Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
í^tev.
113.
V Ljubljani, V .sredo 20. maja 1885.
Letnili XIII.
1
V drugič gremo pod grof Taaffe-jevim ministerstvom po minuli šestletni dobi k volitvam za državni zbor. Tako dolgo se še ni držala nobena vlada, od kar so nam presvitli Cesar podelili ustavne pravice, kot sedanja.
Gotovo najboljši dokaz, da načela to vlade, ki hoče vsem narodom biti enako pravična, najbolje ugajajo naravi, željam in potrebam razno-narodne avstrijske države.
Zatorej nas z radostjo in zaupanjem napolnuje slovesno v prestolnem govoru izrečeno zagotovilo, da bo sedanja vlada z vstrajnostjo in vdanostjo za državno blaginjo nadaljevala nastopljeni pot, da začeto delo dovrši. Nadaljevalo se bo torej prizadevanje, da se doseže vsem enako koristno ravnotežje v državnem gospodarstvu; posebno pa, da se popolnoma vresrtiči po ustavi vsem narodom zagotovljena narodna ravnopravnost kot pogoj prave ustavne svobode, kot pogoj resnične sloge in bratovstva med raznimi narodi te države. Našim poslancem bo pa še posebna naioga, da se tudi nižjim, pod prejšnjimi tako imenovanimi liberalnimi vladami popolnoma zanemarjenim stanovom, in to: kmetu, obrtniku in delavcu, kolikor mogoče, zboljša težavno življenje, da se dopolnijo in olajšajo pota trgovini in prometu po zgradbi naši deželi potrebnih železnic, da se posebno nam izpolni dolgoletna želja zastran Dolenjske železnice, in da tudi naša dežela dobi potrebne kmetijske in obrtnijske šole.
Res, da nam iz raznih nemških krajev na ušesa doni krik ene stranke, ki v imenu nemške kulture in nemške hegemonije zahteva zatiranje naše narodnosti in našega jezika in s tem zatiranje našega dušnega in materijalnega napredka; ki v istem hipu, ko izreka avtonomijo posameznih dežel in kraljestev za pogubno državni moči, dela na odeepljenje Galicije in Dalmacije od sedanje državne zveze in po tem takem na omajanje samostalnosti in moči naše čestite Avstrije, ki je zdaj edina bramba, edini ščit našega deželnega in narodnega bitja.
Kakor nas pa ti, za človeško omiko nečastni pojavi silijo k skrajni opreznosti, tako nas zopet tolažijo in habré pravicoljubni, patrijotični glasovi od druge nemške strani, iz tabora nemških konservativcev, povdarjajoči na podlagi naše sv. vere pravico, spravo in ravnopravnost vseh avstrijskih narodov. Takim Nemcem radi podamo svojo roko in bomo ž njimi, ter v prijazni zvezi z našimi slavjanskimi sodržavljani delali za blagostanje nas vseh, ter na srečo in slavo skupno našo domovine Avstrijo po lepem gáslu našega presvitlega, vse svoje narode enako ljubečega vladarja: „Viribus unitis." (Z združenimi močmi).
Ako so pa to naša načela, katerim gotovo vsi radostno pritrjujete, potom ne bo treba dolzih premislekov, kake in katere poslance bomo volili v ta državni zbor. Kdo bi nas mogel v njem primerneje zastopati in bolje delati na to, da se nameni, v prestolnem govoru naznačeni, dosežejo, ko tisti, kateri so za ista načela vkljub velikanskim težavam zvesto in vstrajno že delali v pretekli dobi državnega zbora, ter djansko dokazali, da so tej nalogi kos.
Može, ki Vam jih priporočamo za poslance, že poznate iz skušnje mnozih let in veste, da se moremo na-nje popolnoma zanašati. Vsi so naši rojaki, častiti in spoštovani v domovini in drugod. Oni so popolnoma nezavisni in torej lahko brez straha in brez stranskih ozirov zastopajo naše koristi zgolj po svoji vesti in svojem prepričanji.
Tudi drugod, kakor je vidno iz javnih glasil, bodo stari poslanci državnozborske desnice, ki so ji bili zvesti, zopet voljeni. S temi svojimi starimi zavezniki ponové naši dosedanji poslanci še krepkeje prejšnjo trdno zvezo v nepremagljivo brambo proti vsem sovražnim napadom na našo pravico in v dosego tega, kar je naši državi, naši deželi in našemu slovenskemu narodu potrebno.
Saj nas skušnja uči, da posamezni poslanec, naj si je še tako moder in delaven, v državnem zboru sam ne opravi ničesar; le od složnega ravnanja naših poslancev v prijateljski zvezi z enakomislečimi poslanci drugih dežel je upati dobrih vspehov.
Izrekli so se pa tudi vprašani zaupni možje za sedanje poslance, za nektero soglasno, za druge z odločno večino.
Centralni volilni odbor vam torej po vsestranskem prevdarku z dobro vestjo soglasno priporoča stare poslance — izimši Ljubljano, kjer so je g. Peter Grasselli, župan Ljubljanski, iz službenih ozirov poslanstvu odpovedal.
Centralni volilni odbor so trdno nadja, da se boste po tem priporočilu vsi ravnali, zvesto držali so narodne discipline, dobro znajoč, da s trdno disciplino tudi mala vojska zmaguje, brez discipline pa velika propada. Naj vam bodo v tem izgled ravno naši dosedanji poslanci, na kterih trdni slogi in disciplini so se brez vspeha razbijali sovražni levičarski napadi.
Bodi še dostavljeno, da vse to poslance — razven onega za Ljubljansko mesto — vam jo priporočal uže naš nepozabljivi stari voditelj, zdaj že v božjem miru počivajoči, rajni g. dr. Janez Bleiweis, čegar spomin nam je svot in čegar gaslo: „Vse za vero, za dom, za cesarja", nam bodi tudi zdaj naše edino vodilo.
