti bo narejena iz po-®ebno predelanega blaga, bo pri r.iena na kovinasti drog, ki bo ^asajen v Lunino površino. Bo *5 čevljev velika. Upajo, da jo v 0^° prihodnji astronavtje našli Se celo.
•Showers
Vremenski
prerok
pravi:
it v*|
Večinoma sončno- in- toplo, ^ajvišja temperatura okoli 80.
Pompodiu voljan priti v Washington
WASHINGTON, D.C. — Novi predsednik Francoske reuublike George Pompidou je sporočil preko francoskega poslaništva v Washingtonu Beli hiši, da je pripravljen priti na obisk v Združene države takoj, ko bo tu dobrodošel. Pričakujejo, da bo do Dbiska prišlo še pred koncem poletja.
Razgovori Moskve in Prage so spel odloženi
V Pragi so krožile pretekli teden vesti, da je bil odložen sestanek med vodniki ČSR in ZSSR na konec meseca, da pa ga morda ne bo celo do jeseni.
PRAGA, ČSR. — Konservativna skupina v Komunistični partiji, ki ima svoje jedro v Komunistični partiji Češke, pridobiva na moči s tiho podporo Sovjetske zveze. Tako so nekateri v zadnjih dneh začeli ugibati, če Moskva le ni odložila za 7. junij določene razgovore z vodniki ČSR na konec tega meseca v upanju, da bo dotlej položaj Husaka oslabljen ali pa da bo ta mogoče celo zamenjan s konservativnim L. Strougalom.
Vesti iz partijskih vrhov namigujejo, da utegnejo biti razgovori med Prago in Moskvo odloženi na jesen po sestanku Centralnega komiteta Komunistične partije ZSSR, določenem za september. Tedaj utegne biti drugačen položaj ne le v Pragi, ampak tudi v Moskvi.
Prvotno je bilo določeno, da se bo Husak pogovoril z Brež-njevim tekom zasedanja svetovne k o n f e renče komunističnih partij v Moskvi 7. junija. Iz tega ni bilo nič. Zakaj, ni jasno. Vsekakor je Husak vodnikom tujih delegacij izrazil odločno misel, da ne želi razpravljati na konferenci o sovjetsko-sateljtski invaziji v ČSR lani, ni pa hotel invazije opravičiti.
Husak je stal trdno na stališču, da je Komunistična partija ČSR obvladovala položaj tako v državi kot v partiji in s tem posredno povedal, da vojaška zasedba ni bila na mestu. Brežnjev in tovariši verjetno s takim stališčem Husaka niso bili zadovoljni, posebno še, ker so vedeli, da je njegov namestnik Strougal voljan javno podpreti sovjetsko stališče. Strougal bi rad svojemu stališču pripomogel do zmage v KP ČSR, pa doslej ni uspel. --------------o------
Visoka dežela
LAZA, Tib. — Povprečna višina Tibeta je okoli 15,000 čevljev. Dejansko je to visoka gorska planota z nekaj nižjimi dolinskimi predeli.
Iz slov.naselbU, rdeči OBROČ OKOLI BEN
HETA ZAVEZNIK! PREBILI
LORAIN, O. — Pretekli torek je umrl v bolnišnici v San Bernardino v Kaliforniji 82 let stari Joseph Evanesh z 8534 Emerald St., Fontana, Calif., ki je do pred 11 leti živel v Lorainu. Pokojnik je bil rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA in bil 42 let zaposlen pri U.S. Steel Co. v Lorainu, dokler ni stopil koncem leta 1951 v pokoj. Bil je član HBZ, SNPJ, ABZ (v Lorainu) in fare sv. Jožefa v Fontani. Zapustil je ženo Mary, sinove Josepha, Anthonyja, Gil-berta (vse v Lorainu) in Ed-warda (Elyria), 7 vnukov in vnukinj in enako število pravnukov in pravnukinj. Pogrebno sv. mašo je opravil župnik Sv. Cirila in Metoda rev. A. Rupar, nakar so pokojnikovo truplo položili k večnemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Astronavti bodo dobili milijon dolarjev za svoje avtorske pravice
NEW YORK, N.Y. — Založba znane revije Life ima pogodbo z našimi astronavti za vse tiskane ali kako drugače razmnožene spise, opise in razprave. Vsi honorarji gredo v skupno blagajno in se potem delijo po dogovorjenem ključu. Cenijo, da bo prihodnje leto prišlo v blagajno o-koli milijon dolarjev, ki se bodo razdelil med 55 astronavtov in 8 vdov po astronavtih. Na vsako osebo bo prišlo povprečno $16,000.
Znesek, ki pride v ulagajno, je zato tako visok, ker bosta oba a-stronavta, ki bosta prva stopila na Luno, o svojem doživetju obširno poročala in kar je verjetno, da bodo prva poročila o prvem koraku na Luno naravnost razgrabljena.
Javits za zmanjšanje zveznih izdatkov
WASHINGTON, D.C. — Sen. Jacob Javits, republikanec iz New Yorka, je predložil, naj bi zvezna vlada zmanjšala izdatke za narodno obrambo, vesolje in atomsko silo, ki znašajo sedaj 10% narodnega dohodka, na 8% narodnega dohodka v letu 1972.
Mečna zavezniška kolona je prebila rdeči obroč okoli taborišča posebnih sil Ben Het v Osrednjem višavju in pripeljala že blizu dva meseca oblegani postojanki potrebščine. V zadnjih tednih so postojanko oskrbovali z odmeti iz letal. Rdeči zbirajo močne sile okoli An Loc pri Saigonu.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so postali zopet bojevitejši. Včeraj in danes je prišlo do obsežnejših bojev v raznih predelih Južnega Vietnama. Ameriško-južnovietnamska kolona je prodrla rdeči obroč in pripeljala potrebščine taborišču posebnih čet Ben Het v Osrednjem višavju, okoli katerega je zakopanih kakih 2,000 rdečih. Postojanko drže v kleščah že skoraj dva meseca in jo v zadnjih tednih vsako noč obstreljujejo z minami in raketami. Zadnjo noč so pognali na njo nad sto min in raket. Do večjih spopadov je prišlo tudi na področju Khe Sanha v severnem delu dežele, kjer ameriški marini čistijo področje v kotu med Demilitarizirano cono in laoško mejo. V zadnjih dneh so tam pokončale a-meriške sile preko 160 rdečih.
Zavezniške
Bodi previden in pazljiv, pa te boš izzognil marsikateri ne-treči!
sile so že preje poskusile prebiti rdeči obroč okoli Ben Heta, pa so bile zavrnjene. Tokrat rdeči kolone niso mogli zadržati. Postojanka Ben Het je rdečim trn v peti, ker nadzira prihode iz Kambodže po “Sihanukovi poti”. Ta se namreč prav v bližini križa z bolj znano Ho-Ci-Minhovo potjo, ki vodi iz Severnega Vietnama preko Laosa in Kambodže v Južni Vietnam.
Rdeči pripravljajo napad?
Ameriški bombniki B52 so vrgli včeraj kakih 990 ton bomb na okolico An Loč, pokrajinskega mesta 60 milj severno od Saigona, okoli katerega zbirajo rdeči močne sile za napad. V širokem krogu okoli mesta naj bi imeli zbranih rdeči preko 10,000 vojakov, celo 7. severno-vietnamsko divizijo in še en polk 1. severnovietnamske divizije. Zavezniško vojaško poveljstvo je mnenja, da pripravljajo rdeči napad na mesto, ki naj bi postalo vsaj za nekaj časa sedež nove “začasne revolucionarne vlade” Južnega Vietnama, v kar so nedavno preimenovali dosedanjo OF.
Pretekli teden so rdeči z močnimi silami pritisnili na pokrajinsko mesto Tay Ninh, pa so bili s hudimi izgubami zavrnjeni. Napad na An Loc je po vsem sodeč skrbnejše pripravljan in
Francoski politiki so imeli pretekli teden "svoje dneve'
bo nemara hujši in trdovrat-nejši, čeprav tudi pri napadu na Tay Ninh rdeči niso dolgo odnehali.
Ameriško vrhovno poveljstvo je poslalo v bližino Al Loca dve brigadi, skupno kakih 8,000 mož, da bosta mogli naglo priskočiti mestu na pomoč, če se bedo in kadar se bodo rdeči pognali proti njemu. Mesto leži komaj 25 milj od meje Kambodže in je zato za sedež “revolucionarne vlade”, pa četudi le za nekaj dni, kar primerno.
Nobenih pogajanj s Saigonom
Pariz, Fr. — Glavni svetovalec severnovietnamske delegacije pri tukajšnjih pogajanjih o končanju vojne v Vietnamu Le Due Tho, ki je član politbiroja v Hanoiu, je v razgovoru s sodelavcem Washington Post odklonil vsak kompromis s sedanjo vlado v Saigonu, ki naj bi vodil do posebnih volitev.
Prav tako je Le Due Tho odklonil vsak mednarodni nadzor ali udeležbo pri tem pri volitvah, ki naj bi odločile bodočnost Južnega Vietnama. Pokazal je jasno, da ni nobenih iz-gledov za omejitev vojskovanja ali za kak napredek pri' pogajanjih, dokler bo Nixon skušal pogajanja voditi s “stališča moči”. Nixona samega je Hanoiec ostro napadel, ker da odraža politiko “najbojevitejših vojaških krogov v Združenih državah”.
Iz Clevelanda in okolice
Asesment—
V	sredo je 25. v mesecu, ko društva običajno pobirajo asesment.
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 1'52 KSKJ bo pobirala asesment jutri, v sredo, od 5.30 do 8. zvečer v šoli sv. Vida.
Iz bolnišnice—
Ga. Lojzka Terpin, 18406 Neff Rd., se je vrnila iz Cleveland Glinice, kjer je bila operirana. Vsem se zahvaljuje za darila, pozdrave in molitve.
V	Areni rokoborba—
V	četrtek zvečer bo pri nastopu rokoborcev glavna zanimivost spopad med 350 funtov težkim Moose Cholakom in koščenim Hansom Schmidtom.
V	bolnišnici—
Dr. Martin Scancar je že dalj časa v Euclid Glenville bolnišnici, kamor je moral, ko ga je zadela srčna kap. Znanemu rojaku želimo skorajšnjega okrevanja!
