vsak petek izide
TV„„„„
GBD	Koroška J,1, 4001) hrani	UGODNI KREDITI
Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. Vas posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	to/.: 04128010 40, 2SO 10 17, 2X0 10 M) jtiks: 04 1 2H0 10 12 www.gbdsi, iii/oi" ghtl.si 1	Gorenjska j Banka Banka d posluhom
	\arttt>\t | ,/»flAm «.»,/ \ ihnhi\th<\l 1	te imaš cilj, boš našel tudi pot.
SffiS
Leto LV1 - ISSN 0352 - 6666 - št. 16 - CENA 180 SIT (14 HRK)
OGLAS
Kranj, torek, 25. februarja 2003
Foto: Gorazd Kavčič
Grunta v trgovini nismo prodali
Lansko leto si bomo verjetno zapomnili tudi po tem, da so se v Sloveniji odprle in zaostrile razprave o nacionalnem interesu pri odpiranju naše države tujemu kapitalu. Javne dileme je predvsem odprla prodaja deleža naše največje banke, zaostrila pa prodaja ponosa farmacevtske industrije in vprašanje prodaje ali združevanja proizvodnje piva in drugih pijač. Pri Novi ljubljanski banki je bilo seveda vprašanje, koliko je smiselno prodajati tisto, kar smo davkoplačevalci drago sanirali, pri Leku, ali pametni gospodar res prodaja najboljše - moderno rečeno, svoj "blue chip", pivovarska /godba, ki z. vsemi svojimi umazanijami še ni končana, pa se zapleta predvsem ob vprašanju, ali koncentracija ne bi pomenila odprave konkurence, ki je na trgu edini pravi regulator cen in kvalitete. Kako majhni in občutljivi smo, sta pokazali prodaji Leka in deleža NLB, ko so bili potrebni posebni ukrepi za zaščito naše valute. Čeprav postajajo meje z našim vstopanjem v širši evropski ekonomski prostor praktično nepomembne, pa je težko oporekati zdravi kmečki logiki, da pameten gospodar svojega grunta ne prodaja. Skoraj ničesar pa ni slišati v javnosti v nasprotnih primerih. Čeprav je trgovina tista dejavnost, ki je pri nas in v tranzicijskih državah dosegla daleč največji razcvet, v večini primerov v okvirih in s kapitalom tujcev, pa priznanja o tem, da si) naše domače družbe, za razliko od velike večine drugih držav, uspele z razvojem, na tržni način ohraniti "grunt", ni slišati. Pa bi si Merkur na področju tehnične trgovine in Mercator na področju živilske oz. splošne trgovine nedvomno to zaslužila. Izkaže se, da pravzaprav pri vsem tem sploh ne gre za vprašanje kapitala, pač pa znanja in sposobnosti tistih, ki te družbe vodijo. Gorenjci smo lahko veseli in ponosni, da premoremo kadre in znanje, ki tako bogato rodi v Merkurju, ali Mercatorju, saj delež Gorenjcev tudi v slednjem, kot smo slišali, ni zanemarljiv. Štefan Žargi
Zaščititi žrtve nasilja
Kranj - Predlog sprememb leta 1998 sprejetega zakona o policiji, ki gaje minuli petek predstavil notranji minister Rado Bohinc, med drugim predvideva tudi uvedbo varnostnega instituta - ukrepa prepovedi približevanja storilca žrtvi, kraju ali območju nasilnega ravnanja. To novost so predlagatelji zakona povzeli po vzoru nekaterih držav Evropske unije (Nemčija, Avstrija, Nizozemska...), ki so že pred leti sprejele posebne zakone za zaščito nemočnih žrtev pred nasilneži. Po predlogu zakona bo imel tako policist možnost izdaje takega ukrepa za dobo največ deset dni, medtem ko bo pristojno sodišče trajanje ukrepa lahko podaljšalo do 60 dni. V tem obdobju naj bi žrtvi nudil pomoč lokalni center za socialno delo. S.Š.
Trojica s štrucami marihuane
Kranj - Kriminalisti so v sredo dopoldne v prtljažniku osebnega avta BMW Ivana Grilca iz. Cerkelj dobili 28 kilogramskih štruc marihuane, ki naj bi jo pred tem po Grilčevem naročilu Franc Bogataj iz Goric s tovornjakom pripeljal z Nizozemske, namenjena pa naj bi
prepovedane droge so kriminalisti spremljali že od lanskega oktobra, tudi s prikritimi metodami, na prste pa so ji stopili v sredo, potem ko so osumljenci štruce marihuane pri skladišču krompirja i/ tovornjaka preložili v BMW. V petek so jih privedli na zaslišanje
bila v Bosno. Hkrati z njima so prijeli še hrvaškega državljana i/. Kranja Gorana Marjanoviča (na fotografiji v spremstvu kriminalistov prihaja z zaslišanja pri kranjskem preiskovalnem sodniku). Domnevno združbo tihotapcev
k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju Srečku Škerbcu, ki je za Grilca in Marjanoviča (oba sta bila zaradi drog že obsojena) odredil pripor, za Bogataja pa hišni pripor. Več na 13. strani     H. J., f°to: T»na Doki.
Gorenjci slavili in izgubljali
Največji podvig je uspel biatloncu Janezu Mariču z Bleda, ki je na tekmi v Oestersundu dosegel zgodovinsko zmago za slovensko moško biatlonsko reprezentanco, slabše pa se je v domači dvorani odrezala ekipa hokejistov Acroni Jesenic, ki je v velikem finalu mednarodne hokejske lige izgubila z Albo Volanom.
Hokejisti Acroni Jesenic so v finalu mednarodne lige v domači dvorani v Podmežakli morali priznati premoč Madžarov, ki so v nedeljo osvojili naslov prvakov.
Jesenice, Kranj - Minuli konec tedna je bil za slovenski in gorenjski šport znova zelo uspešen. V ospredju so bili nastopi naših športnikov na svetovnem prven-
stvu v nordijskem smučanju v Italiji, kjer so za najboljša rezultata poskrbeli smučarji skakalci. Na sobotni posamični tekmi na veliki skakalnici je bil Robert Kranjec odličen šesti, prav tako šesto mesto pa je na nedeljski ekipni tekmi osvojiia naša reprezentanca, ki so jo sestavljali: Peter Žonta, Rok Benkovič, Primož Peterka in Robert Kranjec. Zelo solidno 22. mesto je v nordijski kombinaciji osvojil Kranjčan Andrej Jezcršek.
Najbolj veselo in skorajda senzacionalno vest pa smo v petek dobili iz Oestersunda, kjer sta na zmagovalnih stopničkah stala kar dva Slovenca. Prvič v karieri je bil najboljši Blejec Janez. Maric,
Maric osvojil 7. mesto. Marko Dolenc pa 16.
Petek je bil uspešen dan tudi /a naše deskarje. ki so na tekmi evropskega pokala Barovška dilja v Kranjski Gori stali na zmagovalnem odru. Prvo mesto v paralelnem slalomu je namreč osvojil domačin Dejan Košir, tretje pa Rok Flander iz Dragočajne.
Manj uspeha so konec tedna imeli naši državni podprvaki v hokeju na ledu. hokejisti Acroni Jesenic. V finalu mednarodne hokejske lige so izgubili proti madžarski ekipi Alba Volana. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
kije v individualni preizkušnji na 20 kilometrov premagal vse nasprotnike in Gorenjski ter Sloveniji priboril prvo moško kolajno v svetovnem biatlonskem pokalu. Trikrat je bila najboljša v svetovnem pokalu tudi že Andreja Gra-šič, ki pa je v Oestersundu slavila leta 1998. Uspeh naše ekipe je v petek dopolnil še Marko Dolenc, ki je bil tretji za Čehom Zdene-kom Vitkom, ki prav tako trenira pod taktirko našega glavnega trenerja Tomaša Kosa, večkrat pa tudi z našo reprezentanco. Nekaj slabše, pa še vedno odlično, sta se naša najboljša iz petkove tekme nato odrezala v nedeljo na zasledovalni tekmi, ko je Jane/
9770352666018
Ustava naj bi bila spremenjena ta teden
Danes ali najkasneje jutri naj bi končala delo ustavna komisija državnega zbora, potem pa naj bi, najverjetneje še ta teden, o spremembah odločal državni zbor. Razprava o spremembi ustave postaja vedno bolj naporna in nervozna, saj zahteva politika od stroke tudi pravne rešitve in postopke za morebiten izstop iz mednarodne organizacije.
Ljubljana - Komisija za ustavna vprašanja državnega /bora, ki jo vodi predsednik državnega zbora Borut Pahor, in skupina pravnih strokovnjakov, katere delo usklajuje dr. Miro Cerar, v petek ni našla rešitve za vse pravne probleme, na katere pred referendumoma o vstopu v Nato in Evropsko unijo opozarjajo poslanci, člani ustavne komisije. Dr. Miro Cerar je zato opozoril, da stroke ne kaže zasipati z novimi in novimi problemi in zahtevati rešitve preko noči.
Obvezno spoštovanje izida referenduma
Za nekatere spremembe ustave je bilo v ustavni komisiji že doseženo soglasje. Komisija predlaga novi 3. a člen, s katerim naj bi določili, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev, prenese i/vr sevanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokraciji in pravni državi, ter stopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na teh vrednotah. Pred ratifikacijo takšne mednarodne pogodbe lahko državni zbor razpiše referendum, predlog je na njem sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma, in če je bil ta izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno še enkrat razpisati. Pravni akti in odločitve.
Dr. Miro Cerar, koordinator pravnih strokovnjakov.
sprejete v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v naši državi uporabljajo v skladu z njihovo pravno ureditvijo. V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v teh mednarodnih organizacijah vlada sproti obvešča državni /bor. Državni /bor mora sprejemati stališča z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Ali je besedilo primerno ali ne, bo še ta teden odločal državni zbor.
V ustavni komisiji je bilo doseženo soglasje tudi glede 47. člena, ki govori o izročanju naših državljanov drugi državi. V spremenjen 47. člen naj bi zapisali, da slovenskega državljana ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če ta obveznost izhaja i/ med-
Nad 30 milijard za naložbe po občinah
Vlada je sprejela program ukrepov in investicij, ki jih bo letos in prihodnje leto sofinanciral državni proračun. Skupaj je zanje namenjenih nad 30 milijard tolarjev.
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela program ukrepov in investicij na lokalni ravni, kijih bo letOS in prihodnje leto sofinanciral državni proračun in so del razvojnih programov države do leta 2006. V letošnjem proračunu je za te namene odobrenih 16,2 milijarde tolarjev, v proračunu za prihodnje leto pa 15 milijard tolarjev. Denar bo iz svojih proračunskih postavk prispevalo 8 ministrstev in sicer ministrstvo za finance kot ključni dejavnik delitve denarja, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ministrstvo za informacijsko družbo, ministrstvo za promet, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in ministrstvo za kulturo.
Vlada je sprejela pretekli teden tudi letni program športa, ki določa programe športa, sofinancira-
nje iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti ter višino sredstev. Soglasje k programu sta dala tudi olimpijski komite in strokovni svet za šport.
V letošnjem proračunu je za programe športa zagotovljenih 2 milijardi 444 milijonov tolarjev. Za naložbe v športno infrastrukturo je namenjenih 506,7 milijona tolarjev, slabi dve milijardi pa bosta ostali za uresničevanje programov. Za šport otrok in mladine ter za rekreacijo je vlada namenila 648,2 milijona tolarjev, /a programe vrhunskega športa dobro milijardo tolarjev, /a strokovne naloge, športa dobrih 139 milijonov tolarjev in za delovanje zavodov na področju športa dobrih 111 milijonov tolarjev. Občine pa bodo posebej /a investicije v športne objekte dobile še 296,7 milijona tolarjev.
Jože Košnjek
Nuncij iz Ljubljane v Sofijo
Ljubljana - V soboto, 22. februarja, je državno vatikansko tajništvo sporočilo, daje papež Jane/ Pavel II. apostolskega nuncija v Sloveniji nadškofa msgr. Giuseppa Leanzo imenoval za novega nuncija v Bolgariji. Razlog za zamenjavo sedanjega nuncija, ki je prišel v Slovenijo 15. maja lani in je odlično poznal razmere v slovenski cerkvi in državi, ni znan, verjetno pa je bilo odločilno odlično poznavanje medverskih odnosov v jugovzhodni Evropi. Pred prihodom v Ljubljano je deloval v Sarajevu, med službovanjem v Ljubljani pa je bil še naprej odgovoren tudi za Bosno in Hercegovino in Makedonijo. V Bolgariji je večinska pravoslavna cerkev, katoliška in muslimanska pa sta v manjšini. Sedaj še bivši nuncij je bil tudi dekan diplomatskega zbora v Sloveniji in je odlično povezoval tuje diplomate v naši državi. Iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference so sporočili, da datum imenovanja novega nuncija v Sloveniji ni znan. J.K.
narodne pogodbe, s katero je naša država prenesla izvrševanje dela suverenih pravic. Spremenjen bo tudi 68. člen, ki je bil doslej spremenjen že dvakrat, tokrat pa naj bi vanj zapisali, da lahko tujci dobijo v naši državi lastninsko pravico nad nepremičninami pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo je ratificiral državni zbor. V izvedbeni del ustavnega zakona naj bi zapisali, da pravila glede referenduma veljajo tudi za referenduma 23. marca in da se neveljavne glasovnice ne štejejo kot glasovi proti. Državni zbor naj bi se tudi obvezal, da bo v enem letu po uveljavitvi ustavnega zakona ustrezno spremenil tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. V razpravi so poudarjali, da mora biti naš pravni red usklajen s pravnim redom Evropske unije. Vendar so opozarjali na posledice, ko bo lahko vsaka bruseljska uredba ali direktiva imela višji pravni položaj kot naši zakoni ali celo ustava.
Znana tudi pravila izstopa
Ustavna komisija bo morala pred zaključkom dela rešiti še dva problema, na katera so opozarjali predvsem poslanci opozicijskih strank. To je odnos med državnim zborom in vlado v primerih vklju-
ATLANTSKIM 0£GANt£ACiJ
IZ fcX/Ro
1 i/as. pifcv
Se fbWteNi
ft ZrSN»MA3©
Pdb-y & t-o-
čevanja v mednarodne organizacije, in pogoji za izstop iz mednarodne organizacije. Odnos med vlado in državnim zborom naj bi urejal poseben zakon. Nekateri poslanci so opozarjali na nevarnost, da bi parlament sprejemal stališča, vlada pa bi ravnala po svoje. Težje pa bo rešljiv problem
izstopa Slovenije iz mednarodne organizacije ali obrambne zveze. Strokovna skupina o tem ni razpravljala, nekateri njeni člani pa so menili, da je tako določilo nepotrebno in bi kvečjemu lahko opredeljevalo postopek znotraj države. Strokovna skupina pravnikov naj bi stališče do tega proble-
ma pripravila za današnjo sejo ustavne komisije.
Državni zbor bo o spremembah ustave odločal na izredni seji v četrtek ali petek. V petek je namreč zadnji rok, ko naj bi spremenili ustavo in oblikovali pravila za referenduma 23. marca.
Jože Košnjek
Eni ateisti, drugi verni, vsi smo pa ljudje
Jesenice - "Vse moje življenje je spoznavanje človeka in njegove najgloblje vernosti. Pri tem ne govorim o katekizmu, ampak o osebnem pogledu. Danes je predvsem pomembno priznanje, da ni ene same resnice oziroma enega samega spoznanja. Toliko jih je kot ljudi. Človek naj priznava tisto, o čemer je prepričan, in se po tem ravna. Če govorimo o veri, je to osebno prepričanje posameznika. Takšna teologija je bolj iskanje človeka kot boga. Imamo ateiste in verne, vsi smo pa ljudje," razmišlja prof. dr. Vekoslav Grmič, upokojeni mariborski škof in predavatelj teološke fakultete.
20. februarja je na Jesenicah na povabilo pokrajinskega in jeseniškega odbora DeSUS predstavil, novo knjigo Misli iz. šole življenja. Izšla je ob bližnjem 80. rojstnem dnevu in 35-letnici škofovskega posvečenja.
V pogovoru, ki ga je povezovala Alenka Bole Vrabec, se je poleg razlage pojmov teologija, vera, resnica, dotaknil tudi povsem aktualne snovi, kot je želja muslimanov, da dobijo svoj verski prostor v Sloveniji, vračanje premoženja Cerkvi, vera v službi politike in opravičevanja vojnih spopadov ter moralnost in etičnost narodnoos-
Dr. Vekoslav Grmič s Tončko Divjak, škofovo sovaščanko iz Dragotincev, ki že petdeset let živi na Jesenicah. V otroških letih sta skupaj pasla živino.
vobodilnega boja iz polpretekle zgodovine.
"Seveda morajo muslimani imeti svoj verski prostor," je prepričan prof. dr. Vekoslav Grmič. "To ne sme biti vprašanje. Če ga postavlja tisti, kije na najvišjem mestu v Cerkvi, je to znamenje, da ne ve, kaj je ekumenizem, dialog med verami, ne ve, kdo je bog, in ga ne bo doseglo spoznanje, da bolj pozna boga tisti, ki pravi, da ga ne pozna. Pri svojih ravnanjih
mora posameznik znati prisluhniti tudi razmeram, v katerih živi."
O vprašanju vračanja premoženja cerkvi pa meni, da tisti, ki bi morali to najbolj razumeti, vpra-
šanja ne razumejo. Nevarnost vsake institucije je, da se pokvari. Namesto da bi služila neki ideji, si jo podredi, da ta služi njeni moči in oblasti.
Narodnoosvobodilni boj Slovencev proti fašizmu in nacizmu šteje za moralno odločitev, ko je bil narod sicer obsojen na smrt. V zvezi s tudi danes nasilnim uveljavljanjem družbenih redov ob bok Stalinu in Hitlerju postavi Združene države Amerike ter njene voditelje - Clintona in Busha. "Ko pri tem omenjajo vernost Američanov in njihovih predsednikov, je to bogokletje, saj ti hkrati zagovarjajo nasilje."
■ In, da, zase pravi, daje socialist. Že kot dijak se je, bolj lačen kot sit, brez možnosti, da bi si kupil potrebno študijsko literaturo, zaobljubil: "Če bom kdaj dosegel svoj poklic, si bom prizadeval, da eni ne bi imeli preveč, drugi premalo, ampak vsi dovolj."
Mendi Kokot
Znova o jedrski elektrarni in odpadkih
Ljubljana - Slovenska vlada je sprejela dopolnjen zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti in zakon o skladi za financiranje razgradnje jedrske elektrarne Krško in odlaganju radioaktivnih odpadkov. Predlagane spremembe bo obravnaval državni zbor skupaj z meddržavno pogodbo med Slovenijo in Hrvaško o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v elektrarno, njenim izkoriščanjem in razgradnjo.
V predlogu spremenjenega zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je na novo zapisano, da mora vlada najkasneje do leta 2004 pripraviti nacionalni program ravnanja / radioaktivnimi odpadki z izrabljenim jedrskim gorivom. Lokacija odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov mora biti odobrena do leta 2008, odlagališče pa naj bi dobilo dovoljenje za obratovanje najkasneje do leta 2013. To so roki, ki jih je v svoji direktivi o ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki določila tudi evropska komisija. J.K.
Janez Sušnik v Španiji
Ljubljana - Predsednik državnega sveta Janez Sušnik se je udeležil četrtega srečanja Združenja evropskih senatov v španskem senatu v Madridu. Državni svet Slovenije je eden od ustanovnih članov Združenja, ki ga sestavlja 15 članic. Ob tej priložnosti se je Janez Sušnik srečal tudi z letošnjim predsedujočim združenju evropskih senatov Juanom Josejem Lucasom, predsednikom španskega senata in z drugimi vodji delegacij držav članic Združenja. Osrednja tema letošnjega srečanja je Razmerja drugih domov do vlade. Na to temo je v španskem senatu spregovoril tudi predsednik Janez Sušnik. J.K.
Strankarske novice
Prošnja ZDA naj se zavrne - Mladi forum ZLSD poziva vlado in državni zbor, da zavrneta prošnjo ZDA za transport vojaške opreme čez ozemlje Republike Slovenije. Ugoditev prošnji bi pomenila hudo zunanjepolitično, napako slovenske vlade, kar bi škodilo ugledu naše države pred evropskimi partnerji. Omogočanje transporta orožja druge države po domačem ozemlju pomeni posredno sodelovanje v vojaški akciji. To pa je razumljivo in opravičljivo le v primeru, da bi ta stekla pod okriljem OZN in bi torej temeljila na resoluciji Varnostnega sveta. Ker pa takšne resolucije še ni, je sodelovanje Slovenije v obliki omogočanja transporta orožja po domačem ozemlju nesprejemljivo, je zapisano v izjavi, ki jo je podpisal predsednik Mladega foruma Luka Juri. J.K.
O pokojninah odločajo bogati
Upokojenka I.J. iz Radovljice, ki je delala v državni upravi, je prepričana, da bi se pokojnine morale usklajevati z zneski, ne pa v odstotkih. Pred leti je že bila javna polemika
o takem usklajevanju, ki pa jo je država vztrajno zavračala.
Radovljica - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na podlagi statističnih podatkov sklenil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za redno februarsko uskladitev pokojnin, ampak bo uskladitev za približno 5 ali 6 odstotkov marca. Možnost marčne uskladitve je bila uvedena z novelo pokojninskega zakona ob koncu lanskega leta in sicer prav zato, če bi morda februarske uskladitve ne bi bilo oziroma ne bi presegla 1,5 odstotka.
Povprečna najnižja pokojninska osnova, veljavna lani, je znašala 88.942 tolarjev in je bila od povprečne najnižje pokojninske osnove, ki je bila veljavna leto prej, višja za 9,7 odstotka. Povprečna plača, izplačana za lani, je bila 235.436 tolarjev in je prav tako za 9,7 odstotka višja od povprečne plače, izplačane leto prej, ki je bila 214.561 tolarjev.
Tako ni prišlo do pozitivne razlike, na osnovi katere bi lahko februarja uskladili pokojnine.
Zakon določa, da se pokojnine vsako leto februarja povišajo, tudi če bi cene življenjskih potrebščin prehitele rast pokojnin. S tem se namreč zagotavlja ohranitev realne vrednosti pokojnin, naknadno, z izplačilom enkratnega zneska za 12 mesecev preteklega leta. Primerjati je treba lansko povprečno povečanje cen življenjskih potrebščin - za 7,5 odstotka - in pokojnin - tudi za 9,7 odstotka. Podatki so namreč pokazali, da rast pokojnin v minulem letu, ko so bile usklajene le enkrat in sicer februarja, ni zaostajala za rastjo cen življenjskih potrebščin oziroma za inflacijo. Tako se njihova realna vrednost ni znižala in je zato februarja ni bilo treba popravljati.
Trikrat spremenjena metodologija
Ob tem, da se pokojnine februarja niso uskladile, so se oglasile nekatere slovenske stranke, kot denimo NSi, ki je med drugim poudarila, da so pokojnine posta-
le sredstvo za reševanje proračunskih zagat in menila, da februarske uskladitve ni bilo zaradi nenehnega spreminjanja metodologije za valorizacijo.
Od začetka leta 2000 se je kar trikrat spremenila metodologija in tako omejila povečanje pokojnin. Spraševali so se, kako se koalicijska DeSUS in društva upokojencev zavzemajo za upokojence, če pa se njihov položaj stalno slabša. V tej stranki so prepričani, da bi se morali problema pokojninske blagajne lotiti tam, kjer se pojavljajo skrite rezerve - po njihovem mnenju bi bilo treba zmanjšati izredne pokojnine oziroma tako imenovane borčevske dodatke.
Še največ razburjenja pa je ne-usklajevanje pokojnin povzročilo med samimi upokojenci, predvsem tistimi z nižjimi pokojninami. Nedvomno občutijo veliko večjo inflacijo oziroma rast cen življenjskih potrebščin, kot jo kaže uradna statistika.
V Sloveniji se ne moremo in ne moremo znebiti vtisa, kako je usklajevanje pokojnin odvisno od trenutnega političnega položaja. Vedno je treba imeti v mislih, da je slovenskih upokojencev že domala pol milijona in so pomembno volilno telo. Trikrat spremenjena metodologija za povečanje pokojnine v dobrih dveh letih je več kot sumljiva. Pred vsakimi volitvami se obljublja usklajevanje pokojnin, kajpak navzgor.
V Franciji na začetku leta predvidijo inflacijo in za toliko se tudi
Nekateri upokojenci bodo marca dobili za okoli 15 tisoč tolarjev višje pokojnine, drugi pet tisoč ali manj. Slednji so prepričani, da so povišanja v odstotkih nepravična.
povečajo pokojnine, enako tudi v Veliki Britaniji, kjer pa pokojnin ne usklajujejo več z rastjo plač.
Pri nas spel lahko sumimo, daje marčna uskladitev več kot dobrodošla pred referendumom za vstop v EU in Nato. Kajpak zmotni vtis, ki pa mu marsikdo kljub vsemu verjame.
Krivice me zelo bolijo
O metodologiji in usklajevanju pokojnin pa ima svoje legitimne pomisleke upokojenka I.J. i/. Radovljice, nekdaj v službi v državni upravi. Poklicala nas je in razjasnila svoje pomisleke o odstotnem zviševanju oziroma usklajevanju pokojnin. Prepričana je, da niti najmanj ni pravično, da se pokojnine usklajujejo po odstotkih, ampak bi se morale po zneskih.
"Mene že od nekdaj krivice zelo bolijo," pravi upokojenka, ki že leta spremlja pokojninsko problematiko. Čeprav je bila med vojno aktivna udeleženka NOB - deiala je v pokrajinski tehniki - ji zaradi premajhne starosti niso nikoli priznali borčevskih dodatkov. Od tedaj dalje seje temeljito seznanjala z vso problematiko in ve, da so se pred leti po časopisih že pojavljale javne polemike o tem, zakaj ne bi pokojnin poviševali po nominalnih zneskih in ne v odstotkih. A tedaj je oblast trdila eno, razmišljajoči upokojenci pa drugo.
"Sama imam za polno delovno dobo nizko pokojnino, malo več kot 90 tisoč tolarjev in se pravzaprav zaradi svoje pokojnine ne pritožujem toliko. V državni upravi, kjer sem delala, nismo imeli zaposleni nikoli ne vem kako do-
brih plač, a vendarle veliko boljše kot tekstilne delavke v radovljiški občini, ki so, če zdaj razmišljam, delale v grozljivih delovnih razmerah, kmalu postale invalidke in imajo zdaj obupne pokojnine.
Boli me, da se pri usklajevanju delajo tako velike razlike. Zdaj bo nekdo dobil 4 tisoč tolarjev, drugi 14 tisoč tolarjev "povišice", življenjski stroški pa so se za oba povečali enako."
Življenjski stroški so za vse enaki
"Da se razumemo. Nisem za politiko enakih želodcev, sploh ne. Nisem za to, da bi vsi dobili enake pokojnine. Še kako dobro se zavedam, daje nekdo delal veliko, bil na odgovornem delovnem mestu in veliko več vplačeval v
Prisilne cenitve komunalnih storitev
Skofja Loka je imela v preteklosti na področju komunalnih naprav vedno zavidljivo raven komunalnih storitev in visok standard. Med temi lahko omenimo eno prvih (že takrat v skladu z evropsko zakonodajo) delujočih čistilnih naprav, dokaj razvit sistem kanalizacije in nemoteno
oskrbo s pitno vodo tudi ob največji suši.
Škofja Loka - "Kakšno je stanje komunalnega gospodarstva danes? Vlada že leta s kontrolo cen komunalnih storitev uničuje komunalno gospodarstvo in s tem neposredno ogroža okolje, slabi stanje in kondicijo komunalne infrastrukture in prelaga vedno večje breme na kasnejše obdobje," je povedal župan Igor Draksler na sredini mesečni novinarski konferenci. Sedanje cene naj ne bi pokrivale niti obratovalnih stroškov, obnove vodovodov ali celo širitve omrežja pa si v tem trenutku v Škof ji Loki ne morejo privoščiti.
Župan Draksler se je vprašal, kakšna bo cena sedanjega zatiskala oči in brzdanje inflacije na račun prisilne cenitve komunalnih storitev, da o nedopustnem ravnanju zaradi "kontrole cen" ob zahtevah po investicijskih vlaganjih v komunalno infrastrukturo niti ne govorimo. Postregel je tudi s P°datkom, da imajo v letošnjem občinskem proračunu namenjenih 25 milijonov tolarjev za vodovode, le stroški za elektriko na črpališčih pa znašajo sedem milijonov tolarjev. Sedanje cene komunalnih storitev kažejo, da ne pokrijejo niti osnovnih stroškov obratovanja, vendar pojem "komunalne storitve" ne predstavlja le vrednosti storitve koncesionarja oziroma izvajalca posamezne gospodarske službe, ampak so sem vštete še amortizacija, nujne investicije in podobno. Zupan se je še vprašal, koliko časa bomo imeli v državi sistem, ko amortizacija ni strošek.
Ceno komunalnih storitev so na sedanjo raven v občini Škofja Loka postavili pred dvema oziroma tremi leti. Že takrat je bila pod Pritiskom in grožnjo uredbe vlade. "Krivična dovolitev uporabe dodatka 30 tolarjev na kubični meter porabljene vode za investi-
cijo zamenjave azbestno cementnih cevi, o kateri je sklepal občinski svet, vlada pa je dovolila uporabo komaj po petih mesecih "premisleka" in še tO v treh obrokih (tretji stopi v veljavo 1. aprila 2003, op.p.), bo pustila globoko vrzel v naših načrtih. V enem letu smo izgubili približno 40 milijonov tolarjev, zamujene priložnosti pa še nismo ocenili," je razložil župan Igor Draksler.
Za potrebne investicije je bilo v občinskem svetu leta 1998 pripravljeno poročilo in plan razvoja javnih služb. Sicer dober program je bil ob regresivni politiki obsojen na stagnacijo. V občini imajo sedaj pripravljen program in dokumentacijo za zamenjavo azbestno betonskih cevi magistralnega vodovoda po Poljanski dolini, vreden milijardo tolarjev. Gradnja obhodnega vodovoda Viršk - Sotočje je vredna nadaljnjih 150 milijonov. Vzpostavitev in vključitev črpališča Visoko je s spremljevalnimi deli ocenjena na 50 milijonov tolarjev. Prepotreb-na zamenjava azbestno betonskih cevi in povečanja profila cevovoda od Trate do Reteč in povezava do Drage terja nadaljnjih 300 milijonov.
Vrednosti nekaj deset milijonov
so manjše investicije (vodovod Papirnica 30 milijonov. Gosteče -Draga 15 milijonov, vodovod Lenart - Luša 100 milijonov, enako pa za vzpostavitev učinkovitega sistema na območju Zminca), kakor tudi za popravila in zamenjavo notranjih cevovodov. "Ne moremo reči, da v zadnjih letih ni bilo ničesar narejenega: obnovlje-
nih in zamenjanih je bilo kar nekaj kilometrov nekoč azbestno cementnih cevi, zgrajenih je bilo tudi nekaj novih cevovodov, kot so Pungart - Gosteče - Draga, vo-dohram Log s cevovodi ter prva faza vodovoda Lenart - Luša," je ugotovil župan.
Skupna vrednost investicij je dve milijarde dolarjev, ki so razporejene v več let - vse do leta 2013. Pri tako smelih načrtih se zatakne pri izdelavi finančne konstrukcije oziroma so neznanka viri financiranja. Država grozi s takso na izgubo vode iz sistemov in s koncesijo na načrpano vodo, investicije so onemogočene, cene zamrznjene, zadolževanje praktično ni mogoče. Viri so torej omejeni in država ne financira lokalnih javnih služb. Sredstva SAPA R D pa so prav tako negotov, predvsem pa ne dolgoročen vir financiranja. Župan Igor Draksler je še poudaril, da tudi analize vseh vodovodov v občini plačujejo sami, kar skupno znese približno 10 milijonov tolarjev. "Do sedaj nihče v Škofji Loki ne čuti pomanjkanja vode, toda ob neizve-denih investicijah bi lahko prišlo tudi do tega. Ob sedanji povprečni mesečni porabi bi zasebniki plačevali le od 2500 do 3000 tolarjev na mesec. S povišanjem cen bi letno pridobili dodatnih 70 milijonov tolarjev, kar znaša dovolj za i/gradnjo vodovoda. Res obstaja tudi možnost oddaje koncesio-narju, toda v Škofji Loki se zavedamo, da bi s tem obremenili predvsem naše otroke," je še povedal župan.
Katere investicije bi lahko izvedli ob normalnem sledenju cen inflacije? Od Visokega do Virška bi zamenjali približno 9,5 kilometra azbestno betonskih cevi s kvalitetnejšimi in obstojnejšimi cevmi, brez vplivov na zdravje porabnikov. Povečal bi se tudi premer cevi in s tem pretok. Ob tem bi se v sistem vključilo novo črpališče na Visokem, ki ima zelo kvalitetno in čisto vodo. Na novo bi bile zgrajene sodobnejše naprave, ki vplivajo na nemoteno oskrbo, zmanjšali hi se stroški obratovanja, vzdrževanja, predvsem pa sedaj visoki stroški okvar.
Vodovod Viršk - Sotočje bi razbremenil zelo ranljiv vodovod skozi Karlovec in mestno jedro in odpravil ozko grlo pri oskrbi in polnjenju vodohrama na Kamnit-niku. Obnova azbestno cementnih cevi in povečanje profila vodovoda od Trate do Reteč bi tudi na tem predelu občine dal nove možnosti razvoja, tako demografsko kot gospodarski). Vodovod Lenart - Luša bo pozitivno vplival na razvoj podeželja tega območja in dal nove možnosti razvoja območja. Izpolnjevanje zahtev združene Evrope nas bodo slej ko prej prisilile v drastične podražitve in neprijetna razmerja, predvsem pa streznitev. Menimo, da je bolje parcialno in postopno prilagajanje zakonodaji in izpolnjevanje naravovarstvenih predpisov, kot pa kasneje pretrpeti velike šoke ali neodgovorno zapustiti breme našim naslednikom.
Boštjan Bogataj
pokojninski sklad kot drugi in da je upravičen do višje odmere. Vendar so o tem. da se pokojnine usklajujejo z odstotki - marca za 5 odstotkov - zanesljivo odločali ljudje z visokimi pokojninami, tisti, ki imajo nadpovprečne. Prav zanimiv bi bil podatek, v zneskih seveda, koliko je v zadnjih desetih letih dobil upokojenec z najnižjo pokojnino za polno delovno dobo in upokojenec z najvišjo pokojnino za polno delovno dobo?
Če ima nekdo visoko pokojnino, ima že tako ali tako zadovoljivo startno osnovo. Ta bo zdaj dobil skoraj 15 tisoč tolarjev zaradi povišanih življenjskih stroškov, tisti z najmanjšo pa 4 tisoč? Res - to ni pravično, še posebej zato ne. ker v tem obdobju oba upokojenca nista nič dala v pokojninski sklad. Oba sta upokojena in oba uživata pokojnino. Sta mar kaj delala in dodatno plačevala? Nista. To je navadna prevara in pesek v oči. Tako kot je tudi res, da je na pokojninsko blagajno obešenih nadpovprečno veliko prisklednikov, ne le tistih, ki imajo izjemne pokojnine.
Pri usklajevanju gre vendar za življenjske stroške. Pri tem vedno znova ugotavljam, kako so ljudje pogoltni - ne nazadnje imam izkušnje še iz svojih delovnih dni, ko sem lahko vedno znova ugotavljala, kaj napravi denar, položaj in kakšni so ljudje. Danes dva. ki imata visoko pokojnino, zelo dobro lahko živita, medtem ko so na drugi strani upokojenci, ki komaj shajajo iz meseca v mesec. Razmišljam, če bi se našel poslanec, ki bi si upal tudi na ta način sprožiti razpravo o poviševanju pokojnin. V zneskih, ne odstotkih! Verjetno ne, kajti v Sloveniji se najprej preceni lasten položaj in posledice za lastne dohodke, šele nato se morda prisluhne poštenim in bolj pravičnim namenom drugih..."
Darinka Sedej, foto: Tina Doki
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o . Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve, po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Počitnice niso vsak dan
Pločnik letos, semaforji
še v zraku
Blejski šolarji hodijo v šolo po zelo prometni cesti brez pločnika. Slednjega bodo zgradili še letos. Kolesarske steze ne bo. Na semaforizacijo križišč bodo Blejci morali še počakati.
Kranjska Gora - Minuli teden so na svoj račun prišli gorenjski šolarji, saj so končno dočakali počitnice. Te so bile resnično zimske, saj je bilo na vseh smučiščih zadosti snega, tako da so imeli precej priložnosti za tek. sankanje, pa tudi smučanje in deskanje. Tako ni čudno, da je bila ta teden prav gneča tudi v Kranjski Gori, kjer so bile razmere na smučišču zares ugodne, mladim pa so ponudili tudi atraktivne vožnje s sanmi /. vpreženimi jelenčki. Vilma Stanovnik
Letošnja občinska priznanja
Kamnik - Občinski svet je na drugi redni seji sredi minulega tedna obravnaval tudi predlog o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj, ki jih bodo podelili ob občinskem prazniku konec marca. Občinski svet je sklenil, da se naziv častni občan podeli Nikolaju Sadnikarju in Viktorju Rcpanšku. Zlato priznanje občine Kamnik bo dobil Franc Svetelj, srebrno pa Vzgojno varstveni zavod Antona Medveda. Bronasta priznanja bodo podelili Dušanu Strletu in Miri Teršek, Jožici Petek in župnijski Karitas Kamnik. A.Z.
Bled - Blejska križišča je že zdavnaj povozil čas. Čedalje gostejši promet povzroča zastoje že med tednom, ob koncih tedna ali v času prireditev pa kot po pravilu prihaja do dolgih zastojev. Bled trenutno nima niti enega semaforiziranega križišča, potreboval pa bi vsaj dva do tri. Obeti so slabi. Letos nič novega. Nov bo le pločnik, ki ga bodo spomladi zgradili ob Seliški cesti, ki vodi do vrtca in osnovne šole.
Vsakodnevna pot v šolo je za blejske šolarje zelo nevarna. Cesta je preozka celo za srečevanje dveh vozil, ki se umikajo na rob vozišča, slednji šolarjem služi kot pločnik. Tudi kolesarske steze na omenjeni cesti ni. In je tudi v prihodnje ne bo. Načrt predvideva le gradnjo enostranskega pločnika, ki bo širok 1,20 metra, in še to le v dolžini stotih metrov. "Pločnik bomo začeli graditi takoj, ko bo mraz popustil, lahko že marca, najpozneje aprila. Zavedamo se nevarnosti, ki so ji vsakodnevno izpostavljeni otroci, vendar ga bomo zaenkrat lahko zgradili le 100 metrov, za celotno dolžino in
Nova socialna stanovanja v Škofji Loki
Dvanajst novih socialnih stanovanj v "Ubožnici", na Sp. trgu 9a. Razen stanovanj še štirje poslovni prostori, soinvestitorje Stanovanjski sklad Republike Slovenije.
Škofja Loka - Direktor tukajšnje občinske uprave Jernej Prevc je na nedavni novinarski konferenci napovedal intenziven potek investicije izgradnje 12 novih socialnih stanovanj v zaščitenem arhitekturnem spomeniku na Sp. trgu 9a, v tako imenovani Ubožnici.
za pločnik v občinskem proračunu namreč ni dovolj denarja," je povedal blejski župan Jože Anto-nič. Še slabše letos kaže blejskim križiščem pri Unionu, na priključku Ribenske ceste na Ljubljansko cesto ter Koritenske in Seliške na Ljubljansko cesto. Na vseh treh, še posebej pa na križišču pri Unionu in pri odcepu za Ribno, ob prometnih konicah vsakodnevno prihaja do zastojev, na vključitev na prednostno Ljubljansko cesto je včasih treba čakati zelo dolgo. Zastoje pri odcepu za Ribensko cesto bi vsaj nekoliko omilil odstavni pas za zavijanje in morda bo slednje tudi edino, kar se blejskim križiščem obeta letos.
"Za domačine je zavijanje z Ljubljanske ceste na Ribensko ali vključevanje zelo problematično. Edina prava in učinkovita rešitev
V križišču za Ribensko cesto bi že odstavni pas za zavijanje skrajšal vsakodnevne zastoje.
bi bila semafbrizacija. Slednja bo v primeru gradnje nakupovalnega centra Živil nujna, saj se bo promet na Ribenski zagotovo zelo povečal. Brez semaforjev ne bo šlo. Pri vseh treh križiščih gre za priključke občinskih cest na državno cesto, zato se bom s predstavniki Direkcije RS za ceste in
"Pred tem je bilo tu osem stanovanj. Pred letom dni smo se odločili za nadstandardno obnovo, delo smo zaupali domačemu podjetju SGP Tehnik, "je o poteku del povedal direktor Prevc. Naj spomnimo, daje aprila lani župan Igor Draksler zadovoljen ugotovil, da so prostori Ubožnice končno prazni. Takrat je občina s Stanovanjskih skladom Republike Slovenije podpisala tudi pogodbo o sofinanciranju socialnih in nepro-fitnih stanovanj. Za obnovo je sklad namenil 48 milijonov tolar-
jev. Z deli so začeli pred lanskim poletjem, hkrati pa je bil izveden tudi razpis. S pomočjo le-tega imajo sedaj 45 upravičencev do socialnih stanovanj. Štirim so doslej že ugodili, dvanajstim pa bodo po končani prenovi Ubožnice. Vselitev je Prevc napovedal za mesec junij. Zupan Igor Draksler je ob tem poudaril, da je veliko občin po letu 1990 opustilo tako imenovani stanovanjski program -manjše občine, ki so bile ustanovljene pozneje, pa ga zvečine sploh ne izvajajo, saj morajo občine za
sredstva poskrbeti sami. "Za Škofjo Loko lahko rečem, da se pri stanovanjskem programu kar trudimo," je zatrdil župan ter nato naštel tudi nova zazidalna zemljišča, predvsem individualne gradnje, v Hrastnici, Virmašah, Rctečah in Kamnitniku. Na slednjem je občina pridobila nekaj zemljišč, kjer bo imela tudi nekaj svojih stanovanj.
Boštjan Bogataj
V križišču pri Unionu je za vključevanje na prednostno cesto treba imeti veliko potrpljenja.
ministrstvom za promet poskušal dogovoriti za sofinanciranje, kar bi približalo začetek urejanja križišč, ki gaje občina zaradi obvoznice prelagala in menila,, da bo obvoznica rešila težavo s križišči. Vendar jo bodo po besedah ministra za promet Jakoba Presečnika v najboljšem primeru začeli graditi Šele leta 2006, do takrat pa z urejanjem križišč ne moremo čakati," je dejal Antonič. Semafori-zacija enega križišča stane več kot 10 milijonov tolarjev, ki pa jih občina, slednja se sooča s približno 300 milijoni tolarjev primanjkljaja, nima. Letošnji občinski proračun namenja urejanju cestne infrastrukture dobrih 155 milijonov tolarjev, med večjimi investicijami pa so ureditev kanalizacije v Zasipu in na Črtomirovi ulici, dokončanje Selške ceste in asfaltiranje nekaterih cestnih odsekov na Bledu. Velika pridobitev se obeta jeseni, ko naj bi nemško podjetje WTE na Bledu začelo graditi čistilno napravo, ki naj bi ji sledila še gradnja kanalizacije.
Renata Škrjane, foto: R.Š.
Ostareli bodo deležni nege na domu
Po zakonu o socialnem varstvu je občina dolžna organizirati javno službo za pomoč ostarelim na domu.
Sovodenjski planinci pred jubilejem
Prihodnje leto bodo minila tri desetletja od ustanovitve Planinskega društva Sovodenj. O delu v teh letih in še posebno o aktivnostih v zadnjem času so sovodenjski planinci spregovorili na občnem zboru preteklo soboto v
svojem planinskem domu na Ermanovcu.
Sovodenj - Prav izgradnjo tega doma planinci teh krajev zagotovo lahko štejejo za svoj največji uspeh. Nešteto prostovoljnih delovnih ur in prostega časa so žrtvovali za to. Sicer pa bo prihodnje leto ob jubileju izšla kronika društva in tu bo mogoče podrobneje spoznati delo društva v preteklih tridesetih letih. Pripravlja jo dolgoletni predsednik društva Slavko Hribar s sodelavci.
Šenčur - Kako bodo to uredili v občini Šenčur, so se pogovarjali na zadnji seji občinskega sveta, ki je obravnaval tudi osnutek odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za oprostitev plačil storitev. Na območju bivše občine Kranj ima koncesijo /a izvajanje nege na domu Dom upokojencev Kranj. Kot je povedal župan občine Šenčur Miro Koželj, so pri izvajalcu že iskali informacijo o tem, koliko bi jih stala nega za te pomoči potrebne občane iz Šenčurja in okolice, vendar se jim je ponudba zdela previsoka, glede na dejstvo, da sta trenutno v občini take pomoči potrebna le dva občana. Občini Naklo in Kranj pa imata z Domom upokojencev Kranj sklenjeno pogodbo, ki bi se ji lahko pridružili tudi v Šenčurju, ker se jim zdi ugodnejša. Cena efektivne ure za to storitev je namreč 2.700 tolarjev, 1.300 tolarjev na uro bi znašal prispevek upravičencev, vendar slednji lahko glede na svoje finančne /možnosti uveljavljajo delno oprostitev plačila prek Centra za socialno delo. V osnutku odloka o negi na
domu bo tudi lestvica z. dohodkovnimi razredi in ustreznimi deleži plačil za storitev nege. O osnutku tokrat svetniki niso veliko razpravljali, pred obravnavo osnutka pa ga bo premici še odbor za družbene dejavnosti.
V občini Šenčur trenutno ni večjih potreb po negi na domu, v prihodnje pa se to lahko spremeni. Svetnika Janez Ovijač (N.Si) in Marjan Kristane (SDS) sta na seji obudila zamisel o gradnji doma za ostarele na tem območju, saj so vsi domovi v Sloveniji zelo zasedeni, čakanje na sprejem pa se vleče več mesecev. Tovrstne načrte bi občina morda lažje uresničila ob pomoči zasebnega kapitala. Pri širjenju mreže domov za ostarele ima odločilno besedo država, je povedal Filip Vesel (LDS), ta pa je zelo varčna pri podeljevanju koncesij za negovalni del dejavnosti, ki ga plačuje. Sicer pa se bo v prihodnosti širil doni oskrbovancev v Preddvoru in okoliške občine, ki imajo v njem največ stanovalcev, so povabljene k sodelovanju.
Daniea Zavrl Zlebir
Tudi delo v preteklem letu je bilo ocenjeno za uspešno. To so poudarili tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije ter predsednik medobčinskega odbora planinskih društev za Gorenjsko in predsednik PD Škofja Loka Jože Stanonik, župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj ter predstavniki sedanjih planinskih društev, predstavniki društev in organizacij Sovodnja pa so si tudi v prihodnje zaželeli nadalj-
njega tesnega sodelovanja s planinci.
Sicer pa se je delo za sovodenj-ske planince letos že začelo. Že četrtič so namreč dan po novem letu pripravili pohod na Bevkov vrh. Udeležilo se ga je rekordno število pohodnikov kljub takrat kar malce "kislemu" vremenu. Na praznik dela, I. maja, bo prav tako pripravljen tradicionalni pohod na Ermanovec, ki sc ga zaradi že toplejšega vremena udeleži
navadno kar lepo število starejših planincev. Dve junijski nedelji pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji športa in prijatelji lepega igranja na staro glasbilo - citre. V nedeljo, 1. junija, bo ob planinskem domu na Ermanovcu namreč že tradicionalna prireditev "Šport -glasba - ples", štirinajst dni kasneje pa že vrsto let priljubljeno "Srečanje slovenskih citrarjev". Sredi septembra bo že dobro poznana vsakoletna razstava gob, ki bo tokrat spremljana še z. nastopom harmonikarjev.
V sovodenjskem planinskem društvu so izjemno aktivni tudi markacisti. In kar enajst jih je. Pa jim kljub temu nikdar ne zmanjka dela. V njihovi domeni so tudi označevanja Slovenske planinske poti od partizanske bolnišnice "Franja", prek Ermanovca in Bevkovega vrha do Sivke, ter označevanje Loške planinske poli - le-ta je bila "zarisana" pred tridesetimi leti - s Hotavelj, prek Slajke, Ermanovca in Bevkovega vrha in prav tako do Sivke, na Ermanovec pa imajo označene tudi poti iz Kopačnice po Bovčanovi grapi, iz Trebije in dve s Sovodnja, eno pa označujejo še s Sovodnja proti Bevkovemu vrhu. "Kar za več kot štirideset kilometrov planinskih poti in stezic moramo skrbeti", pravi načelnik markacistov Bojan Sifrar. Za dobro delo jih je že po-
hvalil načelnik za pota pri PZ Slovenije Tone Tomše, pa tudi od planincev prejemajo številne pohvale. Zaradi vse številnejših nesreč v gorah in planinah bodo v tem letu sovodenjski planinci poskrbeli za še boljšo opremo planinskih vodnikov. Načelnik Franc Drmota pritrjuje, da so te zares potrebni. Sicer pa za letos v sovodenjskem planinskem društvu načrtujejo številne pohode. Prav vsak mesec bo kateri od njih. Povzpeti pa se nameravajo na Do-načko goro, Olševo, Svinjak, Ti-čarico, Jalovec, Golico, Draški vrh in Rombon, v Italiji pa še na Marmolado in Matajur.
Sicer pa bodo takoj na pomlad poskrbeli za urejenost doma, bližnjega kozolca ter okolice, saj se tudi sicer planinci udeležujejo pomladanskih očiščevalnih akcij, ki jih pripravlja sovodenjska krajevna skupnost.
Ker se je število planincev v društvu v zadnjem času malce zmanjšalo, bodo na Sovodnju v svoje planinske vrste skušali pridobili nove člane, posebej še mlade iz domače osnovne šole. Tu je namreč pred leti delovala tudi planinska šola. In upajo, da jo bodo kmalu obnovili.
Predsednik društva še naprej ostaja Lovro Telban, tajniške posle pa je na novo prevzela Jcrca Kržišnik. Janez Govekar
Poslovna cona po načrtu Na hée;itpePStletnici
Zamisel o prostorski regeneraciji Jesenic sega v leto 1994, program pa je občina sprejela leta 1999. Po vsebini zajema smernice in ukrepe, kako mesto popeljati na razvojno perspektivno pot.
Jesenice - Po izvedbeni in finančni plati je najobsežnejši del projekta prav ureditev Poslovne cone. Z deli so začeli sredi lanskega leta, zaključek pa je predviden letos junija. O pomenu urejanja dela Jesenic za poslovne namene in koliko bodo uspeli slediti načrtovanim rokom, smo se pogovarjali z jeseniškim županom Borisom Bregantom.
"Urejanje Poslovne cone je zahtevno zlasti po finančni plati, ker se financira iz več virov. Udeleženi smo občina, država, Evropska skupnost in nekaj zainteresiranih sovlagateljev. Finančna konstrukcija obsega tri milijarde tolarjev, pri čemer je evropski del iz PHA-RE programov fiksen za vse obdobje, država pokriva obveznosti davka na dodano vrednost in sodeluje z razvojnimi projekti, občina pa višino vlaganj opredeli vsako leto sproti v proračunu. S sprejetjem proračuna za letos smo pohiteli, saj si ravno zaradi poslovne cone ne moremo privoščiti, da ne bi sledili načrtu financiranja. Hkrati sovlagatelji pričakujejo, da pri izvajanju del ne bo ovir. Na območju železarne je že tako, da na vsakem koraku naletimo na nepričakovano - podzemno infrastrukturo, energetski objekt, če pa tega ni, so skale samice, ki jih geološka raziskava ni pokazala. To zahteva veliko prekategorizacij, kot se reče po gradbeniško, ker je teren bolj zahteven od prvotnih pričakovanj. Trenutno ugotavljamo, da ni bojazni, da del ne bi pravočasno zaključili, ker smo pred nastopom mrzle zime naredili več od načrtovanega. Pri načrtovanju smo hkrati upoštevali, da zimski meseci niso primerni za večja gradbena dela. Konec februarja se bodo dela predvidoma nadaljevala po načrtu."
Kakšen je prostorski obseg Poslovne cone?
"Večina misli, da je to tisti del, kjer so opuščene železarske površine, vendar se je območje pri izvajanju projekta razširilo. Sedaj
govorimo že o dveh projektih -poslovni coni in poslovnem parku. Poslovna cona pomeni območje železarne in infrastrukturo, kar smo prijavili v okviru financiranja iz sredstev PHARE. Teče od aglomeracije do konca železarne. Poslovni park pa obsega predel od industrijske cone Spodnji Plavž, do Č rne vasi na Koroški Beli in po drugi strani, v okviru prostorske regeneracije Jesenic, predel od Podmežakle do kopališča v prečni smeri. Izboljšati želimo prometne povezave v mestu, kar se kombinira z urejanjem poslovne cone."
Katere so tiste dejavnosti, ki sodijo v Poslovno cono?
"Raje bom povedal, česa si ne želimo. Jesenice so bile mesto težke industrije. Od tega naj se v dosedanjem obsegu razvija del Acronija, ki je postal moderna tovarna, če bodo nadaljevali s programi varstva okolja. Se enega podjetja s podobno proizvodnjo ne potrebujemo.
