inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. ee se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija, Poljanska cesta h. štev. 32.
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Politimi list za slomski n a r o S.
l'o pošti prejemali velja:
Za eelo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Zn četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo 7 kr.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/J6 popoldne.
Zarad praznika izide I. štev. ,,Slovenca" v sredo ob navadni uri.
Vabilo na naročbo.
Vljudno vabimo vse p. i. gg. dosedanje naročnike, da blagovoljno o pravem času ponove naročbo na „Slovenca" in da nam pridobe še novih naročnikov, da zamoremo list vsakemu redno pošiljati. »Slovenec" pri opravništvu prejemati velja:
Za celo leto .... 13 gld. — kr. ,, pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 ,, 30 „ „ en mesec .... 1 „ 10 „
Po pošti prejemali pa volja: Za celo leto predplačan 15 gld. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ en mesec .... 1 „ 40 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
List se bode pošiljal le na prcdplaeo naročnine ali saj posebno naročilo.
Vredništvo in■ založništvo.
Izjava.
i.
Glede na to, da so slovenski poslanci zdanjo vlado, odkar je nastopila, v vseh za-stopih zvesto in lojalno podpirali ter brez ugovora glasovali za vse vladne predloge;
glede na to, da so vse to storili, ker je vlada pri svojem nastopu narodno ravno-pravnost proglasila za svoj program in so torej slovenski poslanci za trdno nadejali se, da bode vlada načela narodne ravnopravnosti
dejansko izvršila nasproti vsem Slovencem;
— ..... ........... .
glede dalje na to, da vladnih namenov v tej smeri ni soditi samo po tem, kar vlada stori za Kranjsko, ampak tudi po tem, kakor ona postopa v drugih deželah, kjer se Slovenci še vedno brezvspešno potezajo za svoje narodne pravice in v tem jim usiljenem boji svoje moči troše sebi, vsemu slovenskemu narodu in državi na škodo —
glede na vse to in zlasti z ozirom na poslednje zasedanje kranjskega deželnega zbora, v kterem je slovenska večina svojim zmernim postopanjem dejansko dokazala svojo pravičnost in spravljivost:
klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora ••"j, gotovo pričakuje, da bode visoka vlada resno in brez odloga izvršila narodno ravnopravnost za vse Slovence. II.
Glede na to, da je vlada obljubila, svojo posebno skrb obračati v zboljšanje materijalnih razmer dežel in v povzdigo poljedelstva, obrtništva in trgovine;
da je v tem obziru res že mnogo koristnega storila za vso državo, kakor tudi za posamezne dežele, zlasti z gradnjo raznih železnic, zboljšanjem cest, uravnavanjem rek, pospeševanjem obrtniškega in poljedelskega poduka;
da se je pa v vseh teh obzirih za Kranjsko dosle primeroma premalo storilo:
klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora nujno prosi, visoka vlada naj se blagovoljno ozira tudi na raznovrstne potrebe in opravičene želje dežele Kranjske.
Klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora.
Grasselli. Dr. vitez Bleivveis. Dr. Voš-njak. J. Murni k. Dr. P oklu k ar. Klun. Prof. Pr. Šuklje. Dr. Alf. Mosche. Dr. Papež. Dr. Makso Samec. Luka Svetec.
Jožef vitez Schneid-Treuenfeldski. HI. M o h ar. Janko Krsti i k. Edvard De v. Matej L a vre n č i č. Primož P a k i ž. Dr. Jurij S t e r-benec. Oton De tel a. Dr. Dolenec. Luka Robič. V. Pfeifer. Karol Rudež.
To izjavo je klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora poslal prevzviše-nemu gospodu c. kr. ministerskemu predsedniku, tistim svojim članom pa, ki so ob enem državni poslanci, naložil, naj ustno visoceiuu ministerstvu podrobneje razlože potrebe slovenskega naroda in kranjske dežele.
Vseh 23 slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora je podpisalo izjavo. To je dokaz, da ni nobenega razponi niti razkola med njimi, nego da so v političnih načelih popolnem složni med seboj in solidarni, iu da se vsi verno drže starega narodnega programa, kterega dejansko vrosničiti je vsem enaka skrb, čeravno so v posameznih slučajih kedaj različnega mnenja. Zatorej klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora po pravici sme pričakovati, da bode slovenske in pošteno misleče nemško novinarstvo opustilo vse očitanje in hujskanje zoper klubove člane, pa skupno s poslanci delalo za blagost slovenskega naroda in mile domovino.
Le v slogi je moč. V Ljubljani, 31. decembra 1883. Stalni elesekutivni komite kluba slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora.
Angleži. SinIhn in Egipt.
i Konec.)
Kakor gorski potok drevje podira in skalo omaje, bregove podkopujo in razdira, potem doline in ravnine, rodovitna polja poblati in
Knjige družbe sv. Mohora za 1.1883.
(Konec.)
