Dolga tisočletja so erozija in ledeniki obliko- vali njegovo postavo, za katero bi težko trdili, da je posebno elegantna. Gore Furlanskih Dolomitov so drugačne kot gore "klasičnih" Dolomitov desno od reke Piave, polne so nenavadnih skalnih oblik, stol- pov in nazobčanih grebenov. Tako je tudi omenjeni stolp, ne samo po svoji osamljeni legi, temveč tudi po videzu, nekaj posebnega. Spodnji dve tretjini stolpa sta širši in nepravilnih oblik. Vrh druge tretjine, kjer poteka izrazita krožna polica, se stolp razširi. Od da- leč je ta razširitev videti kot ploščad, na katero je po- stavljen ožji in poševen vršni stolpič. Ta nenavadna gora je Campanile di Val Montanaia, 2175 m, ali eno- stavno Campanile, okamnelo čudo narave in simbol Furlanskih Dolomitov. T ako kot je poseben sam stolp, je posebna tudi zgod- ba o prvem vzponu nanj. Še danes pogosto zakroži med lokalnimi alpinisti, zbranimi ob bokalu opojne pijače, nemalokrat začinjena s pridihom jeze in raz- očaranja. Še posebej rad jo pripoveduje Mauro Co- rona, alpinist in posebnež iz Erta. Campanile je nje- gova najljubša gora, nanj je splezal več kot dvestokrat in v njegovih stenah preplezal več težkih prvenstve- nih smeri. Zgodba o prvem vzponu na Campanile je zgodba o dveh navezah, italijanski in avstrijski, ki sta se po naključju srečali v Cimolaisu. Cimolais leži na vhodu v dolino Val Cimoliana, ki vodi naravnost v osrčje Furlanskih Dolomitov. V te, še danes odročne kraje, ki ležijo daleč od prometnih poti in turističnih središč, so konec 19. stoletja zašli le redki popotniki. Tisti, ki so pot nadaljevali po dolini Val Montanaia, so v svet ponesli prva poročila in podobe stolpa, ki mu v celotnih Dolomitih ni enakega. Dve navezi z istim ciljem in usodno srečanje V Trstu, obmorskem mestu, ki gleda na gore, se je v začetku preteklega stoletja okoli tržaškega planinske- ga združenja Societa Alpina delle Giulie, zbral krog plezalcev, ki so v gore zahajali sami, brez gorskih vo- dnikov. Med njimi sta izstopala Napoleone Cozzi in Alberto Zanutti, dva iz skupine najdrznejših tržaških plezalcev, znane po imenu Squadra volante. 1 Alpi- nistične kronike se ju spominjajo po prvenstve nem 1 Leteči odred. vzponu na Torre Venezia in Torre Trieste v skupini Civette, še bolj pa po njunem plezanju na Campanile, ki pa se ni izteklo tako, kot sta si želela. V isti državi, vendar v nemškem narodnostnem oko- lju, je nastala plezalna skupina, ki se je poimenovala Gilde zum grossen Kletterschuh. 2 Njena vidnejša čla- na sta bila Viktor Wolf von Glanwell in Günther von Saar, ki sta bila tedaj v samem vrhu avstrijskega alpi- nizma. Nacionalistične zdrahe in rivalstvo z alpini- sti drugih narodnosti ju niso zanimale, zato pa toli- ko bolj raziskovanje še zadnjih neznanih kotičkov gorskega sveta in utiranje novih smeri na vrhove, ki 2 Dobesedno: Ceh plezalnega čevlja. FURLANSKI DOLOMITI MatijaTurk Najlepši zvonik Campanile di Val Montanaia V Furlanskih Dolomitih stoji stolp, ki se povsem ločen od okoliških vrhov dviguje tristo metrov visoko nad dolino Val Montanaia. Kot velikanski kapnik, ki je sredi ničesar zrastel iz tal, straži vhod v zeleno krnico, obdano z vrhovi skupine Spalti di Toro. 22 niso izstopali po višini, temveč po svoji težavnosti. Vsako leto pred začetkom plezalne sezone so se člani te plezalne skupine zbrali na občnem zboru v hotelu v Wildbad Neuprags/Bagni di Braies Nuova v Braji- ških Dolomitih, kjer so kovali načrte za nove plezalne vzpone. T ako je leta 1902, ko je na srečanju zakrožila slika nekega vsem neznanega stolpa čudnega videza, padla odločitev o plezanju nanj. V začetku septembra 1902 so Glanwell, njegova žena