Za vse ostale površine iščemo mala in srednja podjetja, vendar je nesmiselno predpisovati, katerih dejavnosti. Lahko je to predelovalna, storitvena dejavnost, kovinska predelava, gradbeništvo in druge panoge. Prednost bomo poskušali dajati podjetjem z višjo tehnološko ravnjo. Nikogar ne smemo zavrniti, vendar bodo v prednosti tisti, ki bodo zadostili prej'naštetim značilnostim. S tem se želimo izogniti podobnemu šoku, kot smo ga doživeli z železarno, pa tudi temu, da bi razvoj mesta narekovala le ena industrijska panoga. Nosilec razvoja mora
Vlagali bodo v osrednjo in manjše šole
Gradnja prizidka k osnovni šoli v Šenčurju bo stala več kot 700 milijonov.
Šenčur - Letošnjo jesen bodo vse šole v Sloveniji začele z devetlet-ko, čemur je treba prilagodi tudi prostorske pogoje. Osrednja osnovna šola v Šenčurju bo potrebovala devet novih klasičnih učilnic, tri manjše, računalniško učilnico, več kabinetov, knjižnico, zbornico, spremljajoče garderobe, sanitarije, obnoviti pa bo treba tudi kuhinjo in kurilnico.
Lani so v Šenčurju odprli novo večnamensko športno dvorano (od decembra je šola tudi njen upravljavec), ki služi tudi potrebam športne vzgoje šolskih otrok. Stara telovadnica je sedaj prosta in bi jo lahko za potrebe devetlet-ke preuredili v učilnice. Vendar so spoznali, da je premajhna in neprimerna, zato jo bo treba porušiti in na njenem mestu zgraditi prizidek. Naložba je velika: 717 milijonov tolarjev, zanjo pa naj bi letos pridobili projekte in dovoljenja za gradnjo, že poleti so nameravali začeti z gradnjo, v naslednjih dveh letih pa bi bil prizidek končno pod streho. Toda letos na žalost ne morejo računati na sredstva države, ki bi sicer pokrila petino naložbe. Čeprav so bili uvrščeni na 21. mesto na lestvici slovenskih šol, ki bodo najprej deležne državnega denarja za gradnjo za potrebe devetletke, so iz letošnjega plana izpadli, kar so svetniki na zadnjem občinskem svetu sprejeli z ogorčenjem. Gradnja se bo tako premaknila v naslednje leto. Za devetletko pa morajo preurediti tudi tri podružnične šole. V Olševku potrebujejo vsaj še eno učilnico, ki bi jo lahko pridobili s predelavo podstrešja, vendar bi bili stroški takšne obnove skoraj večji, kot če bi zgradili prizidek, s katerim bi poleg učilnice pridobili tudi dolgo želeno telovadnico. To bi občino
Janez Jenko s Spodnjega Brnika je februarja praznoval
93. rojstni dan. Najstarejši moški prebivalec občine Cerklje in najstarejši član tamkajšnje čebelarske družine.
Boris Bregant, župan Občine Jesenice
biti mesto.
Posebej se bomo zavzemali tudi za turistični razvoj, vendar ne bomo gradili hotelskih zmogljivosti. Ponudili bomo preteklost, železarsko zgodovino, muzejske dejavnosti, morda tudi zabaviščne
in odlaganje komunalnih odpadkov. In, verjeli ali ne, Jesenice so še vedno na glasu kot zaprašeno, zakajeno, zasmrajeno mesto. Redno opravljamo merjenja prašnega onesnaženja. Največ prahu je v juniju in oktobru, vendar je to
Spodnji Brnik Ob atovih okroglih obletnicah se zbere vsa družina. Tri hčere, sin, K) vnukov. 12 pravnukov in vsi pripadajoči zakonci in druščina šteje 31 ljudi. Kadar jih priložnost spravi skupaj, tako kot denimo ob njegovi 9()-letni(?i ali lani ob 50-lctnici najmlajše hčere Silve, še vedno rad zapleše. Svoja pozna leta dobro skrije, saj je še vedno krepke ga telesnega zdravja, bistrega duha in živahne narave. Odkar mu je pred 19 leti umrla žena, sam gospodinji. Včasih ni znal kuhati, niti mleka si ni sam pogrel, ko se je pozno vrnil iz čebelnjaka, pravi hčerka Silva, danes pa je čisto samostojen. V hiši sicer živi s hčerino družino, v soseščini ima hišo sin, ki se sedaj ukvarja tudi z. manjšo kmetijo. Očetu Janezu pa je ostala nega sadovnjaka in njegovo najljubše početje, čebele.
mu pomaga delo. Hčerka pravi, da bi se od njega lahko vsi učili, kaj pomeni zdravo življenje. Ata najbolj ceni ljudi, ki pridno delajo, saj je takšen že vse življenje tudi sam. Še vedno tudi sam kosi, kar zahteva veliko spretnosti in moči. V mladosti je veljal za najmočnejšega fanta v vasi in zet Janez ve o tem povedati zabavne anekdote. Ko smo ga povprašali, kako je živel, je ata Janez dejal:
"Večinoma po pameti. Ko smo bili mladi, smo ga pa tudi lomili in v gostilni kaj popili. Toliko pa nisem bil nikoli pijan, da hi domov ne znal."
Jane/ Jenko velja za prijaznega človeka, ki ga imajo ljudje radi. V družini in soseščini se lepo razumejo in pravijo, da jim je sedaj res lepo. Včasih pa je bilo življenje zelo trdo. Ata je hodil na delo v
možnosti tipa Jekloland z železar-   cvetni prah. Še veliko denarja pa
sko tehnologijo po zgledu Lego-landa."
Kolikšno je zanimanje podjetij za delovanje na območju Poslovne cone?
"Je že tako, da so prvi trgovci, ki vlagajo v poslovne prostore novega območja. Značilen je primer Mercatorja, ki je prvi zastavil okolju prijazen trgovski center na Plavškem travniku. Sledil mu je Merkur in sedaj že imamo naslednjega kupca z dopolnilno trgovsko dejavnostjo. Oživitev tega območja je vplivala tudi na izjemno hitre naložbe v sosednji industrijski coni. Za gradnjo v bližini stolpa se zanima Spar in iz izkušnje pričakujem, da bo tudi ta naložbe -nik pritegnil druge.
Blizu je Stara Sava, jeseniški biser, ki ga je treba urediti. Občina bo s cestnim križiščem zagotovila povezavo obeh bregov Save in bivšo direkcijo obnovila za upravne prostore. Najgrši del, ki so ga kaz.ile svisli aglomeracije, bo postal nov center."
Spremeniti torej želite nekdanjo ne prav laskavo podobo zaprašenih in umazanih Jesenic.
"Po naravovarstveni plati so Jesenice med bolj urejenimi mesti v Sloveniji. Zal tega nihče ne verjame. Bile so med prvimi s čistilno napravo komunalnih odpadkov, na katero je priključenih 80 odstotkov vseh gospodinjstev in vsa industrija. So eno redkih mest, kjer pijemo in bomo še mnogo let pili kakovostno vodo iz vodovodnih pip. Urejeno imamo zbiranje
bo potrebno za ureditev fasad. Zato v okviru zmanjšanja porabe energije nudimo nepovratna sredstva, če se lastniki odločijo za zunanjo izolacijo stavb ali menjavo oken, ker hkrati obnovijo tudi fasade.
Če bi hoteli Jesenice narediti privlačne, to pomeni 10 milijard tolarjev vložka. Letos bo v Poslovno cono vloženo okoli 600 milijonov tolarjev, v Staro Savo 150 do 200 milijonov tolarjev in okoli 40 milijonov v komunalne naprave. Skupaj okoli 800 milijonov tolarjev, vendar v naslednjih dveh letih ne vidim možnosti za tako velika vlaganja.
Več kot 500 milijonov tolarjev letno občina skupaj s sovlagatelji ne bi zmogla za ta namen, kar pomeni 20 let postopnega uresničevanja programa prostorske regeneracije. Zadnja štiri leta ustvarjamo pogoje za bodoče vlagatelje, ki bodo morali vložiti vsaj 20 milijard tolarjev, da površino poslovne cone koristno izrabimo. Morda bi ti to zmogli že v desetih letih.
Možnosti sta torej dve: ali dvignemo roke in se vdamo, taki nismo, ali pa delamo na dolgi rok in verjamemo, da bomo dokončali zastavljeno. Če se bodo
Zupan Franc Cebulj vošči najstarejšemu prebivalcu občine Cerklje.
občani strinjali z dolgoročno vizi jo, sem velik optimist. Če pa bodo visoke starosti posamezniki skušali zadovoljiti zgolj svoje koristi, ne pa videti skupne občine, bo nastal zastoj. Vizija sega 20 let v prihodnost in moramo biti sposobni to dobo počakati." Mendi Kokot
"Imam jih že od leta 1940 in so moji družini veliko prigospo-darile. Naredile so gospodarsko poslopje, asfalt, kupile avto, traktor ... Čebelji izdelki so se dobro prodajali, najbolj pa dragoceni matični mleček," pravi ata Janez, ki je imel svoje čase tudi po sto čebeljih panjev, sedaj pa je njegova skrb omejena še na 16 čebeljih družin. "Sedaj jih imam bolj za veselje, za darila in seveda za zdravje."
Sladkorja v hiši skorajda ne rabijo, vse si sladkajo z medom. Kdove ali niso ravno čebele s svojimi izdelki vir atovega zdravja in Hči Silva, zel Janez Ječnik in vnuk Janez (zgodba z Janezi v družini je prav zani-
1B1, mama je po rojstvu otrok ostala doma. Ko s Kranjem še ni bilo redne avtobusne povezave, se je na delo vozil s kolesom, tudi pozimi. Zraven šihta je obdeloval še majhno kmetijo, kar je pomenilo veliko dela in malo zaslužka. Še dobro, da je pozneje gospodaril s čebelami in popravil družinski proračun.
Ob letošnjem jubileju ni bilo velikega slavja z vsemi družinskimi člani hkrati. V majhni družinski hiši, kjer spodaj živi 93-letni ata, zgoraj pa hči Silva s svojima Janezoma (hčerki sta se že poročili), so ga obiskali drug za drugim. Minuli konec tedna pa je najsta rejšemu moškemu občanu prišel k visokemu jubileju voščit tudi žu-
miva, le v ožji družini jih je pet) pan občine Cerklje Franc Čebulj.
zatrjujejo, da ata tudi sicer zelo Janezu Jenku ob prazniku tudi mi
zdravo živi. Vsako jutro telovadi, želimo še na mnoga leta. ves dan je v gibanju, najbolj pa Danica Zavrl Žlcbir
stalo nekaj manj kot 59 milijonov. V Času gradnje se bo moral en razred otrok iz Olševka preseliti v centralno šolo, tu pa se bodo za leto dni pogoji šolanja poslabšali, najbrž bi morali misliti na dvoiz-menski pouk. Podružnična šola v Voklem bo dodatno učilnico za devetletko prvo leto dobila v sedanjem vrtcu. Jeseni bodo namreč razen štirih vrtec zapustili vsi otroci, ki so trenutno v varstvu. Število otrok v vrtcu ne bo več zadoščalo normativom in bodo otroke preselili v vrtec v Šenčur. Da bi taka rešitev postala trajna, nasprotujejo v Voklem, češ da demografska gibanja v naslednjih letih spet obetajo večje število otrok, ki bodo še vedno potrebovali vrtec v domačem kraju. Podružnična šola v Trbojah pa že sicer potrebuje več obnovitvenih posegov, kar bo stalo 27 milijonov.
Medtem ko se v mestnih okoljih bojijo, da bo devetletka močno izpraznila vrtce, pa v Šenčurju zaenkrat te bojazni ni. Nasprotno. Vpis v šenčurski vrtec je vsako leto večji, sedaj pa bodo še zaradi zaostritve normativov o velikosti varstvenih skupin potrebovali nove prostore. V ta namen urejajo podstrešje vrtca, kjer bodo pridobili dve veliki in eno manjšo učilnico ter druge spremljajoče prostore.
Danica Zavrl Žlehir
Zimski raj za sprehajalce
Rateče - Minulo soboto dopoldne je bilo na parkiriščih pod plani-ško velikanko težko najti prazen parkirni prostor, do zadnjega kotička pa je bil poln tudi Planinski dom v Tamarju. Kljub temu da je oblačnost vztrajala ves dan, je dolina Tamarja ponujala razkošje zimske idile. Tako množičnega obiska v Tamarju že nekaj let ne pomnijo.
Med tednom v planinskem domu dnevno naštejejo od 500 do 600 obiskovalcev, ob koncih tedna celo do 2000. Prihajajo sprehajalci, gostje, ki počitnice preživljajo v bližnji Kranjski Gori in planinci. Tekaška proga je urejena, zasnežena cesta do Tamarja pa nudi tudi možnost za sankaške užitke. V Tamar se z avtomobilom ne morete zapeljati, zato je cesta, od parkirišča do doma je 45 minut hoje, pravi zimski raj za sprehajalce. Športno društvo Planica je pod planiško velikanko poskrbelo za parkirišča, parkirnina za osebni avtomobil je 500 tolarjev. Planinski dom v Tamarju, ki je last Planinske zveze Slovenije, upravljavec je Planinsko društvo Medvode, njegova oskrbnika pa sta že nekaj let zakonca Vesna in Vladimir Miketič, je odprt vse dni v tednu 24 ur dnevno. Gostom
nudijo tradicionalne slovenske jedi, pred leti pa sta zakonca Miketič prenovila tudi sobe in sani-
tarije. Zdaj je v domu na voljo 47 ležišč in 21 skupnih ležišč.
"Dom je odprt non-stop, obiskovalci pri nas lahko dobijo tudi ključ bližnje cerkvice, tako smo dogovorjeni z domačim župnikom, poleg tega pa je naš dom znan tudi po prijaznem odnosu do psov. Letošnja zimska sezona je enkratna. Snega je dovolj, sonca
Dom v Tamarju ob koncu tedna obišče tudi več tisoč planincev in sprehajalcev. Družine z otroki sprehod izkoristijo tudi za sankanje.
tudi, sprehajalna pot do doma je široka in ravna, brez kolesnin, saj je za promet zaprta, kočo pa oskr bujemp z motornimi sanmi. Približno polovica obiskovalcev je domačin, ostalo so tuji gostje. Kot kaže, Slovenci letos 'odkrivajo' svojo deželo, kar je razveseljivo. Vesel sem tudi, ker je ob poti iz Feta v leto manj odpadkov in je Tamar čedalje bolj čist," je povedal Miketič. Posebno doživetje je obisk Tamarja ob polni luni. Za vse užitkarje in sanjače, naslednja polna luna bo 18. marca, na koncu poti pa vas v tamarskem domu pričakata prijazna oskrbnika in poskrbita /a okrepčilo. Tamar je tudi raj /a ljubitelje lednega plezanja, približno 20 minut hoje od doma je pet zaledenelih slapov, ki privabljajo plezalce iz vse Slovenije, in dobro izhodišče za turno smuko, ki se ponavadi konča šele maja. Letošnji zimski sezoni v Tamarju dobro kaže in dobro je tudi, da se ni uresničil črni scenarij in bo tudi v prihodnje odprt vsem ljubiteljem lepe in neokrnjene narave. Ampak to je že druga /godba.   Renata Škrjanc, foto: R.Š.
Duhovnik je bolnikov tolažnik
Lojze Zupan, župnik v Goricah, od leta 1986 dalje skrbi tudi za duhovno oskrbo bolnikov v bolnišnici na Golniku. Po dvakrat ali večkrat dnevno ga kličejo v bolnišnico.
Ker duhovna oskrba pomaga zdraviti, so bolnišnični duhovniki člani terapevtskih skupin.
Gorice - "Rožni venee - pot k zdravju" je moto letošnjega ll. svetovnega dneva bolnikov, ki smo ga praznovali 11. februarja. Papež Janez Pavel II. je v poslanici posebej opozoril na "pastoralo zdravja" in se zavzel za življenje. Cerkev je odprta pravemu znanstvenemu in tehnološkemu napredku ob spoštovanju bolnikovega dostojanstva. Vsako terapevtsko dejanje, vsako poskušanje, vsaka presaditev mora upoštevati to temeljno resnico. Nikdar ni torej dovoljeno ubiti enega človeškega bitja, da bi se rešilo drugo, je zapisal papež ob dnevu bolnikov. Priporočil je posebno skrb bolnikom doma, saj se nega v bolnišnicah skrajšuje. Bolnikom ne sme nikoli manjkati navzočnost božje besede in zakramentov, je zapisal papež.
Delovanje duhovnikov v bolnišnicah oziroma duhovna oskrba je že nekaj let uvedena tudi v Sloveniji. Za bolnišnico na Golniku skrbi salezijanec Lojze Zupan, župnik v Goricah. Župnijo Gorice je prevzel leta 1986 in s potrpežljivim in vztrajnim delom dosegel, da duhovna oskrba bolnikov v bolnišnici Golnik ni več problem, da župnik v tej bolnišnici ni več nadležni tujec, ampak sodelavec zdravnikov, medicinskih sester in vseh ostalih, ki skrbijo za zdravje bolnikov. V bolnišnici so leta 1995 uredili kapelo, ki je za huje bolne težje dostopna. V njej je vsak petek ob 15.30 maša, v njej pa lahko mašu-jejo tudi duhovniki, ki so na zdravljenju v bolnišnici. Župnik Lojze Zupan je dosegljiv po telefonu (04) 256 10 82 ali na
GSM 041 515 030. V primeru njegove odsotnosti pa je treba poklicati v župnijo Trstenik po telefonu (04) 277 94 10. Sedaj urejujejo novo primernejšo kapelo. Župnik Lojze Zupan ima še dodaten razlog za svoje plemenito delo. Sam premaguje hudo bolezen in je že hodil po rt)bu med življenjem in smrtjo.
Do leta 1970 je v golniško bolnišnico prihajal župnik Metod Kranjc iz Križ.ev (Golnik je bil takrat del kriške župnije), ki je moral biti iznajdljiv in pogumen, saj oblast delovanju duhovnikov v bolnišnicah ni bila naklonjena. Ko je bil Golnik vključen v goriško župnijo, je postala duhovna oskrba zahtevna naloga župnije in župnika v Goricah.
Duhovnik ni znanilec smrti
"Človek ni le telesno, ampak tudi duhovno in duševno bitje, kar je potrebno upoštevati tudi pri zdravljenju. Duhovna oskrba bolnika vpliva pozitivno na potek zdravljenja. Zalo je v številnih evropskih državah duhovnik uslužbenec bolnišnice in enakopraven član terapevtskega tirna," pravi župnik Lojze Zupan. "Pomembnosti duhovne oskrbe bolnikov se zavedajo tudi svojci oziroma bolnikovi domači. Na možnost obiska duhovnika opozarjajo letaki po bolnišničnih oddelkih, najpogosteje pa me o duhovnih potrebah vernih in tudi nevernih bolnikov obveščajo njihovi svojci, ki bolnemu tudi povedo, da duhovnikov obisk ne pomeni konca njihovega življenja. Predvsem starejši ljudje še vedno mislijo, da prihajamo
duhovniki k bolnikom samo pred smrtjo. Obisk duhovnika, ki opravi z bolnikom bolniško mazilje-nje, včasih se je imenovalo poslednje maziljenje, in druge zakramente, ni napoved smrti, ampak predvsem pozorno, ljubeče spremljanje bolnika. Na bolezen začne gledati drugače, pomirjen je in lažje prenaša trpljenje in tudi misel na smrt. Duhovna pomirje-nost in soočenje z. bogom pozitivno vplivata na potek zdravljenja. V bolnišnici mi pogosto rečejo, naj obiščem še druge bolniške sobe, ker se bolniki po mojem obisku drugače obnašajo," pripoveduje o svojih 17-letnih izkušnjah pri obiskovanju bolnikov duhovnik Lojze Zupan.
Na vprašanje, kaj reče bolnikom in kako jih tolaži, je odgovoril, da jim ne daje lažnega upanja.
"Nikoli ne rečem, da bo z boleznijo boljše in da je treba potrpeti, saj vsak bolnik trpi, ker nisem za tO poklican. To je stvar zdravnika. Bolnim ne dajem cenenih obljub. Jaz vsakemu rečem, da moramo bili pripravljeni na vse, na ozdravitev ali na najhujše. Precej bolnikov v bolniški postelji spremeni svoje mnenje o cerkvi in bogu. Sami bolniki ali njihovi svojci me pokličejo, da bi nekdo rad po 40 ali 50 letih poravnal račune z bogom. Če mi le župnijske obveznosti dopuščajo, se rad ustavim tudi pri bolnikih, ki ne prosijo za zakramente, se nimajo za verne ali so drugačne vere, želijo pa z menoj deliti svojo izkušnjo bolezni, svoje trpljenje, duševne stiske, dvome, upanje na ozdravljenje, iskanje smisla in tipanje za bogom. Vedno sem jim hvaležen za
Prazniki in godovi
Matilda je pela kot slavček
Danes, 25. februarja, bodo go-dovali Valburga, opatinja, in mu-čenci Viktorin Egiptovski, Alojzij Versiglia in Kalist Carava-rio. Danes se bo v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti začel simpozij ob 50-letnici smrti Aleša Ušeničnika / naslovom Aleš Ušeničnik - Čas in ideje. Simpozij o pomembnem slovenskem katoliškem mislecu sta organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Teološka fakulteta v Ljubljani.
Jutri, 26. februarja, bo v Atenah sestanek predsedstva Konference evropskih cerkva. Jutri se bomo spominjali device Matilde iz llackenborna in škofov Porfirija in Aleksandra (Branka). Najbolj zanimiva je zgodba o Matildi, ki
jo imajo za svetnico benediktinskega reda (upodabljajo jo s knjigo v roki, po pomoč k njej pa se zatekajo slepi), za svojo pa jo imajo tudi cerkvene pevke. Imela je tako lep glas in soji rekli "Kristusov slavček". Rodila se je leta 1241 na Saškem. Kmalu jo je prevzela želja po samostanskem življenju, kjer je bila že sestra Gcr-truda. Matilda je bila zelo izobražena in je bila učiteljica v samostanski šoli.
V četrtek, 27. februarja, bodo godovali redovnik Gabrijel žalostne Matere Božje, škof Lean der Seviljski in spokornik Baldo mir, v petek, 28. februarja, pa bosta godovala škof Ožbolt in opat Roman. Imeni Ožbolt in Romati srečamo tudi v Sloveniji. Roman
je bil opat in je živel med letoma 400 in 464, ko seje začelo propadanje Rima. Roman seje umaknil v samoto, kjer se mu je pridružil tudi brat Lupicin. Prihajali so novi in mlajši ljudje in kmalu so sezidali samostan, v katerem je bil Roman opat.
V soboto, 1. marca, bo dan civilne zaščite, godovala pa bosta škof Albin in mučenka Evdoksija. Ime Albin izhaja i/ latinske besede "albinus", ki pomeni bel, bled, svetel, srečenosen. Na spominski dan svetega Albina bodo godovali tisti, ki jim je ime Albin, Bine. Binček ali Albina in Binca. Slovenske oblike tega imena so Zoran, Zorko, Zora in Zorka.
V nedeljo, 2. marca, bo spominski dan device Neže (Agnes) Pra-
ške, kneza Karla Dobrega in mučenca Georgonija. V ponedeljek, 3. marca, pa bo praznični dan za Kunigundo. Kunigunda se je rodila v luksemburški gro-fovski družini, z dvajsetimi leti, okrog leta 1000, pa se je poročila z bavarskim vojvodo Henrikom, kije postal leta 1002 nemški kralj, Kunigunda pa kraljica. Bila je izobražena s čutom za pravičnost in je glede tega svetovala tudi možu. Bila pobudnica zgraditve stolnice v Bambergu. Po moževi smrti je vladala sama, potem pa je šla v benediktinski samostan, ki ga je sama ustanovila. Umrla je leta 1033 ali 1039 in je pokopana v Bambergu ob svojem možu.
Jože Košnjek
tak prijeten občutek, da vidijo v meni človeka, ki jih je pripravljen poslušati in zanje moliti. In ko vidim, koliko miru in tolažbe prinesejo vernemu bolniku zakramenti in prijazen obisk, kako se sorodniki prenehajo bati zanj, potem si znova pritrdim, da se splača biti duhovnik."
V začetku je bilo z. obiski v bolnišnici nekaj težav. Duhovniki so najpogosteje prihajali v bolnišnico v času obiskov. Lojzetu Zupanu je že prejšnji direktor bolnišnice izdal dovolilnico za neoviran obisk v kateremkoli času. Tudi sedanje vodstvo in osebje bolnišnice duhovnikovega delovanja med bolniki ne ovira, ampak se vzpostavlja vedno boljše sodelovanje. V preteklosti so bili primeri, ko so ga med obhajanjem podili iz bolniške sobe. Odgovoril je, da ni prišel sam od sebe, ampak so ga poklicali bolniki, ki imajo po ustavi in zakonih pravico do javnega izpovedovanja vere, kar je ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Duhovnikov
obisk v golniški bolnišnici je sedaj nekaj običajnega. Tja ne prihaja le v petkih, ko mašuje, in v nedeljah in praznikih, ko prinaša obhajilo, ampak tudi po večkrat dnevno, ko ga pokličejo bolniki sami ali njihovi svojci. Ob skrbi za župnijo je to dodatna naloga. Duhovnik Lojze Zupan posebej poudarja, da se nikomur ne vsiljuje, ampak v bolniški sobi prijazno pove, da je duhovnik, in vpraša, če bi morda kdo želel govoriti z njim.
Z dovolitvijo delovanja duhovnikov v bolnišnicah je postala Slovenija bolj civilizacijska, evropska in demokratična. Ker duhovna oskrba lajša trpljenje bolnikom in jih pomirja ter s tem pomaga zdravstvenemu osebju, bo morala država naredili še korak več in vsaj deloma pokriti stroške plemenitega delovanja duhovnikov med bolniki. "Krivdo za zdravstvene težave je treba pogosto iskati v bolni duši." poudarja goriški župnik, salezijanec Lojze Zupan. Jože Košnjek
Letopis ljubljanskih jezuitov
Pri založbi Družina je izšla knjiga Historia Annua Colegii Socie-tatis lesu Labacensis (1596 - 1691). Izdaja izvirnika v latinščini je izvrsten vir zgodovine gimnazijskega šolstva in najzgodnejšega visokega šolstva na Slovenskem.
Kot je zapisano na rob knjige Historia Annua Colegii Societat is lesu L·ibacensis, kar v slovenščini pomeni Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove v Ljubljani, je ta eminentni vir zgodovine gimnazijskega šolstva, hkrati pa tudi najzgodnejšega visokega šolstva na Slovenskem. Kot že naslov pove, gre za nekakšen vsakoletni obračun življenja in dela članov Ljubljanskega jezuitskega kolegija (ta je deloval od leta 1597 do 1773, ko je bil s strani papeža Klemena XVI. Jezuitski red ukinjen), na podlagi katerega so nastajala letna poročila, ki jih je rektor kolegija pošiljal provincialu na Dunaj, ta pa skupaj s poročili celotne province v Rim. Letna poročila nam nudijo natančne podatke o stanju v Ljubljanskem kolegiju in v rezidenci Pleterje, o spremembah v kolegiju, o stanju redovne šole, o dejavnosti redovnikov v cerkvi in šoli, o njihovih sijajnih praznovanjih, procesijah in šolskih gledaliških predstavah, o darovih meščanov, tudi o krajevnem dogajanju ... Besedilo je bilo v nekaterih primerih napisano naravnost v knjigo, v nekaterih pa najprej koncipirano in potem prepisano na čisto.
Pričujočo izdajo izvirnega besedila je pripravil dober poznavalec jezuitske problematike, mag. France Baraga, pri transkripciji pa sta sodelovala tudi Anamarija
Beniger, ki je v dodatku pripravila abecedni, imenski in krajevni seznam, ter Marija Kiauta, ki je latinski izvirnik prevedla tudi v slovenščino, ki bo bržkone izšel še letos. Kljub temu daje mogočno poslopje nekdanjega jezuitskega kolegija v Ljubljani leta 1774 uničil požar, se je ohranilo kar precej pomembnega gradiva o jezuitih. Kolje bilo med drugim povedano na novinarski konferenci, velik del bogate arhivske dediščine jezuitskega kolegija v Ljubljani hrani Arhiv Republike Slovenije, med pomembnejšim gradivom pa je nedvomno tudi Letopis Ljubljanskega kolegija družbe Jezusove. Od treh zvezkov sta se ohranila dva. Najstarejši original za obdobje od 1596-1691, ki ga danes hrani arhiv, bo torej odslej dostopen tudi širšemu bralstvu, medtem ko tretji zvezek (1727 -1773), ki ga hrani NUK, na podobno obdelavo še čaka. Usoda drugega dela (1692 - 1726)je zaenkrat neznana, na novinarski konferenci pa je bilo omenjano, daje najbrž še vedno založen v obsežni knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani. S tokratno izdajo smo Slovenci prvič v zgodovini dobili kvaliteten prepis celotnega rokopisa Historie Annue..., knjiga pa ne bo zanimiva le redkim poznavalcem ampak tudi študentom latinščine.
Igor Kavčič
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Katarina Benedičič in Agata Schwarzkobler
Osebo in zgodbo Agate Schwarzkobler iz Tavčarjeve Vi soške kronike dobro poznamo. A to sta izmišljena oseba in prav takšna zgodba. To pot nas zanima, ali je na ozemlju loškega gospostva freisinških škofov živela tudi kaka dejanska čarovnica? V delu dr. Pavla Blatnika najdemo samo en primer sodne obravnave čarovništva. Natančneje je popisan v dokumentu, ki ga je našel Franc Kos in ga objavil v svojih Doneskih. Nastal je 19. julija 1654. V njem beremo, kako je tedanji loški glavar pl. Wangne-reekh pri kranjskem deželnem glavarju in vicedomu tožil Karola pl. Wiczensteina, višjega rudarskega sodnika na Kranjskem. Zakaj/
Imenovani sodnik je "dne 17. septembra leta 1653 obsodil Katarino Benedičičevo, hotečo uporabiti sveto hostijo v čarovne namene, ter jej naložil neko globo". Loški glavar trdi, da "ima po deželnem sod-
nijskem redu deželni sodnik soditi vsako bogokletje, tedaj tudi ta slučaj. Deželnosodnijske pravice imajo Že od nekdaj loški glavarji tudi čez Zeleznikarje. Višji rudarski sodnik je s svojim činom posegel v pravice loških glavarjev". Slednji zato zahteva, "da zaukaže kranjsko deželno glavarstvo Karolu pl. Wiczensteinu, da se mora v dveh tednih oglasiti pri njem v Loki, ž njim se tu pobotati ter mu izročiti globo, ktero je plačala Katarina Benedičič".
Loškemu glavarju je šlo torej bolj za to, kdo bo po-kasiral globo kot za bogokletje oziroma čarovniške namene, zaradi katerih je bila globa prisojena. Šlo je tudi za to, kdo je v sodstvu za kaj pristojen. Katarina Benedičič je bila očitno Zeleznikarica, rudarski sodnik je imel nad Zeleznikarji določene pristojnosti, a najbrž, le v fužinarskih zadevah; druge so bile v pristojnosti dež.elnega sodnega reda, ki ga je na loškem ozemlju poosebljal loški glavar. Kdo je bila Katarina Benedičič, se je res ukvarjala s bogokletnim čarovništvom in podobnimi rečmi, kako se je njena zgodba končala? Na ta vprašanja odgovorov ne vem. Pri Blazniku zvemo samo to, da se je    omenjeni "kompetenčni spor" končal v korist loškemu glavarju, vendar šele 1664. Agatin let nad poljanskim gnezdom (freska Iveta Šubica, 1986)
Tako se moramo glede čarovništva na gorenjskem jugu zadovoljiti kar z Agato. Pa povzemimo še enkrat krivo pričanje, s katerim jo je Marks Wuljfing pred "loško pravico " obtožil čarovništva. "Prav natančno je razložil, da neko noč, ko je luna sijala in ko je ležal v hlevu, ni mogel zaspati, ker se mu je ves čas dozdevalo, da v zraku nekaj brenči, nekaj kruli. Vstal je in pri lini na svislih pogledal proti jasnemu nebu. Kmalu je opazil tam gori štiri pike in da so te pike krulile. Potem so se spustile na visoško streho, potem so se ondi kakor lastovke igrale med sabo, nakar so tri odjezdile, ena pa se je spustila na domače dvorišče. Tam je skočila s praseta, ki je kar samo drlo v svinjak. Njo je natančno spoznal: bila je prav gotovo Agata Schwarzkoblerica - če bi je ne
bil spoznal na drugem, spoznal jo je zanesljivo na rumenih laseh."
Pa to še ni vse. Obtožil jo je tudi, da ga je na preji začarala. "Ko se je pri Debelakovih preja razdirala, ga je udarila Agata z roko. Pri tem udarcu je kar čutil, kako se mu je zanetil ogenj v levi nogi, in sicer v meči. Od tistikrat mu je tičala v tej nogi živa žerjavica in pretrpel je muke, kakor bi mu kdo preobračal razbeljeno železo okrog piščali. Peklo in žgalo ga je, otekala pa mu noga ni, kar se mu je videlo nekaj prav čudnega, ker je vendar nemogoče, da bi ne otekalo meso, Če se bolečina pase v njem. O vsem tem ni pravil nikomur, ker bi mu nihče ne bil hotel verjeti, da ga kaj boli, ko se nič poznalo ni. Neko nedeljo v noči pa so bile bolečine pregrozovi-te. Vstal je in z ostrim nožem zarezal globoko v mečo. Iz zareze pa so se zvalili robat kremen, dve igli in dva bodeča žeblja, kar je že itak gospodom predložil. Kri ni posebno tekla, kar se mu je zopet zdelo čudno."
Tavčar torej opore za zgodbo o Agati v loških dokumentih ni mogel najti. Bere se pa vseeno lepo. Vera v čarovništvo je bila deležna njegovega posmeha, izrekel ga je skozi usta škofa Janeza Frančiška: "Ali ni čudno, dragi mladenič, če je Agata tako mogočna, če se pajdaši s hudičem, ki je, kar mi lahko verjameš, velik gospod, da si sama ne pomaga in da ne odfrči pri oknu ter se tako otrese težke loške pravice?"
Vedno pripravljeni za akcijo
PIGD Sava, ki deluje že 73 let, ima 35 operativnih gasilcev.
Kranj - Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Sava združuje 135 članov, od katerih je 35 operativnih gasilcev. Ti s poklicnim jedrom Gasilsko reševalne enote Sava sestavljajo intervencijsko ekipo, ki je vedno pripravljena na posredovanje v primeru požarov, poškodb pri delu, nenadnih obolenj, ekoloških nezgod in drugih akcij v Gumarskih družbah delniške družbe Sava in družbah Sava Tires ter Goodyear.
Na občnem zboru so ugotovili, da so lani potekale vsak mesec gasilske vaje operativnih gasilcev in da so se redno usposabljali /a delo z gasilsko tehniko, opremo za izvajanje prve pomoči, ekolo-
ško in zaščitno opremo. Posebno skrb namenjajo izobraževanju in usposabljanju. Intervencijska ekipa oziroma poklicna enota /, operativnimi gasilci ima tako danes 41 usposobljenih strojnikov, 7 nosilcev izolirnega dihalnega aparata, 10 usposobljenih za nevarne snovi, 9 tehničnih reševalcev, tri mentorje itd.
Lani v mesecu požarne varnosti so pripravili dve veliki gasilski vaji, operativni člani so se med drugim udeležili tudi dveh velikih sektorskih vaj ob praznovanju obletnic drugih gasilskih društev in sicer junija v Goricah in julija v Stražišču. Predsednik Janez Fabijan je na zboru poudaril, da
se boljše preventivno delovanje odraža v zmanjševanju začetnih požarov, manjšem številu poškodb pri delu. zmanjšanem onesnaženju, česar je bilo lani za 10 odstotkov manj kot leto prej.
Na občnem zboru so podelili priznanje I. stopnje Mariji Česen, priznanje GZ Slovenije III. stopnje Jožetu Stularju, Borutu Šolarju in Miranu Vrhov-niku. priznanje II. stopnje Janezu Brolihu in priznanje I. stopnje Petru Podgorniku. Priznanja Oziroma odlikovanja so dobili tudi
Rudi Nadiževee in Bruno Sku-mavee. odlikovanje gasilska pla-menica I. stopnje pa Božidar Praprotnik. Gasilska /ve/a Slovenije pa je podelila plaketo za zasluge pri razvoju varstva pred požarom in gasilstva tudi Janezu Bohoriču, predsedniku uprave delniške družbe Sava in Jožetu Čopku, direktorju Sava medical in storitve. Za predsednika društva so na zboru izvolili Milana Malovrha, za poveljnika pa Jože ta Derlinka.
Andrej Žalar
Nova garaža, morda tudi avto
Kovor - Na občnem zboru PGI) Kovor so kritično pregledali delo. Predsednik liane Smolej je ugotovil, da so v dobrem desetletju med drugim dogradili in predali namenu nov gasilski dom in gasilski avto. Dogradili so brunarico, poskrbeli /a vse potrebno /a opravljanje /imske službe, uredili so centralno ogrevanje in posebno skrb namenjali izobraževanju. Danes ima društvo 65 operativnih, sicer pa skupaj več kot 260 članov. Vsako leto namenjajo posebno skrb vzgoji, izobraŽevanju in pomlajevanju, udeležujejo se tekmovanj. Lani so bile še posebno uspešne mladinke, ki so na državnem tekmovanju osvojile tretje mesto. Uspešni so bili tudi na orientacijskem pohodu. Lani so imeli dve intervencijski akciji in tri meddruštvene vaje. Potem ko so ponovno izvolili za predsednika Franca Smoleja, so sprejeli tudi program za letos. Odločili so se za izgradnjo nove garaže, potihem pa računajo tudi na nakup gasilskega orodnega vozila - avtocisterne. Imeli bodo tudi več vaj, udeleževali se bodo tudi vseh aktivnosti v gasilski zvezi Tržič. Se naprej bodo plužili ceste in oskrbovali kraje s pitno vodo. Letos bodo proslavili tudi 80-letnico društva. Na občnem zboru so podelili priznanja /a dolgoletno delo. Podelili so jih /a deset, dvajset, trideset, štirideset in petdesetletno delo. Za slednje, 50-letno delo. so jih dobili Lovro Stare, Tone Praprotnik in Stanko Šlibar.
Andrej Žalar
Dva mejnika ■ elektrika in muzej
Mojstrana - Člani Planinskega društva Dovje - Mojstrana so se zbrali na občnem zboru in pregledali svoje delo v minulem letu. Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, ki ga vodi predsednik Miro Eržen, je po mnenju sosednjih društev, eno tistih, kjer odlično delajo vse sekcije in kjer dosledno skrbijo za izobraževanje.
Društvo je zanesljivo postavilo mejnik v svojem delovanju z elektrifikacijo doline Vrat, ki jo bodo zaključili v drugi polovici letošnjega maja. Aljažev dom in Šlajmerjeva koča bosta dobili elektriko, tako, da bodo na novo morali napeljati vse elektroinstalacije. v Vratih pa naj bi še letos delovala tudi čistilna naprava. Aljažev dom je vedno dobro obiskan, društvo z njim zadovoljivo gospodari, tako kot ostale planinske postojanke pa ga je treba nenehno vzdrževati, kar terja kar izdatna sredstva. Društvo pa si bo še naprej prizadevalo, da bi se uredil promet v Vrata ali vsaj izdelala študija prometa, kije osnova za vse nadaljnje načrte in projekte. Cesta v Vrata je državna cesta in zato bi morala država veliko bolj prisluhniti resničnim težavam, kijih imajo alpske doline z neurejenim prometom. Krajevna skupnost je od leta 1998 z vlogami nenehno opozarjala občino, naj naroči študijo prometa, a je še do danes ni. Ne nazadnje Vrata niso le planinska, ampak tudi turistična postojanka, zato bo treba pomagati tudi pri razrešitvi zaprtega objekta pri Peričniku. Planinsko društvo bo moralo veliko svojih naporov vložiti v pričakovano gradnjo novega vseslovenskega planinskega muzeja in informativnega centra TNP v-Mojstrani. Kot je na občnem zboru predlagal predstavnik Planinske /veze Slovenije, naj bi začeli akcijo tudi v drugih planinskih društvih in ob vsaki priložnosti opozorili na gradnjo. 13. septembra bo v Vratih srečanje vseh slovenskih planincev, ob praznovanju 110-letnice prvega slovenskega planinskega društva. 25. junija bo na Vajnežu srečanje gorenjskih planincev, planinci se redno srečujejo na tromeji, srečujejo se vodstva planinskih zvez alpskih dežel in tako dalje. Ob vseh takih priložnostih bi morali opozoriti na gradnjo muzeja in prepričati državo, da bo prispevala nekaj sredstev.
Darinka Sedej
Pustovanje na Jakobu
V petek so se na rednem občnem zboru zbrali člani Planinskega društva Iskra Kranj. Najprej sta Stanko Dolenšek in Marjan Ručigaj prikazala diapozitive, zatem pa so sledila poročila.
Kranj - Lani je Planinsko društvo Iskra zaključilo tretje leto samostojnega delovanja. Kot je povedal Leon Fmil Sekne, je bilo veliko takšnih, ki so takrat na ustanovitev samostojnega društva gledali skeptično, "vendar seje ta odločitev izkazala za upravičeno in pravilno". Poudarja še, da je članov dovolj, manjka pa predvsem mladi rod. "Mlade Slovence moramo navdušiti za lepote naših planin," je še povedal Sekne.
Med največje težave društva spada nerešeno lastništvo oziroma upravljanje koče. Pridobiti morajo kup dokumentov o lastništvu koče, s katerimi bodo lahko te težave rešijo. Lani so praznovali tudi 50 let bivaka Iskra v Kočni. organizirali so tudi izlet in povabili graditelje bivaka. Udeležujejo se tudi sestankov M DO Gorenjske, ki je nekakšen pove/ovalni organ s Planinsko zvezo Slovenije. Obravnava se problematika delovanja društev in pripravi stališča za krovno organizacijo. V društvu deluje sedem odsekov: vodniški, izletniški, mladinski, /a varstvo narave, /a planinska pota, za informatiko, propagando in kulturo in za gospodarjenje. Žal je veliko premalo zanimanja v mladinskem
odseku - med osnovnošolci, tudi   Predsednik Leon Emil Sekne.
Poudarek na vzgoji lastnih psov
Pred dnevi je Kinološko društvo Ovčar pripravilo letni občni zbor v Crngrobu v Škofji Loki. KD Ovčar se je novembra lani preimenovalo iz Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev.
Crngrob - Registracija društva je bila od izrednega občnega zbora novembra lani do sedaj opravljena, tako da lahko društvo s potrjenim statutom nemoteno deluje. Preimenovanje je bilo potrebno zaradi možnosti izvajanja potrebne kinološke dejavnosti. Predsednik društva Ludvik Bernik je povedal, da bo sedaj dejavnost društva še bolj zaživela, saj bodo imeli člani še večje možnosti za enakopravno vključevanje in pridobivanje znanja za delo s svojimi psi.
Lani je društvo štelo 71 članov, od katerih jih je četrtina bolj aktivnih in deluje skozi vse leto. Ostali so v društvo vključeni zaradi šolanja in manj sodelujejo pri izvedbi programa društva. "Naše delo se je odvijalo predvsem na sestankin upravnega odbora, bilo jih je devet, ter na komisiji za šolanje, ki je imela štiri sestanke. Seveda so se sestajali tudi predstavniki odbora za razstavo nemških ovčarjev, enote za reševanje ter nadzornega odbora. Obravnavali smo vse naloge iz. programa dela in jih tudi zadovoljivo realizirali. Udeležba je bila povprečno dvotretjinska, tako da nismo imeli problemov s sklepčnostjo," je povedal v poročilu o delu društva v preteklem letu Ludvik Bernik.
Glavna dejavnost društva je vzreja in šolanje psov in poteka skozi vse leto, razen pozimi, ko so aktivni le reševalci. Šolanje poteka na igrišču v Crngrobu vse dni v tednu. Tečajniki imajo na voljo primerno igrišče, opremo za vaje, vodo za pse in osvežilno pijačo. Vzreja in šolanje psov je največji vir financiranja društva, zato ji posvečajo posebno pozornost tudi iz strokovnega vidika. Največja prireditev društva je bila 9. speci-
alna CAC razstava nemških ovčarjev, kljub slabemu vremenu pa
so uspešno organizirali srečanje psov in njihovih lastnikov. Tudi enota za reševanje je zavzeto nadaljevala delo na področju šolanja, izpitov in praktičnega dela na terenu in dejanskem reševanju.
Nekateri člani se redno udeležujejo razstav nemških ovčarjev doma in v tujini, rezultati pa so spodbudni. Lani so tekoče vzdrževali cesto do igrišča, igrišče,
ograjo, opremo in brunarico. Kupili so celotno opremo - ovire /a "agility". Dvakrat so obiskali oskrbovance Centra slepih in sla bovidnih ter jim omogočili stik s psi. Kinološko društvo Ovčar kaže resnično zavzeto delo z vrsto aktivnosti. Takšno delo lahko pričakujemo tudi letos, saj njihov program dela obsega kar 20 točk.
Boštjan Bogataj
Širili bodo kamp Smlednik
Dragočajna - Na občnem /boru turističnega društva Dragočajna Moše, ki ima 180 članov, so konec tedna ugotovili, daje bilo minulo leto uspešno.
V kampu Smlednik z dvema zvezdicama so namreč zabeležili več kot sedem tisoč prenočitev, kar je bilo kar za četrtino več kot prejšnje leto. Med večjimi akcijami v društvu je med drugim poleg dela v kampu tudi vsakoletno spomladansko čiščenje in sodelovanje pri organizaciji prireditev. Kamp s tremi sanitarnimi bloki, delom za naturiste, igrišči za tenis, odbojko, košarko, namizni tenis, mali nogomet, balinanje in šah, je danes predvsem tako imenovani prehodni kamp. Med letom pa ga obiskujejo tudi številni izletniki, saj ima kamp okrepčevalnico in trgovino. Med stalnimi gosti pa so predvsem domači pri-količarji. Slednjih je okrog petdeset in prikolice tudi prezimujejo v
kampu. Poleti pa v kampu ob koncu sezone pripravijo tudi različne prireditve. Po zboru turistične zadruge s predsednikom Srečom Rozmanom so na zboru društva, ki mu predseduje Jože Rozman, sklenili, da bodo kamp letos razširili. Ob lani /grajenih bungalovih
nameravajo letos urediti tudi dva apartmaja. Pripravljajo se tudi na gradnjo gostinskega lokala. Članom društva je na občnem /boru zaželel uspehe v prihodnje tudi predsednik Turistične zveze Medvode Karel Verdnik.
Andrej Žalar
odsek /a varstvo narave nima izdelanega programa.
Niko Ugrica, ki vodi vodniški odsek, je povedal, da so lani uspeli povečati vodniški odsek za tri člane, prav tako pa so se lani začeli izobraževati štirje mlajši vodniki. PD Iskra se zanese tudi na dva gorska vodnika iz PD Kranj ter enajst registriranih planinskih vodnikov. "Lani smo nabavili hlače /a vse vodnike, kar pripomore k enotnosti in razpoznavnosti društva," je povedal Ugrica in podal še poročilo o izletniškem odseku. Lani so predvideli 42 izletov, i/vedli pa so jih štiri manj. Udeležilo se jih je 761 članov ter skoraj 200 zunanjih planincev. "Lani smo izvedli tudi štiri akcije v naši koči na Jakobu. Takrat se je /bralo pohvalno število naših članov. Izleta ob 50 letnici našega bivaka na Kočni pa se je udeležilo kar 100 planincev, kar ni
/a v koš," pravi Ugrica. Izobraževalni odsek, ki ga vodi Marjan Ručigaj. je Opravil vrsto aktivnosti. Med njimi naj omenimo zimski tečaj hoje in gibanja na Krvavcu, šolo gorništva, fotografski tečaj, hojo / derezami in cepinom, voz-lanje in podobno. Usposabljanj se je udeležilo kar 92 tečajnikov. Letne šole gorništva in prvih korakov plezanja lani niso izvedli, vendar Ručigaj obljublja izvedbo /a letošnje leto. Velike probleme imajo s prostorom, zato so morali večkrat improvizirati. Ob koncu so opozorili še na štiri prireditve, ki jih organizira Planinsko društvo Iskra Kranj. Prva bo že to soboto, in sicer pustovanje na Jakobu, tej sledi kresovanje in čistilna akcija. Novembra se oh obletnici koče zberejo člani društva, tudi na Silvestra pa jih nekaj skoči v novo leto na Jakobu. Boštjan Bogataj
Pobratenje po večletnem sodelovanju
Križ - Prostovoljno gasilsko društvo Križ v občini Komenda ima več kot dvesto članov. Na občnem /boru v soboto, ko so ugodno ocenili lansko delo, so slovesno s podpisom listine o pobratenju počastili večletno prijateljsko sodelovanje / gasilskim društvom Dogoše.
prvo mesto. Uspešni so bili tudi veterani, ki so osvojili drugo mesto. Največji uspeh in zadovoljstvu v društvu pripisujejo letošnji dobavi avtomobila oziroma podvozji za avto GV 14/25. K nakupuje veliko pripomogla občina z županom Tomažem Drolcem, v društvu pa
Dogoški predsednik (levo) in dosedanji predsednik PGD Križ (desno) sta podpisala in izmenjala listini o pobratenju.
Ciasilsko društvo Križ je v zadnjih letih uspešno delovalo na pcxl-ročju izobraževanja, na tekmova njih in na preventivnem področju. Imeli so tudi več posredovanj pri gašenju požarov. Opravili so več kot 750 prostovoljnih delovnih ur. sodelovali so pri izvedbi različnih akcij in na prireditvah, posebno skrb pa so namenjali podmladku in pomlajevanju članstva. Še posebej uspešni so bili tudi na občinskem tekmovanju, saj so pionirji osvojili tretje mesto, mladinke drugo, mladinci, člani A in člani B ter ženske A pa  Andrej Lukanc
/daj poteka akcija /hiranja denarja za nadgradnjo. Na občnem zbom so /a novega predsednika izvolili And-reja Lukanea. za poveljnika pa Janeza Hladeta. Podelili so tudi priznanja, in sicer za 40 let dela Rajku Bevku, Janezu Peterlinu, Mihu Martinjaku in Hermanu Pireu. Priznanje 111 stopnje GZ Komenda sta dobili Mojca Krovinovie in Mateja Sušnik, gasilsko odlikovanje III. stopnje GZ Slovenije Tanja Sušnik. odlikovanje II. stopnje pa Fmil Žagar.        Andrej Žalar
barcaffe
Dve kulturni obletnici v Cerkljah
Za vsakega se najde vloga
Z uprizoritvama igre Stari llija so pretekli konec tedna v Cerkljah obeležili dva kulturna jubileja. Praznovali so 145 let rojstva Ignacija Borštnika in 65 let obstoja KUD "Pod Lipo" Adergas.
Cerklje - V počastitev velikemu rojaku, gledališkemu igralcu, režiserju, pedagogu in dramatiku Ignaciju Borštniku je domača igralska skupina KUD Pod lipo iz Adergasa uprizorila njegovo edino izvirno igro Stari llija. Po uvodnem nagovoru, predstavitvi velikega rojaka, so obiskovalci lahko slišali tudi eno izmed njegovih pesmi, in si v nadaljevanju ogledali predstavo, v kateri nastopa kar 31 igralcev in igralk. Silvo Sire, ki je v 25 letih režiral že 95 iger še naprej ostaja glavni motor dramske dejavnosti v Adergasu.
času," je o letošnji predstavi dramske skupine iz Adergasa povedal, duša in srce odrskega dogajanja v vaseh pod Krvavcem, nekdanji igralec in dolgoletni režiser Silvo Sire. Okvir kmečke tematike zapolnjuje zgodba o mladem lepem dekletu, h kateremu
V igri Stari llija igra kar 31 igralcev, (foto: J. Kuhar)
Minuli konec tedna je v Cerkljah minil v znamenju kulture, saj je dramska skupina KUD "Pod Lipo" Adergas v soboto in nedeljo z dvema ponovitvama ljudske igre Stari llija v tamkajšnjem Kulturnem domu, poleg 145-letnice rojstva Ignacija Borštnika, obeležila tudi 65 let obstoja društva. "Ko sem iskal tekst za letošnjo se-
zono, sem v želji po igri, ki jo je napisal naš Borštnik v Gledališkem muzeju v Ljubljani našel besedilo Stari llija. To je bilo kol nalašč za naš oder, saj se sama zgodba dogaja v bližnjem Zalogu, univerzalen tekst, ki kljub temu, da se dogaja daljnega 1877, pa s svojim bogatim jezikom nosi sporočila aktualna tudi v današnjem
Koncert stražiške Svobode
Kranj - V petek, 28. februarja, ob 19. uri, bo v avli Zavarovalnice Triglav koncert Mešanega pevskega zbora "Svoboda" Stražišče, v goste pa so povabili tudi Mešani pevski zbor "Ivan Cankar" Vrhnika. V programu, ki so ga pod vodstvom Vladimirja Brleka pripravili pevci in pevke Svobode, bomo slišali ljudske in umetne pesmi, od Prešernove Soldaške v priredbi Vinka Vodopivca in Kosovelove Kraška vas, ki jo je uglasbil Vilko Ukmar, do istrske, slovaške, angleške in seveda slovenskih ljudskih pesmi. Vrhničani bodo pod vodstvom Lovra Groma prav tako prestavili nekaj ljudskih, pa tudi Oj, planine Jakoba Aljaža in Ave Verum Charlesa Gunoda. I.K.
