SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti SIS socialnega varstva Št.: 1-06-3/78-16 Datum: 26. 1. 1982 SKRAJŠANI ZAPISNIK 51. seje zbora združenega dela, 48. seje zbora krajevnih skupnosti in 11. seje skupščine samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva, ki je bila dne 25. januarja 1982 ob 16.30 v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljub-Ijana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Po dogovoru s predsednicama zbora krajevnih skupnosti tov. Maruško Letnar in tov. Ivanko Kukovec — predsed-nico skupščine SIS socialnega varstva je sejo vodil pred-sednik zbora združenega dela tov. Andrej Cimerman. Predlagal je naslednjr dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugoto-vitev sklepčnosti zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in ugotovitev sklepčnosti skupščine SIS social-nega varstva. 2. Družbeno varstvo otrok v Ljubljani 3. Plan zaposlovanja v Ljubljani v letu 1982 s poročilom zaposlovanja v letu 1981 (vključno z uresničevanjem nalog na področju zmanjševanja družbene režije) 4. Osnutek odloka o podstanovanjskih razmerjih na ob-močju Ijubljanskih občin 5. Osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 6. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih Delegati na predlagani dnevni red niso imeli pripomb in so dnevni red soglasno sprejeli. K 1. točki dnevnega reda: IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL 1N UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN SKUPŠČINE SIS SO-CIALNEGA VARSTVA V verifikacijsko komisijo zbora združenega dela je pred-sednik predlagal naslednje delegate: 1. Bujič Milorada, kot predsednika 2. Pipan Andreja, kot člana 3. Bregar Rada, kot člana Delegati zbora združenega dela so predlagano komisijo soglasno potrdili. V verifikacijsko komisijo zbora krajevnih skupnosti je predsednik predlagal naslednje delegate: 1. Lenardič Bernarda, kot predsednika 2. Batič Milana, kot člana 3. Šverko Antona, kot člana Delegati zbora krajevnih skupnosti so predlagano komi-sijo soglasno potrdili. V komisijo za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklep-čnosti SIS socialnega varstva je predsednik predlagal na-slednje delegate: 1. Jamšek Marijo, kot predsednika 2. Virant Hedviko, kot člana 3. Smoljanovič Frido, kot člana Delegati skupščine SIS socialnega varstva so predlagano komisijo soglasno potrdili. Predsednik verifikacijske komisije zbora združenega dela tov. Milorad Bujič je podal naslednje poročilo o navzočno-sti delegatov zbora združenega dela: Zbor združenega dela šteje 55 delegatskih mest. Na seji je prisotnih 39 delegatov, odsotnih pa je 16 delegatov. Odsotni so bili delegati iz naslednjih konferenc delega-cij: 1. Delegat konference delegacij ISKRA TEN 2. Delegat konference delegacij AVTOMONTAŽA, DSSS 3. Delegat konference delegacij AERO CELJE 4. Delegat konference delegacij BAYER PHARMA 5. Delegat konference delegacij DEKORATIVNA, TOZD SUROVA TKANINA 6. Delegat konference delegacij METALKA 7. Delegat konference delegacij PAP, TOZD IRR 8. Delegat konference delegacij USLUGA — OBRTNO PODJETJE 9. Delegat konference delegacij VIATOR, DSSS 10. Delegat konference delegacij DO HOTELI IN GOSTIN-STVO, TOZD ILIRIJA 11. Delegat konference delegacij PAP, DSSS 12. Delegat konference delegacij OŠ VALENTIN VODNIK 13. Delegat konference delegacij OŠ ALOJZ KEBE 14. Delegat konference deiegacij OŠ FRAN BUKOVEC 15. Delegat konference delegacij KLINIČNI CENTER 16. Delegat konference delegacij Sob LJUBLJANA-ŠIŠKA Predsednik verifikacijske komisije zbora krajevnih skup- nosti tov. Bernard Lenardič je podal naslednje poročilo o navzočnosti delegatov zbora krajevnih skupnosti: Zbor krajevnih skupnosti šteje 38 delegatskih mest. Na seji je prisotnih 28 delegatov, odsotnih pa je 10 delegatov: Odsotni so bili delegati iz naslednjih delegacij krajevnih skupnosti: 1. Delegat delegacije KS HINKO SMREKAR 2. Delegat delegacije