Leto LXVL, št. 159
LJubljana, sobota 15. Julija 19)3
Cena Din i.-
lehaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje tn praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva rilca it. 5 Telefon it. 3122, 3123, 31*4, 3125 tn 31»
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: StroasmayerJeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
UMIRANJE LONDONSKE KONFERENCE
Svetovna gospodarska konferenca bo zasedala še teden dni, nakar
bo na plenarni seji odgodila svoje razprave
London, 15. julija AA. Včeraj je imelo sejo ožje predsednisivo svetovne gospodarske konference. Predpsedoval je Macdonald. Kar vlada v vseh odborih splošno nezadovoljstvo, zaradi katerega bi nadaljnja pogajanja in razgovori ne mogli roditi pozitivnih uspehov, so na seji sklenili, naj se 25- julija sestane celotno predse d ništvo konferenc?, 27. julija pa naj bo plenarna seja konference. Predsednižtvo je naprosilo odbore, nai končajo svoje delo do 25. t. m.
Verjetno js, da bodo delegati na tej seji pooblastili predsedmštvo, da samo določi, kdaj naj se konferenca po odgoditvj sestane k novemu zasedanju. To naj bi se zgodilo tedaj, ko bo svetovni položaj primernejši za sklepanje o najvažnejših vpnsa-njih prvotnega konferenčnega načrta.
Delo v odborih
Redakcijski   odbor  za  vprašanje dolgov je prejel štiri predloge.
Prvega je predložila Bolgarska, ki predlaga končno rešitev dosedanjih dolgov. Vsi ti naj se nadomeste z novimi emisijami v zmanjšanem skupnem znesku in z nižjimi obrestmi. Obenem naj bo dovoljen kratkoročen moratorij.
Velika Britanija želi pojasnil o skupnem obsegu kratkoročnih in dolgoročnih posojil. Predlaga tudi strogo nadzorstvo nad emisijami. Francija zahteva, naj se prekine z imobiliziranjem posojil. Dobra in slaba posojila so enakovredna. Nizozemska želi. da se pornavnajo dolgovi po
moči dolžnikov. Ameriški delegat Cou-zens je povzročil splošno začudenje, ko je zahteval, naj se odbor odgodi sine die. Odbor je ta predlog odklonil.
Veterinarski pododbor je .izročil odboru za protekcionlzem resolucijo, v kateri zahteva: 1. skliče naj se konferenca zainteresiranih izvoznikov in uvoznikov; 2. preden vlade izdajo nove veterinarske odloke,  naj  zaslišijo  zainteresirane države.
V pododboru za trgovinsko politiko so ameriški delegati vztrajali na tem, da se naj v poročilu ugotovi, da je večina pododbora za neokrnjeno načelo največje ugodnosti.
Pogajanja o izvozu Žita
London. 15. jjlija. V zvezi z opominom Macdonalda žitni konferenci, naj pride do zaključka, so ime-Ii zastopniki štirih velesil razgovor s sovietsko-ruskim delegatom, ki se je gibal na podlagi potencialne uredtrve žitnega izvoza. Rusi so v načelu pristali na sodelovanje, pridržali pa so si končni odgovor do prihodnjega tedna. Medtem bodo proučili sporočeno jim staJi-šče o žitnih fcvotah.
Na včerajšnjem posvetovanju Žitnega odbora so podunavske diržave vztrajale na svoji zahtevi po izvozu 53 do 57 Tni-Iijo-nov ton, dočim so Štiri glavne žitne države vztrjale na količini 45 milnjonov ton. Podunavske    države    so   nato nredflagrale
kompromis 50 mirijonav ton. ki pa je bil odklonjen in so ga umaknili.
Omejitev produkcije kave in bombaža
London, 15. julija. AA. Brazilski delegat je predložil rpooodfboru za koordinacijo proizvodnje in tržišč najčrt mednarodne konvencije o omejitvi proizvoinj«0 kave, da bi se zopet vzpostavilo ravnotežje med ponudbo im povrpraševanjem. Po tej konvenciji naj bi se prepovedale nove plantaže in zavrle obnovitve starih za dobo 3 let. V državah, kjjer kavo konzuan.ira.io pa naj bi se trgovina a kavo ođajS&Ia.
Washlngton. 15. julitfa. AA. Kmetijatoo ministrstvo naznanja, da se že ?«vtj% zakon o omejttevah boim/baAnih plantaž. Kmetovalcem bodo tapflačane posebne nagrade.
Dr. Schacht za zlato valuto
Berlin. 15. julija AA Predsednik nemške državne banke dr. Schacht je novinarjem izjavil med drugim:
Mi smo fanatični pristaši zlate podlage. Smatramo jo za najboljše merilo mednarodnih vrednot. Po našem mnenju so stalne valute pogoj vsakemu gospodarskemu sodelovanju med narodi. Zaradi tega je tudi Nemčija v Londonu glasovala z državami  z zlatimi podlagami.
Dr. Schacht je pristavil, da je po Roo-seveltovi izjavi postalo jasno, da je treba svetovno gospodarsko konferenco odgoditi.
Mušanov o paktu z Rusijo
Bolgarska vlada odklanja pristop k paktu z Rusijo o
definiciji napadalca
Sofija, 15. julija. Včeraj dopoldne se je sestal v zunanjem ministrstvu posebni odbor za zunanje zadeve. Prvi je govoril predsednik vlade in zunanji minister Mušanov, ki je obrazložil mednarodni položaj Bolgarije po zaključitvi konvencije o definiciji napadalca, pri čemer je očrtal sedanje bolgarske odnošaje napram sosednim državam in velesilam. Svoja izvajanja je podprl s poročili bolgarskih poslanikov v inozemstvu. Mušanov je poudarjal, da je bolgarska vlada že pred nekoliko meseci vedela, da bo sklenjen s Sovjetsko Rusijo pakt o nenapadanju, vendar pa ni hotela sodelovati pri njem. ker je hotela ostati svobodna ob strani. Tega pakta o nenapadanju Bolgarija ne more podpisati. Če bi ga bolgarska vlada podpisala, bi postali napadi proti njej še večji. Mušanov je zavračal očitke proti vladi, da je dopustila izolacijo Bolgarije, ter je poudarjal, da morajo imeti vsi Bolgari samo eno zunanjo politiko. Prav tako je izrazil obžalovanje, ker doslej še ni bila uvedena kontrola nad tiskom, ki razpravlja povsem po svoji volji o vprašanjih zunanje politike.
Po govoru Mušanova se je pričela razprava, ki so se je udeležili mnogi člani odbora in ki se je nadaljevala tudi popoldne.
Listi so objavili poročila, da je Imel predsednik vlade Mušanov pred sejo posebnega odbora za zunanje zadeve telefonske razgovore z bolgarskimi poslaniki v Parizu, Angori in Beogradu, ki so ga informirali o razpoloženju v teh mestih proti Bolgariji. V opozicijskih krogih se je pojavilo veliko nezadovoljstvo, ker Mušanov ni sklical Narodnega sobranja za zunanje zadeve, pred katerim naj bi podal ekspoze o zunanji politiki, temveč je sklical posebni odbor, o katerem trdiju vsi politični krogi, da ne more sprejeti nobenih sklepov, ki bi bili obvezni za vlado. Zato je bivši minister Grigor Vasiliev posetil predsednika zunanjepolitičnega odbora Narodnega sobranja Drenskega m protestiral proti temu ukrepu Mušanova, češ da se boji kritike poslancev opozicije. Bivši minister Grigor Vasiljev pripravlja tudi pismen protest, ki ga bo izročil predsedniku vlade Mušanovu, Drenskem,u in drugim odgovornim osebnostim
strokovnih organizacij izdala okrožnico, v kateri protestira proti takemu ravnanju podjetij. Zveza, smatra, da ograža odpor podjetij blagodejne posledice državnega zakona. V mnogih krajih je delavstvo stopilo v stavke, drugo pa se mu bo priključilo iz simpatije. Tako stavka v Bostonu, Philadelphiji, Scrantonu in Readingri 23 tisoč delavcev v raznih industrijah.
Poizkusi za rešitev Josipa Predavca
Zagreb, 15. julija. Pri Josipu Predavcu, ki je včeraj umrl po takojšnji operaciji, je bila izvršena tudi transfuzija krvi. Zanimivo je, da so bili med onimi, ki so se izjavili pripravljene, da dajo kri zanj, tudi trije Črnogorci, ki so jim odvzeli velike količine krvi, vendar pa tudi to ni pomagalo.
Morilec Koščec je že lani pretil, da bo ubil Predavca. Pošiljal je raznim narodnim j poslancem pisma, v katerih jih je prosil za denarno pomoč odnosno za posredovanje, da bi se rešil svojih obveznosti. Seveda pa je bilo eno in drugo nemogoče, Ze v teh pismih je Koščec pretil, da bo ubil Predavca, ako se ne reši svojih obveznosti napram Predavcu odnosno napram Seljački banki.
Socialisti kot talci v Nemčiji
Aretacija Scheidemannovih sorodnikov — Preganjanje Židov se nadaljuje — Hitlerjeva propaganda v Avstriji
Berlin, 15. julija. V Nemčiji so uvedli novost, kakršne ni bilo v pravni zgodovini niti v srednjem veku. Kakor je bilo uradno objavljeno, je biio aretiranih pet sorodnikov bivšega socialno-demokratske-ga poslanca Filipa Scheidemanna, ki niso ničesar zakrivili, ker se izrecno poudarja, da je bila njihova aretacija izvršena samo zato, ker so v sorodstvu s Scheidemannom. Služili bodo kot talci, ker je Scheidemann objavil v »Newyork Ti mesu« članek o sedanjih razmerah v Nemčiji. Uradna objava vsebuje tudi grožnio. da ima ta primer služiti vsem obrekovalcem Nemčije v inozemstvu kot onomin. Scheidemann se nahaja seda i v Karlovih varih.
Občinske oblasti so izdale razglas, ki prepoveduje židovskim trgovcem, da prodajajo svoje blago na občinski tržnici. Na podlagi odloka berlinske občine je bila zaprta tudi neka klinika, ki jo je vodil znan židovski zdravnik.
London, 14. julija. AA. V kratkem se
bo v Londonu vršil kongres Židov, na katerem bodo med drugim sklepali o bojkotu nemškega blaga. Kongresu bo predsedoval lord Melchett.
Berlinska židovska občina je poslala lordu Melchettu pismo, v katerem ga prosi, naj ne dovoli na kongresu ukrepov, ki bi škodili nemškemu gospodarstvu.
Solnograd, 15. julija. Letalo, ki je oči-vidno prišlo iz Monakovega in ki je imelo na krilih kljukasti križ. je včeraj ob 17. metalo nad mestom veliko množino letakov. Ena serija letakov je vsebovala hude klevete proti Dollfussu in drugim članom avstrijske vlade. Ti letaki so podpisani od inženjerja Parsona in bivšega voditelja solnograških narodnih socialistov Scha-ritzerja, ki sta pobegnila iz Avstrije. Druga serija letakov vsebuje poziv narodno-socialističnim somišljenikom v Avstriji, naj vztrajajo v svoji borbi. Podpisali so jih Habicht, Proksch. Reschanv in za štajerski Heimatschutz Rauter.
Zmanjšanje delovnega časa v Ameriki
V industrijskih obratih bo skrčen delovni čas na 35 ur na teden, v pisarnah pa na 40 ur
VVashington, 15. julija. AA. predsednik Roosevelt je izjavil, da bo te dni poslal ameriškim industrijcem proglas, naj podpišejo splošno gospodarsko pogodbo o delovnem času. Roosevelt sam bo predlagal, ^aj se delovni čas v tvorniških obratih z^.iža na 35 ur na teden z minimalno me-rdo 14 dolarjev, delovni čas v pisarnah pa naj bo 40 ur na teden z minimalno te-
densko plačo 15 dolarjev.
Izvajanje nadzornega zakona o industriji, ki naj vrne Zedinjenim državam njeno nekdanje blagostanje, je naletelo na razne težkoče. Razna podjetja odklanjajo izvajanje določb, ki se nanašajo na strokovne delavske organizacije. Ta odpor podjetij je na drugi strani izzval nezadovoljstvo v delavskih vrstah. Zato je zveza
Iz policij?^** fr***wWrti
Izubijana, 15. Julija.
Razni nerazsodni meščani in okoličani delajo pri nabiranju lipovega cvetja na lipah ob Tvrsevi cesti škodo s tem, da lomijo veje In smuka j o cvetje obenem z listjem. Drevje na ta način hira in se posuši. Policija bo vsakega, ki bo lomil lipove veje, strogo kaznovala.
Davi ob 030 je stražnik ustavil na Tvrsevi cesti nekega mladeniča, oblečenega v lepo, skoro novo črno obleko, ki je nosil pod pazduho zavito obleko. Stražniku se je neznanec zdel sumljiv in ga je povabil na policijo. Moža so tam zaslišali. Je to Bosanec Mehmed Omeragič, star 27 let, doma iz Vel. Kladu še, srez Cazin. Je musliman, drugače pa delavec. Na policiji se je izkazalo, da izvirata obe obleki, ona v zavitku in tista, ki jo je imel na sebi, od vloma, ki je bil izvršen v noči od 12. na 13. t m. na Viču št. 141. Okradena sta bila dva krojaška* pomočnika. Omeragič je tatvino odločno tajil, češ, da je obleko kupil pred 6 tedni v trgovini Ti var na Sv. Petra cesti za 450 Din, dočim je druga obleka last nekega njegovega prijatelja, ki je pred dnevi neznano kam odžel. Policija temu zagovoru ni verjela in je Bosanca pridržala v zaporu, obleki pa vrnila lastnikoma.
Policija je aretirala tudi brezposelnega delavca, 27-letnega Vinka Skrjanca Iz Novih Jarš pri Mostah. Ukradel je inž. R. Treu ročni voziček, vreden 1000 Din in ga prodal skladiščniku tvrdke Stupica kot staro železo za Din 42.50. fikrjancu so razen tega zaplenili tudi 4 poldrugoHti-ake steklenice sBvovke, o kateri sumijo, da je hi dobil na posten način.
CURI H. Pariz 20.24, U>ndon 17.24»/t Newyork 3$<M/t. Bruselj 72.35, MfJan 27.35. Madrid 43.15, Amsterdam 208 60, Berlin 123.25, Dunaj 58V,, Praga 15.S3Vt Var&avu 57.66, Bukarešta 3.06.
Pravoslavna cerkev Je pod streho
Zgrajena je iz vrhniške opeke, ki so je porabili 550.000 komadov
LJubljana, 15. julija.
V senčnem Trubarjevem parku so zgradili skoraj skrivaj impozantno pravoslavno cerkev. Danes so postavili na kupolo najvišjega stolpa okrašeno smreko, kar pomeni, da je cerkev dosegla vrh in da je pod streho.
Meščani niti ne vedo, za kako krasno in mogočno zgradbo je postala Ljubljana bogatejša, kajti zgradbo zakrivajo odri in gosto drevje. Vendar pa ne more nihče prezreti visoke zgradbe,
saj ae dviga kupola visoko nad drevje in presega precej tudi vse zgradbe v okolici. Vrh kupole .betonski zaključek, je 27.72 m nad zemljo, a nad to ploščo, stropom kupole, postavijo še streho (leseno konstrukcijo, krito z bakreno pločevino), zvončaste oblike, kar bo še zvišalo zgTadbo na 29 m 65 cm. Vrh tega najvišjega stolpa bo kronal bakren križ ter bo z njim dosegla zgradba 32.45 m višine.
Tlocrt se zdi zelo kompliciran, kar tudi je, v notranjosti ti je pa takoj jasen. Vhod je samo eden, in sicer od južne strani. Glavni prostori leže v dveh pravokotnih osen v obliki križa: ladja ob straneh in v ospredju, v ozadju predprostor, v sredini prostora pa sloni na štirih vitkih stebrih kupola katere strop je približno 27 m visoko. Stranske ladje in ospredje so tako zvane apside, ki izstopajo od kupole na ven 5 m s pol-krožnim zunanjim zidom. Pri strehi se apside priključujejo h glavnemu, srednjemu stolpu ali h kupoli s polovičnimi kupolami. Kupola in apside tvorijo v tlocrtu obliko križa, ob čigar stranicah stoje štirje enako visoki stolpi, ki so nad streho povsem enaki srednjemu stolpu, le da so manjši. Tako se vsa zgradba postopno dviga proti sredini, proti dominirajoči kupoli. Stranski stolpi bodo visoki s križem 25.45 m, torej 7 m nižji od kupole.
Stolpi so pri tleh v tločrtu kvadrat, s 3 m dolgo stranico v notranjosti. Nad streho preide kvadrat v osmerokotnik zunaj, znotraj pa v krog. Stolpi imajo torej nad streho po S stranic, ki se ločijo s polkrož-nimi stebriči, med katerimi so visoka in ozka okna. Pod vrhom nad okni tvorijo polni loki v vencu višinski zaključek. Srednji, najvišji stolp, je po obliki enak stranskim, a nadstrešno zidov je, t. j. kupola, sloni na Štirih betonskih stebrih, ki stoje vsak k sebi 6.35 m. Te stebre bodo obložili z marmorjem. S stebra na steber se ločijo betonski oboki, nad njimi pa boči krožni venec, konstrukcija prehaja v tako zvanem pandantivu v strop, ki je znotraj v tločrtu krog, zunaj pa osmerokotnik. Premer kroga nad kapitli stebrov, venca ki je krožni betonski nosilec, meri 6.35 m; venec, ki je 1.85 m visok nosilec in ki je »požrl« okrog 64 m* betona proti vrhu zoži krog, premer kupole, na 5.25 m. Nad tem vencem je zid vertikalen, ne da bi imel naklon na znotraj kot venec. To je stolp nad streho, opeč-
Pogled na zaključeno kupolo
ni zid, ki nosi betonski strop, kupolo, nad katero Še postavijo streho. Enako komplicirani so vsi stolpi, konstrukcija je povsod enaka. Na stropu kupole bo naslikan Kristus (freska) v nadnaravni velikosti.
Lani so delali od srede avgusta do srede decembra. Dotlej so dvignili zgradbo do streh apsid in zbetonirali so kapitle stebrov, ki nosijo glavno kupolo. Čakalo jih je še najbolj komplicirano delo, zidanje stolpov nad streho z betoniranjem kompliciranih pandantivov. Zdaj je pa zgradba že dograjena v surovem stanju. V notranjosti bo še seveda mnogo dela. Zdaj si je še težko ustvariti popolno sliko cerkvene notranjosti z ikonostasom v ospredju ter z vso opremo. Na levi in desni ob ikonostanu sta prostora za pevce. Sprednja stolpa sta le zaradi fasade kot arhitektonska elementa, levi ob portalu je zvonik, v desnem so pa stopnice, ki drže na balkon v ozadju, ki pa ni kor kot v katoliških cerkvah.
Kot je impozantna celotna fasada, napravi tudi portal že zdaj mogočen vtis. Nad njim je timpanon, Čigar vrh je 16.60 m visoko, sloni pa na štirih polk rožnih stebrih, na vsaki strani vhoda sta dva. Vrata so 4 m visoka, zgoraj polkrožna, in 2.55 m široka. Nad njimi je rozeta (okroglo okno) v premeru 2.55 m. Portal je v celoti 9.85 m širok. Cerkev je pa dolga v glavni osi 31.38 m, torej približno toliko kot je visok najvišji stolp.
Lepota bizantinskega sloga bo prišla do popolnega izraza, ko bo končana tudi fasada. Toda zdaj bo delo počivalo leto dni, da se bo stavba dobro presušila, šele potem jo bodo ometali. Potrebno je tudi, da delo počiva nekaj časa zato, da bo opeka izločila ves soliter, ki sicer razjeda omet. Vsa zgradba je zgrajena" iz vrhniške opere, ki so jo porabili 550.000 komadov, torej nad pol milijona. Zidarji delajo samo Še danes, tesarji tvrdke Ravnihar bodo pa še letos postavile strešne konstrukcije na stolpe. Gradilo je podjetje ing. Jos. Dedek, ki gradi tudi Delavski dom. Cerkev so spravili pod streho v 8 mesecih, kar je zelo hitro, zlasti še, ker je zgradba tako komplicirana. Letos je bilo zaposlenih stalno po 30 delavcev, zidarjev, tesarjev in pomožnih delavcev, će bo pravoslavna cerkvena občina zbrala dovolj sredstev, bodo delo nadaljevali prihodnje leto, kar je želeti žo zato, da dobe na&i     avci delo.