IV. Slovenski Pravnik, poduk o naj-potrebniših zakonih, spisal dr. Iv. Tavčar. Prav z veseljem smo pregledali to knjižico. In kako tudi ne? Koliko nepotrebnih stopinj store naši ljudje v oddaljena sodišča, koliko prepirov med sosedi, in slednjič koliko denarja se po nepotrebnem razmeče, pa le zato, ker so pripro-stemu ljudstvu postave neznane. Zalibog se nahaja že med našim narodom mnogo tacili ljudi, ki jim je pravica „deveta briga", in ti dero kmeta na vse mogočo načine. Ali naj hodi miren posestnik pri vsaki priložnosti posvetovat se k sodiščem in drugim »dražim" in včasi brezvestnim gospodom? Rajo trpi večkrat krivico, kakor bi popuščal svojo živino in polje. Pisatelj teh vrstic znal bi povedati mnogo žalostnih slučajev. Ce se bo pa narod
seznanil z zakoni, ki jih podaja „Pravdnik", poučil se bo vsaj o svojih pravicah, ki jih vživa v vsakdanjem življenji. Pa dobro bode ta knjiga došla tudi drugim, ki niso imeli priložnosti učiti se zakonov.
Celo delo je g. pisatelj razdelil v šest glavnih delov: V prvem razlaga splošnji zaomen postav, pomen katastra ali mape, pomen »posesti". Drugi del govori o zemljiščni knjigi. Zelo važna reč! Tretji del o zapuščinah se bo nadaljeval še prihodnje leto. Četrti glavni del bode razlagal lastninsko pravico, služnosti in zastavno pravico; peti del bo obsegal pogodbe in šesti razpravljal sodniška postopanja, posebno prisege.
Iz te razdelitve že lahko sprevidimo, da hoče pisatelj jemati ozir na najpotrebniše pravice v vsakdanjem življenji.
O vsebini podrobneje ne bomo govorili, lo to rečemo, da se je pisatelj kolikor mogočo potrudil, pisati umevno iu domače. O terminologiji pa naj se dogovore slovenski pravniki.
V. Slovenske Večerniče za poduk in kratek čas. Kakor druga leta, tako so nas tudi lotos Večernice razveselile z mnogovrstnim lepim, ukovitim in zanimljivim berilom. Oglejmo si ob kratkem vsebino.
Lična knjižica se začne s podučuo po-vestico »Slepa materina ljubezen". Predmet je lep in ljudstvu primeren. Le škoda, da jo vso tako nekako zvihrauo. Pisatelj je preveč površno opisal osebe, in tako se izgube nasprotja in preslabo vidi ona »slepa ljubezen". Ko bi Trentar odločneje pokazal svojo očetovsko pravo ljubezen do otrok, otemnil bi nehote slepo materino ljubezen, kar je g. pisatelj, nameraval. Pred smrtjo položil b: pisatelj lahko šo kako besedo na jezik, da bi še bolj osvetlil nasprotja. Sicer pa mislimo, da ni vse naravno, in tudi razplete se povest prenavadno. Besedo hočejo biti tu pa tam preveč domače, a postanejo skoraj smešne.
Dalje popisujejo Večernice »trojni strup za naše ljudstvo". Tabak, žganje in ujjjt«

pokonča, tako so se vdrli iz poluotoka arabskega fanatični privrženci preroka iz Meke nad bližjna kraljestva, poteptali in pogazili krščanstvo in povzdignili svoj islam.
Po sredozemskem morju, po kterem so je tudi krščanstvo razširjalo, in že tačas ob njega bregovih lepo razcvitalo, tiščali so v Evropo saraceni; peščeno afrikanske puščave niso zadrževale njih teka, prebrodili so ožino gibral-tarsko in podvrgli pirenejski poluotok. Prestopili so visoke Pireneje, prilomastili v južno (ialijo, a tam so naleteli ria krepke Franke in Karol Martel je ustavil njih prodiranje 1. 782 pri Poitiers-u. Njih moč se je razbila tudi pred Carigradom in tako je bila v 8. stoletji Evropa rešena povodnji mohamedanstva. V Siciliji in na Neapolitanskem naselili so se v 10. stoletji krepki normanci, ki so zaprečili prodiranju mohamedancev. Tako vidimo, da je bilo konec mohamedanski sili tam, kjer je naletela na krepko krščanske narode. Toliko prosteje se je širilo mohamedanstvo po Aziji in Afriki med pagani, ker islam ugaja človeškim strastiin in se razširja ne le z besedo, marveč tudi z ognjem in mečem. Vendar je v 9. in 10. stoletji oblast kalifa počasi pešala, namestniki po deželah so se povzdignili v samostalne vladarje in nastalo je po Aziji in Afriki več mohamedanskih držav, v njih veri pa že poprej razkol.