KS LITOSTROJ 3. Delegat delegacije KS LITOSTROJ 4. Delegat delegacije KS PODUTIK 5. Delegat delegacije KS VI2MARJE-BROD 6. Delegat delegacije KS VI2MARJE-BROD 7. Delegat delegacije KS VODICE 8. Delegat delegacije KS SENICA 9. Delegat delegacije KS SORA 10. Delegat delegacije KS TRNOVEC-TOPOL Predsednica verifikacijske komisije tov. Marija Jamšek je podala naslednje poročilo o navzočnosti delegatov skup-ščine SIS socialnega varstva: Skupščina SIS socialnega varstva šteje 30 delegatskih mest. Na skupščini je prisotnih 18 delegatov, odsotnih pa je 12 delegatov. Tov. Andrej Cimerman, predsednik zbora združenega dela, je ugotovil, da so vsi trije zbori sklepčni in nadalje-val z zasedanjem. K 2. točki dnevnega reda: DRUŽBENO VARSTVO OTROK V UUBLJANI Preden je bila podana uvodna obrazložitev k tej točki, je tov. Andrej Cimerman predlagal glede na tematiko točk od 2 do 6 naslednji potek, oziroma razpravo k tem toč-kam. Da bi lahko čimbolj temeljito obdelali tematiko posa-mezne točke in pridobili konkretne pripombe še iz raz-prave, je predlagal, da točke obravnavamo po predlaganem dnevnem redu, zaključke in stališča pa bi pripravila med-zborovska skupina v sestavi: 1. Jamšek Marija, samoupravna stanovanjska skupnost 2. Savec Herman, skupnost otroškega varstva 3. Kermelj Jožica, samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje 4. Curk Janez, skupščina skupnostl pokojninskega In invalidskega zavarovanja 5. Smoljanovič Frida, samoupravna interesna skupnost socialnega varstva 6. Gabrovšek Jože, delegat zbora združenega dela 7. Pipan Andrej, delegat zbora združenega dela 8. Radovan Janez, delegat zbora združenega dela 9. Žnidaršič Vinko, delegat zbora krajevnih skupnostl 10. Avsec Marija, delegat zbora krajevnih skupnosti 11. Šetina Jože, delegat zbora krajevnih skupnosti 12. Lenič Majda, podpredsednica skupščine občine Točke od 2 do 6 dnevnega reda bodo obravnavane v če- trtek 28. 1. 1982 na skupščini mesta Ljubljane oziroma na skupščini SR Slovenije 27. 1. 1982, zato meni, da bomo s takim načinom dela in pooblastitvijo medzborovske sku- pine lahko pripravili kvalitetna stališča, oziroma pripombe naše skupščine. Delegati vseh treh zborov so se s takšnim načinom dela strinjali in soglasno potrdili medzborovsko skupino. Nato je uvodno obrazložitev k točki »Družbeno varstvo otrok v Ljubljani« podal tov. Savec Herman, predsednik iz-vršilnega odbora SIS otroškega varstva občine Ljubljana-Šiška in tov. Golubič, predsednik IO SIS mestnega otro-škega varstva. Tov. Andrej Cimerman je po končanem uvodnem delu seznanil delegate, da je o tej točki dnevnega reda razprav-Ijal odbor za družbenopolitični sistem, izvršni svet občin-ske skupščine, izvršni odbor skupnosti socialnega varstva. Pismene pripombe je posredovala delegacija KS Podutik, KS Milan Majcen, KS Koseze, KS Komandant Stane, KS Šentvid in center za socialno delo. V razpravi so sodelovali: 1. Jamšek Marija, delegat skupščine SIS socialnega var-stva 2. Herman Savec, predsednik 10 SIS otroškega varstva 3. Lenič Majda, podpredsednica skupščine občine Po končani razpravi je predsednik zbora združenega dela tov. Andrej Cimerman seznanil skupščino, da bo medzbo-rovska komisija, ki jo je skupščina imenovala na današ-njem zasedanju, pregledala vse pripombe in stališča ter pripravila integralni tekst za na sejo skupščine mesta Ljubljane. Sklep: 1. Skupščina občine Ljubljana-Šiška soglaša z gradivom o družbenem varstvu otrok v Ljubljani s pripombami, ki se posredujejo predlagatelju. 