Kandidatje, ktere Vam volilni odbor priporoča v soglasno izvolitev, so:
I. Y ltmeeltilx olbeinali
d ne 38. maja t. 1.
a)	Za sodnijske okraje: Ljubljanska okolica, Vrhnika, Ve-	c) Za sodnijsko okraje: Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava,
like Lašiče, Ribnica, Litija in Zatičina:	Logatec, Lož in Idrija:
gosp. Kari Klim,	gosp. ^.dolf Obreza,
kanonik in deželni poslanec v Ljubljani.	posestnik in deželni poslanec iz Cirknice.
b)	Za sodnijske okraje: Kamnik, Brdo, Kranj, Loka, Tržič, d) Za sodnijske okraje: Novomesto, Krško, Kostanjevica, Cer-
Radolica in Kranjska gora:	liomelj in Metlika:
prevzv. gosp. grof Kari Hohenwart,	g0Sp. Vil jem Ffeifer,
tajni svetovalec Nj. Veličanstva, predsednik najvišemu računskemu dvoru in	posestnik in deželni poslanec.
grajščak v Ravnali na Notranjskem.	1	1
e) Za sodnijske okraje Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče
in 3Iokronog: svitli knez Ernst Windiseligrütz,
bivši državni poslanec.
II. T mestili in tpgili,
dne 2. junija t. 1,
a) Za Ljubljano, ki voli 2. junija, in za obrtno in trgovinsko b) Za Postojno, Idrijo, Vrhniko, Lož, Radolico, Tržič, zbornico, ki voli 3. junija vsled soglasnega sklepa volilnega shoda	Kamnik, Kranj in Loko:
dne 19. maja:
prevzv. gosp. grof Kari Hohenwart,	§'0SP- dr- JosiP Poklukar,
tajni svetovalec Nj. Veličanstva, predsednik najvišemu računskemu dvoru in	posestnik in deželni poslanec v Ljubljani,
grajščak v Ravnah na Notranjskem.
c) Za Rudolfovo (Novomesto), Višnjo goro, Krško, Kostanjevico, Černomelj, Metliko, Kočevje in Ribnico:
g. grof Albin Marglieri,
grajščak v Otočci pri Rudolfovem.
Centralni volilni odbor v Ljubljani
dne 20. maja 1885.
Luka Svetec, Ivan Mumik, Peter Grasselli, Dr. Josip Voštijak, Dr. Kari vitez Bleiiveis- Trsteniški, Luka Itobic,
deželni poslanec.	deželni odbornik. župan in deželni poslanec.	deželni odbornik.	deželni poslanec.	deželni poslanec.
večini državnega zbora, ter s krepko roko in modro glavo edinil raznotere stranke državnega zbora, da se je iz početka jako neznatna večina čedalje bolj okrepčala ter se v bran postavila vsim silnim napadom in nakanam manjšine. Konečno je še omenjal, koliko je grof Hohenwart storil tudi za naše domače in narodne zadeve in bil vsigdar pripravljen s svojim mogočnim vplivom podpirati vse zahteve naših slovenskih poslancev, ter je sklepal, da Ljubljansko mesto nima pripravnejšega kandidata za državni zbor, kakor grofa Hohenwarta, ki ga volilcem predlaga za izvolitev.
Za njim poprime besedo dr. Tavčar, ter podarja, da bode tudi bolj odločna ali tako imenovana radikalna narodna stranka glasovala za grofa Hohenwarta, in sicer iz treh vzrokov. Prvič hoče pokazati, da ona ni nasprotnica vladi grofa Taaffeja; in ker je grof Hohenwart tako rekoč vtelesba te sisteme, zato bode ona zanj glasovala in bo to glasovanje nekaka zaupnica za vlado Taaffejevo. Drugič. Odločno narodna stranka neče, da bi se tudi v Ljubljani pokazala žalostna prikazen, kakoršno vidimo v dolenjskih mestih, kjer si srdito nasproti stojite dve narodni stranki. In tretjič se odločno narodna stranka nadeja, da bode grof Hohenwart tudi v materijal-nem oziru glavnemu mestu Kranjskemu zamogel veliko več koristiti, kakor kak drug poslanec, zato je on s svojo stranko za kandidaturo grofa Hohenwarta.
Ker se ne oglasi noben govornik več, pride predlog dr. Vošnjaka, da se grof Hohenwart sprejme kot kandidat za Ljubljano, na glasovanje, ter se sprejme soglasno z burnimi trikratnimi „živio"-klici. Potem g. predsednik župan Grasselli sklene sejo.
Vsled tega soglasnega sklepa stoji ime grofa Karola Hohenwarta dvakrat med kandidati, ki jih priporoča narodni volilni odbor. Držal se je namreč načela, da proglaša one kandidate, za ktere se izreče večina volilcev. Gorenjski in Ljubljanski volilci so pa zahtevali soglasno grofa Hohenwarta, toraj ga volilni odbor proglaša za oba imenovana kraja.
Pa tudi glede drugih kandidatov, ki jih priporoča, držal se je istega načela; vestno in natančno je prerešetaval došle izjave, in naposled oklical za vsak okraj onega kandidata, za kterega se je izrekla večina volilcev. Manjšinam, ki žele drugih mož, na srce pokladamo besede, ki jih je govoril včeraj dr. Tavčar pri volilnem shodu Ljubljanskem, da naj nikar ne kažejo svetu žalostnega prizora nesloge in razdvojitve, ampak naj se vdadö večini iu naj glasujejo v soglasju ž njo, da bodo naše volitve častne in da svetu pokažemo, da smo politično zrel narod.
Zlasti pa to priporočamo p. i. volilcem dolenjskih mest. Poroča se namreč od ondot, da hoče prepir med dvema narodnima kandidatoma porabiti tretji, nemčursk kandidat dr. Julij Wurzbach, kteremu so zagotovljeni glasovi v Kočevji in nekteri v Novem mestu. Ta prikazen bi morala spametovati narodne volilce in jih prisiliti, da si, pozabivši dosedanji prepir, roke podajo zoper skupnega nasprotnika ter se vsi zedinijo v volitev kandidata, ki ga jim priporoča narodni volilni odbor, ker se je iz došlih mu poročil prepričal, da skupna večina volilcev v dolenjskih mestih stoji na njegovi strani. Odločevati pa ne more in tudi ne sme želja enega samega mesta, ampak skupno število vseh volilcev po mestih in trgih, ki so zedinjeni v en volilen okraj.
Toraj častitim volilcem še enkrat zakličemo in priporočamo: Volite soglasno može, ki Vam jih priporoča narodni volilni odbor!
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. maja.
Jiotranje dežele.
