Planinski
VI8VSI
--
Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani.
Štev. 2.	V Ljubljani, dne 25. februvarija 1896,	Leto II.
Rogačka Gora ali Donati (883 m).
Spisal Fr. Orožen.
(Dalje in konec).
lW«žnozabo(lno od Ptuja je Orna Gora s slovečo gotiško romarsko cerkvijo matere božje. Pravljica pripoveduje o početku te cerkve in o imenu „Črna Gora". Divji Turki so večkrat razsajali po naših deželah in prihruli tudi v Ptujsko okolico. Ljudje so zbežali ob taki nepriliki na Ptujsko Goro, da bi se rešili v tamošnjo cerkev. Turki pa so pridrli za begunci in prišli pod „Goro" do neke lipe. Kar so jim konji počepali na tla, in cerkev .na „Gori" je očrnela, da je Turki niso mogli več videti. Od tedaj se zove Ptujska Gora navadno „Črna Gora". Med Hajdinom in Ptujem je znana kapelica sv. Boka, pod katero so baje redki denarji. Tudi pripovedujejo, da se bode porodil v tej kapelici antikrist. — Dalje proti severu se med Dravo in Muro valovito razprostirajo Slovenske Gorice, ki slujejo kot najrodovitnejši in najlepši kraji na Spodnjem Štajerskem, Obrastene so s trstjem, bukovjem in vinsko trto. V ozadju vidimo gradove Guten-h a a g, G o r e n j i C m u r e k, na zasajenem griču G o r e n j o B a d g o n o, G1 a j h e n-berške hribe z gradom in grad Biegorsburg, ki je največji in najsilnejši izmed štajerskih gradov in stoji na visoki skali, kamor je le z južne in severne strani mogoče priti. Še dalje proti severu pa so PJatte, Schockel in zadaj Hochschwab s precej položnim južnim pobočjem, Stuhleck pri Špitalu na Semerniku, Schneeberg na Dolenjem Avstrijskem, Wechsel, in ob zelo jasnem vremenu ugledaš tudi Kizeško gorovje na Ogrskem.
Na severozahodu vidimo na Ogrskem mestece Lendavo, dedinsko posestvo Zrinjskih, Cakovcc in Blatno jezero, na Štajerskem pa sloveče vinske gorice Jeruzalemske in Ljutomerske, Središče, Ormož, nad Dravo Veliko Nedeljo, kjer so na velikonočno nedeljo 1. 1518. vitezi nemškega reda
premagali Turke, in velikanski grad Dornavo ob robu Slovenskih Goric, Završko obližje, na strmi skali nad Dravo Bori in vinorodne Haloze, ki segajo do Drave in Dravine. Pri Leskovcu in Sv. Vidu so vrhovi okrogli, drugod pa strmi in ostri. V Halozah zagledamo cerkve sv. Miklavža, sv. Barbare, sv. Andreja in sv. Trojice.
Vzhodna stran nam kaže ..hrvaško Švico": Zagorje z bujnimi travniki, vinogradi, sadnimi vrtovi in velikimi gozdovi, Krapinske gore in Ivancico, nekoliko mesta Varaždina, Varaždinske toplice, Svete Tri Kralje in M a celjsko gorovje na meji Štajerske in Hrvaške.
Južno vzhodno vidimo v daljavi gorovje ob Glini in Kolpi, razvaline O k i š k e in P o d s o s e š k e, S a m o h o r sk o okolico, S1 e m e nad Zagrebom, ravnino pri Brežicah in grad Mokrice. Ob obeh straneh Sotle zapazimo razvaline K unšperg,' Cesargrad in Kostelj, nekdanjo lastnino mogočnih Celjskih grofov. Bolj severno je grad Dcsenič. domovina nesrečne Veronike Deseniške. Veronika je bila hči ubogega hrvaškega plemenitaša in je prišla na dvor Celjskih grofov. Slovela je kot lepotica in po smrti svoje žene jo je poročil grof Friderik. Njega oče pa je bil zoper to zvezo. Veronika je morala pobegniti, a starega grofa biriči so jo ujeli in v Ostrviškem gradu zadušili v kopeli. Pod Slemenom pa vidimo Oroslavje in znano romarsko cerkev, Marijo Bistro.
Marija Bistra je znamenita romarska cerkev, kamor prihaja vsako leto mnogo ljudi iz Hrvaške, Štajerske in Ogrske. Ustno poročilo pravi o tej romarski cerkvi: Ko so Turki leta 1545. prvič plenili po Hrvaškem in pustošili ob južnem vznožju Ivančice v rodovitni ravnini ležeče selo Zlatar, so skrili domačini Marijin kip pod cerkvenim koroni, kjer gaje štirideset let pozneje tedanji župnik Lukas zopet odkril in ga postavil na oltar. Leta 1654. je znova pretila turška sila, in zazidali so Marijin kip v cerkvenem zidovju, kjer je bil skrit nad petdeset let, Zagrebški škof Martin pl. Borkovič je poslal nekega kanonika v Bistro, da ga je zopet poiskal. Najdeni kip so postavili na glavni oltar z veliko slovesnostjo. Leta 1710. so sklenili hrvaški, slavonski in dalmatinski stanovi, da je plačati od vsakega dimnika po en goldinar za zgradbo novega glavnega oltarja. Ob cerkvenih stenah visi mnogo obljubljenih podob v zahvalo, da so dotični darovalci z Marijino priprošnjo zopet okrevali od hude bolezni.
Ko se obrneš proti jugu, uzreš na Hrvaškem v Prišlinu blizu Eogatca K i s T a bor, nekdanj i lovski grad Matjaža Korvina, okolico H o r v a e k e, po Korvinu sezidani Veliki Tabor in Marijo Taborsko z močnim zidovjem. Na Štajerskem pa se vidijo Sv. Hema z devetsto let staro cerkvijo, Podčetrtek, Vetrni k pri Kozjem, Sveta Gora pri Sv. Petru. Podsredski grad, široko Voli orje pri Planini. Rajhenburškc gore in gozdnate Sevniške gore, Lisca in Ješivec in daleč doli ob kranjskohrvaški meji Gorjanci.
Na jugozahodu pa se razgrinjajo pred tabo Rogatec, Marija Tržišče, Sveti Križ in Slatina. Šmarje z romarsko cerkvijo sv. Roka na griču,
gradovi Jelše, Žusem in Planina, Sv. Trojica pri Jurkloštrn, razvalina Eifnik in Marija Svetina, katera zunaj ni ometana, da je niso z lahka že iz daljave zapazili Turki. Vendar so pa Turki tudi tja pridrli in svoje konje nastanili v cerkvi. Pravljica pripoveduje o stavbi te cerkve, da je imel v hribu pod Svetino izvirajoči potok Kožica tedaj še mnogo črnopikastih rib, katere so vsako jutro prihajale iz hriba in bivale nekaj časa na prostem. Teh rib so vedno dovolj nalovili zidarji, ki so gradili cerkev. Ko so pa nekoč delali zidarji tudi na Marijin praznik, niso prišle ribe in nikdar več jih ni bilo nazaj. Dalje ugledamo Tolsti Vrh (Dost), K ožja k in drugo gorovje pri Laškem Trgu in Zidanem Mostu in dolenjskega velikana K um. Kranjske gore se nam pa zde kakor valovito morje; daleč doli proti jugozahodu je Nanos in zadnja še vidna točka kraški Snežnik.