2. Skupščina občine Ljubljana-Šiška podpira sprejem za-ključnih ugotovitev in predlogov aktivnosti za nadaljnji razvoj družbenega varstva otrok v Ljubljani s tem, da se predlagatelju posredujejo stališča in predlogi, da jih vklju-či v dokument. PRIPOMBE SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA-ŠIŠKA Stališča skupščine občine, ki jih je izoblikovala medzbo-rovska skupina na točko Družbeno varstvo otrok v Ljub-Ijani: Skupščina občine Ljubljana-Šiška meni, da je v poročilu — poglavje »Svobodna in neposredna menjava dela«, pri-kazano okvirno in preveč optimistično. Zato bi morali pro-blematiko svobodne in neposredne menjave dela dopolniti v tem smislu, da se izpostavijo tako doseženi rezultati (npr. sprejet je bil sporazum o svobodni menjavi dela, pri oblikovanju in sprejemanju cen storitev v VVZ je bilo zla-sti na zborih staršev in svetih v VVZ vključeno veliko upo-rabnikov, v okviru svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci so bili sprejeti planski akti, na osnovi katerih so se v letu 1981 sklepali srednjeročni plani in sporazumf itd.), kot tudi pomanjkljivosti, ki so še prisotne. Skupščina občine ocenjuje, da je ta del poročila glede na izvajanje zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela potreb-no ustrezno dopolniti z objektivnim analitičnim povzetkom dejanskega stanja. V poročilu je premalo izpostavljena problematika v zvezi z ustanavljanjem in organiziranjem enot skupnosti otroške-ga varstva. Skupščina predlaga, da se pripravi ustrezni samoupravni sporazum o ustanovitvi enot skupnosti OV, s katerimi naj se opredeli urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med uporabniki in izvajalci v enotah, ki bi že morale biti organizirane v posameznih KS oziroma pri cen-tralnih VVO. V poročilu je v celoti izpuščena ocena delovanja delegat-skega sistema v občinskih in mestnih SIS. Skupščina predlaga, da se navedeno gradivo — poročilo dopolni z oceno delovanja delegatskega sistema, v okviru katerega se dejansko mora razreševati celotna problema-tika organiziranja in Izvajanja družbeno organiziranega var-stva predšolskih otrok v Ljubljani. V poročilu je navedena ugotovitev, da Je kadrovska za-sedenost v VVO ustrezna. V zvezi s to trditvijo se postav-Ija vprašanje, kakšna je dejanska delovna usposobljenost in kvaliteta dela pri izvajanju varstveno vzgojnega progra-ma v VVO. Skupščina predlaga, da se v poročilo vnesejo glede ka-drovske problematike ugotovitve strokovne službe Zavoda za šolstvo SRS — enota Ljubljana, ki je zajela tudi delov-no usposobljenost kadrov. 8 V VVZ skupščina ugotavlja, da je v poročilu v celoti iz-puščena ocena izvajanja: — sanitarnohigienskih in zdravstvenih normativov in standardov, — ter problematika izvajanja prehrane z vidika kvalitete in cene. Predlagamo, da se poročilo dopolni z analitičnim povzet-kom dejanskega stanja glede izvajanja navedenih normati-vov, ki so sicer vključeni vsakodnevno v izvajanje osnovne dejavnosti VVO in jih je potrebno zajeti tudi v poročilo. Pri pripravi tega dela poročila naj sodelujejo pristojna sani-tarna inšpekcija in strokovne zdravstvene službe, da bi se tako objektivno osvetil tudi ta del izvajanja programov dela VVO. Menimo, da bi morali poročilo dopolniti tudi v zvezi s problematiko preventivnega zdravstvenega varstva v VVO, ki se ne izvaja kot bi bilo to potrebno, kar končno kaže veliko število obolelih in odsotnih otrok v VVO. Skupščina ocenjuje, da bi morali v poročilu bolj izposta-viti celotno problematiko nagrajevanja delavcev v VVO. Prav tako bi moralo poročilo zajeti tudi vse značilne po-datke o poslovanju VVO vsaj za prvih devet mesecev leta 1981. Nesporno je, da je bil realiziran pozitiven napredek v pridobivanju novih prostorskih zmogljivosti v Ljubljani in tudi v občini Ljubljana-Šiška, vendar menimo, da bi moralo poročilo objaviti tudi podatke, koliko oziroma kakšni so bili stroški izgradnje VV prostora za eno mesto — za ene-ga otroka v novo zgrajenih centralnih — samostojnih VV objektih v primerjavi s stroški za eno mesto, pridobljeno v okviru vzgojnovarstvenega prostora v stanovanjskih blo-kih ali v okviru OZD. Ti podatki so potrebni predvsem zato, da bi v prihodnje uresničevali najbolj racionalne in eko-nomske rešitve pri nadaljnjem dograjevanju vzgojnovar-stvene mreže v skladu z materialnimi možnostmi v cilju, da pridobimo iz