Zatirano nemštvo v Avstriji je že v toliki nevarnosti, da se je v svojih zmedenih možganih že za našo armado bati jelo, da bi se ne poslova-nila, ker se ravno nemštvo že tako silno zatira. Od kar se je pričela volilna doba, fakcijozni časniki dan
Volilni sliod ljubljanski.
Včeraj zvečer ob sedmih zbralo se je bilo čez 200 volilcev Ljubljanskih izmed raznoterih stanov v mestni dvorani, da bi se posvetovali, koga si hočejo izbrati kot kandidata za prihodnje volitve v državni zbor. Dvakrat poprej so se bili pa sošli zaupni možje, da bi se pogovorili, kdo naj bi se javnemu volilnemu shodu priporočal kot pripraven kandidat.
Podpredsednik volilnega odbora, g. Murnik, pričel je zborovanje povdarjaje važnost volilnega shoda, ter je nasvetoval, da naj si volilni shod za predsednika izbere g. župana Petra Grasselli j a. Volilci so z živahnimi dobro-klici naznanjali, da so s tem predlogom zadovoljni.
Gosp. župan Grasselli potem prevzame pred-sedništvo, ter še enkrat omenja važnost volitve v državni zbor, ob enem pa naznanja, da naj se oglasi, kdor želi kandidirati sam, ali pa priporočati koga druzega.
Po kratkem molčanji se oglasi gosp. dr. Josip Vošnjak in v obširnejem govoru slika zasluge in silno važni pomen grofa Hohenwarta, na kterega se s ponosom ozira ne samo dežela Kranjska, ampak tudi vse druge dežele. Najprej omenja za nas Slovence posebno važne dobe, ko je bil grof Hohenwart minister, in ko so se nam glede naše narodnosti zlasti v šolskem oziru dovolile marsiktere reči, kojih si nam še poznejša nasprotna ministerstva niso upala popolnoma odvzeti, in ki so se v novejši dobi še veliko bolj razširile.
Potem omenja Hoheuwartovega delovanja v državnem zboru kot voditelja manjšine pod Auerspergo-vim ministerstvom; njegovo tedanje krdelce bilo je jako majhno; zbralo se je bilo okoli njega v začetku komaj kakih 30 do 35 poslancev, kterih število se je pa vsled velike modrosti in previdnosti grofa Hohenwarta kmalo pomnožilo. Nihče bi se ne bil nadejal, da bode ta neznatna manjšina kedaj dospela do večine. In vendar se je to pred šestimi leti zgodilo. Govornik nadalje opisuje delavnost grofa Hohenwarta v zadnji šestletni dobi, ko je bil duša
LISTEK.
Jan Holly.
(Dalje.)
3. Življenje.
Jan Holly rodil se jo dne 24. marca 1785 pri sv. Mikulaši „na Büroch" v županiji Požunski (Press-burg) blizo Šaština, imenitnega mesta hodočastnega na Slovenskem, ne daleč od meje Moravske in Avstrijske. Ljudske šole obiskoval je doma, potem se je učil v Skalici in Požunu, kjer je dovršil gimnazij. Leta 1802 stopil jo v uadškotijsko semenišče Ostrogonsko v Trnavi. Tukaj učil se je inodroslovja dve leti, a bogoslovja štiri. Dse 20. avgusta 1808 bil je posvečen v duhovnika in postal kapelan v Pobedinu, kjer jo ostal do 22. decembra 1811. Odtod bil je prestavljen na kapelanko v Praštaku, a leta 1814 postal je župnik v Madnnicah (Medovnice) ob Vagu.
Že v prvi službi je mladega moža zadela velika nesreča. Večkrat je moral k podružnici iti oprav-
ljat službo Božjo, ravnina, koder je moral hoditi ali prav za prav jezditi, je bila neredkoma prepravljena. Pripetilo se je, da je v ojstri zimi ves moker prišel v cerkev in tako vršil sveto opravilo; vsled tega se ga je lotil protin, s kterim je imel opraviti vse žive dni, vzlasti zadnja leta svojega življenja.
Leta 1843 je v Madunicah nastal požar ter zagrabil tudi farno poslopje. Holly ležal je bolan. V vseobčni zmešnjavi so pozabili na bolnega župnika in le previdnosti Božji se je zahvaliti, da se je nekemu mlatcu posrečilo, župnika iz gorečega doma odnesti v cerkev. Ogenj lotil se je tudi cerkve, in tako se je Holly nahajal še v večji nesreči. Ko so ga iznesli, bil je na celem telesu ožgan, ... a vid je skoro povsema zgubil.
Onesrečenec ni mogel dalje opravljati duhovniške službe, postal je za to nesposoben, zatoraj je prosil za mirovnino. Zeljo so mu izpolnili in še tistega leta podal se je k svojemu zvestemu prijatelju Lackoviču, župniku na Dobrej Vodi. Tukaj so mu moči pojemale vse več in več, oči so pa popolnoma odrekle službo, tako, da jo v zadnjih letih svojega življenja bil že popolno slep. — Glej podobo pravega pesnika slovanskega.
V tem obžalovanja vrednem položaji tolažila ga je le vera, molitev in skladanje cerkvenih pesnij. Veliki in mogočen duh ni mogel dolgo obstati med vezmi slabega tela, ktero mu je visoki pesniški vzlet zajezilo. Svojo blago dušo izdihnil je dne 14. aprila 1849.
Dan smrti pesnikove je toraj ravno tisti dan, na kterega je ogerski zbor v Debrecinu proglasil popolno neodvisnost dežele od vladajoče hiše Habsburške. V burnih takratnih časih ni bilo mogoče prirediti sijajnega pogreba. Le nekoliko častilcev pokojnikovih zamoglo se je zbrati in mu tako izkazati, kakor pravimo zadnjo čast. Se le, ko se je žalostna novica raznesla na dalnje kraje, zajokali so narodnjaki slovenski zavoljo zgube moža, kteri je k oživ-ljenju in povzdigi zapadle slave Slovakov — to ime je za svoj narod rabil Holly, tako pišeta tudi oba skraja imenovana životopisca — s toliko koristjo prispeval. Hvaležni potomci so pokojnika ovenčali z vencem ljubezni: postavili so mu na grob krasen spomenik.