Šivčeva hiša tokrat s kančkom Montparnassa
Radovljica - Petkov večer v Galeriji Šivčeva hiša: umetnostna zgodovinarka dr. Irene Mislej, Miheličeva hčerka novinarka Alenka Puhar, dramska igralka Alenka Bole Vrabec, šansonsko petje Nataše Artiček ob spremljavi kitarista Marka Mozetiča, po stenah s humorjem prežete risbe obeh, v vitrinah pa mnogo tega, kar je v Parizu zbiral Mihelič, so zanesli vzdušje povojnega Pariza petdesetih, ko je cvetel eksistencializem.
Na odprtju razstave: dr. Irene Mislej in Alenka Puhar. Foto: Alojz Vengar
Veno Pilon in France Mihelič, velikana slovenske likovne umetnosti, prijatelja, sta si v nekem trenutku delila celo skicirko. "Včasih sta oba skicirala za isto mizo, iste osebe, in to je bila hkrati enkratna priložnost, kako predstaviti oba velikana," pravi Mislejeva, "Pilon je takrat pridobil na samozavesti." V katalogu preberemo, da se je ob koncu štiridesetih vrnil v Pariz, kjer seje ponovno srečal z Montpar-nassom in mestnim življenjem, kije brstelo po kavarnah in bulvarjih. Mihelič je risal lepe ženske, glasbenike, znane osebnosti, Pilona .... Pilon k svojim risbam dodal še verze. O razstavi, kije nastala v sodelovanju Pokrajinskega muzeja Ptuj in Pilonove galerije Ajdovščina, smo na tej strani že obširneje pisali, ko je bila ta v Škofji Loki. Tokrat si jo obiskovalci lahko ogledajo le še do 6. marca. Eva Senčar
hodi grajski gospod iz Križa, česar pa fantje v Zalogu nič kaj ne marajo... Gledalci so ljudsko igro dobro sprejeli, kljub temu da gre po dveh letih komedij tokrat za resnejšo tematiko, saj predstava že od premiere, 7. februarja v Adergasu, tamkajšnjih ponovitvah in še dveh v Šenčurju, pridno polni dvorane.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1938, da bi lahko lažje pripravili proslavo ob 700 letnici samostana, v tistem času pa je bil tudi sicer nekakšen trend ustanavljanj kulturnih društev v bližnji in daljni okolici. Najprej so razvijali prav odrsko dejavnost, ob ustanovitvi na odru pred samostanom pripravili igro Slehernik, že naslednjo sezono pa so igrali v preurejeni samostanski kleti, kjer je njihova dvorana kulturnega doma še danes. Med vojno društvo sicer v času kulturnega molka ni delovalo, dvorano je zasedel gestapo, po vojni pa so s polno paro na oder postavljali nove in nove igre, režirali so v glavnem domačini Lovro Cvirn - Vevarjev, Franc Se-lan, Tone Jerič, leta 1978 pa je svojo prvo igro režiral Silvo Sire. "Sam sem že od rane mladosti rasel na odru našega gledališča
in prva igra, ki sem jo režiral, je bila za mladinsko skupino Su-hadolčanov tekst Medvedek na obisku," se spominja Sire. Za odraslo skupino je prvič režiral leta 1980 predstavo Naši ljubi otroci, N. Manzarija in do danes na oder postavil že 95 iger različnih žanrov, tako domačih kot tujih avtorjev. Med drugim so v Adergasu že pred dvajsetimi leti igrali Cankarjevo Hišo Marije pomočnice, kasneje pa še Linhartovo Županovo Micko, Jurčičevega Do-mna, pa tudi dela sodobnih avtorjev kot Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi Ervina Fritza, Štirje letni časi Vinka Moderndorferja... V okviru KUD Pod lipo (tako se imenuje od leta 1991 naprej), že deveto leto ga vodi Tomaž Selan, je tako poleg pevskega zbora in
orfovega orkestra najmočnejša prav dramska sekcija, v kateri so tri skupine, poleg odrasle, še otroška in mladinska. Ob običajnih predstavah, doma in v Cerkljanski občini nastopajo tudi na raznih proslavah, prireditvah, kot so mi-klavževanjc, božičkovanje, pust, materinski dan... Silvo Sire, ki se je poleg tega, da ima bogate lastne gledališke izkušnje, izobraževal tudi na seminarjih, kijih organizira SLKD, ter se učil od uveljavljenih režiserjev, kot so Vozny Belina, Milčinski... "Sicer so se generacije na našem odru zamenjale, lahko pa rečem, da imamo dobro zaledje v mladih igralcih. Nekateri na odru zmorejo več, drugi manj, prav za vse pa se najde kakšna vloga. Včasih je kar težko odkloniti...," je pove-
dal Sire, ki je nasploh glavni motor dramskega dogajanja v Adergasu, saj ponavadi poskrbi tudi za sceno, prav tako pa je nepogrešljiv v organizacijskem smislu. Dramska skupina KUD Pod lipo Adergas je doslej sodelovala oziroma bila povabljena na številna srečanja gledaliških skupin na gorenjskem in državnem nivoju. Kot je še povedal, predstavo vsako leto ponovijo vsaj petnajstkrat, v bližnji okolici, pa tudi drugod po Slovenji. Gledališka dejavnost pa se nadaljuje tudi v njegovi družini saj trije otroci igrajo ena od hčera pa je tokrat šepetalka. Obletnico bodo obeležili tudi letos julija, na datum ustanovitve društva, igro pa želijo uprizoriti na prostem, tako kot je bilo daljnega leta 1938.
Igor Kavčič
Do roba in naprej
V petek so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli prvo izmed treh sintetičnih predstavitev umetnosti v zadnjih desetletjih. Pod naslovom Do roba in naprej je zajeto obdobje
med leti 1975 do 1985.
Zabel se je ob soavtorstvu celotne razstave konkretneje ukvarjal z likovnim delom razstave, kjer na strnjen način skozi postavitev predstavlja ključne likovne fenomene tega časa, od ponovne formulacije abstraktne umetnosti do tako imenovane nove podobe z vzponom figuralike v osemdesetih in kasnejšega uveljavljanja obdobja avtopoetike z vsemi indivi-dualizmi posameznih avtorjev. Španjol, ki seje ukvarjal z alternativo in znotraj nje izjemnim vzponom subkulturne scene v osemdesetih, ki je poleg množičnosti temeljila tudi na uporabi vsem dostopnih množičnih medijev, kot so fotokopije, video, grafiti, "nekla-sična" pa so bila nekatera tudi takratna razstavišča. Pomemben del razstave je pregled arhitekture tistega časa, pripravili pa so ga Tadej Glažar, Tina Gregorič, Nataša Ko-selj. Kot je dejal prvi, je za obdobje med letoma 1975 in 1985 za arhitekturo značilna predvsem dvojnost med starim, še vedno močnim modernizmom in novimi, postmodernimi koncepti. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog s sintetičnimi študijami posameznih pojavov na različnih umetniških področjih, z ustreznim slikovnim materialom, v Moderni galeriji pa bodo v času razstave, ta bo odprta do 18. maja, tudi okrogle mize, predavanja...
Igor Kavčič
S svojimi deli je na razstavi zastopan tudi slikar Berko. Vleči platno 150 x 150 cm, 1978.
Kot je bilo v petek pred otvoritvijo povedano na novinarski konferenci, je prvi del trilogije razstav nekakšno nadaljevanje obsežne predstavitve slovenske likovne umetnosti po letu 1945, ki je bila leta 1978 v Moderni galeriji in Jakopičevi galeriji. Potreba po novem sintetičnem in preglednem zgodovinskem prikazu umetnostnega razvoja v Sloveniji je pripeljala do projekta, ki so ga zasnovali v Moderni galeriji, v treh delih pa naj bi vsakokrat predstavili po eno desetletje. "Ne gre za nek obsežen  pregled, ampak
predvsem za razstavo, s katero želimo opraviti skupno sintezo obdobja, ki ima znotraj sodobne slovenske umetnosti zelo velik pomen," je povedal kustos Igor Zabel, skupaj z Igorjem Španjolom tudi avtor tokratne in obeh prihodnjih razstav. Predstavljeni so tako rekoč vsi relevantni vizualni mediji, saj so poleg likovne umetnosti v ožjem smislu (slikarstva, kiparstva...), zastopana tudi področja, ki so se v tistem času pojavljala v širšem kontekstu vizualne kulture, kot fotografija, video, arhitektura, oblikovanje...
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Gorenjska, arhitekturni vodnik, Robert Potokar, strokovna sodelavka in urednica Špela Kuhar, fotografije Blaž Budja, založnik Sa-ving, d.o.o., Ljubljana 2002, 256. str.
Kolikokrat gremo mimo neke stavbe, pa je že tako vsidrana v naši zavesti kot del ponavljajoče se poti, da ne opazimo njene lepote, posebnosti, mogoče neprimernosti, da jo ne presojamo v nobenem smislu umeščenosti v katerikoli pojem. Z besedami "Identiteta je vse, kar je človek ustvaril v nekem prostoru, dobrega in slabega, predvsem pa dobrega," je zgoraj omenjeno knjigo na predstavitvi v ljubljanskem Konzorciju pospremil dr. Peter Fl· ster. Kako precizno in predvsem previdno se je izrazil. Arhitektura, tudi že ta iz 20. stoletja, je predmet kulturne dediščine; in ta je dobra in je slaba. Kakšen odnos vzpostavljamo do stavbarske dediščine, stroka in laiki? Je dobra (če za dobro obstajajo obča merila) predmet naših razmišljanj in dejanj? Kaj pa slaba, naj jo rušimo, popravljamo, pustimo? Kako so delali v minulih obdobjih in kako so čuvali že narejeno? Mnogokrat so nanovo gradili sla-
bo, dobre stare stavbe zanemarili. Spomnimo se samo opustošenj cerkva po vojni in nemaren odnos do njih v polpreteklem obdobju - in vendar so te ena izmed najvidnejših pričevanj stavbarske in torej kulturne dediščine, ki opredeljuje slovensko identiteto. Mnogokrat so nagrajevali stavbarje, ki so sledili vladajoči ideologiji, aktualni oblasti - 'stranpoti' so bile prezrte. A tega ne moremo razumeti tako enostavno; arhitektura je lahko tudi umetnost, in kot taka ima vse značilnosti obdobja, v katerem nastaja. Privzame identitete: politiko, gospodarstvo, kulturo v ožjem in širšem smislu, se ravna po splošnih družbenih tokovih in potrebah, je 'in', kot rečemo - ker sicer ne bi prišlo do izvedbe arhitektovega načrta. To lahko prosto označimo kot nagrajevanje na prvem nivoju, torej sama potrditev investitorja in pristojnih, ki sledijo zakonskim podlagam ureditve nekega prostora. Pomembno priznanje, ki pride sčasoma, je ocena tistih, ki jim je stavbni prostor namenjen. Nato verjetno sledijo mnogotere presoje, a tista zadnja je gotovo tudi estetska, z likovnimi elementi, kar ji priznava časovno obdobje - ali po domače 'čas bo pokazaV. In čas je pokazal tudi delavsko naselje Preska pri Tržiču. Presko omenjam, ker me je na predstavitvi knjige presenetilo, da jo je avtor izpostavil kot nekaj, kar ga je presenetilo; kot primer določene vrste arhitekture v določenem prostoru in določenem obdobju. Preska ima zgodovinski in simbolni pomen in jo tu pač navajam kot primer
in kot jo je opisal avtor: "Naselje ustvarja vtis domačnosti vaškega prostora ... Celotna zasnova predstavlja primer humane delavske kolonije iz začetka 20. stoletja. "
Knjiga je nastala po posodobitvi diplomske naloge izpred desetih let, kot merila uvrstitve objekta pa je avtor navedel sledeče: objava dela v strokovni literaturi, vključenost v seznam varovane kulturne dediščine, prejete nagrade in priznanja ter nesporne likovne in prostorske kvalitete ter zgodovinski ali simbolni pomen objekta. Robert Potokar ni želel peti hvalnice 'visoki' arhitekturi, pač pa je zajel vse vrste v določenem prostoru skozi celotno zgodovino. Takega vodnika menda še nimamo. Stroka prizna, da pričujoči vodnik ni znanstvena literatura, je bolj namenjena 'nestrokovnjakom ', česar pa ne moremo šteti kot pomanjkljivost sicer vabljive in zelo priročne knjige. Prej bi rekli, da je mogoče sporen avtorjev osebni izbor; pri tovrstnih publikacijah so taki očitki pogosti. Spomnimo se samo Baj-tovega Kdo je kdo, kot novejši primer pa Anti-čevega biografskega leksikona. Torej vedno nekaj manjka; vedno se najde nekdo, ki nekaj pogreša, nekdo bi še kaj dodal, nekdo drug pa odvzel.
Fister je opozoril, daje ministrstvo za kulturo letos več kot polovico manj sredstev namenilo dokumentiranju dediščine. A to menda ni nič novega in nič posebnega; sicer pa vsi ti podatki bi ležali kot mrtvo gradivo, če ne bi bilo samoiniciativnežev.
Dopoldne preživeli na snegu,
popoldne v bazenu
V času zimskih počitnic smo obiskali skupino gorenjskih mladostnikov s cerebralno paralizo, ki so zjutraj smučali na Rogli in popoldne plavali v zreških Termah.
Zreče - Jernej Klinar prihaja z Jesenic. Drugače je učitelj smučanja, v hotelskem bazenu pa sem ga našla v letni "opravi", v družbi njegovih varovancev: "Letos sem tu že tretjič. Zaposlen sem kot vzgojitelj v radovljiški osnovni šoli Antona Janša. Zelo rad delam z otroki."
Njegovo delo je precej drugačno od dela navadnega vzgojitelja, pa tudi ne. Je bolj individualno kot skupinsko, predvsem pa gre za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Pretekli torek zjutraj sem razmišljala, kaj bi popoldne poče-  Jernej Klinar
la, koga obiskala. Potem je zazvonil telefon, "žarnica" v moji glavi se je zasvetila in že sem razmišljala o članku. Poklicala sem foto-grafinjo in popoldne sva se odpeljali v Zreče kjer so zimovali gorenjski mladostniki, mlajši odrasli s cerebralno paralizo. Vsako leto v času zimskih počitnic se mladi (gre za različne starostne skupine starih nad štirinajst, petnajst let) s cerebralno   paralizo odpravijo
Petra, Urška in Sebastjan so se v svoji koži počutili odlično. Vzgojitelj Jernej pa jim
družbo.
Petra, Tatjana in Katja.
smučat na Roglo. Nastanjeni so v Zrečah in popoldne sva jih našli v bazenu bližnjega hotela.
V tokratni šoli smučanja, na zi-movanju oziroma zimski koloniji, je bilo dvanajst otrok, devet vzgojiteljev in dve fizioterapevtki. Od devetih vzgojiteljev je bilo sedem
učiteljev smučanja. Dnevni program je bil za udeležence šole precej natrpan. Zjutraj je bila na urniku tudi predsmučarska gimnastika, kar meni zveni zelo strokovno in bi raje rekla temu kar ogrevanje. Potem so udeleženci tečaja dve uri in pol smučali, po
četrti popoldne pa lahko plavali. Smučanje je bilo verjetno bolj težavno in tudi bolj zahtevno, saj je vsebovalo učenje, medtem ko je bilo plavanje bolj namenjeno sproščanju. Po večerji pa so vzgojitelji vsak dan pripravili različne prireditve, zabavne programe. Začetniki šole smučanja z oseba-
mi s cerebralno paralizo so bili Švicarji. Slovenci so eni redkih, ki so jim sledili. Letošnja šola smučanja je bila že sedemindvajseta po vrsti in zagotovo ne zadnja.
Nihče se ni dolgočasil
V spremstvu vzgojiteljev in terapevtov je večina mladostnikov plavala, nekaj jih je uživalo v jacuzziju, skupina deklet pa se je odločila, da bo na večerjo ob sedmi uri raje počakala ob kartanju. Ob moji "globoki" razlagi, da nikoli nisem znala igrati taroka, da se moram pravil igre učiti vedno /nova. so se Petra, Tatjana in Katja /asmejale. Ravno tako so se Urška. Petra in Sebastjan v svoji koži počutili odlično. Sedeli so v manjšem bazenu, namenjenem bolj za sedenje in sproščanje.
Mehurčki in brbotajoča voda ja-cuzzija sta se mešala z vriščem in smehom otrok. Mojca in Anže sta nasmejana, čeprav že malce utrujena razlagala, da se imajo na smučanju super in da je voda enkratna. Žiga pa ni ravno vedel, čemu bi dal prednost: smučanju ali plavanju. Ugotovil je, da ga pri smučanju začne zebsti prej kot pri plavanju, obenem pa je ugotovil, da ga pri plavanju tudi lahko zebe - če se v vodi le namaka.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Nočni veleslalom na Rudnem Skoki '■ a,pskimi s,"ui,ni
Rudno - Športno društvo Buldožerji na Rudnem v Selški dolini deluje tri leta. Korenine društva z imenom Buldožerji segajo v sredino sedemdesetih let minulega stoletja, ko so tekmovali v takratni Divji nogometni ligi. Društvena tradicija se je nadaljevala pred tremi leti, ko so se odločili, da na Rudnem uredijo Smučarski center. Odprli so ga lani na dobrem hektaru zemljišča s tristo metri dolgo progo za veleslalom in 79 metri višinske razlike. Člani društva, 89 jih je, so sami uredili center z vlečnico, ki na uro prepelje 400 smučarjev, imajo pa tudi teptalni stroj in sistem za umetno zasneževanje in razsvetljavo za
nočno smuko. "Pet tisoč prostovoljnih delovnih ur in 12 milijonov tolarjev je bilo potrebno, daje lani to priljubljeno smučišče zaživelo. Delali smo vsi, denar pa so po večini prispevale družine in člani, nekaj pa sponzorji. Letos prvič pričakujemo nekaj denarja iz občinskega proračuna. Sicer pa imamo zanimive načrte in pripravljamo kar nekaj presenečenj v prihodnje," je ob sobotnem nočnem veleslalomu, ki se ga je udeležilo 99 smučarjev iz. štirih občin
Peter Demšar
Ponoči paralelno med desetimi količki
Besnica - Na smučišču Pungrat v Zgoriyi Besnici so v petek prvič priredili nočni paralelni slalom. Tekmovalcev je bilo okoli petdeset, gledalcev okoli dvesto. Prvi trije nočnega paralelnega slaloma v Besnici so prejeli kolajne in praktične nagrade. Med devetimi kategorijami pa so bili pri moških najboljši: v kategoriji od 41 do 60 let Jože Blaznik, v kategoriji 26 do 40 let Tadej Prebil, v kategoriji od
Janez Kajžar in Bojan Česen sta tekmovala med seboj - bolj za šalo.
15 do 25 let Klemen Boštar, v kategoriji 11 do 14 let Anže Bešter in v kategoriji sedem do deset let Rok Šolar. Pri ženskah pa je bila v kategoriji od 15 do 40 let najboljša Nives Piculini, v kategoriji od 11 do 14 let Klavdija Arnež, v kategoriji sedem do deset let pa Tina Lugar. Med predšolskimi deklicami pa je na najvišjo stopničko stopila Lara Popov. A.B., foto: Aljoša Korenčan
(Kranj, Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Železniki), povedal predsednik Športnega društva Buldožerji Peter Demšar. Po lanski ureditvi je Rudno danes že poznano in od 10. januarja naprej tudi obiskano smučarsko središče. Odprto je vsak dan od 15. do 19. ure, ob petkih od 15. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure. Ob ponedeljkih in sredah imajo od 19. do 21. ure tudi organizirane večerne treninge. Letos so imeli že šest pokalnih in sindikalnih tekmovanj. Po sobot-
Mirko Gartner
Seminar
Semiar za aktivne člane mladinskih odsekov je prestavljen na konec tedna od 21. do 23. marca 2003. Namenjen je tistim, ki čutijo potrebo po spraševanju o svojem delu v mladinskih odsekih; tistim, ki potrebujejo kakšne nove ideje in tistim, ki si želijo novega zagona ali le potrditve. Seminar se bo začel ob ob 18. uri v Bavšici. Cena je 11. 900 tolarjev, za člene Planinskih društev pa 7. 200 tolarjev. Število udeležencev dvajset, rok prijave pa 28. februar 2003 A.B.
nem nočnem veleslalomu pa v nedeljo načrtujejo veleslalom za pokal Ratilovec.
Najboljši so bili - ml. ciciban-ke: Pia Fojkar, Poljska dolina; ml. cicibani: Andraž Blaznik, Železniki; st. eicibanke: Špela Šmid, Selca; st. cicibani: Leon Krek, Selca; ml. deklice: Klavdija Šolar, Selške Lajše. ml. dečki: Rudi Krek, Selca; st. deklice: Barbara Šinkovec, Poljane; st. dečki: Anže Demšar, Rudno; mladinci: Boštjan Bernik, Železniki; mladinke: Simona Kržišnik, Poljane, ml. člani: Mirko Gartner, Rudno; st. članice: Meta Urh, Rudno; st. člani: Izidor Pintar* Sorica; veterani: Martin Lržcn, Nemilje-Pod-blica. Andrej Žalar
V nedeljo je v skokih v Dolenji vasi tekmovalo 56 skakalcev. Posebnost je tekmovanje z alpskimi smučmi.
Dolenja vas - Letošnje drugo tekmovanje so zaznamovali številni dolgi skoki, vključno z rekordom skakalnice, ki od nedelje naprej znaša 26 metrov. 56 tekmovalcev z vsega Gorenjskega se je pomerilo v petih kategorijah na pred tremi leti obnovljeni skakalnici. Sedaj tudi na umetnem snegu.
Začetki smučarskih skokov v Selški dolini segajo v leto 1950, pobudnik pa je bilo športno društvo TVD Partizan i/ Selc. Najprej so zgradili skakalnico Podbanikarca s kritično točko pri 30 metrih, zanimivo pa je, da je skakalnica /grajena po načrtih ing. Stanka Bloudka. Pred 50 leti so /gradili še skakalnico v Dolenji vasi v le 10 dneh. Ta še vedno ostaja edini športni objekt v Dolenji vasi.
Kot je povedal Lojze Pogačnik, vodja skakalne sekcije, so pred približno mesecem dni izpeljali podobno tekmo, z občinskim predznakom, nastopil pa je tudi župan Mihael Prevc. Na tekmi seje zbralo tudi precej gledalcev, tako da Športno društvo Dolenja vas razmišlja tudi o tečaju /a otroke. "Tudi med našimi otroki bi radi poiskali talente, vendar za to potrebujemo trenerja. Upam, da si ga bomo lahko sposodili vsaj za tečaj," je še povedai Pogačnik, ki se je tudi sam poskusil v skokih in dodobra ogrel dlani domačinov. Boštjan Bogataj
Veselo na vaškem hribu
Vse, kar so minuli teden Gorenjski otroci potrebovali za prijetne zimske počitnice, je bila obilica dobre volje, sonce in sneg do nižin.
Lahovče - Otroci dobro voljo vedno najdejo, sončnih dni je bilo več kot oblačnih, sneg na vaških hribčkih se je obdržal do konca tedna. Danes gorenjski osnovnošolci in srednješolci spet "gulijo" klopi.
Nekateri so preživeli zimske počitnice doma, drugi v tujini. Precej otrok se je odločilo tudi za mirnejše preživljanje počitnic. Eni so plavali, drugi drsali, tretji hodili v kino. Gorenjske občine so osnovnošolcem in srednješolcem v času zimskih počitnic ponudile udeležbo v različnih programih, pripravile pestro ponudbo zabave in cenovne ugodnosti, tako da bi počitnice minile zanimivo.
Med počitnikarji pa je bilo veliko takih, ki so se vsak dan odpravili na najbližji vaški hrib. Med njimi veliko družin z majhnimi, pa tudi malo starejšimi otroki. Celo starši so za trenutek pozabili na odraslost in se vriskajoč san-
kali po pobočju. Oče je navkreber vlekel za palice hči na smučeh, mama pa sina na sankah. Osnovnošolci so deskah na snegu, srednješolci kepah srednješolke.
Pretekli torek nas je pot zanesla v Lahovče, kjer so mladi nado-budneži s svojimi starši "osvajali-"
bližnji, položnejši hrib s smučmi, deskami in sanmi. Na domačem smučišču je bilo popoldne zbranih kakih trideset odraslih in otrok, ki so uživali v zimskih radostih in jih "štanlanje" oziroma pešačenje na vrh hriba ni molilo. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Jeseničani naslov zapravili v Podmežakli
V velikem finalu mednarodne hokejske lige se je ekipa Acroni Jesenic konec tedna pomerila z Albo Volanom, Madžari pa so si odločilno prednost dveh zadetkov priborili že v petek zvečer na jeseniškem ledu -
Tudi ZM Olimpija slabša od Dunaferrja.
LOKOSTRELSKI BIATLON
Jesenice - Bli/u dva tisoč gledalcev, ki so prišli minuli petek na ogled prve tekme velikega finala Siemens mednarodne hokejske lige, je po srečanju dvorano Pod-mežakla zapuščalo razočaranih. Ne sicer toliko zaradi igre domačih hokejistov, kol zaradi rezultata 2:4, ki pred nedeljsko povratno tekmo v Szekesfehervarju ni obetal veliko možnosti za končno zmagoslavje.
Sicer pa se tudi tekma ni začela po pričakovanjih domačih hokejistov in navijačev, saj je že v drugi minuti mladega vratarja Aleša Petrovčiča, ki je zamenjal Gabra Glaviča (manjkal je zaradi smrti mame), presenetil Krisztian Pal-kovies. Ta je Madžare popeljal v vodstvo 0:1.
Gol prednosti je zbegal domače igralce, ki so nastopili tudi brez
prvega strelca ekipe Tomaža Ra-zingarja in izkušenega Dejana Varla, pa tudi nekateri drugi so igrali z vročino in prehladom. Kljub temu so se v drugem delu igre zbrali in veliko napadali, večina strelov pa se je končala v rokah madžarskega vratarja ali pa je plošček letel mimo gola. V 16. minuti drugega dela je nato vendarle zadel Anže Terlikar in izenačil na 1:1.
Tudi zadnjo tretjino so Jeseničani začeli podjetno, po lepi akciji pa je zadel Aleš Kranjc in Jeseničane popeljal v vodstvo 2:1. Ko je kazalo, da je zmaga blizu, pa so Madžari pred Tomasa Groschla najprej izenačili, nato pa slabih deset minul pred koncem tekme z drugim golom Krisztjana Palko-vitzsa povedli 2:3. Kot daje ta gol Jeseničanom vzel zadnjih moči in
Mladi vratar Aleš Petrovčič je v jeseniških vratih dobro zamenjal reprezentančnega vratarja Gabra Glaviča.
v* IMER
Obolela ekipa Acroni Jesenic je v finalu mednarodne lige kljub borbeni igri klonila proti ekipi Albi Volana.
kot da so se predali, niso več znali pripraviti pravih akcij, zato pa je /a Madžare še enkrat zadel Csaba Simon in v 14. minuti zadnje tretjine postavil končni rezultat 2:4 (0:1, 1:0, 1:3). Ta bi bil lahko tudi višji, če bi Gabor Ocskay zadel kazenski strel in če vratar Aleš Petrovčič ne bi ubranil nekaj lepih strelov Madžarov.
Kot se je izkazalo, pa sta bila dva gola prednosti iz Podmežakle za Madžare nato zadosti, da so uspeli osvojili naslov prvakov mednarodne hokejske lige. V nedeljo na povratni tekmi je bil sicer v Szekesfehervarju rezultat 2:2 (1:1, 1:0, 0:1), gola za Acroni Jesenice pa sta dosegla Boris Pretnar in Primož. Balderman.
Prav tako kot Jeseničani v boju za tretje mesto mednarodne hokejske lige niso bili uspešni naši državni prvaki, ekipa Zavaroval-
Ranjska očarala plezalce in gledalce
Zaledeneli slap. Plezalci se s spoštovanjem ozirajo proti vrhu ledene pregrade. Gledalci v soju bakel in žarometov nestrpno pričakujejo začetek tekme.
Žetina - Tako bi lahko na kratko opisali uvodno vzdušje v Zetini, vasi pod Blegošem v Poljanski dolini, kjer je v petek zvečer potekalo demonstracijsko tekmovanje v lednem plezanju. Slap Ranjska je šestim izkušenim plezalcem Primožu Kapunu. Alešu Strojanu, Marku Vidmarju, Alešu Miklavčiču in organizatorjema Dragu Frelihu in Mitji Kovačiču nudil odličen teren za prikaz, tovrstnega športa, ki v tem koncu Poljanske doline ni preveč poznan. Namen dogodka je bil tako pokazati lepote zaledenele-ga slapu v soju žarometov, prikazati domačinom in obiskovalcem ledno plezanje ter spodbuditi k oživitvi včasih naravne znamenitosti Žetine.
"Pred leti je udor zemlje in skal močno poškodoval prej zelo lep in velik slap Ranjska, po katerem teče potok Ranjska in se po njem imenuje tudi stena. Škoda je, da slapu, ki je lep in nekaj posebnega če/ celo leto, še niso sanirali. Skale in drevesna debla le kazijo njegovo podobo," je dejal organizator plezanja in "stvaritelj" ledene zavese Drago Frelih. Za zaledenitev stene je, kot pravi, potreboval tri tedne dela, zadnji teden še posebej intenzivno. Vodo iz potoka je po cevi napeljal malo bolj v stran, nato pa cev na več koncih preluknjal, da je voda na široko tekla po steni. Zelo je vesel, da mu je kaj takega uspelo, saj je bilo vse odvisno od vremenskih pogojev in hud mraz mu je pri tem zelo pomagal. Pri delu je pomagal tudi prijatelj Mitja Kovačič iz Gorske reševalne službe Škofja Loka in seveda domačini s svojo naklonjenostjo.
"Za ledno plezanje led ne sme biti ne presuh, ker se potem lomi, in ne premoker. Ta led je bil ravno pravšnji, saj seje orodje lepo zadiralo."je tekmo komentiral udeleženec in član Plezalnega kluba Škofja Loka, Aleš Strojan. Tudi Mitja Kovačič je bil zadovoljen z nastalim ledom in obiskom demonstracijske tekme, kije potekala v dveh delih, na koncu pa je pokal dobil Aleš Strojan, nagrade sponzorja Gostilne Blegoš pa še Mitja Kovačič in Aleš Miklavčič.
Tovrsten šport ob pravilni uporabi dveh cepinov in
derez, obvezni varnostni čeladi ter varovanju ni nevaren, kar so hoteli demonstratorji občinstvu tudi prikazati. Po tekmi so lahko gledalci sami poizkusili, kako je plezati po 20 metrov visoki zaledeneli steni, seveda pa so jih pri tem početju varovali člani Gorske reševalne službe Škofja Loka.
Tina Čadež, foto: Gorazd Kavčič
niče Maribor Olimpije. Najprej so na gostovanju v Dunajvarosu z ekipo Dunaferrja izgubili s 6:3 (1:0, 3:0, 2:3), nato pa so jih v nedeljo Madžari premagali tudi v Tivoliju, ko je bil rezultat 1:3 (0:1, 1:0, 0:2). Ekipi Zvolna in Slavije M Optime sta tekmo za 5. mesto preložili.
Že danes in jutri pa se bo nadaljevalo državno hokejsko prvenstvo. V skupini A bosta obe tekmi jutri, ko bo ekipa Acroni Jesenic v Podmežakli ob 18. uri gostila ZM Olimpijo. ekipa Bleda pa bo ob 18.30 uri gostovala pri Šlaviji M Optimi v Zalogu. V skupini B bo ekipa Marc interierov danes ob 18. uri gostila Maribor, tekma med Triglavom in ekipo HIT Ca-sinoja pa je preložena.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
KOLESARSTVO
Kolesarji Save začeli sezono
Kranj - Člani Kolesarskega kluba Sava Kranj so to nedeljo odlično začeli tekmovanja v novi sezoni. Že na prvi dirki, ki je štela za 5. kategorijo kolesarske jakostne lestvice UČI, na kateri so nastopili z novo pomlajeno ekipo, se je Kristjanu Fajtu uspelo povzpeti na zmagovalni oder. Fajt je na zelo zahtevni 163 km dolgi dirki, ki je bila speljana po istrskih cestah v okolici Poreča, pokazal izredno pripravljenost in v močni mednarodni konkurenci 80 kolesarjev osvojil tretje mesto.
Savčani so se pretekli teden vrnili s 14-dnevnih priprav, ki so jih opravili v Dalmaciji in jim je bila nedeljska dirka prva v novi sezoni. Trener Marko Polanc je bil s prvim nastopom svojih varovancev izredno zadovoljen.
Savčane čaka konec tega tedna že prvi pomembnejši nastop na otvoritveni dirki sezone v Italiji in sicer bodo nastopili na dirki za trofejo ZŠDI v Trstu. T.P
KEGLJANJE NA LEDU
Mladi osvojili medaljo na EP
Jesenice - Slovenska mladinska reprezentanca v kegljanju na ledu je dosegla lep uspeh na Evropskem prvenstvu v Kaplenbergu v Avstriji. V disciplini ekipno bliža-nje in zbijanje je osvojila bronasto medaljo za velesilama Avstrijo in Nemčijo, prehitela pa je Italijo.
Reprezentanco so sestavljali: Matej Boltar in Matic Prešeren, člana Kluba za kegljanje na ledu Jesenice ter Špela Belca in Uroš Šmigoc iz mariborskega kluba. Mladinsko reprezentanco je uspešno vodil Mladen Srnec, član jeseniškega kluba. J.R.
Andrej Zupan Rusu Markovu ni bil kos
Pokljuka - Po odpovedi pravega biatlona decembra so na Pokljuki kljub temu svetovni pokal bialloncev le dočakali. Le da so bili pretekli konec tedna v smučini manj poznani in uveljavljeni lokostrelski bi-atlonci na finalu svetovnega pokala IBU.
Večina pozornosti je bila usmerjena v nastop svetovnega prvaka v šprintu Andreja Zupana. Imel je celo še teoretične možnosti, da osvoji pokal za skupno zmago, a se mu ni izšlo. Na šprintu je bil prvi dan tretji, v zasledovanju je osvojil drugo mesto, v zaključnem skupinskem startu pa je bil sedmi. Zaradi dveh zmag je bil Rus Andrej Markov le premočan. "Kljub temu sem zelo zadovoljen. To je moja najboljša sezona. Odličen zaključek, boril sem se do konca. Moja je zmaga v malem seštevku šprinta. Pa panoga se vse bolj uveljavlja, čeprav sem ob odlični organizaciji na Pokljuki pričakoval še malce več gledalcev. A nekoč se jih morda nabere tudi tisoč, kot na svetovnem prvenstvu," seje po zadnji tekmi razgovoru Zupan, vodja naše reprezentance. Drugi možje Kamničan Matej Krumpestar, kije osvojil 9. mesto v skupinskem startu, pa 11. in 13. mesto. Tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala je med najboljšo deseterico, na osmem mestu. Prejel pa je tudi posebno priznanje za drugega najbolj natančnega loko-strelca. Med članicami je osmo in deveto priborila Mirjam Čeme, Škofjeločan Domen Rant je bil med člani 19.. ter četrti med mladinci. V skupnem absolutnem seštevku je Rant 21. M.M.
BALINANJE_
Tračani še čakajo nasprotnike
Trata, Kranj - Prejšnji teden so na sedežu mednarodne balinarske zveze v Gapu izžrebali pare evropskega pokala državnih prvakov. Tudi letos bo imela Slovenija v tem tekmovanju dva predstavnika, ekipo prvakov Lokateksa Trate in ekipo podprvakov, kranjski Center.
Prve četrtfinalne tekme bodo na sporedu 15. marca, ekipa Lokateksa Trate pa je za nasprotnika dobila drugo uvrščeno moštvo italijanskega državnega prvenstva. "Ker v Italiji državno prvenstvo še traja in bo končano v začeteku marca, bomo za nasprotnike izvedeli konec drugega tedna. Po prvi tekmi v Italiji bo povratna pri nas 12. aprila, nato pa bo sledilo polfinale. Naša ekipa se za tekmovanje pripravija že nekaj časa, od lanske sezone pa je le malce spremenjena, saj je k ekipi Planine odšel Jure Štancar, domov na Trato pa seje iz ekipe Prim-skovega vrnil Dejan Mlinar," je povedal vodja ekipe Bojan Bereič.
Ekipa Kranjskega Centra bo prvo tekmo odigrala z moštvom francoskega Montpellierja. V.S.
VATERPOLO__
Španke najboljše, naše najslabše
Kranj - V Kranju se je v nedeljo končalo petdnevno tekmovanje v predkrogu evropskega pokala državnih vaterpolskih prvakinj skupine A. Po pričakovanjih so se v nadaljevanje tekmovanja uvrstile vaterpo-listke Španije iz. ekipe Sabadella, drugo mesto pa so osvojile igralke češke ekipe Slavije Plzen.
Ekipa naših državnih prvakinj, Kranj 90 je izgubila prav vse tekme in na koncu pristala na zadnjem, šestem mestu, brez točk. "To, kar so dekleta prikazala na turnirju, je igra. ki sojo ta trenutek zmožna odigrati. Iz velikih tekmovanj pač nimajo izkušenj, prav tako pa za takšno tekmovanje kondicijsko niso dovolj pripravljene. Upam, da nam bo napake z delom v naslednjih mesecih uspelo popraviti," je po tekmovanju povedal trener Kranjčank Aleš Komelj, ki je tudi selektor ženske reprezentance, ki jo junija čaka nastop na evropskem prvenstvu v Ljubljani. . ' J.M.
ROKOMET_____
Kranjčani spet prvi
Kranj - Tpkratni konec tedna je bil za gorenjske rokometne ligaše uspešen. Izgubila sta le oba ženska prvoligaša. Proti najboljšima slovenskima ekipama, s katerima sta igrala v prvih dveh krogih, ni bilo možnosti za zmago.
Rokomelaši Terma so v dvorani Poden brez težav premagali drugega ljubljanskega ligaša, Slovana. Ljubljančani zdaj igrajo s pomlajeno ekipo in se borijo Za obstanek. Z novo zmago so Ločani samo potrdili šesto mesto.
V prvi ženski ligi so Ločanke že med tednom izgubile s prvakinjami, Sava pa je bila nedostojen tekmec Olimpiji. Za obe gorenjski ekipi se boj za obstanek šele začenja. O izpadu bodo med seboj odločile: Izolanke. Celjanke, Ločanke, Kočcvke in Kranjčanke.
V 1. B moški ligi so prvo mesto spet zasedli rokometaši CHIO Kranja. Prvi bodo vsaj do danes, ko bosta v Sežani zaostalo tekmo odigrala Pro Mak in doslej vodilni Ormož.
Tokrat sta zmagala tudi oba drugoligaša. Cerkljanci nadaljujejo pot k vrhu lestvice, Radovljica pa je z novo zmago samo potrdila uvrstitev v sredino lestvice. Rezultati: Siol liga - moški: V. Nedelja - Gorenje 26-29; Mobitel Prule 67 - Cimos Koper 40-33; Pivka perut. - Inles Riko 23-26; Rudar - Prevent 25-30; Trimo Trebnje - Celje P.L. 24-37; Termo - Slovan 35-25; Vodijo Prulčani pred Celjani. Termo je šesti. 1. liga - ženske: Celeia Celje - Žalec 24-27; Grami/. Kočevje - M Degro Malizia Piran 21-34; Sava -Olimpija 18-39; Izoal Bori KMO - Burja 26-39. Prve so Krimovke pred Pirančankami. Loka kava Jelovica je osma, Sava zadnja, deseta. 1. B liga - moški: CH1 Kranj - Gorica Le-asing 32-28; Dobova - Črnomelj 27-31; Sevnica - Dol TKI Hrastnik 29-24; Novoles - Gorišnica 24-24; Istrabenz plini Izola - Pekarna Grosuplje 28-26; 2. liga - moški: Grča Kočevje - KIG Mokerc 28-26; Krim - Arcont Radgona 23-35; Cerklje - Drava Ptuj 34-27; Atom Krško - Šmartno 99 29-28; Razkrižje - Radovljica 20-28. M.D.
KOŠARKA_
Triglavani vendarle zmagujejo
Kranj - Košarkarji v l.SKL so minuli konec tedna odigrali 19. krog. Ekipa kranjskega Triglava je doma gostila moštvi Birokrata SQL in zmagala z 79:65 (55:47, 40:34, 19:15). Ekipa domžalskega Heliosa je bila prosta. Na lestvici vodi Geoplin Slovan s 35 točkami, Helios na petem mestu ima 26 točk, Triglav na devetem mestu pa 23 točk.
V SKL za ženske je ekipa Odeje že med tednom z 72:87 izgubila z ekipo Radia Center Maribor, ekipa Jesenic pa je bila bila na gostovanju pri Lek Jezici z 90:67 (71:55, 50:30, 26:15) slabša od Ljubljančank.
V l.B SKL za moške je ekipa Radovljice gostila Ilirijo in zmagala z 89:83 (62:58. 33:38, 16:20). Poraz s 77:81 (61:62, 37:44, 11:21) pa je doma doživela ekipa Loka kave TCG, ki je gostila GGD Hrastnik. Na lestvici vodi ekipa Unika TTI Postojna, Radovljica je na četrtem mestu, Loka kava TCG pa na sedmem mestu. V.S.
Knaflju in Flandru
ODBOJKA
bron, Koširju zlato
Slovenski deskarji so na tretjem pokalu za Barovško diljo v Kranjski Gori dokazali, da sodijo med najboljše. Na četrtkovem paralelnem veleslalomu je stal na stopničkah eden, v petek na paralelnem slalomu pa kar dva.
Kranjska Gora - V Kranjski Gori je pretekli četrtek in petek potekala tretja Barovška dilja -FIS Evropski pokal v deskanju na snegu. Tekmovalci in tekmovalke i/, približno petnajstih držav so se pomerili v četrtek v paralelnem veleslalomu, v petek pa v paralelnem slalomu. V četrtek naš najboljši deskar in nosilec naslova svetovnega prvaka i/, paralelnega veleslaloma v Kreischbergu Dejan Košir ni nastopil.
Kranjskogorec pa je potem tekmoval v petkovem paralelnem slalomu. Najhitrejši je bil že v kvalifikacijah. Na končuje osvojil /lato. Menil je, daje bila proga sicer
lepa, a precej zaprta, dvoboji med deskarji pa enakovredni. Tako kot vsake, se je tudi te zmage veselil. Na stopničkah smo v petek Slovenci imeli še enega slovenskega deskarja. Tretje mesto je namreč pripadio Roku Flandru, ki je v četrtek odpeljal paralelni veleslalom precej slabše, saj je bil dvajseti. Drugo mesto pa je zasedel Italijan Ronald Fischnaller.
Med dekleti je zmagala Čehinja Zuzana Vojtechova pred Francozinjo Lucie Combal in Italijanko Elzenbaumcr Bianko. Slovenske deskarice se niso odrezale najbolje. V obeh disciplinah je bila najbolje uvrščena Damjana Kaca-
Kranjskogorec Dejan Košir je domačemu občinstvu pripravil prvovrstno predstavo - osvojil je zlato.
Rok Flander iz Dragočajne je na slalomu pristal na tretji stopnički.
fura: v paralelnem velesalalomu je zasedla šestindvajeseto mesto, v slalomu pa je bila njena uvrstitev za šest mest boljša. Naša druga najboljša Slovenka, ki seje v obeh tekmah uvrstila med trideseterico, pa je bila Patricija Mastnak.
V četrtek je v paralelnem veleslalomu zmagala Čehinja Petra Elstcrova, drugo in tretje mesto pa je pripadlo Avstrijkam Doris Gu-enther in Manueli Ruegler. Pri fantih so bili najboljši Avstrijci, saj je Harald VValdner osvojil zlato, Alexsander Maier pa srebro. Tretje mesto je pripadlo slovenskemu deskarju Tomažu Knaf-
lju. Drugi najboljši Slovenec tega dne pa je bil Žan Košir, ki je pristal na štirinajstem mestu.
Tekmovanje Barovška dilja, ki šteje za točke evropskega pokala, pripravlja Alpski smučarski klub Kranjska Gora in njegova Sekcija za deskanje na snegu. Vsa tekmovanja so se odvijala na centralnem smučišču v Kranjski Gori, na se-dežnici Dolenčev rut. Vodja tekmovanja Žiga Zidan in celotna ekipa Barovške dilje so se izkazali s požrtvovalnim delom in dobro organizacijo tekmovanja.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Pot v svetovni vrh s težkimi preizkušnjami
Že nekaj let najboljši slovenski umetnostni drsalec Gregor Urbas, član Drsalnega kluba Jesenice, se dobro zaveda, kako težka in zahtevna je pot vrhunskega športnika.
Jesenice - Tlakovana je s težkimi preizkušnjami, tisoči urami zahtevnih treningov in odpovedovanja. Umetnostno drsanje je individualni šport, kjer v sekundi z napako pokvariš večmesečne želje po dobri uvrstitvi. Gregorje na jeseniškem ledu iz pionirja in mladinca dozorel v vrhunskega drsalca, pred njim je le še vzpon med največje na svetu. Najprej se je z. njimi le spogledoval, sedaj je v vrtincu drsalnih dogajanj. Tretjo sezono nastopa na evropskih in svetovnih prvenstvih, kjer je konkurenca izjemna. Januarja je na evropskem prvenstvu na Švedskem z 18. mestom spet za mesto izboljšal lansko uvrstitev. "Vesel sem, da imava z mojo trenerko Leno Babicki vendarle dober program za letošnjo sezono. Pripravljali smo ga lani v Rusiji pod vodstvom slovite trenerke Tatjane Tarasove. Na evropskem prvenstvu sem ga preizkusil. Nisem bil povsem zadovoljen. Malo me .1^ izdala trema, ker sem na led stopil prvi, to pa ni dobro na tako velikih tekmovanjih. Tista napaka, kjer nisem naredil vseh skokov, meje stala kar nekaj mest. Najbolj prijeten občutek pa je bil, ko je po nastopu Tarasova stopila k meni in nastop pohvalila."
Tretji naslov državnega članskega prvaka pred dnevi v Celju je bil predvsem zaradi novega programa pričakovan?
"Nastop sem vzel resno, čeprav sem se zavedal, da sem dobro pripravljen. To je moj tretji naslov zapored. Imam občutek, da napredujem, nov program mi daje veliko motivacije, ta pa je na evropskih in svetovnih ledenih ploskvah najbolj pomembna."
NAMIZNI TENIS_
Zmage za Gorenjce
Kranj - V l.SNTL za moške je bil konec tedna odigran 15. krog. Ekipa Lisk Križe je gostovala pri Prcserjih in zmagala s 4:6. Na lestvici vodi ekipa Maribora Kompenzacij, Križani pa so peti.
Novo zmago v l.SNTL za ženske so si priborile tudi namiznotenisačice kranjskega Merkurja, ki so v domači dvorani zanesljivo opravile z ekipo Ptuja, saj so slavile s 6:0. Tudi ekipa Edigsa je zmagala, Mengšankc pa so bile s 6:4 boljše od ekipe Arrigo-mja. Na lestvici vodi ekipa Ilirije, Merkurjevke so druge, ekipa Edigsa pa deli tretje do četrto mesto z ekipo Istrabenza Semedcla.
Konec tedna bo v Komendi državno prvenstvo za posameznike in dvojice. V.S.
Nov izziv v vaši karieri je Washington v ZDA, kjer bo marca svetovno prvenstvo?
"Tretjič bom v eliti najboljših. Po nastopih v Kanadi in na Japonskem, kjer sem bil med 30-limi najboljšimi, je moj velik cilj uvrstitev v finale med 24 najboljših na svetu. Trenerka se dogovarja, da bi v ZDA odpotovala že prej in še nekaj dni pred prvenstvom izkoristila za trening z najboljšimi ruskimi drsalci. To bi mi izredno koristilo, da bi spoznal, kakšen program pripravljajo ostali. Če mi uspe veliki met, bom prvič tudi na svetovnem prvenstvu izvedel poleg klasičnih trojnih skokov tudi kombinacijo štirikratni tolup in salchov. Te skoke že obvladam na treningih, so pa pogoj, da se povzpneš v svetovni vrh. Izvaja jih 15 najboljših na svetu. Občutek imam dober, še nekaj trdih treningov bo treba do takrat in upam, da se mi bo nastop posrečil."
Janko Rabič, foto: arhiv Gorenjskega glasa
SMUČANJE_
Tračani tekmovali v veleslalomu
Trata pri Škofji Loki - Tudi letos je Krajevna skupnost Trata organizirala tekmovanje v veleslalomu. Pripravili so ga na Starem vrhu, tekme pa se je udeležilo kar 125 krajanov. V najstarejši kategoriji nad 80 let, imenovani tudi "super korenina", je bil najhitrejši Lojze Vodopivec, v najmlajši kategoriji deklic in dečkov do 10 let pa sta zmagala Liza Ju-ričan in Matej Ciaber. Velesla-lomski prvaki ostalih kategorij so postali. Majda Bogataj, Marija Jamnik, Anton Oman, Peter Zi-herl, Aleksandra Draksler, Jože Košir, Andreja Novak, Spela Hartman, Tomaž Rupnik, Peter Porenta, Drago Novak in Franci Stanonik, ki je dosegel tudi najboljši čas na tekmi in zato prejel prehodni pokal. Prvič so nastopili tudi deskarji, zmagal pa je Rok Mrak.
Pri pripravi tekmovanja so pomagali številni sponzorji na čelu s Termom, Mercatorjem in Tehno-servisem, veliko zaslug za množično udeležbo krajanov pa imajo tudi koordinatorji po vseh naseljih Krajevne skupnosti Trata. V.S.
SMUČARSKI SKOKI
Albreht rekorder
Selo pri Vodicah - Smučarsko društvo Strahovica je prejšnjo nedeljo pripravilo medklubsko tekmovanje za tretji memorial Pavleta Marčuna v smučarskih skokih na 40-metrski skakalnici. Tako tekmovalci kot trenerji so pohvalili organizacijo in pripravo skakalnice, ki je tokrat omogočila tudi rekordni skok 46 metrov, ki ga je dosegel član SSK Alpina Ziri Miha Albreht. V kategoriji do 15 let je bil najboljši Vid Oj-stršek (SSK Mengeš), v kategoriji od 16 do 25 let: Miha Albreht, v kategoriji nad 26 let pa Uroš Rakovec (ŠSK Triglav).
Tekaška sekcija Smučarskega društva Strahovica s predsednikom Tonetom Koscem pa za to soboto pripravlja tekmovanje v smučarskih tekih. A.Ž.
V sredo začetek končnice
Bled - V moški konkurenci 1. DOL se je najboljših osem ekip pripravljalo za prve tekme končnice, ki se začne v sredo. Pari prvega kroga so Salonit Anhovo : Pomurje Galex Regal, Fužinar Metal Ravne : Šoštanj Topolšica, Maribor Stavbar IGM : Svit. Četrti par pa je gorenjski, saj se bosta že v prvem krogu pomerila Calcit in Merkur LIP Bled - prva tekma pa bo v sredo ob 20.00 v Športni dvorani v Kamniku. Kamničani so favoriti, a ne gre pozabiti, da so Blejci znali presenetiti prav na pomembnih tekmah. Tekmeci v prvem krogu igrajo na dve dobljeni tekmi.
V ženski prvi ligi so igralke Varstva Broline gostovale pri Formis Bell Miklavžu in s porazom dokončno zapravile vse možnosti za obstanek v ligi. V dokaj povprečni tekmi st) se Kamničanke sicer dobro borile, usodna pa so bila nihanja v igri in slab sprejem servisa. Formis Bell Miklavž : Varstvo Broline 3:1 (22, -21, 19, 21). Tri kroge pred koncem je v vodstvu HIT Nova Gorica, pred Novo KBM Branik, Slad-kigreh Ljubljano, Benediktom in Luko Koper, le pet ekip pa ima še možnost za končnico, v kateri igrajo štiri ekipe. Varstvo Broline je na desetem mestu, za "rešilnim" osmim mestom pa zaostaja za 5 točk.
