Gospodarske stvari. Zavarovalna zadrnga. (Konec.) Ker vemo, da stane pridelovanje poljskih in vinogradskih pridelkov sedaj 3/4 vse vrednosti pridelka, dobimo po naših podatkih od naših njiv in vinogradov okroglo 23,416.875 kron čistega dobička, kar da po odbitku davka z dokladami 5,950.000 K okroglo 3V2°/oKer pa imamo v Avstriji denar dražje, t. j. za višje procente poprečno po 6% v rokah, tako da mora kmetovalec doplačati po 272% vsako leto, zato pa se je v Avstriji kmetovalec tako ogromno zadolžil. V Avstriji je vknjiženega dolga na zemljiščih in poslopjih okroglo 6.000,000.000 K, nevkniiženega t. j. osobnega dolga pa imamo 3.000,000.000 K, to da skupaj 9.000,000.000 kron. Ker imamo v Avstriji okroglo 30,000.000 ha. površja zemlje, toraj pride po goreniem računu na nas 720,000.000 K dolga, ali pa na vsakega Slovenca 515 kron. Kakor sem poprej pri živinoreji dokazati skušal, kako da si lahko živinorejec svoje dohodke pomnoži, to velja tudi pri poljedelstvu in vinogradstvu. Kakor se dajo dohodki travnikov podvojiti, da celo potrojiti, tako se po umnem racionelnem gospodarstvu, pridnem, umnem obdelovanju, dobrem gnojenju dajo podvojiti dohodki njiv in vinogradov. Ako računimo, da smo Slovenci naše polje in naše vinograde vsled marljivega in umnega gospodarstva dovedli do podvojenih doneskov, imamo vsako leto lahko okroglih 94,000.000 K več dohodkov kakor dosedaj, ker davek nam ostane od ha. enako visok, delo nas stane enako, a pridelamo malo ali polovico več kakor do sedaj. Zato pa smemo s prepričanjem računiti, da imamo ako bodemo svoje polje in vinograde umno obdelovali, živino požlahtnili, tako poljske, vinogradske in živinske pridelke in izdelke združeni prodajali, do 100,000.000 K na leto več dohodkov kakor dosedaj. Ker pride, kakor smo poprej sliSali na Slovence 720,000.000 K dolga, kar vzame 7,000.000 obresti vsako leto, je mogoče, da izplačamo ves dolg v teku desetih let, in obrnemo potem ves svoj prihranjeni denar za industrielna podjetia in strokovne šole. Dragi kmetovalci! Zdelo se je meni potrebno, da sem na kratko skušal dokazati, da še ni zgubljen naš kmetovalec, da še ni potreba vse zapustiti in oditi k rudokopom in v tovarne ali se izseliti iz domačega kroga. Sicer to ne spada posredno k nameravani zavarovalni zadrugi, a neposredno pa je v ozki dotiki s tisto. Saj sem skušal dokazati, kolike važnosti je to, da se kmetovalci združijo, da se organizirajo. Ko imamo nameravano zavarovalno zadrugo vknjiženo, gledali bodemo da pristopi k tisti kolikor možno veliko kmetovalcev, da želeli bi, in delali bodemo nato, da pristopijo s časoma vsi kmetovalci k zavarovalni zadrugi. In tukaj je potem naloga naša, da poučujemo kmeta, da ga združujemo v kmetijske zadruge, da ga dovedemo k umnemu gospodarstvu, kajti več in boljše ko bode imel živine, več ko bode prideloval poljskih in vinogradskih pridelkov, ložje in več bode istih zavaroval. In tako se bode vsled združenja delalo z roke v roko, ena naredba bode spodbujala drugo tako, da bodemo prišli nevede jako lahko in jako v kratkem času do blagostanja, do boljših časov. Sklepajoč svoje razpravljanje, prosim vse kmetovalce in prijatelje kmetov, delajmo vsi, kar je v naših močeh, podučujmo kmeta, pomagajmo da se kmalu združijo in gospodarsko organizirajo naši kmetovalci, kajti inače vam poginejo. Ako si sami ne bodemo pomagali, smo zgubljeni, to mislim, da uvidi vsak, kdor le to videti hoče, saj sem jasno dokazal, kako so naša posestva zadolžena in da je pogin gotov, ako ne pride kmalu pomoč, in druge pomoči ni, kakor da sami primemo za globoko v blatu se nahajajoči gospodarski naš voz, in ga potegnemo na trda tla. Da se to da doseči, to sem, upam, tudi dokazal, in v to pa so nam vzgled druge gospodarsko bogate države in narodi. Pri tej priliki ne morem si kaj, da ne bi zaklical vsem in vsakemu, kdor me hoče slušati: <Bratje, kmetovalci, pustimo že vendar enkrat to nesrečno in pogubonosno strankarstvo, osebnosti, sovraštvo. Delajmo vsi edini iu združeni kot eden mož, da reSimo naše ljudstvo propada. Saj naše ljudstvo bode gotovo hvaležno tistemu, kdor je niemu do blagostanja pomagal, kdor ga je rešil pogina. Dal vsegamogočni Bog svoj blagoslov našemu delu, da bode v obrambo in blagostanje, v srečo in slavo mile naše domovine. Ivan Kač.