Slatina 7, Rogačko Gvro v ozadju.
Na zahodu sega velekrasni razgled črez zahodno Štajersko in Koroško do tirolskih gora, V bližini imamo gosto obrasteni Poč, kjer s severnega pobočja pritekata dva potoka, v katerih žive velike slepe postrvi, ki baje prihajajo iz podzemeljskega jezera. Ob Boču so cerkve Marije Loreške, sv. Florijana in sv. Miklavža; le to je po ustnem poročilu sv. Miklavž sam prinesel na hrib. Nadalje vidimo Plešivee. okolico K ostri v 11 i ško in Sladko Goro. Kazvaljen je nekdanji kartuzijanski samostan Zajčki, ki gaje ustanovil leta 1151. prvi Travngavski grof Otokar, a odpravil cesar Jožef II. leta 1781. Cerkev je bila gotiška, veliko poslopje zraven nje pa je izvrstno služilo kot trdnjava zoper sovražnike, kateri so po soteski le od te strani mogli napasti samostan. Otokar je nekoč na lovu zasledoval belo košuto in utrujen zaspal v gozdu. Pritekel pa je zajec, ki
je ubežal lovcem, in se skril v Otokarjev plašč. To je Otokarja prebudilo. Y spomin tega dogodka je ustanovil in imenoval novi samostan „zajčki samostan". Toliko poroča pravljica o početku tega samostana.
Južnozahodno od imenovanega samostana zagledaš Celjski grad in del Celjskega mesta. Mesto Celeja je cvetlo že za Eimljanov, a Celje je tudi slovelo v srednjem veku po znani grofovski rodovini, ki je imela obširna posestva po Slovenskem in izmrla leta 1456. z grofom Urhom II. Ta je prišel z mladoletnim kraljem Ladislavom Posmrtnikom v Belgrad, kjer ga je umoril Ladislav Hunyadi. Lobanje Celjskih grofov so shranjene v stekleni omarici za glavnim oltarjem „ nemške cerkve". Mesto je v zgodovinskem obziru znamenito, ima zelo lepo ležo, in Savinske kopeli privabijo vsako leto mnogo tujcev v Celje.
V Savinski dolini se ti kažejo gradovi Novo Celje, Zalog, Polzela, Sovnek pri Polzeli, Oljska Gora s prostorno iu lepo cerkvijo na Dobriču, od koder imaš prekrasen razgled v Savinsko in nekoliko v Šaleško dolino, Euhethal in pri Braslovčah razvaline Žolneka, ki je bil nekdaj sloveč grad Celjskih grofov. Dalje vidiš Gozdni k pri Sv. Pavlu, nekaj Kočevskih gora, slikovite Solčavske planine z Binko, golo in zobato Ojstrico in košato Eaduho, Ojstrc ali Obir pri Železni Kaplji, za Solčavskimi planinami pa se blešče Triglava vrhovi. Dalje je Peča in Sveta Uršula z romarsko cerkvijo, katere glavni oltar je na Štajerskem, glavna vrata pa na Koroškem. V kotu med Uršulsko Goro in pragorjem Pohorjem pa se baje vidi pri zelo jasnem jutranjem solncu Veliki Klek (Grossglockner). Na levo še opazujemo Vitanjske Gore z razvalinami gradov.
Na severozahodu občudujemo lepo pragorje Pohorje, katero se razprostira v zahodnovzhodni smeri od izliva Meže v Dravo do Vindenave pri Mariboru. Vindehavski grad je lastnina Mariborskega škofa in ima lepo zbirko starin,: slik in starih denarjev. V bližnjem parku je baje zasuto veliko mesto. Pohorje ima še mnogo lesa, ob nizkem pobočju in gričih pa vidimo veliko vasi, gradov in cerkva. Ob njega vznožju je Frani z razvalinami Framskega gradu. Ob Pohorju raste mnogovrstno žlahtno vino, kakor n. pr. Pekrsko, Eadizelsko, Eitoznojsko, pri Konjicah Vinarijsko, „Braudner" pri Slovenski Bistrici in drugo vino. V Slovenski Bistrici je leta 1262. živela nekaj časa avstrijska vojvodinja Gertruda badenska, katero je Otokar II., kralj češki, poslal sem v pregnanstvo. Leta 1309. je bilo v Slovenjebistriški okolici toliko kobilic, da so baje zatemnile solnce in vse požrle in uničile. Štajerski letopisec Otokar omenja, da so kobilice blizu mesta do okostnjaka požrle oprodo in konja Urha Sovneškega. — Severno od Drave zagraja naše obzorje proti Koroški deželi Golovec (Koralpe), ki deli Štajersko od Koroškega in ima mnogo divjačine ter znatno živinorejo.
Eogačka Gora je tudi znamenita po svoji flori, ker ima kaj raznovrstne rastline. Bastlinoslovci Maly, Bili in Graf naštevajo devetinpetdeset raznovrstnih rastlin, katere rasto na tej gori. Popotnika pa razveseljujejo tudi lepi glasovi
mnogih krilatih pevcev, katere omenja Edvard Seidensacher v spisu „ Vogel-Fauna von Cilli und Zagorien". Geološke razmere so v novejšem času obudile pravo pozornost pri veščakib. Eogačke Gore triglavni hrbet ima zaledno vzhodno smer. V geološkem obziru pripada mijoceni stopnji tercijarne tvorbe in obstoji iz litotamijskega drobirja in apnenega mačka, Peters pravi o Bogački Gori: „Eavno Eogačka Gora s svojimi nuliporuimi apnenci, ki so nagneni v kotih od 60° do 80°, je ena najvažnejših točk v južnih Alpah. Ona nam priča o velikih prevratih, ki so se vršili v tej pokrajini ob prehodu v vzhodno nižino".
Opisal sem kolikor mogoče natančno zares velikanski razgled z Eogačke Gore. Hodil sem že precej po hribih, a takega užitka še nisem nikjer imel. Z Eogačke Gore vidiš hribe in doline osmero dežela, in sicer Štajerske, Kranjske, Koroške, Tirolske, Dolenje Avstrije, Ogrske, Hrvaške in Bosne.
Kogar zanese usoda na Slatino ali v Bogateč, nikar ne zamudi prilike obiskati bližnjo Eogačko Goro. S Ptuja pa je najbližji pot črez Stoprce mimo Lorberjeve gostilnice v Ormožiše in na vzhodno sedlo, kjer se združi pot s potom, ki drži od Sv. Jurja na vrh.