Ko je našel avto—
Včeraj zgodaj zjutraj je bil 17 let stari Alberto Rivera z 2170 W. 65 St. ustreljen, ko je hotel telefonirati policiji, da je našel svoj ukradeni avtomobil na E. 90 St. in Hough Avenue. Fant je bil na mestu mrtev, njegovega očeta, s katerim sta se skupaj pripeljala iskat avtomobil, pa je i skupina kakih 20 fantinov hudo pretepla. — Lani je bilo do tega časa v Clevelandu 80 umorov in ubojev, letos jih je že 139! Policijski načelnik Gerity skuša ljudi miriti, češ da je bilo 30ubitih v samoobrambi.
CTS dobil 8.8 milijonov—
Cleveland Transit System je dobil od zvezne vlade podporo 8.8 milijonov dolarjev, s katerimi bo kupil 10 novih voz za rapid in okoli 100 novih avto-DUSOV.
PARIZ, Fr. — Kmalu bo poteklo 11 let, ko so francoski politiki zadnjikrat “delali po-liko” in odločevali, kdo bo kaj in kaj naj se zgodi s Francijo v prihodnosti. To so bili tedni, preden je De Gaulle prišel na oblast. Odtlej so morali dejansko molčati. To se pravi: govorili bi bili lahko, toda javnost bi vedela, da njihove besede nič ne pomenijo. Njihove lastne besede bi jih bile potemtakem le blamirale.
Človek bi mislil, da so politiki na vse to pozabili v dolgih 11 letih. Pa ni tako. Pretekli teden je namreč novi predsednik Pompidou ne samo prevzel oblast, je tudi začel sestavljati svojo vlado. Je najpreje imenoval ministrskega predsednika Chabana-Delmasa, ki naj mu predloži spisek novih ministrov. V resnici je Pompidou sam ta posel gotovo že opravil, le tega ni nikomur povedal. Moral je pa vsaj namigniti, kdo bo kaj v njegovem režimu, kajti slu-hov in govoric o kandidatih
za ministrski svet ni manjkalo.
Komaj je namreč Pompidou sedel za svojo pisalno mizo in začel sprejemati politike, je v pariških političnih krogih završalo. Tisti, ki so imeli upanje, da bodo ‘kaj”, so previdno molčali. Zato so bili tem glasnejši tisti, ki takega upanja niso imeli. Razume se, vsi pripadajo vladni, to je De-Gaullovi stranki, vsak med njimi pa misli, da bi ga Pompodiu ne smel prezreti. Vsak je naštel zasluge za generalov režim, se skliceval na zvestobo generalu, na požrtvovalno delo, ki ga je o-pravljal v stranki v Parizu in na deželi. Vsak je skušal mobilizirati tudi vse svoje znance in prijatelje, pa tudi somišljenike in vplivne strankine pristaše. Tako je zadnje dni preteklega tedna Pariz postal to, kar je bil zadnjič 1. 1958. Političen svet je postal razgiban, kot da bi 5. republike sploh ne bilo.
Tisti, ki niso sedaj prišli na vrsto, so seveda začeli takoj
groziti, da bodo ustanavljali lastne stranke, da bodo skušali novemu režimu nagajati v parlamentu, da bodo pridobili De Gaulla na svojo stran itd.. Iz tega vrveža se je že rodilo par zanimivih vprašanj:	kakšni na primer naj
bodo odnosi med De Gaullom in novim režimom. Ne da se tajiti, da je general še zmeraj politična sila v svoji domovini, akoravno ni več na oblasti. Kako bo izrabil svoj politični vpliv in ugled? Pompidouja in njegovega režima ne bo mogel spodkopati, ker tega ne dovoljuje sedanja ustava. Lahko pa pospešuje razpadanje njegove stranke, kar bi prisililo Pompidouja, da razpiše nove volitve, kjer bi se pomerile nove politične formacije s prejšnjimi.
Takih ugibanj je bilo pretekli teden v Parizu na ducate. Praktično pa ne pomenijo dosti. Pompidou se ne bo dal zlepa izigrati, saj je bil dosti dolgo generalov ministrski predsednik. Oba moža se dobro poznata in si ne bosta po
nepotrebnem metala polen pod noge. Povrhu De Gaulle ni imel nikoli velikega spoštovanja do parlamenta. Zato je težko verjeti, da bo skušal vplivati na svojega naslednika preko parlamentarnega izigravanja.
Pompidou bo verjetno hitro prebolel vse sitnosti, kar mu jih je povzročilo sestavljanje vlade. Skoro bo nastopil čas poletnih počitnic in prišla bo jesen. Takrat bo položaj že 'resnejši. V vladni stranki se utegnejo pokazati prve razpoke, njim bodo sledili prvi odstopi članov vlade in prvi glavoboli v parlamentu. Vse to utegne delati novemu režimu sitnosti, toda na kant ga pa ne bo spravilo.
Zato mislijo, da bo sedanja politična burja v Parizu kratkega veka in da ne bo rodila posebnih posledic. Nezadovoljni politiki bodo morali čakati na jesensko politično sezono. Morda jim bo ta bolj naklonjena, kot je bila sedanja.
Razgovori med Kanado in Kitajsko se vlečejo
OTTAWA, Kan. — Zunanji minister Mitchell Sharp je po svoji vrnitvi s 13-dnevnega potovanja po skandinavskih državah dejal v parlamentu, da potekajo razgovori med Kanado in rdečo Kitajsko v Stockholmu zelo počasi, da pa je bil vendar dosežen “bistven” napredek.
Kanada hoče vzpostaviti redne diplomatske stike z rdečo Kitajsko, ta pa je voljna to storiti le, če pretrga take stike vlado nacionalne Kitajske Formozi.
z
na
Amerika in Španija se končno dogovorili
WASHINGTON, D.C. — Via di Združenih držav in Španije sta pretekli teden dosegli končno sporazum o podaljšanju vojaške pogodbe, ki daje ZDA letalska oporišča in oporišče za vojne ladje, predvsem za Polaris podmornice v Rotti.
Nova pogodba bo veljala dve leti, števši od lanskega septembra. Združene države bodo dale Španiji $50 milijonov v vojni
Vprašanje zaupanja “vestem iz Bele hiše”
WASHINGTON, D.C. — V Beli hiši so glavni sodelavci predsednika Nixona v skrbeh zaradi “puščanja” vesti časnikarjem od strani uslužbencev, ki niso o odločitvah in načrtih predsednika dobro poučeni.
Časnikarji se sklicujejo na “zanesljive” vire in hočejo seveda, da se tem vestem verjame. Dostikrat se izkažejo za napačne ali vsaj netočne. Ker časnikarji zagotavljajo, da so svoje vesti dobili iz Bele hiše, se pojavlja nevarnost ustvarjanja nezaupanja v Belo hišo, kot smo ga poznali v času predsednika L. B. Johnsona.
Predsednik Nixon se trudi, da bi preprečil vsak nesporazum in se izognil dvomu v svoje in svojih sodelavcev izjave. Znano je, da je naročil vsem sodelavcem, da naj bodo skrajno pazljivi pri svojih izjavah in jasno določil, kdo sme govoriti v njegovem imenu. Zdi se, da vse to ni dovolj, ker časnikarji stikajo vsepovsod, da bi odkrili kako “posebno vest”. Če se ta izkaže za napačno, seveda niso krivi oni, ampak “Bela hiša”, od koder so vest dobili!
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
pomoči. Prvotna pogodba je bila podpisana za 15 let in je lani 26. septembra potekla.
Ameriška Domovina
-/»•/vin ■/it/ihj—iio/vir-
(■43RSEBW
till? St. C'.air Ave. — HEnderson 1-0628 — Clevtland, Ohio 44103
National and International Cuculation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidajs and 1st week of July Managing Editor: Mary Debe.'ec
,	NAROČNINA:
g* Združene države:
li $16.00 na letu; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 123 Tuesday, June 24, 1969
Po moskovskem mednarodnem komunističnem posvetovanju
Gornje posvetovanje je tretje po vrsti, ki ni rodilo nobene edinosti v najvažnejših nadlogah, ki morijo sodobni komunizem. Prvo je bilo 1. 1957, ko so ruski tovariši še samozavestno začeli vzgajati prijateljske delegacije v pravem komunističnem duhu. Vzgajanje se ni obneslo, nekatere partije se sploh niso hotele dati vzgajati, na primer jugoslovanska, in dobile zato primeren opomin. Med tem so se že pokazale prve razpoke v rusko-kitajskih odnosih, ki so Moskvo zmeraj bolj morile. Zato je bilo 1. 1960 sklicano novo posvetovanje, ki ni ustvarilo edinosti, ampak poglobilo razlike, zlasti med Peipingom in Moskvo.
Moskva je po par letih poskusov, da se sporazume s Peipingom, spoznala, da je prijateljstvo z Maom nemogoče. Zato je začela pripravljati pot do novega posvetovanja, ki naj bi izobčilo kitajske tovariše in vse tiste, ki z njimi držjo. Kar bi ostalo, to naj bi postalo disciplinirano komunistično gibanje, ki bi zopet slepo sledilo moskovski pameti. Misli o taktiki, kako doseči ta cilj, so dozorele okoli leta 1964 in od takrat so v Kremlju delali le na tem, kako bi dosegli tako posvetovanje, ki bi zopet postavilo Kremelj za središče komunističnega sveta, Sovjetsko zvezo pa za nesporno vodnico komunizma, ki bi imela pravico, da varuje in razlaga komunizem za vse tovariše po vsem svetu Kdor se ne bi pokoril Kremlju, naj bi bil smatran za izobčenega.
Kremelj je hotel najpreje prodajati te ideje na drobno. Njegovi pismarji so obiskovali partijo za partijo in jo skušali pridobiti za ruski načrt o organizaciji komunističnega sveta. Posvetovanja od partije do partije so rodila več ne sporazumov kot skupnih misli. Ta metoda se ni obnesla. Zato je Moskva sklenila, da obravnava gradivo za mednarodno posvetovanje na pripravljalnih posvetovanjih. Vsako med njimi naj bi bilo dobro pripravljeno. Takih kolektivnih posvetovanj je bilo res nekaj, toda zmeraj se je pokazalo, da se kompromisi med posameznimi vidiki ne dajo doseči. To se je jasno pokazalo na lanskih in letošnjih pripravljalnih posvetovanjih. Še celo na prav zadnjem, ki se je vršilo v Moskvi sami tik pred začetkom končnega po svetovanja, ni bilo uspeha, kot so ga v Kremlju pričakova li. Zato se je posvetovanje začelo v poplavi gradiva, ki so mu sledile plohe besed in obupni poskusi, da se doseže kompromisno besedilo glavnih resolucij. Pa tudi to je spodletelo. Konferenca se je končala s tem, da je besedilo glavne resolucije ostalo nedodelano, da ga je podpisala večina
stva. Tu je namreč Moskva hotela podtakniti misel, da ima le Kremelj pravico, da tolmači Leninove nauke, čemur so se seveda tuje partije upirale že na pripravljalnih posvetovanjih.