združenih sredstev samoprispevka čimveč prostora za otroke. Podatki kažejo, da je stalo eno mesto v VVO v Šiški iz II. samoprispevka povprečno 169.158 din in da se te cene oziorma stroški za pridobitev VV prostora za enega otroka sedaj gibljejo že v višini preko 340.000 din (za VV Rožna dolina bodo v končni fazi znašali stroški za enega otroka preko 400.000 din). Skupščina predlaga, da je potrebno v Ljubljani uveljaviti čimbolj racionalen pristop glede investicijskih naložb v pri-dobivanje VVZ prostora, da bi tako s solidarnostno zbra-nimi in drugimi sredstvi pridobili čimveč prostora glede na velike potrebe po vključevanju otrok v družbeno organizi-rano varstvo. Skupščina ugotavlja, da v poročilu ni dovolj jasno opre-deljeno, za kakšno obliko organiziranosti se sploh zavze-majo tako občinske, kot mestna skupnost OV. Ugotavlja-mo, da so sicer v občinskih in v mestni skupnosti OV pri-sotni določeni koncepti, ki so bolj subjektivne narave, kar ima za posledico, da smo neučinkoviti že v začetni fazi, to je pri izdelavi študij o novih oblikah organiziranosti. Skupščina predlaga, da se tudi strokovna služba mestne skupnosti otroškega varstva ter Zavod za plan mesta Ljub-Ijane intenzivno vključijo v strokovno pripravo ustrezne študije o družbenoekonomski upravičenosti združevanja vseh VVO v novo obliko samoupravne organiziranosti. V zvezi s tem je potrebno čimprej pripraviti enotne normati-ve za naloge in opravila na področju združevanja finančno-knjigovodskih ter administrativno tehničnih del. Skupščina predlaga, da ponovno analiziramo možnosti za ustrezno dopolnitev sedanjega diferenciranega plačeva-nja oskrbnin v VVO. Glede sodelovanja in delovanja socialnega skrbstva v povezavi z otroškim varstvom bi bilo potrebno v doku-mente vključiti predvsem še naslednja področja: — vključevanje otrok v dnevno vzgojo in varstvo v VVO, — udeležbo stroškov v ceni storitev, — mejne dejavnosti (letovanje in zimovanje predšolskih otrok), — denarne pomoči otrokom. Natančneje naj bi se opredelila dejavnost in pomen družbenopolitičnih organizacij v vlogi izvajalskih organiza-cij. Skupščina občine Ljubljana-Šiška predlaga, da se po-enotijo kriteriji in merila za pridobitev lastnih oblik pomoči in varstva predšolskih in šolskih otrok, ter doseči združe-vanje sredstev vseh skupnosti, ki financirajo področje in varstvo otrok v skupnost otroškega varstva. Ob znanem dejstvu, da so WO v mestu prepolne in da ne morejo zadostiti vsem potrebam oziroma zahtevam za sprejem otrok v organizirano varstvo (predvsem dojen-čkov) in da primestne VVO nimajo zasedenih vseh kapa-citet, se je porodila zamisel, da bi otroke iz mesta orga-nizirano vozili v nezasedene vrtce. Skupščina občine Ljubljana-Šiška predlaga, da o takem predlogu reševanja otroškega varstva odloča predvsem skupnost otroškega varstva občine in starši otrok, ki še niso vključeni v VVO, ne pa svet staršev, ki imajo otroke že vključene v organiziran vzgojno varstveni proces. Za zmanjšanje fluktuacije vzgojnega kadra v VVO me-nimo, da bi bilo potrebno opraviti korekture osebnih do-hodkov vseh kvalifikacijskih struktur zaposlenih v VVO, še posebno najnižjih, kjer osebni dohodki komaj dosegajo za-jamčene osebne dohodke, ter predvsem vnesti nagrajeva-nje po delu, vendar ne na škodo normativa števila otrok v posameznih starostnih skupinah, saj se moramo zave-dati, da so VVO začetniki vzgoje našega naraščaja. Ugotavljamo, da je veliko mladih družin, ki plačujejo polne oskrbnine za svoje otroke, kljub temu da morajo od-plačevati tudi visoke anuitete za stanovanje, ki so ga bile primorane same kupiti za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Skupščina občine Ljubljana-Šiška predlaga, da se anuite-te, ki jih starši odplačujejo, upoštevajo pri izračunu oskrb-nine v VVO za njihove otroke. K 3. točki dnevnega reda: PLAN ZAPOSLOVANJA V LJUBLJANI V LETU 1982 S PO-ROČILOM ZAPOSLOVANJA V LETU 1981 (VKLJUČNO Z URESNIČEVANJEM