Prav zadovoljen sem ustavil s prijateljem znameniti vrh. Prišedša na dolgo in strmo senožet pri serpentinah, sta naju že čakala dečka s primitivnimi, iz vej zloženimi sanmi. Dolenještajerski Eigi namreč še nima železnice, kakor njegov švicarski tovariš, in zaradi tega tudi ne prihaja toliko tujcev nanj, da bi se divili zelo razsežnemu razgledu in občudovali prirodne krasote naših dežela. Ko bi bila Eogačka Gora v Švici, bi stala že davno blizu vrha prav dobro urejena gostilniea, turistom v okrepčavo, gostilničarju pa v korist. Da bi si prikrajšala pot, sva sedla na sani, se zadrsala nizdolu in po nekaj minut trajajoči vožnji sva bila na sedlu. Odtod pa sva krenila črez hribe in doline mimo Stoprc in Makolj do Poličan, z brzovlakom pa v Maribor med drage svoje.
Na Golico!
Spisal Ivan Kruleč.
f	(Dalje in konec).
omenim le nekaj lepših partij, ki jih lahko napraviš iz Planine na Golico, »čno (sedlo), Bovščico *), Babo, v Medji Dol in na Stol, pa tudi prehodi, v Božno dolino so brez težav **).
*) Ker ljudstvo govori Rovšea, je brez dvoma prav pisati Rovščiea, to je gora, ki ima ime od rudnih rovov, katerili je vse polno po njej. (Grlede izreke primeri: Jelovšca = Je-lovšeica, vrh pri Blegašu; Bukovšca — Bukovščica, vrh v Selški dolini i. t. d.). Napačna je torej pisava Rožica ali Rošea.
**) Opozoriti mi je, da so dnevi konec maja in v začetku junija glede na krasno ondotno tioro najlepši za izlete v te kraje.
Tu hočem opisati pohod Golice, ki je sedaj najbolj obiskovani vrb v naših Karavankah.
V cerkvi Sv; Križa je bilo ravnokar odzvonilo dan, ko se nas je odpravljala četvorica Ljubljanskih turistov iz Kopišarjeve hiše po znani cesti, ki drži proti severu nekaj časa „Pod steno" med vitkimi smrekami visoko nad Ornim potokom proti rudnini rovom. Kmalu smo srečali očrnelega rudarja, ki nam je po prijaznem pozdravu povedal, da smo pri »Karlovem rovu". Pred tem rovom smo zapazili veliko nakopičene rude, sestavljene iz žveplenatega svinca, železnega kalavca, cin-kovega bleščenca in realgarja. To rudo žgo v tamošnjih žgalnicah in jo potem prevažajo v Savske in Javoruiške plavže. Odtod je po „1). u. Oe. A. V." markirana pot, katera je pa prectj strma in po dežju celo nerabna, zato smo krenili naprej po nekaj daljši, toda^elo lepši poti, katero je pozneje zaznamenovalo „Slov. plan. društvo". Medpotoma smo si trgali ob žuborečem Ornem potoku pomladanski sleč (Bhododendron Chamaecvstus L.), rumene planinske vijolice (Viola biflora L.), močnate trobentice (Primula farinosa L.), debeluhe (Pinguicula alpina L.) in celo redki čreveljc smo našli (Ojpripediurn Calceolus L.). Tako smo prišli mimo dveh podzemeljskih rovov do gorenjih Jam (Beichenberg), kjer je precej veliko rudniško poslopje in žgalnica. Budniški oskrbnik nam je preprijazno vse razkazal in pokazal tudi precejšnjo zbirko krasnih okamenin, katere je našel v tem kraju. Z lepe ceste, katera ima tu svoj konec, smo mahnili na gozdno stezo, po kateri smo dospeli skozi smrečje na Molzišče. Tukaj smo se zglasili pri pastiriei ter dobili vkusnega mleka, na bližnjem pašniku pa potem krasno zaspanko ali stoglavo (Brjngium alpinum L.).
Od Molzišča smo zavili na levo (na desno drži pot na sedlo Kočne), in kmalu se nam je odprl krasen pogled na vse Julijsko pogorje, katero se je že žarelo od jutranjega solnca. Spehani od hoje po malo bolj napetem potu, smo se oddahnili v gostem bukovem gozdu, kjer smo si nabrali raznobojnih orhidej. Kakor po kakem bukovem drevoredu smo se izprehajali dalje in skoraj smo prišli na Sedlo, odkoder je že videti na Koroško. Toda mi se nismo dolgo mudili na tem kraju, ampak hiteli smo dalje po skrbno zaznamenovanem potu ob pobočju Golice, na katerem je ob začetku junija pravi pravcati planinski vrt. Predno si ne ogledaš vseh brdkih planink, ne moreš dalje. Tu najdeš ključalnice (Narcissus poeticus L.), murke (Nigritella nigra L.), bele planinske vetrnice (Anemone alpina L.), grintavce (Scabiosa lucida Vili.), volčin (Daphne stiata), pirenejski regrat (Leontodon pjre-naicus Gonn.), Bartschia alpina, srebrni koren (Drjas octopetala), svedre (Geu-tiana verna in acaulis L.), Sv. Janeza rožo (Hypericum pulc-hrum), kobulico (Thlaspi praecox Wulf.), avstrijski dežen (Heracleum austriacum L.) in pogačico. Čudili smo se od kraja, da ni bilo moči dobiti tu zaspanke, pa hitro smo pogodili, da kmet s preganjanjem tega osata zboljšuje Goliško seno. Zamišljeni v to prirodno krasoto smo stopali dalje in dalje in po nekdanji volovski stezi dospeli na Goliško sedlo. Tu se nam je odprl velik del našega Korotana, in idočim po grebenu so
se nam prikazovali vedno lepše njega divni vrhovi. Le preplašene tolpe planinskih kavk ali kramparie so nas motile v našem občudovanju. Prišedšim k piramidi na vrhu Golice (1836 m), pa se nam je zdelo, da se nam je odprl svet v vsej svoji krasoti.
..Pozdravljen mi srčno, Triglav čestiti! Tri glave dvigaš drzno do neba kot bog, čigar ime ti je nositi, in vsaka nosi krono od snega."
Nismo se mogli nagledati Triglavskega pogorja in lepili njegovih dolin Krme,
Kota in Vrat, ki so ravno odtod tako vidne po svojih sencah. Na desni in levi
pa dvigata Mangart in Stol ponosno svoja vrhova v jasno ozračje. Daleč tam doli
se vijuga bistra Sava ter žene svoje valove proti Šmarni Gori, po ravnini pa se
bleste kot biseri prijazna selišča. Severno pod nami pa v Rožnem
„dolu med gorami Sumila dere Drava, Solnce žarno lice V njej si ogledava."