V 2. DOL pa boj za napredovanje ostaja še naprej odprt. Olimpija je po zmagi v Prvačini blizu napredovanja, medtem ko sta Termo Lubnik in Krka z zanesljivimi zmagami obdržali enako medsebojno oddaljenost kot prej. Škofjeločani so gostili TAB Mežico, ki se bori za obstanek, gostje pa se niso predali kar /lahka, tako da so se morali odboj -karji Termo Lubnika za zmago kar potruditi. Termo Lubnik : TAB Mežica 3:0 (20, 20, 18). Če ne bo prišlo do kakšnih nepredvidenih presenečenj, bo o napredovanju očitno odločala medsebojna tekma med Termo Lubnikom in Krko naslednjo soboto. Vse slabše pa kaže Žirov-ničanom. Zmage proti Krki 0:3 (-15, -18, -16) sicer ni bilo pričakovati, zato pa jim nikakor ni šla v prid zmaga Portoroža. Flaycom Žirovnica je trenutno na 11. mestu s točko zaostanka za VC Portorožem in točko naskoka pred Žniders Hočami. V ženski konkurenci 2. DOL so Blejke na gostovanju v Ljubljani sicer izgubile, a vendarle osvojile dva niza in s tem točko. Kljub temu da sta ekipi na lestvici ena za drugo, pa osvojena točka vseeno pomeni manjše presenečenje, saj imajo Ljubljančanke kar štiri zmage več, Blejke pa se niso predale in zasluženo osvojile točko v boju za vrhnji del tabele. V vodstvu so Prevalje (47) pred Ptujem (43) in ŽOK Mislinjo (41), le še te tri ekipe pa so v boju /a napredovanje. Blejke so na šestem mestu s 27 osvojenimi točkami.
V 3. DOL so igralci Bled-Žirovnica izgubili v Kamniku / drugo ekipo s 3:0, Iskra Mehanizmi Kropa je doma premagala LOK Črnuče s 3:2, Logatec pa je že pet krogov pred koncem dokončno osvojil prvo mesto s samimi zmagami. Kamnik II je drugi, odbojkarji Iskre Mehanizmi Kropa so peti, Bled-Žirovnice pa šesti. V ženski konkurenci bomo kmalu lahko ugotovili, da so Jeseničanke tudi teoretično osvojile prvo mesto, saj imajo pet krogov pred koncem 50 točk oziroma kar 11 točk naskoka pred Intervalom A Izola. Igralke ŽOK Partizan Šk. Loka, ki so trenutno četrte, imajo še nekaj možnosti za končno drugo mesto, saj je zaostanek štirih točk še nadomestljiv. Pizzeria Morena je na sedmem mestu (23), Bohinj pa na dvanajstem (5 točk). Sicer pa je ekipa Mladi Jesenice tokrat ugnala Piz.zerio Moreno s 3:0, Bohinj je odščipnil točko Luka Kopru mlade (2:3), Partizan Šk. Loka pa je zanesljivo ugnal Semič (3:0). B.M.
SMUČARSKI TEKI_
Zmaga Fabjanove in Jezerškove, tretje mesto Mirjam Soklič
Planica - Kar 210 tekačev iz 11 držav seje zbralo na največjem mednarodnem tekmovanju smučarskih tekačev pri nas, za celinski in alpski pokal v soboto in nedeljo v Planici. Odlična udeležba, najboljša v tej sezoni. Odlične proge, ki jih je pripravil Jože Kavalar. Izvrstna izvedba kar 150 članov ŠD Planica na čelu z vodjem tekmovanja Robertom Kerštajnom in županom Juretom Žerjavom. V pokalu, ki je kalilnica bodočih šampionov, so se izkazali tudi slovenski, gorenjski tekači in tekačice, čeprav so imele predvsem tekačice težave predvsem v spustu, saj so izgubile kar nekaj še višjih uvrstitev. Najlepše presenečenje je prvi dan pripravila Blejka Mirjam Soklič, ki je med mlajšimi članicami osvojila tretje mesto in bila ceh) najhitrejša naša tekačica. Med članicami so Tina Hižar, Ines Hižar in Maja Benedičič, nesojena potnica na člansko svetovno prvenstvo po osvojitvi 4. mesta na neuradnem svetovnem prvenstvu do 23 let. končale na osmem, desetem in 12. mestu. Vse minuto in nekaj sekund za zmagovalko Nemko Anke Reschvvamm-Schulz. Med člani, zmagal je Italijan Thomas Moriggl, sta bila najvišje na 10 km Jože Mehle (24. mesto) in Nejc Brodar (25. mesto). Med mlajšimi člani je Blaž. Jelene osvojil 16. mesto. Matej Soklič, ki je tekmo želel izrabiti za generalko za svetovno prvenstvo, kjer ga jutri čaka Sprint, je na K) km zlomil palico in odstopil, dobro formo pa le pokazal v šprintu štafet, kjer je v dveh predajah prevzel vodstvo. Skupaj z Mehletom sta na koncu pristala na 15. mestu, 12. mesto pa je pripadlo paru Nejc Brodar - Rok Bremec. Par Maja Benedičič - Ines Hižar je bil med članicama v štafeti šesti. Da imamo hitre naslednice Petre Majdič, sta s četrtim in 11. mestom znova potrdili Vesna Fabjan in Barbara Jezeršek, ki sta potem v nedeljo premočno slavili v šprintu štafetnih parov. M.M.
Smučarski teki Naklancev - Med Dupljami in Strahinjem so člani TVD Partizana Duplje, pod pokroviteljstvom občine Naklo, prejšnjo soboto pripravili smučarske teke za občane in občanke Naklega. Kot je sporočil Ivan Benegalija, se je tekmovanja udeležilo 9 tekmovalk in 25 tekmovalcev, pomerili pa so se v osmih starostnih kategorijah. Med najmlajšimi sta zmagala Anita Meglic in Urban Cvajnar, v ostalih kategorijah pa so bili najhitrejši: Veronika Trškan, Milena Zaplotnik, Rok Hribar, Bojan Cvajnar, Peter Pajk in Alojz Jošt. Najboljšim je medalje podelil predsednik društva Vido Jagodic, najhitrejša in dobitnika pokalov pa sta bila Vera Trškan med ženskami in Bojan Cvajnar med moškimi. V.S.
Jasnejša pravila za delo policije
Predlog sprememb zakona o policiji prinaša kar 70 sprememb, ki bodo postavile jasnejša pravila za delo slovenske policije. Pritožbe državljanov nad postopki policistov naj bi po novem na drugi stopnji obravnaval senat, ki ga imenuje ministrstvo za notranje zadeve. Predlagano policijsko pooblastilo o odredbi prepovedi približanja storilca žrtvi
nasilnega ravnanja.
Ljubljana - Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je minuli petek predstavil ključne novosti in spremembe, ki naj bi jih prinesel spremenjeni zakon o policiji. Med številnimi novostmi so najpomembnejše uvedba jasne delitve pristojnosti ministra in državnega tožilca pri usmerjanju dela policije, jasnejša pravila o uporabi prisilnih sredstev, spremenjeni zakon naj bi delavcem ministrstva, ki izvajajo nadzor, po novem podeljeval policijska pooblastila. Predlog spremenjenega zakona mora obravnavati še vlada.
Zakon o policiji je bil sprejet leta 1998 in je tedaj na novo uredil organizacijo in delovanje policije. Med večletnim izvajanjem zakona so se pojavile potrebe po dopolnitvah zakona, saj so na notranjem ministrstvu ugotavljali, da nekatere zakonske rešitve niso najbolje urejene, so premalo dorečene oziroma dovoljujejo različna tolmačenja.
Ministrstvu nadzor nad policijo
'Tako novela zakona prinaša pravno podlago za določno ureditev razmerij ministrstva za notranje zadeve do policije, ki so bila do sedaj nejasno opredeljena in so pogosto povzročila nesoglasja in celo obtoževanja. Tako bo lahko po novem notranji minister zahteval od policije poročila, podatke in druge dokumente v /vezi z njenim delom, generalni direktor policije bo moral ministru redno in na ministrovo posebno zahtevo poročati o delu policije in o vseh pomembnejših vprašanjih s področja njenega dela.
Nadzor nad policijo bodo po novem opravljali tudi uslužbenci ministrstva, ki imajo status policista, pri svojem nadzoru pa naj bi imeli tudi policijska pooblastila, vendar le v okviru izvajanja nadzora. Tako bodo imeli nadzorniki z ministrstva moč zahtevati podatke iz policijskih evidenc, zahtevati vpogled v dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, s katerimi razpolaga ali jih izdaja policija, po potrebi pa bodo lahko zahtevali tudi njihovo izročitev. Nadzorniki bodo v okviru svojega dela imeli možnost
razgovorov s policisti, vstopa v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu, zahtevali vse podatke o tehničnih sredstvih, ki jih uporablja policija, in o usposobljenosti policistov za njihovo uporabo. Nadzorniki bodo v primeru sprejetja predlaganih sprememb lahko prisostvovali tudi pri izvajanju policijskih nalog.
Za občane so bistvene spremembe na področju reševanja pritožb /oper kršitve pravic in svoboščin v policijskih postopkih, na kar je bilo v preteklosti danih veliko pritožb. Prizadete državljane je namreč najbolj motilo dejstvo, da so vse njihove pritožbe obravnavali znotraj policije, kar je povzročalo nezaupanje pritožnikov do pravičnosti obravnave. Notranji minister zalo predlaga, da priložbo na prvi stopnji obravnavajo v okviru policijske postaje, na kateri dela policist, zoper katerega je bila vložena pritožba. Če pritožnik ne bo zadovoljen z ugotovitvami, se bo lahko po novem takoj pritožil na notranje ministrstvo in ne na generalno policijsko opravo kot doslej. Na drugi stopnji naj bi tako pritožbe reševali senati, ki jih bo imenovalo ministrstvo, v senatih pa naj bi sedeli tudi predstavniki javnosti in policijskega sindikata.
Prepoved približanja
Na novo se ureja tudi pristop k obravnavi nasilja v družini. Predlog sprememb zakona tako policistom prinaša novo pooblastilo v primerih obstoja suma, da bo neka oseba ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo otroka ali druge osebe, ki je v njenem
bližnjem razmerju ali krvnem sorodstvu v ravni vrsti (brat, sestra) ali v stranski vrsti do tretjega kolena ali v svaštvu do drugega kolena, posvojitelj ali posvojenec, rejnik ali rejenec oziroma druga oseba, s katero storilec živi v skupnem gospodinjstvu. V takih primerih lahko policist odredi prepoved približanja določeni osebi, kraju ali objektu, tak ukrep lahko izda na samem kraju ogrožanja. Policisti bodo imeli na voljo tudi pisne odredbe, s katerimi bodo določili zahtevano razdaljo storilca do žrtve. Ta pooblastila bodo policisti lahko uporabili na podlagi dosedanjega grdega ravnanja storilca oziroma dosedanjega ukrepanja policije zoper takega storilca ali na podlagi okoliščin, ki jih bodo policisti zaznali ob prihodu na kraj ogrožanja.
Oseba, ki ji bo odrejena prepoved približevanja, bo morala določen kraj ali območje takoj zapustiti, sicer jo bo odstranila policija. Policija bo lahko izdala prepo-
ved približevanja za dobo 10 dni, medtem ko bo sodišče tako prepoved lahko podaljšalo za dobo do 60 dni. V tem času bodo imeli pristojni organi možnost izvedbe ostalih zakonsko predpisanih postopkov, lokalni centri za socialno delo pa nuditi pomoč žrtvam.
Na novo bo zakon opredelil tudi pravice osebe, ki ji je policija odvzela prostost, oziroma tako imenovano "miranda pravice". V primerih policijskega prijetja bo imel policist dolžnost da prijeti) osebo v njenem maternem jeziku oziroma jeziku, ki ga razume, ta-
koj pouči, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki ga svobodno izbere, da je policist na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najblinje.
Uporaba prisilnih sredstev
Za državljane so zanimive tudi predlagane spremčmbe oziroma natančneje razdelani pogoji za uporabo prisilnih sredstev, ki so sicer že zapisani v pravilniku o policijskih pooblastilih. V predlogu tako notranje ministrstvo zaostruje pogoje za uporabo strelnega orožja s strani policista. Spremenjeno bo določilo, po katerem lahko sedaj policist strelno orožje uporabi tudi pri preprečitvi bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče odrediti tudi kazen osem ali več let zapora. To določilo naj bi bilo spremenjeno v toliko, da bo šlo za kaznivo dejanje, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora nad 10 let.
Zakon o policiji se bo spremenil tudi na področjih, ki urejajo mednarodno izmenjavo podatkov, policijske evidence, delovno-pravno področje policistov, rezervni sestav policije in varnostno preverjanje oseb. Simon Subic
Vpliv višine cestnine na preusmerjanje prometa
Poleg tega, da cestnina predstavlja pomemben finančni vir pri izgradnji in vzdrževanju avtocest, jo lahko uporabimo tudi kot učinkovit instrument prometne politike.
Prepoved približevanja po evropskem vzoru
Prepoved približevanja storilca nasilnega ravnanja svoji žrtvi je le del celostnega pristopa k obravnavi problematike nasilja v družini.
Kranj - "S spreminjanjem višine cestnine lahko vplivamo na razporejanje potovanj med cestninsko in necestninsko cesto," pravi doc. dr. Marijan Žura s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v svojem delu z naslovom Napovedovanje vpliva višine cestnine na preusmerjanje prometa s ciljem zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. V primeru izrazitih negativnih vplivov na okolje lahko s cestnino dosežemo preusmeritev prometa na alternativne povezave.
Kranj - Med novostmi v zakonu o policiji so tudi tiste, ki urejajo problematiko nasilja v družini, med katerimi je najpomembnejša možnost ukrepa prepovedi približevanja. Poglejmo, kako je notranje ministrstvo obrazložilo razloge za to novost, ki jo je sicer napovedalo že pred časom.
Nasilje v družinskem okolju, ki ga policija pri svojem delu obravnava bodisi kot kazniva dejanja ali kot prekrške, je v naši družbi resen problem, kar potrjujejo tudi statistični podatki. V zadnjih letih se je na območju Slovenije zgodilo kar nekaj grozovitih družinskih umorov in drugih hudih kaznivih dejanj, ki bi jih bilo mogoče ob ustreznih preventivnih ukrepih preprečiti (v letu 2001 kaznivih dejanj umorov, od tega 9 dokončanih in 14 poskusov). Prav tako je policija na podlagi zakona o prekrških zoper javni red in mir v istem letu obravnavala tudi 10.416 kršitev ogrožanja varnosti osebe v zasebnem prostoru.
Tako je ministrstvo za notranje zadeve novembra lani pripravilo delovni posvet s predstavniki ministrstev za pravosodje in za delo, družino in socialne zadeve, Generalno policijsko upravo, državnim tožilstvom, Senatom za prekrške
RS in Pravne fakultete Ljubljana, da bi ocenili predlog novega po-oblastilncga instituta: prepoved približevanja določenemu kraju, osebi ali območju.
Na podlagi predlogov domače strokovne javnosti in izkušenj nekaterih držav EU (Nemčija, Avstrija, Nizozemska...), ki so že pred leti sprejele posebne zakone za zaščito nemočne žrtve pred nasilneži, je ministrstvo za notranje zadeve dalo v medresorsko usklajevanje predlog sprememb in dopolnitev zakona o policiji, ki predvideva celosten pristop k obravnavi nasilja v družini. Predvideno varnostno pooblastilo policije "prepoved približevanja" tako predstavlja samo del skupnega in celovitega delovanja različnih institucij pri obravnavi nasilja v družini. Po zakonu bo namreč morala policija po odreditvi ukrepa "prepoved približevanja" takoj obvestiti organ socialnega varstva oziroma organizacijo, ki jo pooblasti pristojno ministrstvo, da se lahko vključijo v nudenje pomoči žrtvi oziroma žrtvam. Istočasno mora policija seznaniti žrtev z organizacijami, ki soji na voljo /a nudenje kakršne koli pomoči, na njeno željo pa tudi omogočiti stik s takšno organiza-
cijo. Tudi v tujini so ugotovili, da je učinkovitost zagotovljena le ob enotnih in povezanih ukrepih različnih subjektov. Predvsem je nujna ureditev začasne odredbe, ki bi jo izdal pristojni sodni organ na podlagi žrtvine zahteve, ko bi prenehal veljati policijski varnostni ukrep prepoved približevanja.
Ukrep, ki ga odredi policija, je lahko le kratkotrajen (deset dni), saj po mnenju notranjega ministrstva policija ne more odločati o družinskih razmerjih, in torej predstavlja samo prvo, začetno fazo celovitega preprečevanja nasilja v družinskih okoljih. Ce obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo oseba nadaljevala z ogrožanjem, lahko žrtev, organ socialnega varstva ali policija predlagajo pristojnim pravosodnim organom podaljšanje ukrepa do 60 dni. Cilj predlagane spremembe je torej pomoč žrtvi ob varovanju pravice domnevnega nasilneža in pri tem upoštevati načelo sorazmernosti posegov v ustavno zagotovljene pravice. Kadar pa je stopnja ogrožanja tako velika, da kaže na znake kaznivega dejanja, ukrepa policija tudi v skladu z zakonom o kazenskem postopku, so še obrazložili. S.Š.
Z višanjem razmerij med cestninskimi razredi lahko povzročimo preusmerjanje tovornega prometa na okolju bolj prijazno železnico. S spreminjanjem višine cestnine tekom dneva pa se lahko izognemo izrazitim dnevnim konicam in s tem velikemu onesnaženju, ki ga povzročajo zastoji. Pred odločitvami je potrebno za posamezne ukrepe napovedati, kaj bodo prinesli. Lahko se zgodi, da bo sprememba cene prenizka in želeni cilj ne bo dosežen. Po drugi strani se lahko s preveliko spremembo povzroči velike odlive s cestninske ceste in s tem zastoje na paralelni mreži.
pleksnih metod (tribut in abra-ham). Tribut je dvokriterijska metoda, ki upošteva tako čas potovanja kot ceno in je hkrati najprimernejša. Za vsako potovanje obstaja določena pripravljenost za plačilo cestnine, seveda le ob predpostavki ustreznega zmanjšanje časa potovanja. V enokriterij-skih metodah vedno izberemo le enega od obeh kriterijev - odvisno od pomembnosti - ki je za vsakega posebej individualna.
Vrednost časa lahko ocenimo na različne načine. Prvi je analiza odkrite preference oziroma čemu daje voznik prednost. Pri tej analizi je Žura navedel, da uporabni-
Za napoved učinkov tako uporabljamo različne matematične modele. Najbolj razširjen je štiri-fazni model, pri katerem je razporejanje potovanj po cestni mreži zadnja faza v postopku napovedi prometa. Obstajajo različne tehnike razporejanja: od najenostavnejših diagramov preusmerjanja prometa, metode vse ali nič, do kom-
ke opazujemo. Tovrstno zbiranje podatkov je redko, saj so potrebna velika finančna sredstva. Druga metoda za zbiranje podatkov je raziskava izražene preference. To je razmeroma nova tehnika zbiranja podatkov v prometnem planiranju. Glavna značilnost te metode je, da anketirance sprašujejo, kako bi ravnali v predstavljenih
hipotetičnih situacijah. V nadaljevanju je dr. Marijan Žura predstavil anketo izražene preference, ki sojo izvedli z. vozniki na bencinskih servisih ob avtocesti in na paralelni cesti. Anketa je sestavljena iz dveh delov, prvi pridobiva podatke o socialno-ekonomskem statusu voznik ter o potovanju. V drugem pa so anketarji voznikom predstavili K) hipotetičnih situacij, kjer se spreminjajo potovalni časi po avtocestah in vzporedni cesti ter višino cestnine. Vozniki so izbirali med avtocesto in paralelno cesto. Rezultati ankete naj bi podali rezultate oziroma odgovor na vprašanje "kakšna mora biti višina cestnine na nekem odseku, da bo znesek pobrane cestnine največji?".
V raziskovalni nalogi so obravnavali cestninsko postajo Dob. Tu je prometna mreža sestavljena iz dveh cest - ocestninjene povezave in necestninjene cestne povezave. Pri prvi je hitrost 100 kilometrov na uro in je dolga 5,5 kilometra, pri drugi pa je hitrost 56 kilometrov na uro in je dolga skoraj 9 kilometrov. S tribut metodo so, ob prejšnjih podatkih s štetja prometa leta 1999, ugotovili, daje lahko cena za osebna domača vozila 1500 tolarjev, za tuja 2000, avtobuse 300Ò tolarjev... S takšnimi cenami so dosegli na cestninski postaji Dob primeren promet na avtocesti Višnja gora - Bič, hkrati pa se na vzporedno cesto, ki ni plačljiva, ni preselilo več kot 3000 vozil, kolikor znaša kapaciteta prometnice. Kot je ugotovil doc. dr. Marijan Žura, lahko za uspešno kreiranje cen, glede na zaželeni promet na avtocestah, uporabljamo metodo tribut. Za uspešno izdelavo metode potrebujejo le podatke o distribuciji vrednosti časa, kijih lahko učinkovito dobijo s primerno obdelavo podatkov, dobljenih z. anketo izražene preference.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Ivan Grilc iz Cerkelj zaradi tihotapljenja marihuane v sodnem priporu
Iz nizozemskega v domač zapor?
Potem ko se je 42-letni Ivan Grilc lansko poletja vrnil iz "dolgih počitnic" na Nizozemskem, so ga nova poznanstva očitno spet speljala na stara pota tihotapljenja s prepovedanimi drogami. V sredo so ga kriminalisti prijeli s sodelavcema Goranom Marjanovičem in Francem Bogatajem ter z 28 kilogrami marihuane.
Kranj - Da ima "gorenjska heroinska naveza" več obrazov, dokazuje kar nekaj kriminalnih združb, ki so jih kriminalisti razkrili po Hartmanu in njegovih. Eden od takšnih obrazov nosi za zdaj tudi tri konkretna imena: Ivan Grilc, 42 let, avtoprevoznik iz Cerkelj, ki se je lansko poletje predčasno vrnil iz zapora na Nizozemskem, kjer je bil zaradi tihotapljenja 90 kilogramov heroina leta 1997 obsojen na osem let zapora, Goran Marjanovic, 28 let, hrvaški državljan z dovoljenjem za začasno bivanje v Kranju, ki so ga zaradi sorodnega kaznivega dejanja njegovi rojaki iskali z mednarodno tiralico, in Franc Bogataj, 40 let, avtoprevoznik iz Goric, doslej brez kriminalnega dosjeja.
Prvi mož gorenjskih kriminalistov Simon Velički je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da so od lanskega oktobra, tudi s prikritimi policijskimi ukrepi in metodami, spremljali domnevno kriminalno početje najmanj petih Gorenjcev in več ljudi in tujine, ki naj bi bili povezani v "Grilčevo navezo". V sredo, 19. februarja, so prijeli trojico z 28 kilogramski-
mi štrucami marihuane v treh potovalnih torbah.
O sami akciji je Simon Velički povedal tudi nekaj več konkretnega. O osumljencih je sicer govoril z. inicialkami, a ker so v javnosti že znani, navajamo imena. Potekalo je takole. Franc Bogataj in Ivan Grilc sta se z Mercedesovim tovornjakom pripeljala k skladišču krompirja v Šenčurju in parki-
Ivan Grilc: komaj iz zapora, je že v priporu.
Zasežene kilogramske štruce marihuane.
rala. Iz Kranja se je z Grilčevim osebnim avtom BMW 325i do njiju pripeljal Goran Marjanovic. Drogo naj bi iz priklopnika preložili v prtljažnik BMW. Bogataj se je zatem s tovornjakom odpeljal proti Mariboru, medtem ko sta se Grilc in Marjanovic z BMW najprej ustavila pred bližnjim lokalom, od tam pa nadaljevala proti Brniku.
"V bližini odcepa za avtomobilsko cesto pred Brnikom ju je
okrog devetih dopoldne ustavila policijska patrulja. Med postopkom sta oba izstopila. Grilc je nenadoma sedel nazaj v avto in bežal proti Brniku, kjer pa ga je v blokadi počakala druga patrulja in ga aretirala. "Zmedo" je poskušal izkoristiti za beg Marjanovic, ki se je pognal proti Šenčurju, vendar so tudi njega hitro ujeli in uklenili. Bogataja so spravili s ceste mariborski kriminalisti," je včeraj povedal Simon Velički.
Sodniki so sodelovali pri pripravi novele
Ministrstvo za pravosodje zavrača očitke iz sodniških vrst, da so sodniki in ostali strokovnjaki premalo sodelovali pri
pripravi novele zakona o kazenskem postopku.
Ljubljana - Na pogoste očitke v zadnjem času, predvsem iz sodniških vrst, da ministrstvo za pravosodje v pripravo sprememb in dopolnitev zakona o kazenskem postopku ni v zadostni meri vključilo strokovnjakov in sodnikov, se je odzval pravosodni minister Ivan Bizjak oziroma ministrstvo in podal pojasnilo o pripravi novele zakona o kazenskem postopku.
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je z odločbo imenoval širšo delovno skupino za pripravo koncepta novega Zakona o kazenskem postopku, v katero so poleg predstavnikov vrhovnega državnega tožilstva, odvetniške zbornice, pristojnih ministrstev in vladnih služb ter pravne fakultete, vključeni tudi podpredsednik vrhovnega sodišča, sekretar vrhovnega sodišča in predsednik višjega sodišča v Ljubljani, so zapisali v sporočilu za javnost.
Nadalje razlagajo, da je delovno besedilo predloga sprememb in dopolnitev zakona o kazenskem postopku pripravila ožja strokovna skupina, v kateri so med drugimi sodelovali tudi podpredsednik vrhovnega sodišča in predsednik višjega sodišča v Ljubljani ter upokojeni sodnik vrhovnega sodišča. Pripravljeno delovno besedilo je nato obravnavala prej omenjena širša delovna skupina. Predlagatelj je pri oblikovanju končnega besedila upošteval stališča iz razprave, kolikor je bilo mogoče, a hkrati priznavajo, da so bila ta stališča glede posameznih vprašanj močno deljena in tudi nasprotujoča.
"Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku je bil v skladu s Poslovnikom vlade 16. januarja 2003 posredovan v medresorsko usklajevanje pristojnim ministrstvom in vladnim službam. Mi-
nistrstvo za pravosodje je istega dne poslalo predlog zakona v pripombe tako članom delovne skupine kot tudi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, obema pravnima fakultetama in Odvetniški zbornici Slovenije. Med drugim je Ministrstvo za pravosodje prejelo tudi pripombe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki so bile v večji meri upoštevane pri pripravi Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki je bil posredovan v obravnavo Vladi Republike Slovenije," so pojasnili iz ministrstva za pravosodje.
Poudarili so tudi, da je od ocene Vrhovnega sodišča Republike Slovenije - kot vrha sodne veje oblasti - odvisno, katera višja, okrožna ali okrajna sodišča, posamezne sodnike in sodniška združenja bo vključilo v pripravo pripomb na posredovana besedila predlogov zakonov. Glede na dejstvo, da je vrhovno sodišče vrh sodne veje oblasti, kakor tudi glede na število sodnikov, ki odločajo v zadevah s področja kazenskega prava, ni mogoče pričakovati niti zahtevati, da bi pristojno ministrstvo ob pripravi predlogov zakonov le-te posredovalo v mnenje vsem sodiščem, sodnikom in njihovim organom.
Po oceni ministrstva naj bi to niti ne bilo potrebno, saj je vrhovno sodišče tisto, ki je po zakonu pristojno za vodenje evidence sodne prakse sodišč in za njeno poenotenje, lahko pa tudi zahteva od nižjih sodišč podatke v zvezi z uporabo zakona, podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju in druge podatke, potrebne za preučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu. V
tem obsegu sme tudi pregledati delo sodišč.
"Glede na opisani potek priprave predloga sprememb in dopolnitev zakona o kazenskem postopku ministrstvo za pravosodje zavrača očitek, da sodniki niso dobili možnosti, da bi sodelovali pri pripravi navedene novele. Nasprotno, sodniki so aktivno sodelovali pri pripravi in tudi pri oblikovanju dokončnega teksta, ko je bilo vrhovno sodišče zaprošeno za mnenje o zakonu. Ministrstvu
KRIMINAL
Prodal ukraden avto
za pravosodje sicer ni znano, kateri izmed sodelujočih sodnikov so člani Slovenskega sodniškega društva in ali so v tej vlogi uporabili ustrezne možnosti za posvetovanja o problematiki. Ne glede na navedeno pa očitno ni mogoče trditi, da sodniki, ki so pri pripravi zakona sodelovali in tisti, ki jih vključilo Vrhovno sodišče RS, ko je oblikovalo svoje mnenje, niso predstavniki sodelujoče sodniške stroke," je še sporočilo ministrstvo za pravosodje. Simon Šubic
Radovljica - 36-letni R.K. iz Kamnika si je lani domislil zanimiv, a kazniv način hitrega zaslužka, vendar se je njegova domislica nazadnje končala s kazensko ovadbo zaradi velike tatvine, ponarejanja listin in overitve lažne vsebine. Kamničan naj bi po poročanju policije 14. septembra lani vlomil v avtohišo Mcze na Lancovem in z originalnim ključem odklenil nov, še neregistriran osebni avtomobil seat leon 1.9 tdi signo, vreden okoli štiri milijone tolarjev, in ga odpeljal domov. Tam naj bi s svojega poškodovanega avtomobila iste znamke odstranil del vezne pločevine s številko karoserije in ga namestil v ukraden avtomobil. Tega je nato decembra prodal nekemu kupcu in pogodbo o prodaji vozila z lažnimi podatki overovil pri notarju.
Zeblo ga je
Kranj - Neznanega storilca je očitno tako zeblo, da sije moral priskrbeti novo bundo, čeprav zanjo ni bil pripravljen odšteti niti tolarja, Tako se je v petek popoldne odpravil v kranjsko trgovino E-M Šport, počakal, da ga prodajalke niso opazovale, nato pa med razstavljenimi bundami izbral sive barve, znamke salewa CTX anatomic. Menda jo je skril v svojo torbo, nato pa mirno odkorakal v zimski hlad, ne da bi to zaznala varnostna naprava. "Privarčeval" je 38 tisoč tolarjev.
Niti boga se ne boji
Kranjska Gora - Dandanašnjim tatovom ni prav nič več svetega. Da se ne bojijo slovenskega sodstva, je zaradi njegove počasnosti še nekako razumljivo, toda da se nepridipravi ne ustavijo niti pred božjo jezo, to pa je že preveč! To velja tudi za malopridneža, ki seje prejšnji teden odpravil na "delo" v Kranjski Gori. V tamkajšnjem župnijskem uradu je iz pisarne pobral vrednostne papirje in nekaj denarja, vse skupaj vredno 50 tisoč tolarjev. Župnik je bil v tem času odsoten. S.Š.
Pritrdil je, da so Ivana Grilca spremljali, odkar seje vrnil iz nizozemskega zapora, kjer se je očitno seznanil z novimi ljudmi iz tihotapske branže in posel nadaljeval tudi doma. Na vprašanje, ali se ni novo "kolo" začelo odvijati po lanski oktobrski aretaciji Kranjčana Igorja Bavdka. ko naj bi italijanska kriminalistična policija v avtu njegove žene odkrila več deset kilogramov heroina ter Bavdka aretirala, je Simon Velički odvrnil, da Bavdka, ki je bil svoje čase policist, niso povezali s "primerom Grilc" in da tudi niso zaprosili za njegovo izročitev.
NESREČE
Ni upošteval varnostnih zahtev
Kranj - Policijska uprava Kranj je sporočila, da so strokovnjaki odkrili verjetni vzrok delovne nesreče v Dijaškem in študentskem domu Kranj, v kateri je minulo sredo med izvajanjem vzdrževalnih del na delovnem dvigalu umrl 40-letni Milan Petrovič iz Ljubljane. Kot so odkrili, je bilo v dvigalu po vsej verjetnosti pokvarjeno eno od "stop" stikal. Serviserje, da bi odkril napako, k dvigalu pristavil voziček, se povzpel nanj ter pogledal v jašek. Pri tem po ugotovitvah preiskovalne komisije ni upošteval varnostnih zahtev, saj dvigala ni izklopil iz električnega omrežja. Tako je, potem ko je s svojo težo obremenil kabino dvigalo, na pregorelem stikalu povzročil ponoven kontakt, zaradi česar se kabina dvigala hitro dvignila in mu usodno stisnila zgornji del telesa.
Polomljeni smučarki
Kranjska Gora - Pri smučanju na kranjskogorskem smučišču se je prejšnji teden hudo poškodovala 45-letna smučarka iz Kamnika. Med smuko od zgornje postaje vlečnice Preseka po levem kraku smučišča je na kompaktnem in trdem snegu padla in si pri tem zlomila kolk. Na kraju padca sta ji pomagala rediteljica in reševalec, nato pa so jo reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Vogel - Hude poškodbe je utrpela tudi smučarka, ki je minuli petek grdo padla med smučanjem na Voglu. 26-letna Madžarka se je spustila po pobočju Storeč. Čeprav je uporabljala alpske amuči, seje spustila po deskarskem poligonu, ki se nahaja poleg urejenega smučišča. Tako je prismučala do pripravljene skakalnice (bor-der rampe), kjer jo je zaradi slabega obvladovanja smuči vrglo v
Dva v sodnem, tretji v hišnem priporu
Kriminalisti, ki so po aretaciji Grilca, Marjanoviča in Bogataja opravili tudi hišne preiskave, so prepričani, da imajo zbranih dovolj materialnih dokazov za utemeljitev suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa / mamili. Vse tri so v petek, 21. februarja, privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju Sreč ku Škerbcu. Na zaslišanjih so bili prisotni tudi zagovorniki osumljenih in okrožna državna tožilka i/ skupine tožilcev za posebne zadeve Maja Ulčar.
Medtem ko naj bi Grilc in Marjanovic pred preiskovalnim sodnikom molčala, pa naj bi bil Bogataj menda bolj zgovoren. Zasliševanje Grilca seje zaradi dokaj obsežne kazenske ovadbe nadaljevalo še v soboto, že v petek pa je Srečko Škerbec za Grilca in Marjanoviča odredil sodni pripor, za Bogataja pa hišnega.
V priporu bodo osumljenci bržčas dočakali tudi začetek sojenja. Le-to zna biti dokaj obremenjujoče predvsem za Grilca in Marjanoviča; Grilc je zaradi prevoza 90 kilogramov heroina na Nizozemskem odsedel dobro polovico osemletne zaporne kazni, medtem ko naj bi bil Marjanovic zaradi trgovanja Z drogami na Hrvaškem obsojen na tri leta in osem mesecev zapora.
Po neuradnih podatkih naj bi Ivan Grilc hkrati odgovarjal še za eno kaznivo dejanje prevoza večje količine heroina pred sedmimi
Helena Jelovean, foto: Tina Doki in PU
zrak, potem pa grdo priletela na snežno podlago. Z zlomljeno medenico in udarninami po glavi so jo s policijskim helikopterjem odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Odpovedalo je srce
Podreča - Minuli četrtek je v okolici Podreče med tekom na smučeh umrl 70-letni Ljubljančan. Teči je pričel v bližini Jeprce, nato pa se je po urejeni tekaški progi na Sorskem polju odpravil v smeri Podreče. Približno kilometer pred naseljem se je nenadoma zgrudil, saj je mu je po ugotovitvah zdravnice zastalo srce.
Zbila peško
Senično - V prometni nezgodi, ki seje minuli četrtek zjutraj zgodila na regionalni cesti izven naselja Senično, se je hudo poškodovala 75-letna D.P. z Golnika. Pravilno je hodila po svojem levem robu ceste, ko je nasproti v osebnem vozilu pripeljala 24-let-na J. Č. i/ Kranja. V preglednem levem ovinku je voznica vozila preblizu desnega roba cestišča in zato z. desnim delom vozila zadela v peško, katero so hudo poškodovano odpeljali v ljubljanski klinični center.
Pobegnil in napihal
Kranj - Kranjski policisti bodo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku /oper 32-letnega vozn|ka osebnega vozila P.T. iz Kranja, ker je v nedeljo ob 15.30 uri v Cerkljah povzročil prometno nesrečo z materialno škodo in nato pobegnil, je sporočila policija. Voznika so kasneje uspeli izsledili, in ker je kazal /nake vinjenosti, je moral opraviti še alkotest. Ta je poka/al, daje imel v izdihanem /raku kar 2.38 g/kg alkohola. S.Š.
Mag. Franc But, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Nad lovstvom visijo 'revolucionarni" časi
Vračanje gozdov Cerkvi in lovstvo sta temi, za kateri nekdanje partijske strukture in njihovi nasledniki nimajo ravno dobrega posluha. Medtem ko se v prvem primeru stvari počasi le premikajo, lovstvo na svojo preobrazbo še čaka.
Nedvomno bo ta korenita, za nekatere pa tudi boleča.
Čeprav se je škandal zaradi kloranfenikola v mleku že polegel, me še vedno zanima, kdo je podpisal navodilo, da se mleko zlije v kanale, namesto predela v prah ?
"Podpisal ga je takratni direktor veterinarske uprave mag. Zoran Kovač. Takšna je pač hierarhija pristojnosti na našem ministrstvu. Pri tem pa moram seveda jasno povedati, da sem bil kot minister o tem obveščen. Morda bi bila lahko rešitev tudi drugačna, vendar so bile v Sloveniji v tistem trenutku zmogljivosti za prašenje preprosto premajhne. V vsakem primeru pa je bila to za nas tudi neke vrste šola. Dejstvo je, da smo v Sloveniji nadzor ves čas izvajali skladno s standardi evropske in mednarodne skupnosti. Zdaj izvajamo neke vrste nadstan-dard, kar pomeni, da nadzorujemo bistveno več, kot se od nas zahteva. In zagotovo bomo to počeli še toliko časa, dokler ne bomo prepričani, da si spet lahko privoščimo nadzor v mejah normale, če smem tako reči. Posledica vsega je, da lahko zdaj nesporno zagotovimo, da v verigi, ki je preko industrije vezana tudi na ljudi, kloranfenikola v mleku ni."
Kdaj ho veterinarska uprava dobila novega direktorja ?
"Na javni razpis smo dobili tri prijave. Kot veste, do izbora ni prišlo. Z začetkom uporabe zakona o javnih uslužbencih v mesecu juliju bomo namreč izvedli javni natečaj za izbiro novega generalnega direktorja Veterinarske uprave Republike Slovenije. Do takrat pa bo funkcijo opravljala dosedanja vršilka dolžnosti, pri čemer moram reči, da jo opravlja zelo dobro. Pripomniti pa moram še to, da so zahtevane kvalifikacije za mesto direktorja veterinarske uprave zelo "neživljenjske"."
Neskončna možnost pravdanja
V dvanajst let dolgi tranzicijski zgodbi je denacionalizacija epizoda zase. Kateri so "hakeljci",
da je do zdaj denacionalizacij-skim upravičencem vrnjenih med petdeset in šestdeset odstotki po drugi svetovni vojni odvzetih kmetijskih zemljišč in gozdov?
"Največji problem je zakonodaja, ki omogoča neskončno možnosti pritoževanja. Praktično je mogoča pritožba na pritožbo, kar vso zadevo zelo zavleče. Zaradi vračila pokljuških gozdov ljubljanski nadškofiji, recimo, so se med drugim pritožili nekakšni
kracijah gozd ne glede na lastništvo javno dobro; je nekakšna univerzalna last, ki je dostopna vsem, na primer, za rekreacijo. Seveda pa je pri tem treba upoštevati veljavna načela."
Kmetijsko ministrstvo je pritožbeni organ druge stopnje. Zakaj se reševanje denacionalizacije ustavi pri vas?
"Nekih pretiranih zaostankov pri nas ni, saj si prizadevamo, da zadevo čim hitreje rešimo. Seveda
ljubitelji ptic. Zaradi vračanja v naravi, za kar se tudi sam zavzemam, se pritožujejo tudi gozdna gospodarstva. Ampak, dolgoročno vzeto pritožba na pritožbo nikomur in ničemur ne koristi. Skrajni čas je, da presežemo de-magoške predsodke, češ da nas vrnitev gozdov Rimskokatoliški cerkvi ali župniji pelje v katastrofo. Nobene nevarnosti ni, samo zakon je treba spoštovati. Povsod po svetu je to nekaj povsem normalnega. Ko bo denacionalizacija končana, bo v Sloveniji 84 odstotkov gozda v zasebni lasti, od tega bo 2,5 - 3 odstotke v lasti Cerkve, približno 14 odstotkov gozda pa bo ostalo v državni lasti. Ne glede na lastništvo, pa je treba z gozdovi ravnati skrbno. Navsezadnje niti državni gozd ne pomeni tistega, kar so si ljudje nekoč predstavljali, da se namreč lahko v tem gozdu po mili volji seka. Poleg tega je v vseh sodobnih demo-
pa so nekatere zadeve, ki so za določene ljudi politično sporne, ali pa so nejasne. Vzemiva ljubljansko nadškofijo. V postopku ugotavljanja upravičenosti do vračila je bilo ugotovljeno, da ima nadškofija nad pokljuškimi gozdovi "de jure" nesporno pravico. "De facto" pa je treba odmeriti še neke ceste in za eno jezero ugotoviti, ali na vrnjenem ozemlju res leži ali ne. Tu pridemo do realnega dejstva, da ljudje in ustanove v preteklosti niso opravili dela. ki bi ga morali. Mislim na to, da bi morali spremembe v okolju vnesti v kataster, pa jih niso. V tem smislu so problem tako nekdanje občine kot tudi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki sicer zgolj posredno spada v naše ministrstvo. Sicer pa imamo upravne enote, ki so svoje delo zelo hitro in praktično končale, v nekaterih pa se stvari zavlačujejo ali zapletajo. Koliko upravičeno in koliko neupravičeno, je mogoče vsaj delno zaključiti iz obstoječih poročil. Ampak, to je v pristojnosti notranjega ministrstva."
Trdnjava nekdanjega režima
Poleg nekončane denacionalizacije je lovstvo še vedno prava trdnjava nekdanjih družbenopolitičnih razmer oziroma odnosov. Zakon o lovstvu sicer je, vendar je še iz nekdanjega režima. Kdaj se boste na ministrstvu lotili te teme?
"Priznam, da smo lovstvu v tem času posvetili nekoliko manj pozornosti, kar pa je zaradi velike obremenjenosti ministrstva s prilagajanjem Fvropski zvezi mogoče do neke mere upravičiti. Zdaj. ko je to poglavje bolj ali manj urejeno, so na vrsti druga vprašanja. Tudi lovstvo, na katerega imam osebni pogled. Ne glede na to, da mi bodo nekateri v lovski srenji morda zamerili, menim, da se je po drugi svetovni vojni v Sloveniji z lovstvom zgodilo enako kot z družbenim sistemom. Da je torej tudi v tem delu prišlo do revolucije. Prišlo je do popolnega odvzema lovskih pravic vsakemu, ki je bil kakor koli povezan z lastništvom nad gozdom. Rečeno drugače, država je preprosto potegnila neke nove meje in postavila državna lovišča. Temelj, iz. katerega se je vse razvilo, pa še vedno obstaja. Še vedno je isti, kar pomeni.
da je lovstvo še vedno urejeno socialistično. Iste so tudi lovske družine. Nič več pa si ni mogoče zatiskati oči. da bi tudi lastniki gozdov morali imeti vsaj nekaj minimalnih pravic pri lovu. Meje, ki so bile leta 1948 za državna lovišča potegnjene, ne morejo biti več nedotakljive. Hvala bogu so bila do neke mere narejena tudi v skladu s stroko, kakor koli že, vendar pa so bile meje na koncu politično začrtane; po volji tistih, ki so imeli oblast in pristojnosti. To velja, denimo, za gojitveni lovišči Medved in Kozorog. Slednji je zdaj večinoma na zasebnih zemljiščih. Ni nujno, da bodo čez deset let državna lovišča povsod tam, kjer so zdaj. Zakaj bi tudi bila? Nedvomno je treba storiti korak naprej in pripraviti čim bolj strokoven zakon. Pri tem pa ne moremo mimo tega, da bo na eni strani delno treba upoštevati tudi lastnike gozdov, na eni pa uveljaviti možnost izgube lovske pravice. To pomeni, da je potrebno računati s koncesijami. In daje to edino logično in mednarodno primerljivo. Skratka, do sprememb bo prišlo in sam sem jih tudi pripravljen zagovarjati. Sicer je pa stvar takšna, da sta v državnem zboru vložena dva zakona, tako imenovani Džuban-Mcrlov in Potrč-Vebrov. Če hočemo priti do vladnega zakona, je treba oba iz procedure umakniti."
Se ne bojite, da boste pri urejanju tega področja naleteli na močan odpor lovskega lobija?
"Koliko je ta lobi močan, se bo pokazalo v bližnji prihodnosti, ko se nameravamo na ministrstvu lovskega zakona resno lotiti. Sicer pa menim, da obstaja več lovskih lobijev, pri čemer ima vsak drugačen cilj. Eni so tisti, ki želijo sedanji sistem v celoti ohraniti in za katerega menim, da je premalo demokratičen. Drugi so tisti, ki želijo stvari v celoti obrniti na glavo in jih spremeniti v popolnoma drugo zgodbo. Sam sem prepričan, da je treba iskati vmesno rešitev, ki bo tisto, kar je bilo v tem sistemu dobrega, ohranila in vse skupaj naredila preglednejše. To je naloga, ki jo imam kot minister pred seboj."
Predvidevam, da se v lovstvu obračajo veliki zneski. Kaj veste o tem?
"Sam nisem lovec in ne bi bil rad pavšalen. Verjetno pa ni nobena skrivnost, da je bil lov od nekdaj dejavnost, za katero so imeli mnogi velik interes. To pomeni, da določena moč vendar izhaja tudi iz tega."
Tako imenovane obore so poseben problem. V Sloveniji jih je približno dvesto, čeprav jih zakon sploh ne predvideva. Hočem reči, da delujejo brez kakršne koli zakonske podlage, ministrstvo pa to dopušča. Kaj lahko rečete na ta očitek?
"Začrtati je treba novo strategijo in v tem kontekstu tudi dokončno ugotoviti, kakšen je postopek, da se do nečesa takšnega sme priti. Drži, da obstoječe obore kakšnih posebnih procedur niso dale skozi. Gre za zatečeno stanje, ki gaje treba bodisi sanirati bodisi legalizirati. Vedeti je tudi treba, kolikšno število obor naj bi na koncu sploh ostalo. Se pa z. vami strinjam, da so te rešitve premalo pregledne in jih je treba urediti."
Regije niso zaradi lepšega
Na splošno velja prepričanje, da so se slovenski pogajalci, vsaj kar se kmetijstva tiče, v Bruslju dobro odrezali. Kaj bo enako-
pravno članstvo Slovenije v EZ pomenilo za Gorenjsko?
"Najprej je treba vedeti, da so ukrepi za razvoj podeželja nadre-gionalnega značaja, kar pomeni, da so vezani izključno na prostor. To pomeni, da je območje, ki je hribovito ali zaradi naravne danosti omejeno v proizvodnji, upravičeno do podpore. Ne glede na to, v katero regijo območje spada. Do lani je bilo teh območij v Sloveniji 76 odstotkov, od letos pa jih je 87. Razen okolice Kranja je Gorenjska v celoti območje omejenih dejavnikov, kar v praksi pomeni, da bo prihodnje leto dodatno plačilo osnovnih subvencij za hribovski svet na hektar tudi do petdeset tisoč tolarjev. Letos jih je bilo, recimo, do dvanajst tisoč. Skratka, zaradi dobrega rezultata pogajanj na področju razvoja podeželja bo z. našim vstopom v EZ visokogorje bistveno pridobilo. Če pa bo prišlo še do regionaliza-cije, bo imelo visokogorje v nasprotju z Ljubljano in okolico še dolgo časa priložnost in možnost pridobivati naložbene podpore nepovratnih sredstev denimo za kombinacijo med turizmom in podeželjem."
Kakšno je vaše siceršnje stališče do razdelitve Slovenije na regije?
"Vsekakor je regionalizacija oziroma oblikovanje pokrajin v Sloveniji eno ključnih političnih vprašanj. Sicer sem velik pristaš zamisli, da je treba pri tej delitvi med drugim upoštevati tudi zgodovinska dejstva in občutenje ljudi. V vsakem primeru pa bo regionalizacija na koncu nek kompromis med zgodovinskimi dejstvi in vsem, kar se je v zadnjih desetletjih zgodilo. Predvsem se mi zdi pomembno razčistiti s stališčem, da zaradi svoje majhnosti Slovenija regij sploh ne potrebuje. Zgrešeno. Slovenija regije potrebuje; na eni strani zaradi občutka ljudi, da o svoji usodi in razvoju sami odločajo, na drugi pa zaradi odgovornosti, ki jo pri tem nosijo. Za dosego teh dveh ciljev pa je nujno, da se država delu proračuna odreče in ga usmeriti v pokrajinske proračune, ali kakor koli se bodo imenovali. Pri tem pa regija ne more prevzeti odgovornosti le za razvojni program, ampak tudi za določitev tistih prednostnih programov, ki jih bo v svojem prostoru financirala. To je edini način, da se država znebi stalnih očitkov zatiranja. Kar se našega ministrstva tiče, govorim o vertikalnih projektih razvoja podeželja, ki se lahko izvajajo samo znotraj pokrajin z nižjo povprečno razvitostjo od 75 odstotkov razvitosti EZ. V kolikor do rcgionali-zacije ne pride, bomo zaradi glavnega mesta to mejo, kot vsa država le ena regija, zelo hitro prekoračili."
Kdaj bodo subvencije dobili ribiči?
"EZ ima skupno kmetijsko politiko s triindvajsetimi tržnimi redi in polovica teh vsebuje tudi neposredna plačila. Tudi ribiška politika je skupna, v tržno cenovnem smislu pa je nekoliko drugačna. Predvsem gre za nekatere druge vidike in cilje. Eno je področje podpore pri ulovu ribe, pri čemer pride v Sloveniji v poštev plava riba. Tu se lahko uveljavljajo subvencije za ulov. V tem primeru lahko ribiči dobijo petdeset odstotkov denarja za nakup nove ribiške ladje; če se riba izvozi na tretji trg, lahko ribiči pridobijo podporo pri izvozu. Drugo so naložbene podpore, ki so lahko vezane tako na morsko kot na sladkovodno ribištvo. To denimo pomeni, da lahko dobi investitor pri izgradnji ribogojnice polovico naložbenih sredstev. Vsa ta sredstva lahko ribiči ali industrija, ki je na to dejavnost vezana, že uveljavljajo. Za zdaj sicer še v omejenem obsegu, računamo pa, da bo z vključitvijo v evropske strukturne sklade tega denarja dvakrat več."
Ne boj, mesarsko klanje
Po težkih mukah, če smem tako reči, je ministrstvo končno poravnalo zapadle obveznosti, kijih je imelo do veterinarjev. Kje ste dobili denar?
"Obveznosti smo poravnali iz lastnega žepa, iz proračuna našega ministrstva torej. Januarja smo plačali še preostalih petsto milijonov. Da stvari pokrijemo, nam mora do konca leta finančno ministrstvo omogočiti petsto milijonov svežega denarja. Kot minister postajam bistveno bolj rigorozen in ljubeznivim priporočilom, naj problem BSE gospodarsko kar sami rešimo, naj denar za intervencije na trgu in za podporo izvoza v tretje države poiščemo kar znotraj ministrstva in tako naprej, preprosto več ne nasedam. Nekaj časa človek v tem smislu konstruktivno deluje, ko ugotoviš, da ti tega nihče nikoli ne povrne, pa se zgodba konča. Tako se je končala tudi pri meni."
Prosto je mesto evropskega komisarja. Vas mogoče zanima? Gneča je vsekakor velika.
"Temu, kar se okrog tega dogaja, bi pesnik rekel: ne boj, mesarsko klanje. Zagotovo imam vsaj toliko dobrih lastnosti, kot jih imajo tisti, ki se v javnosti pojavljajo kot možni kandidati. Tudi zaradi izkušenj, ki sem si jih skupaj z ministrom Janezom Potočnikom v Bruslju pridobil. Menim pa, da bi bilo zelo primerno in koristno, vsaj upam, da v slovenskem političnem prostoru ostanem še nekaj časa in še tu kaj naredim. Dela je vsekakor še veliko. Skratka, vsaj še nekaj časa se vidim v slovenskem političnem prostoru. Je pa res, da mi evropski prostor nikoli ni bil tuj."
Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
Merkur bo vložil več, kot bo stala veriga elektrarn na Savi
Samo lani so pri Merkurju izgradili toliko novih prodajnih površin, kot so jih imeli vsega skupaj pred petimi leti. Skupščini delničarjev bodo predlagali drugo največjo
dokapitalizacijo v državi.
Naklo - Pretekli četrtek se je v Merkurju sestal nadzorni svet in se seznanil z ugodnimi rezultati poslovanja v lanskem letu. V poslovnem sistemu Merkur imajo že izdelane podrobne načrte razvoja do leta 2007, s katerimi vsekakor želijo ostati vodilni tehnični trgovec in z največjimi lastniki so se dogovorili, da z izdajo novih delnic povečajo kapital za približno eno tretjino. O vsem tem smo se pogovarjali z generalnim direktorjem mag. Binetom Kordežem.
V četrtek je nadzorni svet Merkurja obravnaval nerevidirane rezultate lanskega poslovanja. Kaj ste jim lahko poročali?
"Vsekakor je mogoče reči, da so bili lanski rezultati za Merkur dokaj ugodni. Ne samo zaradi povečanja celotnega obsega prodaje, ki seje povečala kar za 20 odstotkov, tako v delniški družbi, kot tudi poslovni skupini, kar je tudi posledica novih prodajnih kapacitet, pač pa podatki kažejo povečano prodajo tudi v že prej obstoječih prodajalnah. Zanimivo je tudi, da je bila rast cen proizvodov, ki jih mi prodajamo, lani le 2,7-odstotna, kar pomeni praktično 17-odstotno realno rast prodaje.