NALOG NA PODROČJU ZMANJŠEVA-NJA DRU2BENE REŽIJE) ANALIZA URESNIČEVANJA POLITIKE ZAPOSLOVANJA Z OCENO MOŽNOSTI V OBČINI UUBUANA-ŠIŠKA V LETU 1982 Gradivo o analizi uresničevanja politike zaposlovanja z oceno možnosti v občini Ljubljana-Šiška v letu 1982 so de-legati prejeli na mizo. Uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal tov. Gabrijel Brifek, strokovni sodelavec SIS za zaposlo-vanje. Predsednik zbora združenega dela je delegate seznanil, da je o tej točki dnevnega reda razpravljal odbor za druž-benoekonomske odnose in izvršni svet ter SIS socialrrega varstva. Pismene pripombe je posredovala delegacija KS Medvo-de, KS Milan Majcen in KS Bratov Babnik. V razpravi je sodelovala tov. Kukovec Ivanka — SIS za socialno varstvo. Po razpravi je tov. Cimerman delegate seznanil, da bo tudi pri tej točki oblikovala integralni tekst medzborovska skupina. Medzborovska skupina je na podlagi predloga izvršnega sveta in delegacije krajevne skupnosti Komandanta Sta-neta oblikovala naslednje amandmaje k predlogu plana za-poslovanja v Ljubljani v letu 1982. 1. amandma: V 6. členu se v prvi alineji doda: »in družbenopolitičnih organizacij«. V istem členu se v zadnji alineji postavi za oklepajem piko, nadaljnje besedilo pa se črta. 2. amandma: Pripravniki naj se izvzamejo iz rasti zaposlovanja in se to določi kot usmeritev oziroma kriterij v 4. členu. 3. amandma: Kmetijstvo naj se vnese v prednostno panogo zaposlo-vanja v 5. člen. Predlagani amandmaji so bili soglasno sprejeti. Predsednik je predlagal v sprejem naslednja sklepa: 1. Skupščina občine Ljubljana-Šiška sprejema predlog plana zaposlovanja v Ljubljani v letu 1982 s predhodno sprejetimi amandmaji, ki se posredujejo predlagatelju. 2. Skupščina občine Ljubljana-Šiška sprejema poročilo zaposlovanja za leto 1981. Predlagana sklepa sta bila soglasno sprejeta. K 4. točki dnevnega reda: OSNUTEK ODLOKA O PODSTANOVANJSKIH RAZMER-JIH NA OBMOČJU UUBUANSKIH OBČIN Tov. Cimerman Andrej je delegate seznanil, da ]e o tej točki dnevnega reda razpravljal odbor za družbenoeko-nomske odnose. Pismene pripombe je posredoval svet za urejanje pro-stora, komunalna vprašanja, varstvo okolja in stanovanj-sko gospodarstvo pri predsedstvu OK SZDL, izvršni svet, predsedstvo OK ZSMS, konferenca delegacij Litostroj št. 20 in izvršni odbor SIS socialnega varstva. V razpravi je sodelovala tov. Marija Jamšek — samo-upravna stanovanjska skupnost. Tudi na to točko dnevnega reda bo integralni tekst skle-pov in stališč pripravila medzborovska skupina. Sklepa: 1. Skupščina občine Ljubljana-Šiška sprejema osnutek odloka o podstanovanjskih razmerjih na območju Ijubljan-skih občin. 2. Pripombe, ki smo jih sprejeli iz razprave, se posredu-jejo predlagatelju, da jih upošteva pri pripravi predloga in obrazloži, kolikor jih ne bo upošteval. V razpravi je sodelovala tov. Jamšek Marija — samo-upravna stanovanjska skupnost. Po končahi razpravi je tov. Cimerman predlagal v spre-jem naslednji sklep: Skupščina občine Ljubljana-Šiška sprejema osnutek za-kona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih z naslednjimi pripombami, ki jih skupščina obči-ne posreduje predlagatelju. Tako predlagani sklep so delegati vseh treh zborov so-glasno sprejeli. Stališča in pripombe so priloga k zapisniku. Seja je bila zaključena ob 19. uri. Vodja Skupne strokovne službe Drago Primc, I. r. Po pooblastilu sejo vodil: Andrej Cimerman, I. r. PRIPOMBE NA »OSNUTEK ODLOKA O PODSTANOVANJ-SKIH RAZMERJIH NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN« 4. člen: Na koncu besedila se doda: »vendar najkasneje do vse-litve podstanovalca«. 8. člen: Člen naj se konkretizira, in sicer kdo bo zagotovil sta-novanje, ko poteče pogodba med najemodajalcem in pod-stanovalcem. 