Proti severovzhodu nam naznanja beli stolp stolne cerkve, kje stoji glavno mesto Koroške. Od njega proti zahodu pa vidimo s prostim očesom parnike na Vrbskem jezeru. Kdo bi naštel imena vseh krajev, katerim se divi naše oko! Tam pod Dobračem ti kaže Beljak svoje prijazno lice in v njega bližini vidiš Blaško jezero in lepe razvaline Landskronske V dalji pa „molče orjaki zro v led zaviti". Videti je domače vrhove Kamniškega in Savinskega pogorja, pa tudi Dolomite, Visoke Ture z Velikim Klekom in Venedigerjem, Dachstein, Pjrgas in Ankogl.
Okrog in okrog se razgrinjajo najlepši prirodni prizori ter ti naslajajo oči in srce s prečistim veseljem.
S težkim srcem smo se ločili z vrha s pesnikovo željo:
„Oj, dom ti naš, ti krasni svet, Bog čuvaj te na veke let!" —
Našim nasprotnikom.
»s, stekaj časa že imajo naši domači nasprotniki po nemških novinah pravo (Ml gonjo proti „Slov. plan. društvu". *) Namen njih obrekovalnih člankov je " očiten, namreč da bi širje nemške kroge nahujskali proti „Slov. plan. društvu", da bi delovanje njegovo osmešili ter mu tako izpodkopali ugled, katerega si je pridobilo v kratkem času.
*) „Tagespost" v štev. 15., dne 16. januvarija t. 1.; „Tagblatt" (Graški) v štev. 16., dne 17. januvarija v uvodnem članku: „Wie die Šlovenen den Fremdenverkehr Iieben" ; „Mittheilungen des Deutschen und Osterr. Alpenvereines" v štev. 2., dne 31. januvarija t. ]., str. 26. v članku: „Aus dem Sudosten der Alpen".
Povsod pojo naši nasprotniki staro obrabljeno pesem, da Slovenci niso še kulturen narod ter le druge posnemajo, vrhu tega pa da so še toliko zlobni, da hočejo nemški kulturi zatreti zadnji sled. Ali je tudi res gorostasna pregreha, da si Slovenci upajo na svoji rodni zemlji zaznamenovati, popravljati in napravljati pota, postavljati slovenske napise ter graditi planinske koče, ne da bi poprej vprašali ,, Nemško in avstr. plan. društvo", oziroma njegovi sekciji na Kranjskem in Štajerskem za milostno dovoljenje. Zato je seveda treba naše delovanje smešiti. Spoznali pa so stvarno in razsežno delovanje, katerega vse smešenje ni moglo ovirati, opazili so nevšečno jim konkurenco, ki je razpršila njih sarnohvalje in ponižala njih oblastnost. Zato so zagnali po raznih časnikih divji vik in krik, kakor bi se majala podstava njih, ne naših domačih gora. Strah in zavist rujeta v srcih naših nasprotnikov, in zato si iščejo duška v sistematično urejenih, drug za drugim prhajočih zlobnih napadih proti „Slov. plan. društvu".
Z našim delovanjem sta prizadeti le sekcija „Krain" in „Cilli" „D. u. 0. A.-Va"; v teh nemških podružnicah bivajo naši obrekovalci, kajti drugim turistom je pač večinoma vse eno, katero planinsko društvo je izvršilo to ali ono delo, da le služi pravemu namenu. Ob vsaki priliki skoraj, kadar poročata omenjeni podružnici o svojem delovanju, napadeta „Slov. plan. društvo"; s tem hočeta menda delati najboljšo reklamo za svojo delavnost. Zato jima je naše delovanje le „eine sonderbare Parallelaction", a ta izrek je brezobrazna drznost in očitna neresnica. Ako sta te dve sekciji res že poskrbeli za vse potrebe turistov v naših planinah, kako je bilo potem sploh mogoče, daje „Slov. plan. društvo" še našlo neobdelanega sveta za svoje delovanje!
Oglejmo si torej posamezne očitke.
Očitajo nam, da smo njih pote prebarvali, ne povedo pa, kje smo to storili. V Savinskih planinah n. pr. so bili zaznamenovani do 1. 1893. ti le poti: iz Luč na Ojstrico (najmanj 10—15 let stara znamenja), iz Logarjeve doline na Škarje, (modra barva, ki sploh ni trpežna) in od slapa pod Binko na Okrešelj in na Kamniško sedlo. Teh potov pa ni nikdar zaznamenoval „1). u. 0. A. V.", nego „Štajersko planinsko društvo" ali sam g. prof. dr. Frischauf. Ker je bila barva skoraj izprana in se leta in leta nihče ni pobrigal za dobra znamenja, pač ni kazalo drugega, nego poleg drugih potov tudi te znova zaznamenovati. Znano je dalje tudi, da je Celjska sekcija prepovedala zaznamenovanje potov. Ko je videla v zaznamenovanju potov po „Slov. plan. društvu" konkurenco, je začela tudi ona zaznamenavati. Pa kako! Njen vodnik v Lučah je zaznamenoval od polnoči naprej pot od Planinšeka na Ojstrico s svetilko v roki, samo da bi prehitel zaznameno-valca „Slov. plan. društva", ki je pri Planinšeku spal. Koliko je tako zaznamenovanje vredno, si lahko vsakdo sam misli, kdor ve, da je celo pri ugodnem vremenu in svetlem dnevu silno težavno pote pravilno zaznamenovati. A tudi take pote. kateri so se z barvo „Slov. plan. društva" pod nadzorstvom načelnika „Sav. podružnice" zaznamenoval i, je štela Celjska sekcija med svoje pote.
Sekcija „Krain" so jo drznila celo trditi, da je dovolj zazuameiiovala pote v Kamniških planinah. A to je ravno nasprotno res. V novejšem času je res zaznamenovanja „Slov. plan. društva" na nekaterih krajih predrugačila, kar utegne turista le po nepotrebnem motiti, ter ob začetku takih potov obesila svoj napis „ Alpen ver eins weg".
Se nekaj! Celjske sekcije zaznamenovalcu pota črez Planjavo je zmanjkalo barve, in zato je napravil posamezna znamenja po >/4 ure daleč narazen. Nekega slov. turista je 1. 1893. na Planjavi dohitela nevihta, da z vodnikom ni mogel najti pravega pota ter bi skoraj oba ponesrečila. Slučajno sta prišla do markacije, ki vodi naravnost na Kamniško sedlo, ter tako do večera dospela v varno zavetje.