Velik požar na Gorenjskem
Lesce, 15. julija.
Včeraj malo pred polnočjo je v eni največjih opekaren na Gorenjskem v Dvorski vasi pri Begunjah izbruhnil velik požar, ki je na mah upepeiil vso ogromno okoli 100 m dolgo gorenjsko opekarno. O požaru smo od očividca prejeli naslednje podrobnosti:
Tovarna, ki dela noč in dan. ima poseben strojni oddelek, pri katerem so kurjači izmenoma navzoči noč in dan. Okoli 23.15 je kurjač, ki je imel nočni šiht, nenadoma zapazil na zadnji strani tovarne pri strojnem oddelku, kjer je zgrajena krožna peč ali kakor jo domačini imenujejo »ring-ofen«, ogenj. Takoj je alarmiral delavce, ki so spali v bližini, kmalu pa so prihiteli tudi drugi ljudje, ki so kropili v hiši posestnika Paplerja, ki mu je umrla žena. Ogenj ej med tem zajel leseno ogrodje m se je z velikansko naglico razširil na vse poslopje, tako, da je bila na mah vsa tovarna v plamenih. Prihitela so gasilska društva iz Hlebcev. Mošenj. Begunj in Radovljice ter so takoj pričela z gašenjem. 2e prej so delavci in vaSčani znosili iz pisarne vse, kar se je dalo re5iti, zlasti pa dokumente. Vsaka pomoč s strani gasilcev je bila izključena Vladala je tako silna vročina, da ni mogel nikdo v bližino gorečega poslapja in so Gasilci le od daleč brizgali vodo v plamene. Plameni so bili visoki nad 20 m in se je ogenj videl več kilometrov daleč, po vsem radovljiškem okraju. Ves trud gasilcev je bil zastonj, ognja ni bilo mogoče udušiti in je velikanska opekarna pogorela z vsemi stroji in velikim skladiščem opeke in strojnega olja
do tal. Gasilci so se morali omejiti na lokaliziranje ognja, ker je bila zaradi atra-hovite vročine v nevarnosti vsa vas. Ves čas so polivali sosedne strehe z vodo in se je samo njim zahvaliti, da požar ni zajel vso vas.
Gorelo je do 5. zjutraj, še sedaj ližejo plameni na tramovju. Skoda je milijonska, vendar je krita z zavarovalnino. Zaradi požara je prizadeta vsa vas, ki je od opekarne živela. Mnogo vaščanov je bilo zaposlenih v tovarni, drugi so pa bili nameščeni kot prevozniki in so prevažali opeko na kolodvor, s kolodvora pa premog za tovarno. Lastnika opekarne Feliksu Schindlerja, ki živi stalno v Brnu. so takoj brzojavno obvestili. Tovarna je bila na novo zgrajena šele pred dvema letoma in opremljena z najmodernejšimi stoji. Staro opekarno, ki je izdelovala opeko le v manjšem obsegu so takrat podrli in zgradili novo, vsekakor najmodernejšo na Gorenjskem.
Ljudje so vztrajali ob ogromnem ognjišču vso noč do jutra. Med njimi se je kmalu pojavila govorica, da je bil ogenj podtaknjen, ker si ga drugače niso mogli razlagati. Preiskava bo pokazala, koliko je na tem resnice
Nazadovanje brezposelnosti v Franciji
Pariz, 15. julija. AA. Po uradnih podatkih je brezposelnost v zadnjih mesecih v Franciji zelo nazadovala. To je razvidno zlasti iz primerjave z mesecem marcem. Tedaj je bilo v Fra ulji 531 S16_brezposelnih, sedaj pa jih prejema brezposelno podporo samo še 249.193. Napram mere« je torej brezposelnost padfc ea 24.90 odstotka.
Straa X
>SL0VEN8KI NAROD«« dne 15. Julija 1933
ste v ^9
Gorenjska je dobila i
krasno kopališče
Jutri bo svečano otvorjeno moderno športno kopališče
Ljubljena, H*. Julija. Industrija preživlja najkriticnejše čase. Zlasti je pri tem prizadeta naša banovina, prav posebno pa naše kmetsko ljudstvo. Kako zajeziti ta mogočni val vsesplošne krize, ki je preplavil ves svet? Pri nas smo našli vsaj delno rešitev. Naša ožja domovina, je bogata na prirodnih krasotah, ki bi bila še bolj mikavna tujim turistom, če hi jim mogla nuditi to, kar jim nudijo razni svetovna letovjšča. Zato je povsem naravno, da smo začeli v zadnjem času gledati vse bolj na tujski promet, ki utegne postati naš najvažnejši gospodarski činitelj. Najprej se je zdramila Ljubljana, ki je dobila s krasnim športnim kopališčem Ilirije prvovrstno higijensko napravo, odgovarjajočo vsem zahtevam današnje dobe. Zgledu Ljubljane so kmalu sledili drugi kraji v dravski banovini in s ponosom se
danes lahko pohvalimo, da amo v kratkem razdobju dobrih treh let zgradili že 12 modernih kopališč in to v dobi največje gospodarske stagnacije.
V tem pogledu prednjači Gorenjska, Tu so v zadnjih letih rasla kopališča kakor gobe po dežju. Ljudje so se pričeli zavedati, da je treba za povzdigo tujskega prometa nekaj žrtvovati, samo na ta način bo mogoče dotok tujcev povečati. S povečanjem tujskega prometa bo pridobila tudi splošnost. Obrtniki bodo dobili delo, kmet bo lahko prodajal svoje pridelke, naravno ne bodo prikrajšani tudi gostilničarji in druge sorodne stroke. Gorenjci so se zdramili. Zasnovali so velikopotezen načrt, ki obsega vso Gorenjsko od Tržiča do Kranjske gore. Za povzdigo letoviščarstva naj se zgrade moderni hoteli, urede senčnata šetališča in zgrade kopališča. Poudarjena je pa rudi nacionalna misel. Onstran naših meja prav radi trdijo, da nismo zmožni samostojnega življenja.    Tem hočemo
pokarati, da si znamo življenje urediti sami,  brez tuje pomoči   Živa  priča,  kaj se
lahko naredi v svobodni državi, naj bodo vse projektirane naprave, s katerimi bo prav kmalu razpolagala naSa prelepa Gorenjska. To je bila tudi glavna misel prof. Vurnika, ko je izdelaval načrt za moderno kopališče v Radovljici, ki bo jutri na svečan način otvorjeno.
Kopališče leži ob vznožju Oble Gorice, nekaj sto metrov oddaljeno od mesta. Od glavne ceste proti Lescam se pri SokoUkem domu odcepi novo zgrajena 7 m široka cesta in že se nam pokaže lepa monumentalna zgradba. Tik ob cesti je percola blagajne. Odtod se po stopnicah pride v sla-čilnice. Prva je skupna za moške, sledi skupna za ženske, ki imata vsaka po 40 omaric, v tretjem oddelku sta na ločeni slačiJnici za moško in žensko deco s 60 omaricami. Za njimi so ra7vr$čene kabine. Skupno je 78 manjših in 30. več jih kabin, ki imajo prostora za 5 do 8 oseb. Ostali prostor zavzema 8 antfle^kifi stranišč in 12 prh, 4 mrzle in 8 toolih Voda za prhe se bo segrevala na strehi, odkoder bo tekla v poseben, 3 kub. m. obsegajoč rezer-
voar. Na podolžni smeri je nameščena še rešilna postaja in soba za Čuvaja. Povprečni trakt zavzema restavracija s kuhinjo, kjer se bodo dobila topla in mrtla jedila. » Posebnost svoje vrste je skakalni stolp za skoke s 3, 5 in 10 m. Bazen sam je 50 m dolg in 13 m Širok in je njegova globina ob normalnem stanju vode stopnjujoče od 65 cm do 4.5 m pod skakalnim stolpom. Voda se da dvigniti za 35 cm. Do žleba napolnjeni bazen drži poldrugi milijon 1 vode in ga je mogoče napolniti v 16 do 18 urah. Bazen namaka voda stu-denčnica. napeljan iz 2 km oddaljene Zgoše. Z normalnim pritiskom priteče po ceveh skozi čistilnik, odkoder se zliva na bakreno streho, kjer se segreje na 2R stopinj C. Voda odteče nato v posebne žlebove, odkoder pada kakor slap v bazen. Ta način polnjenja je nekaj posebnega in nudi krasen pogled. Voda je vedno čista, ker se sproti odteka.
Pod kopališčem je športni prostor za lahko atletiko, igre, tenis, telovadbo itd. Prostor ima posebno tekališče, dolgo 500 metrov in posebno progo na 100 m. Ves kompleks meri 120X32 m. Pred vhodom je predvidena garaža za kolesa, avtomobile in kopalne rekvizite. Za solnčenje st» urejena posebna ležišča v kopališču samem, ki so lesena, nnd kopališčem pa ie na nalašč zato izkonnn' terasi 32 m soln-čarišča z mivko. Obla Gorica, pod katero le*? kopališče, je spremenjena v krasno še-tališče, s senčnatimi sterami. od katerih se
vrste mične lesene in kamenite klopi. V pozdičku bo prirejeno tudi letno gledališče.
S kopališča se odpira krasen razgled na Jalovec. Julijske alpe s Triglavom in Mangartom, Karavanke z mogočnim Stolom. Res divna je leaa: zadaj zeleno ozadje gozdička, snredai p- mogočni gorski velikani, in je kona';5Je ve«? dnn odprto solnčnim Žarkom.   Gradbeni  stroški  —  kopališče so
Gradili točno eno leto — so znašali 1,250 000 Din. Polagan »C cevi za dovod vode je stalo 450.000 Din. bakrena streha 150.000. kabine 110.000 bazen ?W OOO. stolp 15.000, ostale zidave pa 250.000 Din.
V«tonnina je izredno nizka kot v nobenem drugem kopališču Oseba, ki vzame omarico plačn samo 2 Din, tudi kabina s 5 osobami stane le 10 Din.
Radovljica je s kopališčem mnogo pridobila. Za ve'io frekvenco bi bilo umectno napraviti redno avtobusno zvezo Z Bledom in Ljubljano in bi se na tn način dotok tujcev še povečal Vrlim Radovijiča-nom. zlasti pa Mestni hranilnici. ki je gradbo finansirala. ie treba čestitati Spet smo napravili lep korak za povzdigo tujskega prometa.
Kopališče bo jutri svečano otvorjeno Ob 11 bo posvetitev, ki se je bodo udeležili zastopniki oblastev, ot 15. pa je na sporedu plavalna tekma na kateri sodeluje kompletna plavalna ekipa SK Iliri ie. Zvečer bo veselica z bogatim sporedom.
Zlet mirnskega sokolskega okrožja
Trebnje, 14. julija.
Mirnsko sokolsko okrožje, ki mu je sedež v Trebnjem, priredi jutri svoj drugi okrožni zlet, to pot v prijaznem kraju Mirna, katerega ime si je pred dvema letoma osnovano okrožje nadelo. .MSO združuje društva Trebnje. Mirna. St. Lovrenc, Žužemberk, §t, Janž in Mo-kronog. Nekako pred dvema letoma je bilo osnovano MSO, in sicer baš v času, ko so sokolstvu sledile množice iz vrst našega kmečkega ljudstva. Za sokolsko idejo navdušeni možje in mladeniči so se z vso vnemo lotili organizacije okrožja, vsak, tudi najmanjši uspeh, jim je daial pobudo. Število članstva v vseh edinicah okrožja narašča in delo od ustanovitve do danes se ie podvojilo. Požrtvovalni pionirji sokolske misli v tem doleniskem kotu zaslužijo vse priznan ie. saj je znano, da ie baš v nekatere kniie okrožja sokolski duh zelo težko prodrl. Ne s prif!anianjem v sokolske vrste, temveč uspešno delo društvenih edinic osvaja ljudstvo, posebno fante in može — delavce — rudarie, da se oklenajo sokolstva tam, kier ie bilo po vojni največiih nasprotstev.
V teh krajih ni več sokolstvu nasprotujočih elementov, nasrc-otno. z liubeznijo in vnemo delineio vsi l-ot telovadci, vodniki vrst in tolrolffri delavci na vseh poljih — leno delo sokolstva jih ie osvojilo. Roj ie bil to. boi dobrega s slabim in dobro le v zrnsiovitem pohodu našlo pot do krepke zmage.
Jutri bo na Mirni nastopalo okrožje zastopano po svoj?^ ed'nicah z vsemi telova-dečimi oddelki. Mirno po7namo kot prijeten in priljubljen izletniški k^aj ob progi dolenjske vtematne železnice Trebnje—St. Janž. Tu ie razvita obrt 'n indusMin. Vrh holma nad M;mo se dviga grad Mirna, katerega  obzidje   »e  še   danes ohranieno.
V gradu ie več zanimivih slik iz XVTIL stoletja Grad ie bil n^koč last oglejskih patriarhov, nato Hjf fensVfl* gospodov celjskih krofov m Von'no rodbine pl. Feste-neV- S^ei *e ^qsT rt<? Zofiie Pisenhergove 7 Dunaja in P;ke *>ne iz Celia V bližini Mrroe ie znana Vesela gora f324 m nad-mo^t-ke viš;neV Domnevajo, da je bilo prvotno na kr*iu «»d*nie cerkve staro slo-veneVn grob;?"^ Cerkev so Turki 1. 1799. r*7>f*^n!i. l fT>3 r>n je bila nanovo po-cTo^Hont Okolica Mirne je sploh prijazna, podnebje milo. izjeti najlepši, ljudstvo do-bpo
Kakor dmgod. si je tudi v tem kraju cr.lpf! Sokol gnezdo — mirensko sokolsko društvo se nonaša s svojim lastnim domom, ki ie delo in pomnik članstva — ve-<*:T>a kme"kega liudtsva — ki so dan za hodili na tlako, vozili so les, delali t* delaU, dela. ki bi iih bilo sicer treba tpJlfo Hačstt N'so delali prisiljeni, temveč i* t* = tn«ga nagiba In nožrtvovalnosti Pa i„ ?r*c1a nonosna stavba mimski Sokolji dom. baš v času. ko je pričela svet «'FnPm'*fati in teJMrl težka gospodarska kri-<r* (^i^'mo se, ko vidimo to dograjeno stavbo čistega modernoga sloga, ne preveliko po svojem obsega, veličastno po
svoji resni skromnosti.
In pred domom. Lepo letno telovadi-šče, na katerem se bo vršil jutri II. okrožni zlet MSO. Pohitimo jutri na Mirno, udeležimo se nastopa okrožja in dajmo s svojo navzočnostjo okrožnim edinicam novih pobud in novih moči na pohodu po mirnski  in  trebanjski dolini.
Vožnja ie polovična Na postaji se kupi cel listek, ki je s potrdilom zletnega odbora veljaven tudi za povratek Vozni« od kolodvora do zletišča je brezplačna izkaznice se v Ljubljani dobe v Narodnem domu in na Taboru Vlak odhaja iz Ljubljane ob 7.26, drugi pa ob 11.58. Povratek iz Mirne ob 1750.
P*H%4ilnie^efl v borbi za Ostanek
Litija, 15 julija.
Delavstvu tukajšnje predilnice je bil«) sporočeno da pripravlja vodstvo podietja novo redukcijo. To pot redukcijo plač, tn to celo do višine 15 odstotkov dosedanjih prejemkov. V zadnjih letih je to zdaj te druan občutna redukcija, ki jo bo utrpel naš kri j: prvič so odpustili precej delavstva. Tvornica se izgovarja na neugodne gospodarske razmere, trdi pa tudi. da jo sili k redukciji plač konkurenca sorodnih tovarn, ki imajo manjše režijske stroške. Naše delavstvo je zaradi namere vodstva obupano, saj že sedanji prejemki ne zadostujejo za preživljanje delavskih družin. Kakor izpovedujejo delavci, zlasti pa delavke, so vpreženi pri delu do skrajnost*, mnogi ne morejo vtakniti med delom, ki traja po 8 ur. niti grižljaja v usta.
Naši predilničarji so se zbrali zadnjič na zborovanju in zahtevali neokrnjenost prejemkov in obnovitev kolektivne pogodbe. Narodna strokovna zveza je v teh težkih časih njih glavna pomočnica in podpornica. Na zadnjem zborovanju v dvorani na Stavbah je podal zanimive informacije predsednik NSZ g. Rudolf Juvan iz Ljubljane. Informativni sestanek s zastopniki naših predilničarjev je imel le tudi glavni tajnik NSZ g. Kravos iz Ljubljene. Kakor doznavamo, se bo v kratkem sklepalo na seji vodstva predilnice o defint-tivnem znižanju plač. Umestno bi bilo, da vodstvo glede na mnoga naročila, ki jih ima in na dosedanje nizke delavske prejemke, ne odtegne izgaranim rokam poslednjega koščka kruha. Saj izkazuje bilanca predilnice čeden dobiček. Ali naj plačuje za splošne gospodarske težave današnjega časa edino delavec, ki prelivija s svojimi novčiči številno družino, steber naše mlade države? Naš arez je že gospodarsko močno prizadet zara di krize t zagorskih rudnikih, ali se jim naj pridruži še Litija? Pozivamo vse činitelje, da preprečijo gospodarsko katastrofo, ki grozi našemu kraju zaradi redukcij delavskih prejemkov vsemu okolišu, zastavijo naj dokler je ie čas, vse sile, da se saacitijo naši predilničarji.
D* naie delavstvo povzdigne ob 12. uri svoj svarilni glas, se bo vršilo jutri dopoldne ob 9. na Stavbah zborovanje, na katerem bodo poročali delavski zeupaiki,
iz Ljubljane pa delegat NSZ g. Vladimir Kravos. Kakor pravkar doznavamo, se bo vršila prihodnjo sredo 19. t m. spet konferenca predstavnikov tovarne in delavskih zaupnikov. Ven javnost pa podpira naše predilnicarje, ki vvklrkajo: Pustite nam in netim otrokom koe kruha in pravico do življenja! . • .
Na Kam« Je lepo
Ziden I most, 14. jattja. PodruMca GMD ne Esdssiam rnos-tu Je zažgala na predvečer godu eHovaisektti bla-govestnJkor sv. Cirila in Metod* na najvišjem Tlim DolenUake, Kuran, prečeg vernik kres, ki naj bi imel namen saintereairatl narod sa na*a narodaoobraanfcn a dreftfera, predvsem na za Družbo sv. Cirila in Metoda. Nihče ne more oporekati, da je narod-ncHObranrbno delo tudi v sedenjih — tn p<rav v sedanjih č&ekh nad vse vafcao ki koristno; sad vidimo, da vstajajo na vseh koncih in kratiih — v državi in toven mJe — krtvi apostoli in krivi proroki, ki M jdan t?Ha najfbolj pri srcu popoina propast našega naroda in naše narodne države. Naj-boljSl odgovor le-tetm bi bti: VW v Drolfbo sv. Cirila in Metoda.
Nikogar Se nisem slišal doefrej, da bi se kes al, ker je šel na Kuni, tudi ne, če ;e postalo gori slabo, hladilo vreme, ktjer je našel v oeebi oskrbnika g. JamSka posebno pa njegove soproge, oojvoIJJ tojpJote, ki je razvedrila še tako čemerni obraes >ohJa-jenega« turista; saj je dobil tn gori vse, Irar si je zaželel in to po neverjetnio niakl ceni. To im pa prekrasen raojgled, ki se planincu nudi s te gore im med potom na goro odmosno z nje, ga sili, da zopet in zopet roma k Sv. Neži In sv. Jofitu na Kum.
Zobni zdravnik
Dr. SREČKO PUHER
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica št. 32
ne ordinira do 15. avgusta
Trboveljski župan ni odstopil
Trbovlje, 15. julija.