Kalif v Baedadu je bil le senca nekdanjih kalifov, ki so pošiljali svoje vojne v tri dele sveta, — a mohamedanstvu je prišla pomoč po bojevitih turških razrodih, ki so najprej bili životna straža kalifov, a pozneje se polastili oblasti in osnovali več držav po Mali Aziji. Moč teh držav je pa opešala v križarskih vojskah, ki so se začele leta 1096. Kristjani so posedli sveto deželo in še nekaj drugih krajev v Aziji. Toda poslednjič je vendar zmagal moslemin kristjana, sveti kraji so prišli zopet nejevernikom v roke, in po deželah, kjer se steka kupčija med Evropo in Azijo, po blagoslovljenih bregovih sredozemskega morja so gospodarili zopet mohamedani. A še več, mohamedanstvo se je v novič oživilo, odkar je divji, a hrabri Osman osnoval 1. 1300 osmansko ali turško državo. Krist-janje v Evropi so kmalo imeli mohamedane v svojih deželah, 1. 1453 so vzeli Carigrad, ki se je bil v 8. stoletji vbranil saracenom, in mohamedanski Turki so postali strah Evrope,
kakor še nikoli f^irej kako ljudstvo, morda še hujši in novarniši kakor nekdaj Huni. Prod Dunajem 1. 1683 je obledel polumesec, Evropa jo nehala trepetati pred Turki, iz Indijo so pa že v I (j. stoletji hrabri Portugizi pregnali sa-racene, tako da so tudi v izhodnji Aziji bilo postavljeno meje islamu. Predaleč bi nas odvodilo od našega namena, ako bi tukaj razlagali šo novejše in zadnje zgodbe rusko-turških, francoskih in angleških vojska zoper mohamedan-ska ljudstva, dasiravno se namreč te vojne ne vodijo v imenu sv. križa, vendar se pa križ in krščanska omika od krščanskih narodov ne da ločiti.
Dva časa in še pol časa bode — kakor se pripoveduje — mahomedanstvo na svetu vladalo. Ako vzamemo, da se druga doba «a-čenja z Ozmanom in konča s pobitjem Turka pred Dunajem, kajti od tega časa pojema moč izlama, ostane vendar še pol časa. ta je kratka doba, v kratkem bode islam še strašen kristjanom. V Evropi in Aziji propada, a v Afriki se prav v tem času povzdiguje. Vse nekako pripomore v to, da se ..Mahdi-' čedalje bolj povzdiguje, nesposobnost vodij, ki vodijo vojsko zoper njega, nesložnost med oblastniki, ki bi bili dolžni zatreti to nevarno gibanje, navdušenost in fanatizem njegovih podvržencev, vse takisto, kakor pri prvih vojskah mohame-danov, ki so slavno izpalo za polumesec.
Orientalska ljudstva so neizvedljiva, iskra lahko vname velik plamen. Kdor zna sklicati versko navdušenje, in spravi trumo privržencev, ta jim velja za „Mahdija" (preroka). — Mohamedanstvo uči, da bode imel poslednji „Mahdi", preden nastopi, sodem napovedovalcev. ki mu bodo pot pripravljali, in vstajali v raznih krajih zemlje. Vsak teh Mahdijev se bode imenoval Ahmed (Mohamed). Izla-govalci korana imajo Mahdija v Sudanu za tretjega teh napovedovalcev; Senussi je bil prvi, Arabi drugi. Pravi Mahdi se bodo potem prikazal na gori Arafat ob časi „Tovaf-a" ali sv. procesije. Ob njegovem času bode obmolknilo sedem imam-ov, ki bodo klicali „Khubeh" in ne bodo mogli ziniti. Mahdi bode prijezdil potem na belem konji v mesto, in ves svet ga bode spoznal za „Mahdija". Islam bode potem zmagonosen in vladal 40 let, med tem bode pa Kristus zopet prišel iz Sirije in vladal naše kraljestvo.
Potem pa vse razpade, in velik narod iz
Spis zasluži pohvale po vsebini in besedi. Sestavljen je prav umevno, le v „prvem strupu" so nahajajo besede, priprostemu nerazumljive. Radi boljšega pregleda bi bilo dobro, ko bi bil g. pisatelj tvarino razdelil v pododdelke s primernimi napisi. Ko bi bilo še več vzgledov, oživil in potrdil bi bil bralcem spis še bolje. Prežvekovalcem ail „čikarjem" bi bili mi še bolj posvetili. Po deželi namreč se že več tobaka prežveči, kakor pokadi. Ta pregrda razvada pride čezdalje bolj v navado. Slovenci, proč z gnjusobo!
Drugi in tretji strup obdelana sta na kratko, a dobro. Proti koncu je videti, da je g. pisatelj prvi strup precej preje spisal nego druga dva. Spredaj namreč pravi, da hoče prepričevalno govoriti, v sklepu pa, da je hotel le nekaj misli podati, ktere naj bi vzbudilo druge. Izpolnil pa je oboje. O tabaku jo govoril prepričevalno. o žganji in nevednosti pa je podal vrsto misli in svetov Mohorjevim družbenikom sploh, posebno pa še prečastiti duhovščini in gg. učiteljem. Naj bi pali ti nauki na dobra
tla ter obrodili obilo sadu ! Tega bi bil vesel vsak ljudoljub. Ko se poslovimo od „ trojnega strupa", vpeljejo nas „Večernice" v „zavod za slepce v Brnu". L. 1867 razkazovale so nam podoben ustav: „Poslopje dunajsko za slepce". Iz obeh dobi bralec jasen pojem o učečih se slepcih. Oba spisa sta zanimiva, vsak ima svoje posebnosti, tako, da se nekako dopolnujeta. Vendar je v starem lepši jezik, in slepci so bolj milo-ganljivo naslikani. Brnški namreč vzbujajo s svojimi nekaznimi očmi neprijeten čut, a vplji-vajo vendar rahlo na čuteče človeško srce. Človek prisiljen Boga zahvali, da mu je dal zdrave oči.