' Leta 1895. je šel po tem potu kratkoviden nemški turist, sam brez vodnika in proti večeru, ter zalezel na sneženo polje, kjer se je skoraj ponesrečil (glej „Plan. Vestnik" 1895. 1., str. 138.—135.). In vzrok tej preteči nesreči pripisujejo „Slov. plan. društvu" ter hinavsko kličejo politična oblastva na pomoč, da bi prepovedala društvu delovanje! Pot od Planjave na Kamniško sedlo res ni šetališče, kakršno je v Latermanovem drevoredu ali v Celjskem parku. Zato si je vsakdo sam kriv, ako se ponesreči na takem potu, ker ni zadosti previden, v gore ga pa nihče ne sili. Ali poti na Triglav, Veliki Klek, Funffigerspitze, v Dolomitih in v Švici niso menda bolj nevarni. In ako se je kdo ponesrečil, niso dozdaj še nikdar krivili nesreče kakega planinskega društva v tamošnjem okolišu. Merodajni kričači sekcije „Krain" menda niso tako nevedni, da ne bi poznali posameznih težkoč nekaterih potov ter trdili iz prepričanja, da je „Slov. plan. društvo" krivo po-nesrečenja onega kratkovidnega turista na Planjavi. Kaj bi rekli, ako bi hoteli trditi mi, da je sekcija „Krain" kriva Holstove ali Sclmiidove smrti pod Triglavom, ker dotičnega pota ni dovolj zaznamenovala ali zavarovala. Zakaj pa je prosila sekcija „Krain" dovoljenja, da sme iz Vrat (med Cmirom in Triglavom), kjer se je Holst ubil, napraviti po navpični steni nov pot, ki bo tisočkrat bolj nevaren, nego vsi od nas zaznamenovani poti ali bivanje v Aljaževem stolpu, zoper katerega so toliko hujskali?!
»Slov. plan. društvo" pritrja, kakor pišejo, svoje napise poleg nemških. Tudi to je večinoma neresnično. Saj dobro vemo, koliko napisov je „D. u. O. A. V." postavil po Kranjskem in Spodnjem Štajerskem, pač pa so jih v novejšem času napravili poleg slovenskih in se sploh učili šele od „Slov. plan. društva". V Logarjevi dolini je imela Celjska sekcija 1. 1893. samo dva nemška napisa. „Slov. plan. društvo" je postavilo istega leta v Sav. planinah nad 40 napisov ter edinega poleg nemškega pri slapu pod Einko, ker Celjska sekcija noče poznati slovenskega jezika v slovenskem okraju. Leta 1894. pa je ista sekcija postavila nemške napise poleg slovenskih in sicer pri takih potih, katere je zaznameno valo le „Slov. plan. društvo". Po takem ravnanju so nas minili vsi oziri, in „Slov.plan. društvo" bode napravljalo zanaprej svoje napise povsod, koder so potrebni, naj stoji tam
že kak nemški napis ali ne. Napisi sekcije „k'rain" so bili tudi prej redki. To je gola resnica, katere ne podere nobeno obrekovanje.
Vzrok grdemu hujskanju je povedal očitno dopisnik „Tagblattov", rekoč: „wenndieHetzer(sic!) damitden Alpenverein wirklich von dem alten deutschen Alpen hoden ini Stiden vordningen konnten . . ." V tem grmu tiči zajec! Naše planine so potemtakem stara nemška last. katero ima „Nemško in avstr. plan. društvo" ohraniti, da se je ne polaste Slovenci! Kako modro in oblastno! Zato niso na vaših napisih našla prostora slovenska imena. To je odkritosrčna izpoved, zakaj vas bodejo slovenska imena v oči. Popačili ste celo slovenska imena naših gora, hoteli ste jih tudi prekrstiti, ali ni šlo. ker se naš žilavi in pošteni narod ne ukloni strasti posameznih kričačev. kar drugi nekoliko diplomatično zakrivajo in taje, to je I. 1893. izjavila Akad. plan. sekcija (iraška na vsa usta. rekoč, da koče ob nameravani otvoritvi pota skozi Robanov Kot zanesti nemški jezik, nemške šege in nemško kulturo v Savinske planine, ki jim preti nevarna slovanska po-vodenj, dasi v vsem okraju ni toliko Nemcev, da bi jih seštel na prstih ene roke. Zdaj pa kdo reci, da ni to lmjskanje dotičuega prebivalstva!
Smešna je nadaljnja pritožba, da „Slov. plan. društvo" ne pušča avtorizovanih vodnikov v svoje koče, ker imajo ključe do njih le zaupniki tega društva. Ali ni pri „D. u. 0. A.-Vu" ravno tako? Kdo more v kočo na Korošici, na Okrešlju, kdo v Dežinanovo kočo, ako ga ne spremlja vodnik „Nem. in avstr. plan. društva" ? Pred nekaj leti še udje sekcije „Krain" niso mogli priti v kočo na Korošici, ker niso imeli ključa. To naznanja napis na vratih: „Ohne Schlussel keine Hiitte" — Section „Krain". — Zares imajo ključe od koč „Slov. plan. društva" le zaupniki, ker se ključ ne sme vsakomu dati, vendar so na razpolago pri nekaterih občinskih uradih in gostilnieah, kjer jih lahko dobi vsak, kdor jih želi. Ali morda to pospešuje lagotnost in prijetnost potovanja, ako kdo pride ves utrujen iz Bistrice črez Kamniško sedlo, od Grintovca po Turškem Žlebu, ali iz Jezera in Bele po Savin-skem sedlu na Okrešelj in najde kočo zaprto ter mora 2 uri daleč k Piskerniku poslati po ključ in čakati skupaj 4 ure na planem, dasi je tik koče zanesljiva planšarica, ki bi pazila na kočo?! Kaj torej oponašate nam, ako ravnate sami tako in še slabeje? Ali ni to navadno obrekovanje?
Po mnenju naših ljubeznivih nasprotnikov postavlja „Slov. plan. društvo" le konkurenčne koče, torej povsod tam, koder se je potrebam turistov s kočami „Nem. in avstr. plan. društva" zadostilo. Zopet očitna neresnica! Vprašajmo samo, komu je Orožnova koča na Orni Prsti škodovala, komu Vodnikova koča na Velern Polju? Ali se z zgradbo Kocbekove koče na Molički Planini ni obisk Ojstrice velikansko pomnožil? Ali morda tak brlog, kakršen je bila koča na Korošici, zadostuje sedanjim potrebam turistov? Števila vpisanih turistov v naših kočah govore najjasneje, ali so bile naše koče potrebne ali ne.
Sicer pa si je člankar v „Tagblattu" zelo navzkriž z logičnim mišljenjem, ker najprej trdi, da zadostujejo popolnoma koče „D. u. O. A.-Va", pozneje pa
pravi, da bi imeli na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem Slovenci in Nemci še dovolj dela, da bi krasne gore s kočami in poti napravili dostopne. Ali ni to protislovje? Enkrat je dovolj koč, drugič pa premalo.