Dobra prodaja in dosežena ugodna razlika v cenah nam je omogočila, da smo lahko povečali plače zaposlenih celo nekoliko bolj - za 4 odstotke več, kot je bila povprečna rast plač v državi, pa tudi dobiček je za 12 odstotkov večji od lanskega."
Lansko leto je bilo pri Merkurju tudi leto precejšnjih investicij. Gorenjci smo dobili prodajna centra v Kranju in na Jesenicah, kar še ni vse?
"Res je. Lansko leto je bilo investicijsko izredno intenzivno, saj smo zgradili štiri nove centre v Sloveniji, poleg omenjenih še v Celju in Novem mestu, dva v okviru Merkurjevcga hrvaškega podjetja in štiri v okviru hčerinskega podjetja Bofcx pod blagovnima znamkama Big Bang in Bof. Koliko to pomeni, najbolje pove podatek, da je imel Merkur pred petimi leti vsega skupaj toliko prodajnih površin, kot smo jih novih odprli lani. Vse našteto pomeni širitev maloprodajne mreže, medtem ko na drugih področjih večje investicije načrtujemo v letošnjem letu. To sicer ne pomeni prekinitve nadaljevanja gradnje trgovskih centrov, saj v letu 2003 načrtujemo še šest centrov v Sloveniji ter štiri na Hrvaškem, že čez dva meseca pa bomo začeli z dograditvijo upravnih prostorov tu v Naklem v obliki tretjega stolpiča, proti koncu leta pa z gradnjo skladišč, saj so bila zadnja vlaganja v skladiščne prostore že pred 15 leti. V prvi fazi naj bi izboljšali pogoje, čez dve leti pa naj bi po drugi fazi gradnje preselili celotni metalurški program na lokacijo v Naklo."
Bo kateri od novih maloprodajnih trgovskih centrov tudi na Gorenjskem?
"Od letos načrtovanih trgovskih centrov smo gradnjo v Slovenj Gradcu in Litiji že začeli, reči pa moram, da so postopki za trgovski center v Škofji Loki nekoliko daljši. S pripravami smo začeli že pred nekaj časa, vendar prihaja zaradi potrebnih procedur spremembe prostorskih aktov v Škofji Loki do zamud. Mi smo prepričani, da Škofja Loka potrebuje sodoben trgovski center, ki seveda ne bo tako velik, kot v Kranju, pač primeren številu prebivalcev na tem območju. Gradnjo načrtujemo skupaj z Mercatorjem, v centru pa naj bi bilo še nekaj drugih manjših trgovin."
Merkur je vsekakor uspel pridobiti vodilni tržni delež na področju tehnične trgovine v Sloveniji. Nedavno ste mi dejali, daje vaš cilj tretjinski delež v Sloveniji in 10-odstotni delež na Hrvaškem. Iz že povedanega pa je mogoče zaključiti, da imate z družbo
Bofex še posebej visoko rast na področju audiovizualnih naprav in bele tehnike. Kakšni so pravzaprav ti deleži? v
"Res beleži najvišjo rast Bofex s prodajalnami Big Bang in Bof, katerega 75-odstotni lastnik smo postali pred petimi leti, lani pa že 90-odstotni. Že nekaj let je rast prodaje v tej družbi med 40 in 50 odstotki in ocenjujemo, da znaša tržni delež na področju akustike med 60 in 70 odstotki in pri beli tehniki med 50 in 60 odstotki. Letos naj bi zagotovili pokritost Slovenije še z izgradnjo štirih novih trgovskih centrov in računamo, da se bodo omenjeni tržni deleži povečali še za nekaj odstotkov.
Omenjeni ciljni tržni delež se seveda nanaša na povprečje, pri čemer so nekatere blagovne skupine, kjer je naš delež majhen: npr. barve, kemija, les, kjer prodamo le dobro desetino; pri cementu dosegamo približno polovični delež, nekaj več pri betonskem železu."
Čeprav vas večina ljudi pozna po tnalooprodaji, pa je za Merkur še pomembnejša prodaja na debelo: Kakšno je razmerje med njima? Se je ta delež s sproščenim uvozom in z nižjimi carinami kaj spremenil?
v ostalih državah širili predvsem franšizno poslovanje. Omenjena ostala štiri podjetja v tujini so predvsem podaljšana roka naše veleprodaje in nabave in po obsegu poslovanja niso tako pomembna."
Najpomembnejši sklep četrtkove seje vašega nadzornega sveta pa je zagotovo sklic skupščine delničarjev, ki bo 24. marca s predlogom dokapitalizacije. Izdali naj bi kar 400 tisoč novih delnic?
"Vsa rast, ki jo načrtujemo v Merkurju - do leta 2007 naj bi dosegli celo milijardo evrov prometa, zahteva velika investicijska vlaganja. Za lažjo predstavo naj povem, da bodo vlaganja od časa, ko seje Merkur pred desetimi leti olastninil, pa še naše načrte za prihodnjih pet let, kijih imamo že podrobneje izdelane, znašala skupaj 465 milijonov evrov. To pa je celo več, kot znaša vrednost naložbe v verigo vseh savskih elektrarn, ki jo načrtuje država Slovenija. Velik del teh naložb je že in bo Merkur financiral iz lastne ustvarjene akumulacije - amortizacije in dobička, nekaj tudi s krediti, ocenili pa smo, da bi bilo smotrno povečati tudi kapital družbe. Kreditov je oz. jih bo skupaj za približno 150 milijonov evrov, 100 milijonov naj bi bilo amortizacije, 100 milijonov iz dobička in 100 milijonov preko lea-singa. Merkur ima trenutno približno 120 milijonov kapitala in ožjemu krogu lastnikov in bankam smo predstavili naše razvoj-
"Če vzamem samo Merkur, d.d., torej ne skupino Merkur, v kateri je Bofex, predstavlja maloprodaja le četrtino prometa, vse ostalo pa je prodaja obrtnikom in podjetjem. Bistveno zmanjšanje carin in liberalizacija z odpravo kvot in drugih uvoznih omejitev na to področje Merkurjevcga poslovanja ni vplivalo, saj lahko tudi mi sedaj več uvažamo in skrbimo za oskrbo naših odjemalcev. Prej bi lahko rekel, da so nam te spremembe olajšale pozicijo za konkurenčni nastop na trgu."
V skupini Merkur pa imate tudi sedem družb v tujini: v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem, Češkem, Poljskem, v Makedoniji in Bosni in Hercegovini. Kakšna je njihova vloga?
"Mi se zavedamo, da doseženi tretjinski tržni delež na maloprodaji realno ne dopušča možnosti bistvenega povečevanja, saj bi sicer postali prevelika tarča napadov konkurence. Mi želimo ostati doma vodilni, ocenjujemo pa, da je nadaljnji razvoj Merkurja možen na trgih drugih držav. V prvi vrsti na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer imamo določene prednosti. V prvi vrsti je to Hrvaška, kjer imamo najmočnejše podjetje in zato tudi intenzivno gradnjo trgovskih centrov, medtem ko naj bi
ne načrte in predlagali povečanje kapitala. Moram reči, da smo naleteli na precejšnje razumevanje in interes za vlaganje in od tod tudi predlog skupščini, da pooblasti upravo za izdajo novih delnic. Okvirno rečeno, naj bi naš kapital povečali približno za eno tretjino."
V sklepu lahko preberemo, da naj bi bila upravi dana možnost izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev. Kaj to pomeni?
"Po zakonu o gospodarskih družbah imajo pri dokapitalizaciji obstoječi delničarji prednost pri nakupu novih delnic. Glede na to, da smo se že dogovorili z dvanajstimi največjimi delničarji in tudi sicer zaradi zahtevnosti teh postopkov, smo se odločili za zaprti
postopek izdaje novih delnic, ki izključuje prednostno pravico malih delničarjev. Ti s tem niso prikrajšani, saj lahko delnice kupujejo tudi na borzi, dokapitalizacija pa se bo itak vršila po cenah delnice, ki bo blizu borzni ceni. Gre za transakcijo, ki bo vredna kar nekaj milijard tolarjev in bo druga največja izdaja vrednostnih papirjev v naši državi."
Se morda bojite, da bi Merkur kupili tujci?
"Ne. Tega zanimanja je sicer kar nekaj, vendar to nedvomno pomeni, da smo dobra družba. S tem se ne obremenjujemo, naš cilj je, da ostane Merkur največja trgovska družba s tehničnim blagom v Sloveniji in zaenkrat tudi na Hrvaškem. Če bi morda postali del širšega sistema, bo Merkur s svojimi zaposlenimi in lokacijami, ki jih imamo, ostal največji trgovec, ki je že tako prepoznaven, znan in močan, da verjetno nihče ne bi spreminjal njegove znamke in podobe."
Že je znan datum vstopa Slovenije v Evropsko unijo in s tem odprava meja. Kaj bo to po vaši oceni pomenilo za Merkur?
"Mi smo že izdelali ocene novega položaja, ko bo Slovenija članica EU. Predvidevamo, da ne bo bistvenih sprememb, saj je Slovenija že sedaj zelo odprta, predvsem pa smo jo uspeli pravočasno pokriti s kvalitetnimi trgovskimi centri in s tem preprečili večji prodor tujih trgovcev. Utegne se celo zgoditi, da se bodo nekateri, ki so uvažali tuje blago zaradi povrnitve davka, preusmerili, saj tega z odpravo meje ne bo več. Pričakujemo celo bolj transpa-rentni položaj na trgu in izenačitev nabavnih cen, ki so sedaj v posamičnih primerih v Sloveniji drugačne kot npr. v Avstriji. Nekaj težav bo verjetno le pri poslovanju z državami bivše Jugoslavije, saj bodo prostotrgovinski sporazumi z vstopom v EU prenehali veljati. Po zadnjih informacijah še najmanj s Hrvaško, ki ima že poseben položaj v odnosu do EU."
Gre že mogoče primerjati položaj v naši trgovini s stanjem v trgovini sosednjih bolj razvitih držav?
"Razlike so še precejšnje. Pogosto slišimo trditev o tem, da imajo trgovci npr. v Avstriji še enkrat višje plače, kar drži, res pa je tudi, da dosegajo enkrat večjo razliko v ceni, da je prodaja na trgovca še enkrat večja. To pomeni manj za-
Pfnnikn
HIŠNI SEJEM OBUTVE
CENE OBUTVE ŽE OD
1000 SIT
ČETRTEK 27.,PETEK 28.FEBRUARJA IN SOBOTA I. MARCA
poslenih, celo tudi na račun skromnejšega servisa kupcu v trgovini. Enkrat večji promet ne pomeni enkrat več dela, pač pa boljšo opremljenost in boljšo organiziranost. Naša velikost nam že omogoča postopoma ugodnejše nabavne pogoje in cene in prepričan sem, da moramo postopoma odpraviti tudi razlike v plačah. Omenil sem že nadpovprečno rast plač, izplačali smo trinajsto plačo, ki je bila celo nekoliko višja od povprečne lanske plače, skrbimo za to, da so prodajalci v naših trgovinah za povečan promet tudi dobro stimulirani. Glede na dobre dosežene rezultate je stimulacija lani znašala v povprečju 15 odstotkov. Odprava razlik v plačah je vsekakor neizbežna in naš cilj, uresničiti pa ga bo mogoče le na osnovi višje produktivnosti."
Kako ste zadovoljni s prodajo v novem centru v Kranju?
"Vsekakor smo z odzivom kupcev v Kranju zelo zadovoljni, saj je očitno, da so ga vzeli za svojega. Ob tem, da tudi sicer podatki kažejo, da imamo prav na Gorenjskem že leta najvišjo prodajo, se je prodaja z odprtjem centrov v Kranju in na Jesenicah, in kljub zaprtju štirih prodajaln, v decembru lani povečala kar za 60 odstotkov glede na december v letu pred tem. V Sloveniji v povprečju v skupini Merkur prodamo za 27.000 tolarjev na prebivalca, na Gorenjskem pa celo 35.000 tolarjev na prebivalca."
Se vedno je v trgovini aktualno nedeljsko delo. Kako gledate na to v Merkurju?
"Znano je. da nismo pristaši nedeljskega dela. Tudi kalkulacije so pokazale, da se to ne izplača. Ob nedeljah smo sicer imeli odprte nekatere centre v decembru in kljub dobri prodaji v tem mesecu so bili stroški višji od ustvarjene razlike v ceni."
V četrtek je nadzorni svet odločal tudi o nagradi poslovodstvu, kar je vedno tudi zanimivo vprašanje.
"Gre za nadaljevanje že triletne prakse, da naj bo tudi plača vodilnih, kot to velja za vse zaposlene, odvisna od doseženih rezultatov o/, uresničevanja planov. V letu 2001, ko nismo dosegli vsega, kar smo si zastavili, so bile nagrade vodilnih in nadzornikov manjše, za lani, ko so rezultati ugodnejši, je nagrada nekoliko večja. Pomembno je, da so načini in kriteriji znani v naprej, predvsem pa da pri tem nagrajevanju v Merkurju ne pretiravamo. Posebno zanimanje seveda velja za mojo plačo in plače vodilnih, ki smo zaradi visokih številk celo osovraženi, vendar jaz mirno in jasno povem, da znaša moja plača med 5 in 6 prejemkov, ki jih dobi naš trgovec. Daleč torej od tega, kar se občasno omenja, ko se govori o 15, 20 in celo večkratnikih. Casa za zadovoljstvo nad doseženim ni veliko, pred nami so novi izzivi. Imamo dobro ekipo, dobre sodelavce in tudi merjenje klime v podjetju kaže na pozitivno vzdušje. To pa je pomembno za cilje, ki so pred nami."
Štefan Žargi, foto: Gorazd Kavčič
GOSPODARSKI KOMENTAR
Nevarnost z vzhoda?
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Podjetja po vsem svetu so le nemo opazovala, ko je Kitajska pogoltnila industrijo igrač, zdaj pa z grozo gledajo, ko to isto počne s čevlji, hladilniki, mikrovalovnimi pečicami in božičnimi drevesci. Kitajska je s svojimi 1,3 milijarde prebivalci očitno neizčrpljiv vir delavcev, ki so pripravljeni delati za borna plačila. S svojim članstvom v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) bo ta azijska država še pospešila dotok tujih investticij, že lani je postala največja svetovna neto prejemnica le-teh. Nedvomno bo že v bližnji prihodnosti kitajsko gospodarstvo predstavljalo velik konkurenčni izziv, kar se lahko za marsikatero podjetje izkaže za precej boleče, če se seveda ne bo ustrezno prilagodilo nastalim razmeram na trgih. A strahovi, da bo rastoči gospodarski velikan ob Rumeni reki vse ostale izpodrinil, da bo postal superkonku-renčen na vseh področjih ali da bo povrzročil masovno brezposelnost, so neosnovani.
Podobne vzpone nekoč majhnih in revnih gospodarstev v svetovne velesile je svet že večkrat doživel. V 19. stoletju so bili mnogi poslovneži prepričani, da jim bo Velika Britanija, ki je bila takrat nekakšna svetovna delavnica, ukradla njihove panoge. Pozneje so se podobni strahovi širili na račun ZDA, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je podobno veljalo za Japonsko, v zadnjih dveh desetletjih pa za Južno Korejo in ostale azijske tigre. Pri širjenju takšnih scenarijev pa se pogosto pozablja za zakonitosti mednarodne trgovine, pri kateri imata ponavadi korist tako prodajalec kakor tudi kupec določenega blaga. Le koristi ne izhajajo iz konkurenčnih prednosti posameznih držav, pač pa iz njihovih primerjalnih prednosti. Tako je na Kitajskem proizvodnja česarkoli resda mnogo cenejša kot na Japonskem, kar pa ne pomeni, da se bodo vse tovarne z Japonskega preselile na Kitajsko. V takšnem položaju se bosta obe državi specializirali v proizvodnji tistih stvari, ki izkoriščajo prednosti vsake od njiju. Kitajska manj zahtevnih proizvodov, Japonska pa proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Za nekatere države bo zasuk k bolj zahtevnim proizvodom seveda predstavljal težaven in boleč prehod.
Kljub svoji hitri rasti predstavlja kitajski delež v svetovni trgovini Zgolj štiri odstotke, kar je enako kot Italija. Z velikostjo svojega zunanjetrgovinskega presežka se Kitajska uvršča na raven Kanade, medtem ko ima z mnogimi gospodarsko pomembnimi državami primanjkljaj, kar pomeni, da predstavlja kitajski trg še hudo neizkoriščen izvozni trg za mnoge države. Kljub mnogim tujim investicijam bo kitajski uvoz še naprej hitro rastel, da bo pokril vedno večje domače povpraševanje. Za nemški Volkswagen je na primer kitajski trg drugi največji, takoj za domačim nemškim, podobno velja še za mnoga druga podjetja po vsem svetu. Ko se bo Kitajska kot članica WTO odprla zunanji konkurenci, bo njen pomen kot vir povpraševanja še narasel. Gospodarskega uspeha in vzpona Kitajske torej ne bi smeli videti kot grožnje svetovni ekonomski ureditvi, pač pa kot nove poslovne priložnosti na velikanskem milijardnem trgu.
GORENJSKI GLAS »16. STRAN___ FINANCE, NEPREMIČNINE / CVetO.ZaplOtnik@g-glaS.SJ_ Torek, 25. februarja 2003
Hidroelektrarno Medvode bodo obnavljali
Februarja sta podjetji Litostroj E.l. in savske elektrarne Ljubljane podpisali pogodbo za projektiranje, izdelavo, dobavo, montažo in zagon dveh turbin s pomožno strojno opremo za Hidroelektrarno Medvode.
Problematični" PID-i in napoved kapitalskih dobičkov - 3. del
Litostroj je bil med dvema ponudnikoma kot ugodnejši izbran za dobavitelja novih turbin. Cena za zamenjavo obeh turbin z močjo 2x13 MW znaša 1,35 milijarde tolarjev, sicer pa je zamenjava turbin le del celovitega projekta obnove Hidroelektrarne Medvode. Prvi agregat bo obnovljen prihodnje leto, drugi v letu 2005. Vrednost pogodbe za zamenjavo turbin predstavlja polovico vrednosti celotnega projekta obnove. Agregata hidroelektrarne obratujeta od leta 1953 in sta v pol stoletja v 250 tisoč urah obratovanja proizvedla 3671 GWh
električne energije. Starost elektrarne, tehnološka zastarelost opreme in slabi izkoristki agregatov so razlogi, da so se odločili za obnovo. Z njo bodo podaljšali življenjsko dobo elektrarne, povečali moč turbin in izkoristkov agregatov, s čimer bodo povečali proizvodnje) za 9 odstotkov. Izboljšali bodo delovne pogoje, skrajšali čase remontov in znižali vzdrževalne stroške, dosegli obratovanje elektrarne brez posadke in njeno daljinsko vodenje iz CV Savskih elektrarn Ljubljana, izboljšali pa tudi ekološke razmere. Poleg turbin bodo v okviru
vgrajene triplastne zapornice na turbinskih iztokih zamenjali sisteme izmenične, enosmerne in razsmerjalne lastne porabe agregatov elektrarne v celoti, ter vgrajene sisteme krmiljenja, zaščite in vodenja agregatov, srednje napetostnih stikališč, lastne porabe in skupnih naprav. Ob upoštevanju trenutnih prodajnih cen električne energije na slovenskem trgu znaša stopnja donosnosti vloženih sredstev obnovljene hidroelektrarne 11 odstotkov. S celotno obnovo elektrarne bo slednja usposobljena za nadaljnjih 40 let delovanja. D.Z.
Davčni urad Kranj sporoča:
Davek od prodaje vrednostnih papirjev
Davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu
gospodarskih družb in zadrug.
Obdavčitev dobička iz kapitala, doseženega s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug, ureja Zakon o dohodnini (Uradni list RS. št. 71/93 do 44/96) v določbah od 58. do 62. člena.
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir oz. delež v kapitalu
pridobljen, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec.
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, ki na njenem območju dosega dobiček s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu. Obdavčeni so dobički, doseženi s prodajo:
a) VREDNOSTNIH PAPIRJEV:
* delnic (lastniški vrednostni papirji),
* obveznic, blagajniških zapisov, certifikatov o vloženih sredstvih, komercialnih zapisov (dolžniški vrednostni papirji),
* investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
* delnic investicijskih družb,
* pravic do delnic, ki še niso vpi-
sane v centralni register pri KDD
* pokojninskih bonov;
b) DELEŽEV V KAPITALU:
* v gospodarskih družbah (d.o.o., d.n.o., tiha družba),
* v zadrugah.
Poleg običajne prodaje se za prodajo kapitala šteje tudi zamenjava kapitala in izplačilo deleža v kapitalu fizični osebi, če gospodarska družba ali zadruga preneha obstajati (stečaj, likvidacija) ali v drugih primerih izplačila deleža v kapitalu (npr. ob izstopu družbenika, izključitvi družbenika ipd.). Za prodajo se ne šteje podaritev vrednostnih papirjev ali deležev v kapitalu.
Napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DELAVEC
GRADBENA DELA; d č. 9 mes,; do 25.02.03; BERISHA IN BERISHA D.N.O. VALJAVČEVA11, KRANJ; št del. mest: 7
VARNOSTNIK
VARNOSTNIK (OBMOČJE ŽELEZNIKI), d č. 3 mes.; kat B; dO25 02.03; VARNOSTD.D., BLEIWEIS0VAC. 20, KRANJ
ŠIVALECG0R. DELOV OBUTVE
ŠIVANJE ZG. DELOV OBUTVE; ned. č.; 2 I. del. izk.; do 25.02.03; JAZBEC PAVEL S.P, SEBENJE 56, KRIŽE
SLAŠČIČAR
SKLAŠČIČAR; ned. č.; 5 I. del. izk.; do 28.02.03; ZIMA ANKA SP, ALPSKA 37 B, LESCE
ORODJAR
KOVINAR; d č. 6 mes.; 51, del. izk; do 28.02.03; DUMIS MLAKA DO 0 . 0RETNEK0VA POT 9, KRANJ
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER0GREV NAPRAV:d.č 6mes;31.del.izk.;kat, B; do 04,03 03; ENS0 D.O.O, VRBNJE 19B, RADOVLJICA
AVT0MEHANIK
AVT0MEHANIK; d č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 05,03.03; AG GANTAR D.0.0., UL, BRATOV PRAPROTNIK 10. NAKLO
AVTOMEHANIK, d 6. 3 mes ; do 25.02.03; AVTOHIŠA KAVČIČ D 0.0, MILJE 45, VISOKO
AVTOMEHANIK, d č, 3 mes., 5 I, del. izk.; kat. B; do 28^02.03; MUHOVC GORICA D.O.O, GORICA 1, RADOVLJICA
AVIOMEHANIK - ČIŠČENJE LETALSKIH DELOV; d, č, 6 mes,; 1 I del izk: do 11,03,03; HRIBAR BLESK D.0.0, SAVSKA C. 34, KRANJ; št. del. mest: 2
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROINŠTALATER, d, č 12 mes.; 21 del izk,; kat. A; do 28 02.03; ELEKTROINSTALACIJE URBANC ZDRAVKO S.P, ZALOG 12, GOLNIK
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTRIKAR DELO NA TERENU; d. č. 3 mes,; kat B; do 25,02.03; KOLAK D.O.O.. LETENICE 32, GOLNIK
AVTOELEKTRIKAR
VZDRŽEVALEC - AVTOELEKTRIKAR; d č 6 mes.; 21, del, izk.; do 06.03.03; AERODROM D.D U . ZG, BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
TEHN. POMOČ PRI PRODAJI RAČ OPREME - SERVISER, d. č, 12 mes.; 31, del izk,; poznavanje računal, omrežil in operac sistemov - zaht.; kat. B; do 28,02.03: BASING D.0.0„ŽELEŠKAC. 11 A. BLED
PEČAR
POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG. ZIDAR; ned. č.; 3 I. del. izk., slov. j. - gov. in pis.; kat B; do 28.02.03: MARINŠEK TOMAŽ S.P. ČEVLJARSKA 4, TRŽIČ
POLAGALEC PODOV IN TLAKOV
POLAGALEC MARMORJA, KERAMIKE IN GRANITA, ned
č ; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 28.02.03; JUGOVEC ZVONE S,P, SESTRANSKAVAS15, GORENJA VAS; št. del mest: 2
SKLADIŠČNIK
BLAGOVNI MANIPULANT; d. č, 3 mes,; 51, del. izk.; slov. j, - gov. in pis.; do 25.02.03; BPT TRŽIČ, PREDILNIŠKA C, 16, TRŽIČ
PRODAJALEC
SKLAD DELAVEC IN TRGOVEC ZA DELO NA TERENU; d č. 3 mes.; 2 I, del. izk; slov j - gov. in pis.; kat B; do 28.02.03; JEM JESENIŠKE MESNINE, SP. PLAVŽ 14, JESENICE
SKLADIŠČNIK; d. č. 6 mes.; 11. del. izk.; angl. j. -gov.; urej. besedil - osn.; kat, B;; do 04,03.03; SLOVENIJALES GRADBENI MAT U. PROD. MESTO KRANJ, MIRKA VADN0VA9, KRANJ; pisne vloge poslati na:SLOVENIJALES DD. SEKTOR ZA KADR. ORG.IN SPLOŠNE ZADEVE, DUNAJSKA 22, 1511 LJUBLJANA
PRODAJALEC;d,č.6mes;6mes.del izk.;angl.j.- gov.; urej besedil - osn,; kat. B;; do 04.03.03; SLOVENIJALES GRADBENI MAT. U PROD. MESTO KRANJ, MIRKA VADNOVA 9, KRANJ; pisne vloge poslati na: SLOVENIJALES DD. SEKTOR ZA KADR. ORG.IN SPLOŠNE ZADEVE, DUNAJSKA 22,1511 LJUBLJANA
PRODAJALEC ŽELEZNINE, GRAD.MAT., POHIŠTVA
PRODAJALEC POHIŠTVA; d č 6 mes . 6 mes del izk kat. B; do 28.02.03; MERCATOR U. POHIŠTVO, POSLOVALNICA JESENICE, C. MARŠALA TITA 22, JESENICE
KUHAR
KUHAR; ned. č.; 51. del. izk; do 19.03.03; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA C, 41, KRANJ
NATAKAR
NATAKAR, ned. č.; 5 I. del. izk.; do 19.03.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ
NATAKAR; ned, č.; 11, del. izk.; angl j. in nem. j - gov, do 28.02.03; GORENC VILKO S.P.. GRAJSKA UL 14, BOH. BISTRICA
STROJNI TEHNIK
ORODJAR; d. č. 12 mes ; angl j. - gov. urej. besedil m delo s preglednicami - osn.; do 12.03.03, ISKRA MEHANIZMI DD , UPNICA8. KROPA;št. del. mest: 2
KOMERC. NA TERENU, DELO V PISARNI; d. č. 12 mes.; 1 I, del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat B; do 26.02.03; HENNLICH D.O.O., LINHARTOV TRG 14, RADOVLJICA
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK ZA DELA NA TERENU: d. č 12 mes,; 2 I.del,izk.;kat. B;do 15.03 03; PROTEODO0, REŠEVA UL. 4A, KRANJ
GRADBENI TEHNIK; d. č. 12 mes; delo z bazami pod. -osn., poznavanje operac. sistemov - zaht., kat. B; do 15.03.03; PROTEO D.0,0., REŠEVA UL, 4A, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVAL ZASTOPNIK; d č. 6 mes; 21. del. izk.; delo z bazami pod. - osn., kat B; do 25.02.03; ADRIÀTIC -ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE, KIDRIČEVA 2, KRANJ; št del. mest 4
RAČUNOVODJA; ned č, angl | - pis; delo z bazami pod. m uporaba interneta - zaht, pisne prijave; do 28 02.03; HRIBAR
& OTROCI D.O.O.. C. KOKRŠKEGA ODREDA 18, KRANJ TAJNICA; d, č. 12 mes.; 20 ur/teden; do 28.02.03; ANKERO DO 0„ STRUŽEVO 3B, KRANJ
UPRAVNI TEHNIK
PISARNIŠKI REFERENT; ned, č.; slov, j. - gov. in pis: urej. besedil - osn; kat. B; do 25.02 03; CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ. SLOVENSKI TRG 1, KRANJ
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 28.02.03; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR
INŽ. ELEKTROTEHNIKE
DELO V LABORATORIJU; ned. č.; nem. j. - gov., angl. j. -gov. in pis.; kat, B; do 25.02 03; MERITVE PG D 0.0., ZALOG 2, GOLNIK
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
SAMOST STROK SOD ZA PLASTIKO; d. č 6 mes, 5 I del izk, angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil - zaht., delo s preglednicami - osn.; do 12.03.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
SAMOST STROK. SOD. ZA KOVINE; ned. č.; angl. \, in nem. j, - gov in pis.; urej besedil in delo s preglednicami -osn., do 12 03.03; ISKRA MEHANIZMI D.D, UPNICA 8. KROPA
UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE
SAMOST STROK SOD. ZA PROGR OPREMO (HARDWARE), ned. č.; 51, del, izk,; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil m delo s preglednicami - zaht.; kat. B, zaželjeno znanje rus. j, izkušnje s podr. strojne opr (HARDWARE-A), možnost daljše služb, odsotnosti, potovanj, do 12.03.03; ISKRA MEHANIZMI D.D, UPNICA 8, KROPA
UNIV. DIPL. EKONOMIST
RAZVIJALEC IN UVAJALEC PROGRAMOV; ned. č.; angl. j. in hrv i - gov m pis; programiranje in delo z bazami pod -zaht.; kat. B; do 08.03.03; KRAJNIK D.O.O, POD PLEVNO 72, ŠK. LOKA
UNIV. DIPL. PSIHOLOG
ŠOLSKA SVETOVALNA DELAVKA; d. č. 12 mes.; 32 ur/teden; slov. j, - gov, in pis,; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; do 28.02.03; GIMNAZIJA, TRG TONETA ČUFARJA1, JESENICE
DR. MEDICINE
ZDRAVNIK SPL MEDICINE; ned. č.; slov. j - gov m pis, delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 15 03 03; OZG KRANJ. ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA. STARA C. 10, ŠK. LOKA
DIPL. MEDICINSKA SESTRA (VS)
DIPL. MEDIC. SESTRA; ned. č; 11, del izk, do 28,02.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PU. BOL. IN ALERG, GOLNIK 36, GOLNIK
DIPL. FIZIOTERAPEVT(VS)
DIPL. FIZIOTERAPEVT; d. č. 17 mes.; 11 del. izk.; opravljen strok, izpit; do 28,02 03; BOLNIŠNICA GOLNIK. KLIN. ODD ZA PU BOL. IN ALERG, GOLNIK 36. GOLNIK
DIPL. INŽ. RADIOLOGIJE (VS)
DIPL RADIOLOŠKI INŽ, ned. č.; 9 mes. del. izk, opravljen strok, izpit; do 28.02.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD ZA PU BOL. IN ALERG, GOLNIK 36 GOLNIK
kapitalu za leto 2002 morajo do 28. februarja 2003 vložiti zavezanci, ki so v letu 2002 prodali tiste vrednostne papirje in deleže v kapitalu, ki so jih pridobili od vključno 1. januarja 1999 in če še niso potekla tri leta od pridobitve, ne glede na to, ali so pri tem dosegli dobiček ali izgubo.
Napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu je treba vložiti na predpisanem obrazcu s prilogami (popisnimi listi).
Obrazci s prilogami se dobijo v knjigarnah in papirnicah.
Koeficienti za revalorizacijo nabavne vrednosti vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu so na voljo na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije na naslovu: http://www.si-gov.si/durs.
Cilka Habjan direktorica
Če ste med tistimi, ki so v letu 2002 prodajali delnice družb, ki so nastale na podlagi preoblikovanja "starih" PID-ov v nove družbe, se verjetno v teh dneh srečujete s težavami, kako napovedati kapitalski dobiček. Predvsem se pojavlja vprašanje, kako izračunati nakupno ceno novih nastalih družb.
Zakon o dohodnini (ZDoh) pravi, da zamenjava delnic PID z delnicami novih družb v postopku preoblikovanja PID ne pomeni prodaje vrednostnega papirja. Zato se v primeru zamenjave teh delnic ne ugotavlja dobiček ali izguba. Za delnice novih družb se šteje, da so bile pridobljene v času pridobitve starih delnic. Nabavna vrednost delnic nove družbe se določi na podlagi nabavne vrednosti starih delnic PID pred preoblikovanjem, upoštevaje menjalno razmerje v času zamenjave in nove nominalne vrednosti delnic. Pozorni pa morate biti tisti, ki ste imeli delnice tistih PID-ov, ki so se najprej preoblikovali (nima davčnih učinkov), nato pa se je katera od novo nastalih družb pripojila k neki tretji družbi; to ima že samo po sebi davčni učinek, tudi če delnic niste prodajali. Zakon o dohodnini v drugem odstavku 58. člena namreč določa, da se za prodajo šteje tudi zamenjava kapitala.
V nadaljevanju je prikazan primer izračuna kapitalskega dobič-
ka pri prodaji delnic Infond Holding. ID in PID, če jih je investitor pridobil z nakupom in kasnejšim preoblikovanjem družbe In-fond-Zlat (IZON) in je od pridobitve starih delnic PID na sekundarnem trgu do prodaje novih delnic preteklo manj kot tri leta.
Investitor je kupil 10.000 lotov starih delnic Infond-Zlat (IZON) po ceni 79,00 SIT, katerih nominalna vrednost je znašala 100 SIT. Z zamenjavo delnic stare PID je investitor na podlagi menjalnega razmerja pridobil 500 novih delnic IFFR (holding) z nominalno vrednostjo I.OOO'SIT, 241 novih delnic IFIR (ID), z nominalno vrednostjo 1.000 SIT in 2.590 novih delnic IFPR (PID), z. nominalno vrednostjo 100 S/T. S prodajo vseh, v postopku preoblikovanja pridobljenih delnic, bi fizična oseba izračunala naslednje osnove za davek od dobička iz kapitala:
* Koeficient preračuna pomeni razmerje med novo nominalno ceno in nominalno ceno stare PID.
** Nabavne vrednosti novih delnic je potrebno še revalorizirati, če je preteklo od nakupa do prodaje več kot šest mesecev.
Goran Dolenc G BI) Gorenjska borzno posredniška družba, d.d.
info@gbd.si
oznaka	prodaja lotov	prod. tečaj	prod. vr.
		nove del.	novih del.
1	2 •	3	4 = 2x3
IFFR	500	630,00	315.000
IFIR	241	1.720,00	414.520
IFPR	2.590	29,00	75.110
Skupaj			804.630
koef. prerač.	izračun	nab. vr.	dobiček/
	nab. vred.	novih del.	izguba
5 *	6	7 "	8=4-7
10	= 500*79*10	395.000	-80.000
10	=241*79*10	190.390	224.130
1	= 2590*79*1	204.610	-129.500
		790.000	14.630
Predložiti morajo letna računovodska poročila
Kranj - Na spletnih straneh osebe pozvali k predložitvi letnih
www.ajpes.si in v strokovnih revi- računovodskih izkazov. Ponekod
jah, zlasti v februarski reviji za ra- pa so še vedno v dvomih, kdaj in
čunovodstvo in finance, so pravne na kakšen način morajo predloži-
O.K. Consulting
družba za izobraževanje in informacijski management, d.o.o.
Za podjetje storitvene dejavnosti v Kranju iščemo
delovodjo na področju čiščenja in vzdrževanja objektov
Delo zajema vodenje skupine zaposlenih, organizacijo in koordinacijo dela. Pričakujemo komunikativno in organizirano osebo, ki ima srednješolsko izobrazbo tehnične smeri.
Izkušnje na podobnih delovnih mestih so zaželene.
Pisne vloge sprejemamo 8 dni od objave oglasa na naslov: OK Consulting, d.o.o., Omersova 25, 1000 Ljubljana.
OBVESTILO
Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje, na katerem bomo obravnavali: - Spremembe in dopolnitve Zakona o DDV in izračunu odbitka vstopnega DDV
Za posvetovanje bodo udeleženci potrebovali pismeno gradivo (cena z vračunanim DDV je 2.000 SIT), ki ga boste lahko kupili pri vhodu v dvorano.
Posvetovanje bo v ponedeljek, 3. marca 2003, ob 9.00 uri v dvorani 15 Mestne občine Kranj.
Posvetovanje bo vodila svetovalka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, univ. dipl. ekon. ga. Barbara Prislan. Za udeležbo nakažite 20.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnim DDV) na transakcijski račun št.: 07000-0000460840 pri GB Kranj. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrdilo o plačilu. Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost.
Vljudno vabljeni!
ti letno poročilo organizaciji, pooblaščeni za sprejem in obdelavo, torej Agenciji Republike Slovenije za javnopravno evidenco in storitve (AJPES).
Do 28. februarja morajo predložiti letna poročila osebe javnega prava, torej proračuni, ožji deli lokalnih skupnosti, ki imajo status pravne osebe, neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov (denimo vzgojne in izobraževalne ustanove, bolnišnice, lekarne, knjižnice, gledališča, domovi oskrbovancev), osebe zasebnega prava, torej sindikati, politične stranke, agrarne skupnosti, verske skupnosti, fundacije in druge ustanove po zakonu o ustanovah; ter društva. Predložena letna poročila bodo uporabljena le za statistične namene in zato naštetim pravnim osebam predpisi ne narekujejo nikakršnega plačila ob predložitvi, saj njihovi podatki ne bodo javno objavljeni. Društvom in pravnim osebam zasebnega prava AJPES zagotavlja tri možnosti predložitve letnih poročil: lokalno, z vnosom v Excelove tabele in s posredovanjem na disketi, seveda s predloženimi natiskanimi obrazci, opremljenimi s podpisom odgovorne osebe; prek spleta, pri čemer po pošti pošljejo na AJPES le podpisano potrdilo; na tiskanih obrazcih, ki se prodajajo v tiskarnah. Proračuni in proračunski uporabniki pa imajo le dve možnosti predložitve: prek spleta ali na tiskanih obrazcih, sporočajo s kranjske izpostave Agencije za javnopravne evidence in storitve.
Obrat LIP-a v Mojstrani je v najemu
S 1. januarjem letos so trije najemniki podpisali najemno pogodbo z LIP Bled za obrat v Mojstrani, kjer izdelujejo masivna vhodna vrata.
Mojstrana - Obrat vhodnih masivnih vrat v Mojstrani že nekaj časa za matično družbo LIP Bled ni bil več zanimiv, zato so se v LIP-u odločali med dvema mož-nostima: ali obrat zapreti, zaposlene pa preseliti na lokacijo na Rečico ali pa ga oddati v najem. Negotovost je bila za več kot 50 zaposlenih kar precejšnja, dokler niso s 1. januarjem letos obrat vhodnih vrat v Mojstrani vzeli v desetletni
Davor Noč
Obrat LIP-a v Mojstrani so vzeli v najem trije najemniki, prepričani, da lahko uspejo s prodajo masivnih vhodnih vrat na domačem in na tujem tržišču.
najem trije zasebniki: magister Slavko Toman, ter ustanovili "Obrat, ki ima 4330 kvadratnih ekonomije Aleš Jerala, magister družbo DOORS. So aktivni lastni- metrov površin, smo vzeli v na-ekonomije Davor Noč in njun ki, kar pomeni, da vsi za družbo jem, prepričani, da bomo s proiz-partner, uspešen podjetnik z Bleda   tudi delajo. vodnjo in prodajo vrat iz masivne-
ga smrekovega in hrastovega lesa nadaljevali in uspeli. Najbolj zahtevni kupci v Nemčiji nas že poznajo po vratih visokega cenovnega razreda, ki so izdelana iz posebne plošče okrepljene z jeklenim okvirjem. Izgled takih vrat lahko prilagodimo skoraj vsem željam vsakega posameznega kupca. Poleg tega se tako izdelana vrata ne krivijo, so bolj varna in so veliko bolj izolativna, na voljo pa so v šestih vrstah lesa. Prepričani smo, da ho tem trendom sledilo tudi vedno več domačih kupcev. Tako imamo v tovarni dve liniji: eno za serijsko in drugo za individualno proizvodnjo vrat," pravi Davor Noč.
Obrat v Mojstrani je v zadnjih letih posloval / izgubo - LIP-u je proizvodnja masivnih vhodnih predstavljala stransko dejavnost, saj so glavna proizvodna dejavnost LIP-a notranja vrata, opazne plošče in pohištvo. Zasebniki so v novo družbo DOORS prevzeli 56 delavcev, ki bodo ob uspešni prodaji vsi ohranili delovna mesta. Za zdaj se njihove plače niso spremenile, če pa bodo dobro poslovali, novi
najemniki obljubljajo primerne stimulacije. Davor Noč pravi, da se na tržišču pojavljajo konkurenčna vrata iz plastike in aluminija, vendar je na zahodnem tržišču in tudi pri nas v porastu povpraševanje po lepih in kvalitetnih lesenih vratih. DOORS si bo prizadeval, da bi s temi vrati postali vixiilni proizvajalec v Sloveniji. Več kot polovico proizvodnje izvozijo v Avstrijo in v Nemčijo, za letos pa načrtujejo, da bo vrednost prodaje okoli 3 milijonov evrov. Polproizvode kupujejo pri domačih dobaviteljih. Mladi najemniki imajo v pripravi več projektov, med drugim tudi proizvodnjo varnostnih vrat za stanovanja v blokih, ki naj bi jih izdelovali po nemških standardih za izdelavo protivlomnih vrat.
Pri svojem delu se prilagajajo željam kupcev tudi tako, da menjajo dotrajana vhodna vrata z novimi. Pridejo, odstranijo ter odpeljejo stara vrata in vgradijo nova. Na kar se da čist in za kupca najmanj moteč način. Pri tem so zelo poslovni, saj upoštevajo roke in dogovore s kupcem. Darinka Sedej
Leto 2002 za McDonald's uspešno
McDonald's Slovenija, d.o.o., je lani ustvaril 3,3 milijarde tolarjev prometa, kar je 9 odstotkov več kot prejšnje leto. Z novo restavracijo v Ljubljani jih je zdaj v Sloveniji skupno 17, letos pa bodo praznovali prvih deset let poslovanja.
Direktor Dejan Turk se od podjetja poslavlja.
Ljubljana - Dejan Turk, ki do marca še zaseda mesto generalnega direktorja podjetja McDonald's Slovenija, d.o.o, je na zadnji tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad uspešno zaključenim poslovnim letom, v katerem jim je uspelo dvigniti prodajo za 9 odstotkov in obenem odpreti še eno restavracijo v Ljubljani: "Hkrati se zavedamo, da bomo morali v prihodnosti storiti še marsikaj, da pritegnemo še večje število gostov." Se naprej bodo ostajali zvesti načelom, ki so McDonald'su zagotovili uspeh po celem svetu:
hitra in prijazna postrežba, raznolika in kakovostna hrana, brezhibna čistoča in dostopne cene. Kljub temu da leto 2002 ni prineslo večjega števila gostov, ki jih je bilo okrog 6,5 milijona, pa so ti v povprečju trosili več.
Decembra bodo praznovali deset let delovanja. Prvo restavracijo so odprli v Ljubljani na Čopovi ulici, ki je z okoli 3.000 gosti na dan še vedno najbolj obiskana restavracija v Sloveniji, v vseh 17 restavracijah Slovenije pa je dnevnih gostov okrog 20.000. Starostno se gibljejo predvsem od 18. do
35. leta, po osmih letih pa je bilo zaslediti generacijski skok in obisk mladih družin. V vodstvu pa želijo osvojiti tudi starejše občane. V letošnjem letu ne načrtujejo odprtja novih restavracij, le preureditev nekaterih starejših. Na področju prehrane se bodo usmerili v še bolj zdrave izdelke, kakor so polnozrnati kruh, solate, in ohranjali zdravo pripravo hrane. "V desetih letih je blagovna znamka McDonald's tudi v Sloveniji postala domače ime in sinonim za hitro in prijazno postrežbo," je povedal Turk, ki ga bo zaradi pre-
vzema mesta generalnega direktorja v podjetju Metròpolis Me-dia, d.o.o., v marcu zamenjal Aleksander Sgustav, ki je McDonald's Slovenija vodil od 1997. do 1998. leta. Katja Dolenc
Nov, obsežen projekt CRM rešitve
Kranj - Iz podjetja ISKRATHLING so sporočili, da je podjetje podpisalo pogodbo s podjetjem ADD iz Ljubljane za nakup in implementacijo rešitve CRM (Customcr Relationship Management). Glavno vodilo za to odločitev je bila želja po izboljšavi odnosov s partnerji in lažje obvladovanje notranjih procesov podjetja. Rešitev ADD CRM bo vključevala vse segmente in aktivnosti podjetja Iskrateling: kontakti, dogodki, objekti, produkti, dokumentacija, procesi, projekti, stroški, analize. Rešitev omogoča popolno prilagojenost in je sestavljena iz dveh delov. Na eni strani se bodo povezale vse razpršene informacije podjetja v enovito bazo, kar bo omogočilo skoncentriran pregled nad vsemi podatki o partnerjih ter njihovo lažje spremljanje. Na drugi strani pa se hodo v elektronski ohliki uredili in modulirali vsi procesi, dokumenti, projekti in novice vseh sektorjev podjetja, kar bo izboljšalo učinkovitost poslovanja podjetja. Zaradi obsežnosti in kompleksnosti projekta, ki vključuje vse faze uvajanja CRM filozofije, od izdelave prototipa, implementacije končne verzije do uvajanja uporabnikov, je po našem mnenju projekt trenutno najobsežnejša rešitev CRM v Sloveniji. S.Ž.
Strokovnjaki potrjujejo tveganje za nastanek monopola
Ljubljana - Strokovnjaki, ki jih je Interbrew, svetovni lokalni pi-vovar, prosil, da proučijo pogoje na trgu po morebitnem prevzemu Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško, so v četrtek na Uradu za varstvo konkurence dodatno razložili obširno študijo o slovenskem trgu piva. Strokovnjaki so ponovili svoje stališče in Uradu za varstvo konkurence na podlagi raziskav zagotovili dokaze, da bi morebitna koncentracija Pivovarne Laško in Pivovarne Union imela resne negativne posledice za potrošnike na slovenskem trgu piva. Interbrew se je z dovoljenjem avtorja odločil, da vsebino ekonomske študije, ki jo je predložil Uradu za varstvo konkurence, da na vpogled javnosti. Hkrati Interbrew poziva Pivovarno Laško, da enako stori s študijo, ki jo je zanjo pripravil mag. Veljko Bole. To bo prispevalo k odprti razpravi o nasprotnih pogledih na konkurenco ob koncentraciji Pivovarne Laško in Pivovarne Union. Da bi si Pivovarna Laško z združitvijo obeh vodilnih slovenskih pivovarn ustvarila dominanten položaj na trgu, je očitno že na
podlagi obstoječih tržnih deležev. Pivovarna Laško ima namreč več kot 5()-odstotni tržni delež, Pivovarna Union pa 40-odstotni tržni delež, kar pomeni, da bi skupaj nadzorovali več kot 90 odstotkov slovenskega trga piva. Glede na slovensko zakonodajo je ustvarjanje takšnega dominantnega položaja na trgu prepovedano, če bi to ustvarilo ali okrepilo dominanten položaj in pomembno zmanjšalo konkurenco. V študiji doc. dr. Boštjan Antončič, jasno dokazuje, da bi se v primeru združitve Pivovarne Union in Pivovarne Laško to vsekakor zgodilo.
Avtorji pravnega dela študije prof. dr. Peter Grilc in dr. Klemen Podobnik so opredelil relevanten trg piva in pri tem ugotovili daje trg piva samostojen trg izdelkov, ki je omejen na ozemlje Republike Slovenije. Pivo kot pijača na trgu nima ustreznega nadomestila, kar pomeni, da trg piva lahko obstaja le kot samostojen trg, ki je ločen od trga ostalih pijač. Raziskava je nadalje pokazala, da tudi v primeru l()-odstotne-ga zvišanja cene piva več kot 64 odstotkov potrošnikov ne bi spre-
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
eco oi l
04 531 77 00
_ UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC^o^Te LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. OO 18. URE
menilo svojega izbora ali obsega povpraševanja po pivu. Razlog je v lojalnosti posameznemu izdelku oz. blagovni znamki, pa tudi v tem, da na trgu ni na voljo ustreznih nadomestnih pijač. Zato je jasno, da bi več kot 9()-odstotnL tržni delež na slovenskem trgu piva bistveno omejil konkurenco, saj obstaja zelo malo možnosti za vstop novega konkurenta, ki bi lahko kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno dosegel pomembnejši tržni delež. Pogoji, ki jih je predlagala Pivovarna Laško, ne odpravljajo škodljivih posledic koncentracije. Nadzor cen, odpoved pravici do sklepanja eksklu-zivnih pogodb ter odpoved pravici do detajlistične prodaje prek svojih distribucijskih enot ne bi odstranili škodljivih posledic ustvarjenega dominantnega položaja in tudi ne bi ponovno vzpostavili in zagotavljali učinkovite konkurence. Predlagani pogoji zato ne zadostijo zahtevam, zaradi katerih hi bila koncentracija skladna z zakonom. Slovenski avtorji in ostali vključeni strokovnjaki trdno vztrajajo pri svojem mnenju, da Urad za varstvo konkurence Pivovarni Laško ne bi smel dovoliti, da prevzame nadzor nad Pivovarno Union in ustvari monopolen položaj na trgu piva v Sloveniji. To bi bilo v nasprotju z načelom svobodne konkurence in bi.resno oškodovalo interese slovenskih potrošnikov piva. Š\Ž.
Q/sïediscu poslovnega dogajanja.
<2? odprtjem nove poslovne enote <£Banke<JCopeï v<JCïanjuf vstopamo s celovito ponudbo bančnik stoútev v poslovno življenje vase legije.
<JCo se odločate za bančnega païtnelja, se seznanite z našimi
finančnimi tesitvami
Obiščite nas p nosi novi poslovni enoti oJ^fekuayaJalie najCikozaïjevi ulici i.
Banka Koper
Banka Koper d.d., Pristaniška 14,6502 Koper, www.banka-koper.si
Ogrevanje z lesom je poceni
Slovenska gospodinjstva so energetsko najbolj odvisna od kurilnega olja, les je šele na drugem mestu. Zavod za gozdove Slovenije je v Dražgošah pripravil drugo predstavitev
izkoriščanja lesne biomase, ki je obnovljiv vir energije in ga hkrati premalo izkoriščamo.
Dražgoše - "Zakaj ogrevanje na lesno biomaso?" je vprašal Janez Ponikvar iz Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Kranj. To je obnovljiv vir energije, hkrati pa letni posek v naših gozdovih znaša le 40 odstotkov letnega prirasta. Več kot 50 poslušalcem je tudi razložil, da transportni stroški niso veliki, ki je hkrati ekološko nenevaren. "Ceniti morate tudi svoje delo, saj dodatna vrednost dela ostane doma, svetovni vplivi (kot na nafto, elektriko) pa na les ne vplivajo. Hkrati je v dimu manj škodljivih snovi kot iz fosilnih goril. Z vsem tem ohranjamo tudi večjo negovanost gozda," je razložil Ponikvar.
Lesno biomaso pridobivamo iz. več virov. 20 odstotkov iz zarašča-jočih površin, po 40 pa gozdarji iz. gozda in iz lesnih odpadkov. Slovenski možni etat znaša približno 60 odstotkov prirasta, veliko je neizkoriščenega. Povprečna poraba individualne hiše je 12 kubičnih, metrov (ali 2300 litrov kurilnega olja), s posekanim lesom v Selški dolini pa je to za skoraj 1500 hiš. Predpogoj za kvalitetno nego in izkoriščanja gozda so urejene gozdne ceste. V tem primeru se gospodarjenje z gozdom poveča tudi kvalitativno.
France Pogačnik iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je predstavil prednosti izkoriščanja lesne biomase. Poudaril je uravnotežen razvoj podeželja z dodatno dejavnostjo na kmetiji ter posebni davek na nekatere energen-te (olje. plin in premog), ki ga poznajo države Evropske unije in ga bomo kmalu prevzeli tudi v Sloveniji. Več kot polovico^ Slovenije je pokrito z gozdom, v Železnikih pa kar 80 odstotno. V nadaljevanju je Franc Pogačnik predstavil tri sisteme ogrevanja na biomaso: klasično kurjenje z drvmi, kurjenje s sekanci in s peleti.
Klasično kurjenje z drvmi je primernejše za individualne objekte. V preteklosti so imele najboljše peči le 43-odstotno izkoriščenost, slabo izgorevanje pa je pomenilo tudi veliko saj. Tudi na-
laganje polen v kurišče je potekalo vsakih 4 do 6 ur. Sodobni kotli pa so sestavljeni iz primarnega in sekundarnega kurišča. V prvem se drva predsušijo, tlijo in uplinja-jo, v drugem zgoreva mešanica lesnih plinov in kisika, kar privede do temperatur 1150 stopinj Celzija. Izgorevanje kontrolira in dovaja zrak posebna lambda sonda, kar pripomore k največjemu izkoristku peči. Cena takšnih peči je od 100 do 200 evrov na kW, kar za standardno hišo, ki potrebuje največ 20 kilovatno peč, pomeni od 2 do 4 tisoč evrov. Razen tega pri takšnih pečeh potrebujemo tudi zalogovnik oziroma akumulator toplote, ki preklaplja tok tople vode.