Glavna debata se je vršila o načinu boja proti imperi-jalizmu. Tu je bilo dejansko toliko stališč, kolikor je bilo na konferenci večjih strank in prebrisanih glav. Ta debata je zamorila vse sovjetske načrte, kako bi ustvarili nekdanjo disciplino v komunističnem svetu. Iz nje so izpadle ravno tiste točke, ki so Moskvi najbolj pri srcu; vodilna vloga ruskega komunizma, obsodba kitajskega komunizma, obsodba vseh revizijonizmov, oboževanje ideologije itd.
Tako je Moskva na zadnjem mednarodnem posvetovanju komunističnih strank doživela nov poraz. Po posvetovanju je ostalo le smetišče zavrženih idej in načrtov. Posvetovanje je dejansko bilo le fotografija sedanjega stanja v komunizmu, ne ravno lepa, ampak zato vsaj resnična.
Priznati moramo, da so to prvi vtisi, napravljeni na podlagi prvih precej pičlih informacij. Dvomimo pa, da bi nekatere še neznane podrobnosti mogle sliko kaj bistveno spremeniti. Slika odkriva, da nekdanjega komunizma ni več, so samo še razmetani ostanki njegovih idej, nikjer pa ni nikogar, ki bi ostanke zbral in ustvaril nov, boljši komunizem. Zato je precej takih komunistov, ki mislijo, da je najbolje smeti pomesti in jih požgati, bo vsaj od pepela nekaj koristi, ako bo porabljen na pravi ideološki zemlji.
mnogo dobrega naredili na svo- po celi Ameriki. Zanimivo v temi
jih položajih!
Prošnja k materam
CLEVELAND, O. — Prositi ni lahko. To ve samo tisti, ki je moral kdaj prositi. Človeku je lahko prositi samo Boga in — svojo mater, to pa najbrž zato, ker Bog in mati vsakemu res rada ugodita. Z našo šolo je nekaj podobnega. Vsako drugo prošnjo nam je težko napisati, materam pa jo lahko. Vemo namreč, da so nam še vselej rade ustregle in nas uslišale. Naša šola jim je za to neizmerno hvaležna. Če bi mater ne bilo, ne vemo, kako bi uspevala.. Materinska pomoč je starševskemu odboru, ki mora skrbeti za vzdr-
BESEDA IZ NARODA
Pismo Vrhenikega till Tineta
Waukegan, 111. — V naši ameriški Vrhniki se dogajajo še vedno kaki zanimivi dogodki. To menda vse od tedaj še iz tistih “starih časov”, ko so v ta kraj prišli iskat obstanek in srečo prvi naši pijonirji. O tem mi je šaljivo pravil še pred leti pokojni, vedno veseli Brencetov Jože, rodom iz Drašice pri Borovnici. Bil je zanimiv in zabaven človek, kakršnih se danes ne srečuje za vsakim vogalom. Dobro se spominjam, ko sva govorila, odkod je prišlo ime našega mesta Waukegan. Jože me je pomeril s svojimi očmi gor in dol, nato pa mi je povedal in pojasnil, odkod to ime:
“Veš ti, to je bilo takole: Malo več kakor sto let nazaj je bila ta pokrajina, kjer se zdaj nahaja Waukegan in okolica, ki spada v Lake okraj, še ena sama zaraščena prerija. Indijanci so se že preje umaknili, nekateri proti Mississippiju, drugi proti severu. Beli ljudje vseh raznih narodnosti so pa začeli prihajati počasi v te kraje. Neki stari Slovenec mi je pravil, da je živel v neki mali leseni hišici tam
lo o tem, ga naj objavi.
— Zdaj pa stopimo k drugim dogodkom v našem Waukeganu, ki so se dogodili zadnje čaše.
Najzanimivejši dogodek je, da smo v našem Waukeganu izvolili zopet in že v tretjič našega župana Roberta Sabonjiana. Ne-glede kaj mu kdo očita — njegova dela kot župan govore sama glasno, da je mož in pol —- zraven neustrašen, ki se nikdar ne boji povedati, kako sodi in misli o raznih problemih, pa naj bo to kamu prav ali ne. In tak mož zasluži priznanje in to smo mu dali volivci v tem zadnjih volit
malih strank, da so nekatere pomembnejše odbile podpis, nekje> kjer je zdaj Lewis cesta.
druge si pa pridržale pravico, da ga podpišejo po posvetovanju z domačimi partijskimi voditelji.
V	čem je torej bil in je pravzaprav spor, ki še ni rešen?
V	Kremlju vztrajajo na svojem znanem stališču: impe-rijalizem kapitalističnega sveta postaja zmeraj bolj predrzen in napadalen, obenem pa tudi nevaren za komuniste. Zato mora biti glavna naloga sodobnega komunizma borba proti imperijalizmu. Ta borba bo uspešna le, ako bodo vsi komunisti po vsem svetu disciplinirani, složni, zavedni, borbeni in bodo ideji komunizma podredili vse druge svoje ideale in cilje. Vse to se da doseči le, ako so komunisti združeni v eni fronti z enim komandantom in se strogo drže ene generalne linije. Ni dovoljen noben odklon, noben odmik. Zato se mora vsak zaveden komunist stalno boriti za edinost in se upirati vsakemu odklonu na levo in desno, vsakemu revizijonizmu, naprednemu in reakcijo-narnemu. Vse to se da doseči le takrat, kadar vsi komunisti verujejo v marksizem-leninizem, kot ga razlaga vodstvo komunističnega sveta, t. j. Moskva. Tak komunizem bi bil na zunaj podoben večnim vojaškim paradam, kjer še misliti ne smejo, da bi napravili le en korak zunaj predpisanega, na znotraj bi bil pa tak komunizem podoben življenju v vojašnicah. Vojak je od sveta odrezan, znotraj kasarni-ške ograje pa živi življenje, predpisano v vseh podrobnostih.
V moskovsko pojmovanje komunizma so danes zaverovane le izjeme, znotraj in zunaj Sovjetske zveze. Še celo najbolj zvesti satelitski narodi se ne vnemajo zanj na celi črti. So pa tudi že stranke, ki imenujejo moskovski komunizem “despotski komunizem’’ in obožujejo prednosti njihovega, ki mu pravijo “humanistični komunizem”. Tako se je zgodilo, da sta se na sedanjem moskovskem posvetovanju spoprijela “despotski” in “humanistični” komunizem in nista našla skupnega jezika. Govorila sta drug mimo drugega, besedila resolucij so pa postala vzorec ponesrečenih kompromisov.
Priprave na sedanje posvetovanje so predvidele 4 resolucije. Prva naj bi dala moralno podporo južnovietnam-skim partizanom. Proti njej ni bilo pravega ugovora. Tudi poziv za mir ni sprožil polemične izmenjave misli. Bolj koč-
Vrhenšk Tine
Letošnji novomašniki v Sloveniji
oziru je, da sem bil jaz, Wm. J.l Kennick, verjetno prvi ali mogoče edini slovenski delegat naj CLEVELAND, O. — V na-tej konvenciji. To je očitni do-|siednjem objavljamo seznam le-kaz, da slovenski upokojenci ni- tošnjih slovenskih novomašni-so organizirani ali pa se niso kov v domovini. Spisek je ure-vključili v to narodno gibanje, jen p0 abecedi. Številka za pri-akoravno imamo slovenske na- jmkom pomeni starost novomaš-selbine ali direktorje v tej na-jnjka; krajevno ima za številko rodni organizaciji, NCSC, iz raz- pa škofijo, pod katero spada no-nih ameriških držav in ker je vomašnik. skoro vsaka država upravičena • v „ .	,
do svojega deleža direktorjevi1^ je očividno, da bi lahko tudi ™ ^ na Kape r 13^jul.,a; Slovenci imel svoj vpliv pri tej B°ed“ B™. 24.	Primor-
če bi bili
narodni organizaciji, organizirani.
Kakor že omenjeno, daje ta organizacija, ki zastopa 2,500,000
upokojencev, navodila svojim|Pavel Bratma. -J; Slow. Pnmot-
je, n. maša v Dornberku julija;
Jožef Bernard, 27, Maribor, n. maša v Lendavi 3. avgusta;
n. maša v Kamnjah 6. jul.;
n.
klubom za pošiljanje pisem, or-|, J0’	oe i\/r i
ganizira protestne shode in sku- Stanko €e^’	26’ ^nbor,
,.. ša vplivati na državne posiancel ^ v Pecarovcih 6. julija; ževanje šole, najbolj zanesljiva .n zvezne senatorje in kongres- Anton	27> salezijanec, n.
opora. Bog jim za to stotero po-!nike Preden se je origanizacija maša v črensovcih 6. julija; vrni s svojim blagoslovom pri ri ljena boriti za razne pr0- Anton Dobrovoljc, 25, Ljublja-njihovem zdravju in zdravju e za kojence pred dr I na, n. maša na Vrhniki 6. jul.;
vseh v njihovih .družinah.	* |avnimi jn zveznimi odbori za Jože Gomboc’ 25> Maribor, n.
Vemo, da nam matere naših razne	me za Upokojence maša v Gradu 13. julija;
šolskih otrok in tudi druge pase ^ državnimi in zveznimi od- Matl->a Hajdinjak, 24, Maribor, matere ne bodo zamerile, ko'jih	moraj sevedaj preje sama| n. masa v Črensovcih 20. jul.;
s temle pisanjem Odbor staršev skjenjdj za katere probleme se
bo zavzela, in mora določiti svoj
vidovske Slovenske šole spet
obliki doma-j
prosi za pomoč v čega peciva za slovenski šolski piknik na Slovenski pristavi v nedeljo, 29. junija, popoldne. Bog jim povrni s svojimi blagoslovi!	s
Odbor staršev Slov. šole pri Sv. Vidu
Kaj je novega pri Triglavu
program potom sprejema raznih resolucij na konvenciji.