Koče „Slov. plan. društva" so po mnenju teh temeljitih člankarjev še iz druzega ozira nepotrebne, ker baje slov. in nem. turisti lahko v nemških kočah najdejo skupno zavetja in krepčave. Ali se to dozdaj ni godilo v naših kočah? Navedite vzglede! Mnogokrat so že rabili turisti raznih narodnosti koče po naših planinah, kakor je to razvidno iz dotičnili spominskih knjig, in upamo, da jih bodo tudi še v bodoče. Razumen turist sploh ne vprašuje dosti, čigava je koča, samo da mu ugaja, in daje postavljena na turistično primernem kraju. Nasprotno pa lahko dokažemo, da sekcija „Krain" naših članov ne sprejme v svoje koče, in da imata dotična oskrbnika vtem obziru stroge ukaze. Toda navzlic temu smo mi gostoljubno sprejemali nje člane v naših kočah, ker imamo malo boljše pojme o gostoljubnosti in tovarištvu. Temu hujskanju je videti prozorni namen, da ne bi nemški turisti obiskovali koč „Slov. plan. društva". Sicer se pa v tem obziru tudi še na drug način zoper nas deluje. Ako je kdo tako strasten, da se naših koč ostentativno izogiblje, svobodno mu! s tem ne škoduje „Slov. plan. društvu" niti najmanje. Vedno pa so bile in bodo naše koče iti naprave vsem turistom brez razlike narodnosti gostoljubno na razpolaganje. Ako pa naši domači nasprotniki hočejo z zlobnim obrekovanjem in nasprotovanjem odvrniti turiste od naših lepih gora in krajin, pač sami sebi ravno tako škodujejo. Zapomnijo naj si pa tudi, da s svojim krikom ne bodo nikdar strahovali slovenskega prebivalstva na svojem lastnem domu: toliko zavednosti in ponosa imamo še vedno!
„Slov. plan. društvo
Društvene vesti.
Tistim članom, ki niso še plačali udnine za 1. 1895., nismo poslali 2. letošnje številke „Plan. Vestnika".
Poročilo o delovanju „Slov. plan. društva" in njegovih podružnic in račune priobčimo v prihodnji številki, takisto tudi poročilo o občnem zboru dne 24. t. m.
Soška podružnica „Slov. plan. društva" se je ustanovila 22. t. m. in
šteje doslej 37 članov. Velike zasluge za ustanovitev imata gg. sodniški pristav jeglič in odvetnik dr. Triller. Slava jima!
,,Triglavska koča". Ker je letos izredno malo snega in bi bilo po leti nemogoče vlačiti les iz Krme na Kredarico, so šli naši delavci že 24. t. m. v Krmo. da spravijo že obrezani les na Kredarico. O tej stavbi bodemo še obširneje poročali.
Sklad za Triglavsko kočo. IV. zbirka 43 gld. 10 kr. Darovali so p. 11. gg. (po nabiralcu g. V. Borštnerju): Pleteršnik in Goričuik po 3 gld.: Josipina Tomše in Velkaverli po 2 gld. 50 kr.: Vaso Petričic 2 gld.; Perdan 1 gld. 50 kr.: Guzelj, Flis, Klein, Eohrman, Skaberne in Terček po 1 gld.; — (po nabiralcu g. Wolflingu): J. Schwickert (Vipava), Treven in St. Podpač (Jesenice), J. Fabiani, A. ]\Iuha, A. Muha ml. (Lokev) po 1 gld.; A. Praprotnik (Lokev) 2 gld.; — (po nabiralcu g. Sokliču): Zor 50 kr.; Sežun 30 kr.: — (po nabiralcu g. Krulcu): Kalister 1 gld.; Purfelinski 50 kr.; — Fr. Kašca iz Drežnice 50 kr.; — odbor „Kluba českjch turistu" v Jičinu 4 gld.; — (po nabiralcu g. Mikušu): Slovenec 50 kr.: Tratar, Cotič, J. Lavrenčič, Pr. Korošec po 20 kr.; Gorenjec in Zevnik po 15 kr.; J. Škerjanec, Neznanec, Sax po 10 kr.: — (po nabiralcu g. J. En-gelsbergerju): Andrejček iz Litije in Purfelinski po 50 kr.; Sehutz z Dunaja 1 gld.; Grabler (z Dunaja) 2 gld.; — (po nabiralcu g. J. Mandlju): I. Meuzel in J. Mandelj po 1 gld.; Nik. Nadalič, Ivan Novak in Lovro Camernik po 20 kr.
Vsem p. n. darovalkam in darovalcem srčna zahvala!
Za kočo na Okrešlju so darovali gg.: Janez Hajnšek pri Sv. Emi 2, vesela družba v Mozirju 2, M. Golob-Bepolusk, kaplan v Lučah, J. Kosel in Pr. Pinter v Gornjem Gradu po 1 krono, skupaj 7 kron. Srčna jim hvala!
Kočo na Okrešlju je obiskalo 1. 1895. 163, 1. 1894. pa 65 turistov.
Darilo. Slavna „Spodnje-savinska posojilnica" v Žalcu je podarila „Saviuski podružnici" „Slov. plan. društva" 10 gld. Za to velikodušno darilo ji bodi naj-iskrenejša zahvala.
Cesta iz Solčave v Logarjevo dolino. Deželni zbor štajerski je peticijo planinskih društev in občin rešil s tem, da je naročil deželnemu odboru, naj vso stvar preišče in potem ob prihodnjem zborovanju poroča, Omeniti je še, da je Celjska sekcija „Nem. in avstr. plan. društva" agitovala proti zgradbi omenjene ceste samo iz golega sovraštva proti „Savinski podružnici", oziroma „Slov. plan. društvu".
Dve novi planinski koči namerava „Savinska podružnica" postaviti letos: Gornjegrajsko na Smrekovcu (1470 m) na Menini Planini pri Gornjem Gradu in Mozirsko na Golčki Planini (1500 m) nad Mozirjem. Z obeh vrhov, do katerih je le 3 ure hoda iz Gornjega Grada, oziroma iz Mozirja, je krasen razgled, in koči bosta zategadelj prav zelo ugajali tudi ondotnim letoviščnikom.
Za Gornjegrajsko kočo so darovali: Slavni okrajni zastop Gornjegrajski 50 gld.: slavna posojilnica v Gornjem Gradu 25 gld.: gg.: Josip Mikuš 7 gld., Jakob Božič 3 gld. 15 kr.: L Hren, Pr. Fišer, i. Ferčel, Fr. Prislan, Fr. Šarb, Franc Spende, I. Štiglic, vsi v Gornjem Gradu, po 1 gld. 15 kr.; A. Matjaž. A. Zagradišnik, J. Savinšek, J. Suhovršnik v Novi Štifti po 1 gld. 15 kr.; M. Štiglic 1 gld.; J. Presečnik v Steingrubnu 1 gld. 15 kr.; I. Casl in J. Maraušek
po 1 gld. 15 kr.: I. Natlačan pri Sv. Frančišku 1 gld.: M. Kraj ne in F. Krajnc na Kropi po 1 gld. 15 kr.: J. Spori n v Rovtu 1 gld. 15 kr.; neimenovanee 20 kr. — torej skupaj 107 gld.
Za zgradbo M oz irske koče so darovali: Slavna Gornje-sa vinska posojilnica v Mozirju 50 gld., g. Leopold Goričar in g. Srečko Feliks pa potrebni les. Tudi posestnik dotičnega zemljišča je že dal dovoljenje za zgradbo.
Vsem blagim dobrotnikom izrekamo za njih velikodušne darove najprisrčnejšo zahvalo. Dal jim Bog mnogo posnemalcev!