Prednosti peči na klasično kurjenje z drvmi je lastna surovina in bolj izkoriščen ter vzdrževan gozd, sorazmerno nizka investicija in dokaj enostavna preureditev obstoječih kurilnic, enkratno nalaganje drv v peč zadostuje za dnevno ogrevanje, zalogovnik toplote se lahko uporabi tudi kot bojler za solarni zbiralnik. Prav tako pa ostanek oglja v peči ponavadi zadostuje za ponovno gorenje. Seveda ima takšna peč tudi nekaj pomanjkljivosti: za boljši izkoristek in dobro gorenje morajo biti drva nacepljena, s tem pa priprava zahteva precej zamudnega dela in veliko pripomočkov. Ponikvar je tudi opozoril na
OBČINA CERKLJE na Gorenjskem Ulica Franca Barleta 23 4207 CERKLJE
objavlja prosta delovna mesta
skladno z 8. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 14/90) in 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih:
1. STROKOVNI SODELAVEC ZA PODROČJE TURIZMA
2. REFERENT ZA SPLOŠNE ZADEVE
3. VZDRŽEVALEC - OSKRBNIK
Pogoji: Pod točko 1
• VII. stopnja strokovne izobrazbe s področja turizma,
• 3 leta delovnih izkušenj,
• 2-mesečno poskusno delo,
• organizacijske in vodstvene sposobnosti (reference o dosedanjem delu),
• poznavanje dela z računalnikom
• strokovni izpit iz upravnega postopka, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika
• k vlogi se priloži kratka predstavitev videnja razvoja turizma, podjetništva in podeželja v občini Cerklje na Gorenjskem
• državljanstvo Republike Slovenije
Pod točko 2
• srednja izobrazba splošne ali druge ustrezne smeri ali višješolska izobrazba
• 1 leto delovnih izkušenj
• 2-mesečno poskusno delo
• poznavanje dela z računalnikom
• strokovni izpit iz upravnega postopka
• organizacijske in komunikativne sposobnosti
• državljanstvo Republike Slovenije
Pod točko 3
• dokončana poklicna šola
• izpit B kategorije
• 1-mesečno poskusno delo
• organizacijske in komunikativne sposobnosti
• državljanstvo Republike Slovenije
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom delovnih izkušenj ter življenjepisom pošljejo s priporočeno pošto do vključno 14.03.2003 na naslov Občina Cerklje na Gorenjskem, Ulica Franca Barleta 23, 4207 Cerklje.
vgradnjo premočnih peči ali brez hranilnika toplote.
Kurjenje z lesnimi sekanci je primernejše za večje stanovanjske objekte in skupine hiš ter tudi za uporabo lesa slabše kakovosti, ki bi pri klasičnem kurjenju zahtevali stalno nakladanje. Poznamo dva tipa peči: retortno peč in s pred-kuriščem. Pri tem sistemu ne poznamo ročnega nalaganja, saj sekanci avtomatsko prihajajo v peč, tudi vžig je avtomatiziran. Velikost razsekanih delcev ni večja od treh centimetrov, prav tako vlažnost ne sme presegati 30 odstotkov. Cena priprave sekancev ne bi smela biti večja od 1600 tolarjev na kubični meter. Prednosti tega sistema so v popolnoma avtomatskem delovanju, za sekance se porabi številne lesne ostanke in odpadke ter slabši gozdni lesni sor-timenti ter hkrati omogoča dodatno zaposlitev. Seveda pa takšni sistemi zahtevajo visoke investicijske stroške, potreben je večji prostor za skladiščenje sekancev z dobrim prezračevanjem in podobno.
Kurjenje s peleti je najprimernejše za stanovanjske objekte, ki nimajo možnosti skladiščenja drv in sekancev, saj se dova-žajo v sipkem stanju s pomočjo cistern ali pa v vrečah. Peleti so majhni, cilindrični briketi premera 5 do 8 milimetrov in dolžine do 30 milimetrov. Prednosti takšnih sistemov so zaradi finega in stisnjenega lesa visokokalorični izkoristki in zahtevajo precej manj prostora. Tudi ta sistem je popolnoma avtomatski, skladiščenje peletov je lahko precej oddaljeno od kotla in tudi pod ali nad nivojem kotla. Tudi tu so visoki začetni stroški, cena pelet pa je podobna kurilnemu olju, ki pa ni tako čist kot peleti.
Toplarna Železniki je največji izkoriščevalec lesne biomase med vsemi toplarnami v Sloveniji. Leta 1976 so začeli polagati prve cevi daljinskega ogrevanja in priključili večje odjemalce (tovarne, šola, bazen). Direktor Ivan Fajfar je razložil, da so v 80-tih letih in-
Igor Pogačnik iz Nemilj je udeležencem predavanja pokazal klasično peč na drva, ki ogreva dve hiši.
Marjan Jelene
vesticije zamrle: "Leta 1991 smo postali samostojno podjetje (prej v sklopu Alplcsa) in začeli z razvojem. Naredili smo čistilno napravo in posodobili opremo." Leta 1999 so začeli s širitvijo omrežja, predvsem proti Dašnici je bil velik zalogaj nov vročevod. Decembra 2000 so priključili nove odjemalce, kasneje pa še športno dvorano ter nove v Dašnici. Pripravljajo še rekonstrukcijo kotlovnice - načrtujejo nakup novega kotla, ki bo poleg pridobivanja toplote proizvajal tudi 700 kW elektrike. Fajfar je predstavil možnosti za odkup odpadnega lesa: "Zainteresirani smo za ves etat, seveda po razumnih cenah. Zelo radi bi vzpostavili sodelovanje z domačini, saj ne želimo voziti iz drugih krajev. Potrebujemo 25.000 kubičnih metrov lesnih odpadkov na leto." Investicije v kotle so velike, zato
vanja ogledali tudi tri različna kurišča. Pri Jelenčevih v Dražgošah zadnja tri leta uporabljajo peč na sekance. Vse lesne odpadke, ki ostanejo od proizvodnje embalaže in delno tudi žage, porabijo za ogrevanje. Marjan Jelene nam je povedal, da so s stanjem izredno zadovoljni: "Začetna investicija je bila draga, kar 2,5 milijona tolarjev. Kljub temu pa smo izredno zadovoljni, saj vse odpadke lahko
predelamo. Takšna energija je zelo poceni, saj moramo le zdrobiti odpadni material. Takšno kurišče zadostuje za ogrevanje delavnice in hiše, še posebno zahtevno in dobrodošlo pa je v sušilnici. Pred tem je bila sušilnica ogrevana na elektriko, ki je bilo izredno drago. Razen tega smo prej peč "na roke futrali", sedaj pa je vse veliko lažje."
Tudi Igor Pogačnik iz Nemilj je izredno zadovoljen z investicijo. Ima peč na klasična polena ter dva zbiralnika po 1000 litrov. "Prednosti je več: pozimi naložim le enkrat dnevno, poleti enkrat tedensko. Tudi zjutraj je v hiši še 20 stopinj. Res je, da morajo biti polena lepa in tudi lepo naložena, da je zraven čim manj kisika," je povedal Pogačnik in nato še praktično razkazal delovanje kurišča, ki smo ga opisali že zgoraj. Celotna investicija je bila vredna približno 1,8 milijona tolarjev, od tega je od agencije dobil za 230.000 tolarjev nepovratnih sredstev. V nadaljevanju so si obiskovalci ogledali še kurišče na drva, ki pa je močno elektronsko podprta pri Ivu Potočniku v Nemiljah.
Boštjan Bogataj
Podeželske ženske zborovale
Žirovnica - Članice društva podeželskih žensk pod Golico in Stolom, njegova predsednica je Darja Jakopič, so imele sredi februarja v Tre-bušnikovi gostilni v Žirovnici redni letni občni zbor. Občni zbor so s petjem popestrili Vasovalci, višja medicinska sestra Vasiljka Kokalj pa je predavala o pomenu zdravja v medčloveških odnosih. Zbora sta se udeležila tudi predsednik kmetijske zadruge Sava Janko Šebat in prizadevna svetovalka za kmečko družino inž. Majda Loncnar, ki je predstavila program strokovnega izobraževanja kmetovalcev. V program so vključili predavanje o pomenu zdravja v medčloveških
ie Darko Koporčič iz Ekološkega  odnosih, tečaje o higienskem minimumu in računalništvu (februar,
sklada RS predstavil možnosti kreditiranja. Državni razpis poteka praktično skozi vse leto, pogoje za sodelovanje pa razložijo vsakemu interesentu posebej. "Kredite podeljujemo za ogrevanje na lesno biomaso, in sicer za kompletno kotlovnico ter za sistem centralnega ogrevanja. Finančni pogoji so ugodnejši kot v banki, obresti so TOM + 1,5%, izplačila pa so dvofazna. Prvi priliv je za nabavo opreme, drugo izplačilo pa ob koncu del, ko sistem že dela," je razložil Koporčič. V nadaljevanju so si udeleženci preda-
marec), krožek o pripravi izdelka za trg in predavanja o komunikacijah med ponudnikom in potrošnikom, ohranitvi kulturne dediščine in o primernosti in zanimivosti izdelkov (marec) ter prikaze, oglede in srečanja. Pogovarjale se bodo o organizaciji aktivnega oddiha, obiskale nekatere zanimive kmetije, sejme in tržnice, nekaj časa pa bo tudi za družabnost in za sodelovanje na prireditvi Pod Psnakovo lipo. J.K.
Selekcija v govedoreji
Kranj - Kmetijska svetovalna služba organizira v petek, 28. februarja 2003, ob 19.30 uri predavanje o selekciji v govedoreji v dvorani Doma krajanov na Zgornji Beli.
Predavanje bo namenjeno predstavitvi kataloga bikov za leto 2003 in pregledu selekcijskega napredka v govedoreji v zadnjih letih. Po predavanju bomo nekaj časa namenili še pregledu novosti na področju zakonodaje, ki se navezujejo na kmetijstvo. Predaval bo g. Igor Stanonik, inž. kmet. z oddelka za selekcijo pri kmetijsko gozdarski zbornici Kranj.
Evropska inšpekcija tudi na Gorenjskem   Predavanje za konjerejce
Ljubljana - Veterinarska inšpekcija Evropske unije iz Dublina je znova obiskala Slovenijo in pregledala predvsem izvajanje ukrepov za nadzor izkoreninjenja in preprečevanja BSE ter sistem nadzora nad živalsko prehrano. Vršilka dolžnosti Veterinarske uprave Slovenije Simona Salamon je povedala, da je bila ocena inšpektorjev ugodna. Inšpektorji, ki so obiskali tudi obrat za razsekovanje mesa v Kranju in mešalnico močnih krmil v Škofji Loki, so ocenili, da imamo visoko stopnjo usklajenosti naših predpisov s pravnim redom Evropske unije in dobro organizirano delo veterinarske uprave, veterinarskih inšpektorjev in nacionalnega veterinarskega instituta. Priporočili pa so nam še več izobraževanja za veterinarje, za kmete in za delavec v klavni industriji. Na področjih, za katera je odgovornih več ministrstev, je treba točno opredeliti pristojnosti. Uradno poročilo bo prišlo v Slovenijo v 15 dneh, slovenska stran pa bo imela 20 dni časa za pripombe. Šele nato bo napisano končno poročilo. Veterinarske inšpekcije Evropske unije bodo še prihajale v Slovenije. Naslednja naj bi prišla maja, ocenjevala pa bo predvsem raven zaščite živali. J.K.
Slovenska svinjina je zdrava in varna
Škofja Loka - Škofjeloška enota Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj vabi v okviru zimskega izobraževalnega programa za kmetovalce na predavanje za rejce in ljubitelje konj. Predavanje bo v petek, 28. februarja, ob 16. uri v sejni sobi škofjeloške zadruge. Priznani poznavalec konj in strokovnjak mag Janez Habjan bo predaval o obolenju pljuč, bolezni kopit in obolenjih žrebet. J.K.
Kaj bo novega v Triglavskem parku
Ljubljana - Ker v Slovenijo ne uvažamo prašičev ali svinjskega mesa niti iz Hrvaške niti iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, lahko rejci, združeni v GIZ Prašičereja Slovenije, z vso gotovostjo zagotavljamo, da trihi-neloze v Sloveniji ni in da je bila dokončno izkoreninjena že v času pred razpadom Jugoslavije. Že pred desetletji smo na območju Slovenije uvedli sistematično kontrolo vsega svinjskega mesa v klavnicah ter s tem zagotovili popolno varnost potrošnikov.
V Sloveniji tako trihineloze ne poznamo že dokazano vsaj 14 let, pa še takrat žival, pri kateri so jo odkrili, ni bila slovenskega izvora. Zaradi tega lahko s popolno gotovostjo trdimo, daje svinjsko meso, prirejeno in predelano v Sloveniji, popolnoma varno in kakovostno.
Zaradi tega smo presenečeni nad laičnim nasvetom, da je svinjino treba dobro prepeči. Ocenjujemo namreč, da pri kulinaričnih pripravah svinjskega mesa slovenskega izvora v tem času niso potrebni nobeni posebni ali dopolnilni ukrepi, saj je meso prirejeno in predelano v Sloveniji popolnoma varno pred trihinelozo, "nasvet" o kakršnih koli dodatnih temperaturnih obdelavah pa popolnoma odveč. Slovenski rejci prašičev in mesnopredelovalna industrija zato v pojavih morebitnih parazitov v prehranjevalnih verigah sosednjih ali drugih evropskih držav ne vidimo nobene nevarnosti za slovenske potrošnike svinjskega mesa. Nasvet o previdnosti je lahko dobrodošel samo tistim, ki se odpravljajo v tujino.
J.K.
Ljubljana - Sredi januarja je bil v državnem zboru predlagan v razpravo in sprejem predlog novega zakona o Triglavskem narodnem parku. Predlagatelji zakona želijo zagotoviti take razvojne usmeritve in varstvene režime v narodnem parku, ki bodo varovali naravne vrednote in ohranjali veliko biotsko in krajinsko raznovrstnost po eni strani, po drugi strani pa dopuščali razvojne možnosti ljudem, ki živijo na območ-
Gorenjski vzorci za Ptuj
Kranj - Inž. Majda Loncnar je
sporočila, da je Gorenjska posredovala 124 vzorcev za sodelovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Med 124 vzorci jih je 5 za embalažo. Med ostalimi 119 vzorci jih je 52 za žganje, 22 za mlečne izdelke, 30 za krušne izdelke, eden za marmelado, po dva za mesne izdelke, suho sadje in sadno vino, po štiri pa za kis in sokove. Razstava na Ptuju bo aprila, za takrat pa obljublja inž. Majda Loncnar še več informacij. J.K.
ju parka. Triglavski narodni park naj bi postal vzorčni primer ureditve zavarovanega območja in predstavljal spodbudo za zaščito ostalih krajin v Sloveniji in za razvoj turizma.
Po zakonu o ohranjanju narave so predlagatelji novega zakona o Triglavskem narodnem parku dolžni s svojim predlogom seznaniti lokalno javnost. Javna predstavitev je obvezna v občinah na območju parka. To so občine Bohinj, Bovec, Kobarid, Tolmin, Bled, Kranjska Gora in Jesenice. Javna predstavitev se je začela 20. februarja in bo trajala do 20. aprila. Na vseh predstavitvah bo na voljo knjiga pripomb. J.K.
Varovanje rastlin
Kranj - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske vabi na predavanje o novostih pri varstvu rastlin s posebnim poudarkom na vodo zbirnih območjih. Zanimivo in aktualno predavanje bo jutri, 26. februarja, ob 10. uri v sejni sobi Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj na cesti Iva Slavca. Predaval bo mag. Andrej Simončič. J.K.
Na Zatrniku prijetna in poceni smuka
Na Zatrniku obratujeta smučišči Hotunjski vrh in otroško smučišče, ki ima tudi progo za deskanje. Težave z dovoljenji za postavitev sedežnice in sistema za umetno
zasneževanje, ki bi podaljšalo smučarsko sezono. Prihodnji teden Živ-žav na snegu.
Zatrnik - Ko smučišče neha obratovati, ga je težko spet oživiti. Nekoč uspešno in dobro obiskano smučišče na Zatrniku se le počasi vrača v zavest smučarjev. Večina je prepričana, da smučišče ne obratuje, v resnici pa je smuka na Zatrniku letošnjo zimo prav prijetna. Cesta je kopna, parkirišča urejena, vrst pred vlečnicama ni. Nasmučate se lahko do sitega. Po treh 'mrtvih' sezonah se smučarji počasi vračajo.
Smučišče Zatrnik je pred leti spadalo med tri najbolje obiskana gorenjska smučišča, v eni zimski sezoni so našteli več tisoč smučarjev. Danes so tamkajšnji žični-čarji zadovoljni, če se jih v eni sezoni zvrsti vsaj tisoč. Lani so na smučišču Hotunjski vrh žičniške naprave pognali le enkrat, minule tri sezone smuke ni bilo, letošnja pa utegne biti po zaslugi snega nekoliko boljša. "Vlečnico smo pognali šele zadnji konec tedna januarja, dolžina smuke pa je od-
vodi skupaj z ženo Darjo. Poleg tega bi morali spodnjo postajo vlečnice prenoviti, saj je dotrajana in povsem neprimerna, sedanjo vlečnico DarJa Brzovič pa naj bi zamenjala sedežuica. Štiristo petdeset metrov dolga vlečnica je namreč zelo strma in preveč zahtevna za smučarje začetnike in otroke, na smučišču sta
vlečnica, smučišče je razdeljeno na progo za smučarje in borderje, je zelo primerno tudi za otroke in smučarje začetnike in sončno, njegov lastnik Davorin Urevc pa je z obiskom med počitnicami zadovoljen.
"Največ smučarjev prihaja iz Kranja. Premišljujemo, da bi si izposodili snežni top, vendar smo letos prepozni. Zaradi pomanjkanja snega smo izgubili božično-novoletno sezono, šele zadnje vikende je obisk zadovoljiv. Parkirišče je urejeno, v gostišču lahko
dobijo toplo hrano, na voljo so tudi konji za jahanje. Proge dnevno urejamo, smučišče pa obratuje vsak dan od 9. do 16. ure. Tako bo še do konca počitnic, potem bo obratovalo le ob koncih tedna," je povedal Urevc. Poldnevna vozovnica za otroke stane 900 tolarjev, za odrasle 1.100 tolarjev. Konec prihodnjega tedna (9. marca, op. p.) bodo pripravili snežni festival Živ-žav na snegu, kjer bo najmlajše smučarje zabaval tudi Čarodej.
Renata Skrjanc, foto: R. Š.
Smučarji si na otroškem smučišču lahko privoščijo tudi jahanje.
Počitniško dopoldne na otroškem smučišču.
visna predvsem od vremena. Na zgornjem delu smučišča, ki ga je zaradi kamnitega zemljišča težko vzdrževati, sneg rado spiha ali ga pobere sonce, zato bi radi uredili umetno zasneževanje. Za začetek bi zadoščal en snežni top, ki bi nam smučarsko sezono s sedanjih dveh do treh tednov podaljšal na dva do tri mesece. Poleg tega cel Zatrnik potrebuje novo vodno zajetje, saj vodovod sedaj ni urejen," je povedal lastnik smučišča Jože Brzovič, ki smučišče
dve progi namenjeni boljšim smučarjem, ena pa smučarjem začetnikom. Dnevna vozovnica stane 2.000 tolarjev, otroška in popoldanska 1.600 tolarjev, smučišče obratuje vsak dan od 9. do 16. ure.
"Namesto lesene lope na spodnji postaji bi radi zgradili zidan objekt in postavili sedežnico, vendar za to potrebujemo lokacijsko dovoljenje. Gradnje bi se lotili s soinvestitorjem, stala pa naj bi okoli pol milijona evrov. Z dovoljenji so v našem primeru težave. Pred osmimi leti sem od blejskega podjetja Turizem in rekreacija z občinskim soglasjem kupil vlečnico in v obnovo vložil več kot 10 milijonov tolarjev. Izkazalo seje, da objekti sploh niso vrisani v zemljiški knjigi. Vložili smo prošnjo
za vpis, nas je pa država, ki je bila lastnica parcel, grdo izigrala," je dejal Brzovič.
Posebne gneče, kljub temu, da smučišče Zatrnik spada med cenejša smučišča, med zimskimi počitnicami ni bilo. Tudi ob našem obisku minuli petek je ni bilo. Bolj živahno pa je bilo na bližnjem otroškem smučišču, na katerega vabi prijetna tabla ob Davorin Urevc   cesti. Obratuje
Pustovanje z mozirskimi pustnaki
Kranj - Minuli konec tedna je bil v znamenju prvih pustnih sprevodov in tudi kurenti so v različnih koncih Slovenije že odganjali zimo. Vrhunec pustnih prireditev in sprevodov bo konec tedna, nekaj se jih bo zvrstilo še na pustni torek, s pepelnično sredo pa bo pustnega rajanja konce. Za celotedensko pustovanje bodo poskrbeli v Mozirju, kjer letos praznujejo 112 let pustovanj, kajti mo/irski pustnaki so znani že od leta 1891. Pred štirimi leti je bilo Mozirje zaradi avtohtonih in izvirnih pustnih običajev sprejeto v združenje evropskih karnevalskih mest (FECC). Pustovanje se ho začelo na debeli četrtek; nastopil bo pustni ansambel Boj se ga, podelili bodo trške pravice, petek bo v znamenju koncerta za mladino, velika gala maškarada in izbor najbolj izvirnih mask bosta v soboto zvečer, v nedeljo pa bodo pustnaki odšli na obhod pustnih mej. Na pustni torek bo karnevalska povor-ka, na pepelnično sredo pa bodo Pusta pospremili na Pekove Lave in ga zažgali na grmadi. Vse zabavne prireditve bodo v velikem šotoru na parkirišču pred mozirskim gajem. R.Š.
Jože Brzovič
Cenejše vozovnice za tuja smučišča
Kranjska Gora - Turistični prospekti za italijanska in avstrijska smučišča so v zadnjih letih v slovenskem jeziku, turistična agencija SKIPASS, ki ima svoji poslovalnici v spodnjem delu apartmajev Garni v Kranjski Gori in na Petrolu na platoju karavanškega predora na Hrušici, pa prodaja vse karte za tuja smučišča s 5-odstot-nim popustom.
Vlečnico Hotunjski vrh naj bi zamenjala sedežnica.
"Turistična poslovalnica SKIPASS Travel zastopa v Sloveniji avstrijska in italijanska smučišča, imamo izposojevalnico opreme za alpsko smučanje in board, prodamo na tisoče kart tako za Italijo in Avstrijo," pravi direktor agencije Brane Justin (v prejšnji številki smo objavili napačno sliko, za kar se opravičujemo). "Pri nas so cenejše kot na blagajni v tujini. Do-
Kurilno olje evropske kakovosti
*
Biti hiter seveda pomeni biti prvi ...
in Petrol vam ekstra lahko kurilno olje dostavi prvi. Tudi ko mraz pošteno pritiska, vam bomo olje ob pravočasnem naročilu dostavili takrat, ko boste želeli. Poskrbite torej za vašo toplo zimo in imejte eno skrb manj.
Z Mag no dobite več ... ob vključitvi v lojalnostno shemo kartice Magna imate dve možnosti: ena je pridobitev občanske kartice in ugodnost nakupa do 9 obrokov,
druga pa pridobitev gotovinske kartice zvestobe, ki omogoča ugodnejše nakupe pri Petrolu.
bro je vedeti, da z vsakim odraslim, ki kupi karto za smučišči Tro mej a - PodkloSter, smučajo otroci do 14. leta brezplačno, da imamo popuste za osnovne in srednje šole, študente, organizirane skupine, tu so družinski popusti za časovne vozovnice, kombinirane vozovnice - ski - terme -večdnevne vozovnice z možnostjo izbire dnevov in ostale popuste.
Skupaj z Llanom in HIT hotelom Casino v centrih Osojščica, Mokrine in v Badkleinkirchheim prirejamo tudi smučarske dneve s posebej znižanimi cenami vozovnic, imamo brezplačno testiranje Blanovifa smuči in desk z Blanovo Demo ekipo ter zabavni program. Na družinskih dnevih pa otroci do 14. leta v spremstvu staršev smučajo brezplačno. V zadnjem času je zelo popularno smučišče na Koroškem Osojščica, saj je le 15
Z Magno nakup celo do 9 obrokov!
Brane Justin
minut vožnje od predora, v Italiji je v Trbižu odlično smučišče Vi-šarje in Piancavalo, pa seveda Sella Nevea in druga italijanska smučišča. Za Višarje nasploh prodamo zelo veliko vozovnic. Kar veliko Slovencev smuča v tujini, saj sanio pri nas dnevno prodamo Zelo veliko vozovnic." D.S.
080 22 66 - Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja
W
RADIO OGNJIŠČE
Do arhitekture želim biti pošten
Arhitekt Robert Potokar, po rodu Škofjeločan, je izdal knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik. Jedrnati, preprosti in zanimivi podatki o izbranih arhitekturah, med katerimi so ob umetnostnih stavbah tudi stanovanjske hiše, kozolci, spomeniki in tovarne, so glavna odlika knjige. Skupaj z bogato fotografsko opremo se bralcu predstavi arhitektura
Gorenjske, zato je knjiga primerna za vsakogar.
Robert Potokar je v Škofji Loki preživel svoje otroštvo in mladost. Šolal se je v gimnaziji V Šentvidu in na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, danes pa živi in dela v Ljubljani. Rad poudari, da mora bili arhitektura poštena: poštena do materialov, do izraza, prostora in ne nazadnje tudi do cene. Skupaj s Špelo Kuhar in Blažem Budjo je izrisal že kar nekaj načrtov za objekte (prenova bivšega kina Sloga, zdaj kino Dvor, poslovni objekt v Kotljah, nekaj enodružinskih hiš), medtem ko je skupaj z arhitektom Vojtehom Ravnikarjem načrtoval številne objekte po Slo-
pa prostora, niti ne arhitekture same, ni v vodniku." Potemtakem postaja arhitektura danes preveč komercialna?
"Danes enostavno ni več toliko časa za obdelovanje projektov, kot pred nekaj leti, ko smo nek projekt delali celo leto. Sicer nismo zato nič več zaslužili, a smo se delu res posvetili. Zdaj je večji poudarek na hitri izvedbi projekta in hitri postavitvi. Mislim, da ta naglica vpliva tudi na delo. No, so pa seveda tudi kolegi arhitekti, ki bodo pač rekli, da je arhitektura potrošniška tako kot potrošniška družba. Naj bo modna, namenjena za ta trenutek, potem jo bodo
Delavsko naselje Preska v Tržiču je zasnovano v osi in z osrednjim trgom. Prijetne hiške delujejo sredi mesta vaško in domače. Celotna zasnova predstavlja primer humane delavske kolonije iz začetka 20. I stoletja.
Robert Potokar v arhitekturnem Biroju
veniji (poslovno stanovanjski objekt v Kopru, telovadnica v Sežani, nova knjižnica v Novi Gorici, Srednja zdravstvena šola v Celju). Robert je tudi avtor projekta za ureditev nove knjižnice v vojašnici v Škofji Loki.
Njegov zadnji projekt pa je Arhitekturni vodnik Gorenjske, ki je začel nastajati že med študijem, saj je bilo to avtorjevo diplomsko delo, ki ga skupaj s strokovno sodelavko Spelo Kuhar in avtorjem fotografij Blažem Budjo po dvanajstih letih nadgradil in razširil. V vodniku so z zanimivimi informacijami predstavljene arhitekturne vrednote celotnega gorenjskega prostora. Prostorski, časovni in tipološki pregled je razdeljen po upravnih enotah Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, zajema pa kozolce, tovarne, arheološke izkopanine, enodružinske hiše, cerkve, šolske objekte, znamenja, spomenike Narodno osvobodilnega boja, srednjeveške gradove, krajinske arhitekture in žal že nekatere porušene kvalitetne arhitekture.
Vodnika, ki bi podrobneje zajel vse vrste arhitekture v določenem prostoru skozi celotno zgodovino v slovenskem in tudi širšem prostoru še ni bilo, saj se avtor ni omejil samo na izbrano "visoko" arhitekturo, ampak predstavlja vse kvalitetne arhitekturne spomenike.
Na podlagi česa ste izbirali arhitekture v vodniku?
"Merila za izbiro in vključitev v vodnik so bila: objava v strokovni literaturi, vključenost v seznam varovane kulturne dediščine, prejete nagrade ali priznanja na področju arhitekture, nesporne likovne in prostorske kvalitete ali v posameznih primerih pomenski, zgodovinski ali simbolni pomen objekta. Večinoma gre za starejše arhitekture, od arheoloških do cerkvenih, za meščansko arhitekturo, povojno in novejšo, ki je prejela posamezne arhitekturne nagrade, na primer Opel servis v Kranju, ki je lani dobil Plečnikovo nagrado. Merilo je tudi osebni izbor, ki temelji na nesporni kvaliteti, zato določenih modernih arhitektov, ki delajo tako imenovano komercialno arhitekturo, orientirano v velik zaslužek in hiter projekt, ki zadovolji   naročnika,  ne zadovolji
prebivalci hiše so nanjo navezani, jo obnavljajo in so nanjo ponosni. Dvorec predstavlja obenem skladno kompozicijo z znamenjem in pomeni vrh ustvarjanja kmečkih dvorcev iz. 18. stoletja, o katerih je veliko pisal dr. Ivan Sedej."
Planšarsko naselje Zajamniki na Pokljuki nad Bohinjem sestavljajo enocelični in dvocelični stanovi, postavljeni ob poti. Izgubljajo svojo prvotno funkcijo in se počasi spreminjajo v počitniške hišice.
pa čez 30 let tako ali tako porušili. Vsak ima svoje mnenje. Moje je drugačno, zato me po svoje boli, ko se podirajo stare in kvalitetne hiše. Tak tipični primer se mi zdi stavbni otok v Kranju, nekdanji Gorenjski sejem. Podrli so dve dosti kvalitetni industrijsko tehnični arhitekturi. Ne vem sicer, kaj bo zdaj nastalo tam, bojim pa se, da ne bo kaj kvalitetnejšega. To je samo eden izmed primerov. Pri nas velja pravilo, da je stara hiša za nič in da jo je potrebno podreti. Kdo bo pa to prenavljal! Na lak način smo v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih izgubili ogromno kvalitetne arhitekture. En tak primer se mi zdi problem podrte in nadomestne gradnje hiše v Hosti pri Škofji Loki, kjer je bila prelepa hiša iz obdobja baroka, iz 18. stoletja. Seveda so dobili dovoljenje za nadomestno gradnjo. In takih primerov je še ogromno." Torej, ni pravega odnosa do arhitekture?
"Ni spoštovanja do najstarejše arhitekture, niti ne do pred kratkim narejene. Ne spoštuje se avtorskih pravic, niti ne vpraša, kateri arhitekt je tO delal, samo poruši se. Na srečo je tudi veliko ozaveščenih investitorjev in ljudi, ki poskrbijo za starejše hiše. Na primer Španov dvorec na Suhi pri Sk. Loki. To je domačija, ki od konca 18. stoletja ostaja na zunaj nespremenjena, notranjost pa seje prilagajala sodobni funkciji stanovanja. Ampak investitorji oz.
Obstoj je tako odvisen od lastnikov v hiši?
"Precej. Gre pa za precejšen finančni zalogaj in pri tem bi morala pomagati država. Drug primer take kvalitetne prenove je prenova Karnišnikove domačije zraven Tavčarjevega dvorca na Visokem. Nov lastnik, kije nasledil kmetijo, se je odločil, da jo bo obnovil. Danes je ena izmed najbolj vzorno prenovljenih kmetij oz. stavb v Sloveniji. Pa bi se verjetno našel še kakšen tak primer. V Dolenji vasi v Selški dolini je zopet Špa-nova hiša, ki so jo tudi prenovili pred kratim in je sedaj še lepša, kot je bila. delo pa je potekalo v skladu s smernicami spomeniškega varstva. Zal, pa se hiše večinoma podirajo, kljub temu da so bile zaščitene. Ampak, trenutno formalna zaščita na papirju ne pomeni kaj dosti. Tu bi morala bili država nastopiti drugačnim pristopom."
Bi lahko govorili o gorenjski arhitekturi?
"Jaz je ne bi obravnaval kot gorenjska arhitektura. Gre za arhitekturo, ki je na gorenjskem prostoru. Tista najstarejša je gorenjska, saj je dejansko samo na tem prostoru, medtem ko novejša... Stare stavbe govorijo o dvokapnih strehah, in ta je na hiši je smiselna. Je nek zaključek hiše. Hiša brez. strehe ni hiša. O tem bi se sicer dalo razpravljati. Mi smo v Škofji Loki v Puštalu na Kalanovi hiši naredili kompromis. Tudi znamenja so se postavljala po po-
krajinah. Nekatera so si med seboj podobna, neatera ne in težko rečemo da obstaja tipično gorenjsko znamenje. Za kozolce velja podobno, najbolj poznani so slogi v Bohinju, ki pa specifični in ne moremo reči da so gorenjski. Cerkve tudi ne, saj so bile delane v času Kranjske, ko je bila zraven še cela Dolenjska. Prostor je vselej odprt in nekateri vplivi se prenašajo."
Edino hiša je blizu temu, da je gorenjska?
"Da. Vendar moramo zopet gledati na Gorenjsko kot prostor, ki je razvejan: od ravnine okoli Kranja do Radovljice se ponavlja tip podolgovate in pritlične hiše. Podobnega tipa so tudi nekatere hiše v Bohinju. V Zgornjesavski dolini so hiše nadstropne, z lesenim nadstropjem in brez izkoriščene mansarde, na Loškem koncu pa so hiše mogočne. Podobno kot Tavčarjev dvorec na Visokem in dvorec na Suhi. kjer je nadstropje zidano in je volumen hiše večji."
Zakaj pa so bila tako majhna okna na hišah?
"Verjetno bi bil najprej razlog zaradi konstrukcije. Ce so bile večje odprtine, je bilo potrebno imeti kamnito preklado, to pa je bilo drago. Drugo, zaradi varčevanja z. energijo in tretje, ljudje v tistem času so bili navajeni, da so stanovali v enem prostoru, v katerem so se gibali, jedli in družili, in niso rabili pogledov navzven. To, da se hiša odpre, in rabi poglede v okolico in zunanjostjo, je prišlo šele v 20. stoletju z novimi materiali in Le Corbusierjem, arhitektom moderne dobe, ki je poudaril horizontalno dolgo okno, namenjeno pogledu."
V katerem obdobju je nastalo največ gorenjske arhitekture?
"Barok je pustil največji vpliv na slovenski krajino, oblikovanje hiš, cerkva in ne nazadnje tudi graščin. Barok je obdobje 17. in 18. stoletja, ko turških vpadov ni več, ko meščan lahko razmišlja še o čem drugem kakor samo v tem, kako se bo branil pred kakšno vojsko, ko kmet razmišlja, kako se bo malo "polišpal" in ko se tudi cerkve začno obnašati, kot da se bodo pokazale. V arhitekturi pomeni barok preporod, razcvet. Sicer pa so se menjali razni umetnostni stili. Gotski je bil najbolj popularen in je še posebej v cerkvah zamenjal romaniko, kasneje se pojavljajo dozidave in prezidave tudi v neogotski dobi. Tak primer je Crngrob, ki predstavlja zanimivo zgodbo "rastoče" arhitekture. Zdi se, kot da je arhitektura cerkve že dolgo taka, pa ni. Na splošno je prednost arhitekture v tem, da
se jo da dograjevati in dopolnjevati, vendar se včasih "rodijo" tudi ponesrečene variante.
Prvotna cerkev sv. Martina v Poljanah je bila eno vrhunskih del slovenskega stavbenika - arhitekta Gregorja Mačka, ki je v obdobju baroka po vsej Sloveniji naredil več kot deset cerkva, s katerimi je zaznamoval krajino. Med vojno so jo partizani poškodovali, po vojni pa še dokončno zminirali, da ne bo motila pogleda na okoliške hribe. To dejanje govori o težkem obdobju, v katerem smo živeli po vojni. V šestdesetih letih so za izgradnjo cerkve dobili novo lokacijo. Arhitekt Tone Bitenc je napravil izredno kvalitetno arhitekturo, v kateri se čuti navezava z Mačkovo arhitekturo in simpatično oblikovanim zvonikom, ki so ga v devetdesetih letih enostavno zradirali in zgradili novega, ker si je župnik zaželel večji zvonik, da bi bil viden po celi Poljanski dolini.
Koliko pa je kvalitetne arhitekture na Gorenjskem?
"Približno toliko, kot drugod po Sloveniji. Kolikor je kvalitetne je tudi nekvalitetne. So pa tudi posamezni biseri, ki niso pomembni samo za Gorenjsko, ampak za vso Slovenijo. Ti so zbrani na koncu vodnika v barvni prilogi. Ob pregledu teh fotografij bo človeku hitro jasno, kaj je na Gorenjskem kvalitetnega in kaj v vodniku zajetega.
Na Jesenicah je izpostavljen hotel Korotan, ki je zdaj na žalost verjetno tik pred rušitvijo. Ima lepo modernistično fasado s prelepim kipom Janeza Krstnika kiparja Franceta Kralja. Zanimivi
so tudi detajli stanovanjskih blokov z Jesenic. Hlcbanjeva hiša na Gozdu Martuljku ima iz leta 1506 ohranjen leseni strop, ki je tudi najstarejši ohranjeni leseni strop v kmečki hiši v Sloveniji. Pa seveda Liznjekova hiša v Kranjski Gori. Kamnik je zanimiv po dvoladijski cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom, po naselju, imenitnih porta-lih in gotskem znamenju iz leta 1510 ... V petdesetih fotografijah je težko pokazati, kaj je bistvo vodnika in obenem predstaviti, kaj ta prostor ponuja. V Kranju je na primer zanimiva piramidalna struktura - veduta celotnega mesta: Vrh piramide je župna cerkev, na eni strani je cerkev na Punger-tu, na drugi pa je bila nekoč cerkev samostana. Po vrhu vsega pa to piramidalno strukturo v ozadju okvirja piramidalna struktura Storžiča. Danes takšne piramide ni, saj samostana ni več.
Med drugimi so še arhitekturno zelo pomembni: renesančna dvorana Mestne hiše v Kranj z lesenim stropom, ki je iz približno istega obdobja kot v Gozd Martuljku: Plečnikov strop v cerkvi v Stranjah; Dolinarjeva plastika v starem Kranju; tankočutna Šorli-jeva lopa v Prešernovem gaju; šola Franceta Prešerna v Kranju, izredna arhitektura, ki so jo pokvarili z novo dozidavo; kvalitetna industrijska arhitektura tovarne Gorenjskih oblačil, ki je primer odličnega designa in je sedaj zopet moderna; vhodni portal Jenkove kasarne na Jezerskem; zasnova mesta Radovljica; grad Kamen in zraven izredno lepa krajinska ureditev spomenika NÒB; Blejski otok, Bohinj.... skratka razglednice, brez katerih Slovenije ne bi bilo. Zanimivo je tudi delavsko naselje Preska v Tržiču, izredno kvalitetno in preprosto oblikovano naselje ter na srečo še ne zelo spremenjeno. To bi morali zaščititi kot kulturni in delavski spomenik. Podobna delavska kolonija je le v Mariboru, delo arhitekta Vurnika.
Detajl fasade tovarne Gorenjskih oblačil v Kranju predstavlja primer kvalitetne industrijske arhitekture, ki je bila v svojem času oblikovno zanimiva. V današnjih arhitekturnih trendih je zopet moderna.
Španova baročna hiša z znamenjem na Suhi pri Škofji Loki predstavlja primer ohranjenega kmečkega dvorca iz konca 18. stoletja. Skupaj z obokanim hlevom, vodnjakom, kostanjem in znamenjem pred hišo sestavlja izjemno ambi-entalno kompozicijo, redko za slovenski prostor.
V vodniku pa je zajetih kar nekaj NOB spomenikov, predvsem tistih, ki so arhitekturno in krajinsko pomembni. Meni se zdi, da bi se morali vzdrževati, ne glede na to, kdo je na oblasti. Nesmiselno jih je prepuščati propadu. Draž-goše in Planica pri Kranju sta izredno odlični likovni deli, ki sta v krajini izredno kvalitetno umeščeni."
Robert Potokar bo imel predstavitve vodnika še v renesančni dvorani mestne hiše v Kranju, v četrtek. 27.2., ob 17. uri, v mesecu marcu pa na Bledu, Kamniku in Jesenicah.
Katja Dolenc, foto: Blaž Budja in Katja Dolenc
Test: Renault Grand Espace 3.0 dCi Privilege
Nadaljevanje prostorskega pionirstva
Upravičeno si lasti pionirstvo enoprostorske filozofije na tleh stare celine. Prihodnje leto bo napolnil okroglih dvajset let in zdaj ga zaznamujejo že štiri generacije. Prvi med enakimi in vedno s svežimi zamislimi. Uganka ni težka: to je renault espace, limuzinski kombi francoskega porekla in svetovnega nazora, ki v svoji zadnji podobi kaže, da še ne
namerava prepustiti prestola.
Espace je torej že postal skoraj pojem med večjimi enoprostor-skimi avtomobili, pri Renaultu pa so se nove generacije spet lotili dovolj samozavestno in v skladu s pričakovanji tistih, ki se podajajo v ta avtomobilski razred. Novi espace namreč ne skriva, da želi voznike limuzin,srednjega in višjega srednjega razreda premamiti za preskok v drugo prostorsko dimenzijo. In ker je želja in potreb veliko, sta tudi tokrat hkrati na cesti dve različici, običajno dolgi espace in grand espace z. 20 centi-
metri karoserijskega pribitka ter temu ustrezno povečano notranjostjo.
****/* Zunanjost: Čeprav se na prvi pogled zdi, da se novi espace ne razlikuje bistveno od predhodnika, že drugi pogled razkrije, da temu ni tako. Oblikovalci so obraz prilagodili zadnjim hišnim smernicam in avtomobil z. vseh strani deluje skladno. Sprednji del z. velikim vetrobranskim steklom je skoraj letalsko položen, bočne grbine so nežnejši del karoserije, zadek pa je odbit
f^^^^ ......w;     ^^^^     »r v
Letalsko udobje: vzdolžno pomični sedeži zadaj in zložljivi mizici. Sedenje v tretji vrsti je bolj zasilno.
TEHNIČNI PODATKI
vozilo:.........................kombi, 5 vrat, 5-7 sedežev
mere: ......................d. 4,861, š. 1,860, v. 1,798 m
medosna razdalja:...............................2,868
prostornina prtljažnika:........................ 456/3050 I
teža praznega vozila: ........................... 1930 kg
dovoljena skupna teža:........................... 2705 k
motor:........................šestvaljni, turbodizelski, 24V
gibna prostornina:............................ 2958 cem
moč: .....................130 kW/177 KM pri 4400 v/min
navor:........................... 350 Nm pri 1800 v/min
najvišja hitrost:............................... 205 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................10,9 s
poraba EU norm.: ..................13,5/7,6/9,7 1/100 km
maloprodajna cena: ....................... 8.985.000 SIT
zastopnik:......................Renault Slovenija, Ljubljana
m skladna zunanjost, prostornost in udobje potniške kabine, I—I prilagodljivost, motorne zmogljivosti, voznost
■omejena uporabnost sedmih sedežev, zasenčenost armaturne plošče, obotavljajoč menjalnik, neuravnotežena cena
Renaultovi oblikovalci so podobo novega espacea prilagodili hišni usmeritvi. Na prvi pogled je zelo podoben prejšnjemu, naslednji pogled razkrije številne razlike.
ka predalov in odlagalnih polic, da sta na hrbtiščih prednjih sedežev "letalski" mizici in da je notranjost (na račun doplačljive panoramske strehe) prijetno svetla. Za prijetno počutje skrbi klimatska naprava, ki je ločeno nastavljiva za vsako stran in še za potnike zadaj. Armaturna plošča je po zasnovi logično "potomstvo" prejš-
motor s pritiskom na gumb. Moderno, ne pa tudi prikladno. ****/* Motor: Sodoben šestvaljni turbodizelski motorje s tem avtomobilom vrhunska kombinacija. Pogonski stroj je uglajen, zelo kultiviran, a hkrati tudi odločno zmogljiv. Posebej je omembe vreden visok navor pri zelo nizkih vrtljajih, ki dopušča voznikovo ležernost ali pa tudi precej nagle pospeške. Visoke potovalne hitrosti niso vprašljive in akustika, ki dopušča znosen pogovor med potniki, tudi ne. Motorjev ritem nekoliko moti preveč obotavljiv samodejni menjalnik, ki očitno ne zna natančno presoditi, kdaj je pravi čas za pretikanjc navzgor, a k sreči je vozniku omogočeno tudi sekvenčno ročno pretikanjc. Tudi z. izjemno ekonomičnostjo se ta motor ne more pohvaliti, toda zaradi dobrih zmogljivosti mu je to lahko oproščeno. ****/* Vozne lastnosti: Če prav je grand espace dolg skoraj pet metrov in tudi karoserijska višina ni naklonjena ostremu rezanju zraka, avtomobil nima težav / vodljivostjo. lahko ga zmedejo le nagle spremembe smeri. Vzmetenje je naklonjeno mehkobnemu požiranju cestnih grbin, le čez kratke ovire cel avtomobil poskoči preveč grobo. Velik pozitivni predznak gre tudi zavoram in sta-bilnostni elektroniki. ****/* Končna ocena: Konec dober, nadaljevanje sledi? Ta hip
Nadaljevanje iz prejšnje generacije: digitalizirana sredinsko nameščena armaturna plošča z ne vedno dobro vidnostjo.
skoraj povsem navpično. Prtljažna vrata se zajedajo globoko v odbijač, luči so se morale umakniti v strešna stebrička, pečat celostni podobi pa dajeta tudi prečna strešna nosilca, ki sta lahko tudi zračni stabilizator. Renault vztraja pri krilnih bočnih vratih, kar je
IMOT ali raj za motoriste
Od petka do nedelje so v Münchnu pripravili 10. jubilejni mednarodni motoristični sejem IMOT, na katerem si je bilo moč ogledati vse znamke motorjev, vodilni proizvajalci pa so predstavili tudi svoje najnovejše modele.
Miinchen - Motoristični sejem IMOT je v desetih letih postal največji spomladanski razstavno-prodajni evropski sejem z. motorji in motoristično opremo. Na kar 20 tisoč kvadratnih metrih sejemskih površin so se vse tri dni predstavljali proizvajalci motorjev in motoristične opreme, med njimi seveda vsi najpomembnejši: Aprillia, BMW, Buell. Gilera, Ducati, Harley Davidson, Honda, Kawasaki, KTM. MZ, Peugot, Pi-aggio, Suzuki, Triumph, Yamaha.
Na številnih razstavnih prostorih so trgovci ponujali na ogled in v nakup večino svojih najatraktivnejših in predvsem najnovejših modelov motorjev. Med njimi so na prostoru BMVV-ja ob svoji 80-letnici pokazali model R 1150 R Roadster, pa tudi ostali modeli so poželi veliko zanimanja množice obiskovalcev, med njimi tudi veliko Slovencev. Pri Kavvasakiju so se pohvalili s prenovljenim motorjem 127 PS Z 1000 in novim modelom ZX - 6 R, na prostoru Ilonde pa je bila najbolj občudovana novost CBR 600 RR. Tudi pri Yamahi so predstavili zanimiv model YZF - R 6, Suzuki pa je kot najatraktivnejša predstavil modela SV 650 in SV 1000 S. Hit pri KTM-u je bil nov model 950
ta trenutek drugače od modnih smernic, toda menda je tako zato, da bi avtomobil ohranil tudi limu-zinsko dušo.
****/* Notranjost: Pri Renaultu dobro obvladajo prostorsko filozofijo in zato ima tudi grand espace potniško kabino zasnovano tako. daje v prid udobju. Sedežev je v tem avtomobilu lahko tudi sedem, toda bolj, ko potniki tiščijo v zadnji del, slabše je sedenje. Zadnji par sedežev je že skoraj bolj zasilen in zato je bolje, če je prostor namenjen prtljagi. Pri sedežni mehaniki gre novi grand espace korak naprej, saj si potniki lahko pomagajo tudi z vzdolžnim pomikom. Samo po sebi je razumljivo, da jih je mogoče tudi zlagati ali odstranjevati, da ne manj-
Kombijevsko ravno odrezan zadnji v odbijač in luči v strešnih stebričkih.
prtljažna vrata
nje generacije: sredinsko nameščeni digitalni merilniki in prikazovalniki za delovanje radijskega sistema ter potovalnega računalnika so tokrat nekoliko bolj razločni, žal pa povsem nevidni, kadar vanje z zadnje strani posije sonce. Ključa pri tem avtomobilu ni, nadomešča ga elektronska kartica, ki jo je potrebno vtakniti v režo na dnu sredinske konzole in zagnati
RENAULT GRAND ESPACE in bližnji tekmeci
Model maloprodajna cena
CITROEN C8 2.2 HDi 16V 7.961.000 SIT
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD 7.500.000 SIT
KIA CARNIVAL 2.9 CRDi 5.048.000 SIT
je Rcnaultova nova generacija v evropskem merilu najbolj popularnega enoprostorca najtesnejši kandidat za ovacije. O tem, kakšno sliko kaže razmerje med ceno in dobljenim, se začne govoriti takrat, ko padajo odločitve, vseeno pa je dejstvo, da je grand espace tudi cenovni prvak, navzgor seveda.
Matjaž Gregorič
Legenda: *****odlično
* dobro
* * * A m povprečno
* * i? & lirzadovoljivo
* -teti slabo
Adventure, videti pa je bilo tudi številne ostale znamke in modele motorjev.
Seveda k motorjem sodi cel kup zaščitne in dodatne opreme, od čelad, škornjev, kombinezonov, jaken, torb, rokavic in ostalega. Tudi to si je bilo moč ogledati in
Slovenski motoristi naj bi imeli letošnji največji motoristični sejem z imenom "Slovenija motor show" od 25. do 27. aprila na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.
marsikaj (po ugodnih sejemskih cenah) tudi kupiti.
Na sejmu so se predstavljala različna podjetja in agencije, ki organizirajo šole varne vožnje, pa tudi motoristična potovanja po različnih koncih sveta: od evropskih tur (zlasti atraktivne so dolomitske ture), do afriških, avstralskih in ameriških tur, kjer je veliko zanimanje zlasti za vsakoletno potovanje v Daytono, kjer bo letos veliko srečanje motoristov (zlasti privržencev znamke Harley Davidson) v začetku drugega meseca.
Vilma Stanovnik
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbini rabljenih VOZll vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip	Letni k-barva	Cena v SIT
Renault Express 1,4 cz	1995 rdeča	440.000,00
Seat Ibiza 1,5	1993 bela	290.000,00
FiatTempra 1.6	1995 vijola	570.000,00
Kia Sephia 1,5 Is	1998 rdeča	990.000,00
Renault Safrane 2,2 si k,abs,sv,cz,es	1993 srebrna	830.000,00
Renault Megane 1,6 RT cz,es,sv,air	1996 met.siva	1.030.000,00
Renault Twingo 1,2 es	2000 bela	1.150.000,00
OpelVectra 1,6 i	1996 srebrna	1.180.000,00
Hyundai Sonata 1,8 gls k,sv,cz,es	1996 modra	1.120.000,00
Citroen Xsara 1.6 sv,cz,es	1998 rdeča	1.250.000,00
Ren.Megane break 1,6 k,abs,sv,cz,es	1999 bela	1.790.000,00
Nissan Primera wagon 2.0	1998 modra met.	1.850.000,00
RENAULT
www.aluotour-romont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
II .(il.Ml.A
■ G. VOZIM) / li \KANI .110 K M.l\l\
s\ si RV0 VOLAN
i / CENTRA) NO ZAKLEPANJE
R RADIO
IS EI.EKTK. DVIG STKKIÍI.
■ AIR A1RRAG _
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja \ozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup In prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil »Tehnični pregledi osebnih,
♦ Vinka \ozil tovornih in priklopnih vozil
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si
Torek, 25. februarja 2003
Prihajata Smart Roadster in roadster coupe
Intenzivno vetrovno kustranje pričeske
Najprej je bil smart zamišljen kot majhen (in temu primerno poceni) mestni avtomobilček. Potem je prišel veliki DaimlerChrysler in malčka zapeljal v drugačne vode. Postal je varnejši in tehnološko bolj dodelan. In nazadnje so ugotovili, da je v Smartovi družini prostor še za kakšnega novega "otroka".
Zato je tovarna v Hambachu, ki je lani obeležila peto obletnico proizvodnje smarta, spravila na cesto dve novi različici, roadster in roadster coupe. Zato, da bi malček znal ugajati tudi bolj vetr-njaškim avtomobilskim dušam, oziroma tistim, ki znajo uživati na prav poseben način in si radi privoščijo majhne, vendar tudi drage užitke.
Smart roadster in roadster coupe sta pravzaprav dva avtomobila v enem, oziroma bolje rečeno eden v dveh. Oblikovnih in dimenzijskih razlik pravzaprav ni, je pa razlika v namembnosti oziroma v različnih konfiguracijah strehe. Prvi ima tudi v osnovni različici dodatno trdo plastično streho, pri drugem pa je potrebno doplačilo za platneno, ki jo lahko vsakokrat odpira ali zapira električni mehanizem. Oba avtomobila sta dvosedežnika in imata spredaj in zadaj skromno odmerjene prostore za prtljago, zlobneži bi rekli, da je prostora le za kopalke in kreditno kartico.