Vest o odstopu trboveljskega župana g. Voduaka, ki jo je objavil >Slovenec«, Je vso tukajšnjo javnost presenetila. — Danes govori o tem že vaa đoltaa kot o izvršenem dejstvu. Mi nikakor ne moremo verjeti, da bi v sedanjih kritičnih razmerah prićlo do kake iz^remembe v osebi župana. Vsataomur mora biti jaeno, kako težlko etaJitšče imajo v dan&šmjiih težteiih časih gospodarske ina socialne krize osobito župani taKiustricskih centrov, prav posebno pa še v Trbovljah, kjer vlada med našim dolovmiim 1 jru-dstrvom najlrujža beda. Dnevmo prihada na oboiTio na etotime brez-posel.nili revežev, ataroupokojencerv, manj zaiposlenlh družinskih očeitav s številnimi družinami, uibogih lačnih žen tn otrok, ki vsi presito in rote, da bi jiim županstvo pomagalo. Toda tuidi občinske finance so zaradi težke kritze v revirjih do skrajnosti Izčrpane, zato je sredstev vse premalo. Zaradi trajnega nazadovanja rudarske iirudn-srtjrije, ki je največji davkoplačevalec v oibči/ni, pešajo občinske finance od leta do leta, im če za rudarske revirje ne bo sko-rajšmđe izdatnejše pomoči, utegne trbovejj-ska občina v doglednem časn doživeti popoln finančni polom.
Mjnogi teh, revežev, ki prihajajo na občino po podporo, seveda ne morejo in ne znajo praviiino presojati dejanskega položaja, zato pa v svoji nerazsodnosti in obupu dolže sroce revščine in bed« onega, ki naši občimi načeluje t. j. župana. To de še koliikor toliko razumljivo, toda nikakor ni mogoče odobravati zlonamernih govoric, ki se z gotovih strani s prozornima namenoma širijo, da je župan g. Vodiušek tisti, ki je dal po^mdo za izredne varnostne ufere?* rudarskih revirjih, kajti take govorice zlonamerno otežkočajo že itak do skrajnosti težak položaj župana. Uverjeni smo, da bo višja oblast našega za kulturno, socialno in gospodarsko povzdigo trboveljske občine vsestransko zaslužnega župana zaščitila pred takimi in enakimi dema^o^klm klevetami, mi pa želimo gospolu županu, ki je prav te dni dokazal, da se v poini meri zaveda dolžnosti, ki mm jih nalaiga žu panstvo in predstojnišrtvo ene največjih industrijskih občin v državi, da bi to mesto še dogo zavzemal ln si še nadalje prizadeval z uspešnimi mtei*vemcija.mj na merodajmih mestih lajšati bedo in pomand-kanje v rudarskih revirj'h.
Živilski trg
Ljubljana. 15. julija Živilski tre je bil danes v pravem pomenu besede oblegan. Oblegale so ga kmetice, pa tudi sospodinj \i priMo nenavadno mnogo nanj. Nekatere so sle na trg ži pred 8., kot da so «*e bele, da bo zmanjkalo živil. Maato le oživelo samo zaradi tržnega življenja. Kdor nekoliko pozna kjub-liano, oe mora eudtti, da ia mesto tako živahno samo zjutraj, kot de meščani ne delajo drujfetfa Trot jedo, za kar skrbijo e takšno vnemo gospod inje. Trg ja bil danes .. .... f>s 8. Ff&etfoo, ki eo se
pripeljale s Sostrsga po 8., niso več dobile pri mero3ga prostora. Mnogo proda-^affk Je moralo složiti kosare in jerbase na tla, ker ni Mio vet! tržnih miz.
Tudi ne kmečkem trgu je bilo mnogo premalo prostora. Kmetje so nabrali preče] erssenj in jagod, ker so mislili, da jih bodo lahko danes prodah'. Zlasti tresenj je bilo iaredno mnogo, kar se je nekoliko poznajo pri oeni. D robo) so prodajale že po 2^0 Din kg, torej tako pocani, kot Jih Se nieo zadnja leta. Debele črne čtešnje eo pe fte vseeno nskoliko predrage, vsaj go-epodinjam se Prodajali so Jih po 4 do 6 Din kg- To so po večini uvožene Sre&nje in prodajajo jih prelrapčevalci. Rdečih Jagod |e melo, e prodajajo jih S? vedno P" 4 Dfci k«. Borovnice so najdražje po 1.25 Din, ▼ splošnem Jih pe ponujajo po dinarja, torej tudi ceneje ko leni. Merica lepih JurcTcov jo ie vedno no 4 Din, let,*) jih }s premalo, da bi ee lahko Se pocenili.
Nj| zel en j« dnem trgu je največ salats in no^Bgia krompirja, W je »daj le precej de-bet. Prodajali ee ga že po dinarju. Tako poceni i» ni bil na našem trgu nor krompir julija. Ce je že idej tako poceni, se Se lahko poceni jeseni naravnost katastrofa t-no sa kmeta. De sena Živil tako pada, ni vzrok le silna tfiaka kmdta. temveč tu«]i velik pedeo ktmzuma Uvi] ▼ mestih. Izredno zanimiva bi bila statistika, ki bi pokaeela.
koliko manj jedo zdaj ljudjd nižjih slojev-SaMie glave eo bde x*tj ie rotike po 25 par komad. Dofna*ega eteočjega fižola
je zs> precej Wr se je pocenil na 3 Din k«. Tudi kumar ie od dne do dne več; danee eo lih prodajali Ž* po dinarju koosad nekoliko befj drobne. Grah v otročja na po 2 Din kg, sladki, >pocukrani< pe po 2.50 Dnv
fekotifao kalj živahno je bilo dana* tudi pri mesarjih, dočim vizom zadnje Sata szed tednom prt mesarskih stojnicah B3krtv*kx Meso ima naomajno stalne cene. Dobra govedina >? po 10 do 12 Dro kg. teletina po 12 do 14 Din, Mgnje po ieri ceni, kozliček po 14 do 16 Din, sveže prašičje nteso pa po 16 do 20 Din. s
Perutninski trg je bil primerno zased in-Dotok prodajalcev na njem regulirajo, ker izločajo prekupčevalce. Jajca so bila danes tudi po 50 par komad, najlepša pa po 1.25 Din par. Piščanci so bili tudi po 12 Diss, dočim Sv> navadno po 15 Din. Gospodinje so pre<r?i posegale po piščancih ter jih basale v polne cekarje. Eni gospodinji Je kandidat pečenke ušel iz cekarja t ar jo ubral na tr<ru med gnečo- S tažavo so ga ujeli.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-ćanju. bledici, obolelosti žlez, tarwu$eanju na koži, tvorih uravmava >Franr Joaetova«
voda fcfrorno toli važtno deJovaax3e ore-vesda.-
Novinarski jubilej
Ljubljana, 15. Kalija.
Z Abrahmom se je danes pomenil naš Janez Debevc, ki ga pozna vsa Ljubl)ana za najspretnejšega reporterja, še več ima pa prijateljev kot najprijetnejši tovariš, rosebno je Janez podkovan v juridičnih vprašanjih in noben paragraf ni tako zvit, da bi ga Janez ne vjel na zakrivljeni rep. Vse številke, koliko Ljubljana poje in popije, koliko davka plača in koliko trošarine, seveda pa tudi, koliko ima Ljubljana pufa, rubežni in intabulacij. vse to ima Janez v mezincu. Ni čuda. da je zato ta učeni mezinec tako težak, da ga Janez včasih z vso svojo mladeniško silo krepko sune od sebe. Janez je talent in inteligenten mož, kakršnih imamo prav malo; pri vsem tem pa tudi tako skromen, da je že kar preveč. Z visokimi knezi ir. grofi je občeval V svojih mladost aih letih, ko se je ubijal z instrukcijami in mu je v senci protekcije najvplivnejših gospodov stare Avstrije vse najlepše kazalo. Pa so se gospodje motili, ko so hoteli iz njega ustvariti ponižnega pejomtarja. zakaj Janez je bil vedno kovačev Janez iz Starega trga, vedno popoln kranjski in slovenski Janez, da je raje pustil zlate ovratnike in se z vso strastjo oklenil svoje najzvestejše ljubice — zlate svobode.
Kadar mu je vsega preveč in je sit garanja po kanclijah in razpravnih dvoranah, po davkarijah in posvetovalnicah mestnih
očetov, tedaj pa Janez sleče suknjič in se požvižga na Ljubljano ter korajžno krene fantovat na kmete. Tam svatuje srečno in veselo s svojo večno nevesto-svobodo. Sploh ne verjamemo, da ga je Abraham do-tekel, saj Janez prezgodaj vstaja za takega očaka, gotovo se je pa danes skril kje tam za cvetočo Galjevico na barju in vriska s škrjančki pod mladim solncem. ki naj mu, najboljšemu kolegi, veselo sveti še dolgo zdravih in prešernih let.
Za trboveljske
Ljubljana, 15. julija Nogometna tekma med ljubljanskimi oficirji in novinarji v prid bedn? trboveljske dece le imela zaradi fulminantnih priprav seveda tudi kolosalen moralen uspeh, a kar 83 gmotnega uspeha tiče. je pač tako, kakor z vsem v tej preklicani krizi. Vsak stiska, kolikor je mogoče, zlasti pa sedaj, ko vsakdo štedi in zbira dinarSke, da bi sel vsaj nekaj dni iz pust- razbeljene Ljubljane kam ven v poživljajočo prirodo. Po pravici povedano, da smo pričakovali več, ker bi radi dali nedolžnim trbovaljskim revčkom mno-20, mnogo več in bi jim vs^j nekoliko ra*-V3drili usahla lička, ali pri ve»m tem našem razočaranju nas v?ndar tolaii prepričanje, da so podprli plemenito prizadevanje tisti, ki imajo malo denarja in mnogo srčne omike- Vsem uda»l?žencem tekme »e torej prav iz srca zahval ju iemo za simpatije in za pomoč, predvsem na moramo napraviti najglobokejši poklan naSim vrlim policijskim 6tražnikom, ki eo brez poziva in prošnje sami takoj poklonili vee svoj borni zaslužek za trp-če otroke. Če bi ostali Ljubljančani imeli toliko srca kot naSi stražniki, bi oficirji in novinarji lahko v Trbovlje nesli najmani sto tisočakov!. Kdor gre mimo policijske stražnice v Šiški, nai se odkrije! Tam so oni dobri možje, ki so si pritrgali od ust 720 Din, čeprav ee sami najtežje bore za svoj borni kruhek.
Vsi dohodki z darili in oreplačili izka zuje jo vsoto 14.877 Din. Policijski stražniki so darovali več ko 7-krat toliko, kolikor znaša najvišji dar v tej vsoti. Gospoda, ali bi ne bilo prav, če bi posnemali naše tolikokrat po krivici napadana in žaljene p<>-lieitake stražnike? Naš blagajnik ln ffolman cr. Prunk darila še vedno sprejema.
Vseh izdatkov je 6.366 Din. Raznih pristojbin smo plačali 8.127 Din, "»Iliriji« smo dali 1000 Din za igrišče, razsvetljavo in dr*-se, v državno blagajno smo za godbo plačali 700 Din, reflektorji so nas veljali 265 Din torej skupno 5.092 Din, ostanek ie pa razdeljen na male vsote. Cieteea dobička j© torej 8.511 Din. To vsoto odneaeta dva delegata tekmovalcev, namreč kapetan oficirskega moštva g. kapetan Genović in zastopnik novinarskega moštva v ponedeljek v Trbovlje Do ponedeljka je torej fte dosti časa. da ne zaostanete za ljubljanskimi policijskimi stražniki! Vsem, ki so nas pri takmi podprli tako ali tako: Najlepša hvala! Se lepAe povračilo za dobro delo bodo pa dobili v veselja in radosti nedolžnih malih žrtev današnjih razmer.
— Sokolsko druitvo Ljubljana IV poziva svoje članstvo, da se udeleži jameci nastopa čete na Laverci polnoitevilno. ^ TSfofo-aJisce okoli 14. pred letnim telovadi-ftcecn na Dolonjski cesti, od koder bo vozil Peftniikarjev avtobus. Zdravo! -~ Uprava.
_ Velike medklubeke dlrkalllene kole zaroke dirke   kolesarskega k) motocttdi stičnega rtruStva >8ave« se vrie v n »ded Jo o»e iS.   avgusta    na »porinem prostem JbSK >Henaaesc t Opod* 81BV1.
Koledar.
Dane«: Sobota, 15. julija katoličani: Heaicuk L, Vladimir, pravoslavni 2. julija.
Jotrlj Nedelja, 16. Julija katoličan : D. Mar. KarmeJjska, Bogdan, pravoaiavini 3. Julija.
Danainje prireditve.
Kino Matica: P. P. 1. ne odgovarja.
Kino Zlika: leseni križi.
Grazor »port-Club : ASK Primorje oh 20.46 na IgriScu Ilirije.
MUE Budimpešta : SK Ilirija, medaia rodna plavataa tekma ob 21. na k opal licu Ilirije.
Izbirni   lahkoatletski    miting   Ilirije in Primorja ob 17. na igrišču Primorja. Prireditve v nedeljo.
Kino Matica:  Lepa pustolovšoioa.
Kino Šiška: Leseni križi.
Društvo >Tabor« velika vrtna priredi tev ob 16. na vrtu hotela >Tivolija<.
Izbirni  lahkoatletski   miting   Ilirije m Primorja ob 9. d op. na tsrWu Prrmorja Dežurne lekarne.
Dane« in jutri: Dr. Piocoli, Tvn&ervs, cesta 8 kn Bakarcič, Sv. Jakoba trg 9.
&xp€>€& sita
Umetnost ni bila še nikoli tako posplošena, kakor je zdaj. \e govorimo o umetnosti v ožjem, temveč v najširšem pomenu besede. Kaj mislite, da naše drobne ptičice niso umetnice življenju? Pa še kakšne! Saj ne ssjejo in ne žanjejo, pa vendar dobro žive. Naš kmetic pa seje in seje, a poleti nima kaj. On torej ni umetnik, žalostna mu majka.
Poleg umetnikov čopiča, dleta in pere $d imamo še umetnike piskrčka. In teh nam pošilja dobri bog vedno več. Gledaš in občuduješ takega umetnika, pa ne veš, ali bi se odkril ali vseknil pred njim. Na videz bi dejal, da niti do pet ne zna šteti, pa ti zna šment celo do deset, do petnajst ali dvajset in še čez. Nič ga ne Izdaja, da je podjeten, le piskrček drži skromno na hrbtu in ga pristavi, kjer le mor«. Pa ti posreba namestu ene kar pet ali šest ju-
hic, drugim brez piskrčka pa nič ne ostane. In nič ga ne moti, če je bil še včeraj odličen veljak, tako rekoč merodajen činitelj, po funkciji človek in pol. Glavno je, da ima piskrček in da ga zna dobro pristavi jati.
Nov krajevni odbor „Krke"
Ljubljana. 15. Julija. Zgodovina našega društvenega življenja nemara ne bo Imela primera, da bi doseglo tako mlado društvo, kakor Je >Krk&«, v tako kratkem času in v tako težkih razmerah naravnost presenetljive uspehe. Delokrog in program tega izredno agiinega društva je tako obsežen, da se m čuditi, da dobiva vedno već novih prijateljev in da postaja v našem društvenem življenju moćan činitelj. Po ožjem organlisa-torićnem propagandnera ln prosvetnem delu se je >Krka« lotila druge važne naloge, začela je ustanavljati krajevne odbore, ki bo z njihovo pomoć jo neprestano v najtesnejšem kontaktu z nado prelepo Dolenjsko in njenim prebivalstvom, da bo njeno delo tem uspešne JSe ln plodonosne j-de.
Za Trebnjem in Višnjo goro Je prišla na vrsto se Stična, odnosno Ivanona gorica, kjer je bil snoci ustanovljen tretji krajevni odbor >Krket. priprave so bile poverjene trgovcu in fotografu v Ivanćni gorici g. Brjavcu, ki je vzorno pripravil vse potrebno za ustanovitev krajevnega odbora ln nabral že blizu 50 članov. Iz Ljubljane sta prišla na ustanovni občni zbor neumorna >Krkina« delavca predsednik g. dr. Milan Perko in tajnik gosp. Anton Podbevsek, ki sta zbranim domačinom v gostilni Kal.inger pojasnila pomen in cilje društva ter društvena pravila. Predsednik višnjegorskega krajevnega odbora notar g. dr. Beno Pehara! je pozdravil zborovalce v imenu sosednega odbora, naglaaajoč potrebo intenzivnega dela za povzdigo Dolenjske. Sledile so volitve in je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik industriajec g. Jože Zaje, tajnica gospa Marija Erjavec, soproga trgovca ln fotografa, blagajnik gostilničarjev sin gosp. Avguet Kalinger, odborniki pa gg. Jože Mestnik, kmetovalec, Jože Verbič, šolski upravitelj v St. Vidu, Nace Pevec, bivši poslanec, Gaber zoreč, čevljarski mojster v št. Vidu, Franc Samec, šolski upravitelj na Muljavi, Franc Jeraj, posestnik in župan na Krki, Jože Lampret, kmetovalec v Stični, Ludvik Gabrijel, gostilničar v Stični, ln Lojze Medved, sodavtčar na Viru.
Pred zaključkom občnega zbora Je predsednik »Krke« g. dr. Perko ponovno naglašal, da je »Krka« strogć nepolitično društvo, ki z veseljem sprejme v svoje vrste vsakega, kdor hoće nesebično delovati za povzdigo Dolenjske, pa naj bo tega ali onega svetovnega nazora.
Iz Trbovelj
— Sport v rudarskih revirjih. Danec in j«utiri se bodo trboveljski nogometni klubi borili za prehodni pokal, ki ga je tukads nja NSZ leta 1931  o>b kongresu v Trbovljah poklonila najboljšemu klubu. t. j. SK Amaterju. Lani pa je ta pokal prešel na SK Dobrno, ki ga je letos bran H Jutri po poldne ob 16 uri ae priono prve tekme z;. priboriJtsrv tega pokala. Prva se bosta spo prijela SK Amater  in SK Trbovlje, nato pa SK Dobrna in SK Retje  V nedeljo ob pol 9. uri se bosta ponaeriila najprvo premaganca rz sobotnih tekem, nato pa zrna govalca. »Igralo se bo na  igrišć-uu SK Tr bovljja. Tekme obetajo biti jako zao im ive. zate vlada osobito med mlaidino zanje ve-liko zanimanje.
Možitev iz ljubezni.
■— Sklenila sem omožiti se Četrtič, gospod ravnatelj, toda to pot zgolj iz ljubezni.
Torej ste se končno odločili opustiti zlati standard?
otev 159
SLOVENSKI NARODA, dne 15. Joftja 1933
čarobna željnska jama
S prirodnim! mostovi, breznom, prirodnim! okni, grinjalom, bazenom in dvorano iz „Tiso* in ene
Ljubljana, 15. julija. Jutrišnji krožni avtomobilski izlet »Krke« bo zanimiv posebno zato, ker si bodo izletniki ogledali čarobno Željnsko jamo, doslej še neznano naši javnosti. O tej jami in še o drugih kočevskih jamah nam piše »Krkaš« prof. Uršič iz Kočevja, ki bo vodil izletnike po jami:
Važnejše kočevske jame so: Željnska jama, Jama treh bratov. Ledena jama in Eleonorina jama. Poleg teh naj omenim še Koblersko  jamo. I,ahko bi jih razdelil t
toliko zanimivega.
Opisati hočem nadalje jame, ki leže na gorskem hrbtu »Na Stojni«. Za te jame pa je potrebno, da se zadržiš v Kočevju ves dan. Jamo treh bratov in Ledeno jsmo si lahko ogledaš v enem popoldnevu. Če pa hočeš videti še Leonorino jamo, rabiš ves dan.
V Kočevju moraš iti po Gorski ulici do Jakommijeve žage in že si pod hribom. Cez travnik prideš do smrekovega gozdička  in  tu te pelje markirana pot skozi
dve skupini: Ene leže na pogorju Stojna, druge v ravnini.
Ni ti treba jamske opreme, ndti jamske obleke, samo svečo potrebuješ in ogledaš si lahko prirodne krasote podzemskega sveta.