(Dalje prih.)
na dan lažejo, da je pod sedanjo vlado celó že po-veljni jezik v naši armadi v nevarnosti, da ga bodo pri slovanskih polkih zamenili s slovanskim, vsled česar bi bil razpad Avstrije zapečaten. Vsa možna sredstva so že poskušali, kako bi zatirano nemštvo sedanji vladi tla spodkopalo, nobena reč se jim še ni obnesla, povsod in z vsako so propali. „Z armado jih bomo", mislili so si, in hajd na delo! Pisariti so jeli, da Taaffe hoče celo vojsko poslova-vaniti in s tem nemštvu v Avstriji smrtni vdarec prizadeti. Slovani, kdo se ne bo smejal tako divni domišljiji! Mi najbolje vemo, koliko je ministru Taaffeju mar za poslovanjenje države, kaj pa še le vojske! Ves čas njegovega vladanja, da, prejšnjih let niti ne štejemo ne, borimo se dan na dan z besedo in s peresom za enakopravnost z Nemci in Lahi po uradih, pa niti tega ne dobimo, kaj bi bilo še le o poslovanjenji cele države, za nameček pa celó vojske pričakovati? Volilni manever je to in nič druzega, s kterim bi se potapljajoči fakcijozni levičarji na površji obdržali. Vlada grofa Taaffeja je pa revica brez primere. Mi ji očitamo, da ničesar za nas ne stori, ker ima vendar na . svojem ščitu zapisano: „Pravico in ravnopravnost vsim narodom." Nemci zopet, to se zm'i, da liberalni, črtijo jo kot samega zlodeja, ker ne zatira Slovanstva njenim prednicam slično in ji vsled tega še celó podtikajo, da ona nemštvo zatira. Res, da je težavno vsem vstreči, posebno če je položaj tak, o kakoršnem se v sv. pismu bere, da ni ne krop ne voda!
Krik o nemški edinosti pod milim nebom ni druzega nego gola fraza! Le poglejte jih na pri mer na Dunaji in po severnih čehah, kako se koljejo med seboj! Niti enakomisleči liberalci si niso pri jatelji in se dele v Avstrijce in nemško - narodne, t. j. Prusjake. Dalje so nemški liberalci razcepljeni v semite in protisemite, t. j. prijatelje in nasprotnike zidov. Poslednjim na čelu je razupiti Schönerer, in smeli bi trditi, da je on pošteno po svoje pripo mogel, da je šla nemška liberalna levica tako na kosce, da je morebiti nikdo več skupaj spravil ne bode. Volitve volilnih mož na gornji Avstriji so nam to zadosti jasno pokazale. Gorenja Avstrija je ven dar čisto nemška dežela, da se ji no dá ugovarjati, in vendar so kmetje vsi, mestjanov pa velik del levičarskim liberalcem nevoljno hrbet obrnili, ker so sprevideli, da jim gre edino le za desetake, narodna beda jim je pa deveta briga. Ravno tako se, s studom od njih obračajo nemški kmetje na Češkem, kteri imajo le količkaj zdravega razuma, srednja stranka na Moravi in konservativno velikoposestvo po Avstriji. Tako daleč so že prišli, da bivša fakci-jozna opozicija sedaj že druzega življa nima, kakor nemško „irredento", ktera svojega odrešenika iz velikega nemškega cesarstva pričakuje.
Spomenico o bazilijanski zadevi, ktero so Rusini nedavno v avdijenci presvitleiuu cesarju izročili, poslal je naučni minister Konrad gališkemu cesarskemu namestništvu na sporočilo ob svojem času. Pripomnil je tudi, da naj si omenjeno cesarsko namestništvo dotičnega pouka poišče pri ru-sinskem metropolitu v Lvovu in pa pri rusinskih škofih v Pfemyslu in Stanislavu. Pisali smo že, da so Rusini pri omenjeni avdijenci vrlo malo opravili, ker jim je presvitli cesar že tedaj povedal, da se je preosnova pokvarjenega bazilijauskega reda zgodila s sporazumom sv. očeta in rusinskega metropolita. Sedaj gre pa spomenica ravno tjekaj nazaj na sporočilo, od koder je dovoljenje izšlo, ktero je dalo prvi povod pritožbi Rusinom. Vsega tega bi ne bilo, če bi za Rusini ne stali pravoslavni, kteri jih podpihujejo, kar le morejo; le-ti v preosnovanem bazilijanskem redu novo zapreko vidijo, da jim ne bo več tako lahko mogoče Rusi-nov k pravoslavni cerkvi zapeljevati kakor do sedaj in od tod toliko hujskanja.
Vitanje države.
Srbskemu kralju se na Dunaji ni napravil nikak slovesen sprejem, ker seje kralj Milan izrekel, da ga ne želi. Vsled tega pričakovali so ga na državnem kolodvoru le srbski poslanec na Dunajskem dvoru Milan Bogičevic in pa njegovi uradniki.
Tudi nemškemu državnemu zboru se letos ni posrečilo pred svojim sklepom celega dnevnega reda rešiti. Pač so rešili in potrdili postavo, da bodo borsni židje tudi davek plačevali od svojih dohodkov, nerešena pa je ostala ona, ki bo dovoljevala medsebojno iztiravanje hudodelcev, kakor so nihilisti, socijalisti in anarhisti, kteri imajo navado, da se po storjenem hudodelstvu preselijo v sosednjo državo, s čemur so se do sodaj navadno pravici umaknili. Bismark je po vsi sili tiščal, da se mora postava sprejeti, ko pa vidi veliko opozicijo, je nekoliko potihnil in jo je rajši na bodoče zasedanje odložil, kakor da bi mu jo bili sedaj zavrgli, kajti še nedavno izrazil se je zjutraj pri zajutrku, da bi mu državni zbor silno vstregel, če bi mu to postavo sprejel. Radi priznavamo, da bi bila taka postava v resnici koristna, ker bi vendar-le anarhiste in nihiliste nekoliko bolj v redu držala; sicer si bo pa Bismark tudi tukaj po stari navadi pomagal, da postavo doseže. Dobička posebnega pa od nje 110 bo no Rusija in ne Nemčija imela, kajti pač mora prvi kakor drugi popolnoma enako biti, ali ima namesto anarhistov ravno tako podivjane nihiliste v deželi ali pa prve. Tudi se pozneje tak tič jako
težko vjame, kedar je že čez mejo, ako sam nazaj ne pride. Zveza med njimi je po vseh deželah tako trdna, da nihče svojega sodruga ne izdd; k večem še le tedaj, če si misli svoje malovredno življenje s tem rešiti.