Izlet k Peričniku. Na svečnico t. 1. se je zbralo lepo število članov „Slov. plan. društva" — naštel sem nas 16 — zjutraj ob 7. uri na kolodvoru v Ljubljani z namenom, ogledat si iti sloveči slap Peričnik v čarobni zimski opravi. Dospevši z vlakom ob x/210. uri na Dovje, smo krenili v Mojstrano, kjer smo se pri znanem vodniku Smercu malo pokrepčali, potem pa se napotili po krasni dolinici ob Bistrici proti Peričniku. Dan je bil jako lep, in ko je posijalo solnce izza hribov, smo imeli že med potjo priliko občudovati marsikatero lepo naravno prikazen. Nekako ob V212. uri smo dospeli do utice, napravljene vrhu pota, kjer se že odpira razgled na slap. Di vil i smo se nekoliko časa s tega mesta veličastnemu prizoru, potem pa se pomikali počasi dalje, sledeč vodnikoma, ki sta nam od mostička pred slapom sproti vsekavala stopnice v led. Nekateri smo stopili na tako zvani „ kan cel j", drugi pa so postali nekoliko niže od nas. Čaroben pogled! Z obeh strani se vzpenjajo velikanski ledeni stebrovi mnogovrstnih oblik, lesketajoč se raznobojno kot kristali, pod tabo pa se prši veličastni slap v tisoče svetlih kapljic. Vendar letos po izreku več izletnikov — med njimi je bil tudi naš častni starosta Fr. Kadilnik — ni bil tako lep, kakor druga leta, in to zategadelj, ker letos ni bilo hudega mraza, ki bi ga bil pretvoril v čudovito krasne ledene curke. — Pomudivši se pri Peričniku kake pol ure, smo se vrnili zopet po isti poti v Mojstrano k Smeren, kjer smo skupno prav dobro obedovali. Ob ljt 3. uri smo se odpeljali z vlakom, nekateri do Lesec, od koder smo napravili še kratek izlet v Bled, drugi pa v Ljubljano.
L.
Poročilo o turah *), katere so napravili nekateri gg. člani „Savinske podružnice" 1. 1895.
Božič Jakob: Ljubno — Luče — Planinšek — Kocbekova koča — Ojstrica — Škarje — Logarjeva dolina — Solčava — Luče — Ljubno.
Dr. Dečko 1 v a n in M i h o 1 i č S t a n k o: Ljubno —- Luče — Solčava — Logarjeva dolina — Okrešelj in nazaj isti pot.
Dekor t i Josip in Osenjak M.: Ljubno — Luče — Planinšek — Kocbekova koča — Ojstrica — Škarje —■ Logarjeva dolina — Solčava — Luče — Ljubno.
*) Navedene so le tiste večje planinske ture, ki so se podružnici naznanile, ali katere so bile odboru znane.
Erhartič Ivan: Menina Planina — Višavnica — Bočna: Ljubno — Luče — Solčava — Logarjeva dolina in nazaj isti pot.
G e r m e 1 Kristijan: Luče — Planinšek — Kocbekova koča — Ojstrica —■ Škarje Logarjeva dolina — Solčava; Solčava — Pavličev Vrh — Bela — Železna Kaplja — St, Lenart — Sv. Duh — Solčava.
Dr. J. Glaser: Šmartno — Lipa — Vransko — Št. Jošt — Lipa — Šmartno' Ljubno — Luče — Solčava — Pavličev Vrh •— Bela.
G olob-Eepolusk M.: Luče — Planinšek — Kocbekova koča — Ojstrica — Škarje — Logarjeva dolina — Solčava — Luče.
Gori čar Rudolf: Radegund — Medvedjak; Ljubno — Luče — Solčava — Logarjeva dolina — Okrešelj in isti pot nazaj; Sv. Vrban na Dobrovlji.
Kocbek Franc: Menina Planina — Višavnica — Bočna (2 krat); Luče — Kocbekova koča in nazaj (2 krat); Luče — Robanov Kot — Kocbekova koča — Ojstrica — Korošica — Planinšek — Luče; Erjavčev Vrh — Luče
—	Solčava — Grlo — Škarje — Ojstrica — Kocbekova koča — Planinšek
—	Luče; Mojstrana — slap Peričnik; Trbiž — Žilica — Sv. Višarje — Zabnica; Beljak — Blaško jezero; Beljak — Mittevvald — Sv. Duh — Dobrač — Čajna v Zilski dolini; Vrba — Vrbsko jezero — Celovec; Železna Kaplja — St. Lenart — Sv. Duh — Solčava — Luče — Ljubno: Bohinj
—	Srednja Vas — Vodnikova koča — Triglav — Fužine ■— Bohinjska Bistrica — slap Savice; Šmihelj — Sv. Križ: Mozirje v— Sv. Vrban — Nazarje; Šmartno — Lipa — Vransko — St. Jošt — Stubirnica — Lipa
—	Gornji Grad. Vse ture brez vodnika.
T)]'. A. Medved: Šmihelj — Sv. Križ; Ljubno — Luče — Solčava — Logarjeva dolina — Okrešelj in isti pot nazaj.
P ovne Anton: Menina Planina — Višavnica — Bočna; Ljubno — Luče — Robanov Kot — Kocbekova koča — Ojstrica — Korošica — Planinšek — Luče — Ljubno; Šmartno — Lipa — Vransko in nazaj isti pot: Ljubno
—	Luče — Planinšek — Kocbekova koča in isti pot nazaj.
Rob lok Franc: Ljubno — Luče — Solčava — Logarjeva dolina —- Okrešelj in isti pot nazaj: Mojstrana — slap Peričnik: Trbiž — Žilica — Sv. Višarje
—	ZabnicaBeljak — Blaško jezero; Beljak — Mittevvald — Sv. Duh — Dobrač — Čajna v Zilski dolini; Železna Kaplja — Št, Lenart — Sv. Duh
—	Solčava — Luče — Ljubno.
Šini d Miloš: Trbiž — Sv. Višarje; Logarjeva dolina — Okrešelj; Solčava — Pavličev Vrli — Bela — Železna Kaplja — Št. Lenart — Sv. Duh — Solčava.
Schwentner Karol: Vransko — Št. Jošt — Stubirnica — Lipa — Vransko: Lipa — Višavnica in isti pot nazaj.
Svet Alfonz P.: Solčava — Robanov Kot — Kocbekova koča — Ojstrica — Škarje — Logarjeva dolina — Solčava — Luče — Ljubno.
Svetina Anton: Menina Planina — Višavnica — Bočna; Ljubno — Luče — Solčava — Pavličev Vrh — Bela,
Višnar Franc: Luče— Planinšek — Kocbekova koča — Škarje — Logarjeva dolina — Solčava — Luče — Ljubno.
Vošnjak Ivan: Ljubno — Luče — Solčava — Logarjeva dolina — Škarje — Ojstrica — Kocbekova koča — Robanov Kot — Igla — Luče — Ljubno.
