KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 175' ZAPISKI IN GRADIVO INVALIDSKI DOM IN INVALIDSKA UPRAVA PTUJ V LETIH 1750 DO 1860 KRISTINA ŠAMPERL-PURG Leta 1983 je Zgodovinski arhiv v Ptuju pri- dobil nekaj novih fondov, in sicer gre za gradivo, vrnjeno iz avstrijskih arhivov. Do- bili smo dva dragocena rokopisa, štiri listine, nekaj gradiva Okrajnega glavarstva, drago- ceni fond Arhiv mesta Ptuja — žal v veliki večini kopije, in obsežen fond Invalidskega doma Ptuj. Ta fond je vrnil avstrijski državni arhiv na Dunaju, čeprav ni bil zahtevan. Fond sestavlja 18 zajetnih fasciklov in 48 knjig za čas od 1760 do 1860. Temu fondu smo dali v našem arhivu novo tehnično po- dobo, in sicer smo obsežne fascikle po teme- ljiti razprašitvi razdelili in formirali 33 novih enot, ki so dobile nove srajčke in arhivske škatle. Knjige so dobile enotno oštevilčenje od 1 do 48. Eno od knjig je močno poškodo- vala vlaga in je že v restavratorski delavnici. Vseh 33 škatel vsebuje zapuščinske zadeve v Invalidskem domu umrlih odsluženih vo- jakov, uslužbencev, kadetov — ljudi, ki so bili po rojstvu iz najrazličnejših krajev mo- narhije od Slezi j e do italijanskih provinc, najrazličnejših starosti, z družinami ali brez njih, z zakonskimi ali nezakonskimi otroki. Za nekaterimi so iskali dediče prek časopisa Amtsblatt zur Wiener Zeitung. Za nekaterimi umrlimi je le nekaj spisov, za drugimi pa zajetni dosjeji. Med knjigami prevladujejo vpisniki tekočih zadev, slede vpisi raznih predpisov, depozitne knjige, sirotinski vpis- niki, knjiga zapornikov, kazenski vpisnik in sodni vpisnik ter knjiga sporov med invalidi in meščani. Z Dunaja smo dobili gradivo In- validskega doma Ptuj, za upravno zgodovino Ptuja pomembno gradivo Invalidske uprave pa je žal še vedno na Dunaju. Po zaslugi pok. prof. Klasinca hrani ZAP v fondu Fotoksero- teka 872 posnetkov (šk. št. 51) gradiva Inva- lidske administracije za čas od 1752 do 1759. Nekaj posnetkov tovrstnega gradiva imamo tudi iz Štajerskega deželnega arhiva v Grad- cu, in sicer v fondu Arhiv mesta Ptuja, ki je tudi vrnjen. Oba našteta fonda Invalidski dom in Inva- lidska uprava, ki sta pravzaprav en fond, sta za Ptuj izredno zanimiva, prvi zaradi kon- kretnega življenja velikega števila tujcev v našem mestu, drugi pa zaradi uprave in sod- stva sredi 18. stol. Pri brskanju po tem na novo pridobljenem gradivu in po že obstoječem se je porodilo vprašanje, kakšno vlogo je ta inštitut odigral v upravnem in gospodarskem življenju naše- ga mesta, kaj je mesto pridobilo s to ustanovo in kakšna je ta ustanova sploh bila. Največ podatkov daje arhivsko gradivo, nekaj že uporabljenega na razstavi 600 let ustavne in upravne zgodovine mesta Ptuja, v rokopisih Simona Povodna, v lokalnem časopisu Tednik in zelo dosti v jubilejni publikaciji K.. K. Mi- litär — Invalidenhaus zu Pettau von der Errichtung bis zu Auflösung,* ki jo je ob uki- nitvi Invalidskega doma Ptuj napisal znani ptujski historiograf Ferdinand Raisp.^a 1818 do 1898. Knjižica je malega formata in obse- ga 16 strani. Hrani jo Ljudska in študijska knjižnica Ptuj. Avtor je kot 14-letni deček stopil v službo kot praktikant računovodske pisarne InvaUdskega doma Ptuj. Tu je služ- boval štiri leta, nato je šel po svetu in ob vr- nitvi leta 1848 postal uradnik v pisarni Die- trichstein-Herbersteinovih posestev na Ptuju. Publikacija je zvest prikaz dogajanj, saj je npr. Raispov opis v zvezi s predajo mestnih ključev leta 1752 identičen z opisom v arhiv- skem gradivu. Kje so vzroki, da je Marija Terezija ravno na Ptuju ustanovila ta invalidski inštitut, ki je bil eden od petih v monarhiji. Ostali štirje so bili razporejeni takole: Dunaj, Praga, Tr- novo (Pesta) in Padova. Ti inštituti so bile hiše oskrbe za vojake in oficirje, ki so v službi