Pesmi „zlomljena podkva, kamniti ribič, kmet in nebeška tica" so prav po narodnih ukrojene. Bralcem bodo ugajale, da-si nemajo po vsem pravilne oblike.
Zelo umevno in prijetno pa je pisan spis „Turki prod Dunajem". Kako rado sliši naše ljudstvo o Turkih, ki so jih toliko let mučili in strašili! Mi bi lo želeli, da bi bil gosp. pisatelj spis bolj razširil. Čudno se pa nam zdi,
skrajnega vzhoda — najbrž Kitajci — bodo vzeli našo dežele. Tako pripovedujejo mohamedani. — Iz tega se vidi, kaka spaka krščanstva je islam, ker vsa prerokovanja krščanstva o konci sveta po svoje spakadra in spači, drugič pa tudi, kako nevarna moč še zmirom tli v mohamedanstvu, naj nastopi tu ali tam kak slepar, naj mu sreča nekoliko časa prija, v hipu zaslovi kakor volikansk prerok, pokon-čuje in razdira po svetu, da je groza.
Izraelci v starem veku, so imeli okoli svojo dežele sovražnike, prišli so njim v oblast, kedar so zapustili Mozesovo postavo, mohamedani so pa bili strašna šiba Božja za kristi-jane. Nemogočo ni, da hi zopet ne postali v tem ali unem kraji. Mahomed jo postal tako zvit in prekanjen, ker ga je podučoval krščanski menih, Osmanje so bili tako strahoviti in zmagonosni, ker so jih učili in vodili rene-gatje, tega se baje tudi poslužuje sedajni „Mahdi" v Sudanu, ker pravijo, da ima krščanske vodje med svojo armado. Neverjetno ni, ljudje so za vse pripravljeni in so naprodaj, ako jih le kdo hoče kupiti. Tudi „Mahdi" si bode kupil umnih in prekanjenih ljudi, katerih se ftode posluževal.
Z mohamedanstvom se ni šaliti, ta se ne zatare drugače kakor s silo, z vojskino silo, potem že neha fanatizem, ker verujejo v fa-tum (osodo); klin s klinom, meč z mečem, kakor so kristjanje storili v križanskih vojskah in pred Dunajem; Afrika se bode javaljne pridobila za krščansko omiko drugače, ako ne napravi krščanska velevlast, naj bode ta ali una, mir in naj postavi jez mohamedanstvu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. decembra.
Avstrijske dežele.
Na Hrvaškem je sodnija z zatoženci, ki so se neredov zaradi grbov vdeležili, jako sočutno in ljudomilo postopala. Od osmih za-toženih jih je pet popolnoma oprostila, tri pa izročila policiji, da se ondi kaznujejo. V deželnem zboru vprašal je poslanec Pisačič, zakaj se izpraznjena načelništva mesta po raznih odsekih ne namestijo, zakaj da je upravni jezik na železnični progi Dolja-Vinkovce-Brod in na oni Budapešt-Zemun, kolikor je leži na kr-vaški, t. j. slovanski zemlji — madjarski, zakaj se pri teh železnicah izključljivo le Mad-jarom službe oddajajo in zakaj parobroduo
da g. pisatelj ni omenil zdatne pomoči papeža Inocenca XI. Pisatelj sam piše na str. 67 v zadnji vrsti, da Leopold od nikogar ni mogel pričakovati pomoči, ko je vendar znano, koliko papeževih tolarjev je romalo na Dunaj. Koliko je pa papež storil za zedinjenje knezov zoper Turke, je komaj mogočo dopovedati. Tudi bi ljudstvo rado bralo, koliko zaupanja je imel Leopold do meniha Marka. Ta menih je bil iste dni tako rekoč desna roka cesarjeva.
Sicer pa moramo priznati, da bo ta zgodovinski sestavek ljudstvu najbolj ugajal.
„Pravoslovne drobtine" bodo marsikomu prav prišle, da-si smo dobili „Pravnika". So-netjo „Rojakom in troje sonetov na čast blaženi Devici" opevajo v lepi obliki lepe predmete.
Od strani 87—91 pojasnujeta dva životo-pisa resnico: „Krepki volji se umikajo težave." Prav dobri so taki životopisi, in želimo, da bi jih udje vsako leto kaj dobili.