Naznanilo o znižani voznim'.
č. člane »Slovenskega planinskega društva" vljudno opozarjamo, da prodaja društveni blagajnik g. Ivan Soklič, trgovec „Pod trančo" v Ljubljani, vozne listke za vožnjo po južni železnici po znižanih cenah, in sicer:
1.	za vožnjo na progi Ljubljana-Divača po 1 gld. 60 kr. (nav. cena 2 gld. 50 kr)
2.	„ „ „ „ Ljubljana-Št. Peter „ 1 „ 20 „ „ „ 1 „ 80 „ 3- „ v„ „ „ II. Bistrica	„ 1 „ 45 „ „ „2 „ 30
v III. razr. poštn. vlaka in brzovlaka št. 4, ozir. 3 in po isti ceni za vožnjo po teh progali nazaj.
Kdor si želi tak vozni listek kupiti, se mora izkazati, da je član „Slcvenskega planinskega društva."
R. MIKLAUC
v Ljubljani, v Spitalskili ulicah štev. 5,
priporoča svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moško in žensko obleko ter različne srajce za liribolazce po najnižji ceni.
»Slovensko planinsko društvo."
,,Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico"
s 7 slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več.
Vinko Čamernik,
kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9,
(zaloga spomenikov na Dunajski cesti nasproti 1 irskemu dvom),
priporoča svoj leamenoneUJS obrt, posebno za cerkvene in druge stavbinske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d.
.Solidno delo, nizke cene. Ceniki in obrisi 11» zahtevo zastonj.
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—12. ToTraizi-a oljnatih barv, firnežu, laka in kleja.
Zaloga
slikarskih in pleskarskih predmetov.
I	&
1
Andrej l>niskovi<\
Jj trgovec z železioino jI	v Ljubljani,
na Mestnem trgu št. 10.
/\ /,»^ v i* i" v .»p >(■ 'c 'i' a* v v v v v v v v v »v
F. M. REGORSCHEK
v Ljubljani, v Spitalskili ulicah št. 3.
Velika zaloga pristnega koroškega in tirolskega nepre-močljivega poletnega in zimskega lodna v običajnih barvali za hribolazce in lovce kot branilo proti mokroti in mrazu.
Razen tega tudi velika izbira lovskih telovnikov, pod jopičev, spodnjih lila* , lovskih nogavic, volnenih obnjkov itd. itd.
Optični zavod
PH. GOLDSTEIN^
prej E. liexingei'
v Ljubljani, Pod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal od 5 do 40 gld., barometrov, termometrov, kompasov itd. Vsakršni popravki :e izvršujejo hitro in ceno.
xxxxv.xx.*xxxx>.x>.x>.x>.x>.x>.x>.xxx
Brata Eb^rla,
pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice
v Itfubljani, r Frančiškanskih ulicah št. 4,
prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbinska in pohištvena dela. lelo reelno in fino, izvršiiev točni in po najnižjih cenah.
MARiJA PLEHAN,
svečarica in lectarica v Ljubljani na Sv, Petra cesti št, 63,
priporoča svojo veliko zalogo sveč ter mnogovrstnega lnedenegablagain slaščic. Kupuje med v panjih in vosek.
X V. X
X X X
X
X
X
X X X
vy y X ,V X X X X X X X X.V X X X X* X X* X X X X X X* X X
HUGOtt IHL
v Ljubljani, Pred škofijo štsv. 2, priporoča
svojo veliko zalogo vsake vrste suknenega in mannfaktiiriiega blaga na debelo in na drobno po najnižjih cenah.
Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno.
I Ivan Soklič	|
v Ljubljani, Pod trančo št. J,	|j
12 priporoča svojo veliko zalogo ltlofoultov, posebno	®
$ lodnastili za hribolazce in lovce iz tvornice Jos.	$ w in Ant. Pichlerja, c. kr. dvor. založnikov.
Čf	Članom „S1. pl. društva" znižane cene.	u
IVAN URAN,
izdelovalec glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8,
priporoča veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peci za sobe, dvrrane in razne druge prostore, dalje modelnasta
ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vse po najnižji ceni in priznano «lo!>ro.

Franc Čuden,
urar t Ljubljani na Mestnem trgu,
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro.
Cenovnikl na zahtevanjc brezplačno»V
Nahrbtnike, najnovejše s predali, po 1 gld. 30 kr. in gorske črevlje, močne in ostro podkovane, iz črne juhte po 6 gld, 20 kr., iz ruske juhte po 8 gld., izdeluje in priporoča Fr. Mrak v Radovljici.
Vsakovrstne
napise na les, kovino in steklo
izvršuje natančno in po ceni
VINKO NOVAK
Vi	. .
\ v Ljubljani, na Poljanski cesti 35.

jf Tiskarna in kamenotiskarna ^f
| A. KLEIN & Comp.
t> v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 5,
J?	se priporoča
v narooitev vseh v to stroko spadajot-ih del
in za zalogo raznih tiskovin.	&
/y »(.	»|» -j- »[»	-i«	"T- -T- »I- »j- -1» -J-	»f. »j. -j, -J.
.....GRIČARinMEJAČ.................
v Ljubljani, v Slonovih. ulicah, št. 9, priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratniee.
Zlasti opozarjata na nepremočna lodnasta oblačila in plašče za turiste.
Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dunaju. Ilnštrovani ceniki se razpošiljajo franko in zastonj. Članom „Sl. pl. društva" znižane cene.

Avgust Kabkar
v Ljubljani, na Dunajsld cesti štev. 7.
se priporoča
za vsake vrste ključarska dela,
katera izvršuje dobro, lično in ceno.
Turistovske palice z močnimi jeklenimi ostmi, raznovrstne izpreliodne palice, prav umetne izdelke iz rezljanega lesa, galanterijske in usnjene reči, bižuterijo itd. ter otročje vozičke vsake vrste
priporoča
mmmTMmmm
v«!* 1 -..iti .i v Ljulljani ni Kongresnem trgu v poslopju Tonhalle.
I PEREGRINEAJZELJ
v Ljubljani, na Starem trgu,
i priporoča svojo bogato zalogo steklenega blaga, beloprstenega in rjavoprstenega ter
porcelanastega namizja. Priporoča tudi planincem vsakovrstne plo-ščaste steklenice in kozarce.
^............1......III11J11111 111111111...............IM 111111.......1......
,,Planinski Vestnik" izhaja 25. dan vsakega meseca. Člani „Slov. plan. društva" dobivajo list zastonj. Nečlane stane po 2 gld., dijake po 1 gld. 20 kr. na leto. Posamezne številke po 20 kr. — Inserati se raeunijo po dogovoru. — Spisi, dopisi, naročila in plačila naj se pošiljajo ..Slov. plan. društvu" v Ljubljani.
Odgovorni urednik Jos. Ifaiiptman. — Izdaja in zalaga „Slov. plan. društvo". — Tiska A. Klein & Comp. v Ljubljani.