Konvencija je letos sprejela Ikakih 15 resolucij, katere so bi le najprej odobrene v odborih NCSC ima pet stalnih odborov: Committee on Housing, on Social Security, on Resolutions, on Medicare etc. Jaz sem se udej-
CLEVELAND, O. — Pevci Triglava imamo od septembra vah 15. aprila letos. Zmagal je počitnice. Vsem, ki gredo na po-
Slavko Hrast, 24, Slov. Primorje, n. maša v Sedlu 6. julija; Cveto Jurak, 29, Ljubljana, n.
maša v Novem mestu;
Jože Klun, 24, Ljubljana, n. maša v Ribnici na Dol. 13. julija; Mirko Kociper, p. Roman, 25, minorit, n. maša pri Vel. Nedelji 6. julija;
Stanko Kolbl, 25, Maribor, n. maša pri Sv. Juriju ob Ščav-
.	..	. niči 3. avgusta;
stvoval v odboru za resolucije, v|Marijan Kovačičj ^ Ljubljana,
katerem je bilo nekako 30 članov in sem predlagal, da naj sprejmejo resolucijo, da naj
Tedaj tam ni bilo drugega, kakor zaraščena prerija. Pozimi so tam tulili volkovi. Kmalu zatem je prišel iz starega kraja k tistemu rojaku njegov sorodnik, sin njegove sestre. Ta pa je bil navdušen lovec. In ker tiste čase ni bilo nobenih določb in postav, kdo sme imeti in nositi puško in hoditi na lov, je bil ta njegov sorodnik skoro vedno na lovu ob prostem času. Nastreljal je zlasti pozimi dosti zajcev, razne divje perutnine, tako da sta vedno obirala dobro pražene zajce, jerebice, race in še kaj drugega.
Ta njegov sorodnik je nekajkrat v zimskih mesecih naletel tudi na volkove. In o tem je doma pravil svojemu stricu. Teh pripovedovanj se je stric tako privadil, da če ga je kdo vprašal, kje je njegov nečak, da je navadno odgovoril: Na lov je šel, volkove goni kje. In tako se zdi!
četrtič.
Kaj mu je prineslo zmago? To zna marsikdo vprašati. Njegova odločnost in resnost v gledanju na razne sitnosti in težave. To je zlasti možato pokazal pred dvema letoma. Tudi pri nas imamo probleme radi “civilnih pravic” Ko so tisti, ki pričakujejo, da se jim bo vse dalo na krožnikih čemer sanjajo, začeli naslavljati njihove zahteve ter da se za nje ne skrbi dovolj, ne daje raznih postrežb, ter da morajo bivati v slabih, nečistih bivališčih itd., jim je župan Sabonjian odkrito povedal, da kdor hoče imeti čisto bivališče, ga mora snažiti in oskrbovati, da je v dobrem stanju. Za čiščenje je treba vzeti v roke krtače, metle, milo in drugo, s čimer se da dobro čistiti, ne pa sedeti na razbitih “porčih” in hodnikih. Tako delamo pri nas v naši hiši. Tako tudi vi storite, pa boste imel bolj čista in lepša stanovanja.
Seveda so začeli ugovarjati tisti, ki se jih je to tikalo. Med temi je bilo celo slišati ugovore po vsej deželi, to je med takimi politikarji, ki iščejo glasove med tako publiko, ki pričakuje na račun drugih vse. Zavedni volivci našega mesta, ki jim je mar napredek našega mesta in skrbijo, da se izboljšuje vse ter to tudi z davki vzdružujejo, ti so pa že v dveh županskih volitvah pokazali, da župana Sabonjiana cenijo, mu zaupajo in zato ga ponovno in ponovno volijo. V teh zadnjih volitvah je zmagal s 3 proti 1. To se pravi, da je dobil 75% glasov. V 47. okrožjih je zmagal. Vseh volivnih okrožij je 53. Le tam, kjer so črnci v večini, ni dobil večine.
V prvi wardi je bil zopet po-
čitnice, želimo srečno pot. V svojo rojstno vas Žiri se je 9. junija podala Mrs. Frances Strel, 16. junija Jennie Gerk. 4. julija bo prvi obisk našega pevca F.
n. maša v Mirni peči 6. julija;
Jože Krašovec, 25, Maribor, n.
maša v Podčetrtku 6. julija; zvezna vlada sama gradila nego- Anton KrnCj 32) salezijaneC) n.
vališča za stare (nursing maša v Šentrupertu na Dol. 6. homes). Trdil sem, da privatniki juiija-
delajo ogromne dobičke na ra-^ela> 25j MariboI. n. ma-čun zvezne vlade, ki večinoma ša y Ljutomeru 6. julija; plačuje za oskrbo starejših, bo- Ernest List) ^ Maribor) n. maga lehnih ljudi. Privatniki tudi ni- y Mariboru (Sv Magdalena) so sposobni zgraditi dovolj po- g julija-
slopij za 20 milijonov upokojen-| Anton Ma’roša salezijanec. n.
maša v Beltincih 27. julija;
Culkarja. Zabaval bo s svojo
harmoniko skupino EddieTCenik^cev v kratki dobi prihodnjih let. in Tony Petkovšek. To je le del. Zvezna vlada bi morala graditi 1 Fran7Mikuž;'‘24;" Ljubfjan;,' n. Vsem želimo lepo zabavo in sre- ta negovališča poleg privatni- mg&& na Dobrovi pri Lj 6_ jakov. S tem mojim predlogom se Lja-
je^strinjal sam predsednik NC-1 AntJ0n 0svald p. Jožef; 30) minorit, n. maša v Gor. Radgoni
čen povratek.
Tu je bil bratranec Rudyja Pivik Tony Rudolf z ženo in Rock Springs, Wyo. Oba govorita dobro slovensko. Sta dejala,
SC organizacije Nelson Cruik-1 shank. Bil je deloma sprejet. Druge resolucije, katere je|
ne za upokojence, so:
1. Social Security Medicare A
plača bolnico za 60 dni, upokoje- Anton Perger, 25, Maribor,
da je bilo lepo takrat, ko je imel [konvencija sprejela in ki so važ-j Tone šubel koncert pred več leti. Vesela sta bila, da sta spoznala pevca Eddia Kenika. Imata njegovo ploščo. Na, povabilo Ru-jnec plača sam $44. To se ime-| dyja in Marie Pivik sva se z [nuje $44 “deductible” in da naj možem pridružila za par gostilni “Tino”. Seveda mora biti povsod.
Čestitke Franku Loucka Jr.,
13. julija;
Janko Papež p. Viktor, 26, frančiškan, n. mašo je imel v Ri' mu. ponovil jo bo v Nazarjn 13. julija;
ki je končal College in Mary sprotoval.
maša pri Sv. Juriju ob Ščavnici 6. julija;
ur vj Medicare A preskrbi za 12 mese-| vid Premrl,'28, Slov. Primorje-petje cev namesta samo za dva mese- n. maša v Hrenovkah 6. juL ca. Ta resoucija se mi je zdela joze Pozderec, 27, salezijanec, malo pretirana in sem ji tudi na- n. maša v Beltincih 27. julij0!
Janez Puhan, 27, lazarist, n. ma-
da je najbrže iz tistega izraza novno izvoljen za “aldermana” “vovkove gon” nastalo ime[na* r°jak Stanley Leskovec.
— V sosednem North Chicagu. ki so imeli tudi na isti dan
Waukegan, seveda po amerikan-sko sestavljena beseda.
Veš, je dejal in še dostavil volitve, je pa dosedanji župan Jože, “jamčim pa ne, da je bilo Charles Hebior zgubil. Zmagal čisto tako. Ampak, če sodim po je Leo Kukla. V drugi wardi v tem, kako brihtne glave so pri-'v North Chicagu je zmagala za šle na naš okrogli svet prav iz “aldermanski” položaj, Mrs. Ire-Vrhnike in njene okolice, bi pa n? Kranjc, ki je doslej prva žen-rekel da bo morda tako kar prav ska, ki je prišla v mestno zbor-
Lou Culkar, ki je končala višjo šolo. Oba imata že delo. Naj ju spremlja sreča!
Hudo je bolna 8 let stara Sonja Pivik. V Euclid General bolnišnici je zvesta obiskovalka Triglavovih prireditev Frances Mlinar iz Euclida. Rad je obiskoval Triglavove koncerte tudi Ignac Lekan, ki smo ga 10. junija pokopali. Stari prijatelji odhajajo drug za drugim, zato še posebno potrebujemo novih.
Pri zboru aktivna pevka Vlasta Radišek je podjetna, delavna in sposobna. Zadnjič je imela v šoli na E. 200 St. razstavljene tri lepe slike. Z možem sva si jih o-gledala in kar nisva mogla verjeti. Le kje vzame za vse to delo čas? Za svoje slike je dobila nagrade. Čestitamo. Na to pevko in njeno delo smo pri Triglavu prav ponosni.
Zadnjič smo bili na odprtju novega izletniškega središča ADZ v Lerovju. Lepo je urejeno in dovolj prostora je za gibanje, razvedrilo in veselje.
Anna Jesenko
in da je mogoče, da je iz tistega izraza “vovkove gon” nastalo Waukegan.”
Jožeta ni več med nami.
Ijiva je bila ideja o razglasu ob 100-letnici Leninovega roj- kdo drugi ve za boljše pojasni-
nico. Za mestnega ‘klerka’ je bil izvoljen naš rojak Rudolph Grom in za mestnega blagajnika pa rojak Stanley Gregorin.
Izvoljenim vso srečo ter da bi
Slovenski delegal na konvenciji NCSC
ti vsako leto na račun zdravniku.