Tisti, ki imajo radi denar, bodo z veseljem brali spis „Nekaj o denarju". Le škoda, da je
društvo po teh deželah madjarsko zastavo na svojih parnikih rabi.
Nekteri časniki zagnali so glas, da bi se bil vojni minister grof Bylandt proti decentralizaciji železnic izrekel. Vest ni resnična, kajti vojnemu ministru mora pred vsem na tem ležeče biti, da so mu železnico ob času potrebe po največji mogočosti na razpolaganje; to bi so pa le tedaj doseglo, ako ravnateljstva železnic iz Dunaja prestavijo v take kraje, kjer so dotične železnice napeljane. V najlepše pojasnilo te trditve ste nam Francoska in Nemška. Prva imela je za časa francosko-nemške vojske ravnateljstva skorej vseh železnic v svojem središči — v Parizu in kako nezadostilna in pomanjkljiva pokazala se je uprava francoskih železnic za ročno premeščevanje vojakov. Na Nemškem imajo železnična ravnateljstva raztresena, kakor kamenje po krasu. Vsako večje okrožno mesto ima svoje samostalno in neodvisno ravnateljstvo in nemške železnice storile so svojo dolžnost leta 1871. Toraj se tudi pri nas iz vojaškega stališča ni bati slabih nasledkov zaradi decentralizacije železnic.
Vnanje države.
Iz Ji ima. Poročnika: Avstro-Ogerski in Francoski, poslanci: Pruski, Monakovski in Peruvanski so šli 28. dec. v Vatikan, da ča-stitajo sv. očetu. V posebnem zaslišanji so sprejeli sv. oče diplomate, ki so jim potem predstavili osobje poslaništva. — Kardinal Ja-kobini je vrnil 28. dec. popoludne princu Ba-denskemu obiskovanje.
Parižkemn nadškofa privolil je senat zopet poprejšnjo plačo 45.000 frankov. V komori imeli so pa na dnevnem redu kredit za 50 milijonov frankov za vpeljavo kolonizacije (obljudenje) po Algiru, kjer mislijo tudi kolonijalno armado napraviti.
„Temps" je imenoval otoke Hai-Nan, Formoso in Cusan, ki bi bili pripravni, za poroštvo in zastavo, ako bi Kitajsko začelo boj zoper kako evropsko velevlast; potem bi ne bilo treba vojske prenašati na kitajske bregove in ovirati mednarodno trgovstvo. Oolnino na teh odprtih pristaniščih bi bilo lahko pobrati in to bi bilo za odškodnino vojnih stroškov.
„Temps naznanja iz Londona, da je namestili kralj v Kantaru dobil povelje, vojsko poslati na tonkinsko mejo.
„Agence Havas" piše, da vlada ni dobila naznanila, da bi bili Francozje posedli Hai-Nan, niti se ne ve, da bi bili vzeli Bac-Ninh.
—	Dosihmal še poveljnik ni dobil ukaza, da bi smel vojsko postaviti na Hai-Nan, admiral Coubert pa tudi ni povedal pomorskemu ministru, bode li napadel Hong-Hoa ali Bac-Ninh.
—	Iz Londona pa pove „Reut. Office" vsled telegram iz Hong-Konga, da se pri Francozih ni spremenilo ničesa, odkar so vzeli Sontay.
le ,,nekaj". Tukaj bi omenili, da ni primerno v tacih knjigah delati opazke pod vrsticami. Malokomu uidejo oči nanje; bolje je toraj, da se reč pojasni med vrsticami.
Tem sestavkom so večernice privrgle še basni, torbico gospodarskih podukov in nasvetov in pesem na čast „sv. Mohoru".
Basni ljudje posebno radi bero, samo da so tukaj nektere bolj »nedolžne". V »torbici" najdejo gospodarji dobra zrna, in gosp. Radoslav dostojno počasti našega blagovestnika svetega Moliora.
Kaj rečemo tedaj splošno o »Večernicah" ? Da so res za poduk in kratek čas. Jezik nam povsod ne ugaja. Vsak pisatelj zavija bolj po svoje. Na mnogih krajih se najdejo slovniške napake in germanizmi. Zdi se nam, da se po odboru pisateljem prepušča jako velika svoboda.
VI. Koledar za leto 1884. O tem ne govorimo dosti, ker se je že tu in tam govorilo o »koledarjih". Pisatelju teh vrstic so škoda zdi za toliko prostora, ki ga zavzema
Iz Egipta dohajajo vesti o zopetnem splošnem uporu Egipčanov samih. Ost tega upora obrnila bi se v prvi vrsti proti Angležem, s kterimi se nič kaj dobro ne sporazumljajo. John Buli pa ne bo čakal, da bi mu kravica iz hleva bila, temveč se bo že zauaprej s potrebnimi vojaki preskrbel, ktero bo za slučaj, ako bi so jih res potrebovalo — iz Indije v Egipt poklical. Angleži sicer ob vsaki priliki veliko svojo nesebičnost v egiptovskih zadevah povdarjajo in žele, da bi se Egipčani sami oskrbovali in so vedno pripravljeni svojo vojsko do zadnje rudeče suknjo iz Egipta vzeti, in to takoj, kakor se ustanovi za deželo toliko potrebni mir.