Z zunanjostjo avtomobilčka ne skrivata sorodstva z doslej znanimi karoserijskimi različicami, nekoliko bolj športno nabrušena pa je njuna mehanika. Motorje sicer v osnovi samo 698-kubični tri -valjnik, ki je v začetku na voljo z zmogljivostjo 60, nekoliko kasneje pa tudi s 45 kilouuï. Motorno delovanje podpira majhen turbinski polnilnik in malčka se lahko poženeta do kar spedobne končne
hitrosti 175 oziroma 160 kilometrov na uro. Motorna moč se na zadnji pogonski kolesi prenaša preko šeststopenjskega samodejnega menjalnika, ki dovoljuje tudi ročno sekvenčno pretikanjc. Športno dušo roadster in roadster coupe izkazujeta z nizkim težiščem in tudi z nizko nameščenima sedežema, ki zagotovo nista za tiste, ki jih boli hrbtenica.
Notranji elementi so do potankosti podobni kot v smart city-coupeju ali cabriu in odveč je pri-
pominjati, da si je tudi v novinca mogoče naložili veliko dodatne opreme, kolikor pač dopušča naročnikova volja za doplačila. Seveda so smartovi razvojniki poskrbeli tudi za varnost, ki jo zagotavlja varnostna celica imenovana tri-dion, medtem ko so stilisti poskrbeli za primerno živahne barve.
Oba nova smarta prihajata na ceste aprila, na slovenske pa kakšen mesec kasneje. Takrat bo tudi znano, kakšne bodo cene, ki se v Nemčiji skupaj s tamkajšnjimi
davščinami začenjajo pri 14.400 evrih. Pri slovenskem zastopniku AC Intercaru so sicer v primerjavi z lanskim nekoliko oklestili letošnji prodajni načrt, saj nameravajo najti nekaj več kot 60 kupcev za majhne, toda skoraj pregrešno drage štirikolesnike. In že vnaprej je znano, da bo roadsterju in roadster eoupeju pripadel le manjši del skupne znamkine pogače.
Matjaž Gregorič, foto: DaimlerChrysler
Volkswagen pošilja v boj novega Transporterja
Profesionalno prilagodljivi partner
Po kar dolgih letih so se v Volkswagnovem oddelku gospodarskih vozil končno odločili predstaviti novo generacijo dobro znanega transporterja. Tako kot predhodnik bo tudi novinec, ki je zrasel v vse smeri, na voljo v številnih dostavnih in potniških različicah, med slednjimi bosta tudi bolj razkošni caravelle in multivan.
Novi transporter, ki nosi oznako T5, je torej daljši, širši in višji od odhajajočega T4, medtem ko so mu krojači krojili povsem novo karoserijo. Vendar pa oblikovne poteze precej spominjajo na predhodnika, saj si oblikovalci niso hoteli privoščiti revolucije, ki bi imela negotov izid pri kupcih, a vseeno je na novincu dovolj svežih potez. Proizvajalec ponuja dve različni karoserijski dolžni (4,89 in 5,29 metra) dve višini (2,16 ali 2,46 metra) ter notranji prostor od
5.8 do 9,3 kubičnega metra. Pri Volksvvagnu so novincu namenili nove motorje, osnovni bo 2,0-litrski bencinski štirivaljnik s 85 kW/115 KM. V dizelskem delu
SUZUKI POPUSTI do 400.000 IT	Pf Bogata oprema 9fffin   Najnižja cena
	L -#—í J
Terenci in osebni letnik 2002 $ suzuki Odar j —✓✓/<>——-----—	130.000SIT CENEJE Stegne 33, Lj., (01) 58-10-131, 58-10-127
	? AVTOKADIVEC Mlakarjeva 81, 4208 Šenčur tel.: 04/279 OOOO
	
SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS Gosteče 8 4220 ŠKOFJA LOKA /L. fel.: 04/502 2000 ^^r-	
Prenovljena Subarujeva Impreza in športno podkovana različica WRX/STI
Dihanje skozi velike škrge
Japonski Subaru, ki prisega predvsem na avtomobile s štirikolesnim pogonom, je pred kratkim obnovil svoj model srednjega razreda imprezo. Na slovenskem trgu so se lani uresničili prodajni načrti novega zastopnika, ki želi letos podvojiti tržni delež in iskati tudi kupce, ki bi jih navdušili športni različici im-preze WRX in STI.
Impreza je bila ob prenovi deiez na zunanjih in notranjih sprememb, ki se odsevajo na novih žarometih in zadnjih lučeh, delno preoblikovani maski hladilnika in spremenjenem zračnem stabilizatorju. Nekaj izboljšav je tudi skritih in so posledica sprememb v motorjih, ki po gibni prostornini ostajajo enaki, torej 1,6 in 2,0-litrski. Tovarna obljublja predvsem nižjo porabo goriva in boljšo vodljivost. Poleg tega je po novem popolnejša varnostna oprema, ki zdaj serijsko obsega tudi štiri varnostne vreče.
Največ sprememb je pri športno nastrojeni imprezi STI (Subaru Techmca International), ki je poleg agresivnejše zunanjosti pridobila več motorne moči. Ta zdaj
znaša 225 KM (WRX) oziroma kar 265 KM (STI). Gre za avtomobil, namenjen voznikom, ki pričakujejo športne zmogljivosti in veliko voznih užitkov, ki jih ponuja uravnoteženo podvozje.
Ljubljansko podjetje Interservi-ce, ki je zastopništvo za Subaru prevzelo skoraj natanko pred letom dni, je uspešno uresničilo lanski prodajni cilj, saj so našli več kot 50 kupcev. Spodbudna je bila tudi prodaja v letošnjem januarju, zaradi česar upajo, da bodo uspeli podvojiti lanski tržni delež. Po njihovem so cene subarujev pri nas primerljive oziroma nekoliko nižje kot v Italiji, posebej pa poudarjajo dobro serijsko založenost z opremo. M.G.
Po Peugeotu 807 in Citroénu C8 še Fiat Ulysse
Samozavestni prihod predzadnjega
Potem ko je lansko jesen francosko-italijansko partnerstvo med grupacijo PSA Peugeot Citroen in Fiat Autom rodilo novo generacijo na skupnih temeljih zasnovanih enoprostorcev, ti zdaj drug za drugim kapljajo tudi na slovenski avtomobilski trg. Tretji je prišel tudi Fiatov predstavnik ulysee, ki naj bi napovedal boljše čase za trenutno omajano italijansko znamko.
Pri Fiatu in slovenskem zastop- motor je 2,0-litrski bencinski štiri-niku Avto Triglavu bi lahko rekli, valjnik s 16 ventili in 100 kW/136 da so vse dobre stvari tri. Ulysee KM. Veliko večja so pričakovanja je namreč pri nas naprodaj s tremi pri obeh turbodizlih z neposrednim motorji, tremi menjalniki in tremi vbrizgom goriva po skupnem različnimi paketi opreme. Od vodu, šibkejši 2,0-litrski razvije 80 obeh francoskih tekmecev peu- kW/19 KM in močnejši 2,2-litrski geota 807 in citroena C8 se poleg 94 kW/128 KM. Osnovni nivo tega loči po nekaj oblikovnih po- opreme je pri srednjem nadgrajen s tezah, medtem ko je vse ostalo do sedmimi sedeži in še nekaterimi potankosti enako. Italijanski član drugimi dodatki, pri najbogatejšem enoprostorske četverice (morda je med drugim vključena tudi sate-palete se pojavlja 1,9-litrski štiri- slovenskem trgu naprodaj od čez nekaj mesecev pride še četrta litska navigacija medtem ko je valjnik s 63 kW/86 M, sledi pros- maja, pri zastopniku Porsche Slo- lanc,a Phcdra) bo snubl1 kuPce z elcktnlicirani mehanizem bočnih torninsko enak turbodizel s 96 venija pa za zdaj še nimajo malo- vabljivim razmerjem med ceno m drsnih vrta vselej za doplačilo. kW/130 KM, na vrhu pa je pet- prodajnih cen in potrjenih dobav. Ponujenim. Ze pri osnovni stopnji Cene ulysseja se gibljejo med 5,53 valjnik s 128 kW/174 KM Vsi di- opreme ima avtomobil klimatsko   in 7,29 milijona tolarjev. Pri Avto
zeíski motorji se ponašajo z viso- napravo, protiblokirni zavorni si-   Triglavu nameravajo za avtomobil
kim navorom, medtem ko vrh ce- Matjaž Gregorič,   stem, štiri varnostne vreče in na-   letos navdušiti 35 slovenskih kup-
lotne motorne palete predstavlja foto: Volkswagen   pihljivi varnostni zavesi. Osnovni   cev.       . M.G.
3,2-litrski V6 bencinski motor.
Pri pet- in šestvaljnikih se serijsko ———————
pojavlja šeststopenjski menjalnik.    I | ï ,
Novi transporter ima tudi popol-    | ^   ÉhHbW      "  Pl |^p| 1
noma prenovljeno notranjost. | s mM B ° vključno z armaturno ploščo, ki   , | KJ i"
ima številne odlagalne prostore za É | I       \ p f=rr m. ^S" a \p ^ £■ \šg '
dokumente in drobnarije, prav    I »gpj       £  I £      11 ^ašaaaš pl pl pl
tako so potnikom na voljo držala   |     &3H S L, j        J   V I   V J        \ 1 \
za kozarce oziroma pločevinke s   j % :"
pijačo. Prestavna ročica je odslej 1] ■ $r 1
nameščena  na  vrhu  sredinske || °   L^J jE^jgtj| V VSEH SRLONHp^
konzole, zato je omogočena tudi \ SSES.'Jes.ÍJ^J1ePi VOZÏII MfllDft
prehodnost med sedeži. | HI < J
Novinec v Volkswagnovem pro-   j                H V}/ H                  Pri nakupu Mazde 323 F í.éi Evision gramu lahkih dostavnikov ho na    — — — — — — — —Mh1_ _ ______ _ _ _ _ _ _____ ______J
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p.
Lenti 15.3. 2003, Trst 28.2.2003, Medžugorje od 21. do 23. 3. 2003; Lidl 13.3.2003; Toplice v Prlekiji (Banovci) - pustovanje od 2.3. do 5.3. 2003; tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
0
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81
Četrtek, 27. februarja, ob 19.30. uri, M. McDonagh: SAMOTNI ZAHOD, (Gledališče Koper), za ABONMA PETEK 2, IZVEN in KONTO 33. TEDEN SLOVENSKE DRAME, 8.-18. marec 2003 Sobota, 8. marca, ob 19.00, Slavnostna otvoritev 33. TSD. Podelitev Grumove nagrade in Grun-Filipičevega priznanja, 19.30, rokgre: BLOK 2002 (PG Kranj) premiera. Nedelja, 9. marca, ob 17.00 Okrogla miza z mednarodno udeležbo: OBJAVLJANJE IN PROMOCIJA DRAMATIKE, 19.30, Andrej Rozman - Roza: BRUCKA V LJUBLJANI (KUD France Prešeren Ljubljana).
javnosti, Območna izpostava Kamnik, vabita na kulturni večer ob izidu pesniške zbirke Darinke Slanovec Sled angelov. Prireditev bo 6. marca, ob 19. uri v Domu kulture Kamnik, Fužine 10, Kamnik.
Gorenjska - arhitekturni vodnik
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na predstavitev Arhitekturnega vodnika Gorenjska, avtorja arhitekta Roberta Potokarja, ki bo v četrtek, 27. februarja, ob 17. uri v renesančni dvorani v Mestni hiši v Kranju.
prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
za odrasle, dijake, učence, upokojence, tel.: 04/51-50-590
GLASOV KAŽIPOT
Pustni sprevodi
Kranjska Gora - V nedeljo, 2. marca, bo pustna povorka iz Gozd Martuljka krenila ob 14. uri, prihod v Kranjsko Goro pa je predviden za 16. uro. Ob 11.30 uri pa bo pustna povorka krenila od drsališča v Mojstrani skozi Mojstrano proti Dovjem. Povorka se bo ustavila pri trgovini Pr'Katr predvidoma ob 14. uri. Naklo - Turistično društvo Naklo bo na pustno soboto, 1. marca, priredilo pustni sprevod. Zbirališče pustnih mask, konjenikov Konjeniškega društva Naklo, kurentov s Ptuja in harmonikarjev bo ob 10. uri pred Domom kulture v Naklem na Kranjski ulici. Sprevod bo krenil po Kranjski in Glavni ulici ob 10.30 uri. Maske bodo nagrajene s pustnimi krofi.
Pustno rajanje za otroke
Bled - 2. marca (na pustno nedeljo) bo ob 16. uri na Bledu v Festivalni dvorani veselo pustno rajanje za otroke in njihove spremljevalce. Program bosta vodila čarodej, žongler in animator Toni Me-žan in sonastopajoči iz nove ko-produkcijske predstave Lajnarjev cirkus lajnar junior. To bo hkrati tudi tisoča predstava Tonija Meža-na. Nastopili bodo: Toni Mežan z asistentko Tino Šmit, lajnar junior, Hajni Blagne, klovn Žare, Miloš Pogačnik, ansambel Krila in še zadnjič na Bledu v Tonijevi družbi Telebajsek Lili. Vstopnine ni.
Sejem pustnih kostumov
Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah so lani v prepustnem času prvič organizirali sejem pustnih kostumov in tudi letos ga bodo. Torej, če imate doma pustne kostume, ki jih ne boste več rabili, jih prinesite v prodajo na sejem, tam pa boste morda lahko tudi kupili kostum za letošnji pust. Sejem je odprt od 24. februarja do 4. marca od 8. do 18. ure v spodnji avli Kina Železar.
Pustni semenj
Kranj - V soboto, 1. marca, bo v organizaciji Turističnega društva Kranj na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Pustni semenj. Semenj je eden izmed tradicionalnih in že nekaj let vabi obiskovalce na obisk.
Dan odprtih vrat
Gabrče - V soboto, 1. marca, bo v Gabrčah pri Zgornjih Gorjah cel dan potekal dan odprtih vrat "Grajskega mlina", ene izmed šestih tradicionalnih hiš v Sloveniji.
Naj flancat
Cerklje - Turistično društvo Cerklje bo v soboto, 1. marca, to je na pustno soboto, pripravilo tradicionalno prireditev Naj flancat, na kateri bodo izbrali in nagradili najlepše in največje flancate. Tradicionalna prireditev bo v avli Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. Sprejem flancatov za ocenjevanje bo od 10. do 11. ure, nato bo do 12. ure potekalo ocenjevanje, podelitev nagrad pa bo ob 12.30 uri. Največji flancat je do sedaj meril 73 centimetrov, tehtal pa je 5 kilogramov in pol.
Pustovanja
Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka vabi v soboto, 1. marca, ob 17. uri na veselo pustovanje v restavracijo Krona. Za dobro voljo bosta poskrbela Marko in Lojze. Maske so zaželene in bodo tudi nagrajene. Prijave sprejemajo v pisarni društva po tel.: 51 22 970 in 51 21 730. Kranj - Restavracija Mayr v centru Kranja v soboto, 1. marca, ob 20. uri vabi na veselo pustno rajanje z odličnimi nagradami in pestrim programom D.J.-ja Sebastjana. Ta rezervacije in informacije pokličite po tel.: 04 280 00 20. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na ples v maskah, ki bo ob živi glasbi in sicer na pustno soboto, 1. marca, z začetkom ob 17. uri na sedežu društva na Tomšičevi 4. Posebej vabljene maske, najlepše in najbolj izvirne boo nagrajene. Prireditev bodo ponovili tui na pustni torek, 4. marca 2003, ob 17. uri. Voklo - V krajevni skupnosti Voklo so se člani, ki so že lani pripravili pustno povorko, pod vodstvom Marka Lončarja odločili, jo bodo letos poimenovali Pustna povorka petih občin. S pripravami so začeli takoj po novem letu in se odločili, da bo letošnja povorka s kompozicijami krenila iz Voklega oziroma Vogelj skozi pet občin in sicer iz občine Šenčur v občino Medvode, Vodice, Komendo in Cerklje. V povorki bodo vozovi iz Voklega, Smlednika, Vodic, Mlake in Zaloga. Povorka bo v soboto, 1. marca, ob 8. 30 krenila iz Vogelj in
®
Rodio Tfiglov
Prvi 9I0/ Cortnj/kt^ Prri fkkžtft GoienJ/k·(L
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufaria 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
VAŠA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA popevke: 1. Ujel si se ■ Polona 2 Mlado srce - Ana Dežman 3 Lep poletni dan - Karmen Stavec NZ-vIže: 1, Domotožje • Gregor Mlinar 2. Bosa ■ čuki 3 Kjer veselje je doma - Ans. Nanos	Zmagovalni pesmi prejšnjega tedni:  Radio Ognjišče. Štula 23, 1. To je življenje brez neba •         p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid Faraoni                          Glasujete lahko tudi na internet naslovu 2. Kje so zibali me mati - Ivanka    http:/radio ognjišče.si Kraševec z Alpskim kvintetom
	
	
	
	
potovala skozi Voklo, Trboje, Moše, Dragočajno, Zbilje, Smlednik, Hraše, Zapoge, Vodice, Komendo in Zalog v Cerklje, kamor bo prispela ob štirih popoldne. Povorka, ki bo obiskala pet občin, bo najmnožičnejša na Gorenjskem in še posebej zanimiva zaradi poti in postankov v posameznih krajih.
Šenčur - V nedeljo pa se bo povorka v okrnjenem delu pridružila Pustni povorki v Šenčurju, ki jo pripravlja društvo Godlarji. Povorka bo v nedeljo ob 13.30 krenila iz Srednje vasi proti kulturnemu domu v Šenčurju. Program pa se bo nadaljeval v kulturnem domu. Nastopili bodo godba, ansambel Bohpomagej, mažoretke, program pa bo povezoval Kondi Pi-žorn. Ta povorka bo največja na Gorenjskem.
Torkov večer
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, 25. februarja, ob 19.30 uri v okviru prireditev pod skupnim naslovom Torkovi večeri začela prireditev z naslovom Tomaž Šalamun, uganka sedanjih in bodočih generacij. O poeziji, pesnikovi literarni poti in njegovi novi pesniški zbirki Table se bo s Tomažem Šalamunom pogovarjal Orlando Uršič.
Ure pravljic
Tržič - V četrtek, 27. februarja, se bo ob 17. uri v otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začela ura pravljic. Pravljice bosta pripovedovali knjižničarki Joži Ahačič in Marinka Kenk Tomazin. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta lahko otroci pravljici Lisica pastirica prisluhnejo v četrtek, 27. februarja, ob 17. uri. Norveško ljudsko pravljico bo pripovedovala Majda Ribnikar.
Sankanje in kegljanje
Tržič - V četrtek, 27. februarja, se bo ob 12. uri na sankaški pogi v Podljubelju začelo prvenestvo upokojencev Gorenjske v sankanju za navadnimi sanmi. V petek ob 20. uri pa bo v baru Pr'Rihtarju kegljanje za tržiške delavce in obrtnike, ki ga prireja Območnaa obrtna zbornica Tržič.
Vlečenje ploha
Tržič - Lomski ploh ali "vomsk poh" bodo Lomski fantje po tradiciji, ko se v vasi ne poroči nobeno dekle, od Loma pod Storžičem do Gostilne Pr"Krvin vlekli v soboto, 1. marca. Začetek tega zanimivega "opravila" bo ob 13. uri. Seveda bodo to opravili v pustnih oblačilih.
V jeseniški knjižnici
Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice so danes na sporedu angleške urice za prijavljene otroke po razporedu, jutri, v četrtek, bo ob 17. uri ura pravljic, ob 18. uri pa prireditv Lepo je biti bralec in žrebanje nagradne uganke meseca. V petek, 28. februarja, se bodo ob 15. uri začele ustvarjalne delavnice (družabne igre), ob 17. uri pa klekljanje.
Kulturni večer
Kamnik - Mohorjeva družba Celje in Javni sklad RS za kulturne de-
Pohod na Snežnik
Kranj - Planinska sekcija Sava vabi svoje člane na zimski pohod na Snežnik (1796 m). Pohod bo v soboto, 8. marca, odhod bo ob 6. uri izpred glavne vratarnice tovarne Sava. Prijavite se lahko po tel.: 206 5571, 232 6401 ter 041 807 599, 031 4078 854.
Na Arihovo peč
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na jubilejni, 25. zimski pohod na Arihovo peč v Avstriji, ki bo v nedeljo, 2. marca. Odhod avtobusa bo ob 7.45 uri z avtobusne postaje na Koroški Beli. Prijave z vplačili zbirajo na upravi društva do četrtka, 27. februarja, do 12. ure. Skupne nezahtevne hoje je za približno 3 do 4 ure. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu.
Turno smučanje in pohod
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi 8. marca na turno smučanje ali zimski pohod na Vi-ševnik. Odhod bo ob 7. uri izpred stavbe TVD Partizan na Jesenicah. Pohod in turni smuk bosta organizirna v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 6. marca, do 12. ure.
Na Talež in Babji zob
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 8. marca, izlet na Talež in Babji zob. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Zmerno naporne hoje bo za 6 ur. Potrebna je zimska oprema in pohodne palice. Prijave z vplačili: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva v Poslovnem centru Planina 3, Kranj, in sicer do srede, 5. marca 2003.
Pustovanje na Jakobu
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 1. marca, pustovnje na Jakobu. Zbor udeležencev bo ob 10. uri pri hotelu Bor v Preddvoru. Prijave z vplačili: Niko Ugica, tel.: 041 734 049.
Čez Blegoš na Lubnik
Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi v soboto, 1. marca, na 7. rekreacijski pohod "Čez Blegoš na Lubnik". Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Tura bo trajala 6 do 7 ur in je primerna le za kondicijsko dobro pripravljene. Priporočajo pohodne palice in male dereze. Informacije dobite na PD, tel.: 5120 667, kjer se lahko tudi prijavite.
Kopalni izlet v Izolo
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopalni izlet v Izolo, in sicer 19. marca. Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje v Škofji Loki bo ob 7. uri. Prijave zbirajo na sedežu društva do 7. marca oz. do zasedenosti avtobusa.
Arihova peč -Bleščeča planina
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na tradicionalni, že 25. zimski pohod na Arihovo peč. Pohod bo v nedeljo, 2. marca. Odhod posebnega avtobusa
bo izpred hotela Creina ob 7.30. Hoje navkreber bo 2 do 3 ure, pri sestopu nekoliko manj. Na cilju pohoda, pri koči Slovenskega planinskega društva na Bleščeči planini, bodo rojaki pripravili topel čaj in prigrizek ter krajši program, v spomin na rojake, ki so tod padli v boju februarja 1945. Potrebna je dobra obutev in obleka za zimske razmere, dokumenti za prehod meje, tudi palice ne bodo odveč, priporočata vodnika Burgar in Prinčič. Prijavite se lahko v pisarni društva na Koroški 27 ali po telefonu 23 67 850.
Po slovenski Istri
Kranj - Pohodna sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na izlet po slovenski Istri. Izlet bo v četrtek, 27. februarja, ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo za dobre tri ure. Vodnika bosta dr. Zdravko Kaltnekar in Jože Škorc, ki zaradi predpusta priporočata, da s seboj vzamete tudi dosti dobre volje in po želji posodo za nakup vina.
Jurčičeva pot
Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, 1. marca, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za približno 5 ur. Vodnik Marjan Prinčič priporoča dobro pohodno obutev, pohodniške palice in vremenu primerno obleko. Hrano in pijačo bo moč dobiti povsod med potjo, rezervo pa le imejte v nahrbtniku. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest v avtobuu.
Izlet na kurentovanje
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet na kurentovanje, ki bo v torek, 4. marca, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Maske in dobra volja so zaželjene. Prijave v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
10 dni po Romuniji
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vas vabi na 10-dnevni potep po Romuniji, s planinskimi vzponi na najvišje vrhove Karpatov. Odhod posebnega avtobusa bo 25. julija, ob 15. uri izpred hotela Creina, povratek pa bo 3. avgusta. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049. Maksimalno število udeležencev je 40.
Izleti DU Naklo
Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira ogled karnevala v Cerknici v nedeljo, 2. marca. Vabijo vse člane, ki se želijo zabavati, da se jim pridružite. Zaželene so tudi maske. Organizirajo še pohod, in sicer 8. marca v Rateče -Tamar. Zbirališče je pri Grmač ob 9. uri. Aprila in maja pa organizirajo dva vsebinsko zelo bogata izleta na Poljsko in v Švico. Prostih je samo še nekaj mest, zato pohitite s prijavami. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 2571-699 ali 2571-004.
Po Jurčičevi poti
Javornik - Koroška Bela - PD Ja-
vornik - Koroška Bela vabi na pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, 1. marca, z odhodom ob 7.30 uri s Hrušice. Lahke hoje bo
za okoli 4 ure. Oprema naj bo prilagojena vremenskim razmeram. Prijave sprejema Jožica Žakelj po tel.: 58 63 841 do polno zasedenih mest na avtobusu. Pohod bo v vsakem veremenu.
Na Lošinj
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vas vabi po zalivih in hribih Lošinja, in sicer od četrtka, 6., do nedelje, 9. marca. Prijave z vplačilom sprejema Tončka Kajdiž, tel.: 580-14-69 do 12. februarja oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu. Ob prijavi prejmete popolni program. Dodatne informacije po tel.: 040/241-737, Boris Madon.
Na Zasavsko goro
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 1. marca, na planinski izlet na Zasavsko goro. Tura je nezahtevna, možne so še "zimske rezerve". Hoje bo od 5 do 6 ur. Odhod izpred trgovine Dvor bo ob 6. uri. Prevoz je lasten. Prijave in informacije Janez Planine, tel.: 255 15 65 do petka, 28. februarja.
Izlet na Korčulo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačilom akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 do zasedbe mest v avtobusu.
Na Možjanco
Preddvor - Člani Društva upokojencev Preddvor vabijo v soboto, 1. marca, zvečer na Možjanco in sicer v maskah ali brez.
Rekreativni pohod
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod, ki bo 13. marca, zbirališče pa ob 9. uri pred društveno pisarno. Napotili se boste skozi Mače nad Mačami, kjer bo možen ogled cerkve.
Obvestila
Združenje mobilizirancev obvešča
Združenje mobiliziracev obvešča svoje člane, ki so v letu 2002 prodali obeznice za vojno odškodnino, da morajo to prodajo prijaviti do 28. februarja 2003 pristojnemu uradu Davčne uprave. Prijavi je potrebno predložiti na obrazcu Davek na dobiček od kapitala. Prijava je obvezna, ker kazen znaša do 100.000,- sit. Ob tem omenjamo, da ne bo potrebno plačati nobenega davka na prodajo obveznic in tega ni potrebno vnašati v prijavi o dohodnini.
Občni zbor ZŠAM
Žiri - Združenje šoferjev in avto-mehanikov Žiri vabi na 24. redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 8. marca, ob 18. uri v DD Partizan Žiri. Po uradnem delu bo organiziran družabni del večera z glasbo in srečelovom. Vse uniformirane člane prosijo, da se zaradi skupnega fotografiranja občnega zbora udeležijo v uniformah.
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje
|>       GALERIJA Glasbeni program:
Četrtek, 27.02.03 - snemanje oddaje "POD ZIDANO MARELO"
Sobota 01.03.03 - pustovanje s hišnim ansamblom "J0Ž0VC"
Sobota 08.03.03 - glasbeni večer z "Lojzetom Slakom"
Začetek prireditev ob 20. uri.
Informacije in rezervacije pri Marjani Ostojic na št. 04/530-70-30 od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure
t
GLASOV KAŽIPOT
Občni zbor PD Jesenice
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 28. februarja, ob 17.30 uri v Osnovni šoli Preži-hovega Voranca na Jesenicah.
Občni zbor PD Radovljica
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 28. februarja, ob 18. uri v avli Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici.
Občni zbor PD Žirovnica
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 28. februarja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma na Breznici. Otvoritev bo popestrena s kulturnim programom.
Delavnica za uspešno življenje
Stražišče pri Kranju - Absolut Ti-mer k.d. vabi na delavnico za uspešno življenje jutri, v sredo, 26. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Stražišču. Na delavnici se boste naučili, kako ši pomagati pri stresu in raznih težavah. Učili se boste kreativnega pogovora, samomasaže, lahkih telesnih vaj, s katerimi si povrnete moči, starih tehnik za boljše počutje, dihalne vaje in sprostitve. Potrebujete udobna oblačila in obutev, ležalno podlogo in beležko. Informacije na številkah 041 942 009 ali 041 829 122.
Okrasne rastline in sadno drevje
Škofja Loka - 3. marca se bo ob 15. uri v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Trati (nad trgovino) začel seminar z naslovom Varstvo sobnih, balkonskih in vrtnih okrasnih rastlin pred boleznimi in škodljivci. Seminar z naslovom O varstvu
sadnega drevja v rastni sezoni pred najpomembnejšimi boleznimi in škodljivci pa bo 5. marca ob 15. uri v istih prostorih. Vse informacije na GSM 031 302-389.
Gobarsko društvo se predstavi
Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vabita na sredin večer. Predstavilo se bo Gobarsko društvo Škofja Loka. Prireditev bo jutri, v sredo, ob 19. uri v prostorih Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka.
Predavanja
Več prave hrane in manj osteoporoze
Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj in Zdrava šola - OŠ Bistrica pri Tržiču organizirata predsvanje z naslovom Več prave hrane za manj osteoporoze. Predavanje bo jutri, v sredo, 26. februarja, ob 18. uri v postorih OŠ Bistrica pri Tržiču. Predavala bo Nataša Kranjc, sociologinja, svetovalka za prehrano.
Portugalska
Kranj - V organizaciji Kluba študentov Kranj bo jutri, v sredo, ob 20. uri v modri dvorani gradu Khislstein potopisno predavanje, na katerem bo Tomaž Ovsenik predstavil Portugalsko.
Belgija in nizozemska
Tržič - V petek, 28. februarja, se bo ob 19. uri v tržiški knjižnici zalo predavanje Kluba tržiških študentov. Dr. Lojze Vrankar bo predstavil Belgijo in Nizozemsko.
Japonska
Kranj - V okviru popotniških večerov bo v torek, 25. februarja, ob
20. uri Tomaž Štular v Potepuhu predstavil tradicionalno in moderno Japonsko.
Krščanstvo in islam
Radovljica - Kulturno društvo Sotočje vabi na predavanje prof. dr. Draga Ocvirka Krščanstvo in islam. Predavanje bo v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici jutri, v sredo, ob 18.30.
Živeti brez bolezni
Trata - V Gasilskem domu na Trati bodo v petek, 28. februarja, ob 18. uri ponovno gostili g. Marjana Videmška iz društva Preporod. Na predavanju z naslovom Živeti brez bolezni bo govoril o tem, da naj bo življenje veselje ter da večina ljudi ne sluti, da bo lahko življenje v bližnji prihodnosti mnogo srečnejše, kot so si ga danes zamisli, vendar le če bodo negovali intuicijo, da živijo z najvišjimi duhovnimi načeli, ki jih lahko njihov razum dojame.
Pridelovanje hrane
Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled se bo v četrtek, 27. februarja, ob 16.30 uri začelo predavanje o najstarejši sonaravni metodi pridelovanja hrane z naslovom Kompost, gnojenje, kolobar, uporaba čajev. Predavala bo Meta Vrhunc.
Peru in Bolivija
Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje z naslovom Peru in Bolivija, ki se bo danes, v torek, 25. februarja, ob 18. uri začelo v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predavanje z barvnimi diapozitivi bo predstavil gospod Andrej Rekar.
Beseda o Prešernu
Kranj - Jutri, v sredo, 26. februarja, bodo v predavalnico Srednje elektro in strojne šole Kranj v okviru projekta Srečanja in praznovanja slovenskega kulturnega praznika v mesecu februarju povabili
novega zanimivega gosta, akademika prof. dr. Borisa Paternuja, literarnega zgododvinarja, ki raziskuje vsa obdobja slovenske književnosti, vidno mesto pa zavzemata prešernoslovje in moderna lirika. Predstavil bo psihološki portret našega velikega pesnika, namen predavanja pa je kaseda objektivno prikazati Prešernovo osebnost, saj je bil po Paternuje-vem mnenju Prešernov lik v zadnjih letih, npr. v filmu o Prešernu, v nadaljevanki in na odru, prikazan zelo različno, mnogokrat mito-logizirano, včasih pa tudi demito-logizirano. Zanimivo predavanje predavatelja, za katerega je značilno izrazito osebno razmerje do stvari in osebni slog, ki se približuje živi esejistiki, zanimivi tudi za širši krog bralcev, se bo začelo ob 18.30 uri.
liSSU
Koncert Svobode
Kranj - Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče vabi na koncert v petek, 28. februarja, Ob 19. uri v. avli Zavarovalnice Triglav Kranj. Gost večera bo Mešani pevski zbor Ivan Cankar Vrhnika. Zborovodja bo Lovro Grom.
Lftfi
Slike Mihe Maleža
Ljubljana - V četrtek, 27. februarja, bodo ob 19. uri v avli Poslovnega centra Mercator na Dunajski cesti 107 odprli razstavo del akademskega alikarja Mihe Maleža,
Slike Tine Šnuderl
Ljubljana - V Galeriji Krka Ljubljana, Dunajska cesta 65, bodo v četrtek, 27. februarja, ob 19. uri odprli razstavo del Tine Šnuderl. Ob tej priložnosti bo na klavir zaigrala Tina Mauko. Razstava bo na ogled do 25. marca.
Razstava barvnih risb
Ljubljana - Danes, v torek, bodo ob 19. uri v prostorih Tobačnega muzeja odprli razstavo barvnih risb bosanskega umetnika Meh-meda Zaimoviča. Razstavo, ki jo bo odprl državni sekretar ministrstva za kulturo, gospod Vojko Sto-par, si lahko ogledate do 7. marca.
Brazilija, dežela ezoterike
Slovenski Javornik - PDP Svoboda France Mencinger Javornik Koroška Bela obvešča, da je fotografska razstava Janeza Pipana Brazilija, dežela ezoterike v Kulturnem domu na Slovenskem Javor-niku odprta do 28. februarja, vsak dan od 16. do 18. ure, razen sobote in nedelje.
Gorenjski muzej vabi
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi, da si ogledate razstave: Prešernova hiša - Prešernovi nagrajenci 2002, Mestna hiša - Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem, razstavo voščenih in parafinskih plastik Rafaela Samca Impresije, Avla MO Kranj - Med ljukastim križem in rdečo zvezdo. Ogled je možen vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure.
Varstvo narave v Karavankah
Jesenice - Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj ter Občina Jesenice vabita na ogled razstave na temo Varstvo narave v Karavankah, ki bo do 14. marca postavljena v prostorih Občine Jesenice, v prvem nadstropju.
Strip core
Škofja Loka - Do 16. marca je v Galeriji Loškega muzeja na ogled razstava z naslovom Strip core.
Ustvarjalci v kovini
Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice in Sekcija umetnostnih
varilcev, kovačev in livarjev Plamen pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana vas vabijo na ogled razstave Likovnih samorastnikov ustvarjalcev v kovini. Razstavo si lahko ogledate v Kosovi graščini, Titova 64, in sicer do 15. marca, vsak dan, razen nedelj in ponedeljkov, od 10. do 12. ure in popoldan od 16. do 18. ure. Ob sobotah pa od 10. do -12. ure.
Plastike Rafaela Samca
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi v Stebriščno dvorano Mestne hiše na ogled razstave parafinskih in voščenih plastik Rafaela Samca z naslovom Impresije. Samčeve sveče niso le svetilo, niso le uporaben predmet, ki razsvetljuje prostor, temveč so predvsem predmet, ki s svojo dovršeno obliko prostor dekorira.
Predstave ^
Sobotna matineja
Kranj - V okviru sobotnih matinej bo to soboto ob 10. uri v Prešernovem gledališču igrana predstava Loškega odra iz Škofje Loke Modra vrtnica za princesko. Predstava bo trajala 35 minut, vabljeni pa so otroci od 3. leta dalje.
Poročil se bom s svojo ženo
Brezje - DPD Svoboda France Mencinger Slovenski Javornik -Koroška Bela vabi na ogled zelo uspešne komedije Marjana Marin-ca Poročil se bom s svojo ženo v izvedbi Gledališča Aksa v režiji Francija Tušarja. Komedijo si lahko ogledate v petek, 28. februarja, òb 19.30 uri v Domu krajanov na Brezjah. Vstopnice lahko rezervirate po tel.: 5866-151 ali na GSM: 041 749 134.
harcaffe
PREJELI SMO
Kaj pa slovenski kulturni praznik v občini Železniki?
V teh dneh je bilo možno po vsej državi zaslediti številne prireditve in slovesnosti, ki so budili spomin na dr. Franceta Prešerna, velikega slovenskega pesnika in njegovo muzo. V daljnem 19. stoletju, na robu tedanje Evrope, med našimi predniki, je prav on napisal žlahtno knjižico verzov, ki so presegali vse kar je bilo napisano na Slovenskem, poprej, takrat, pa vse do danes. Dobesedno čez noč nas je popeljal v družbo visoko omikanih evropskih narodov.
Medtem ko so bili po vsej državi zadnji dnevi izredno bogati s kulturnimi slovesnostmi, se letos k praznovanju slovenskega kulturnega praznika občina Železniki žal ni pridružila.
V občinskem odboru Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka Železniki smo začudeni in neprijetno presenečeni, da ob takšnem prazniku v občini Železniki ni bilo organizirane nobene Osrednje občinske prireditve.
Čeprav je v teh dneh potekalo 14. svetovno prvenstvo v sankanju na naravnih progah, praznovanja slovenskega kulturnega praznika takšna športna prireditev nikakor ne more nadomestiti, še najmanj pa njeno slavnostno odprtje s "programom Natalije Verboten ".
Kako naj pokažemo svoj ponos in poslanstvo, da smo Slovenci, ko pa se ne moremo niti vključiti v praznovanje v svojem domačem kraju. Namesto da bi združili svoje moči v čast in slavo naše občine, ki je bilo pomembno v slovenski kulturni preteklosti, naše občanke in občani nimajo niti možnosti, da bi se ugled ohranil v današnjem času. To je mogoče doseči le, če najprej cenimo sebe, sinove svojega naroda, ljudi, ki so bili stebri kulturne
omike, ljudi moralnih načel in evropske kulture.
Slovenska kultura je vendarle odvisna od nas samih in od naših skupnih odločitev.
Andreja Megušar
Preverjeno 7. 1. 2003
TV oddaja na POP TV ob torkih zvečer mi je sicer všeč, vendar včasih vžge tudi mimo. V torek zvečer si je novinarka Ana Jug privoščila, po mojem okusu, malo preveč. Tema, ki jo je obravnavala, je dišala malo preveč levo. Darovi v cerkvi so popolnoma svobodni kakor tudi tisti prispevki, za katere pošiljajo položnice različne organizacije, katere denar gre včasih tudi v neprave roke. Naj spomnim, koliko cerkva v naši lepi Sloveniji krasijo našo domovino, po gričih, dolinah in vaseh, katere je treba vzdrževati. To so sakralni objekti neprecenljive zgodovinske vrednosti, ki izpričujejo našo zgodovino. Država je bolj skopa z denarjem za vzdrževanje teh objektov in denar zbran na način, kot ga je prikazovala. Kamera POP TV gre tudi v te namene. Tu pa so še duhovniki, tudi ostareli, ki tudi morajo živeti.
Na misel mi je prišlo naslednje: kaj ko bi se naši poslanci v parlamentu omislili nabirko s "puščico ", denar pa namenili za obnovo parlamenta, njihovih poceni malic in drugih privilegijev, da ne bi hlastali po davkoplačevalskem denarju. Njihovi žepi so vsekakor bogatejši od žepov starih mamic, ki včasih težko dajo nekaj tolarjev v puščico. Veliko denarja iz cerkvenih nabirk gre tudi v razne humanitarne namene, revnim družinam, ostarelim in tudi žrtvam elementarnih nesreč.
Mogoče je ta oddaja imela namen opozoriti pristojne finančne
ustanove, da bi bilo treba te prihodke obdavčiti? Če bi se to zgodilo, verjemite, da bi bili ti nabir-ni zneski v hipu manjši, škoda, na široko pogledana, pa veliko večja. Pustimo torej stvari take, kot so, in poglejmo raje v tiste skrivne kotičke, kjer se izgubljajo milijoni in milijarde našega davkoplače-valskega denarja. Pa brez zamere!
Ciril Zupan, Radovljica
Hospic pomaga
Kot mlada zdravnica sem se s smrtjo prvič zares srečala med opravljanjem sekundariata v bolnici na Jesenicah. Moram reči, da kljub šest let trajajočemu študiju in kilogramih preštudiranih knjig zelo slabo pripravljena. Študijski program je besedam o smrti namenil celo šolsko uro časa. Smrt sem, podobno kot moji sošolci imela za nekaj, kar se bolniku ne bi smelo zgoditi, če bi le zdravnik naredil vse, kot bi moral. Dolgo tudi o smrti sploh nisem razmišljala. To je bilo nekaj sicer resničnega, kar pa se mene v mojih letih, niti mojih najbližjih ne tiče povsem. Potem sem, seveda pod vodstvom mentorice dobila na skrb sobo s petimi posteljami. V istem tednu je ena mojih bolnic, okrog 90 let stara gospa, umrla. In nekega dne sem v bolnico sprejela starejšo gospo, kije bila do tedaj zelo redko pri zdravniku. Na ultrazvoku smo odkrili, da so njena jetra popolnoma prepredena z rakavimi zasevki. Razen lajšanja bolečin in zdravil proti slabosti nismo mogli zdravniki napraviti nič konkretnega. Pogovorili smo se z njo in z njenima hčerama. Ljudje, ki jih je imela rada, so v bolnišnico prišli vsak dan. Meni pa vseeno ni bilo lahko opraviti vizite. Priznam, da bi se pogovoru z njo najrajši izognila. Zbežala iz. sobe ven na sonce. In sedaj sem vesela, da se nisem. Da sem ji znala stisniti roko, reči kaj spodbudnega, in po-
slušati. Tako sem se udeležila izobraževanja z naslovom Blizu v težkem času, ki ga je organiziralo Slovensko društvo Hospic, še najbolj iz lastne potrebe, da bi se na srečavanje s smrtjo bolje pripravila. Spoznala sem ostale udeleženke, predavatelje in predavateljice, ki so bile pripravljene podeliti s skupino svoje izkušnje. Presenetilo me je, koliko življenjske modrosti imamo čisto običajni ljudje. Samo spregovoriti je treba!
Slovensko društvo Hospic se ukvarja prvenstveno s spremljanjem bolnikov in njihovih svojcev v procesu umiranja in s pomočjo svojcem po izgubi bližnje osebe. Ne gre za medicinsko pomoč ali nego bolnikov ampak bolj za odkrit pogovor, moralno podporo. Biti prisoten in ne oditi, zato, ker je tako lažje. K bolniku z diagnozo neozdravljive bolezni pride prostovoljec izključno na njegovo Željo ali željo njegovih najbliž-njih. Povedati moram še, da Hospic ni pod okriljem nobene verske organizacije in da spoštujemo osebna prepričanja vsakega posameznika. Na Jesenicah je pred dobrim letom začel delovati območni odbor Slovenskega društva Hospic z nekaj prostovoljkami, ki bodo pokrivale območje zgornje Gorenjske. V letošnji pomladi bomo organizirali tudi skupino za podporo žalujočim po izgubi partnerja. Na telefonski številki 04 583 41 28 smo za pogovor ali prijavo v skupino na voljo vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. Dobrodošli ste tudi osebno v pisarni društva ob istem času. Pisarnica je v domu Franceta Berglja, na Bokalovi 4.
Polona Malenšek, Jesenice
Čestitke predsednici sindikata Planika Jelici Kostadinovi
Tukaj se začenja moja zgodba. Moje ime je Martina Solar, stara
sem 52 let, zaposlena sem v Planiki in imam 36 let delovne dobe. Svoje delo sem imela zelo rada, opravljala sem ga z veseljem, vse do usodnega junija, ko se je zopet zalomilo v Planiki. Govorice o trajnih presežkih so mi dale idejo o moji predčasni upokojitvi. Povedala sem svoje mnenje mojstru, ampak od tega ni bilo nič uspeha. Moja naslednja pot je bila sindikat. Že od samega začetka sem članica sindikata in sem vedno vztrajala v njem.
Naši zaupnici Vikici Čopič sem zaupala glede predčasne upokojitve in me napotila k predsednici sindikata, ki mi je obljubila pomoč. Čez sedem dni sem dobila sklep o čakanju na delo. Zaradi govoric, ki so se širile o Planiki, sem bila večkrat obupana, zato sem se tudi večkrat obrnila na go. J.K., ki sem ji zelo zaupala.
Po poteku začasnega čakanja (po 6 mesecih) 7.2.2003 so me obvestili, da moram 10.2.2003 priti na delo. Ga. J. Kostadinova mi je svetovala, naj se zglasim pri njej v pisarni. S pomočjo Sindikata podjetja Planika se je moje delo srečno izteklo.
Rada bi se zahvalila sindikatu Planika za vso pomoč in podporo.
Martina Šolar
Pozdravljeni!
Sem hribovski kmet na 900 metrov nadmorske višine. Kmetijo sem pred tremi leti prepustil sinu. ki s težavo, vendar z velikim prizadevanjem kar uspešno s pomočjo žene obdeluje našo hribovsko kmetijo.
V nedeljo, 16. februarja, sem poslušal kmetijsko oddajo, ki me je pa prav prizadela. Neka gospa iz. Ljubljane je očitala, kako kmetje izkoriščamo družbo, da imamo po tri traktorje, avtomobile in ne vem kaj še vse. Očitala je tudi. da imamo kmečke pokojnine in da so te iz pokojninskega sklada delavcev. Poizkušal sem ji po telefonu
razložiti, kako to izgleda, pa nisem dobil telefonske zveze. K sreči se je oglasila druga gospa in ji pojasnila, kako izgleda to kmečko življenje, za kar sem ji bil kar hvaležen, da se je postavila za kmetice. Vsaka delavka dobi pri plači tudi nadomestilo z.a dopust, in kadar ima dopust si lahko vzame čas za morje ali toplice, kar je kmečkim ženskam skoraj nemogoče.
Bil sem kooperant 25 let. Z družbenim posestvom sva z Ženo vzredila vsako leto po 25 plemenskih telic. Denar sva porabila ves za obnovo hleva, hiše, nakup strojev, da se je sploh dalo vsaj malo lažje kmetovati. Jaz sem komaj plačeval kot kooperant prispevek za pokojnino. Za oba pa ni bilo denarja, zato je danes žena pri 62 letih brez pokojnine, tako da z eno shajava oba.
Če se povrnemo v zgodovino nazaj, so tudi kmetje pomagali ustvariti standard še v prejšnji Jugoslaviji. Bile so obvezne oddaje, od naše kmetije je šlo za osvoboditev 15 glav živine in 5 prašičev. Osvobodilna vojska nam je pobrala prav vse. Tako, da je moji mami ostalo le 6 lačnih otrok. Dobra soseda nam je prinesla 3 Žlice in en hlebec kruha tako, da je bilo z.a prvo silo, da smo preživeli.
Že prej omenjena gospa je odgovorila Ljubljančanki, da ima zanjo pripravljeno lipo, na katero bi jo lahko obesila. Jaz bi ji pa privoščil vsaj kako leto dela na kmetiji in na starost brez denarja, potem pa že ne bi bila tako na-strojena proti kmetom. Delavec dobi stroje v tovarni, kmet pa jih mora kupiti sam. Sem že dolgoletni naročnik, zato upam, da boste moj prispevek objavili, Vas lepo pozdravljam.
Edvard Kavčič, Koprivnik 24, 4225 Sovodenj
i^IMGLAS'
PRVI GLAS GORENJSKE 2003
* Radio Triglav prireja v soboto, 22. marca 2003, ob 18. uri, v Festivalni dvorani na Bledu tradicionalno prireditev PRVI GLAS GORENJSKE.
* Letos bodo mlade pevke in pevci nastopili ob spremljavi orkestra Bid Bang. Gostja večera bo Nuša Derenda. Prireditev bosta povezovala Suzana Adžič in Robert Svetina.
GENERALNI POKROVITELJ PRIREDITVE JE: SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME KAPLJA, PREŠERNOVA 6, RADOVLJICA
* Mlade pevke in pevce bosta ocenjevala občinstvo in strokovna žirija. Člani strokovne žirije: Slavko Avsenik ml., Nuša Derenda, Slavko Mežek, Franc Podjed in Mojmir Sepe.
* Nastopili bodo: ALEŠ VOVK, MARY ANN, MANCA ŠPIK, POLETNA NOČ, TEJA BREZOVEC, NE ČAKAJ NA MAJ, ANDREJ FOJKAR, TRIDESET LET, BLAŽ DROBNAK, ZEMLJA PLEŠE, MOJCA RIBIČ AMENDA, DAN LJUBEZNI, ŠPELA PANČUR, URA BREZ KAZALCEV, EVA MOŠKON, BLED, NAŠ LEPI BLED, MARUŠA KOBAL, ORION, ANJA BAŠ, ČEZ DVAJSET LET
Vstopnice po 2.000 SIT so v predprodaji na Radiu Triglav
od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
Dobrodošli!
*Vse o nastopajočih in sodelujočih boste izvedeli, če boste poslušali Radio Triglav vsako sredo ob 17. uri. Več o minulih prireditvah Prvi glas in Prvi glasek Gorenjske pa si lahko preberete na spletni strani www.radiotriglav.si.
MALI OGLASI
8201-42-47
8201-42-48
8201-42-49
Kulturni dogodek na Jesenicah
Jesenice - Petkov večer, 31. januarja, je bil v znamenju dveh prijetnih kulturnih dogodkih na Jesenicah. V mali dvorani Gimnazije Jesenice so se predstavile pesniške duše te šole. Svoje pesmi so recitirali dijaki Anja Baš, Ajda Rozman, Sabina Krehmič, Diana Bilajac ter Gašper Kokot in Marko Močnik. Seveda so to že "stari pesniški mački", saj datirajo njihove prve stvaritve v osnovno šolo, sedja pa je vsebina pesmi seveda popolnoma drugačna, na čase tudi čudno resna glede na mladost in življenje pred njimi. Pohvaliti moramo še sceno na prireditvi, pesmi so brali ob tihi glasbi, nekaj glasbe pa so pripravili tudi sami (dve flavti, čelo in rog), celotna predstava pa je bila podprta še s projekcijo diapozitivov. Naj zaključim razmišljanje,
originalna scena, lastna koreografija prezentacije recitala, glasba in slika, res pohvala mladim talentom. In njihov cilj, če že pišeš pesmi, naj to ne ostane anonimno. V večernih urah pa je Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana s svojim simfoničnem orkestrom te šole gostovala v dvorani kina Železar. Mladi glasbeniki so pod dirigentsko taktirko porf. Tomaža Habeta izvedli šest glasbenih del. To so Lucijan Marija Škerjanc Marenka, Hugo Wolf Scherzo in Finale, Sergej Rahmaninov Koncert za klavir in orkester št. 1 op. 1 - prva verzija, Peter lljič Čajkovski December, George Gershwin Porgy in Bess ter Rok Golob Reka življenja. Solistka pri klavirju je bila Urška Babic, s harfo pa Anja Gaberc.
Janez Pipan
Nova generacija modnih talentov
Jesenice - Neutrudna Sajda, sodelavka GTV, je v prostem času uspešna manekenka in Ibtomodel, pred njo pa tudi glasbena kariera, saj ima že poskusne posnetke. Ker pa pozna veliko obetavnih talentov, je ustanovila lastno skupino. Na modnih revijah in drugih prireditvah bodo nastopajoči tudi zaplesali in zapeli in vsemu dodali novo noto. Na sliki so Marjeta, Ana, Polona, Katarina, Damjana, Tanja, Sajda (s čepico), Matjaž in Enes. Foto: Janez Pipan
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -17. ure.