cesarju ostareli ali postali invalidi. Na Ptuju so bili vojni veterani iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Istre, Goriške, Tirolske, Hrvaške in Slavonije. Raisp z zanosom opi- suje te dobre sinove svoje domovine, ki so ravno na Ptuju našli drugi dom, očetovo hišo, v kateri so preživeli večer svojega življenja in sicer dobro preskrbljeni tako z obleko, hrano, hišno nego in postrežbo. Mesto Ptuj je še v 18. stol. vztrajalo na srednjeveški mestni avtonomiji, ki je mestu in meščanom dajala posebne ugodnosti pri trgovini in obrti. Vendar je taka usmeritev počasi postajala zavora, ker se s svojo zapr- tostjo ni vključevala v novi gospodarski si- stem porajajočega se kapitalizma. Temu je med drugim tudi vzrok slaba surovinska baza za razvoj založništva in manufaktur. V začetku 18. stol. je Ptuj izpadel kot trgov- sko križišče, in sicer zaradi tako imenovane 176 • KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Poslovilna pojedina invali- dov leta 1860 v Ptuju komercialne ceste Dunaj—Gradec—Maribor— Slovenska Bistrica—Ljubljana—Trst. Leta 1748 je bilo ustanovljeno Okrožno glavarstvo v Mariboru, s čimer je Maribor kot sedež državnega urada pridobil na ugledu pred bližnjim Ptujem. V ptujski upravi so bile vse češče nerednosti in celo poneverbe. Leta 1746 je Ptuj prizadejal hud požar, zgorelo je kar 79 hiš. Na tako stanje v Ptuju je leta 1750 naletela Marija Terezija. Skušala je rešiti go- spodarsko propadanje mesta, njegovo ne- zmožnost vključevanja v začetku kapitalistič- ne proizvodnje in upadanja posebnega avto- nomnega položaja srednjeveško organizirane obrti in trgovine. Rešitev je videla v ustano- vitvi invalidskega doma s stalno garnizijo in v zgraditvi ceste do Slovenske Bistrice. Ne- rednosti v upravi pa naj bi rešila tako ime- novana Invalidska uprava. Svojo odločitev je Marija Terezija začela uresničevati takoj in že proti koncu leta 1751 so prišli prvi vete- rani in se naselili v Proviantni hiši št. 105-^), pozneje Mali kasarni, ki je stala na mestu današnje tržnice na Titovem trgu. Hkrati s prihodom invalidov je bila uvedena (leta 1752) tudi invalidska uprava. Raisp obširno poroča o simbolični predaji ključev mesta Ptuja in s tem o izgubi mestne avtonomije. Ptuj je tako zapadel pod državno upravo. Oblikovan je kot posebno delovno področje — department, ki ga je upravljal od cesarja imenovani kantonski predsednik s svetovalci. Invalidska uprava je prevzela vrhovno oblast nad mestom, postavljala je mestnega sodnika in člane magistrata. Maja 1752 je Invalidska uprava kupila od nemškega viteškega reda hišo št. 45 in jo spremenila v Invalidsko kasarno. Ta stavba je še danes dobro ohranjena in sicer gre za hišo v Prešernovi ulici št. 18.^ Ta stavba je bila sredi 18. stol. Invalidski špital, v stari Jugoslaviji pa orožniška postaja. Invalidska uprava je širila svojo dejavnost in že 1754 kupila od požara uničeno palačo grofov Sa- uerjev iz Boria — hiša št. 121. Na tem mestu je bila pozneje zgrajena tako imenovana Ve- lika kasarna.sa Stala je v sedanji Lackovi ulici. Leta 1755 je Invalidska uprava dokupila Peckovo hišo št. 49 (danes Prešernova ulica št. 16),* za stanovanje vsakokratnega zdrav- nika. Za potrebe Invalidskega doma so pekli kruh na današnjem Vrazovem trgu št. 2,^ in sicer v Phisterhausu — torej v že obstoječi pekarni. Leta 1869 je bil v tej stavbi 1. razred ptujske gimnazije. Simon Povoden navaja med stavbami Invalidske uprave tudi hišo št. 168,^ kar bi ustrezala danes stavbi v Jadranski ulici. Invalidska uprava, ki je bila uvedena takoj ob prihodu invalidov, ni skrbela samo za iz- vajanje državne administracije in sodstva, temveč je v svojem 10-letnem obdobju po- skrbela tudi za izgradnjo nekaterih objektov v mestu.'' Leta 1752 so porušili staro basti j o in obzid- je ter