Angleški časnikarji si zopet vestno prizadevajo dobro sprorazumljenje, ki se je z veliko težavo med Angleži in Rusi napravilo, kolikor mogoče omajati in vniČiti. Angleška vlada je namreč diplomatična pisma afganskega vprašanja se dotikajoča izdala v posebni „višnjevi knjigi". Komaj je ta zagledala beli dan, že so časnikarji planili po nji, kakor lačni psi po oglodani kosti. Rusom očitajo predrzuost, neodkritosrčnost in krivične napade, britansko vlado imenujejo pa slaboumno, lahkovorno in brez mere prizanesljivo. Višnjeva knjiga ni druzega nego priznanje brezmernega propada, ki so ga Angleži v Afganistanu doživeli ter je za veliko britansko čast tako poniževalna in razžaljiva, da se le z ojstrino orožja popraviti da. Naj vlada hodi svojo pot, ne da bi se za Ruse kraj brigala, še manj naj jim pa kajv zaupa, če se hoče občutljive zgube obvarovati. če se bodo Angleži vedno Rusom prijen-ljive kazali, bodo poslednji brez posebnih težav kmalo pred Indijo stali; potem naj pa Angleška gleda! V Afganistanu imajo še krepkega zaveznika, skoraj da neprestopne gore afganske, ki se bodo ž njimi in z Afganci v zvezi proti prodirajočim Rusom borili, v Indijiv bi morda tudi že Afgance proti sebi imeli itd. Ce se že ni vsled tega vojska med Rusi in Angleži vnela, ni krivda angleškega časnikarstva. Čud no; je mar li tako šuntanje in ščuvanje naloga časnikarstva? Gotovo ne; pač pa vse kaj druzega, bodisi v nevarnih vojskinih časih, v volilnih borbah, narodnem prepiru, ali kakoršnem koli nemiru A žalibog, da imajo podpihovalni angleški časnikarji toliko posnemovalcev in tovaršev po svetu!
Izvirni dopisi.
Z Notranjskega, 19. maja. V dopisu z Notranjskega dne 15. maja t. 1. v „Slov. Narodu" št. 110 se jako surovo in neotesano zaletava bivši deželno-zborski kandidat v našega zasluženega poslanca g. Adolfa Obrezo. Dopisnik tava vedno okoli po deželi in zdražbo med ljudstvom prereja, med tem pa popolnoma neresnična poročila v njegov „Leib-journal" „Slov. Narod" pošilja. Tako je tudi dne 14. t. m. v Bistrico nekoga poslal (Če ni bil sam? Vredn.) z namenom, da bi razgovor, kterega je imel g. Adolf Obreza s svojimi prijatelji o bodoči volitvi državnega poslanca, preprečil, z besedo, „škandal" napravljal. In res, ko je g. Obreza pričel govoriti, ni nihče drugi ugovarjal in sikal kot poslanih nekdo sam. On je otrobe vezal o Predilski železnici, za ktero bi bil neki g. Obreza, ne da bi pri tem govorjenju premislil, da železnica Trst-Hrpelje je ravno pričetek železnice Trst-Loka.
Gosp. Obreza sam je bil v železniškem odseku državnega zbora in iz njegovega poročila za leto 1884—1885 je razvidno, da je vlada sama za to črto in da je dotični predlog državnemu zboru predložila. Toraj je vsa agitacija, da bode gosp. dr. Dolenec Razdrtcem železnico pridobil puhla in je namenjena le ljudi slepiti.
Dopisnik nadalje imenuje govor gosp. Obreze, kterega je imel v Bistrici, jalov. — Mi moramo to odločno zavrniti; govor ni bil le stvaren, ampak tudi jako podučljiv. Da je pa g. Obreza nehal govoriti, je vzrok temu, da ga tistih nekdo s svojim surovim obnašanjem ni pustil nadaljevati. Domači volilci so ga sicer dobro zavrnili, a to se na pol omikanih ljudi ne prime.
Govor g. Obreze je bil živahno odobravan in na sikanje nekoga so zbrani volilci odgovarjali s krepkimi ,.živio" naš državni poslanec Obreza, tako, da jo je tisti vsiljenec s svojimi zvesto mu vdanimi 5 Zagorci in Knežani iz dvorane popihal. Dopisnik pravi nadalje, da je ogromna večina Notranjskih posestnikov odločno proti g. Obrezi. Tu je dopisnik zopet kozla vstrelil in laž za resnico postavil. Se ve da, ko bi bili posestniki Notranjski vsi takih misli, kakor je lanski, v pritožbi nesrečnih bosen-skih voznikov dobro znani deželno-zborski kandidat in dopisnik, potem bi dr. H. Dolenec gotovo že pred 6. leti v državnem zboru sedel. Toda hvala Bogu, stvar stoji ravno nasprotno; občna nevolja vlada proti novemu kandidatu, c. kr. sodnijskemu adjunktu dr. Dolencu, ker hoče s svojo kandidaturo spodriniti našega skušenega poslanca g. A. Obrezo. Zapeljivci lovijo glasove po celi Notranjski iu ob-ljubujejo gradove in se vozijo že skoraj 14 dni od Poncija do Pilata, g. Obrezi tega ni potreba. — Gosp. A. Obreza je bil v hudih časih naš kaudidat; se je leta 1877 pri deželno-zborski volitvi žrtoval;
je vedno v zbornicah kot zvest naroden poslanec deloval, do zdaj že zadosti zmožnosti in parlamen-tarične skušenosti pokazal, in zdaj naj bi ga nehvaležno od sebe pahuili? Nikdar ne; ampak na dan volitve bomo pokazali, da smo res zavedni narodni Notraujci s tem, da bomo g. A. Obrezo državnem poslancem izvolili. Ne zametavajmo naših skušenih prvoboriteljev, kajti to bi se znalo nad nami bridko maščevati, a bilo bi prepozno.