APARTMA -PRIKOLICE
V najem ODDAJAMO APARTMA za 5 oseb v Banovcih. Cena najema je 8000 SIT/na dan. V ceno so vštete karte za kopanje. Tt 02/234 37 51_2264
V Čateških tpolicah ODDAM v najem BRUNARICO (za 5 oseb) vključno s kartami za kopanje. Tt 041 /846-328 2413
APARATI STROJI
STROJ ZA SAJENJE čebulčka in čiščenje čebule, SORTIRNIK krompirja, TRANSPORTNI TRAK, EL. AVTOMATSKO TEHTNICO, STROJ za pranje krompirja, repe, korenja, VILICE za bale in palete in CISTERNE za kurilno olje, prodam. KOZINA d.o.o., Kranj Tt 041/652-285__2104
Prodam zelo dobro ohranjeno ROTACIJSKO KOSILNICO SIP (165). Tt 040/607-032, 2323-799 _ 2343
Prodam NAKLADALKO SIP 17 in MOLZNI STROJ Vestfalia. Tt 252-20-05_2350
Prodam GORILEC za centralno in stoječo rezalko za železno. Tt 040/558-248 2389
Prodam lesen sortirnik KROMPIRJA in tračni OBRAČALNIK sena, poceni. Okroglo 11.0 2571-761 24i7
Kleparski prirobni stroj Elan št. 2, nov, prodam. Tt 2046-527 2443
GARAŽE
Prodamo GARAŽO v Bistrici pri Tržiču. Tt 041/845-792 179
V najem oddam GARAŽO triplex v Šorlije-vem nas. Tt 25-31-502 2370
GR. MATERIAL
Prodam 5 črnih cevi ti 2 coli 30% ceneje. Tt 514-13-53 2445
VIKENDI
HOTEL TRANSTURIST - Škofja Loka
Pustovanje - sobota, 1. 3. 2003, ob 20. uri. Vabljeni! Tel: 04 512 40 26
PODČETRTEK - Hrastje: Vikend - brunarica v treh etažah po 35 m2, parcela 1400 m2, vinograd, lepa sončna lega, 10 km od Podčetrtka, vsa veljavna dokumentacija, ugodno prodamo. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
HIŠE KUPIMO
KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE,. ., kupimo vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886___
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890
Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio, in etažo hiše FRAST-nepromičnine 04/234
40 80, 041/ 734 198_
HIŠE KUPIMO KRANJ ŠKOFJA LOKA enodružinsko hišo za znanega kupca, lahko starejša, potrebna obnove. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 2282
HIŠE PRODAMO
ŠKOFJA LOKA-okolica, 200 m2 , starost 2 leti, III gradbena faza, parcela 1000 m2, ugodno prodamo. BLOK 5 nepremičnine,
041 428 958 , 04 512 51 22.
RADOVLJICA - ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ZELO UGODNO!! VODICE-ZAPOGE, prodamo na zemljišču 560 m2 stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču se nahaja še manjši objekt, v katerem je delavnica, drvarnica ter dva nadstreška za avtomobile, v ceno je vključena še zazidljiva parcela, velikosti 560 m2 in 400 m2 kmetijskega zemljišča. IDA nepremičnine. 04/ 2361 880 041 386 930
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena je 57 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 _
KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 32 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča, IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
VODICE, prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dve stanovanjski enoti (dvakrat 3 ss po 90 m2), popolnoma obnovljeni, s pripadajočim zemljiščem 400 m2 in dvema garažama, vredno ogleda. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo v IV gradbeni fazi dvosta-novanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, na zemljišču 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PRIMSKOVO, na 556 m2 zemljišča prodamo samostojno hišo, stanovanjske površine cca 180 m2, v celoti adaptirana in dvignjena v celoti, bivalno: pritličje, in neizdelana mansarda, brez CK, vsi ostali priključki so, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRAŽIŠČE - BLIŽNJA OKOLICA, prodamo kmetijo z gospodarskim poslopjem, cca 2.335 m2 zemljišča, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
RADOVLJICA: Prodamo večjo atrijsko hišo, starost 20 let, okoli 300 m2 stan. površine, v celoti podkletena, stanovanje v pritličju in nadstropju, možen ločen vhod, garaža. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
Sp.Besnica-Pešnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Sveti Duh pri Škofji Loki , stanovanjska hiša 210 m2, stara ca 40 let, dobro vzdrževana, s parcelo 1000 m2, lokacija primerna tudi za mirno dejavnost ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890.
Preddvor, 18 let stara stan.hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Na relaciji Kranj-Preddvor, novejša, nad-standardna, lahko tudi dvo-stanovanjska hiša. Odlična lokacija, v račun vzamemo tudi vikend ob morju ali manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Med Visokim in Cerkljami prodamo manjšo, adaptirano, nedograjeno hišico, na parceli 500 m2! Cena dogovor, možna menjava! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
RADOVLJICA: prodamo stanovanjsko hišo, lepa lokacija, cena 56 MIO. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 734 198
Škofja Loka: prodamo enodružinsko hišo, parcela 500 m2, cena 37 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
DRULOVKA: prodamo atrijsko hišo, parcela 400 m2, 50 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120, ali na internet strani: www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /7S5-296,040/204-661
Cerklje: Visoko pritlična hiša, 12x9,5m, parcela 949m2, primerna za dve družini, čudovita mirna sončna lokacija, vsi priključki, vredna ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_
Šk.Loka-Poljanska dolina: Čudovita visoko pritlična lahko dvodružinska hiša na čudoviti lokaciji, stan. površine 200m2, parcela 1300m2, vsi priključki, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Bled - nadstropje stan.hiše cca. 100 m2 in mansarda 60 m2, ni izdelano, lepa sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Cerklje - dvodružinska hiša vel. 13x9 m, (dva trosobna stanovanja) parcela 1063 m2, sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in man-sardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini Podbrezja: neobnovljeno kmečko hišo vel. 6x11 m na parceli 774 m2, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Bašelj - stan.hiša v IV.gr fazi na sončni lokaciji, lahko tudi dvostanovanjska, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, bližina - nedokončana stan.hiša vel. 10x11 m, na parceli 541 m2, cena ■ 43,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, na parceli 730 m2, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo samostojno hišo (IV. gr. f), lahko dvostanovanjska, cca 400 m2 uporabne površine, ŠENČUR VRSTNE HIŠE v izgradnji (do IV. gr. f), cca 124 m2 uporabne poršine, nadstrešek za avto, prevzem junij 2003, vse inf. v pisarni, 24 mio SIT, ŠENČUR prodamo delno obnovljeno hišo, 90 m2 v etaži, mansarda neizdelana in prizidek k hiši z 2 ss in dvema garažama, na parceli 800 m2, 34,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 91
PREBAČEVO hiša v izgradnji (lll-IV. gr.f) na parceli 553 m2, PODBREZJE samostojno hišo, lahko dvostanovanjsko, 390 m2 površine na parceli 600 m2, BREZJE v mirnem urbanem okolju prodamo starejšo vis. pritlično hišo, potrebno obnove, 320 m2 uporabne površine, na parceli cca 400 m2, LUŽE prodamo pritličje hiše z garažo in vrtom cca 180 m2 uporabne površine in 370 m2 vrta, 21,5 mio SIT. TRŽIČ pritličje hiše z vrtom in garažo, 140 m2+18m2+350 m2 vrta, 18,5 mio SIT DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333,041/333 222 92
PODVIN okolica na manjši parceli ob gozdu prodamo nadomestno gradnjo z dokumentacijo za gradnjo nove hiše CERKLJE okolica ob cesti prodamo starejšo poslovno stanovanjsko, vis.pritlično hišo, potrebno obnove, brez vrta. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 93
DRULOVKA prodamo prostorno vi.,pritlično hišo, na parceli 350 m2, lahko dvostanovanjska, 260 m2 bivalne površine in 140 m2 kleti, CK olje, cena 52 mio SIT, DRULOVKA vrstno, enonadstropno hišo na manjši parceli, cca 290 m2 uporabne površine,cena 36,5 mio SIT, NAKLO v mirnem naselju prodamo enonadstropno hišo na parceli cca 500 m2, lahko dvostanovanjska, 300 m2 uporabne površine, možna izdelava mansar-de 40 m2, garaže 50 m2, cena 40 MIO SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 2231
KRANJ - Stražišče; prodam POLOVICO DVOSTANOVANJSKE HIŠE, 100 m2 stanovanjske površine, urejen vrt 500 m2, terasa, klet, garaža. Tt 041 /765-010 2372
KRANJ - Stražišče; prodam GOSPODARSKO POSLOPJE, 13 x 6, možnost različne dejavnosti Tt 041/765-010 2373
HIŠA starejša v Žirovnici 400 m2 zemlje, prodam za 10 mio.IT 040/617-193 2452
IZOBRAŽEVANJE
Prodam ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE vseh 16 zvezkov, cena 176 000 SIT. Tt 031/875-005,04/204-67-89 2400
IZGUBLJENO
V Kranju - šotor pred gimnazijo, sem 28.12. izgubila zlato verižico z obeskom sidra. Poštenega najditelja prosim naj proti nagradi pokliče Tt 031 /283-967 2356
ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem _l i in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
KUPIM
ZLATO POLJE in Planina 3: prodamo gostinski lokal 53m2 + 20m2, ugodni nakupni pogoji FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
Kranj, bližina - gostišče z letnim šankom, lastna parkirišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - posl.prostor v pritličju objekta 35 m2, lepo urejen, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, center - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - center, oddamo POSLOVNE PROSTORE, 52, 37 in 30 m2, za pisarne, v 1. in 2. nadstropju. Tt 041/335-830 2158
BREG ob Savi delavnico za mirno dejavnost, 180 m., tel., CK, cena netto 116.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 228O
PRIMSKOVO poslovni prostor 100 m2, priključki, najemnina ugodna, oddam, Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 2378
Kranj - strogi center, GOSTINSKI LOKAL 150 m2, oddam resnemu najemniku. Tt 040/351-356 2435
LOKAL PRODAM
KRANJ Center lepe poslovne prostore /II nad., (156 m2 in 172 m2) primerne za pisarne ali drugo mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222 2279
ŠKOFJA LOKA - v centru Škofje Loke prodamo samostojni gostinsko poslovni objekt s 140 m2 uporabne površine z uporabnim dovoljenjem za ribarnico in ribjo okrepčevalnico. LOKA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300 2302
OBLAČILA
Prodam fantovsko OBLEKO, št. 48. Tt 040/317-977 2399
OTR. OPREMA
STAJICA, BANJICA in VOZIČEK Inglesina dvodelni, moder, ugodno Tt 031/329-207, popoldan 2448
OSTALO
Prodam PLINSKO BOMBO za 4000 SIT. 11 231-79-21 2351
Prodam SLIKE platno, akril, krajine šopki, samouk od 7000 dalje. Tt 2 52-13-74 2444
PRIDELKI
Prodam KROMPIR desire, pšenico, seno, prosto ali v balah. Tt 031 /54-69-69 2345
Prodam JABOLKA 70 SIT/kg. Poklukar, Zg. Gorje 67, 5725-060 2346
Prodam DROBNI KROMPIR za krmo. Voklo 68 2365
Prodam JABOLKA, veš sort. Naklo, Pokopališka pot 7 Tt 257-84-50 2367
SENO goveje, balirano z dostavo, prodam. Tt 031 /276-930 2442
PODARIM
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
ODKUPUJEMO VSEH VRST HLODOVINE, celulozni les smreke in jelke ter kostanjeve drogove. Tt 04/5130-341, dopoldan 2152
ROTACIJSKO ali BCS kosilnico in trosilec gnoja, kupim. Tt 041/841-835 2338 '
Kupim TRAKTOR od 60 - 70 KM, zadnji pogon. Tt 041/916-180 2368
Kupim kovinsko podboj 85x200 in avto pri-kolico. Tt 040/666-806_2397
Kupim hribovski trosilec hlevskega gnoja. Tt 041 /808-765 2404
Kupim trosilec hlevskega gnoja, cisterno za gnojevko, samonakladalko, sadilec krompirja, pajek Sip, rotacijsko kosilnico Sip in tračni obračalnik. Tt 041 /597-086 2414
Kupim ATX 50 v okvari z dokumenti Tt 040/751-830 2447
LOKAL ODDAM
KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - mestno jedro, oddamo poslovni prostor, pisarna cca 50 m2 IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Koroška, oddamo poslovni prostor, cca 70 m2, v 1. nad., primerno za različne dejavnosti, parkirni prostori zagotovljeni. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Kranj: okrepčevalnica z inventarjem cca. 100 m2, v nadstropju stanovanje, 1 letno predplačilo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj, Primskovo - v ind.coni večji posl.prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, 108 m2,starost 2 leti, lasten vhod, za mirno dejavnost, nedokončan IV gr.f., možno tudi za stanovanje. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22
LESCE: V Lescah pripravljamo gradnjo novih poslovnih prostorov, frekventna lokacija. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15
NAKLO: prodamo poslovno stanovanjski objekt za obrtno dejavnost, parcela 1800 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
ŠKOFJA LOKA-center: prodamo trgovski lokal 100m2, z velikim izložbenim oknom; poslovne prostore v poslovni stavbi za zastopstva-380 m2, etažo meščanske hiše za poslovne ali stanovanjske prostore, 160 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041 / 626 581
Dobrim ljudem podarim 4 mesečnega PSIČKA, vajenega stanovanja. Tt 040/269-297_2391
Podarim FIČKOTA. Tt 2331-328 2449
POSESTI
POLJANE- okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna in mirna lokacija, lep razgled, ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ZGORNJE BITNJE, prodamo zazidljivo parcelo 797 m2, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 100 EUR/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO, prodamo 474 m2 lepe,ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem možen takoj, cena 100 EUR/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 65.000 EUR. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - NAKLO - KOKRICA, nujno kupimo od 2.000 do 50.000 m2, kmetijske površine, za že znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ČIRČE: prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, za poslovno dejavnost. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 626 581_
ŠKOFJA LOKA , MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
GORENJSKA KUPIMO manjše ali vačje ZAZIDLJIVE PARCELE ZA ZNANE KUPCE. PODVIN okolica v mirnem okolju ob gozdu prodamo zazidljivo parcelo, cca 300 m2 z urejeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše, cena po dogovoru in ravno zazidljivo parcelo, cca 700 rri2 ob cesti, 15000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333-222 89
VERJE pri Medvodah prodamo izredno lepo, zazidljivo parcelo ob gozdu z gradbeno dokumentacijo za gradnjo večje stanovanjske hiše na parceli 935 m2, cena 37 000 SIT/m2, ZBIUE v urbanem naselju ob gozdu prodamo lepo, zazidljivo parcelo 850 m2, 21000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo z lepim razgledom, 600 m2, 15000 SIT/m2, RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, cca 769 m2, delno v hribu, distop urejen, 10500 SIT/m2, BRITOF Voge na robu naselja prodamo manjšo zaz.parcelo 483 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 90
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. Tt 031/54-88-41 1314
SMLEDNIK okolica prodamo sončno, ravno, zazidljivo parcelo in kmetijsko zemljišče za gradnjo manjše hiše, cca 800+2100 m2. DOM NEPREMIČNINE Tt 202-33-00, 041/333-222 1494
Na lepi lokaciji na Golniku prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 650 m2 in DVE GARSONJERI (26.5 m2 in 31.5 m2). Tt 041/385-913, od 16. do 17. ure 1730
PREDDVOR prodamo parcelo ob cesti, delno v hribu, 870 m2, 9,9 mio SIT, CERKLJE okolica, v mesecu maju bomo prodali ravno, sončno, zaz. parcelo, cca 2000 m2 ali 4x500 m2 DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 2283
POSESTI PRODAMO
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za konje-rejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_
GOLNIK-Letence, parcela 1100 m2, mirna, sončna lega, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53. 202 25 66
Kranj, Podreča: zazidljivo parcelo 778 m2 v bližini ceste, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranjska gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Cerkno: parcela 4.000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000,00 SIT na m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila. Tt 531-56-64, 040/633-903 GORFIN d.o.o., Kranjska c.4, Radovljica 1893
Na podlagi zastavitve
POSOJILA Z NIZKIMI OBROKI
TAKOJŠNJE IZPLAČILO
FANTASY INVEST, d.o.o. PE TRZIN, Ljubljanska 41 01/564-15-01 in 564-15-03
RAZNO PRODAM
Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO in rabljeno SEDEŽNO GARNITURO Tt
031/213-304 2355
Kranj - okolica, SKLADIŠČE, 90 m2 oddam in kupim BIKCA 100-150 kg. Tt 031/387-397 2363
Dobi se štedilnik 4plin, 2 elek. in avto gume 13", 4 okna 180/200 in avto radio.Vse zelo ugodno Tt 596-1902, 031/724-542 2392
Prodam suhe DESKE, PLOHE in HRASTOVA DRVA in kupim BETONSKI MEŠALEC. Tt 25-22-689 2396
prodam VRATA mahagoni 80, desne, 2 tehtnici 100 kg, smrekove plohe suhe 5 cm in 8 cm. Tt 031/378-946, 518-60-43 2420
STANOVANJA ODDAMO
CERKLJE - oddamo 1ss, v poslovni stavbi, zelo lepo, neopremljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - PRIMSKOVO, oddamo 2ss v stanovanjski hiši, v celoti opremljeno, najemnina je 300,00 EUR. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930_
BOHINJ - NOMENJ: 70 m2, prostorno 3 ss v 1. nadstropju stanovanjske hiše, balkon, CK, vsi priključki, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA, Gradnikova: 73 m2, obnovljeno 3ss v 4. nadstropju, zastekljen balkon, klet, CK, neopremljeno, vseljivo takoj, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, cena po dogovoru. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
Šk.Loka- Frankovo nas.: Oddamo 1SS,38m2, II.nad, opremljeno, vsi priključki, vseljivo 01.03.03. Cena 230 EURO, 1 /2 leta predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_
Kranj, Planina III - 1 SS z vso opremo, vseljivo z marcem, Golnik - 3 SS v nadstropju hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
202 25 66
Kranj - za poslovne partnerje oddamo novejšo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 . KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje opremljeno garsonjero v hiši, cca 30 m2, 46500 SIT/mes, predpl.+varščina, KRANJ Planina III 1 ss, 42m2/VI., opremljeno, balkon, 58000 sit/mes, varščina, vseljivo aprila, PREDDVOR okolica 2 ss v hiši, cca 50 m2, delno opremljeno, CK olje, 57000 SIT/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 2277
Samski osebi oddam GARSONJERO za dalj časa v okolici Lesc z lastnim vhodom in parkiriščem. Cena po dogovoru. Tt 531-21-33
PLANINA III, 1,5 ss, 45 m2, komplet opremljeno, predplačilo, ODDAM. Tt 23 15 600 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 2379
Na Planini II ODDAM manjše opremljeno 2 sobno STANOVANJE (predplačilo). Tt 041/875-809 ' 2380
ODDAMO 2 ss (54m2) na sončni, mirni lokaciji na Mlakarjevi v Kranju. Tt 041/399-
753 2410
1.5 ss, 50 m2, Planina III, delno opremljeno, komfortno, nizek blok, oddam. Tt 251-11-72, zvečer 2419
STANOVANJA KUPIMO
ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., kupimo 1ss z atrijem, za znano stranko, gotovirfa! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930_
KRANJ - PLANINA, kupimo 2ss do 13,5 mio. SIT za znano stranko. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031*635 387
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POUE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA- kupimo 3ss. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ- KUPIMO enosobno stanovanje. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo* stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Upokojenec samski kupi GARSONJERO ali 1 ss v okolici Lesc, Radovljice ali menjava vikenda. % 041 /602-395 2395
STANOVANJA NAJAMEMO
KRANJ - najamemo opremljeno DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Najamem 1 ss, z možno oskrbo starejše gospe. Tt 031/256-204 2350
V najem vzamemo ENOSOBNO STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici za daljše obdobje in sprotno plačilo. Tt 041/467-614, popoldan 2405
Moški najame GARSONJERO ali 1 ss v Kranju ali okolici. Tt 040/324-737 24oe
KRANJ z okolico za poslovneža (2 osebi) najamemo opremljeno 3 sobno STANOVANJE ali hišo za 12 mesecev ali več. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333
222 2441
Najamem 1 ss ali garsonjero v Kranju ali okolici. Tt 031/829-988 2455
STAN. OPREMA
STILNO MIZO, 6 stolov, masiven slavonski hrast, baročni stil, prodam. Tt 040/607-237 2347
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času, 5% popust! 25
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. Tt 5186-055, 041/765-842 Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane 1115
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter pralnih plošč, Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Tt 01 /839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelov-ška 10, Kamnik hsh
MPGflNTflR
WM C"l Bidtov Praprotnik 10, NAKLO
B^-J Tel./fax: 04/2576-052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER ^J^*0* AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV ^MONROEF
SLO - DOM ZAKLJUČNA DELA, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava celotnih podstrešij in adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux, pleskarska in druga vzdrževalna dela. Tt 513-40-83, 041/806-751 Markotič Slavko, Suška c. 28, Šk. Loka 1516
KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA IN VSEH DRUGIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI KNAUF, KERAMIČARSKA DELA. Tt 031/379-256, 04/238-19-00 Benjamin Jagodic s.p., Zlato polje 3 C, Kranj 1679
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, proft-vlomne kovinske mreže za okna, podhodne REŠETKE, nadstreški za vhodna vrata. GELD.d.o.o., J. Šmida 15, Jesenice, Tt 580-60-26 ioga
ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd..Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/5958-360
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO IN PO UGODNI CENI! Tt 041/642-097, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 2107
Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje vseh vrst lesenih oblog. Tt 25 31 673, 031/50-46-42, Planinšek s.p., Hotemaže 21, Preddvor 2135
FUTURA-M vam pri kompletni adaptaciji stanovanja nudi 50 % popust pri izdelavi kopalnice. Tt 040/65-13-01 ali 595-70-58 Marin-šek Tomaž s.p., C. Kokr. odreda 2, Križe
ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela - novogradnje, vse vrste fasad, notranje omete, adaptacije. Tt 2027-031, GSM 041/760-614 BYTYQI d.n.o., Glavni trg 14, Kranj 2375
Od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Tt 041/561-838, By-tyqi - Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj
STANOVANJA PRODAMO
ŠKOFJA LOKA - Groharjevo naselje , enosobno, 33 m2, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA - Partizanska, enosobno, 37 m2, obnovljeno, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA-Mesto, dvosobno, 69 m2, mansarda, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA-Frankovo naselje, dvosobno 58,00 m2, zastekljen balkon, lepo urejeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA - NOVI SVET, prodamo 2ss, 44m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo enosobno stanovanje ali garsonjero. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA I., prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - HRASTJE, prodamo 1,5 ss, 47 m2, mirna lokacija. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Deteljica prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2, 3. nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, ( v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ PLANINA III., prodamo 3ss, 83 m2, delno mansardno, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 15 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - mestno jedro, prodamo 1ss, 51 m2, v 2. nad., cena 12,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ-PLANINA I., prodamo 1ss, 40 m2, v 7. nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880,041 386 930
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno garsonjero 29,40 m2, 3.nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseljiva takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje 33,44 m2 + 2,40 m2 klet, 3. nadstropje, manjši balkon, brez CK, vsi ostali priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje, predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2. nadstropje, brez balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo konec Aprila, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - HRASTJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 47,30 m2, 1.nadstropje, brez balkona, CK + KATV, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ČIRČE, v novem šest-stanovan-jskem objektu, prodamo dvosobno stanovanje, 54,25 m2, pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 17.5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo komplet obnovljeno in adaptirano dvosobno stanovanje 49,10 m2 + cca 30 m2 atrija, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo dvosobno stanovanje, 61,60 m2, 4.nadstropje, brez balkona, CK - je, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - BLIŽINA AVTOBUSNE POSTAJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 81 m2, 2.nadstropje/nizek blok, balkon, ČK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61,80 m2, pritličje/ večstanovanjske hiše, CK-trda goriva, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
LESCE: 50 m2, novo 1ss v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, garancije, ugodno - brez provizije! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alp-dom.si
BLED: 32 m2, 1ss v 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 48 m2, 1,5 ss v 2. nadstropju, vseljivo takoj, balkonska loža, klet. lasten vhod z verande, vsi priključki, CK na plin, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik dnevni prostor, kuhinja z jedilnico, spalnica, kabinet, balkon, klet, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
LESCE: 80 m2, 2,5 ss v mansardi, steklena veranda, balkon, klet, vsi priključki, urejeno dvorišče z zelenico. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 63 m2, svetlo 2 ss v 1. nadstropju, novejša gradnja, velik balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, možen odkup garaže. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 38,5 m2, alpski bloki, 1ss v 3. nadstropju, obnovljeno in opremljeno, velik balkon, klet, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
PREDDVOR - NOVOGRADNJA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA. Na voljo še nekaj stanovanjskih enot različnih kvadratur ter razgibanih tlorisov! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
NOVOGRADNJA V ŠENČURJUIPRODA-MO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČIVselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890_
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ', velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi dupleks enot. Prevzem možen v septembru 2003! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 2 sobno 55 m2, ll.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, 87 m2, l.nadstr, nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041 / 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Planina, Gogalova ulica, garsonjer-sa 30 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Lesce, alpski bloki, 2-sobno, vzdrževano stanovanje v nižjem nadstropju! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
PLANINA 1: prodamo 1SS- 45m2 in 2ss-57m2, ter 59m2, DVOINPOLSOBNO-54m2 in 70m2. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo 2ss, 55m2, l.nad in 3ss-81 m2. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80  041/ 734 198
RADOVLJICA - Prodamo 2,5 ss, 1. nadstropje, 16,5 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
PLANINA 2: prodamo 1ss-52m2 z atrijem, 3ss-89m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
PLANINA 3: prodamo atrijsko stanovanje, 3ss, 81 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA-GROHARJEVO NASELJE in Podlubnik: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2 in 37,5 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 734 198
Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij danaSnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VIDEOSTRANI in vsa* večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajamo zanlmiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v TV studiu, v Vaši občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma
telefon uredništvo: 04 / 233 11 59 telefon komerciala: 04 / 233 11 55 telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56 fax marketing: 04 / 232 45 50 fax poročila DESK: 04 / 233 12 31 e-mall: gtv@tele-tv.si INTERNET: nit p -//www.tete-tv.&i
Zato nas pokličite in naročite I
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, V1DEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM"
Nas DIGITALNI STUDIO trnom vse lil
Našli nas boslo v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija, Nikole Teste 2, p.p. 181,4001 KRANJ
Bled: 1SS,34m2 stanovanjske površine + 50m2 atrija, izredno lepo,cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Železniki: Prodamo lepo 1SS, 42m2, P, vsi priključki, obnovljeno,ugodna cena ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Šk.Loka- Groharjevo nas.: Prodamo zelo lepo 1SS, 34,5m2, III.nad, mirna lokacija, urejen blok, plinska CK do vrat, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-Šorlijevo nas.: 2SS, 48m2, II. nad, vsi priključki, balkon, nova kopalnica, izredno lepo, sončno, mirna lokacija, dva parkirna mesta. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj- Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo trisobno pritlično stanovanje 77m2 +2 garaži, 210m2 sadovnjaka, vsi priključki, sončna mirna lokacija, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-Hrastje: 2SS, 60m2, l.nad, vsi priključki, balkon, kopalnica popolnoma obnovljena, mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Bled-Sp Gorje: 2SS, 48m2, I. nad, v več stanovanjski hiši, balkon, obnovljeno, lastno parkirišče, zelo sončno in svetlo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj- Orehek: Novogradnja - V prodaji so stanovanja 1SS.2SS in 3SS za garažo. Zelo lepa lokacija, stanovanja so modema in funkcionalno razporejena, z vsemi priključki. Za vse informacije pokličite 041/755-296 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Šorlijevo naselje - 2 SS 54 m2 v
1. nad., nizek blok, južna lega, cena = 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 1 G 25,8 m2 v 3.nad., nizek blok, ločena spalnica, 3 SS 77,8 m2 v
8. nad., lepo urejeno stanovanje, takoj vseljivo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina I - 2 SS 60 m2 v 5.nad., vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena * 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m.2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III -1 SS 42,6 m2 predelano v 1,5 SS v 5. nad., zastekljen balkon ,1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK - garsonjera 26 m2 in 30 m2 v
2. nad. objekta, delno obnovljeno, lepa lokacija, cena = 218.500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v
9. nads., takoj prazno in 1 SS 41 m2 v novejšem bloku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
NAKLO - 3 SS 77 m2 v večstanovanjski hiši, popolnoma obnovljeno z vsemi priključki, dvojna garaža in drvarnica, cena ■ 17,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabinetom, 8. nadstr, cena 12,5 mio SIT.BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK, plin, 13 mio SIT, GOLNIK - sončno, obnovljeno 3 ss + K, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena po dogovoru, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VII., balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE Tt 202-33-00,2369-333,041/333-222 87
TUPALIČE - prodamo več novih STANOVANJ, različnih velikosti, cena 310 000 SIT/m2, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2+18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, 24 m2, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT, BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 88
Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, BISTRICA PRI TRŽIČU; Kovor-ska cesta. Tt 040/831-251 i/a
GARSONJERA, s souporabo sanitarij, 24 m2, v hiši v centru Tržiča, obnovljena, prodam. Cena 2.4 mio SIT. Tt 041/874-125
180
BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE, 64 m2, sončno, lepo, prodam. Tt 041/845-792 iai
Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/l., CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večstanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 ri4
KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, GOLNIK: sončno, obnovljeno 3 ss + k, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena 16.8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE Tt 202-33-00, 041/333-222 1493
ŽELEZNIKI - novo trisobno, dva balkona, klet, 100 m2, CK, dvorišče, 10 x 3.5 m, 16 mio SIT. Tt 031/769-352 2114
ŽELEZNIKI - novo trisobno, mansardno ter celotno podstrešje 100 m2, brez parcele, 12.5 mio SIT. Tt 031 /769-352 2116
KRANJ - novo dvosobno, vseljivo, balkon, CK, KATV, pàrking, gredica, 17.5 mio SIT. Tt 031 /769-352 2116
ŠKOFJA LOKA - Partizanska cesta, prodamo obnovljeno dvo in pol sobno STANOVANJE, 58 m2, CK, ogrevanje, 8. nadstr., lep razgled, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300 2297
KRANJ HUJE prodam opremljeno večjo GARSONJERO, ločena kuhinja, 8,8 mio SIT. W 041/843-761 2353
Dvosobno STANOVANJE v 1. nadstropju, Zoisova ulica, prodam. Tt 20-11-338 2359
ŠKOFJA LOKA, 1 ss, 36 m2, 3 nad/3, blok, priključki, ugodno prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
ZLATO POUE, 3 ss, 62 m2, 4. nad/4, balkon, CK etažna, cena 14 mio .SIT, prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 2377
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. Tt 50-50-
500_1772
Kupim bela leva zadnja vrata za R 5. IT 031 /669-734 2402
PLATIŠČA in GUME M + S 195/65/15 4 kosi, vse novo, za GOLF IV in ŠKODO OCTAVIO, prodam. Tt 041 /722-625 24oe
GUME letne Michelin 165/70/14 4 kosi, nerabljene, 26000 SIT in 155/70/13 tudi nove 2 ali 4 kosi, cena po dogovoru Tt 5961-038 ' 2407
Prodam NOVE LETNE GUME 185/65/15. Tt 041 /582-829 2411
Prodam 2 MOTORJA JUGO 55, stanje odlično, mal prevoženih km. Tt 51-31-985
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis in odvos. Tt 031/770-833 1428
TAKOJŠEN GOTOVINSKI ODKUP od I. 96. Prodaja in prepisi rabljenih vozil. Rondo, Tt 041 /942-912 2183
VOZILA
AUDI, A4 1.9 TDI AVANT, LET 99, MODEL 2000, 126.000 KM, SERVISNA, AVT KLIMA, ALU, EL OPREMA, OHRANJEN, 3.120.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 99, MODER, AVT KLIMA, SERVINA, EL OPREMA, ROLO, SANI, POTOVALNI RAČ., 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI VARIANT 115 KM, LET 99, 129.000 KM, SERVISNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, POTOVALNI RAČ, OHRANJEN, 3.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL. 04-5319-118
GOLF IV 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, MODER, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, POTOVALNI RAČ, SERVISNA, 2.780.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
BMW, 3181,LET 98, MET ZELEN, 4X AIR BAG, AVTOMATSKA KLIMA, EL OPREMA, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118__
PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, BEL, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 2.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118__
SCENIC 1.6 16V, LET 2002, MET SREBRN, 25.000 KM, KLIMA, 6X AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, AR, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 _
LAGUNA II 1.8 16V, LET 2002, MET SRE-BRNA.VSA OPREMA,KOT NOVA, 3.490.000 SITAVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
GALAXY 1.9TDI 110, LET 99, MET MODER, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, 2.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ZELO VELIKA IZBIRA DIESEL VOZIL PO UGODNIH CENAH,AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
A4 1.9 TDI AVANT 110, LET 98, CRN, AVT KLIMA, ABS, ALU.4X AIR BAG, ROLO, SANI, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
NAKUP NA POLOŽNICE, MIN 25% POLOGA, OSEBNA IZK, IN DAVČNA ŠT. UREDIMO V ENEM DNEVU, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118. OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI
FIAT PUNTO 75 SX, LETNIK1998, 100.00km, CZ, ES, SREBRNE BARVE. CENA: 920.000,00. KREDIT DO 5 LET! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
Fiat tempra 1,6 mpi, letnik 1995, 160.000km, zelene barve, cz, es. Cena: 460.000,00. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL.: 04/20 19 308
FIAT BRAVA 1,2 SX, LETNIK 2001, META-LIK SREBRNA, 16.000km, AIR BAG, DCZ, ES. CENA: 1.690.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL.: 04/20 19 308
FORD ESCORT 1,4, LETNIK 1990, META-LIK MODER 90.000 km. CENA: 180.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 2.0 RT CLASIC, ME-TALIK MODER, 90.000km, RADIO Z CD IZMENJEVALCEM, CZ, ES. CENA: 1.290.000,00 SIT. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577_26
ODKUP-PRODAJA, prepisi rabljenih vozil. MEPAX,d.o.o., Tt 23-23-298, 041/773-
7 7 2 955
MARK MOBIL D.O.O., Kranj, odkup in prodaja rabljenih osebnih vozil ter prenos lastništva. Tt 2353 500 IN 041/668-283 958
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, GOTOVINSKA PLAČILA. Tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ, d.o.o., Savska c. 34 2154
Zelo ugodno prodam OPEL ASTRA 1.6 i karavan, 1.95, klima, CZ, ES, radio, kovinska barva, garažiran, odlično ohranjen. Tt 040/642-693_2275
Prodam ŠKODO OCTAVIA, letni 98, z vso opremo, za 2,5 mio SIT. Tt 040/869-721
92,
2352
Prodam HYUNDAI PONY 1.5 LS, 250.000 SIT. Tt 031/813-760
FORD ESCORT 1,8 16 V GHIA, 1.93, vsa oprema, izredno ohranjen. Tt 041/787-050
23S7
OPEL VECTRA 1.6 16V, CD oprema, limu-zina, 1.98, prodam. Tt 031/387-397 2362
OPEL ASTRA 1,6 CLUB, karavan, bele barve, strešno okno, servo volan, CZ. Tt 041/227-338 2369
Splavaj misel na krilih hitečih, nad zelene ravni in bregove in zapoj nam o dneh...
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očija, ata, tasta, brata in strica
MARJANA TRAMPUŽA st.
Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem,*znancem in obrtnikom, ki ste se poklonili, darovali cvetje, sveče v dober namen, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala domačemu župniku Matiji Selanu, dr. prof. Janezu Juhantu in gospodu prelatu Stanetu Zidarju za spoštljiv pogrebni obred in občutene poslovilne besede. Zahvala naklanskim pevcem, Navčku in zakoncema Stamulak. Posebna zahvala dr. Jerajevi in osebju bolnišnice Golnik. Vsem, ki se z dobro mislijo in molitvijo spominjate našega očija, Bog poplačaj.
Žalujoči vsi njegovi Naklo, 16. februarja 2003
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega
IVANA ZIHERLA
rojenega L aprila 1933
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter drugo pomoč. Hvala tudi g. župniku Miklavčiču in pevcem za lep pogrebni obred in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem, ki ste se ga spomnili v teh težkih trenutkih in ga boste ohranili v lepem spominu še naprej.
VSI NJEGOVI Bodovlje, 12. februarja 2003
stra
ZAHVALA
In zemlja je prekrila vso bolečino...
V 84. letu starosti je odšla v večnost naša draga se
AMALIJA GASER
roj. GARTNER, iz Raven pod Ratitovcem
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v njeni osamljenosti. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in pogrebcem za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku iz Sorice za pogrebni obred, pevcem za petje in g. Tonetu Potočniku za glasbeno spremljavo. Zahvaljujemo se osebju Doma oskrbovancev v Šk. Loki za pomoč v zadnjih dnevih njenega življenja. Hvala tudi pogrebni službi Akris.
Bratje in sestri
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ANGELE MARKUN
roj. RIBNIKAR
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo negovalki Sabini, osebju bolnišnice Golnik, dr. Ani Veternik - Debeljak in dr. Martini Horžen. Iskrena hvala g. župniku Mitji Štirnu za lep pogrebni obred in pevcem Kranjskega Obrtniškega pevskega zbora.
Žalujoči: sinova Božo in Franei z družinama Kranj, 12. februarja 2003
Prodam R CLIO 1,4 RT, I.96, 54 000 km, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tt 041 /386-785 2374
Prodam PASSAT 1.9 TDI 110 karavan, 93000 km, climatronic, vlečna kljuka, I. 99. Tt 031 /647-975 2964
LADAO 1500 karavan, zelo lepo ohranjen, neregistrirano za ugodno ceno prodam. Tt 040/634-045 2385
Prodam R CLIO 1.4 I. 91, cena 360.000 SIT. Tt 040/379-456 ali 2332-620 2390
CITROEN AX 1.1 TGE, I. 90, servisiran, brez rje, rdeč. Tt 041/398-574 2394
I. 90. Tt
2403
Rod i o Tfiçjlciv
®
Prvi 9IQ/ Gorenj/ke® Prvi gla/ek Gorenj/kc^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Ugodno prodam JUGO 55, 031/771-235, 041/561-055
Prodam OPEL ASTRO 1.8 IGLS limuzin, 1.8/93, vinsko rdeča kovinska barva, 4 vrata, CZ, Servo volan 120.000 km, 1.lastnik. Tt 25-60-223 2423
SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX 4 WD, I. 2000, klima. Avtomehanika Lušina Franc s.p., Škofja Loka, Tt 502-20-00, 041/630-
754 2426
Prodam GOLF III CLD, 5 vrat, metalno sive barve, cena 990.000 SIT. Tt 233-29-39, Zupan, Breg ob Savi 9, Mavčiče, po 14. uri
2427
CITROEN XANTIA 1.8 ISX, 1.95, 1. lastnik. Avtomehanika Lušina Franc s.p., Škofja Loka, Tt 502-20-00, 041/630-754 2428
HUNDAI PONYI 1.5 GLS, L.90, 1.REG. 91. Avtomehanika Lušina Franc s.p., Škofja Loka, Tt 502-20-00, 041 /630-754 2429
HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, 1.95, vsa oprema. Avtomehanika Lušina franc s.p., Škofja Loka, Tt 502-20-00, 041 /630-754
2430
ŠKODA FELICIA COMBI 1.3 LX, 1.96. Avtomehanika lušina Franc s.p., Škofja Loka, Tt 502-20-00, 041/630-754 2431
OPEL CORSA 1.0 12 V, 1.2000, 1 lastnik, 5 vrat. Avtomehanika Lušina Franc s.p., Škofja Loka, Tt 502-20-00, 041/630-754
2432
HYUNDSAI LANTRA WAGON 1.8 GLS, 1.96, 1. lastnik. Avtomehanika Lušina Franc s.p., Škofja Loka, Tt 502-20-00, 041/630-
754 2433
Prodam R CLIO 1.4 RT, 1.98, lepo ohranjen, garažiran. Tt 040/351-356 2436
Dobro ohranjen JUGO 55, rdeče barve, 1.90, 1. lastnik. Tt 51-31-985 2437
Prodam FORD ESCORT 1.6, L. 91, bele barve, dobro ohranjen, garažiran, ser.knjiga, reg. do 14.3.03, CZ, cena 230.000 SIT. Tt 041/460-178 2453
ZAPOSLIM
Zaposlim več deklet za delo v šanku. K.K. ŠTALCA, Britof 48, Kranj Tt 041/331-875
1947
Ste ostali brez službe ali pa bi radi izboljšali gmotni položaj? Nudimo vam dinamično delo z možnostjo lepega zaslužka. Pokličite na Tt 041/645-186 (ni prodaja), MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 2027
Zaposlimo dekle za pomoč v kuhinji in pomoč v strežbi med vikendi. Tt 5720-100, Zupan Alojz s.p., Boh. Bela 128 2082
Delo dobi dekle za strežbo v šanku ter FRIZERKA. Prošnje poslati na naslov: Katra bar in frizerstvo, Podnart 42 b, 4244 Podnart
2146
Iščemo KUHARJA, možnost priučitve, v pizzeriji in NATAKARICO. Tt 041/682-219 Pizzerija Košuta, Kokrškega odreda 18, Križe 2190
Redno ali honorarno zaposlim dekle za delo v novem kava baru v bližini Kranja Tt 041/843-846 AGT HRIBAR d.n.o., Rovte 15, Podnart 2358
Iščem ZIDARJE ali skupino za zidavo ter izdelavo fasade. Tt 031 /414-539 2361
Zaposlimo KUHARJA - ICO in PICOPEKA z izkušnjami. Tt 040/230-555 TITANIK.D, Britof 120, Kranj 2366
Nudimo redno ali honorarno zaposlitev na področju promocije in prodaje. Redna izplačila, strokovno uvajanje. Tt 040/614-377, Nova revija,d.0.0., Dalmatinova 1, Ljubljana
2382
Dva POMOŽNA DELAVCA v gradbeništvu zaposlim. Tt 031 /626-834 Kondič Radovan s.p., Britof 20, Kranj 2398
VOZNIKA C, E kategorije redno zaposlimo s 3-mesečno preizkusno dobo v domačem in mednarodnem transportu, na relacijah: SLO, A, HR, BiH, YU, MK. Valter transport, Gorice 61, Golnik Tt 25-65-610, zvečer
2418
Zaposlimo KUHARJA in natakarja, pokličite Tt 031/517-521. Margos d.o.o., Smledni-ška 32, Kranj 2424
Zaposlimo ŠOFERJA B kategorije za razvoz mesnih izdelkov. Tt 041/635-033, Mesarija Gregorc, Golniška c. 102, Kranj 2425
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - glasbenik, duo ali trio Bosaj igra narodno in zabavno glasbo za ohceti, obletnice in zabave. Tt 252-14-98 ali 031/595-163 1684
Iščem delo trio ali duo igranje na ohcetih, obletnicah in pustovanju. Tt 533-10-15 2340
Iščem delo: pomoč pri hišnih opravilih. Tt 040/820-834 2341
Iščem delo - če potrebujete kakrnoš koli pomoč, ki je ne zmorete sami, pokličite Tt 031/797-113 2401
Iščem zaposlitev kot inštruktor matematike in angleščine za osnovne šole. Tt 041/871-
617 2450
Iščem delo - pomoč in oskrbo na domu starejši osebi ali lažjemu invalidu v dopoldanskem času. Tt 040/883-876 2454
ŽIVALI
Sprejmem delo na domu, "štepanje" nadprti... Tt 01/83-23-686
prti,
Zaposlimo VOZNIKE kamionov
v mednarodnem prometu, s kategorijo B, C,
E in končano IV. stopnjo izobrazbe. Pisne ponudbe z življenjepisom pošljite na: HABJAN TRANSPORT, d.o.o., Zmirtec 78, Škofja Loka.
Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali na-daljno rejo 150 SIT. Zadraga 18. Duplje, Tt 595-84-05 2214
PRAŠIČE težke od 80-120 kg, domača reja, po 300 SIT/kg, prodam. Možnost zakola pri nas. Tt 040/758-524 2339
Prodam TELIČKO simetalko, staro 14 dni. Zg. Duplje 26, Tt 257-11-57_23«
Prodam mlado brejo KOZO. Tt 596-39-49
Prodam KOBILO posavko brejo in ŽREBI-CO za rejo. Tt 041 /805-551 2381
Prodam dva meseca staro TELIČKO simen-talko. Tt 5336-448_2337
Prodam BIKCA čb 140 kg. Tt 252-13-41
Prodam mlado KRAVO za meso. Tt 5310-231
Prodam BIKCA črnobelega, starega 10 dni. Žabnica 43, Tt 2311 -766 2412
Prodam brejo TELICO simentalko, breja 5 mesecev. Tt 040 393 832
Prodam OVCE z jagenjčki in okrasne jelenove ROGE. Tt 5862-484, 040/886-208
2416
Prodam KONJA starega 7 let, težak 400 kg. Tt 253-10-27 2421
Prodam TELIČKO simentalko staro 8 dni. Tt 031/259-730_2422
Prodam PRAŠIČA za zakol . Tt 253-14-44
Prodam 160 kg težko TELIČKO. Tt 040/544-109  • 2439
29.3. bodo naprodaj mlade KOKOŠI nesnice 20 tedenske rjave jarkice, talna vzreja, debikirani kljuni, cepljene. Zbiramo naročila, Žabnica 39, Tt 23-11-767 2440
Prodam TELIČKO simentalko, staro 4 tedne in domače hruškovo žganje. Tt 5945-080 ali 041/465-516 2451
ŽIVALI KUPIM
Kupujemo MLADO PITANO GOVEDO, kra-ve, jančke. Tt 041/650-975 2013
Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. ir 51-20-493 2344
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. Tt 031/245-415 2383
Kupim TELIČKA starega 7 031/585-105
dni. Tt
2446
barcaffe
p*-*" I FAMILY FROST. d.o.o. r j A Tacenska 20, t^ggQ^' 1000 LJubljana
Podjetje FAMILY FROST zaradi reorganizacije išče 5 novih dostavljalcev
Če ste pripravljeni na nove izzive, pokličite po tel.: 031/609-738, na katerem se lahko dogovorite za razgovor.
najbolj športna frekvenca
Pomlad na vrt bo Tvoj prišla
in čakala, da prideš Ti in sedla bo na
rožna tla in jokala, ker Te ni!
(Gregorčič)
ZAHVALA
V 69. letu nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedi, tast, brat in svak
FRANC SIRC
iz Visokega 72 A
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njegovim bivšim sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala njegovi zdravnici dr. Jenkovi za dolgoletno zdravljenje, g. Čopku za lepe poslovilne besede, članom PGD Visoko - Milje, sodelavcem in sindikatu Save Tires, d.o.o., PC-BOR, sodelavcem in sindikatu ISKRA TEL ELECTRONICS, oktetu KLAS in trobentaču. Pogrebni službi NAVČEK in Komunali Kranj za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Savatech - Vzdrževanja
ŠTEFAN ALJANČIČ
rojen 1927
Od njega smo se poslovili v nedeljo, 23. februarja 2003, ob 15.30 uri na pokopališču v Šenčurju.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
OPo£<C'JA B' RADA
MlctftŽ)£6P. NAD
TOREK	SREDA	ČETRTEK
™#		■:<::^...
od -10 "C	od -9 "C	od -5 "C
do 5 °C	do 6 °C	do 6 °C
Nadaljevalo se bo povečini jasno vreme. Zjutraj lahko v nižjih legah nastane megla. Jutra bodo hladna, dnevi pa razmeroma topli. V sredo se bo veter v višinah obrnil v jugozahodno smer, zato bo na nebu postopno nekaj več oblačnosti, pa tudi četrtkovo jutro bo manj hladno.
Humanitarni veleslalom za pomoč družini Gregori
Kranjska Gora - Sončna nedelja in povabilo Lions kluba Bled
Golf na prvi dobrodelni veleslalom, "Lions Ski Open 2003", je v Kranjsko Goro privabila veliko lionistov in ljudi dobre volje. Z dobrodelno prireditvijo, ki je trajala ves dan pod smučiščem Podies, so člani kluba Bled Golf tokrat zbirali humanitarno pomoč za družino Gregori iz Kranjske Gore. Družina, kije očeta izgubila v prometni nesreči, šteje tri člane. Mati, Zdenka Gregori je samohranilka in skrbi za dva pomoči potrebna otroka. Starejši sin Klemen obiskuje šolo s prilagojenim programom, enajstletna hči Urška pa ima cerebralno paralizo in ji je usojen invalidski voziček. Urška je med tednom v oskrbi v Domu Matevža Langusa v Ra-
dovljici, kamor jo mama vozi z avtobusom. Vsakokrat so prisiljeni s seboj odpeljati tudi invalidski voziček, zato si družina resnično želi še enega vozička, ki bi jim olajšal vsakdanje življenje. Lions klub Bled Golf je s svojimi 34 člani, s sedežem v Kraljevi klubski hiši Golf kluba Bled, zgledno pripravil prvi humanitarni veleslalom. Pravijo, da zanesljivo odslej tradicionalnega. Sedeminse-demdeset tekmovalcev, članov Lion klubov ter podpornikov dobrodelnega smučanja, seje spustilo po zgledno pripravljeni progi na Podlesu. Člani Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora so tokrat brezplačno pripravili tekmoval išče in prispevali še časo-merilno ekipo. Tudi LTO - zavod za turizem občine Kranjska
Štefan Čelan, župan Ptuja in lionist z Janezom Bohoričem, Juretom Žerjavom in Rokom Chwatalom Foto: Gorazd Šinik
Danes izšel Gregor
Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa
Danes izšla Ločanka
Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane
Gorenjski novorojenčki
V minulem tednu seje v gorenjskih porodnišnicah rodilo 34 novorojenčkov, med njimi 19 dečkov in 15 deklic.
V Kranju se je rodilo 22 novorojenčkov, od tega 14 dečkov in 8 deklic. Najlažji je bil tokrat deček, ki je tehtal 2.340 gramov, najtežja pa je bila deklica, ki se ji je kazalec na tehtnici ustavil pri 4,250 gramih.
Na Jesenicah seje rodilo 12 novorojenčkov. Med njimi je prvič zajokalo 5 dečkov in 7 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4.040 gramov, najlažji pa prav tako deček, ki mu je tehtnica pokazala 2.950 gramov.
Pfj| IMA fKMLIlAAHO à%*/V7«U„. TELEFON
RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ
FAX:
E-pošta:
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
(04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Prišel bo tudi Martin Krpan z Vrha
Sobotna Iskrica, otroška oddaja, ki je na Radiu Ognjišče na sporedu vsako soboto od 9. do 10.30, bo tokrat gostovala v Šenčurju.
Šenčur - 1. marca bo pustna Sobotna iskrica z Juretom Seskom gostovala na terenu. Otroška oddaja gre tokrat med otroke v Šenčur, kjer se bo v novi športni dvorani ob 12. uri začel veliki pustni ples z glasbo in pisanimi maskami. Občinstvo se bo zabavalo ob živahnem dogajanju. V Šenčurju bodo priredili finale Iskričinega Pokaži, kaj znaš. Pet sobot so se
Rok Chwatal, predsednik Bled Golf kluba z Zdenko Gregori in župan Jure Žerjav.
Gora in RTC Žičnice Kranjska Gora so se prijazno odzvali na povabilo k humanitarni akciji. S še nekaterimi donatorji in podporniki dobrodelnega dneva so člani blejskega Lions kluba zbrali 870.000 SIT in ob koncu prijetnega dneva s simboličnim čekom obdarili Zdenko Gregori, Urško pa so medtem že odpeljali proti Radovljici.
Ob koncu se je prirediteljem zahvalil Judi župan Kranjske Gore Jure Žerjav in pozdravil uspelo prireditev z željo, da bi socialno ogroženim družinam na ta način še pomagali. Lions ski open so obiskali zdaj že smučarsko in navijaško nepogrešljivi kurenti s Ptuja. Njihov vodja, župan Ptuja in podpredsednik Lions kluba Ptuj Štefan Čelan, se je po burnem nastopu in odmevnem zvo-njenju s kurentovimi zvonci zahvalil za vabilo in z lepo masko kurentove opreme obdaril kolega Jureta Žerjava.
Rezultati smučanja so bili tokrat drugotnega pomena. Vseeno gre omeniti zmagovalca v absolutni kategoriji članov Lions klubov,
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE
8 KROGA, z dne 23. 2. 2003
23, 24, 25, 26, 28, 29, 32 in dodatna 36
IZŽREBANA LOTKO
številka: 054754
V 9. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 38 milijonov SIT
Za dobitek LOTKO: 41 milijonov SIT
Lions Ski Open 2003 na Podlesu v Kranjski gori
Igorja Klavoro iz Nove Gorice. Tudi Igor Klavora se je z zastavico prijateljsko zahvalil Roku Chwatalu, predsedniku kluba Bled Golf in podprl dobrodelno smučarsko druženje. V absolutni kategoriji nečlanov od 18 let naprej je zmagal Kranjčan Samo Bešter. Vsesplošno pa so s svojimi tekmovalnimi vožnjami navduševali mladi člani in članice kranjskogorskega smučarskega kluba. Mirjana Benedik, članica pripravljane ekipe in podpornica akcije, je dodala, da bi ob malce boljšem obveščanju zagotovo prišlo še več kranjskogorskih otrok in njihovih staršev. Ker bo veleslalom odslej tradicionalen, bo priložnost že naslednje leto. V upanju, da bo šla pomoč ponovno v prave roke.
Gorazd Šinik
namreč otroci prijavljali in po telefonu peli, igrali... nato pa so poslušalci glasovali za najboljšega. Izbranci minulih sobot se bodo predstavili na pustnem plesu. Tam bo tudi Sten Vilar, ki bo otroke animiral in odigral igrico, pričakujejo tudi obisk Roka Kosmača, lanskega zmagovalca na Orionu, otroke pa bo obiskal tudi najmočnejši Slovenec doslej, Martin Kr-
pan z Vrha pri Sveti Trojici. Z njim bo povezana tudi tekmovalna igrica Iščemo najboljšo Krpanovo kobilico. Dobre glasbe ne bo manjkalo, občinstvo želijo pritegniti tudi z. nagradami za najboljše maske. "Prostovoljna vstopnina" bo prispevek za krof, celoten izkupiček od krofov pa bodo avtorji oddaje namenili za lačne otroke v misijonih. D.Ž.
Zimska idila - Foto: Tina Doki
7608