Resolucija tudi omenja, da naj Medicare B. -krije ne; samo navadne bolezni, ampak tudi očala, slušne pripomočke in vsa zdra-CLEVELAND, O. — V prejš-'vila. Ta resolucija je pomembna, njem članku sem omenil, da ima ker danes starejši ljudje morajo National Council of Senior Citi- plačevati pretirane cene za zdra-zens 2500 upokojenskih klubov vila.	Wm. J. Kennick
Boris Zakrajšek, 31, Ljubija0 ! n. maša v Cerkljah na K1 6. julija;	v
Anton Zemljak p. StanNa frančiškan, n. maša v BieS ‘ niči 27. julija;
Branko Zemljak, 30, Maribor, maša v Brestanici 27. j ulija’ Janez Zupanc, 25, Mariboi, maša na Gor. Ponikvi 14- J
n<
ul-
Pod Medicare B, za katero u- ša v Bogojini 6. julija; pokojenci plačujejo $4 mesečno, Alojzij Pušenjak p. MavriciJ’ je bolnik opravičen do kritja frančiškan, n. maša pri Sv-vseh zdravniških stroškov, toda Juriju v Slov. goricah 6. j1*!” mora plačati prvih $50 in potem Franc Raspor, 24. Slov. Primor' še 20f/ zdravniških stroškov.	je, n. maša v Vrhpolju 6. jul"
Zdravniški stroški sedaj ne kri- Jože Sraka, 28, salezijanec, n’ jejo stroške za dentista, očala maša v Beltincih 27. julija; itd. Poleg tega mora bolnik pla- Viljem Stegu, 25, Slov. Primor' čati vse stroške takoj direktno je, n. maša na Premu 13. jul” zdravniku. Sem govoril zadnji Štefan Stele, 38, Ljubljana, n' teden s Slovenko, ki je pripove- maša v Tunjicah 13. julija; dovala, da je morala iti na ban- Jože Strašek p. Gracijan, ko in vzeti iz bančne vloge	frančiškan, n. maša v StudeU*'
$1300, da je plačala bolnico. Po cah pri Poljčanah 6. julija; sedanjih pravilih se mora potr- Adolf šavelj, 26, Slov. Primori0’ dilo poslati na vladno agencijo n. maša v Idriji 13. julija; in čez nekaj tednov dobi bolnik Jože Škrinjar, 25, Maribor, I1' svoj delež denarja nazaj. Reso- maša na Zavrču 6. julija; lucija je bila sprejeta, da ne bi Anton Steki, 26, Maribor, n. ^ bilo treba zdravniku takoj pla- ša v Ravnah na Kor. 6. julij3’ čati, ampak da bi moral zdrav- Nikolaj štolcar, 25, Ljubljana- n'-nik (ali bolnica) sprejeti nakaz- maša na Bledu 6. julija; nico in bi potem vladna agenci- Franc Trunkelj, 26, Ljublj00 ’ ja direktno plačala račun. n. maša v Zagradcu 6. juUF ’ Zdravnik bi dobil denar direkt- Franc Vidic, 29, salezijanec, !l no od vlade, ne od bolnika.	maša v Zg. Besnici pri Kralli
Druga resolucija je bila spre- 6. julija; jeta, da se opravi $50 “deduct- Viktor Vratarič, 27, Maribor, 11 ible”, katero mora bolnik plača- maša v M. Soboti 27. julij3’
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Kultura — politika
“Zakaj ločevanje in odtujevanje med kulturo in politiko?”
Dr. Antolin misli, da odtujevanje izhaja iz tega, ker s politiko radi označujemo le strankarsko politiko. Vendar takoj pristavi, da sta tudi pojav in delo strank del kulture. Stranke so potrebni element za oblikovanje političnega dela za skupno blaginjo v državi in niso same sebi namen. Za prevzem oblasti streme zato, da bi uresničile ideje svojega programa, na katerem so dobile zaupanje in pooblastilo naroda. Če in kadar bi se tak koncept političnih strank sprevrgel v zgolj boj za oblast, v politično sovraštvo, korupcijo ali celo v avtokratično diktaturo (kar vidimo sedaj v domovini), potem je politično življenje naroda bolno, ali pa mu je vsiljeno. Ozdravljenje se ne doseže z u-mikom vodilnih ljudi v “čisto” kulturo, marveč z aktivnim posegom v politično življenje, da se ustvari zdrava politična atmosfera, v kateri bodo stranke zdrav instrument naroda za doseganje skupne blaginje.
Politika je sestavni del kulture, je izraz kulturnega sloga naroda — tudi v zamejstvu in tudi v zdomstvu.” (Tako trdita dr. L. Puš in dr.. V. Antolin.)
PROSIMO SPOROČITE!
Torontske naročnike lepo prosimo, da nam sporo-če novo spremenjeno številko svojega poštnega o-koliša, da bodo list hitreje prejeli.
Vsem prav lep pozdrav!
Uprava
Ameriške Domovine
Žene in dekleta na duhovne vaje
Letos bodo duhovne vaje za žene n dekleta v Domu duhovnih vaj v Port Credit od 18. do 20. julija 1969. Duhovne vaje bodo za udeleženke iz obeh slovenskih župnij v Torontu in tudi za druge iz okolice. Vodil jih bo salezijanec dr. Franc Blatnik iz Patersona, New Jersey, USA. Prijave sprejemajo: ga. Marjeta Kvas, tel.: 535-5136; ga. Angela Ovčjak, tel.: 534-8754 in v pisarnah obeh slovenskih župnišč.
X. slovenski dan
Kakor je že poročala “Kanadska Domovina”, bo tudi letos na Slovenskem letovišču Slovenski
je tudi globok mislec. Velik je kot pesnik in filozof. Pa še več. V času, ko je živel, slovenski jezik še ni bil tako razvit, da bi bil velikemu pesniku voljna posoda. Prešeren ni bil samo poln globokih misli in pesniške navdahnjenosti, moral je istočasno tudi o-blikovati jezik, si ustvarjati posodo, da je vanjo shranil za vse čase izraze svoje pesniške duševnosti.”	j
Kdor danes prebira Prešernovo poezijo, takoj opazi, da nam ima še danes mnogo povedati; tudi tistim, ki so si ustvarili življenje izven zemlje, v kateri je on živel, more biti njegova misel izražena v pesmi, vodnica in opora v vztrajanju. Njegova “Zdravica” naj nas združi na X. SLOVENSKEM DNEVU; “Edinost, sreča, sprava k nam nazaj naj se vrnejo...”
Za varčevanje
Mladina ima pred seboj bodočnost. Časi pa so danes taki, da pot v to bodočnost drži skozi šole. Brez izojaraževanja bodočnost ne bo mogla biti Bog ve kako sijajna. Za izobraževanje pa je potreben denar; vsaka stvar stane in tudi šolanje postaja vsako leto dražje, še vedno drži, da hranjenje ni naj slabše gospodarjenje. Pregovor pravi, da je boljši “prišparan” vrabec kot pojeden vol. Zato je pametno, da bi mladi ljudje začeli hraniti svoje prihranke že zgodaj in si tako vsaj nekaj prihranili za dneve in leta šolanja. Torej pot varčevanja vodi v lepšo bodočnost.
V	Kanadi dobijo starši vsak mesec t. zv. otroški ček od vlade. Do sedaj je bil za prvih 9 let $6, od 10. do 16. leta pa $8 za vsakega otroka. Če bi te čeke nalagali v Hranilnico, bi tako otroku do izpoljnenega 16. leta prihranili $1,924.84 z obrestmi vred, računano obresti po 5%. Obenem pa bi bil 16-letni otrok življenjsko zavarovan za $3,849.68. Vredno premisleka.
Občni zbor
‘Društva Slovenski dom’
V	petek, 13. junija, so se zbrali člani "Društva Slovenski dom’ v Domu na 864 Pape Ave. Prišli so, da slišijo poročila u-pravnega odbora, da potrdijo nekaj novih članov, ki so bili sprejeti tekom leta, da spreme-njo nekaj členov pravil in končno, da izvolijo nov odbor.
Občni zbor je začel z molitvijo predsednik g. Lojze Dolenc, O dan. Letos praznujemo desetlet-'delovanju društva in o njegovi nico, odkar smo začeli s temi gospodarski plati sta poročala prazniki slovenstva v Kanadi.!v glavnem blagajnik g. Franc Tako bo letošnji slovenski dam Košir in tajnik g. dr. Peter že deseti po številu.	I Klopčič. Iz obeh poročil je bilo
Kakor vse dosedaj, bo tudi le ■[ razvidno, da je bil odbor v zad-tošnjega pripravilo “Društvo nji poslovni dobi nad vse dela-Slovencev Baraga” s sodelova-, ven in da je gospodarsko stanje njem STZ in drugih društev. X. Doma veliko bolj trdno, kot je SLOVENSKI DAN BO 27. JU bilo leto poprej. To je bilo raz-LIJA 1969, to je zadnjo nedeljo vidno tudi iz lepega števila no-v mesecu juliju.
Ker se letos spominjamo 120-letnice smrti največjega sloven-1odbor, ki skega pesnika dr. Franceta Pre-' razrešnico odbora s pohvalo, šerna, se bomo te obletnice še j Pri volitvah novega odbora je posebno spomnili na X. sloven- bil za predsednika izvoljen g. dr. skem dnevu. Dr. France Preše- ' Peter Klopčič, podpredsednika ren ni bil samo velik slovenski sta pa g. Ivan Marn in Ivan pesnik, je bil kljub vsemu velik Peterlin, Bilo je že zgodnjo so-duh. Pred kratkim se je velik botno jutro, ko so se člani raz-občudovalec in ljubitelj Prešer- šli.
na v Torontu g. Stane Brunšek	----
takole izrazil o njefn: “Prešeren' — Okoli 70% človeškega tele ni samo naš največji pesnik, on sa tvori voda.
vih članov. Isto je poudaril v svojem poročilu tudi nadzorni je članom predlagal
POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE
VSAKO SOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO ODDAJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CENTRAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE IN ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na
CENTRAL NFAVS & VARIETY 256 Augusta Avenue
Toronto 2B, Cauala Telefon: 924-5370
Voščilo Marici in Lojzetu
Mladi pari se stalno poročajo. Vendar ne pritegne vsaka poroka in “ohcet” toliko pozornosti, kot je je, ko sta stopila pred oltar Marije Pomagaj v Torontu gdč. Marica Jakopin in g. Lojze Intihar ml. Bilo je to v soboto, 14. junija, popoldne ob 5. uri. Poročne obrede je opravil župnik pri Mariji Pomagaj g. A. Prebil, C.M.