Izvirni dopisi.
Iz Celja. Celjska »vahtarica" se jo pred par meseci toliko ponašala s tem, da je veliko otrok iz celjske okolico pričetkom šolskega leta 1883/84 prestopilo iz okoličanskih šol v mestne nemške šole. Ob svojem času so slovenski listi ocenili to bahanje »vahtarično". Zasledili pa smo zdaj dokumente iz leta 1877, iz kterih je razvidno, da mestni šolski svet celjski celo napačno ravna, ako v celjski okolici stanujoče slovenske otroke sprejemlje v mestne, nemške šole. Imenovanega leta namreč je mestni šolski svet izrazil željo, naj se v celjskem mestu prebivajoči, nemščine nezmožni otroci sprejemljejo v okoličansko šolo; nasproti pa naj se pošiljajo v celjski okolici stanujoči, slovenščine nezmožni otroci v mestno nemško šolo. Ta deloma pametni nasvet se je pri vseh šolskih oblastnijah, tudi pri deželnem svetu v Gradcu odobril in potrdil.
Vprašamo toraj. od kod ima mestni šolski svet pravico, otroke, ki ne znajo celo nič nemškega jezika, sprejemati v mestno nemško šolo? Ali ne bi bilo že vendar enkrat primerno, da se v tej zadevi v celjskem mestu prebivajoči Slovenci vzdignejo ter odločno tirjajo, naj celjsko mesto za v Celji prebivajoče slovenske otroke priredi šolo s slovenskim podučnim jezikom? Ce si že morajo po vsem spodnjem Stajerji prebivajoči slovenski otroci beliti glave z nemškim jazikom, zakaj se pa ne bi smelo zahtevati, da se otroci, prebivajoči med trdimi Slovenci, ki bodo ob svojem času živo potrebovali znanje slovenskega jezika, in ki so skoraj vsi itak sinovi in hčere slovenskih starišev — da so toraj tudi ti otroci dobro izučijo v slovenskem jeziku ? Verujte mi: razun neke, dobro
vsako loto imenik udov. Se ve, mnogi ga zahtevajo in toraj naj bo, kakor slavni odbor misli, da j« bolje. Nekega nedognanega ali saj dvomljivega stavka o pesniški knjigi bi tako odločno postavljenega v koledarčeku za pri-prosto ljudstvo nikakor no bili pričakovali; ne vemo, kako jo Savel med preroke prišel.
Pri semnjih naj bi se zamenjala tujka »kanton" z domačo »okraj".
»Razgled po svetu" jo sicer lepo, vendar tu pa tam premalo razborno pisan. Družbeniki, ki ne bero časopisov, izvedo iz tega »razgleda" važnejše dogodke, ki so se vršili od julija lanskega leta do letošnje velike noči.
Spis »črna šola" nam ne dopade v nobenim oziru. Res, da je imel gosp. pisatelj Janez hvalevreden namen, namreč babjevornemu ljudstvu malo ..oči odpreti", toda v kaki obliki? Vsa reč je tako zamotana, da priprost bralec ne bode uganil, kaj hoče g. pisatelj večkrat reči. In kakor so drugi pisatelji večinoma premalo »domači", je gosp. Janez »predomač". Prav lahko bi bil pisatelj izpustil in z drugimi
znane klike bodo to zahtevo celjskih Slovencev podpirali tudi v Celji prebivajoči Nemci, ki itak silno obžaljujejo, da se njihovi otroci slovenščine celo nič ne naučijo. Dakle: Slovenski rojaki: ne odlagajte dalje, temveč začnite delati; pravica je na vaši strani — in pravica mora slednjič zmagati.	L. M.
Iz spodnjega Štajarja, 30. decembra. Kakor slišimo, namerava se namesto umrlega poslanca M. Hermana kandidirati g. dr. Gre-gorec. Ta vest bode vse tem bolj razveselila, ker si je ravno g. dr. Gregorec po svojem mnogobrojnem neutrudnem in neustrašljivem delovanji pridobil neprecenljivih zaslug za slovenski narod; o kterem tudi vemo, da so mu razmere na spodnjem Ntajarskem tako znane, kakor malo komu, ter nam je tudi porok dovolj, da se bo možato in odločno potegoval za dejansko izvršitev po zakonu nam zagotovljenih pravic. Nadjamo se, da g. dr. Gregorec kandidaturo tudi sprejme.
Domače novice.
(,, Slovenec" naročnikom in bralcem.) Z današnjim listom konča ..Slovenec" svoj 1 i. tečaj in s tem tudi neha njegova dosedanja oblika in podoba. Razne stiske in težave, tvarinske in nravne, so ga zadevale, pa prestal jih je in doživel današnji dan. Mnogo je bil čislan in — zaničevan; večkrat nezasluženo. ker dober namen je gotovo vselej imel. naj se mu je tudi drugače tolmačilo. Bodi si; tudi to je prestano.