Z Notranjskega, 19. maja. (Volitve.) 18. t. m. so volili osem volilnih mož v Hrenoviški županiji. Ljulika se je sejala na tihem že dva meseca; in dobro je pognala. Iz skrajnih koncev županije prignali so na vozovih vse staro in mlado, zdravo in nezdravo k volitvi, ko so tudi s pijačo in obljubami volilce slepili. Ribniške svetinje so si zaslužili nekteri in ljudstvo se jim je vsedlo na limance. Ko se bodo streznili od žganja, pive in vina, bodo pač začudeno gledali, kaj se je zgodilo. Obče je znano, da Ubeljci in Razdrci se med seboj grozno črtijo, ali za čas volitev so si podali roke, sklenili zvezo sramotno, k tej zvezi so pristopili Podgorci in nekteri nehvaležniki; pokopali so konservativno strano. Videlo se bo, kaj dobrega jim prinese dr. Dolenec, ako bo državni poslanec. Vse je pijano od obljub, da dobimo železnico, ki bo Nanos planirala ter oskrbljevala promet s kamenjem in peskom; davki se bodo odpravili ali vsaj znatno znižali; dedinskih odstotkov ne bode treba nič več plačevati; legalizacija bode odpravljena. Dragi čitatelj! kaj ne, zlata doba bode našim ubogim Notranjcem napočila? Iz srca jim jo privošimo, pa ne samo sebi, ampak tudi vsem Slovencem; potem bomo lahko skladali za „Narodni dom", da bomo rešeni vseh bremen. Evangelija in evangeljskih oznanovalcev ne potrebujemo več; agitatorji, znani, da se cerkve in njenih pomočkov ogibljejo, imajo več veljave, kot največji dobrotniki, od kterih je tudi znano, koliko so dobrega storili. Pred leti smo rekli: Zdaj imamo boj z nemčurji; ako te potlačimo, se bomo med seboj klali. To je slovanska složnost, — ktera se vedno ponavlja.
Nebo nam je nemilo; dežuje strašansko, zlasti pa v dan volitve, hoče menda sramotno nesnago poplahniti. Naj zadostuje za danes, ker sram me je, Vam več pisati.
S Štajarskega, 13. maja. (Pastirski list Graškega knezoškofa dr. J. Zvverger-ja.) Duhovnik se nima pečati s politiko, on naj moli in zakramente deli, politiko naj pa drugim prepusti, politika ni za cerkev ali za pridišnico." Tako in enako so pisali pred nekterimi leti židovski listi katoliškemu ljudstvu, svojemu vernemu občinstvu in po navodu teh listov je govorila in besedila vsa liberalna vojska. Kar so pisali ti Dunajski listi, to je bila marsikteremu dogma in zato gorje onemu, ki se ni ravnal po tem predpisu. Koliko jih je pač takrat preslišal „pater" Greuter, od Židov zlobno tako imenovan, kaka povodenj psovk in ostudnega grdenja se je takrat razlila nad glavo Dunajskega duhovnika A. Wiesinger-ja, ker je storil samo svojo dolžnost in je s pridišnice svoje poslušalce opozoril na nevarnost, ki preti iz brezverskih listov njihovi duši. To je bil krik in vik, ki se je razlegal izza plota židovske nesnage. Ali časi se spreminjajo in drugi časi druge navade! Danes, ko še nismo praznovali osmine po pogrebu „ranjkega" liberalizma, se za take reči še najbolj zagrizeni in najbolj strastni izmed strastnih bralcev „Tagblattovih" ali „Neue freie Presse" ne menijo posebno. Tedaj tudi židje in požidenci se česa navadijo!
Kdo bi si bil pač nadjal pred nekterimi leti, da bodo liberalni nauki v tako kratkem času zgubili svojo mikavnost, jn da bodo — ne „vročekrvni mladi kaplani" — ampak skušeni in postavni škofje s pridišnice ljudstvo podučevali o volitvah in jim svetovali, koga naj volijo, da bo njihova vest mirna. In vendar, to se je zgodilo in se bo še godilo brez ozira ali je to cerkvenim nasprotnikom prav ali ne. Pastirski list zastran volitev je izdal pokojni Linški škof Rudigier, izdala sta ga tirolska vladika s Sol-nograškim nadpastirjem skupaj in pred nekoliko dnevi je izdal enak pastirski list kardinal Gangel-bauer, škof v Novem Jeruzalemu, ktero ime se kaj dobro prilega našemu Dunaji. Na židovskem Dunaji tedaj uči nadškof s pridišnice volilce, kako uaj volijo, in časnikarski židje molče o tem! Ali ni to čudno, ali ni to velika sprememba v zadnjem času! Preden pa iz pastirskih listov daljuiših nam krajev kaj slišimo, čujmo prej glase nam bolj bližnje.
Graški knezoškof, dr. J. Zvverger, je še na potovanji na svoje ovčice mislil ter poslal iz Rima, kamor se je viadika v družbi Ljubljanskega knezo-škofa podal, da skaže sv. Očetu dolžno čast, svojim školijanom lep opomin o volitvah. V začetku pravi prevzvišeni viadika, da so prišle volitve zanj nepričakovano hitro in da mora zato iz Rima podučiti svoje vernike zastran volitev. Volitve imajo namreč vsestransk nezmeren pomen in velika odgovornost čaka pred Bogom vsakega volilca in tudi njihovega dušnega vodnika ravno zarad volitev. Na to razlaga škof, da so te volitve važne za vsakega, za volilce same, njihove otroke in otrok otroke, za vse sodeležane in za vse Avstrijce. Te volitve so važne za časno življenje. Volitveno djanje je sicer hitro končano, in pravica poslančeva traja le šest let. Ali nasledki postav, ktere poslanci sklenejo, zamorejo prav dolgo trajati in prav dolgo, da. še celo stoletja koristiti ali škodovati.
Te volitve so važne za večnost, ker postavo-dajalstvo se peč;l s premnogimi zadevami, ki veliko vplivajo na vaš in vaših otrok dušni blagor. Od zibelke do groba vplivajo postave na človeka, posebno pa vplivajo na krščansko vzgojo v šoli. Ka-koršnje so postave, tak je njihov sad; one morejo dosego božjega blagoslova za ta in oni svet zelo polajšati ali ovirati.
Zato je zelo važno in nas čaka velika odgovornost pred Bogom, kake poslance in postavoda-jalce si izberemo in volimo.
Ali kako bote pa našli prave može in kako morete storiti, da dobe ti pravi možje večino glasov. Prav malo jih je med vami, ki poznajo najsposobnejše može in nihče ne more sam večino glasov za-nje pridobiti.