Oglejmo si 2eljnsko jamo! Pri kočevskem gradu jo za vi ješ na levo čez most in po cesti, ki te vodi mimo rudniških naselbin in dnevnega kopa premogokopa prideš v pol ure do prvih hiš vasi Zeljne. Tu za v* ješ ob potoku na desno m že stojiš pred vhodom. Vidiš pred seboj prvi prirodni most. Tu je vhod. Prižgati si moraš bič in si v prvem dehi jafe, ki je dolg kakih 100 m in visok do 15 m. Je brez kapnikov in za tebe, ki si želiš videti kap-nšŠee tvorbe, nepomemben. Pri kraju se pot dvigne za nekaj metrov in že si na svetlem v kraški vrteći. Na levo vidiš dva prirodna mosta. Za drugim pa se ti odpira brezno.
Toda pot nas ne vodi v brezno, nego nad njim v veKko predjamo, ki ima dvoje lepih prirodnih o&en. Iz daljine pa slišiš Strm vode. Pri začetku predjama nas vodi pot v prvi rov, ki je dolg svojtfi 150 m in ponekod vćsofc do 25 m, Že se pokažejo kapniSke tvorbe. Vkiiš kapnike: stalaktite in stalagmite, stebre m v prvi polovici rova tudi lepo zaigTinjalo. Onega, ki prvič stopa v kraŽko jamo, prevzame čar. Čudi se tem tvorbam ki nehote se vpraša, kako je vse to nastalo. 2e smo pri kraju prvega rova. Ob robu vidiš lopo in dolgo zagri-njalo. Sedaj se moramo vrniti nazaj v predjamo. Gremo po položni poti skozi predjamo tn pridemo do obzidanega bazena, ki daje vodo vasi Zeljne. Tu se pričenja drugi rov. Rov, kri te vodi prav za prav do najlepšega dela, je dolg 20 m. Moraš se nekolilco pripogniti. Za debelu-harje je ta pot nekolilco nerodna, toda ne smeš obupati, ker se ti trud izplača. Ze smo v veliki dvorani. Bleste se ti kapniki v nepregledni množini. Zdi se ti, kakor, da si v čarobni dvoTani, ki ti jo opisuje pravljica »Tisoč in ena noč«! Dvorana Je dolga kakih 40 m in visoka kakih 30 m. Ne moreš se ji načuditi. Kamor pogledaš, vse nekaj izrednega. Posebno strop te očara. Videti je, kot da visi raz njega par-tisoč sveoni lestenec. Uverjen sem, da ti ne bo žal, da si se potrudil priti v Kočevje in si po poldrugi uri zamude ogledal
gozd, mimo pečin do podviha Neki 976 m. Tu leži Jama treh bratov. Tudi v to jamo
?|reš lahko v navadni promenadni obleki, z Kočevja si rabil do jame tri četrt ure. Vhod ni tako veličasten kot v 2eljnsko jamo in tudi jama ni tako ravna kot željnska, toda ima izpeljano pot Jama je dolga svojih 300 m in ponekod visoka do 50 m. 2e v bližini vhoda te pozdravi kapniška tvorba »debeli mož«. Spomladi ima ta jama tudi veliko ledenih kapnikov. Naenkrat ne rabiš luči, ker ti pošilja visoko gori prirodno okno dnevno svetlobo. Odtod pridemo do najnižjega mesta jame. Nad seboj velik in zanimiv prelom, pod seboj malo jezerce. Sedaj pa gremo navzgor in pridemo do najlepšega dela jame. Tu stoje do 4 m visoki in 40 cm v premeru debeli orjaki stalagmiti. Trije so! Mislim, da se zaradi tega imenuje jama tudi Jama treh bratov. Okoli njih pa vse polno prelepih kapniških tvorb. To jamo ljubijo sicer tudi nabiralci jamskih hroščev. Da si lahko ogledaš še Ledeno jamo, se moraš vrniti do poti, ki te vodi za Mestnim vrhom mimo Jelenovega studenca in cele vrste kra*flcih vrtač do jame. V pol ure si pri jami. V to jamo moraš iti v jamski obleki. Pred teboj leži brezno, globoko 120 m in dostopno samo na eni strani. Jama nima apnenčevih kapnikov, pač pa ledene kapnike in slapove. Saj je v brezni strop iz samega ledu. Temperatura v jami je tudi poleti na ničli in zato je v njej večni led.
Kot poslednja v okolici Kočevja zanimiva jama je Eleonorina jama. Leži v pragozdu in do nje se rabi dve uri. Pri poslednjem ovinku četrte ceste te pelje pot okoli vrha Ledenik (1068 m), južno katerega v višini 900 m je vhod v jamo. Jama je last Turjačanov in je opremljena. Deli se v tri dele: v predjamo, galerijo in jamo. Iz galerije je krasen pogled v razsvetljeno jamo. Vse polno kapniških tvorb. Posebno lepa je prižnica. Na najglobljem kraju je jezerce. Jama je okoli 60 m dolga, 20 m široka in 40 m visoka.
Na kratko sem opisal važnejše jame z namenom, da tudi na kočevsko privabim ljubitelje prirode in častilce Dolenjske z željo, da bi vzljubili tudi tukajšnje prirodne lepote v isti meri, kakor njim bližnje in bolj poznane. Fr. Uršič.
Praznik horjulskih gasilcev
Horjul,  14. julija.
Prostovoljno gasilno društvo v Horjulu proslavi 501etnico svojega obstoja, združeno z župnim zletom vrhniške gasilske župe. Proslava pomembnega jubileja pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g. Albina Komana bo v nedeljo 23. t m.
Društvo, ki je med najstarejšimi v vrhniški gasilski župi, je bilo ustanovljeno na pobudo posestnika Korenčana Franca in trgovca Jakoba Sušteršiča, toda predložena slovenska pravila so bila dvakrat zavrnjena in šele v tretjič jih je oblast odobrila. Akoravno je bilo v tedanjih časih poveljevanje le v nemškem jeziku, sta omenjena ustanovitelja vztrajala in zahtevala poveljevanje v slovenskem jeziku, ki se je obdržalo v društvu vso dobo.
Na ustanovnem občnem zboru 1. aprila 1883. so bili izvoljeni za načelnika Anton Rihar, za podnačelnika iJakob Ma/inčič, za tajnika Jakob Sušteršič. Razen Franca Korenčana in Janeza Vrhovca krije že vse ustanovne člane domača zemlja.
Od ustanovitve do 50letnega jubileja je menjalo društvo 10 načelnikov. Za Rihar-jem je načeloval Matija Muha, nato Franc Brežic, Franc Leben, Ivan Čepon, Ivan Marinčič, Andrej Rožmanec, Ivan Stanovnik, Franc Stanovnik, Janez Sušteršič in Marinčič  Ignacij, sedanji načelnik.
Takoj ob ustanovitvi je društvo marljivo delovalo in si že prvo leto nabavilo bnzgalno. Leta 1802. si je sezidalo svoj lastni dom za spravljanje orodja. Kasneje si je nabavilo modernejšo brizgalno na ročni pogon in leta 1913. tudi mo^r>c. Ves čas svojega obstoja je sodelovalo pr: 45 požaru ter tako obvarovalo im^je svojim občanom  in okoHčanom.
Pod vod*r/om svojeg agilnega i^ spret-rega načelnika Ignac.i? Marinčiči si je društvo letos spomladi pričelo graditi nov dv.m, ker stan hram ni več zadoščal rsz-voju in de'ovanju društva. Z marljivostio m vztrajnost načelniki in članov je dom že pod streho, ki bo v svojem moderaciu
in lepem slogj po načrtih stavbeniki g. Angela Battelinija ponos društva in k~as okolici. 2al, da zaradi sedanjih kritičnih denarnih težkoč ni mogoča ob zlatem jubileju tudi otvoritev in blagoslovitev doma.
Spored gasilske slavnosti je sledeči: V nedeljo 23. t. m. ob 13.30 uri sprejem gostov pred novim gasilnim domom. Ob 14. skupna udeležba pri cerkvenem opravilu. Sprevod gasilcev po vasi. Nato pozdravni govouri na slavnostnem prostoru in po-klonitev diplom zaslužnim članom. Slednjič povorke 'gasilcev in razhod, nato se vrsi narodna veselica, kjer bo sodelovala godba na pihala.
Društvo se že marljivo pripravlja na proslavo in vabi naklonjeno občinstvo na svojo prireditev. Železniška zveza iz Ljubljane in nazaj je zelo ugodna; društvo preskrbi tudi prevoz gostov s postaje Drenov grič in nazaj. Prijatelji gasilstva, na svidenje v nedeljo 23. t. m. Na pomoč!
Z Jesenic
— Športne vesti: Po daljšem presledku bomo imeli jutri na igrišču Bratstva dve nogometni tekmi. Ob 16. uri nastopi rezerva »Bratstva« proti SK »Hrušica« ob 18. uri pa se prične tekma med 1. moštvom »Bratstva« in I. moštvom SK »Jadrana« iz Ljubljane. V borbi proti Jadranu nastopi v enajstorici »Bratstva« kot vratar Karol Zvvischenberger, ki bo gotovo z istim uspehom nastopal kot dosedanji vratar Viktor Brun.
— Na višku kopalne sezone. Topli solnčni dnevi vabijo dan za dnem staro in mlado na bregove Save in Jesenice ter v novo Čuferjevo kopališče, da se v vodi ohlade ter na obalah in na terasi navžijejo toplega solnca. Vendar pa na obali Save letos ni tistega življenja kot druga leta, ker je mnogo kopalcev pritegnilo nase novo kopališče, dočim se v Savi koplje večinoma mladina, ki nima denaria za kopališče. Druga leta se je ob Savi dnevno solnčilo na stotine mlsdih, krepkih in od solnca ožganih ljudi, ki so po travnikih zbijali žoge in se vežbali v raznih panogah lahke atletike, letos pa to ne gre. ker
eo vsi travniki ograjeni z bodečo lice in mladina se je preselila drucam.
— Izredno Živahen avtomobilski promet
Z nastopom poletja so naše ceste silno oživele. Dan za dnem drvi skozi Jesenice na stotine avtomobilov v smeri proti Mojstrani, Kranjski gori in Planici ali od tam proti Bledu, Bohinju ali Ljubljani. Med njimi je mnogo težkih avtobusov, vedno polnih izletnikov, ki se vozijo z Bleda v Kranjsko goro ali obratno. Večina teh avtobusov je z Bleda, iz Ljubljane, pa tudi ir Avstrije in Češkoslovaške.
— Razširitev tovarne ne Jesenicah. Tovarna KID na Jesenicah se od leta do lete širi ter izpopolnjuje z novimi objekti in napravami. V zadnjem času so zopet razširili tovarno na zapadni strani, tako da je del struge potoka Ukova v notranjosti tovarne. PrefodHli so del ceste,, ki vodi t Kurio vas in vas Dobravo, zgradili čez Ukovo dva mostiča. preložili in napravili celo vrsto tirov za ozkotirno železnico za lažje ranžiranje vozev pred martinovskimi topilnicami Ves ta del, ki leži ob Ukovi, pe so ogradili z visoko železno ograjo, dočim je oni del struge potoka Ukova, ki leži ob cesti, še vedno brez ograje, ki pa jo mora napraviti ali mestna občina ali gradbeni oddelek banske uprave. V notranjosti tovarne so podrli staro mizarsko delavnico, ki je lani o božiču deloma pogorela, novo mizarsko delavnico pa so uredili v poslopju, ki leži med mehanično delavnico in livarno.
Zaposlitev naših inženjerjev
Ljubljana, 15. julija. Zastoj v našem gospodarskem življenju je povzročil težave v prav vseh slojih našega prebivalstva, v nekaterih večje, v drugih manjše, prav posebno pa je prizadel one sloje, ki z gospodarsko delavnostjo stoje v najožjih stikih. Najtežja posledica tega gospodarskega zastoja je, tako za po-edinca kakor za celoto, brezposelnost ki se je razširila že v vse mogoče kroge, od ročnih delavcev do intelektualnih poklicev.
Javnosti malo znano dejstvo je, da je gospodarski zastoj tudi našim inženjerjem, predvsem mlajšim, prinesel težke čase. — Tudi v njihovih vrstah se je močno razširila brezposelnost in je to veliko zlo v zadnjem času zavzelo že izredno velik obseg. Glasom poslednjega izkaza evidence nezaposlenih inženjerjev, ki jo vodi ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, je v dravski banovini trenutno nad 70 inženjerjev, ki nimajo primerne, večinoma pa celo nikake zaposlitve. So to predvsem mlajši inženjer-ji, ki so dovršili svoje študije v zadnjih letih so pa med njimi tudi starejši, ki jih je to zlo zateklo že sredi započetega udej-stvovania. Nekateri med njimi iščejo dela že nad dve leti in še danes nimajo izgledov na primerno zaposlitev. Dočima je dotok naraščaja iz tehnike ostal nezmanjšan, >e odtok v prakso popolnoma zastal, tako. da mora pri danih razmerah mlad inženjeT biti pripravljen, da bo brezpogojno moral več let čakati na zaposlitev.
Zastoj se je razširil v vseh strokah m izkazuje evidenca U. J. L A. nezaposlene inženjerje kemije, rudarje, arhitekte, «n ženjene strojne stroke in gradbene, največ pa elektroinienjerjev, ki zavzemajo dobro tretjino vseh nezaposlenih. Izgledi, da bi se položaj v doglednom času preokrenil na bolje, so za posamezne stroke minimalni. Edino v kemični stroki je v poslednjem času mogoče zaslutiti neko, čeprav silo neznatno, ublaženje položaja, edino kemična in sorodne industrije v zadnjem čaeu kažejo neznaten interes za domače inženjerje kemije. V ostalih strokah je položaj brezupen, najtežji pa za elektroinženjerje, kar jasno kaže že evidenca sama. Za elektroinženjerje zaradi posebnih prilik te stroke ni pričakovati absolutno nobenih izgledov na izboljšanje položaja, nasprotno zelo verjetno je, da se bo položaj še nadalje poslabšal.
Nezaposlenost domačih inženjerjev pa je koncem koncev problem, ki ne zadeva samo inženjerjev samih, temveč so z njimi v najožji zvezi tudi stvari, kri občutno posegajo v interese celotnega našega gospodarskega življenja, ter bo treba prav zato ta problem vendar le resno pričeti reševati in tudi na zadovoljiv način rešiti, kljub temu, da zadeva na vsaj navidezno nepremostljive težkoče. Inženjerske organizacije, med katerimi naša sekcija U. J. I. A. razvija največjo aktivnost v tej smeri, predvsem v korist mlajših inženjerjev, bodo morale tudi zaradi teh višjih interesov svojo aktivnost še poživiti in s problemom — stopiti v javnost. Pri tem bo pripadel velik del te naloge tudi mlajšim inženjerjem samim, ki jih je sekcija U. J. I. A. organizirala v svojem okrilju, v »Klubu inženjerjev in arhitektov pripravnikov«. Neobhodno potrebno je, da mladi inženjer-ji v tem klubu, ki si je že pridobil zagotovilo za podporo in sodelovanje vseh inženjerskih korporacij, razvijejo živahno aktivnost in inicijativnost
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V sISKI. Telefon 33-87.
Vso brutalnost in podivjanost trpečega človeštva prikazuje velefilm, poln vojnih grozot
»LESENI KRIŽI"
Predstave: danes ob V&1. ln H 9- uri; nedelja ob 5., 7. in 9. uri; ponedeljek ob y29. url
Pride:     »VESELA PRIJATELJA«
Iz škofje Loke
— Šahovski klub v Škof ji Loki je prav agilen in je odigral preteklo nedeljo z znanim ljubljanskim šahistom g. Mirkom Kragljem nič manj kot 28 partij, nekaj prijateljskih, druge pa v aimultanki, ki a« je je udeležilo 14 igralcev. Igralo se je v kavarni, začeli so kmalu po 14. uri pa do poznega večera. Vse igre Je dobil g. Kra-gelj, kar kaze, da so nafti šahisti na začetni razvojni stopnji. Iz razgovora z gosp. Kragljem smo posneli, da je klub izredno iniciativen, šahisti ambicijozni in se jim obetajo pri sistematičnem vežbanju brez dvoma lepi uspehi. Zelo prav bo prišla šahistom Vidmarjeva knjiga o šahu, največ pa bodo seveda pridobili s neprestanim vežbanjem, ki jih bo uvedlo t vee zanimivosti in lepote kraljevske igre.
Dva polkovnika zapuščata Ljubljano
Polkovnik g. Jovan Cvejić odhaja v Sisak,  njegov pomočnik polkovnik g. Adolf Kilar pa v Vranje
Ljubljana, 15. julija. LJubljano zapuščata dva splošno spoštovana in priljubljena višja častnika, ki sta zapustila s svojim marljivim in požrtvovalnim delom v raznih organizacijah globoko sledove v našem javnem življenju. Poveljnik našega 40. peš polka Triglav-
skega polkovnik g. Jovan Cvejić je imenovan za vršilca dolžnosti komandanta pehote vrbaske divizijske oblasti v Sisku, njegov pomočnik polkovnik g. Adolf Kilar pa za komandanta L pešpolka v Vran ju.
Polkovnik Jovan Cvejić je rodom Iz Po-žarevca, kamor se je leta 1905 po dovršeni vojni akademiji v Beogradu vrnil kot podporočnik k 9. pešpolku. Spada med naj-hrabrejše častnike naše narodne vojske, udeležil se je balkanske in svetovne vojne, v mnogih bitkah se je odlikoval kot izredno pogumen častnik in spreten poveljnik, bil je opetovano odlikovan in pod njegovim vodstvom so šli vojaki od zmage do zmage. Visoka odlikovanja, ki krase prsa tega vrlega častnika, so najboljši dokaz njegovih vojaških .vrlin. Kot polkovnik je prišel iz Banata za poveljnika 23. pešpolka v gtip na bolgarsko mejo, kjer je oetal do lota 1928, ko je v decembru prevzel poveljstvo našega polka v Ljubljani. Pri nae je ostal dobra štiri leta ln ta čas je dobil še tri visoka odlikovanja.
Porkovnik Cvejić pa m* samo odličen Častnik, temveč tudi marljiv in požrtvovalen delavec v raznih društvih. Posebno ee je odlikoval v odboru Rdečega kriza, v
odboru Streljačke družine, ki ji je dal na razpolago vojaško strelišče, v odboru Kola jahačev, zlasti pa pri ustanovitvi mladega Sokola IV, ki mu je preskrbel pre-potreben dom in mu je bil sploh največji dobrotnik. Prebivalstvo ob Dolenjski cesti je videlo v njem svojega najdražjega prijatelja, saj je vsakemu rad segel v roko in mu po svojih najboljših močeh pomagal. Enaka svojemu soprogu je pa bna, vedno tudi njegova soproga Leposava, ki mu jo vedno in povsod vneto pomagala, a ljubka hčerkica Jelena je postala prava Ljubljančanka ln je z največjim veseljem obiskovala sokolsko telovadbo.
'Za polkovnikom Cvejićem prevzema poveljstvo 40. pešpolka polkovnik g. Ljubo-mir žlvanovič, dober znanec ln prijatelj odhajajočega polkovnika, saj je bil v Stlpu njegov pomočnik. Novi komandant je iz Niša in z veseljem ga pričakuje moštvo, kakor tudi civilno prebivalstvo, saj je znan kot odličen častnik m prijeten družabnik.
Poslovil se je pa že od LJubljane pomočnik komandanta 40. pešpolka polkovnik g. Adolf Kilar, sin pokojnega finančnega svetnika Jerneja, potomec prastare škofjeloške meščanske rodbine. Polkovnik Kilar je odšel takoj po prevratu z ljubljanskim polkom na koroško fronto, v avgustu 1919 je pa pomagal zavzeti Prek-murje. Pozneje je služboval pri raznih polkih kot poveljnik bataljona, leta 1930 se je pa vrnil v Ljubljano kot pomočnik
komandanta polka. Tudi on je bil ae&> agilen delavec v raznih drriStvih, zlasti pri Jadranski straži.
Odličnima častnikoma tn mart^kvima narodnima delavcema želimo na novem službenem mestu obilo uspehov.