Nasprotnikom ne rečemo več, ker grajati nočemo, hvaliti ne moremo. Ha-beant sibi! Prijateljem in dobrotnikom se pa danes toplo in prisrčno zahvalu-jemo za vso potrpežljivost ni prizanoslji-vost, za vso mnogokrat zclatno pomoč gmotno in nravno. Posebno toplo se zahvalujemo pisateljem in dopisovalcem za njih trud in njih podporo. Bog plati vsem, če ne s časnimi, pa z boljšimi večnimi darovi!
Prosimo konečno vse blage podpornike, naj nam bodo tudi za naprej zvesti ter naj nas podpirajo gmotno in duševno. Vse premoremo, če le hočemo. S pomočjo takih prijateljev in podpornikov bo ,,Slovencu" mogoče tudi zanaprej spol-
nadomestil besede kot: muzati, prešiči, buza-radni, kunštni, tribaš.
Dalje pišejo za toživnik »lase", ne pa »lasje", pičil in ne pičel, vedeti o čem, in ne od česa; dalje ni vse jedno ozdraveti in ozdraviti.
Naslednji spisi v »koledarji" so dobro sestavljeni in podučljivi.
Ko smo ob kratkem pregledali knjige, ki jih je letos podala družba sv. Moliora svojim udom, moramo reči, da jo naša družba hvale in priporočovanja vredna. Ce smo tu in tam kako nevšečno besedo rekli, naj se ne jemlje za zlo. saj pri presojevanji ne moro drugače biti, to že provzročujojo osebni vzori presojevalca. Sicer pa radostno ponavljamo: Naš narod dobi v knjigah mnogo dobre in tečne dušne hrane, naj bi jih s pridom prebiral; slavna Mohorjeva družba se je pa spet letos hvalevredno trudila in prizadevala, slovenskemu ljudstvu pomagati k veči izobraženosti. Toraj: Vivat, crescat et tioroat!
novuti dolžnosti katoliškega dnevnika in večega lista. Bog pornozi!
Vsem srečno novo leto — na svidenje!
V r e d n i š t v o.
(Vkatoliški dražbi) bode v sredo 2. jan. ob sedmih zvečer preč. predsednik dr. J are nadaljeval svoj govor o duhovih in njihovih prikaznih, torej so družniki povabljeni k mikavnemu poduku.
(Iložični oratorij) bo na novega leta dan popoludne ob 5. uri v Marijan išči na Poljanah. Vstopnina s sedežem 50 kr., brez stola 20 kr. Ta predstava je zopet slovenska.
(Potres) se je čutil danes zjutraj ob pol treh v podobi precej krepkega naopičnega sunka.
(Delitev obleke.) Kakor v mnogih ljubljanskih zavodih, se je 20. t. m. tudi delila obleka 87 revnim šolskim otrokom v šoli na ljubljanskem mahu v navzočnosti ljubljanskega župana gosp. Grassellija, njega obitelji, šolskega vodja Belarja in drugih. Naj veča zasluga za ta lep čin gre gospi K. Frohlich-ovi in gospodični .M. Frohlich-ovi, ktera že več let brezplačno podučuje tamošnja dekleta v ženskih ročnih delih in jih je v ti stroki toliko izobražila, da so ji pri izdelovanji obleke v teku šolskega leta deloma pomagala. Potrebne tvarine, kakor usnja, tkanine itd. nabrala je omenjena gospa pri različnih dobrotnikih ljubljankih. Gospa Matevžetova pa je pri ti priložnosti kakor vsako leto obdarovala vse otroke s sadjem, kruhom itd. Kdor pozna revščino na mahu, bo lahko presodil, da je ta podpora res kolikor velika, toliko potrebna. Bog naj jo plati vsem dobrotnikom s svojim blagoslovom.
(Pogorelo) je v soboto zvečer v Kovici na močvirji neko posestvo. Strel z Grada je naznanil ogenj okoli enajste ure, požarne straže pa ni šlo veliko na požarišče, ker ni mogla dobiti dosti konj. Zato je poslopje pogorelo do tal. Zavarovano je bilo neki za 400 gold. Govori se, da je bilo najbrže zažgano.
(Deklica), o kteri smo zadnjič poročali, da se je ožgala, je že umrla za hudimi bolečinami.
(Jezičnik.) Knjiga Slovenska v dobah XVI. XVII. Spisal J. Mam. XXI. Leto. V Ljubljani natisnil in založil Rudolf Milic. 1883. \ 68 str. Nekaj zvezkov te jako zanimljive knjižice iz naše slovstvene zgodovine dobiva se s posebnim predgovorom in razgledom it 60 kr., po pošti s križem-zavitkom a 65 kr. na prodaj v katoliški bukvami v Ljubljani. Komur je slovenska književnost mar, ne bode mu žal, ako si omisli to prekoristno knjižico!