Nevesta in ženin izhajata iz dveh pristnih slovenskih družin. Obe družini sta znani, da sta pridni, delavni in zvesti. Te lastnosti sta tako Jakopinovim kot Intihar j evim pridobili mnogo prijateljev. Delo je svet poklic v obeh družinah, pridnost je gonilna sila, zvestoba slovenski stvari in krščanski miselnosti je pa prava njihova odlika. Nevesta Marica, ki je prišla s starši iz koroških taborišč, je pravi cvet emigracije. Rada je pomagala, kjerkoli je mogla. V prostem času je delala v pisarni Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij, kjer so jo obiskovalci in drugi radi imeli. Pogrešali jo bodo. Ženin Lojze je pa prišel za svojimi očetom pozneje in se je takoj vživel v slovensko skupnost.
Koliko prijateljev imata obe družini, je pokazalo ženitovanj-sko slavje zvečer v dvorani Marije Pomagaj. Čez tri sto gostov je komaj sprejela dvorana in vsem je sijalo iz obraza veselje in vsem so vrele iz src najboljše želje za srečo in blagoslov novemu paru. Vsem tem se pridružuje tudi “Kanadska Domovina” in kliče: Marica in Lojze, Bog daj, da bi bila srečna in blagoslovljena Vajina nova življen-ska pot!	■ KD
Ob smrti rešitelja mnogih slovenskih življenj
V ponedeljek, 16. junija, je v Angliji umrl filedmarshal Alexander. Skoraj točno po 24 letih od dne, ko se je verjetno prvič v življenju srečal z veliko skupino Slovencev, ki so pribežali pod zaščito njegovih armad, pred grozečo smrtjo, ki so jo jim pripravljali lastni bratje komunističnega prepričanja. Bilo je 4. junija 1945. Nekako takole pripoveduje dr. Valentin Meršol v Zborniku S. S. za leto 1951.
Že tretjega junija mi je bilo rečeno, naj bom prihodnji dan gotovo v taborišču. V ponedeljek, 4. junija 1945, mi je major Barre sporočil, da pride okrog 12. ure v taborišče fieldmarshal Alexander sam. Okrog poldne je bilo objavljeno, da fieldmarshal prihaja. Pri pisarni ob poti skozi taborišče, smo ga čakali major Barre, jaz, Miss Balding in Miss Philips. Bil je lep, sončen dan.
Pripeljalo se je kakih šest avtomobilov z oficirji. Na tretjem se je pripeljal Fieldmarshal Viscount Harold Alexander, vrhovni poveljnik za Sredozemlje, ki je dal ustaviti avto pred našo skupino. Stopil je iz avtomobila k majorju Barre-ju in ta mu je predstavil skupino. Nato je fieldmarshal kakih 20 minut govoril z menoj kot zastopnikom slovenskih beguncev. Moral je biti že prej obveščen o nas in o naših težavah. Imel sem vtis, da želi, da mu sam povem, kaj nas teži in kaj. želimo, zato sem kar začel govoriti približno sledeče
“Jaz sem dr. Valentin Mersol slovenski zdravnik, a ne politik Služil sem v prvi svetovn vojni 18 mesecev pod angleškim po veljstvom. Kot zastopnik slo venskih beguncev Vas sedaj prosim, g. fieldmaršal, za Vašo dobrohotno zaščito in pomoč za Slovence, ki so prišli preko Karavank, ker so antikomunisti, kakor tudi za ostale Jugoslovan
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA
ske begunce. Posebno pa Vas tel. 531-7743 prosim, da blagovolite odrediti, tel. 767-2519. da slovenski in drugi jugoslovanski civilni in vojaški begunci ne bodo vrnjeni v Jugoslavijo, ker bi bili tam zaprti, mučeni ali celo ubiti. Na podlagi informacij, prejetih od oseb, ki so ubežale, vemo, da je mnogo slovenskih domobrancev, ki so bili tekom zadnjega tedna vrnjeni v Jugoslavijo, bilo mučenih in ubitih brez kakršnega koli predhodnega sodnega postopka ali sodbe. Ti domobranci se niso nikdar borili proti zaveznikom, nasprotno oni so reševali zavezniške pilote in pomagali zaveznikom, kjer koli so mogli. Borili so se samo proti komunistom, ki so se v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije obnašali kot roparji in morilci.”
Na podlagi teh besed dr. V.
Meršola je bilo še isti dan izdano povelje, ki je zagotavljajo, da ne bo noben Jugoslovan vrnjen v Jugoslavijo in izročen Titovim četam proti svoji volji. S tem poveljem je feldmaršal Alexander brez dvoma rešil več tisoč človeških življenj, drugi pa so bili rešeni ječ, mučenj in prisilnega dela. Naj Vsemogočni poplača pokojnemu fieldmaršalu Alexandru ta akt človekoljubja.
------o-----
Potovanje po svetu -v Torontu
TORONTO, Ont. — V mestnem časopisju, radiu in televizijskih poročilih slišimo te dni besede “Metro International Caravan”. Kaj je v tem imenu?!
Potovanje po Torontu in predmestjih, združeno z obiski narodnostnih središč in prostorov, kjer se oblikuje podoba današnjega kosmopolitanskega Toronta. Je sestavni del v programu “Canadian Week”, ki se zaključi s praznovanjem dneva kanadske samouprave “Dominion Day”, 1. julija.
“Canadiana Week” je kulturnega in družabnega značaja.
Program obsega muzikalne koncerte v mestnih parkih, razstave umetnostih in ročnih izdelkov, športne igre in različna tekmovanja. Letošnja “Caravan” ima 32 zanimivih postaj v Torontu.
Obiskovalci bodo imeli priliko spoznati folkloro svetovnih narodov, poslušati njihovo glasbo in petje ter poskusiti tipične narodne jedi in pijače. V tednu od 26. do 30. junija in na sam “Dominion Day” 1. julija bo v Torontu precej gibanja in zbiranja.
Čas je, da iz spanja vstanemo in stresemo dolgčas z ramen.
Izkaznica (Passport) za’ “Caravan” stane dva dolarja. Z njo lahko obiščete se kraje, ki so v izkaznici označeni, v teku teh pet dni, od šeste ure zvečer do polnoči. Vsa podvzetja se končajo s prazničnim večerom v stari mestni hiši 1. julija. Tam bodo boljše
ali Majdo Resnik,
DOLG
LXXXI
Žena je v začetku potrebovala kaj malo hrane. Želodec je prevzemal malo, telo bi pa potrebovalo več, zato je morala večkrat, pa po malo jesti. Pa se ji je želodec prav kmalu razširil in postajal čimbolj normalen.
Tako je počasi zopet poprije-mala v trgovini, da sem se jaz lahko posvetil bolj drugemu delu. Pri drveh je bilo še veliko dela. Še nad drčo niso bila vsa privlečena. Spodaj je pa že priganjalo odpeljevanje narejenih drv, da bi se naredil prostor za druga. Drvarja sta se jezila, da nimata prostora za skladanje v klaftre. Začeli smo jih odpelja-vati do ceste in nato dalje v Ljubljano naročnikom.
Tista strahovita svetovna denarna kriza je že zdavnaj minula, dolgovi iz tistih let so pa o-stajali. Saj nekaj časa še obresti ni bilo mogoče plačevati in tako je dolg naraščal kar sam po sebi. Zdaj je začel pritekati denar od več strani po malo, največ pa za drva, ki smo jih dnevno od-peljavali s tovornjakom v Ljubljano. Ker sem kmalu potem kupil še neki manjši kos gozda za posek, sem že gledal in mislil, kako srečen bom, ker se bom kmalu iznebil dolga, nato pa takoj dal prezidati zgoraj na posestvu hišo. Načrt sem že imel narejen in že sem jo videl v duhu, kako lepa, ponosna bo. Načrt potrebni les mi je napravil Ki-felj na Šujici. Pa sem mu naročil, naj napravi |e načrt za vezan kozolec in ga mi čimprej postavi, da bom imel dovolj strehe za potreben les za hišo, da se bo sušil pod njegovo streho. Les za kozolec ni potreba, da bi bil suh, ga je bilo dovolj pripravljenega ob poti: saj je bilo med kupljenim lesom tudi dosti stavbenega lesa.
Ni trajalo dolgo, ko so prišli tesarji, delo je šlo hitro od rok in kar kmalu je na posestvu ponosno stal nov, vezan kozolec. Kakor sem že zapisal, sem potem dal na žago predpisani potrebni les in ga dal na sušenje pod streho kozolca, da bo ob času potrebe dovolj presušen. Kupil sem 12,000 opeke in jo dal zložiti v Žirovnikov prazen hlev, toliko mi je dejal stavbenik, da jo bo potreboval za prezidavo-obnovo hiše. Kupil sem pol vagona apna, dal skopati tolikšno jamo, da smo jo do vrha nasuli, potem pa naložili čez vso jamo plasti travne ruše in tako bi apno v zemlji lepo dozorelo za zidanje. Tako ga ni treba z vodo gasiti, se kar samo počasi ugasi in zidarji so rekli, da je to naj-gašeno apno. Vse sem izbrali in kronali “Miss Canadi-'imel lepo pripravljeno, pa mi je
ana” AT ry-xr^4- -5 «	< <	« 4. __J	!<
Kaj se je zgodilo s pripravljenim lesom in že dovolj osušenim za vsako uporabo, pa ne vem. Nikdo mi tega ni poročal. Gotovo so to storili najbližnji sosedje, kar se mi zdi še najbolj prav. In tudi apno me gotovo ne čaka več v zemlji, kar bi bilo škoda, ker po tolikih letih bi se že gotovo kvarilo. Rad pa bi, da bi zvedel, da so tudi tega odvzeli bližnji sošedje in ne odpeljali uradni komunisti. Saj ti so mi že takoj v začetku, ko so pričeli stopati iz podzemlja v javnost, odpeljali ves stavbni les in preostala dva iz gozda mimo nas in; naprej v Ljubljano in na žage, pa se jih nisem upal ustaviti in vprašati, kdo ga bo plačal. Takrat smo že vedeli, da je najbolje molčati, če smo hoteli življenje varovati. Lepa leta med obema vojnama, tisti dobri časi so postajali vedno slabši in vse vrste nadloge so nas začele obiskovati.	«
Pri nas so zboleli mati. Zdravnik dr. Puc se je zelo trudil, da bi jih ozdravil, pa se mu radi materinega slabega srca ni posrečilo. Po par mesecih ležanja so lepo mirno za večno zaspali. Bilo je v zimi in ležal je skoraj meter debel sneg. Cesta je seveda bila že kak teden prej zorana. Saj to je takrat bila še moja skrb — cestnega odbornika. Pa so rakev položili na sani, spredaj g. župnik in mežnar s križem tudi na saneh, zadaj pa vrsta pogrebcev, vsi na saneh in smo pognali proti Dobrovi v cerkev. — Maša, govor, nato pokop. Sestra, ki je bila še doma pri hiši je bila še tudi pri pogrebu, a ni bila pri dobrem zdravju že dalj časa. Saj je živela z eno ledvico celih 18 let. Kmalu po materinem pokopu pa je zbolela tudi ona in točno po enem mesecu po materini smrti je umrla tudi sestra, ki smo jo položili v zemljo tik poleg matere.