11. člen: Člen se v celoti črta. — Potrebno bi bilo bolj konkretno določiti način izvrši-tve odpovedi podstanovanjske pogodbe oziroma prepre-čitve podaljšanja bivanja v najetih prostorih. — V odloku je potrebno opredeliti, kdo ima pravico predlagati dopolnitve oziroma spremembe. — Kolikor bi zakon o dopolnitvah in spremembah za-kona o stanovanjskih razmerah drugače opredeljeval pod-stanovanjska razmerja, naj se odlok obravnava po istem postopku. K 5. točki dnevnega reda: OSNUTEK ZAKONA O TEMEUNIH PRAVICAH IZ POKOJ-NINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal tov. Curk Janez — predsednik skupščine SIS invalidsko-pokojninskega zavarovanja in tov. Rotar Rado — delegat zveznega zbora. O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za druž-benopolitični sistem, izvršni svet in skupščina SIS inva-lidsko-pokojninskega zavarovanja in SIS socialnega var-stva. Pismene pripombe na to točko dnevnega reda so posre-dovale delegacije KS Ljubo Šercer, KS Komandant Stane, KS Medvode, KS Milan Majcen, konferenca delegacij Lek in konferenca delegacij Rašica. V razpravi so sodelovali tov. Rotar Rado, tov. Gabrovšek Jože in tov. Cimerman Andrej. Predsednik zbora združenega dela je predlagal zborotn v sprejem naslednji sklep: Skupščina občine Ljubljana-Šiška predlaga, da se razpra-va o osnutku zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja preloži zaradi velikega števila pripomb, oziroma da se gradivo prekvalificira v delovni osnutek in se na osnovi pripomb pripravi nov osnutek za obravnavo. Pripombe iz javne razprave se posredujejo predlagatelju. Tako predlagani sklep so delegati zborov soglasno spre-jeli. Stališča in pripombe so priloga k zapisniku. K 6. točki dnevnega reda: OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STANOVANJSKIH RAZMERJIH Uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal tov. Ščernjavič Drago — predsednik komiteja za družbene dejavnosti. O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za druž-benoekonomske odnose, izvršni svet, občinska skupnost socialnega varstva. Pismene pripombe je posredovala delegacija KS Milan Majcen. PRIPOMBE SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA-ŠIŠKA NA OSNUTEK ZAKONA O TEMELJNIH PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA K 1. členu: Dopolniti določbo, tako da bodo vsebovane tudi druge osebe, katerih pravice zakona dejansko ureja. K 6. členu: V prvem odstavku ločiti delavca v združenem delu od oseb, ki so že uveljavile pravice iz pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja Cupokojenci). V drugem odstavku so naložene OZD nove obveznosti, za upokojence pa širše pravice. Ali morajo akti OZD o pravicah iz sklada skupne porabe enačiti upokojenca z ak-tivnimi delavci? Če jih morajo, je tudi njihova dolžnost, da zagotovijo večja sredstva, kar pa po predpisih ni do-voljeno. K 13. členu: Gre za razširitev pravic glede na sedanje predpise. Me-nimo, da to ne spada v zvezni zakon, ker to niso temeljne pravice, pač pa lahko republike predpisujejo glede na raz-vitost oziroma vlogo kmetijstva takšne pravice. K 19. členu: V tem členu je potrebno besedo »zavarovanci« zame-njati z besedo »osebe«. K 20. členu: Drugi odstavek naj se črta. Pri takšnem tekstu se sti-mulira predčasno upokojevanje, celotno breme plačila pa prevzamejo tisti delavci, ki delajo polno pokojninsko dobo oziroma do predpisane starosti. Zvezni zakon mora dolo-čati enotne kriterije za predčasno upokojitev. Institut »invalidske upokojitve« se ne sme enačiti z in-stitutom »predčasne upokojitve«. K 23. členu: Ta člen črtati. S to odločbo je izbira najugodnejšega po-prečja izničena, ker se vedno uporabijo količniki za valo-rizacijo na predzadnje leto dela, kar praktično pomeni, da se osnova zmanjša na največji odstotek in je odvisna od inflacije. Tako se pokojninska osnova nasproti poprečnemu OD iz zadnjega leta zavarovanja zniža glede na inflacijo: 0 %, za 0 %, pokojnina za 40 let dela pa znaša 85 % 10 %, za 9 %, pokojnina za 40 let dela pa znaša 77 % 20 %, za 18 %, pokojnina za 40 let dela pa znaša 69 % 30 %, za 27 %, pokojnina za 40 let