Mary in Saar iz Longarona pripešačili v Cimo- lais. V Furlanskih Dolomitih so nameravali ostati dalj časa, saj so bile te gore tedaj v večji meri še povsem neraziskane in nedotaknjene. Po nočitvi v gostišču "Alla Rosa" so se naslednji dan po dolini Cimoliana odpravili do planine Casera Meluzzo. Tam jih je do- hitel Karel Domenigg, še ena, tudi nam Slovencem dobro znana alpinistična osebnost iz skupine Gilde zum grossen Kletterschuh. Po neprespani noči v druž- bi bolh so nadaljevali pot po dolini Montanaia, da bi si ogledali stolp in preučili možnost vzpona na Cam- panile, za katerega so bili prepričani, da nanj še ni sto- pila človeška noga. Med vzpenjanjem po širokih, od hudourniških voda razbrazdanih meliščih, se je pred njimi, sramežljivo ovita v jutranje meglice, iznenada prikazala podoba želenega stolpa. Preplavilo jih je ve- selo navdušenje, ki je zamrlo v trenutku, ko so na rami pod veliko krožno polico, na mestu, kjer južna stena preide v zahodno, zagledali kamnitega možica. Ali to pomeni, da niso prvi? Potemtakem bi moral možic stati tudi na vrhu! Da bi se prepričali o tem, so se pov- zpeli na Cimo Toro, 2355 m, medtem ko jih je Mary počakala v travnati krnici na severni strani stolpa, kjer danes stoji bivak Perugini, in se posvetila slika- nju Campanila. S Cime T oro je bil vrh videti še nedo- taknjen, na njem ni bilo možica. Navpično steno nad ramo, kjer je bil postavljen možic, so natančno pre- gledali z daljnogledom. Ker v njej niso opazili nobe- ne šibke točke, so sklepali, da možic označuje najvišje mesto, ki so ga dosegli neznani plezalci. Še naprej so si ogledovali steno in nad ramo opazili ozko poličko, ki je vodila v zahodno steno. Od tam bi, tako se je zde- lo, bilo mogoče izplezati na veliko polico pod vršnim stolpom. Obogateni s pomembnim spoznanjem so se vrnili nazaj na planino, kjer se je moral Domenigg za- radi obveznosti posloviti. Z njim je v Cimolais odšla tudi Mary, ki ji je bila ena noč med planinskimi bolha- mi več kot dovolj. Glanwell in Saar sta naslednji dan kot za uvod v bodoče pustolovščine opravila prven- stveni vzpon na Campanile Gambet, 2025 m, in na Cresto Brico, 2186 m. 3 Zvečer , bilo je 9. septembra, sta 3 Za njima sta se kot druga na Cresto Brico šele 27 let kasneje povzpela Mira Marko Debelak in Edo Deržaj po novi smeri čez severno steno. Kot je v opisu njunega vzpona v Planinskem vestniku (1929/12) zapisala Debela- kova, sta na vrhu v mali piramidi našla nečitljiva podpisa dveh Nemcev. Campanile di Val Montanaia in bivak Perugini Foto: Vladimir Habjan 23 april 2019 PLANINSKI VESTNIK se vrnila v Cimolais, kjer je v gostišču " Alla Rosa" pri- šlo do usodnega srečanja s Cozzijem in Zanuttijem. Cozzi in Zanutti sta po natančnem ogledu vseh stra- ni Campanila 7. septembra 1902 vstopila v južno ste- no in še v spodnji tretjini zavila v zahodno, kjer sta se zaradi prevelikih težav morala obrniti. Vrnila sta se v južno steno, po kateri sta priplezala na ramo le nekaj deset metrov pod veliko krožno polico. Od tu sta se, desno od raza, ki ločuje južno in zahodno steno, po- skušala prebiti naravnost navzgor . Tik nad ramo je Co- zzi preplezal težavno poč 4 in se nad njo ustavil. Kljub vztrajnim poskusom izsiliti vzpon naravnost navzgor, mu ni uspelo splezati na polico, od koder do vrha ni več težav. Po preplezani smeri sta se vrnila do vznožja. Med vzponom sta smer markirala z rdečo kredo in si tako olajšala sestop, pri katerem sta si pomagala z vrv- jo, ki sta jo z železnim kavljem zatikala za skalne ro- bove. Začasno sta opustila misel o nadaljnjih poskusih in si izbrala nov cilj, jugovzhodni greben Monte Du- ranna, 2652 m. Ko sta