Omišalj se lepo razvija
Letos hna Izredno mnogo letovišč
lepe
Ljubljana, 10. julija Čudno, človek bi mislil, da tare kriza tudi nafta primorska letovišča in da hoteli tam doli ob sinjem Jadranu prazni samevajo. Pa nI tako. Nasprotno, že dolgo ni mrgolelo ob tem času na naši morski obali toliko zagorelih kopalcev kakor letos. Posebno živahno je na gornjem Jadranu, kjer
arjev. — Ob obaU poganjajo *z tal vile
tudi v zunanjem svetu. Posebno radi hoen-jo v Omišalj tudi Slovenci, ki so si nekateri zgradili ob krasni gozdnati obali lepo vilo. Omišalj se naglo razvija in ima nedvomno zelo lepo bodočnost. Vile raaojo iz tal oa~ enkrat samo v eni vrsti ob obali, kodov >a napravila mestna občina lepo cesto, da aa lahko letoviščarji izprehajajo, pozneje bodo
eo vsi hoteli in penzijoni tako polni, da je težko dobiti sobo. Precej je bilo med letoviščarji udeležencev sokoiskega zle ta iz Češkoslovaške, ki so porabili ugodno priliko, da so si privoščili nekaj dni prijetnega oddiha ob morju. Toda ti so večinoma že odpotovali nazaj v domovino tn zdaj prevladujejo na našem Jadranu letoviščarji is raznih krajev nafte države, je pa tudi lepo število inozemcev.
Med našimi najbolj priljubljenimi morskimi kopališči je nedvomno Omišalj, kar se tudi kaže v lepem razvoju tega divnega kraja in v vedno večjem zanimanju, ki vlada zanj na samo v naši državi, temveč
pa gradili vile še v drugi vrsti, ki bodo tudi imele krasen razgled na morje.
že od daleč, ko se voziš v Omišalj, zagledaš na najlepšem kraju \Do »Vesno«, stoječo iznad hotela TJČka (na sliki desno pod mestom). Ta, na najslikovitejšem kraju stoječa vila, je last g. prof. Qj. Leaico iz Ljubljane, ki je omišaljskl rojak. Vila ima krasno opremljene sobe, ki so vedno zasedene, saj dobi letovtflčarje ne samo prekrasna lega vile, temveč tudi izredno prijazna dobra postrežba. Pa tudi po omišalj-akih hotelih in penzljonih si povsod postrezen tako, da ti ostane bivanje na morju v najprijetnejfiem apomrnu.
Star denar so našli
Trebnje, 14. julija. Pri gradnji nove občinske ceste Poos-kve—Dečja vas so delavci pri odkopava-nju nafiil lonček, napolnjen a starinski mi srebrnim denarjem. Lonček je na zraku takoj razpadel, denar pa, okrog 200 komadov, so delavci raznesli in si ga prisvojili, deloma pa ga pometali proč, češ, da jo brea vrednosti. K nesreči ni bil navzoč nihče, ki bi se za najdbo zanimal ter si redko iakopnlno ogledal in jo odvzel delavcem, katerim se je pozneje denar porazgubil. Kolikor se je dalo ugotoviti, gre za denar iz zgodnjega srednjega veka. Novci so podobni drobnim nepravilno okroglim, zelo tankim ploščicam. Na novcih je še dovolj jasna figura v Škofovskem ornatu. Delavci so mislili, da so nekakšne igralne markiee, ko pa se je razširila govorica o najdenem denarju in »o ee pričeli oglašati razni kupci za najdbo, so delavci fte preostale novce  na  varnem poskria.
Markiee so imele taštoj cono 90 Uau za komad 4» so je vrednost kasneje fte »višala.
Pisec teh vrstic je le a težavo ojotU en komad, ki ga je oddal ——i zbiratelju starinskega denarja. Najbrž gze aa denar oglejskih patrijarhov, ki je hu v srednjem veku pri nas povsod v promatu, lahko eo pa tudi tako imenovani novci Iz Brez na Koroškem, mogoče eo pa tudi novel domačih kovnic, kar bi por^ernlo prav važno prldVrtrttev. Skoda te, da aa js zopet zaradi neznanja ljudstva izgttbfl žen pomnik nafte zgodovine, ki spada mo v muzej. V bližini je bilo najti tudi sled starega zidu in zgradb, pa pripovedujejo starejši ljudje po ustnem izročilu, da je vodila tukaj nekdaj pot Rimljanov v Krško dolino preko Trebnjega (Praeto-rium Latobicorum), ki je bila znana rimska naselbina, županstvo naproša imetnike najdenih novcev, da late dangajo aa narodni muzej v Ljubljani,
*tev   ] > g
Dnevne vesti
— Iz državne atafte.  imenovana sta
za služiterja v zdravstvenem domu v Celju seužetatf dnevnicar Franc Brumec za anižntelja pri zdravstvenem domu v Mariboru pa pluitteij dnevnicar Anton Očis-oik; premeščena sta obrtna učiteljica ter voditeljica flle-tecaja Ana Vehar iz Pre-valj k državnemu osrednjemu zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani in na lastno prošnjo podsumar Alojz M"*** od sre-skega načelstva v Murski Soboti k sre-skemu naceJstvu v SJovenjg-radcu.
_ Izpreniernbe   v   banovinald službi.
Imenovani so za cestnega nadzornika ba-novtnskega uradniškega pripravnika pri sreskom cestnem odboru v Litiji banovin-Ski kontra.ktiia.lni nadzornik Anton Fa-bjan. za banovinskega pomočnika ekonoma pri javni bolnišnici v Slovenjgradcu banovinski ekonomski uradnik Anton Go-rečan in za banovinskega cestnega nadzornika zvanicnika pri sreskem cestnem odboru v Radovljici banovinski kontraktualni cestni nadzornik Alojzij BerClfi; premeščena sta banovinska uradniška pripravnica in sestra pomočnica Draga Bidovec-Kerhlanko od združene zdravstvene občine Murska Sobota v zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, in banovinski pristav Franc Dornlk od sreskega naCelstva. v Celju k sre«kemu načelstvu v smarjn prt Jelšah.
— Notarske ve**ti. Javni notar v Kranjski grori Karel Gajšek je bil razrešen poslovanja na tem mestu 30. junija in je pričel poslovati kot javni notar v Ma-
fnbergu 1. julija. Za javnega notarja v ranjski gori je pa postavljen notarski pripravnik dr. Fran Penko, ki je pričel poslovati  v Kranjski gori  1. julija.
— Razpisana zdravnlftka sln*ba. OTJZD v Ljubljani razpisuje za zdravniški okoliš v Beltincih mesto pogodbenega zdravnika, krošnje je treba vložiti do 12. avgusta.
— Smrt  ugledne    kmečke gospodinje.
V Zasipu pri Bledu se je vil v četrtek dopoldne izredno dolg žalni sprevod na domače pokopališče. Vsa vas je spremila na zadnji poti priljubljeno in ugledno kmečko ženo Marijo Lukanovo, ki je omahnila v naročje večnosti, stara 76 let. Pokojnica je bila tipična gorenjska mati, v njej so bile združene vse vrline poštene in vestne slovenske kmečke gospodinje, ki najd*5 največ utehe in sreče v procvitu svoje družine in doma. žaleharjeva mama — pod tem imenom jo je namreč vse poznale — je gospodarila cela desetletja tiho in vdano, svoje globoko versko prepričanje je združevala vselej z neizmerno ljubeznijo do rodne grude. Pridne roke so dvignile njeno gospodarsko blagostanje zelo visoko. Pokoj njeni duši!
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 30. junija je bilo v dravski banovini 43 primerov tifuznih bolezni (smrten 1), gi škrl&tinke (smrten 1), 79 davice, 34 šena, 3 krčevite odrevenelosti, 3 dusljivega kašlja, 3 otroenične vročice, 2 nalezljivega vnetja možganov, 1 griže in 1 otrpnjenja tilnika.
Zobozdravnika
dr« Lojz Kraigher in dr. Jože Muster
ordinirata na Krekovem trgu štev. 10
_ Slušatelji naše prometne šole v Parizu. V četrtek zvečer je prispelo v Pariz 40 slušateljev naše državne prometne šole. Na Jcolodivoru so sprejeli mlade jugo-slovenske žaleaničanje ravnatelj francoske šole za dela Lerond, tajmiik udo-užemiia prijateljev Jugoslavije Teseier, ČJani naše kolonije ter več francoskih im našiih nori-nanjev. Izletniki ostanejo v Partou šest •ini, potem pa odpotujejo pod vodstvom ravmatelja Repica iin prof. JokisiČa v Bor-deaux, Lyon. Biarritz itn ManseMle. V Beograd se vrnejo preko Ženeve S. avigusta.
_ Iz ^Službenega  listao >Sluibeui list
kr. bameke uiprave dravske banovinec št. 67 z dine 15. t. m. objavlja dopolnitev v iz-prememibah in dopolnitvah pravilnika o adTaviilih in BdTavimih »pecioaTitetah, fcz-7*remeimbe in dopolnitve pravilnika o bol-ničnih pristojbinah, dopolnitev v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo, se^znam srtrojerv in strolnih delov, radel&nflb v držarri, popravek v šotnem poslovniikru za sodišča T M H. stoipmje, objave bameke uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933, izpremembe v staležu dr&avnih in bamovins-kih ushiAbencev i a podroC)u dračke banovine in razne objave rz >Sluftber.ih Norim«.
__ Švicarji v Dalmaciji. Ta mesec prispe v Split štiri velike skupine Švicarjev, ki so jih organizirale razne Svioarske atgen-c*Je. Poleg Splita posetljo še dnwae večje kraje v Dalmaciji.
BOLJŠE ČISTI
KOVINE, STEKLO In ZRCALA
Zahtevajte &a pri Vašem trgovcu!
_ Vreme.  Vrennaneka   napoved pravi,
da bo vroče in da se bo vreme najbrž po-slalbjšalo. VČerao iTrjamoma nikjer v naži državi ni deževalo. Začela je pritiskati huda vročina in nemara bo res. da se nam bttža vTocmski val. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skopi!ju 35, v Splitu 32, v Zagrebu 31, v Beogradu 30. v Ljubljani 31, v Beogradu 30. v Izubijani 29, v Mariboru 27, stopinj. Da*vi je kazal barometer 760.7. temperatura je zmasala 18 stopinj.
_ Samomor profesorja.   V goodu pri Jasenovcu se je včeraj obesM 49 letni koo-tr&kJtualmi profesor H  Vtaikovce.v Nikola Vere*nifkov. Pokojnik je bil   ruski emigrant Vu je kot profesor matematike več et deloval na vtokovtfki gimnaziji, kjjer so a taneli v»i radi. Imel Je sitnosti z ločit-5jo zaikona, pa tudi vprašanje njegovega rofeeorskega poklica še ni   bHo končno -ejeno. Deloma to, deloma pa domotož*j^ -a je tako potrto, da si je končal življenje.
— Jesenska   prireditev Ljubljanskega
veleeejma.    Od  2__11. septembra priredi
Ljubljanski velesejenn svojo letošnjo jesensko prtrot+rtev >Lrn/bljana v jeseni«. V oflrviru te prireditve bo dne S. septembra veliko nagradno tefcmorvanje jugoslovanskih harmonikarjev, ki se ga zamore udeležiti vsak igralec na harmoniko *z Jugoslavije. Za dobre Igralce so predvidene lepe nagrade ali diplome. Interesenti raj se čimpreje prijavijo oziroma za&tevajc podrobtneoša navodila od utprave Ljubi j*r sfeoga velesejma v Ljub^ami.
— Nov grah. Včeraj je za vedno sat is-nila oči v Ljubljani gospa Ivana Pogača r, roj. Dolenc, tašča znanega ljubljanskega veletrgovca in športnika g. J oso Gorča, stara 77 let. Pogreb splošno spoštovane in priljubljene gospe bo jutri ob 17. uri is mrtvašnice splošne bolnice. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase Iskreno sozalje.
DR. VINKO IGLIČAR
Vič - GUnce ne ordinira od 16.—13. t. m.
— živega otroka    zakopala v gnoj. \
Derventi so okopavali kmetrje koruzo pa so naleteli na grozen prizor. Iz gnojišča Smaje Basića se je slišalo ohuproo plakamje
otroci «3ika, ki mru Je molela kz gmoja samo ena roka, Odtkapali so ga. pa je knaahi izdihnil. Takoj so izsledili bre*\rčno matiT v osebi Bastčeve dekle, ki je zločin odkrito prignala in povedala, da je nezakonskega otroka zakopala v aporaziimn s svojim ljiib&kam.
— Razbojnik  Miijkovic napisal filmski scenarij o umoru  Stankoviča. T-nnptk> ubitega   ra^ojnška   Miljskovioa   bo pokopan^ tKk ob cftsti, ka vo<li k samostanu Kruipa. kjer bo bili pred 70 leti   pokmpani trije hajduki. Truiplo je že začelo raapadnti in je straAno  raamesarj«no.  V razboj ni kov em žepu so naSli okorno napisan filmski sce narij, ki v mjem MLUkovic podrobno opisuje uanor beograJskega tnrovca StantkoAM-?a  in svoje tavanje po be$pu  rz Reoarrajda ^filjkovic  trdi. da Je Stankovioa  udariJ p sekiro im ubil njecov pajdaš Mihadlo Mar kovlč v hipu, ko je vstopM v sobo in hotel zapreti za seboj vrata.
— 2eno in sebe zaklal. Včeraj 'hnoMme so pripeljali v osije&ko bolnico ^4 letnesa arostinniičarja iz vasi Sobote bttM Vukovara Paio Stojanoviča Mož je imel Štirikrat prehoden trebuh vn ni nobenega upanja, da bi ostal živ. Kmet, ki ga je pripeljal, je pravil, da je hotel Sto^anovič ponoči zaklati svojo ženo, ki jo je z nožem tako obdelal, da bo naj'brže kBnaiu umnla Končmo je pa še sebe štirikrat zat>odel v trebuh. Vzrok traeedije ni znan.
— Dve nesrefi- *>9-lstni gozdni delavec Janez Miklavčič je vrerai popoldne sekal drva v Heinricharjeveiii gozdu v Kokri. Pri tipkanju ga j? zadel hlod in sra poškodoval po telesu. Moral je v lfnbljaneko bolnico. Slična nezgoda je dolMela tudi gozdnpjra rlelavca AloJTiiia Kavaliri« iS Goraoe pri Cabarju. ki mu je padlo na nogo dr.*vo. Tudi dane« je bolnica sprejela žrtev obiranja ereSoJs. 10-letna hčerka občinskega <^l:ige v Pr^serjah Ivana Peternel je zaradi padca « crešnje dobila notranje poškodbe.
— S črešnje je padel. Poses-bniik v Lescah s. Ivan Udir je imel v četrtek popoldne pri (»hiranju črešenj hudo smolo. Mož, ki ima dobrih Sest križev na rami. se je tp<»v53T>el z mladenteko živah»no»tj,f, na domačo čeAnjo. pri tem pa se nrwi je oditr->?a;la žica, ki je vezala dve veji im Udir je ipatdal skoraj 5 metrov ^lolboko. Tmel pa je veliko srečo, da se je skotailiJ na spodaj rajstoče Rimničje. ki je padec toliko obla-žilo, da je odmosel le lažje poškodbe po sromjem delu telesa in rami Ostal je v domači oskrbi.
— Christofov učni zavod, privatna trgovska šola, LJubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekt. 391/n
Perilo se pere z milom.
Ce zahtevate »Hubertua« milo, ste zadeli. Cenejše je istotako dobro in domač, celjski izdelek. Vsaka trgovina ima primerno zalogo.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »F ran z Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij 2upun in mestni načelnik dr. Dinko Puc je odSel na krajši ockhh in do nadaljnjega ne sprejema.
—lj Velikodušen dar za bodoči mestni muzej. Blagopokojna gospa Rozalija Jan-da-Galle, učiteljica v p. in soproga g. rudarskega svetnika v p. Frana Jandeta, je volila za bodoči mestni muzej trt slike, in sicer Gasparijevo »Ljubimkanje«, Vavpo-tičevo »Poletni večer v Idriji« in Gustinči-čevo »Vasico«, plemeniti čin blagopokojne dame naj bo vzor domoljubne ljubezni do našega rodnega mesta vsemu našemu meščanstvu. G. soprog blagopokojne je izročil slike mestni občani, ki jih bo namestila v bodočem mestnem muzeju z označbo plemenite darovalke in mu izreka mestno načelatvo najtoplejšo zahvalo. — Gosp. Rovsek, lastnik antikvarijata »Tizian« v Ljubljani, je daroval zbirki za bodoči mestni muzej srebrn novčić, kovan v letu 1199 v Brežaii na Koroškem. — Mestno načelstvo se g. darovalcu iskreno zahvaljuje.
—lj Oblake prahu morajo požirati prebivalci Zgornje diske, zlasti stanovalci hiš ob Vodnikovi cesti, koder vozijo težko na-tovorjene avtomobile kamenja in drugega materiala za novo progo cestne železnice. Gosti oblaki prahu ee dvigajo in vale na vse strani, da bi človek mislil, da zagrinja hiše jesenska megla. Od jutra do večera se prah ne polete, ljudje ne morejo odpirati
oken, a če stopiš na cesto, imaš takoj polne oči in usta prahu. In ljudje si ne morejo pomagati, ker ne vedo na koga bi se obrnili Naj bi mestna občina ljubljanska, odnosno uprava cestne železnice ukrenila nekaj, da prebivalcem Zgornje Šiške ne bo treba požirati prahu, saj bi se to iz zdravstvenih ozirov ne smelo dogajati.
Zoper znojenje nog
SANOFORM!
Dobi se v vseli lekarnah In drogerija**
—IJ Okolic* letnega gledališča v Ttvo-MiM bo tudi (ptreiirejema, in sicer tako. da na«tame na levi lopo zaključen kot parua. Park sega tsu do grada, pod arozdocn pa drži apreihajafria ipot v 1 okrni od »le^itfiAPa proti Julove hodni. Nad (potjo vadokž roa da Je doslej rasel gozdni plevel, v gozdnem parobku ttk ob poti se je pa nabirala v SReftni noanasra, snijoče ristje. Pot je bila prei neenaikomemno mpeta r*roti ko-tfiniei, v kateri je »daj gledališče: pri grajdmdl sledailiftča so potrebovali precej nasiipmesja materijala, ki eo ga nakiopali z neravme poti ter jo na ta način sravnali. Brezino nad potjo vrarioli gosda so obložili s travo ruso. Trava se je že lemo raara-sla ter ee vleče oo poti kraena zelema srtena, ki jo prekinjajo STedi doline kamnite stoptnlice. Po stojnicah prw?ež v ir..z^i na drago, vzporedno pot. Taikoj nad brezino bo &e ena <pot. k£er je bil doslej zlatem jarek. Ol tod se bo nudi] sprehajalcem, ki bodo tu-di lahko počivali na kil<>-peh, rarosrled na slikovite skiupine dreve? v parkiu. V ta natmen -preurejujejo park. da bo nrutdil stoladoio sliko. Pla»niira>i tu<li še dnu*ce poti v tem parfcai in najpreo v jfosdu. Sociakni ura»d pošilja mestntumi vrtm»rsrt.vu breapose-lme. ki jih zaposlujejo v parkih pri težaških delih. Zdaj se po-ana že skoraj v vseh nasadih iai parkih, da jih mestno vrtnarstvo negruje in pre ureja z Ijiibeanin'o in skrbjo.
—4j Opozorilo izletnikom »Krke«. Vsi
izletniki se naj jutri v nedeljo zbero pred Mestnim domom najpozneje ob tričetrt na 6.. ker bo odhod avtokolone točno ob 6. zjutraj. V avtobuse naj ne silijo, ker je za vse rezerviran prostor. Kje ga kdo ima, vam bodo povedali odborniki »Krke«, ki bodo nosili svetlozelene trakove z rdečimi napisi »Krka«. Avtobusne podjetnike prosimo, da privozijo pred Mestni dom ob pol 6., zasebni avtomobili, ki so se prijavili, pa ob tričetrt na 6. želimo vsem srečno, prijetno vožnjo in mnogo zabave! — Odbor >Krke«.