dela pa znaša 62 % 40 %, za 36 %, pokojnina za 40 let dela pa znaša 54 % Tako odmerjena pokojnina nato še eno leto ni usklajena z rastjo OD in se proti tekočemu OD »zniža« še za eno-letno inflacijo (pri inflaciji 30% za ca. 18%), tako da znaša še okrog 47 % tekočega OD delavca z enakega de-lovnega mesta. Poleg tako velikega znižanja pokojnine so tj upokojenci prikrajšani za realni padec vrednosti dinarja. K 25. členu: 25. člen se črta, vsebina naj se vgradi v prehodne do-ločbe. K 28. členu: Črtati zadnji odstavek, ker ni potreben in tudi ni skladen s prvim in drugim odstavkom tega člena in 91. člena. K 30. členu: Črtati ta člen. Zakon naj določa le temeljne pravice, ne pa tudi privilegije, ker sicer ne ureja le temeljnih pravic. Ta materija je lahko določena v specialnih zakonih. K 31. členu: Določbe tega člena niso nujne. V primeru, da so v za-konu, pa je treba zadnji odstavek dopolniti, tako da bodo 10 zajeti vsi invalidi, torej tudi tisti, ki imajo preostalo delov-no zmožnost manjšo kot za polovico delovnega časa. K 36. členu: Prenos teh obveznosti v združeno delo je sporen in na-sprotuje drugemu členu tega zakona. Invalidov je namreč v posamezni OZD veliko ali nič. Tudi eventualno linearno zmanjšanje prispevkov bi povzročilo različne ekonomske obremenitve OZD, ki jih nekatere OZD ne bi zmogle. Ugo-tavljanje zmožnosti plačila po drugem odstavku tega člena bi povzročilo veliko dela in napore. K 44. členu: V drugem odstavku so bistveno povečane nekatere dru-žinske pokojnine, predvsem tiste, katerih zavarovanci so imeli kratko pokojninsko dobo. Glede na stališče, da se pravice ne večajo, se ta člen črta. K 62. členu: Tretja točka drugega odstavka naj se črta. To je širjenje pravic brez osnove. K 82. členu: Črta se alternative. Logična in pravična je le ureditev brez alternativ. K 86. členu: V drugem odstavku na koncu dodati namesto pike vejico in dodati tekst, »ki se kot ostale pokojnine in denarna na-domestila redno usklajujejo«. K 88. členu: Spremeniti tekst od začetka člena: »Osebe, ki so do dneva uveljavitve tega zakona...« in ga nadomestiti: »Osebe, ki so do dneva, ko se začne uporabljati ta zakon«. Določba ni skladna s 96. in 97. členom tega zakona, ker do dneva uporabe se ne morejo upokojiti po novem za-konu. K 97. členu: Glede na nekatere sistemske ureditve in nove obvezno-sti, ki naj bi jih imele OZD, je nujno, da se začne uporaba zakona s 1. 1. 1983. Pa tudi sicer je premalo časa za ure-ditev vsega potrebnega (izdajo republiškega zakona in sprememb statuta), da bi se zakon lahko uporabljal že v 6 mesecih. Nadalje predlagamo, da se invalidsko varstvo ne prelaga v breme združenega dela in da bi bilo v sedanjih družbeno-ekonomskih težavah mogoče razmišljatf, da se dosedanji zakon le uskladi s trenutnimi potrebami in spoznanji. PRIPOMBE SKUPŠČINE OBČINE NA OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STANOVANJSKIH RAZMERJIH 4. člen, 3. točka: Predlagamo, da se določijo pogoji za eno ali drugo va-rianto, kar velja tudi za idejno opredelitev, ki je opredelje-na tudi v prvi in drugi točki tega člena. 15. člen: Predlagamo, da se sprejme tudi druga točka (varianta). 25. člen: Potrebno je opredeliti kakšno dejavnost lahko opravlja v stanovanju stanovalec. Umetniška dejavnost ne bo motila nikogar, popoldanska obrt (hrupna) pa prav gotovo. 26. člen: Imetnik stanovanjske pravice mora uporabljati stanova-nje, tako da ne moti drugih imetnikov stanovanjske pravi-ce. Ta člen je opredeljen tudi v hišnem redu in vendar se krši, ker 53. člen še ni bil nikoli uporabljen. Ti trije členi bi se morali dopolnjevati in resnično uporabljati. 28. člen: Določbe tega člena se v privatnih stanovanjih izvajajo, v družbenih stanovanjih pa ne. Prezidava se, dozidava, po-dira fasadne in nosilne zidove brez dovoljenja in brez vsa-ke tehnične kontrole. Kdo bo odgovarjal za škodo, če je bila zadeva prijavljena, pa se ni nič ukrenilo. Potrebno bi bilo vključiti nadzor in razmisliti o ukrepih za kršitev tega člena. 