se po uspešnem vzponu zve- čer vrnila v Cimolais, sta v gostišču k njima pristopi- la dva uglajena, nemško govoreča gospoda. Beseda je dala besedo in pogovor med sorodnimi dušami je, lah- ko si predstavljamo, da tudi ob izdatni pomoči sladke- ga furlanskega vina, hitro stekel. Še vedno pod vtisom skorajšnje zmage sta Cozzi in Zanutti Avstrijcema 4 Cozzijeva zajeda (Fessura Cozzi, 5˚), najtežje mesto smeri. zagreto razlagala o svojem vzponu na Campanile in jima, hote ali nehote, opisala vsako najmanjšo po- drobnost preplezane smeri. Če bi Cozzi, vodilni v na- vezi, pogledal za rob, bi zagledal poličko in zgodba bi se drugače končala. A Glanwell in Saar jima nista niti črhnila o svojih opažanjih, še manj o svojih namenih. Ko pa sta jima Italijana navrgla, da sta za letos opravi- la, sta se brez slabe vesti odločila izkoristiti ponujeno priložnost. Uspešen vzpon Zaradi slabega vremena, ki je sledilo, sta Glanwell in Saar v južno steno Campanila vstopila šele deset dni kasneje. Plezanje jima je šlo gladko od rok vse do me- sta, kjer sta obrnila predhodnika. Preplezala sta težav- no Cozzijevo zajedo, potem pa splezala okoli vogala do police, ki ju je v popolni izpostavljenosti vodila do kamina, kjer se je odprla pot navzgor. Prečnica po po- lici resda ni težka, danes je tudi dobro zavarovana s klini, je pa njena posebnost v tem, da lahko z nje gle- daš naravnost v vznožje stene. Menda se je nekoč tu pojavil šaljiv dvojezični napisi Nicht hinauslehnen – Non sporgersi. 5 Ko sta izplezala na krožno polico, sta imela vrh tako rekoč že v žepu. Do njega sta ju ločila le še dva raztežaja lažjega plezanja. Avstrijca sta se čutila dolžna, da o svojem uspehu iz- črpno poročata Cozziju. Napisala sta mu pismo in kot kaže, je Cozzi "poraz" stoično sprejel. V njegovih ka- snejših opisih ni zaslediti nobene zamere do avstrij- ske naveze, nobenega posebnega razočaranja. Je pa razvidno, da so se ga dogodki v zvezi s Campanilom močno dotaknili, prav tako je velik vtis nanj naredila očarljiva Glanwellova žena, ki jo je opisal kot "najbolj milo podobo ženske, ki so jo kdaj koli videli ti divji kraji". Cozzi, ki je bil po poklicu slikar, je v zvezi s temi dogodki narisal več akvarelov. 6 Na tistem, ki upoda- blja srečanje v gostišču " Alla Rosa", sedi za mizo v vsej svoji sijoči lepoti Mary von Glanwell in z nasmehom na ustih spremlja živahno moško debato. Po uspešnem prvenstvenem vzponu na Campanile se je Glanwell posvetil sistematičnemu raziskovanju Fur- lanskih Dolomitov. Na Campanile, na katerega se je ka- sneje povzpel še nekajkrat, je popeljal tudi svojo ženo. Žal se je že kmalu, v starosti štiriintridesetih let, pone- srečil v jugozahodni steni Fölzsteina na domačem Šta- jerskem, na višku svoje izjemne alpinistične kariere, v kateri je nanizal tisoč petsto vzponov, od tega dvesto prvenstvenih. Karel Domenigg, po materi slovenskega rodu, ki ni utegnil sodelovati pri prvenstvenem vzponu na Campanile, se je nanj povzpel leta 1904 s Felixom Königom in Hansom Reinlom. T o je bil peti pristop na vrh in dobra priprava za plezanje prvenstvene smeri v najvišjem delu severne triglavske stene. 7 5 Napis, ki ga poznamo iz potniških vlakov: Nagniti se ven je nevarno. (Ali lepše: Ne nagibaj se skozi okno. Op. ur.) 6 Cozzi je razvil samosvoj slog, ki ga odlikujejo mehke in tople barve. Njegove freske lahko občudujemo tudi v Sloveniji, v Tartinijevem gledališču v Piranu. 7 Leta 1906 so ti fantje v Triglavski severni steni preplezali Dolgo Nemško smer. Cozzi s podpisom označuje najvišje doseženo mesto. Akvarel: Napoleone Cozzi, vir Wikipedia. 