Zato je nekoliko konservativnih in vam dobro znanih mož osnovalo konservativni volilni odbor, ki vam bo naznanil sposobne može, ktere vi enoglasno volite.
Držite trdno in zvesto skupaj in vsi
brez izjeme dajte vaše glasove samoonim možem, ktere priporoča konservativni volilni odbor. Ne dajte se z zapeljevanjem, prigovarjanjem, ali po kteri drugi poti, naj se vam tudi boljša zdi, zapeljati, da bi razcepili vaše glasove. Ako bote tako zvesto skupaj držali in edino volili vsi enega in istega moža, bote brez dvoma zmagali. Na ta način skrbite najboljše za vaš blagor in odgovor pred Bogom vam ne bo težak.
Ali še nekaj je posebno važnega. Vsi volilci morajo volit iti. Za dan volitve ni nobenega druzega opravila, ki bil tako važen, kakor ravno volitev.
Nihče naj ne misli: kaj je med tolikimi volilci na mojem glasu ležeče? Ravno narobe, od enega samega glasu je večkrat prav veliko ali pa še vse odvisno. Nihče ne more in ne sme odgovornosti pred Bogom prevzeti, da ravno zavoljo njega ni bil izvoljen pravi, konservativni kandidat. To še ni dosti, da spolnijo drugi svojo dolžnost in store dobro; ti sam moraš to storiti in moraš zato veselje in blagoslov in plačilo od Boga prejeti.
Ker pride pa ves blagoslov pri volitvah, kakor tudi pri šestletnem poslančevem delovanji od Boga, zato moramo tudi Boga prositi, da da k temu svoj blagoslov. Enake molitve premnogi že dalj časa opravljajo in sv. Oče so z veseljem sprejeli to radostno poročilo in dotičnim podelili svoj blagoslov. Od zdaj naprej notri do takrat, ko bodo volitve srečno končane, molimo toliko bolj goreče.
In ker očitna, skupna molitev pri Bogu posebno veliko premore, zato odločim, da naj se v vsaki farni cerkvi po celi škofiji vsaj za eno uro izpostavi presveto Rešnje Telo in oznani ljudstvu očitna molitvena ura.	•
Božji blagoslov in milost naj pride nad nas vse, zdaj in na veke. Amen."
To je navod za prihodnje volitve Graškega knezo-škofa, po zunanje sicer kratek a poln tehtnih naukov. Naj tudi nam veljajo ter nas potrjujejo v naukih, ki smo jih že prejeli od našega mil. knezo-škofa ravno pretekli teden.
Zlasti pa naj nam velja nauk: Bodite edini in dajte brez izjeme vsi svoje glase kandidatu, kteri vam je priporočen po konservativnem volilnem odboru. Nesramno je že, kako nekteri uboge volilce begajo z vsemi ne jako nravnimi pripomočki ter tako neslogo in nemir gojijo in nadomestujejo svojega očeta satana. Glejte, komu bote verjeli! Če govorijo škofje na eni strani,
na drugi pa nepoklicani zapeljivci, menda izvolitev ni težavna 1
Domače novice.
(Grof Hohemvart.) Marsikdo bo začudeno pogledal, ko bode zapazil, da volilni odbor grofa Ilohen-warta v dveh okrajih priporoča za poslanca, namreč v kmečkih občinah gorenjskih, kijih je zastopal do-zdaj in v mestu Ljubljanskem. Toda Gorenjci ga nečejo popustiti ter so ga zaupni možje soglasno priporočali tudi za bodočo volitev, Ljubljanski volilci pa so si ga tudi včeraj soglasno (per acclama-tionem) zbrali za svojega kandidata. Volilni odbor, ki izvršuje to, kar zahteva večina volilcev, toraj ni mogel drugače, kakor da ga po soglasni želji zaupnih mož gorenjskih in po soglasnem sklepu volilcev Ljubljanskih priporoča v obeh volilnih okrajih, kjer bode gotovo izvoljen soglasno. Po dovršeni vo-litvi se bode prevzvišeni gospod grof odločil, ktero poslanstvo hoče obdržati, drugo pa bode odložil, in volilci si bodo potem izbrali druzega kandidata. Za grofa Hohenvvarta je ta dvojna mu ponujena kandidatura najlepši dokaz velikega zaupanja, ki ga ima pri svojih rojakih. Med tem, ko dosedanji voditelj nemške liberalne stranke, dr. Herbst, čedalje bolj zgublja zaupanje in mu njegov dosedanji volilni okraj obrača hrbet, ter ga sili v drugih okrajih iskati zavetišča, voditelju dosedanje večine državnega zbora ob enem dva okraja ponujata poslanstvo in tekmujeta med seboj, kdo izmed njiju ga bode imel imenovati svojega poslanca. Prepričani smo, da bi si tudi vsi drugi naši volilni okraji šteli v največjo čast, ko bi ga zamogli imenovati svojega zastopnika. V tolažbo pa naj jim bode, da grof Hohenwart v državnem zboru ni samo zastopnik enega okraja, ampak zastopnik cele dežele Kranjske.
(Odbor „Narodnega doma") naznanja, da se je vsled želje več društvenikov preložila seja občnega zbora z dne 26. t. m. na dan 31. t. m. ob 11. uri dopoludne v Čitalnični dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. — 2. Poročilo tajnikovo. — 3. Poročilo blagajni-kovo. — 4. Poročilo pregledovalnega odseka. — 5. Volitev predsednika. — 6. Volitev upravnega odbora. — 7. Volitev pregledovalnega odseka. — 8. Posamezni nasveti društvenikov. — Vsi p. n. gospodje društveniki so toraj vljudno vabljeni, da se vdeleže tega občnega zbora v polnem številu.
V Ljubljani, 20. maja 1885.
Za upravni odbor društva „Narodni dom":
Dr. K. vitez Bleiiveis-TrstcnišJci, Dr. Al. Moschč, podpredsednik.	predsednik.
(Volitev 6 volilnih mož v Dobrničah) vršila se se je včeraj. Kakor se nam telegrafično poroča, je vseh 6 za izvolitev kneza W i n d ischgr ¡i t z a; ravno tako 4 volilni možje iz občine Ambruške.
(Podrla se je) z velikim ropotom včeraj popoludne ob 3/.43 škarpa pod vrtom za mestno hišo na cesar Josipovem trgu. Sreča, da se je včeraj podrla in ne že predvčeranjem, ko je bila cela hiša polna peric, kajti podrta škarpa porušila je tudi del zidu te hiše na strani proti bregu.