29. člen: Staninvest popravlja objekte in stanovanja in ima v okvi-ru investicijskega vzdrževanja milijardne vsote za razpola-ganje. Zakaj Staninvest nima nadzora nad gradbenimi in inštalacijskimi deli kot vsaka novogradnja? Po zakonu o gradnji objektov bi morali imeti določen nadzor s strani občinske skupščine tudi nad takimi deli. 53. člen: Po tem členu se lahko stanovanjski prostori spremenijo v poslovne prostore, ne pa za skupne namene stanovalcev hiš. Predlagamo, da se opredelijo tudi pogoji oziroma mož- nosti, da se stanovanjski prostori lahko uporabljajo za var-stvo otrok in če je potrebno tudi v druge socialno zdrav-stvene namene. S tem bomo omogočili, da bi stanovanja v blokih bilo možno prilagoditi za cenejše oblike varstva otrok. Menimo, da bi se bilo potrebno načelno opredeliti do tega problema ali je možno v pogojih izjemnega pomanjkanja stanovanj spreminjati stanovanja v kakršnekoli poslovne prostore. Ocenjujemo, da bi morali na tem področju v bodoče me-njati kriterije in merila ter zaostriti pogoje za pridobivanje poslovnih prostorov. 37. člen: Stanodajalec lahko odpove stanovanje, če se to ne upo-rablja več kot eno leto. Zakaj taka stanovanja dejansko ne odvzamemo in dodelimo potrebnim? Imetniku stanovanjske pravice, ki odda celotno stanova-nje v podnajem, kjer sam živi drugje Cpri otrocih, ki imajo dovolj veliko stanovanje, v privatnem stanovanju, pri so-rodnikih ali prijateljih v skupnem gospodinjstvu), se stano-vanje odvzame. Starejši občani, ki gredo v dom upokojencev, naj bi druž-bena stanovanja vrnili stanodajalcu v roku enega leta po odhodu v dom [v tem roku naj bi se starejši občani opre-delili kje bodo živeli). Po smrti imetnika stanovanjske pravice, osebe, ki so ži-vele z njim v skupnem gospodinjstvu, ne morejo pridobiti stanovanjsko pravico samo zato, ker so bile v skupnem gospodinjstvu z imetnikom stanovanjske pravice. Enako velja za primer, če gre imetnik stanovanjske pra-vice v dom. V teh primerih naj se stanovanja oddajo po veljavnih merilih s prednostjo tistim, ki so dejansko tudi skrbeli in negovali ostarelega (ne pa samo živeli v skup-nem gospodinjstvu) in stanovanje potrebujejo ali pa dru-gemu z liste, če tega ni. Upošteva naj se mnenje Centra za socialno delo. V zakon bi bilo nujno vnesti tudi naslednja določila: — Kaj narediti s prevelikimi stanovanji, ki jih uporablja en sam človek, ostale prostore pa oddaja. 2e pred časom je bil podan predlog, da se nujni prostori oddajo po veljav-ni stanarini, za vse odvečne prostore pa naj bi se plače-valo veliko višjo stanarino (ekonomska stanarina). Seveda ob zaščiti morebitnih podnajemnikov. — Potrebno bi bilo tudi vnesti določbe o hišniških sta-novanjih za primere, ko hišnik, ki na podlagi sklenjenega delovnega razmerja dobi v uporabo hišniško stanovanje, to delovno razmerje samovoljno prekine. Seveda bi bilo potrebno opredeliti rok opravljanja hišniških del, vendar tudi dati možnost hišnim svetom, da razpolagajo s stano-vanjem, ko iščejo novega hišnika. Tukaj bi bilo potrebno tudi opredeliti veljavnost te določbe, kolikor bi se vnesla v osnutek zakona na zatečeno stanje. — Po prenehanju stanovanjskega razmerja bi moral imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje hišnemu svetu oziroma lastniku stanovanja. Predaja stanovanja se izvrši pismeno ob navzočnosti predsednika hišnega sveta, bivšega imetnika stanovanjske pravice, predstavnika last-nika stanovanja, oziroma stanovanjske skupnosti. — Osnutek naj zaostri odnos do nasilnih vselitev, kjer je zakon še vedno premalo odločen. 62. člen: Predlagamo, da se vključi določilo, da so bivališča v do-movih za ostarele in telesno prizadete kot stanovanja po-sebne vrste oziroma stanovanja posebnega družbenega pomena in tako stanovalcem v domovih »ne jemljemo« sta-novanjske pravice ter s tem v zvezi opredeliti pogoje za prenehanje stanovanjske pravice.