24 Cozzi in Zanutti se nista skupaj nikoli več vrnila pod Campanile. V prvi svetovni vojni sta kot velika itali- janska domoljuba oba zapustila Trst in se pridružila italijanski vojski. Cozzi je na fronti v Karnijskih Alpah zbolel in tik pred božičem 1916 umrl v sanatoriju v Monzi. Šele dolgo po njegovi smrti se je Zanutti po- dal na Campanile in se tik pod vrhom ustavil. Vrha, na katerega mu ni bilo usojeno stopiti s svojim zve- stim tovarišem, se sam ni hotel dotakniti. Zvonček na vrhu Veliki italijanski alpinist, pisatelj in režiser gorniških filmov Severino Casara je ta stolp imenoval Il più bel campanile del mondo. Najlepši zvonik na svetu je do- bil svoj zvonček leta 1926, ko so ga na vrh prinesli fur- lanski alpinisti. Na zvončku je latinski napis Audentis resonant per me loca muta triumpho. 8 V skupini alpi- nistov, ki je na vrh prinesla zvonček, je bila tudi Luisa Fanton, ki ji je pripadla čast, da prva pozvoni nanj. Lu- isa Fanton in njeni številni bratje so s svojimi vzponi v Marmarolah in Vzhodnih Dolomitih pomembno zaznamovali alpinistično dogajanje v času pred prvo svetovno vojno. Bratje Fanton so bili prvi, ki so posku- šali preplezati previsno severno steno Campanila, čez katero se alpinisti danes pri sestopu spustijo po vrvi. Leta 1925 naj bi jo sam preplezal Severino Casara, a tega, za tedanje čase izjemno težavnega vzpona, mu niso priznali, še več, ker so ga imeli za prevaranta, je v alpinističnih krogih doživel pravo izobčenje. Mnenja o tem, ali je lahko Casara tedaj povsem sam in brez klinov premagal mesta, ocenjena s VII-, so še vedno deljena. Prav čez težavno severno steno sta februarja 8 Ob zmagoslavju drznega nemi kraji po meni zadonijo (prevod prof. Martin Benedik). 1944 Spiro dalla Porta Xidias in Ezio Rocco opravila prvi zimski pristop. Spiro dalla Porta Xidias 9 , še eno veliko ime tržaškega alpinizma, in Pino Cetin, sta v Campanilu leta 1955 v vzhodni steni uspela dokon- čati smer, kjer se je obrnil celo Emilio Comici. Campanile di Val Montanaia je gora, ki še danes z enako neubranljivo močjo privlači alpiniste, kot jih je pred sto in več leti. Čeprav so jo preplezali že z vseh strani, se še vedno najdejo nedotaknjene linije. V Campanilu je od leta 2011 začrtana tudi slovenska smer, preplezala sta jo Dejan Koren in Silvo Blaško (Prijateljska smer, VIII-/VI, 250 m). Smer prvopristo- pnikov, ki predstavlja najlažji pristop na vrh, je najbolj obiskana klasična smer v Furlanskih Dolomitih. Izpo- stavljenemu plezanju v trdni skali sledi pritrkavanje na zvonček, ko si ob zahvali za privilegij biti tu, zaže- limo, da to ni zadnjič. Posebno doživetje je spust po zraku čez previsno severno steno in kot nagrada za pogum počitek na mehki travi pred bivakom Perugi- ni s pogledom na legendarni stolp. m Literatura: Caterina Ferri, Antonio Giusa, Melania Lunazzi, Antonio Massarutto: Alpi Carniche e Dolomiti Friulane. Itinerari alpinistici dell'Ottocento. LEG, 2000. Günther Freiherr von Saar, Viktor Wolf von Glanwell: Österreichische Alpenzeitung 687, 1905. Günther Freiherr von Saar: Zur Erschlie βung der Karni- schen Voralpen. Zeitschrift des Deutschen und Öester- reichischen Alpenvereins. 1905. Napoleone Cozzi: Il Campanile di Val Montanaia. Alpi Giulie VIII. 1903. Emiliano Zorzi, Carlo Piovan, Saverio D’Eredità: IV grado e più. Friuli occidentale. Idea Montagna Editoria e Alpini- smo, 2011. (Podrobnejši opis vzpona s skico.) 9 Zanimiv intervju s Spirom dalla Porta Xidiasom je bil objavljen v Planinskem vestniku, 9/2016. Napoleone Cozzi med plezalnim treningom v dolini Glinščice pri Trstu (vir Wikipedia) Viktor Wolf von Glanwell, profesor cerkvenega prava iz Gradca (vir Wikipedia) 25 april 2019 PLANINSKI VESTNIK