naročili projekte za izgradnjo novega nasipa. Stroške za izgradnjo le-tega so pre- valili na državno blagajno, vendar zaradi 7-letne vojne to delo ni bilo končano. Leta 1753 so preselili pokopališče iz mesta. Leta KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 177 1754 so prevzeli v svoje roke gospodarjenje z mitnino. Leta 1756 so naročili tlakovanje ulic in v tej zvezi podrli živinske lope in za- krpali mlakuže po mestnih ulicah. Uvedli so pristojbine za tlakovanje in zgradili dva nova mostova. Leta 1761 so pridobili od mesta pri- stan na levem bregu Drave, in sicer za hram- bo lesa, za prodajo in kurjavo. Ta les jim je posredovalo državno gospostvo Fala iz po- horskih gozdov. Zelo zanimiva je bila tudi obleka teh vojnih veteranov, katerih število se je vrtelo okoli 500. Simon Povoden navaja številko 666.^ Ne- kaj časa je deloval tudi vojaški inštitut, kjer so vzgajali okoli 500 dečkov za bodoče pod- častnike. Veterani^a so bili oblečeni v bele suknje z rdečimi zavihki, bele kratke suknje- ne hlače, bele volnene nogavice, nemške čev- lje in klobuk a la Corse s kositrnim gumbom. Gojenci so bili oblečeni v modro suknjo z rdečim površnikom, enake barve madžarskimi hlačami in madžarskimi čevlji. Sinovi oficir- jev so nosili na glavi klobuk z medeninastim gumbom, ostali pa modre kape z rdečim tra- kom. Ta noša se je leta 1817 spremenila glede na nacionalnost vojnih veteranov. Historiograf Raisp navaja v svoji publika- ciji poimensko vse polkovnike, mišljeni so ravnatelji Invalidskega doma, organizacijo le-tega in organizacijo uprave, število zapo- slenih in njih naloge. 3. septembra 1860 je Invalidski dom v Ptuju ukinjen. Na strelišču ob Dravi je bilo vehko slavje, kot ga Ptuj ni pomnil.^ Vojne veterane so razselili; tiste iz Istre, Goriške in Kranjske ter južne Tirolske v Padovo, iz notranje Avstrije (Štajerska, Ko- roška) in severne Tirolske na Dunaj, iz Hrva- ške in Slavonije v Trnovo na Madžarskem. Raisp zaključuje svojo publikacijo z ugoto- vitvijo, da je ukinitev Invalidskega doma velika škoda za Ptuj. ^ Iz pričujočega prikaza je razvidno, da je mesto s takim številom tujcev pridobilo na pestrosti, število prebivalcev je bilo povečano I in s temu povečane potrebe po tržnih viških agrarnega zaledja. Invalidska uprava je po- metla z ostanki srednjeveške avtonomije, po- : skrbela v 10 letih za izgradnjo nekaterih ob- ; jektov v mestu in komunalno urejenost, in! s tem dajala številnim domačinom delo in zaslužek. Da bi dokončno opredelili pomembnost te j institucije za naše mesto, bi morali predelati \ vse gradivo, ki se hrani v Zgodovinskem ar- i hivu Ptuj in tisto, ki je še v tujih arhivih ter ; časopisne notice iz tistega časa. j OPOMBE 1. Ferdinand Raisp: K. K. Militär — Invaliden- haus zu Pettau von der Errichtung bis zu Auflö- sung, Graz 1860 (Ljudska in študijska knjižnica Ptuj), ponatis v »Grazer Zeitung« Nr. 220, str. 226—229. — l.a Viktor gkrabar: Štirje ptujski lokalni zgodovinarji, ki so pripravljali, ustanav- ljali in vodili naš muzej, CZN XIX/1, Maribor 1924. — 2. A. Kovač: Ptuj v zrcalu svojih ulic in trgov, Ptujski tednik 21. februar 1958. — 3. A. Kovač: Ptuj v zrcalu svojih ulic in trgov, Ptujski tednik 7. februar 1958. — 3.a Glej opom- bo št. 1, str. 5. — 4. A. Kovač: Ptuj v zrcalu svojih ulic in trgov. Ptujski tednik 7. februar 1958. — 5. A. Kovač: Ptuj v zrcalu svojih ulic in trgov, Ptujski tednik 18. april 1958. — 6. Si- mon Povoden: Bürgerliches Lesebuch II. 1825, str. 8—15, ZAP, sig. R-41. — 7. Ferdinad Raisp — glej op. 1, str. 6—7. — 8. Glej op. 6. — 8.0 Ferdinand Raisp — glej op. 1, str. 7. — 9. Glej op. 1, str. 16. — Uporabljeni so bili tudi teksti z razstave »600 let ustavne in upravne zgodovi- ne Ptuja«, Ptuj 1979, fototeka 35 V, razstavni katalog — eksponati 219—230. i