—lj Dobava stopnic iz umetnega kamna. Ljubljanska mestna uprava razpisuje dobavo stopnic iz umetnega kamna za regulacijo prostora pri cerkvi sv Jerneja v Spodnji Šiški. Navodila in razpisne podloge se dobe v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje XX. septembra št. 2, II. nadstropje, v času uradnih ur od 15. julija dalje. Ponudbe je vložiti do dne 24. julija tega leta.
—lj Preselitev   magistratnih oddelkov.
Mestni prosvetni oddelek (Šolski), šolski nadzornik g. Grum, in policijski in ekse-kucijski oddelek, referent mestni višji svetnik dr. Briiej. sta se preselila iz magistralnega poslopja v Trgovski dom, III. nadstropje, Gregorčičeva uJica.
—tj Neresnična, vest. I>anes teden smo poročali o tragediji nekega dekleta, ki da Je dobilo spolno bolezen. To pa ni res. Dotični, ki so širili o dekletu to zlobno izmišljotino, naj bi pomislili, kakšne posledice ima lahko tako natolcevanje.
_Ij Na veliki vrtni prireditvi društva
»Tabor« ki bo Jutri na vrtu hotela ^Tivo-ll<, bo noskrbljen^ za plosaloe in za neptle-saloe PHesalop bo orrevala prignana eodiba *wS>losre% nepleealce pa aariilm? društveni odseki, ki bodo nastopili s pestrim sporedom. Pričetek «>b 4 pooolidne. konec ob 1 ponolinool.   Prid i/te.  ne  bo  Vam  žal. 3^2-n
—Ij Izletnike v Poljansko dolino. ki ?redo jutri s >Sočo« na Visoko obiskat dr Tavčarjev grob. opozarjaaio, da od obeh jutramjih vlakov s škofjeloškega kolodvora vozi do gost H ne Tavčarjev dvor<r pod Sv. Volbenkom avtobus. Razen tega se pa peljejo oni, ki so se že prijavili, z avtobusom rz Ljubljane točno ob 7.15 in se zbero na dvorišču pri »Levuc. Vsi izletniki morajo biti jutri pred 10. v eostHni Tavčarja* čfcvor«, od koder točno ob 10. s-knrmo odik->-rakajo na Visoko.
_Ij Sadjarska podružnica na Viču priredi v ponedeljek 17. t. m. ob 18. uri sa-djarako predavanje po nekaterih vrtovih v občini s p-raktičniim poukom nekaterih vrtnarskih del. Sestanek ob 18. uri pred osnovno šolo. Predava e Humek.
—-lj Pridite in pokosite res dobro kapljico. Gostilna Jugoslavija, nasproti Top-ničarske vojašnice, Tvrseva cesta št. 70.
393/n
_lj   Nogavice.     raane   s-vilene     flor in
kratke, dobite trpežne pri tvrdki Miloš Karnlčnik. Stari trg. 389-n
—lj Mestneea fnvaja 8t« pretepla. Čuvaj mes*neea loga Franc Gorene, star 70 let. stanujoč v Mencincerievi ulici 19, je v?erai poooldn.* v Mastnem lomi zasledoval nekoaa, ki je ob Malem srrabnu kradel drva. Sel ie za njim <lo >Sibiriie< in ga tik pred h\lkt pozval na od sovo r. češ, da nabiranji drv v Mestnem losu prepovedano. Nairovorieni pa re naglo vr^pl butaro drv na tla in ee nosna! v čuvaj. Prisolil mu je nekai krepkih zaušnic, nakar je Gorene v svrho obramba n«tr*lil iz puške v tla. Napa daleč, bil je to 27-letni kleparski pomočnik Franc .Tare. stanajo? na Cesti dveh aesarjev v baraki St &k pa mu ie kratkomnlo iztr-sal puško iz rok in sa udaril s kopitom tako močno po slavi, da s? je Gorenr zsni-dil. Pritekel jp se 2t>-letni invalid brez nose Ivan Rakar. stanujoč na Cesti dveh cesarjev št. '235. in zač>l na tleh ležecesa brez povoda pretepati z berslk). Gorene ie bil od aadanih udarcev ves onemogel in sa ie moral rešilni avto prepeljati v splošno bolnico, kjer so usotovili, da ima le lahke •? lesne poškodbe. Po!:cija \e oba nasilneža aretirala in pridržala v zaporu.
—lj Kap je zadela davi okoli 6. korektorja pri »Jutru« s. pro!. Steblovnika. Rešilni avto ea je prepellal iz stanovanja v VVolfovi ulici 6 na Živčni oddelek splošne bolnice. Profesor SteMovnik. ki \a star ™ let r« P*"* savesti in se počjti dobro.
—li Kemiene eisti obiske Šimenc, Kolo dvorska 8.
—lj Zamorec Kola Ajayi v Ljubljani. V Ljubljano je prispel U Zagreba črnec esperantiit Kol* Ajayi. inženjer iz Nigerije v Afriki, ki bo tudi pri nas predavat o svoji soinčni domovini ter o življenju in običajih svojih ćrnfh bratov. Predaval je že z velikim uspehom v Varšavi, Pragi, Beogradu. Osijeku. Brodu. Koprivnici in Zagrebu. Predavanje bo v torek ob 20.30 v dvorani hotela Metropol. Predavanje, spremljano s krasnimi skioptičnimi slikami iz Afrike bo v esperantu in prevajal
ga bo v slovenščino predsednik našega es perantskega kluba g. J. Kozlevčar. Po pre davanju zapoje predavatelj v črnskem jeziku, s spremljevanjem zamorskega bobna nekaj   originalnih    afriških   pesmi, potem bo  pa  poveril  o  zamorski glasbi.
—1 j Mestna *astavljulnioa bo imela redni dražbi decembra zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti dne 7. avgusta, za efekte pa dne 12. avgusta t. L od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15-
Medzletne tekme Saveza SKJ
Tekmovalo je 1021 članov in 395
lepi
Ljubljana, 16. julija. Naoelništvo saveza SKJ je sedaj končno
ugotovilo uspehe I.  medzletruh  tekem ob priliki pokrajinskega    zleta   v Ljubljani. Uspehi vrat in posameznikov so naslednji: Uspehi tekem za prvenstvo Saveza SKJ:
A. dani; 1. Jelic Orago, Zagreb I, 1436 točk, 2. Arous Otro ar, Maribor matica, 138« točk, 3. Kosnik Milan, Kranj, 1301 točka.
B. Članice: 1. Fodpac Marta, Sokol I Tabor, 1110, 2. Kovač Vera, Maribor matica, 1094 took, 3. Sket Milena, Sokol I Tabor, 1027 točk.
Tekma vrst članov višjega oddelka; 1. Ljubljanski    Sokol    (1. vrsta) 6198 točk, 2. Ljubljanski Sokol (2. vrsta) 5919,
3. Sokol Ljubljana II 5717. točk.
Posamezniki viSjegu oddelka;
1. Zupančič Neti, Ljubljanski Sokol, 1084 took, 2. Stepisnik Milan, Sokol Ljubljana II, 1082. 3. Vilic Marko, Novi Sad, 1067 točk.
Tekma vrat članic višjega oddelka:
1.  Ljubljanski  Sokol 2653 točk, 2. Zagreb II 2623, 3. Maribor matica 2467 točk. Posameznice višjega oddelka:
1. atefanini Zulejka, Zagreb II, 542 točk, 2. Vanjeva Joža, Sarajevo, 505, 3. Kozjak Zora, Zagreb TJ, in Vazzaz Jeli ca. Ljubljanski Sokol, 504 točke.
Tekma vrst članov srednjega oddelka:
1. Novi Sad in Ljubljana-SiSka 6066 točk, 2. Sokol I Tabor 6052 točk, 3. Celje 5970 took.
Posamezniki srednjega oddelka:
1. Kantardžić Sava, Novi Sad, 1069 točk, 2. Pukl Mirko, Sokol Ljubljana n, 1057 točk, 3. Kolsak Ludvik, Split, 1060 točk.
Tekma vrst članic srednjega oddelka:
1. 2upna   vrsta   Karlovac   2611 to6k,
2. Split 2523 točk,   3. Ljubljana I Tabor 2443 točk.
Posameznice srednjega oddelka.* 1. Hofman Flora, Beograd matica, 496 točk, 2. Mrkušić Maja, Split, in Madjerub Dana, Karlovac, 488 točk, 3. Komac Dušica, Sokol I Tabor, 487 točk.
Tekma vrst članov nižjega oddelka: 1. Zagreb TI 4826 točk, 2. Novo Sarajevo 4804 točke, 3- Cačak 4792 točk.
Posamezniki nižjega oddelka.: 1. Sučetinac Štefan,    Veliki Bečkerek, 791 točk,   2. Zej Herman,   Cačak, 790,
3. Maričič Branko, Slavonska Požega, 787 točk.
Tekma vrst članic nižjega oddelka:
1. Varaždin 2685 točk, 2. Beograd (Ruske Sokoliće) 2627 točk, 3. Celje 2542 točk. Posameznice nižjega oddelka:
1. Rajs Blza, Požarevac. 499 točk, 2. Babin Bjanka, Senta, in Tomšič Mira, Borovnica, 494 točk. 3. Laskova Olga, Beograd (Ruski Sokol), in Lešnik Marjeta, Maribor matica, 493 točk.
Neprijeten duh po potu itd. najbolje odstranite z
milom „LA TOJA"
Sabtevajte to milo pri vasem trgovcu. — Cena Pin 12.—.
Iz Trebnjega
_ pregledovanje sodov. Po zakonu o
merah je dolžan vsak, kdor prodaja vino, dati od časa do časa pregledati sode. Ker kontrola mer opaža, da zadnji čas vinogradniki ne puste kontrolirati sodov, v katerih prodajajo vino, je z javnim razglasom občina obvestila vse prizadete, da se ob kazenskem postopanju proti kršilcem predpisov ne bo oziralo na izgovore o nepoznavanju predpisov. Posebno bodo javni organi pazili na tovorne avtomobile, ki prevažajo vino od vinogradnikov brez kontrole. Vinogradniki, pustite pregledati sode pri kontroli mer, da ne bo kazenskih posledic.
_ Nasi sejmi.   V sredo je bil pri nas
običajni letni živinski in kramarski sejem, pa nam je pokazal, da nasi sejmi nazadujejo. Kakor prvi, tako tudi včerajšnji drugi sejem ni zadovoljil in uspel tako, kakor bi to bilo pričakovati. Opazili smo, da je bilo na sejem pretekli mesec prignane mnogo živine, a ni bilo kupcev. Prodane ni bilo niti ene glave živine. V sredo pa je bilo bas nasprotno — mnogo kupcev, male živine, tako da uspeh zopet ni bil zadovoljiv. Kupci iz Gorenjske, Notranjske, mesarji iz Ljubljane in drugih krajev se s sejmom niso zadovoljili — saj ni bilo ustrezajoče živine. Zato bi bilo nujno potrebno, da merodajni činitelji v bodoče vsak posamezen sejem že vnaprej organizirajo Obvestiti je treba predvsem kupce in si zagotoviti njih udeležbo — na drugi strani pa je treba ustvariti tudi z dobro organizacijo dober trg in uspeh ne bo izostal. Vprašanju naSih sejmov je nujno potrebno posvetiti vso pozornost, saj nas letošnje izkušnje uče, da bi bil lahko dosežen na vseh sejmih lep uspeh in ne »uspeh«, kakor tokrat. V sredo je bilo kot rečeno prav malo živine, kupci se niso zadovoljili, vendar pa v sili ..., prodano je bilo vse. v bodoče pa organizirajmo naše sejme pri ponudniku in uporabniku, da bosta zadovoljna i prvi 1 slednji in da Trebnje pridobi tudi na glasu dobrih sejmov.
— Pomoč popi avl jencem.   Preteklo nedeljo se je mudil pri po^ibanu  1 *avske ba-lovint   banovinski   svetnik novomeškega <reza g Josip Zupančič, ki je vložil nujno prošnjo za pomoč Dopl-tvljen^m v novo
članic. — Doseženi so bili izredno uspehi.
Izmenski tek članov 4X100 m: 1. zupa Ljubljana 46.3 sek., 2. tupa Maribor, 3. župa Novi Sad.
Izmenski tek članov *m>x ■H»«X "-<■><» X • «*•:
1. župa Beograd 3:36.4, 2. župa Maribor. 3. župa Zagreb.
Izmenski tek članic 4X7ft m: 1. župa Maribor 43 sek., 2. župa Zagreb.
Izmensko plavanje članov 4X50 m: 1. župa Mostar 2:07.6, 2. župa Sušak. 3. župa Karlovac.
Skoki v vodo: 1. župa Ljubljana 100.60 točk, 2. župa Maribor.   3. župa Karlovac.
Šestoboj članov: 1. Mikić Jovan, Subo-tica, 2971.21 tock, 2. Požar Danilo, Maribor matica, 3. Rak Bvald, Maribor matica.
Desetoboj članov: l. Bakov JaSa, Beograd II. 4661.50 točk. 2. Rak Franjo, Maribor matica, 3. Majnik Ferdo, Preddvor
(župa Kranj) 3129.62 toćk,
Skok ob palici: 1. Banščak Avgust, Pan-čevo, 340 cm (4 tekmovalci).
Troskok, člani (7 tekmovalcev): 1. Ni-kić Jovan, Subotioa, 13.56 m.
Skok v daljino z zaletom (18 tekmovalcev): 1. Bučić Marinko, Zagreb U, 604 cm.
Skok v visino z zaletom (14 tekmovalcev) : i. Banščak Avgust, Pančevo, 165 cm.
Met kladiva (6 tekmovalcev) ; 1. Gijlć Peter, Zagreb II, 44.24 na.
Met diska (15 tekmovalcev): 1. Gtjić Peter, Zagreb U. 34.49 m.
Met kopja (13 tekmovalcev); l. Kova-čević Aleksa, Zagreb II, 50 m
Met krogle (7 tekmovalcev): 1. Kovače-vič Aleksa. Zagreb n, 13.72 m_
Met krogle — članice (3 tekmovalke): 1. šitefanini Zulejka, Zagreb TJ. 11.06 m.
Tek na 1500 m — člani: 1. Kopriva Avgust, Maribor I, 4t54.
Tek na 800 m — člani: 1. Czurda Hu-gon, Sokol I Tabor, 2 min.. 12 sek, 6/10 sek.
Tek na 400 m — člani: 1. Prusch Ivan. SlovenjgTadec, 59-8 sek.
Tek na 200 m — člani (6 tekmovalcev)-
I. Stepanovič Drago, Beograd TI, 25.4 sek. Tek na 100 m — člaid    (20 tekmovalcev) :  1.  Stepanovič Drago.    Beograd TJ.
II. 6 sek.
Tek na 100 m — članice: 1. Krajnovtč Zrnka, pančevo, 14.3 sek.
Plavanje prosto na 100 m — člani (4 tekmovalci); 1. Ciganovič Luka, Dubrovnik, 1.07 min.
Plavanje prosto na 50 m — člani (16 tekmovalcev): 1. Ciganovič Luka, Dubrovnik, 29.5 sek.
Plavanje prosto na 50 m — članice (3 tekmovalke): 1. Lenart Jelena, Sombor, 42 sek.
Skoki posameznikov v \odo (6 tekmovalcev); 1. Gala Gojmir, Maribor matica, 39 50 točk.
meskem ie litijskem >rc/u, V obč»ni Mirna peč novomeškega sreza so letoinfe oo-plave napravile silno škodo, ki je jcenje-na v vasi Globodol na Din 159454 Pod vodo je bilo 84 ha rodovitne zemlje. V občini Zagorica srez Litija so po poplavah prizadete vasi Zagorica. Bč, Dobrava n Pristava ia je bilo pod vodo ofO ha obde iane zemlje. Skoda je ogromna, Vodu stoj; v teh krajih se dva meseca v lepem vremenu in je škoda tem večja. G. podbaa Je obljubil prizadetim vso pomoč banovine, pa bodo organi banske uprave, prizade:«. občine in banski svetnik Zupančič izdelali skupen predlog za obliko in način p 'dnore poplavljencem
— Izleta mirnskega sokolakegj okroi ja se udeleži naše društvo z vsemi telr.va-dečimi oddelki. Odhod jutri ob 13 izpred zasilnega doma.
— Poučno predavanje.    Jutri  tako« po prvi maši bo poučno predavanje za  \T»n > gradnike v prostorih osnovne kole. Preda val  bo o najvažnejših vinogradniških delih   kmetijski  strokovni   uradnik »reškega načelstva. Predavanje je zelo važnega go spodarskega   pomena. Vabljeni.
Elitni kino Matica
_Telefon 2124_
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., k8. in % 10. zvečer
ne odgovarja
Milijonski velefilm o gigantskem problemu 20. stoletja
HAN S ALBERS SVBILLK SCHMITZ
Jutri (v nedeljo) ob 3., 5., %8 in in }£10 zvečer
Lepa
pnstolovščina
Romantična ljubavna veseloigra
KATHE NAGI, WOLF ALBACH RETTV. OTTO WALLBURG, ADELE SANDROCK
Kot dopolnilo najnovejši PAJ&A-MOUNTOV ZVOČNI TEDNIK
Znatno znižan*  letne cene!
Ste*. 15Q
♦SLOVENSKI NAPOD«, dne 15. julija 1933
obliki naslanjača
Nov ameriški Izum, ki bo znatno povečal varnost potovanja po zraku
Na vsakem velikem prekooceanskem parniku najde potnik pod blazinico plavalni telovnik. Potniki, ki se prvič vozijo z razkošnim prekooceanskim parnikom, so malo presenečeni, ko opazijo, da imajo na razpolago ta telovnik in nehote se jih polasti vsaj nezaupanje, če že ne strah. Će se pelješ že drugič po morju, ti pa niti na misel ne pride, da bi se zanimal za plavalni telovnik, temveč ga gledaš nekako tako, kakor rešilni čoln, ki se zanj nihče ne zmeni. Kakor je plavalni telovnik na, parniku rešilno sredstvo za. primer noreče, tako ima tudi vsako moderno potniško letalo pripravljeno padalo. V Ameriki je postalo zadnje čase zelo pereče vprašanje, ali naj imajo prometna letala pripravljena letala za vsakega potnika posebej ali ne.
Letalske družbe v Ameriki so izrazile pomisleke proti opremi prometnih letal s padali za vse potnike. Svoje stališče utemeljujejo s tem, da bi velika množina padal znatno obtežila letalo in ker pomeni vsak kilogram obtežitve za letalo težko breme, ni tako lahko računati z velikim številom padal, kajti s tem ni bil zračni promet otežkočen in rešilne naprave bi bih? zaradi svoje lastne teže nevarne. Će upoštevamo še velike stroške, združene z nakupom tolikega števila padal, nastane vprašanje rešilnih naprav za vse potnike brezpredmetno. Ne preostajalo bi drugega, nego znatno zvišati cene za potovanje po zraku, kar bi pa v sedanjih razmerah večini ljudi onemogočilo potovati po zraku.
Ameriški listi pišejo, da bi bila številna padala tudi nepotrebno strašilo za potnike in glede na neznatno število nesreč v primeri z drugimi prometnimi sredstvi bi bilo naravnost nespametno opremljati prometna letala s padali za vse potnike, saj ljudje itak še nimajo dovolj zaupanja v zračni promet, pa bi jih s tem le še bolj prestrašili. Rabiti
padalo ni tako lahko in enostavno, pa je izključeno, da bi bil vsak potnik pripravljen učiti se ravnati s padalom, zlasti če je pot po zraku kratka. Kot prometno sredstvo rabijo letalo večinoma ljudje, ki imajo malo časa, a če bi se morali šele učiti rabiti padalo, bi to pomenilo za nje izgubo časa in letala bi izgubila svoj pomen kot hitra prometna sredstva. Vse te pomisleke so v polni meri priznali strokovnjaki, pa tudi potujoče občinstvo in le tovarnarji padal so nastopili s protipredlogi.