Ob istem času, nekaj dni pred materino smrtjo in še po njej, je žena prebolevala težko pljučnico. Bil sem v hudih skrbeh. Včasih je že pokazalo, da bo tudi njo vzelo. A po skrbnem zdravljenju in nasvetih dr. Puca se ji je začelo stanje boljšati in je o-zdravela. O z d r a v ela pač od pljučnice, a popolnoma trdnega zdravje se pa zdi, da od tistega časa nima več. Vendar s svojo dobro — trdno voljo in svojeglavostjo postori več kot dve današnji “tamladi”. Saj jih je kar žalostno gledati ob letnih časih, kako postopajo okrog hiš, se zbirajo v gruče in klepetajo ali pa prinašajo vsaka svoj lonček v senco h kaki sosedi in počasi srkajo čaj. Le malokatera se spomni, da bi prilila cvetlicam, poškropila trato, jo pokosila ali pa poruvala regrat, ki ga je trata vsa rumena ... Saj to vendar ni njihovo delo! To naj storijo moški, ko pridejo, včasih vsi zgarani z dela!
(Dalje sledi)
ske. V septembru bodo namreč v Afganistanu parlamentarne volitve in stranke morajo na nek način pokazati, da živijo. Študentovske demonstracije so se kmalu prelevile v prave izgrede, kopirane po ameriških. Študentom so se pridružili še starejši letniki srednjih šol, kot to delajo drugod.
Vlada je napravila kratek račun. Zaprla je vse višje in srednje šole do jeseni, študentje in dijaki so se razpršili po domovih, vlada pa upa, da bo imela mir pred njimi do konca volivne dobe. Šolsko leto se bo namreč začelo šele po volitvah.
Kaj bo z Benetkami?
BENETKE, It. — Benetke se pogrezujejo v vodo za en čevelj vsako stoletje. Tako so mislili in računali vsaj do sedaj. Pa se je pokazalo, da je račun preoptimi-stičen. Morske poplave ulic in trgov so zmeraj bolj pogoste in delajo zmeraj večjo škodo vsem beneškim stavbam..
Izračunali so, da bi bilo treba najti $16 milijonov samo za popravila 86 cerkev, 10 šol in 20 samostanov. Povrhu je 392 palač potrebnih popravila, stroški bi pa znašali $57 milijonov. Lastniki jih ne premorejo, ker so večinoma že močno obubožali. Beneška občina misli na mednarodno akcijo za reševanje svojega mesta. Na posvet je povabila par ameriških firm, ki so specijalizi-rane v propagandi.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Išče se
pomočnica v kuhinji v slovenski gostilni. Kličite 531-9782. ___________________(126)
MALI OGLASI
Novost je “patron’s pass-'“zajec pot preskakal”. port ’, ki stane deset dolarjev. Z | Kar smo mogli, smo pohiteva-njim kupite poleg potovanja s li z delom v gozdu, z odpeljava-“Caravan-no” še vstopnico za njem drv, s prodajo sadja, trgo-
slavnostni večer 1. julija.
Iz prijav in glasov moremo u-pati, da bo “Metro Caravan” ne-
vina je ponehavala, s kurjerejo smo prenehali, čebele so nam že prej pogorele, kar mislim, da že
kaj novega, vzpodbudnega, zla-J zapisal. Če pa ne, naj povem, da sti za mladino. Za otroke pod se je to zgodilo neko nedeljo 13. letom so izkaznice cenejše, med jutranjo mašo. Ko smo se Tudi Slovenci imamo v “Čara- pripeljali domov, že ni bilo nič van-i” svoj program. V ponede- več kaj rešiti. Tako smo v tistih
Ijek, 30. junija, od šeste ure zvečer bo v International Institute na 321 Davenport Road sloven- no denarno krizo in Aleksandro-ska folklorna skupina “Nagelj” vo diktaturo) doživeli tudi mar-
na j lepših letih med svetovnima , vojnama (če izvzamemo svetov-
pripravila obiskovalcem izlet v Slovenijo in tipično slovensko kuhinjo. Družine z otroci, odrasli, prijatelji slovenskega imena! V krog« velike torontske družine vas bodo; sprejeli naši mladi s slovensko pesmijo, glasbo in plesi. Nabavite si vstopnice za “Metro Caravan”. Kličite Janeza Muhiča ml., 718 Euclid Ave.
sikake črne dneve. Vendar smo bili v stalnem zagonu in upanju na dobro.
Naj takoj sedaj povem, da so po našem odhodu kozolec podrli in ga odpeljali h Klnaču, na dom bivšega komandanta Dolomitskega odreda in ga tam postavili, opeko je pa odpeljal Galč na Hruševo in postavil novo hišo.
Afganistan okuša politično življenje
KABUL, Afg. — Kralj Mohamed Zahir je 1. 1965 dal deželi politično svobodo, izraženo v svobodnih volitvah. Parlament si je šele ustvarjal zadnja 4 leta svojo tradicijo, študentje so bili pa agilnejši. Jih je v Afganistanu le 5,000 in imajo svojo univerzo, organizirano po evropskih in ameriških vzorcih. Vsaka fakulteta je nekaj drugega. Do tega je došlo zato, ker so A-merika in razne evrposke države prispevale k organizaciji univerzitetnega pouka z denarjem in učnimi močmi. Največ — denarju in učnih močeh — je dala Amerika.
Pri takem stanju ni seveda univ e r z a mogla že prvi dan funkcijonirati, kot bi bilo treba. Študentom to ni bilo všeč, dejanskih okoliščin, ki pomenijo glavne težave, pa niso hoteli u-videti. Zato so začeli demonstrirati. Navduševale za demonstracije so jih tudi politične stranke, desničarske in levičar-
Hiša naprodaj
Ranch hiša, 3 spalnice, v kuhinji vgrajene udobnosti, pomivalec, predeljena klet, 2% garaža, ograjeno dvorišče, redwood porč in pečica na plin ekstra udobnosti, v farah St. Stephen in Mt. Carmel. Kličite 943-3452.
-(126)
Lastnik prodaja
Dve hiši na enem lotu, v zelo dobrem stanju, v fari sv. Vida, se proda zaradi bolezni. Kličite 431-6631.
(24,26,27 jun)
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, gor-kota, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri pop. _______________________ (x)
Hiša naprodaj
osem sob, za eno ali dve družini, velike krasne sobe, v najboljšem stanju, polna klet. na 1076 E. 72 St. Kličite 361-4019 po 5. uri.
(126)
Lastnik prodaja
ranch hišo v Wickliffu, 3 spalnice, dvojna garaža, vsa podkletena, rekreacijska soba, lep lot 60x160. Kličite po 4.30 pop. 944-0180.	—(127)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ah prodati vašo hišo, lot, prazn. zemljo ali farmo, kličite na.v Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.x)
Soba in hrana
Vzamem na stanovanje, hrano in drugo oskrbo starejšega moškega, tudi penzionista, v lepem karaju vzhodno od Clevelanda. Kličite 942-2059.
(10,13,17,20,24,27 jun\
Iščem stanovanje
Iščem 3 sobe za eno osebo. Kličite 881-4189.
“Uh,” je žalostno potožila sama sebi Lenka. “Slikarji so slikarji. Mojster me je pač potegnil. Sam se mi je ponudil, da moje težave uredi, pa ni nič. Morebiti me je celo Lovrencu prigrajal, ko ga ni več blizu. Pa naj me. Sem se mu že tako in tako odpovedala. Res je bil izmed vseh še najboljši Klemen. Kar pri zaobljubi naj ostane.”
V soboto zvečer sta pa prišla. Layer in Lovrenc. Lepo sta pozdravila in bila prijazna in še vedla, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo.
Med večerom, drugi gostje sploh opazili niso, so se pa mirno in brez razburjenja dogovorili, da je res najbolj prav, če Lenka ostane pri zaobljubi. Lovrenc naj si pa drugo poišče. Lenka naj pa samska ostane. Če se pa Klemen vrne, kar ni verjetno — No nič ne de. — Kakor je božja volja.
Mladi Petrovec je odšel, Layer je pa še posedel do zadnjega gosta. Se je namenil, da bo prespal noč pod Broscem.
2e na polnoč je šlo, ko je mojster velel točajki sesti poleg sebe.
“Veš, Lenka! Lovrencu Pe-trovcu sem poslikal znamenje, ki ga je postavil iz hvaležnosti, da jih Bog ni z lakoto udaril. Za plačilo mi je moral dati mernik rži in mernik pšenice. Oba mernika sta do zadnjega zrna tvoja. Da ti ne shirajo črviči.”
“Mojster!”
“Ni vredno o tem kaj več govoriti. Samo, da sva ohranila za-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
FLORIST SHOP Same owner 22 yean Low Overhead. Rogers Park Area. Ideal for couple.
262-2494
W ’	(124)
MALE HELP
Punch Press Operators
Experienced Operators Openings On 1st And 2nd Shift All Company Benefits .	Contact
The Pathfinder Go.
Div. of Allen Electric Equipment Co
5445 N. Elston Ave., Chicago Tel. 282-6600
_______■	(125)
CHEMICAL [ENGINEER
BS Degrees req. with at least 2 yrs. exp. Excellent opportunity with National Chemical Company offering challenging work in process improvement, yield analysis and economic evaluation of new operations. Send complete resume in confidence to: Personnel Director.
STAUFFER CHEMICAL CO.
2300 S. Pennsylvania Ave., Morrisville, Pa. 19067
An Equal Opportunity Employer 1 (126)
obljubo.”