(Jenkov „Naprej") preložil je Slovenec gospod Andrej Jurtela letos, ko je pesen na 16. maja svojo 251etnico doživela, na angleški jezik, in je, kakor „Slovan" poroča, ravnokar izšla skladba in besede slovanske himne v Londonu.
(401etnico) državnega službovanja praznoval je včeraj uradnik c. kr. okrajnega rudarskega urada, g. Alojzij Schaffenrath. Ker je jubilar ob enem tudi podpredsednik tukajšnjim veteranom, so mu leti dostojno ovaeijo napravili.
(Službo) okrajnega sodnika v Tržiči dobil je okrajne sodnije pristav, gosp. Ivan Pichler, v Kamniku.
(Imenovanje.) 0. lir. okrajne sodnije pristav v Tržiči na Goriškem, g. Kari Dejak, imenovan je za sodnega adjunkta pri deželni sodniji v Trstu.
(Odlikovani železničarji.) Za zasluge pri zgrabi Tržaške nove luke dobila sta višja nadzornika južne železnice v Trstu gg. Miroslav Bomches in pa Josip H a i n i s c h viteški križ Eranc Josipovega reda; inženir južne železnice, g. Josip Krause zlati križec s krono za zaslugo in železnični paznik Jurij Moraitti srebrni križec.
(V topniškem kadetnem zavodu) na Dunaji bode letos blizo za 80 gojencev prostora praznega. Kdor bi želel tjekaj v prvo leto, mora dokazati, da
je pet gimnazijskih ali pa realnih razredov dobro dovršil; zadostujejo pa tudi štirje z odliko. Za vstop v drugo leto zahteva se dobro dovršena srednja šola. Prošnje naj se vlagajo do 1. avgusta na „Oommando der Artillerie - Cadettenschule in Wien (Arsenal). Poduk traja štiri leta, po kterem se gojenci za kadete in častniške namestnike k raznim topniškim oddelkom razpošljejo, kjer potem postanajo častniki.
Telegrami.
Dunaj, 19. maja. Jutri bodo obesili morilca Bednarzika, ker se je obsodba po vseh instancah potrdila.
Praga, 19. maja. Dninar Hrdlička jo bil zarad umora soglasno obsojen na smrt.
Berolin, 19. maja. Cesar je že zopet bolehen, ravno tako Bismark, kteri je na svojo novo grajščino Sohonhausen odšel.
Umrli so:
15.	maja. Jožefa Velkavorh, delavčeva hči, 2'/a leta, sv. Florjana ulico št. IG, daviea. — Apolonija Zakotnik, gostija, 44 let, Kravja dolina št. 11, pljučni edem.
16.	maja. Ana Mazek, čevljarjeva žena, 65 let, Turjaški trg št. 1, kap. — Anton Mestek, delavčev sin, 4 mes., Tržaška cesta št. 26, driska.
Tuj c i.
18. maja.
Pri Maliču: Oskar Borges, trgovec, iz Draždan. — Dostal, c. k. vladni sovetnik, z Dunaja. — Schoppel in Wenier, trg. pot., z Dunaja. — Ad. Baumgartner, vpok. ravnatelj, 8 hčerjo, iz Gradca.
Pri Slonu: Jurij Stubenvoll, gled. agent, z Dunaja.' — Morie Steinhart, železn. uradnik, iz Gradca. — Adolf vitez Maek, zasebnik, iz Gradca. — Marija Lippich, zasebnica, iz Gradca. — Ljud. vitez Galateo, c. k. nadporočnik iz Briksna.
—	Franc Bohinc, župnik, od Sv. Križa.
Vri Bavarskem dvoru: Josipina Turk, Hermina War« thol in Cecilija Vedi, zasebnice, iz Gradca.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 20. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl.	35 kr.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	82	„	75	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	107	„	75	„
Papirna renta, davka prosta . .	98	„	35	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	859	„	—	„
Kreditne akcije............287	„	90	„
London.......124	„	50	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......9	„	85	„
Ces. cekini.......5	„	85	„
Nemške marke......60	„	90	„
Žitna ccna.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 08 kr., — domača 7 gl. 26 kr. — Rž 6 gl. 26 kr. — Ječmen 5 gl. 10 kr. — Ajda 5 gl. 78 kr. — Proso 6 gl. 60 kr.
—	Turšica 5 gld. 78 kr. — Oves 4 gl. 12 kr.
Križev pot,
še precej dobro ohranjen, za cerkev srednje velikosti, je za prav nizko ceno naprodaj. Več pove vredništvo „Slovenca".	(i)
Lepo posestvo,
obstoječe iz gospodarskega domu s štirimi sobami za vsak posel sposobnimi, 1 kuhinjo, 3 kletmi, 3 gospodarskimi poslopji, 1 strojiščem ; pri tem jo 13 oralov polja, travnikov in gozda, vse skupaj ležeče. Celo posestvo je jako ugodno za usnjarje, za druge obrtnike ali pa tudi za kakega pen z i j oni sta, ker leži v trgu Leinberg ob novotrasirani železnici Poličane-Slatinn, ter velja le 3200 goldinarjev. Polovica cene lahko ostane vknjižena na posestvu. Več se lahko izve v „Katoliški Tiskarni" v Ljubljani.	(1)
Ivan Lapajne v Krškem
je izdal in ima v zalogi sledečo (9)
knjige in knjižice
za ljudske šole in učitelje:
a)	Praktično metodiko . . .
b)	Prvi poduk.......
c)	Fiziko iu kemijo .... č)	Prirodopis.......
d)	Zemljepis.......
e)	Geometrijo.......
f)	Malo liziko.......
tj)	Domovinoslovje ...... „ — „ 20 „
h)	Prlpovestt lz «god. Štajerske „ — „ 6 „
i)	Opis krškega okraj. glav. . „ — „ 30 „ j) Zgodovina Staj. Slovencev . „ 1 „ 20 „
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne plsanke in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nem-ški zemljevid Avstrljsko-Ogerskc, cena 1 kr., in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
cena —	gl.	80	kr. .. —	n	GO	„ „ -	„	CO	„ ,, —	*	56	„ „ —	„	26	„ __24
__23