Z novim predlogom je pa presenetila javnost neka ameriška tvrdka. Njen zastopnik je namreč razkazoval novo padalo, ki morajo pred njim pasti vsi pomisleki letalskih družb. Mož je izjavil, da lahko potniki izrazijo željo, da bi recimo od Newyorka do San Francisca v letalu udobno sedeli. V ta namen je izdelala dotična tvrdka zelo udobne naslanjače iz jekla, bogato obožene z blazinicami in podobne naslanjačem, kakor jih vidimo po naših klubih. Posebno velika je zadnja blazinica, ki skrivo v sebi padalo.
Pri vstopu v letalo dobi potnik platnen oprtač, ki ga prav nič ne ovira v gibanju. Na platnenem oprtaču sta dva obročka, na zadnji blazinici naslanjača pa dve patentni zaklopki, kamor potnik obesi obročka, ko sede. Zadostuje, če obesi obročka na zaklopki šele v trenutku nevarnosti, kar se lahko zelo hitro zgodi. Će potem potnik vstane, ima padalo krepko pritrjeno na hrbtu in se prav lahko reši. Padalov naslanjač tehta samo 25 funtov in torej ni težji od navadnega pletenega naslanjača. S tem izumom odpadejo vsaj prvi pomisleki letalskih družb, kar se tiče obtežitve letal. Ce naslanjači padala ne bodo predragi, odpadejo tudi drugi pomisleki in novi izum pride kmalu do veljave.
„Sočani"
se poklonijo spominu dr. Ivana Tavčarja
Na izlet so vabljeni vsi, ki bi radi koristno preživeli lepo nedelfo v slavnih spominov polni Poljanski dolini
Arthur Henderson
Mvsl angleški zunanji minister, zdaj predsednik razorozltvene konference, potuje po prestolnicah evropskih velesil, kjer skuša spraviti vprašanje razorožitve s mrtve točke.
Senzacija z belim zamorcem
Bela zamorec s riafci, M je postal Če« noč svetovno znan, je prispel te dni iz svoje daljne domovine v Chicago, kjer ga bodo zdravniki temeljito pregledali, da ugotove, kako je mogla njegova temna koza izgubiti svojo temno barvo Ln da-li bi se dalo uporabljati tudi pri drugih zamorcih sredstvo, ki je tako nepričakovano prelevilo zamorca v be-loko&ca. Naravnost iz pragozda pripeljani zamorec je stopil na medicinsko kliniko v Chicagu nekam plaho. Ysme-and Dauphin, kakor se piše v belokožca Izprem en j eni zamorec, je star 57 let, po poklicu delavec na kavirdh plantažah. Mož ni nič kaj navdušen za to, da je izgubil svojo krasno črno barvo, kajti tudi njegova družina ga je dolgo smatrala za prikazen in celo leto ni hotela o njem ničesar vedeti. Zdaj, ko je postal slaven, ga pa spoštujejo tudi v pragozdu.
Takoj po prihodu v Chicago so ga začeli strokovnjaki na univerzi temeljito preiskovati. Obsevali so ga z ultravijo-ličastimi žarki, fotografirali so pigment njegovih oči, zlasti so se pa zanimali za čudodelno sredstvo ouari, ki ga je opralo, da je postal bel. 2e zdaj se pa učenjaki strinjajo s tem, da je Dauphin najzanimivejši izmed treh »pobeljenih« zamorcev, ki jih učenjaki doslej poznajo. Zelo se zanimajo učenjaki za Črešnji podoben plod ouari, ki ima tako čudodelno moč, da izpreminja črno kožo v belo. Zamorec je prinesel nekaj teh plodov s seboj in v Chicagu jih bodo kemično analizirali. Če se res najde v njih sredstvo, ki bi iapreminjalo zamorce v belokožce, bodo ljudje to sredstvo gotovo izkoriščali in služili milijone.
Dauphin je dobil to sredstvo od nekega mazača kot zdravilo proti naduhi Ker pa zdravilo ni učinkovalo dovolj hitro, je vzel dvojno dozo, pa ga je začela tresti mralica, za nekaj časa je oslepel, ko si je pa opomogel, je bil bel kakor smo prebivalci Evrope. Dokaze, da je bil Dauphin še pred letom dni za* moreč in da ima na Haiti črno ženo in tri čme .sinove, je prinesel v Chicago novinar iz Port au Prince na Haiti Hen-
ry Chauvet, ki bivšega zamorca spremlja. Zamorci in belokožca se zelo zanimajo za izid zdravniške preiskave.
Mussolinijeve zapovedi fašistom
V posebnem pismu, poslanem nekemu pokrajinskemu vodji fašistične stranke, je Mussolini določil smernice, ki naj se jih drže faMsticiii prvaki in vsi fašisti v Italiji. Naštel je šest fašističnih zapovedi, ki se glase:
1. Ne posečaj podnevi, še manj pa ponoči tako zvanih luksuznih lokalov, kakor so kabareti, gledališča, luksuzne restavracije itd.
2. Hodi peš vedno, kadar moreš, če se pa že moraš peljati, se pelji s cenenim avtomobilom ali pa še bolje z motociklom.
3. Ob oficijelnih prilikah ne nosi cilindra, temveč nastopaj v priprosti črni srajci revolucije.
4. Nikar ne izpreminjaj svojih življenjskih navad in svojega življenjskega standarda.
5. Svoje ure v pisarni si uredi praktično in sprejemaj kar največ mogoče strank, ki jdh potrpežljivo in prijateljsko poslušaj.
6. Posečaj delavske okraje, da boš mogel v sedanjih težkih časih pomagati ljudstvu ne samo duševno, temveč tudi fizično.
Te Mussolinijeve zapovedi je sporočil tajnik fašistične stranke Achilles Sta-race v obliki okrožnice vsem italijanskim fašistom.
Zapeljana stara devica
Segedinsko sodišče je obravnavalo te dni zadevo 50 letne stare device, ki je tožila svojega 40 letnega podnajemnika, da jo je zapeljal, in zahtevala, naj ji povrne moral/n-o škodo s tem, da ji p-iača 4000 pengo, obenem naj bi ji pa plačal še 2700 pengo, kolikor je morala plačati svojemu domačemu zdravniku. V tožbi je rečeno, da je stanovala tožiteljica s svojim bratom v stirisobnem stanovanju, pa je morala zaradi težkega gmounega položaja eno sobo oddati v pootaajem. Njen podnajemnik je bil toženec, ki se ie vedel v začetku zelo dosto>no. Kmahj je pa začel laziti za gospodinjo in najbolj nadležen je bil, kadar ni bilo doma njenega brata. Ker je bila v ljubavnih zadevah neizkušena, je izrabi: njeno žensko slabost, da jo je zapeljal, a posledica je bila, da je zbolela. Zato ni bila več sposobna omožiti se s čisto vestjo in tako je zahtevala od za-peijivca odškodnino.
Toženi podnajemnik je pa krivdo odločno zanikal, čeS da nikoli ni bil sporno bolan, kar lahko dokaže z zdravniškim spričevalom. Sodišče je pozvalo obe stranki, ki njunih imen madžarski tisk zaradi uglednega družabnega položaja noče izdati, naj predložita dokaze in protidokaze, potem bo pa izreklo zadnjo besedo.
Tudi dokaz.
Policijski komisar: Kako ste pa spoznali, da ie bil ta mož pijan?
— NiČ lažjega, gospod komisar. Padel je iz tretjega nadstropja, pa se mu ni nič zgodite.
Nesreča Lole Schrbter
Dr. Lola Schrbter, znana po svojih rekordih v skokih s padalom, ki so ji prinesli svetovni rekord, se Je nedavno pri Kirsch-bergu z brezmotornim letalom težko ponesrečila.
Ker ji je pokvaril glas
V nobenem stanu ni tako razširjena epidemija nehvaležnosti, kakor med pevci in pevkami, ki kaj radi vale krivdo za hibe svojega glasu na svoje bivše učitelje odnosno profesorje petja. Nekaj čisto posebnega je pa primer mlade, lepe Francozinje Colombe Aubertove, ki toži upravo občine Versailles in zahteva 60.000 frankov odškodnine, ker profesor versaillskega konservatorija ni spoznal, da dremlje v njenem grlu sopran, pa jo je učil za altistko.
Lepa pevka trdi, da ji je profesor s tem popolnoma pokvaril glas in ji zaprl vsa vrata v opero, kjer bi bila dosegla velik uspeh in si priborila sijajno eksistenco. Pokvarjeni akrjanček se sklicuje na izjavo specijalista za bolezni v grlu, ki je baje takoj spoznal, da bi bila morala peti sopran, ne pa alt. Sodnik bo moral sedaj odločiti, ali odgovarja profesor petja za tako pomoto in »ploh za usodne zmote svojih dijakov.
Lindbergh in njegova iena
Charles Lindbergh ln njegova iena sta krenila te dni z letalom iz New Vorka v Hali-£ax na kanadski obali, od koder nadaljujeta polet čez ocean.
Svatba bogov
V Maduri, na vzhodni indski obali, slave Indi v juliju svatbo bogov. Na krasno okrašenem svečeniškem vozu peljejo miniaturno boginjo iz hrama v hram. To je bog Ganespante s človeškim telesom in slonovo glave ter boginja zla Manama, pi pošilja otrokom nalezljive bolezni, zlasti ošpice, ima pa to dobro lastnost, da jih zna rudi ozdraviti. Zato ji prinašajo žrtve in v njen hram romajo matere z bolnimi otroki. Na strehi v ospredju svetišča stoje majhni kipi, ki o njih Indi trdijo, da so ozdravljeni otroci.
Dr. Pertold se je dolgo mudil v teh krajih in proučeval šege in običaje domačinov. Po njegovem mnenju gre za kipe onrok, ki so bili žrtvovani, da bi rešili življenje drugim imenitnejšega rodu. Bog in boginja imata ločeno svetišče. Kipa obeh sta iz čistega zlata, visoka po 10 cm in vse leto gosto zastrta. Samo člani najvišjih kast smejo videti njune oltarje. Enkrat na leto po-seti boginja svojega moža. Na velikem vozu jo peljejo možje v možev hram. Vse je slavnostno razsvetljeno. Samo en dan sme ostati boginja pri svojem možu, potem jo pa odneso nazaj v njen hram. Svečanosti se udeleii mnogo pobožnih romarjev.
V znamenju krize
— Si bil že kdaj v konkurzu?
— Ne.
— Od česa pa potem takem živiš?
Ne da se odpraviti.
— Od danes ne dobiš od mene niti beliča več. Odslej si zame mrtev.
— Dobro. oče. a kaj, ko bi mi dali nekaj za pogreb?
Ljubljana, 16. Julija.
KaJcor imajo Gorjanci svojega Trdimo kn Doiendci svojega Jurčiča ter Levstika, tako ima Polcanslta dolina svojega Taiv-čartfa. ki se to nedeđjo gre >Soča< pofolonit njegovemu spominu na nr>gov grob na Visoko. Vrbnika ima Cankarja in skoraj vsaka stran naše domovhie je rodila pesnika adi pisatelja, ki je opisal svoje kraje in svoje rojake po naoiboioših močen, vendar pa nobeden ni gledal tako globoko v srca in ni zaeeJ tako široko značilnosti pokrajine ter taidi zgodovine prebivalstva, kakor je opisasl dr. Ivan Tavčar PoVamee in vso Poljatn^ko od Loke do vrhaBIega-Ša. >Slfke s lo&kih hrrbovc, >VteoSka kronika,. >Qvetje v jeseni« in polno đrugrh Tavčarjevih del &o elavoapevi Poljancem ta loškim hribom, ki jih naši ljudje po statistikah naših javnih knjižnic še danes najraje čitajo in juh bodo radi imeli, dokler bo živa slovenska knjiga, čudno Je torert, da to dolino pozna le silno malo Slovencev, čeprav se vsakemu tateojj priljubi, kdor jo obišče. Ivan Camikar Je večkrat godoval v Poljanski dolini. O sv. Ja-nermi Nepommka sredi m a.mik a te vsa v cvetju, tako slikovrta in sve*.a, da Jo je fcnenoval za naj!e*>šl rte! naše domovine Tako Jo je občudoval, da Je med potjo prepovedal svojima prijateljem vsako besedo, sele nri mhzi gori v Srednji vasi pri Jakovcu ali Anžonovcu. se Je na razvnel in vsakokrat globoko vzdihnil: >Ne rmvem in ne smem! Tavčarjeva je in nikdo ne more opisati lepše tega paradiža, polTje^a vesela, življenja In tragedij!t
Prav poseben je narod v teh nrekras-nih krajih Mehek, podjeten in šaljiv, a tudi moder in tri obok filozof, ki ima na svojih osamljenih hribovskih domačijah dosti časa za premišljevanje m 'aatftztra-nje V melodičnem poljanskem dialektu so šale in zbadljivke Poljanc^v ave.neče in sočne, da le Ribničane lahko primerja mo z njimi. Poljanec ima pa Se drugo podobnost z Ribnieanom. Tudi ncega žene nemima kri na potova/nje Ln v svet, da na Poljanskem nI hiše, ki bi ne imela koga v Ameriki. Na nekaj lepega me je opozoril priua/telj Belokranjec, ki sedaj kot ameriški inženjer v Rusiji pomaga ustvarjati čudeže civilizacije. >Tile Poljane! so na^močnejtši med Slovenci« Je dejal. — >Če naš človek prinese denar rz Amerike, hoče biti gospod pa prične zHati moeočno hišo v >dva štuka«, Še predmo je pa ometana mu vsega zmanjka — a Po.janee iz Amerike poleg rte a a.-j a prinese turi i mnogo ananda in široko • bzorje ter fii po stavi velrk hlev. da obogui svoje in teo sosesko« Res je Poljanska dolina bogata, saj so hlevi veliiki *akor gradovi, poin' t-ajlepše živine Iz Amerike prinesene ideje revežu jejo tisočletno ku Jiro teh kr«
Iz Kamnika
_ Otvoritev kopališča. Preteklo nedeljo se je nekako poloficielno otvorila letošnja kopalna sezona, saj je pa bila prošla nedelja tudi prvi topli dan in so kopalci prišli na svoj račun. Mnogo več kot se jih je kopalo, se jih je seveda solnči-lo. Kopališče nudi lepo sliko in vsak po-setnik mora biti zadovoljen. Kakor pa ima vsaka stvar nedostatke in hibe, tako tudi kamniško kopališče ni brez njih. Ker smo mnenja, da bo kopališki upravi nedostatek lahko odpraviti, bo v kratkem na kopališču vse v lepem redu. To, kar naj odpravijo oziroma omejijo, je balinanje na kopališču, in sicer takrat, kadar je kopali-šee odprto. Nikakor ne gre, da se med kopalce pomešajo oblečeni gostje, ki od jutra do večera balinajo. Kopališče ie za kopalce in kdor vstopi v kopališče, naj se obleče v kopalno obleko in naj ne bo za nikogar izjem. Saj kopališče ni za to. da si bo marsikdo, ki bo plača) 1 Din za vstop, neomejeno po svoji volji ob cvič*.u in drugih dobrinah bufeta na kopališču pasel oči na vrvenju kopalk in kopalcev. Kopališka uprava naj določi za balincar je zgodnje jutranje in večerne ure, će se že mora baš na kopališču balinati, pa oo mir in red. civilisti pa naj v kopališče nimajo dostopa; tega ne dovoljujejo v n >-benem drugem kopališču in kamnišk', naj ne prednjači v tem .
Iz Novega mesta
— Nagradno tekmovanje. Dodatno k našemu poročilu o obrtni veselici pri štem-burju. ki se je vršila preteklo nedeljo, omenjamo, da je bilo med drugim tudi nagradno kegljanje, ki je vzbudilo veliko zanimanje, za prireditev samo pa kaj dober dohodek Tekmovanje =e ie vršilo do pozne noči. Spričo močne konkurence keolja-čev tuk. keljaških klubov si je priboril klub »Ruši" prvo nagrado, kar pomeni, da ima v svojem klubu najboljše kegljače. Nagradno darilo je bilo: lično izdelan sodček, poln vina. Klub ima tako zopet eno ke-tjljaško trofejo več. čestitamo!
— Naš podeželski nogometni prvak SK Elan priredi v nedeljo izlet in tekmo v Sevnici. Izletniki si bodo obenem s Sevnico ogledali tudi tamošnjo tvornico tanina.
— Pot, ki pelje iz Smihela preko grm-skih njiv in se priključi pod Grmom pri Gotni vasi — Trdinovi cesti, ta pot je bila letos na novo posuta s kamenjem in deloma s peskom. Poti je pa še precejšen kos. ki s svojim grobo nasutim kamenjem ne kaže baš, da skrbi mestna občina za njo. Povsem pripravna je, da si človek polomi noge. Pešci si pa že delajo stezo preko grmskih njiv in tako delajo škodo. Ali se ne bi mogle enkrat, če že ne posuti kamenje s peskom, vsaj razbiti cele skale, ki se naj imenujejo gramoz? Ne vemo, ali se mesto imenuje samo glavni trg z mestno hišo, ali obsega kaj več teritorija.
— Veliko pozornost vzbuja pri vaščanih Gotne vasi vzorno ureien vrt g. Roglja. ki se je iele nedavno priselil. P/i njem se lahko vaščani nauče, kaj se pravi vrt racionalno obdelati. Zanimivo je, da ima mož popolnoma novo vrsto paradižnikov, ki so nastali bržkone s križanjem kake sorodne rastline.
— Letina kljub vodnemu deževju še precej dobro kaže in če ne bo toče bodo nali podgorci vendar spravili pošten pridelek žita pod streho. Tožijo pa kljub temu, ker jim je radi slabega semenskega
j^v. Da, čez Štirideset let bo že tisoč let, kar (ie oesar Oton M. Jal Loko škofom M
Fretshusra. Tuji Sk >£e Da niso priS!i zali iat prebivalstva, teLireč so mu prinesli kulturo in mu dali svobodo, kakršne ni btlo nikjjer v vsej Sloveniji. Tre*'ina kme tov je bila svobodnih! Lepota krajev Je t svobodi rodila mmetios*, k! s« je v Ix> škem gospostvu tako bujno razvila, da j* < lepšala vso Sloveni^» Mojster Jernej kz Loke in drugi freskanti so po&lMcaJJ nase cerkvice, a o šubictn, A.tbeCu Kranketu. Groharju in drugih rojakih 1-ioskesa gospostva pač ni treba govoriti. Kakšni a j«; bila kultura v teh krajin, bomo vHeli na dr. Tavčarje veja domu na Visokem, t."»j giadu podobni domačiji, kjer so ato-et.'a in stoletja gcjp»dar»li ponosni s\»-%enski kmetje. Ce<kve s«, zakladnice stare umetnosti, zato si bomo tudi teh aekaj obdali, z največjim <./>}ii lokanjem bomo pa seveda obe davali na Visokem zaklade bf.onii.nov na dr. Tavčarja. Na p-o&nio >Sičanov< bo i7,.'et vodJl loški roja a Ar te Gaber.
Kdor se jutri ob 5.10 odpelje s turistov-akim vlakom, bo šel peš do pod Sv. Vol bemka k Cvelfarju, kjjer gospodari dr Tavčarjev nečak in je pravilno prekrsti! prijazno gostilno v >Tavčarjev dvor«. Izpod mosročnih lip gori na griču ob mogoč ni dvostoipi cerkAi sv. Volbenka boimo občudovali vso Poljansko od Škofje Loke pa g'ori do meje na fcirovistkih hribih. Trn se sestanemo z omimd, ki se o^lipeldejo tr Ljubljane z vlakom ob 7.20 in pridejo z škofjeioSkesra kolodvora z avtobusom do Bavčarjevega <ivora<. CM tod gremo četrt
ure p**6 na Visoko, kjer se na grobu poklonimo apominu dr. Ivana Tavčarja in pozdravimo mater VisoSko — dvorno damo gosipo Franjo dir. Tavčanjevo s prošnjo, da nam raoikaze muzeju podobn-o svoje domovanje. V sosedinih Poljanah bočno vi-deii rojstno hišo dr. Tavčarja, dom slikarjev fcubicev in bogato riznico v Žoipnl cerkvi z najz/naimonitejišo nafto monstranco, neprecenljivimi vezeninami in krasnimi slikami šmbicev. V Doftvju Je dom slikanja Ivana Pra.nketa, v prijazni SredmiJI vas' najdonosnejše in naJgostoljubnejše poljanske domačije, zravem t Gorenjd vasi in onstran Sore pri 9v Antonu na Traiti pa polno drugih lepot in zanimivosti, ki bodo razveseljevale izletnike. Tudi nazaj grede bomo ostali v Akofji Loki tn, če ho čas tudi oglodali starodavne zmameiiltoj&ti tega slikovitega mesta. Ob vsakem koraikni bomo srečali imena, ki Jih poztnajmo rz stpisov dr Ivana Tavčarja! Izleta se udeleži seveda tudi predsednik >Soče<, fcuipan Ar. Dinko Puc, a vabljeni so vsi, ki bi radi koristmo preživeli lepo nededjo v slavnih spominov pahnem paradižu Poljanake do-ltoe.
krompirja, polovico uničenega, zelje in po-vrtnino pa razjedajo veliki roji uži in žuželka,  ki  jo poznajo ljudje pod imenom
— presica.