“Sedaj mi ni niti težko držati jo/
“Da, da! Moja Marija z Brezij.”
“Bo kar res.”
Oba sta za hip obmolknila. Besedo je prvi spet povzel Layer: “Še nekaj. Naj te ne prizadene preveč.”
“Samo recite.”
“Službo bova morala preme-njati. Pod Broscem ni vec pravega zraka zate. Je preveč pre-nasičen z grenkimi spomini.”
“Kar uredite.”
“Bom. Pa čeprav se stara in mlada in zavoljo naju še stiska-ški novi gospodar Janez na glavo postavijo.”
Layer je izpil še kozarec črnine in vstal. Za lahko noč je pobožal Lenko po upadlem licu: “Ubogi, do konca izmučeni, jokajoči angelček moj.”
Saj ji ni bilo hudo. Pa kljub temu. Preden je Lenka tisto noč zaspala, je bila bela blazina pod njeno glavo več kakor samo vlažna od solza.
Noč je bila lepa. Menda so angelci hodili gor in dol z neba do
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
VIC. AUGUSTA & HAMLIN~~ By owner. 3 bedroom cottage, gas heat. MODERN plumbing, newly decorated. New roof & chimney. Excel, transp. Immed. Possession. AV 3-1073
(123)
OPEN HOUSE SUNDAY 9716 Parkside — Oak Lawn
New Bi-Level just completed 3 bd-rms. 1 % baths, 2 car gar., Formica Cabinets, Fin. Fam. Rm. mid 30’s.
776-8790	(123)
Palatine — Winston Park. 4 bedrm. raised ranch. Centr. air-cond. Plus extras. Assumable 5V* G.I. loan. Mid 30’s. By owner.
358-7771
_____________________________(123)
HOFFMAN ESTATES 3 bdrm. ranch. Att. gar. 2 baths Fenced in back yard. Loc. in Cul-de-sac. Many Xtras. immed. pos. $25.800.	529-9623
_____________________________(124)
WAUCONDA — 3 bdrm. home on 2!4 lots and channel. 2/c gar. Plus extras. Must see to apprec. fully landscpd. $25,000. By appt.
JA 6-7915
____________________________ (124)
By Owner, cor. 2 sty. brk., SVz-S cer. bath, alum. S. S. air cond. over head sewer, sump pump, dishwasher, crptg., blinds, drapes, 3 car brk. gar., overhead door auto. oper. 5758 So. Washtenaw. Mid. 40’s., Immed. P°ss.	RE 7-3256
_____________________________ U24)
BRICK HOME — BY OWNER
2	story, 2-6’s, near North & Pulaski.
3	rms, bsmt. 2 car gar. Low taxes. Low 2G’s.
; Ph. 966-1967
_____________________________(124)
GOOD INCOME BUILDING 2 story brk. rent store front, liv. quarters in rear. 6 rms. up. porch and large yard. Price open — best offer. Vic. 32nd. and Halsted.
Tel. 842-1224
(124)
MALE HELP
Production Supervisors
This Is your opportunity to live and work in the great Minneapolis-St. Paul area: — Due to our expansion in the manufacturing of large electric motors and generators, we have openings for supervisors with experience in our Stator Coil Processing Department.
Salary commensurate with background and experience; outstanding benefits program. — Send resume and earnings history in confidence to:
" ELECTRIC MACHINERY MFC. CO.
800 Central Avenue Northeast	Minneapolis, Minn. 55413
An Equal Opportunity Employer	^
t	(123)
zemlje, pa spet nazaj od zemlje ^ do neba.
Zjutraj je Lenki sonce prisi-jalo na posteljo, pa se ji prav nič ni mudilo vstati. Tudi se je nihče ni drznil priti budit. Bi tudi ne planila preplašeno iz postelje, kakor včasih, ko je morala skoraj do jutra bedeti. Po-čemu? Saj ne ostane več pri hiši. Pa ni lenuharila. Ob šestih je bila v Mošnjah že pri maši in pri pridigi. Doktor Ažbe je kakor nalašč za njo lepo poudarjal, da vsa naša pota vodi Bog, ki vselej vse na prav, obrne, če zaupamo vanj in mu z vsem srcem vdano služimo.
Ko je hitela od maše nazaj pod Brosc, se ji je zdelo, da se ji Triglav v jutranji zarji, kot plešast dedek, dobrohotno smehlja.
In ji je kar nekako odleglo.
Letina ni kdovekaj plenjala, za silo je pa le bilo. Lakota in stradež sta morala vzeti slovo. Kruh je bil pa še vedno tako spoštovan, da so ga kar povsod z nekako pobožnostjo zauživali in rezale so ga le gospodinje, dokaj kratov pa celo gospodarji sami in ga za vsaka usta posebej skromno odmerjali.
Leto je šlo h koncu. Dneva že skoraj nič več ni bilo. Komaj je odzvonilo pozimi delopust ob treh popoldne, že nisi videl več brez luči brati, kdor je pač znal. Ob mračnih dneh, kakršen je bil tisti torek, se je pa začela sredi popoldneva celo pletilka zatikati, če je ravno na vrsto prišla peta pri nogavici.
Tudi nova točajka pri Brodarju onkraj mosta čez Tvžiško Bistrico, v zadnji krčmi pred Podbreškim klancem, je odložila svoje priljubljeno vezenje. Ni več videla. Luči pa ni hotela še prižgati. Je škoda olja, če ni gostov.
Tiho se je Lenka prisedla od okna za veliko mizo k zakurjeni peči, da bi ne zbudila Roka, gospodarja, ki je pestoval prehlad za pečjč in pravkar zaspal, kakor je slišala. Začela je razmišljati, kako je prav naredila, da je ubogala Layerja in preme-njala službo. Saj najraje je bil prav mojster tisti, ki je Petrov-čemu Lovrencu nasvetoval, naj vzame Majdo, Brodarjevo Maj-
V blag spomin
ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE MATERE
Frances
Hegler
ki nas je za vedno zapustila 24. junija 1953
Kako smo radi skup prišli, pri naši dobri mamici.
Zdaj pa žalostni smo vsi, ker mamice več med nami ni.
Počivaj mirno, mamica, in Bog plačilo naj Ti da.
Saj bomo zopet se sešli, v raju tam — nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
LOUIS, soprog LOUIS, JOSEPH, JOHN in TONY, sinovi
FAYE por. POLLOCK, MARY in GENEVIEVE DRENIK hčerke
Cleveland, O., 24. junija 1969.
do, nečakinjo rajne Rokove žene.
Za pečjo se je stari gospodar Rok — kar na sedemdeset je šel — obrnil, zakašljal in spregovoril:
“Lenka!”
“Kaj bi radi?”
Lenka je vstala in pogledala za peč.
“Miznico odpri in odreži Mici in Franci za dlani kruha. Joku pa še enkrat več. In sebi prav tako.” Mica in Franca sta bili dekli, Jok pa že postaren hlapec.
“Kaj bo pa Mica rekla?” je pomišljala Lenka.
“Nima kaj reči. Ti samo ubogaj. Doslej sem kruh rezal sam, za naprej ga boš ti. Meni pa zavri bezgovega čaja.”
Roka je spet posilil kašelj.
Z dneva v dan se je Lenka bolj uveljavljala pri Brodarju. Izmed poslov jo je Rok imel najrajši. Skoraj kakor lastno hčer.
Dvajseto poglavje NOVA CERKEV
Pod na široko razlitim soncem in pridnim primakanjem izpod neba so gozdovi na Pokljuki in Jelovici spokojno dihali, molčali in mirno modrovali. Travniki in seči so bili kakor zleknjeni na žgočem soncu, njive so se pa priklanjale s težkimi klasi.
Kuge, lakote in vojske je bilo, kakor so vsi trdno upali, za dolgo konec.
Tudi vedri in modri mož Fran-ciscus Salesius Christian, v no-
vejših časih prvi in zadnji župnik rodinske župnije, pred stoletji pa edine fare za vso gornjo Gorenjsko z Bohinjem in Kranjsko goro in Radovljico vred, je bil tudi teh misli.
V	mladih letih se je pri očetih jezuitih v Ljubljani skušal z Linhartom in z Jurijem Vego, kdo bo prvi v razredu. Pa se je kljub nadarjenosti zakopal kot radovljiški kaplan za vikarja v samotne Rodine in jih povzdigni v faro. Sedaj jim še cerkev postavi na sredo fare, kakor se je zaobljubil. Ne bo lahko.
Prizadevni župnik Kristijan se je zazrl v polje ob cesti in videl, kako se sklanja težko klasje proti zemlji. Po tihem si je rekel: “Žita ne bo manjkalo in dovolj bo kruha. Kar zidati bo treba začeti. Bog je dober, čeprav nas je zadnje čase s trnovo šibo tepel.”
V	svetlih škornjih in visokem cilindru je rodinski župnik utrujen prišel do razcepa potov v Zabreznici, nato pa se je vrnil v župnišče.
Takoj po kosilu je vstal in vso svojo obsežno župnijo v soncu in prahu prehodil. Postal je žejen in lačen. Do Rodin je bilo pa še pičlo uro. Nič se ni obotavljal. Zavil je na dvorišče prijazne gostilne pri Vrbanovcu v Rogovili in stopil čez prag.
“Hvaljen bodi Jezus Kristus!” prihitela naproti debelušna
Ameriška Domovina v prvem lednu julija zaradi počitnic osebja ne bo izšla
gospodinja Barba, se nizko sklo- je župnik prijazno nasmehnil nila in poljubila gospodu roko. Barbi in je takoj pristavil:
“Na vse večne čase amen!” se
(Dalje prihodnjič)
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNGTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV ...........................
MESTO ............................
DRŽAVA ...................... CODE

Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osebja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nado-mtestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista rte bo v tednu od 30. junija do 7. julija.	AD
ČE SE SELITE
) izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, ) da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
I Moj stari naslov: ............................
Moj novi naslov:

MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ZADNJA MODNA NOVOST — V Florenci v Italiji je bila razstavljena za jesen 1969 večerna obleka, kot jo kaže dekle na sliki. Je iz belega organdija in okrašena z velikimi kovinskimi črnimi “pikami”.
TIŠINA IN SAMOTA — Sonce prodira skozi oblačno nebo in osvetljuje obrežje na enem izmed Bermudskih otokov, kjer se sprehaja samoten par.