— Na naši Krki kar mrgoli malih, športnih sandolinov. Ali se ne bi pokrenila morda akcija, da bi se združili v nekak veslaški klub? Spričo idealnega terena, bi vsekakor imenitno uspeval V skupnem tekmovanju pa bi se dosegli znatni uspehi.
— Po tuk. cestah se opaža vedno več primerov, ko vozniki neusmiljeno pretepajo uboge, mršave konje, ki kar klecajo pod težko naloženimi vozovi. Vsak pasant, ki vidi tako divjanje, naj voznika nemudoma naznani.
Nedelja, 16. julija.
8.15: Poročila; 8.30: Gimnastika (Do-bovšek); 9: Versko predavanje (dr. Rant); 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Nesreče pri kmetijskih strojih (Smersu); 10.30: Sege in navade bosanskih muslimanov (Marjanovič); 11: Radio orkester; 12: Cas, plošče; 15: Kmetijska ura ( Jamnik); 15.30: Zabavna ura Rasbergerja iz Maribora; 16.30: Ljudska igra: »Ljuboaumnostc (6entjakobski gledališki oder); 20: Operne arije poje ga. Stag-ljar-Kogejeva; 20.45: Radio orkester; 21.80: Cas, poročila; 22: Plošče; 23: Konec. Ponedeljek, 17. julija.
12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Magistrov šramel-trio, vmes plošče; 19.30: Kamniške sipe (dr. Sirk); 20: Plošče; 20.30: Prenos iz Zagreba, vmes čas in poročila; 22.30: Plošče; 23: Konec.
Torek, 18. julija.
12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Tamburaški sekstet; 19.30: Glavna vprašanja sodobne vede o verah (Fr. Terseglavj; 20: Pevski koncert ge. Thierrv-Kavčnikove; 20.45: Harmonika solo, g. Stanko; 21.30: Cas, poročila; 21.45: Plošče; 23: Konec.
Sreda, 19. julija.
12.15: Plošče; 12.45; Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 18: Otroška ura: Zmajeva svatba ^željeznova-Kokalj); 18.30: Plošče; 19.30: Literarna ura: Oblikovne posebnosti v novejai književnosti (prof. Vodnik); 20: Samospevi gdč. Trostove in g. Franka; 21: Flavta solo, izvaja g. Campa; 21.45: Cas, poročila; 22: Plošče; 23: Konec.
Četrtek, 20. julija.
12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: ca«, plošče, borza; 18.30: PloSCe; 19.30: Gospodinjska ura; 20: Slike is narave (Herlort); 20.30: Orgelski koncert g. sterbenca, vmes samospevi gdč Hegle; 21.15: Ljubljanski šramel kvartet; 22; Plošče; 23: Konec. Petek« 21. julija.
12.15: Plošče; 12.46: Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 18.30; Harmonika solo, g. Stanko, vmes plošče; 19.10; Prenos iz Prage; Sonata za vijolino in kitaro I Paganinlf, izvajata gg Frait ln prof. Modr; 19.45 Ploftče; 20: Humoristično čtivo (Narte Ve-likonja); 20.30: Prenos iz Beograda, vmes čas in poročila: 22.30: Plošče.
Kdor o»l^«w;« >n nnnTmtv**
»SLOVENSKI NAROD«, <toe 15. JaHJa 1938
»tor. 15^
A. Utmnerv: l ^
(Ore sirot*
Romu
— Pustite me iz sobe! — je vzkliknila.
Pn poskusih je priti do vrat.
— Nikar me ne zadržujte, lepo vas prosim,  — je prosi-la.
Ta čas se je pa Luizin glas vedno bolj izgubljal v da'javi. Henrika je bila vsa iz sebe. Prestrašeno in proseče je iztegovala roke proti grofici in šepetala, kot da bi jo smela slišati samo ona:
— O, za božjo volijo vas prosim, gospa, prosite še vi, naj nama dovolijo oditi!... zavoljo žrtve, ki jo doprina-šam. usrndflite se me!... Cas hiti, gospa ... Le~»o vas prosim, pomaga, mi!...
A ker je Diana nepremično in molče zrla v tla, je storilo nesrečno dekle v skrajnem obupu Še zadnji korak. Obrnila se je h grofu in padla pred njim na kolena.
— Za bož.vo volk) vas prosim, go-snod, recite, naj me puste iz sobe!...
Klečala je pred grofom. Vlekla se je po tleh za njim, toda grofovo srce se ni dalo omehčati.
—0, če bi vedeli... če bi vedeli, gospod... je jecljala vsa objokana. Potem je pa vstala in prisluhnila.
— Ah, bože moj!... Bože moj!... oddaljuje   se ...   Za   božjo voljo vas
prosim,   usmilrite se me.   uslisite me,
gospod----        U slišite   me!... uslišite
me, sicer jo zopet izgubim, izgubim za vedno!...
Nesrečnico je dušik>... Glas ji je zamrl v grlu. Iztegnila je drhteče roke proti grofu ... Moči so jo zapuščale.
Grof jo je srdito pogledal.
Pri pogledu na Diano v družbi tiste, ki jo je smatra! za Rogerovo ljubico, so oživeli v njem vsi mučni spomini in postal je še neizprosnejši... Ni se vprašal, kaj je privedlo grofico k temu dekletu.
Njegov ponos se je znova uprl obenem je pa spregovorila v njegovem srcu ljubosumnost. In bled, neizprosen, srdit se je obrnil k častniku, rekoč:
— Odvedite to dekle v Salpetriero! Henrika se ie opotekla. In obrnjena
h grofu je vzkliknila:
— V Salpetriero!... Mene... mene!... Kaj sem pa storila?
Toda spomin na Luizo. ki jo je znova izgubljala, je odvrnil njene misli od preteče nevarnosti.
— O, kaj za to, gospod!... Aretirajo me ... zapro me ... ubijejo me, če bodo hoteli, toda... šele potem... potem... ko jo zopet zagledam... ko jo rešim... ko jo rešim!
Častnik in stražnika so se spogte-dovali, ubogo dekle se jim je smililo.
Ali je grof opazil njihove sočutne poglede? Najbrž, kajti dejal je hladno:
— Ubogajte!
Straža je stopila k Henriki. Dekle je prestrašen^ odskočilo. Vsa Lz sebe se je sirota zatekla h grofici. Diana se
ni mogia več premagovati. Pozabljajoč, da je tudi nji veljal srditi grofov pogled, je hotela planiti za svojo hčerko na ulico.
Držeč Henriko za roko, je stopila tc straži, da bi odšla iz sobe.
— O, vsaj mene pustite! — ie vz-k'iknila.
Toda grof de Linieres jo je energična zadržal.
—Ostanite, gospa! — je zatelricaJ z drhtečim glasom. — in povejte mi, kaj ;. vas privedlo sem! *
Diana je biia bleda in komaj se je drža'a na nogah. Znova je stopila proti vratom, rekoč:
—Gospod, pozneje vam... pojasnim ... povem vam ... Zdaj me pa pustite oditi... pustite me odhiteti za njo...
Beseda ji je zamrla na ustih.
Grof de Linieres jo je srdito gledal. Od Ljubosumnosti in jeze se mu je tresel glas, ko je vprašal:
— O kom pa govorite, gospa?
Prijel je Diano za rame. Uboga žena je krikndla od bcdečin. V očeh se ji je temnilo in čutila je, kako ji uhaja njena tajna. Grof ni odvrnil pogleda od nje; napeto je pričakoval njenega odgovora.
V tistem Tenutku groznih duševnih muk se je srečal Dianin pogled s pogledom uboge Henrike, ki jo je gledala z izrazom nepopisne ?rroze.
In ta pogled ji je govoril o Lurzi... O Luizi, ki bo morala še živeti strašno življenje tujim ttudem prepuščene slepe sirote.
In tedaj je podleglo Dianin o srce sočutju in materinski ljubezni. Ni več videla pred seboj moža, ki naj bi bil čuvar pravice. Slišala je sarno Luizin glas, ki je zvenei tako otožno, da se ji je krčilo srce. Ta glas ji je opisoval tnpdtjenje nesrečnega otroka, pripovedoval ji je o nevarnosti, ki mu je pretila ... Naj se zgodi karkoli, naj potem tudi umre, svoji nesrečni hčerki je hotela pomagati... Znova je poskusila priti do vrat.
Toda grof de Linieres je stopil pred njo in z drhtečim glasom ponovil svoje vprašanje:
— O kom hočete govoriti, gospa?... No, odgovorite, odgovorite vendar!
Diano so vedno bolj zapuščale moči; v silni zadregi je jeclnaJa:
— O kom?... No torej... o... o...
Lukzino ime ji je drhtelo na ustnah. Se trenutek, pa pove vse po pravici... Grof je napeto pričakoval.
— Odgovorite! — je zaklical in jo grozeče pogledal.
Toda Diana je opazila grožnjo v njegovih očeh. Spoznala je, kaj se godi v srcu moža, ki ga je glodala ljubosumnost na njeno preteklost... Strah jo je obšel.
Prestrašeno je kriknila in se se-sedla na stol.
— Izpolnite povelje! — je dejal grof obrnjen k straži.
Stražnika sta zgrabila Henriko in jo kljub prošnjam in kričanju od-vlekila.
Grof de Linieres je pa stopil k ne-
premično stoječi grofici in jo prijel za ledeno mrzlo roko.
— Nesrečnica!... nesrečnica!... je mrmra .ežko s*ptč in žarečih oči. Kr mu je pritiskala v glavo. Bil je v sta nju. ko človek bodisi nenadoma umre ali pa stori v divji jezi najstrašnejši zločin.
V g^avo mu je šinila misel, da b; vze! Diano v naročje in jo odnesel v svojo  koč Ujo kot plen,   ki se je <an bal, da bi ne usel njegovi »sveti
Potem je pa odvrnil pogled od nje :n stoiv k vratom. V glavo mu ie ši-ni'la g-ozna mteeL
— Kriva!... Grešila je! — je vzklikni!, — a on. vitez, je njen zaupnik! An, jaz mu že pokažem!...
Zda; ;e vedel, koga mora streti s svojim gnevom
— Kiznovati ga hočem! — je za-rohne' in odprl vrata.
!n na vso moč je hitel po stopnicah    Pred hišo je spoznal grofičine nosilnice. Zapovedal je nosačem, naj ^dneso grofico v palačo. Sam ve • vstopil v kočijo in zaklioa!:
— V palačo!
In kočija je v diru oddrdrala.
Ko si je Diana nekoliko opomogla od groze m opazi-la, da je sama v sobici, ja vstalo pred njo vse, kar se je bi'o malo prej zgodilo. Kam so odvfo-kli Henriko?
Prv; grofičin korak je vodil k oknu. Z ulice se je slišalo kričanje množ'ce, ki je pasla oči na nenavadnem dogodku.
Specijelni entel oblek
ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pr
Matek & Mikeš LJubljana
poleg hotela štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov  perila, zaves, pregrinjal, sntlanje.  izdelovanje gumbnic Vsled najmodernejše ureditve podletja —  Tajntžje cene.
Pleskarsko in sobnoslikarsko delo
izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah
IVAN GENUSSI
IGRIŠKA ULICA 10
TELEFON ŠT. 2267
>mMali og1asi<
Vsako beseda &*> par.  Plača mo lahko tudi v ta odgovor znamko I - Ha opra&anja brez i    ii adGavtirlama   -   MajnuitifU otftos IN«
SOSTANOVALKO
išče dobra gospa. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Starejša 2994«.
DVOSOBNO STANOVAJVJE nadpritlično blizu centra iščem. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »November 2993«
DEKLICO
11—12 letno, šoloobvezno učenko sprejmem y vso domačo oskrbo. — Ljubljana, Kladezna ulica št. 19. 2998
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam na Glincah mirni stranki. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3006
slu zet
KATERA TRGOVINA
z mešanim blagom me sprejme v službo; založim do 15.000 dinarjev blaga. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Soliden 2985«.
TRGOVSKI POMOČNIK se sprejme. — Plementaš, Planina pri. Sevnici. 2989
IZUCENA ŠIVILJA išče službo natakarice. — Fer-mevc, Marenberg. 2990
Naša dobra, zlata majka
IVANA POGAČAP
roj. DOLENC
je danes po 77 letih dela in trpljenja prestopila prag večnosti. Bodi mir in pokoj njeni duši!
K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 17. uri popo' dne od mrtvašnice splošne bolnice.
Ljubljana, 14. julija 1933.
Rodbini: Pogačar - Goreč
NA JAVNI DRAŽBI
prostovoljni, prodam posestvo (hiša, njive, sadni vrt); prevzame se hipoteko, drugo v denarju. Dražba bo v nedeljo 16. julija t. L v Mostah, Zaloška cesta 88. 2984
MLAD USLUŽBENEC
želi znanja z mlado gospodično zaradi poznejše ženitve. — Ponudbe na upravo »Slov Naroda« pod šifro »Pridna in solidna 2996«.
pipali
PES VOLČJE PASME
se je izgubil; kdor kaj ve o njem, naj sporoči: P. Škafar, Ljubljana, Borštnikov trg. 2986
KUPIM
STOJEČ PARNI KOTEL
kupi Pire. Podnart. 2965
MED
kupuje Suppanz, Pristava.
2972
HRASTOVE DOGE kupuje Neudauer, Gornja Radgona. 2991
9
KLAVIRJI, PIANTNI
prvovrstnih inozemskih ^»^tf od Din 11.000.- naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 9/L
ŽENIIVE
POROKE
posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L
t\SKarma IŽVfcSTJjE
različne tiskovine, časopise, diplome; revije, vrednostne papirje koledarje srečke knjige l t. d. enobarvnj in večbarvni tisk pisma razglednice slike osmrtnice ovitke jedilne liste. cenike "^l
vizitke. računske *si zaključke. poročna ^ naznanila in vabila ^
CR POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRSE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
NARODNA IISIKARNA
špedicija TURK
LJUBLJANA
tso.
ki tmmmam pošiljk, ta to bita po najnižji tarifi Revizija kartfanega blaga ta vse informacije breapfačno.
VHharjeva e, 33
vsakovrstnega, blaga, bodisi mrtva, strojev, selit ve itd. v Ljubljani ta tavsn I^rtMJans s vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejfcni avtomobili po aw% tri ta sedecn ton nosilnosti.
Tete*. tafransUm t\S7      MasnrjiM»wa «. t
(nasproti tovornega kolodvora)
PRODAM
HRUŠKE, CESNJE sveže, trde, debele kg Din 4.-, zgodnje slive (špingle) rdeče, rumene kg Din 3.25 v košarah 30 kg franko brzovozno razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2969
OPRAVO ZA ŠPECERIJSKO
TRGOVINO kompletno, dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni ali dam proti malenkostni odškodnini v najem. — Naslov pove uprava >Slov. Narodac. 2997
ČOLN (Kielbott) malo rabljen,  ugodno naprodaj. — Mala čolnarska ul. 5.
2982
SAMOTNO OPEKO poceni proda Rožna pekarna, Vlc pri Ljubljani. 2992
ČEVLJARSKI STROJ
Pod ceno naprodaj kombiniran čistilni (Ausputzmaschine) — kompl. z motorjem. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3001
PAZNO
LETOVISCE-ROPALISCE SORJLi, Gorenja vas. Poljanska dolina — se priporoča — Penzija Din 32.-. 44/L
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.  PRESKER LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14 ll/T
ISKA JE KRAJ KOPANJA
in lepih izletov v Vintgar. — Priporoča se gostilna Pristave, Ska vas. 2953
'mlin perilo»ta prikrit
samo pozimi. Poleti je to izključeno. Brez telovnika in brez suknje so vsi defekti vidni. Res lepe tkanine Vam nudi:
Žlender, Mestni trg 22
sa obroke!  —  Na hranilne knjižice! POHIŠTVO.
Moderne orehove, po Utirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, pleskane spalnice 1800 Din. kuhinjske oprave 850 Din, kuhimske kredence 450 Din, omare 380 Din, postelje 200 Din.
Kdor si zeli nabaviti poceni m trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurenčnih cenah.
Se priporoča
mizarstvo »Sava«,
Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. — Telefon 2780.    41-L
Najnovejši modeli dvokoles. otroških  in   igracnlh vozičkov - prevoznih tricikljev, motorjev in šivalni t-  strojev, —r Velika Izbira. — Najnižje cene. — Ce^ IH franko.
»TRIBUNA« t. B. I—, tovarna dvokoleo ui otroških vozičkov ■ 'UBIJANA Harlovska cesta Bt 4.
VSA EVROPA rabi FLOOR VOšCnx> za parkete in linoleum (Floor parket metle, politura, rokavice. Mo-scalus čudovito jajce proti moljem. Zahtevajte pri vasem trgovcu. — Jelodvor, Ljubljana. Gosposvetska cesta 8. 50-L
POSTELJNE MREŽE
izdeluje in popravlja vse vrste najceneje — Alojz Andlovic, Ljubljana. Komenskega ulica št. 34. 2960
PRED ODDAJO AJJ NAKUPOM
najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT CERNE. Zg. Šiška, pri remizi 42-L
SELCE PRI CRIKVENICI
mersko pokopališče. — Priporoča se gostilna Dagmar. 2967
PRISTNA VINA
dalmatinska in štajerska od Din 4.— naprej v Buffetu Dalmacija, Ljubljana, Novi trg 1.
2995
LETOVISCARJ1
Ob izviru Krke prijetno kopanje, krasni gozdovi. Sobe s popolno opremo, kurivo, električna razsvetljava Din 200.— mesečno. — Pismene ponudbe: Josip Zaje, Stična, Dolenjsko.
PREKLIC.
Podpisani preklicujem neresnične klevete, katere sem govoril o gosp. Jusihu Antonu, vojnemu invalidu v Ljubljani ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 2999 Poje Ivan, Ljubljana.
HALO!
Jutri gremo na Golovec, kjer se bo pekel jagnjič na ražnju. Točila se bodo tudi pristna vina; točna postrežba. — Se priporoča gostilničar. 3004
Klavirji!
Pianini!
kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzi, Stlngl original, Id so nesporno najboljši! (Lahna, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni Izvedenec to bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Brezni*-
Aleksandrova cesta št. 1 t vogal Reethnvnovp ulice •
mMtestna hranilnica
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3 s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13
je  največja  regulativna   nranllnlca   v Jugoslaviji.
rmn vlog nad 430,000.000 - Din, rezervnih zakladov
pa nad 10 milijonov dinarjev. £a pupilarne naložbe pa sodni de pozi tn 3 oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. — Za vse vloge lamči mestna občina z vsem svojim premo? «jem in davčno moć jo.
tiranilnica kupuje m prodaja tudi devize to valute \ajkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici aa Miklošičevi cesti, reieror centrale štev. 2016 to 2616, podružnice 4t- 2367. — Poštni čekovni račun jentrale št. 10.533. podružnice št 16.158. — Uradne are za stranke so od 8. do 12. ure.
Urejuje: Josip Zupančič £• »Narodno OakarncK: Fran J<
— fla upravo Id
sej usta. oiov CnnstoL — Vai t Ljubljani.