(,„Kresu.) Leposloven in znanstven list, vreduje dr. J. Sket, zaklada tiskarna družbe sv. Mohorja, velja 4 gold. na leto, se vrlo drži in dobi prihodnje leto posebno pomembo. Obhajala se bode namreč na Koroškem stoletnica rojstva iskrenega slovenskega domoljuba in pisatelja Urbana Jarnika (r. 11. maja 1784, u. 11. junija 1844), kteri je bil Korošcem nekako to, kar Kranjcem V. Vodnik. Mnogo je že doslej novega nam o njem priobčil „Kres", mnogo še bode, in ker je jako želeti, da se na Koroškem obrne Slovencem na bolje, naj slovenski rodoljubi podpirajo omenjeno glasilo z zedinjenimi močmi.
(Kako si naši nemčurji tolmačijo pozdrav „na zdar".) Včeraj zvečer sedela sta narodnjaka v Schreinerjevi ..Bierhalle" na sv. Petra cesti. K sosednji mizi prisede nemčur. Ko se pozdravijo pravi jeden narodnjakov „na zdar",
kar si je nemčurček tako-le raztolmačil: „N a zdar" se pravi toliko, kakor ..Auf zum Kampfe", kako li naj bi bil mir v deželi, ko se na vsak korak po Ljubljani „na zdar" čuje!
(Ljubljanski „turnerji") praznovali so vžo na 20. t. m. svoj Silvestrov večer. Muzikalni orkester je sostavljal — reci jeden celi vojak, ki jim je na klavir brenkal.
(Popravek.) V št. 210 naj se v članku: Slava Bogu itd. bere: Trgaj m o javne in skrite zaujke namesto Pomagajmo. V štev. 222 v opombi o petji naj se v podlistku bere: čim daljša gloria in čredo na kom namesto na koncu.
Razne reči.
—	Gorelo je v petek 28. t. m. popoludne na Pešati, fare sv. Jakoba ob Savi. Pogorelo je jednemu gospodarju vse poslopje z obilnimi poljskimi pridelki vred. Nesrečnež imel je menda samo pohištvo zavarovano. Kako da je ogenj nastal, ni znano.
—	V Smeledniku so napravili novo orožniško postajo in to pred dvemi meseci. Na St. Jurjev večer zbralo se je okoli 60 od šnopsa pijanih fantov in napadejo oba žan-darja, ki sta brez pušk pred kasarno stala. Kden žandarjev je ranjen z nožem v vrat in z gnojnimi vilami zaboden v stegno.
—	K r a n j s k a čitalnic a napravi danes na zadnji dan leta veselico, ki jako sijajna biti obeta , kolikor je po programu soditi mogoče.
—	Cerkev, nova ali s a m o p r e d e-lana? Od Vojni k a se nam 28. decembra piše: Včeraj so začeli podirati zapuščeno podružnico sv. Nikolaja. Dotično kamenje bo se porabilo za farno cerkev. Toda glede te so ljudje dvojnega menenja: eni bi radi povsema novo hišo Božjo, drugi želijo, naj bi se staro iu pretesno poslopje lo razširilo. Ni dvoinbe, da prvi zrelo mislijo. Vodstvo pri delu je blage volje prevzel župnik č. g. Ferenčak. Ta si je v tem oziru pridobil častno ime že kot kapelan v Zalcr. kjer je slovito cerkev Petrov-ško tikusno vredil; kot župnik v Kostrivnici je na največe zadovoljstvo prenovil tamošnjo župno cerkev in podružnico sv. Rozalije. Zanesljivo toraj smemo pričakovati, da bode tudi glede farne cerkve v Vojniku zadel pravo pot. liog daj srečen vspeh!
—	»Zlata Praha" je tednik, list s slikami in podobami, v veliki obliki, kteri se napoveduje in priporoča po prvem listu Cehom in sploh Slovanom, ter gojiti hoče v krasni literaturi, kar je lepo in zabavno. Stane na leto 9 gld. 60 kr.. četrtletno 2 gld. 50 kr.. naroča se pri administraciji (v I'raze na Karlove namesti čis. 34), in nam jo javna priča, kako izvrstno napredujejo Cehi ne le v vedah, temuč tudi v umetnostih in vsakovšnih obrt-nijah. —Tako je tudi „Svetozor", veljaven vže po 17. letniku, krasen list, z lepimi slikami in izvirnimi spisi, stane na leto 9 gld. 50 kr., in hoče v bodočem tečaju donašati nauke in zabave vzlasti rodbinam ali družinam, in se sme vrlo priporočati namesto ptujih enakih listov ali illustrovanih časopisov.
—	V i c e k a n c e I a r kardinal de Luca je 29. dec. po noči umrl. Autonin de Luca, kardinal in škof v Palestrini, je bil rojen v Bronte v Siciliji 28. oktobra 1805, in preden je bil imenovan 1. 1863 za kardinala, je bil apostolski nuncij na Dunaji. Bil je izmed najbolj odličnih članov sv. kolegija, tudi pre-fekt učne kongregacije, načelnik apostolske pisarne in 1. I. so poklicali sv. oče njega in kardinala Pitro in Hergenrotherja v predstoj-ništvo arhiva in knjigarne v Vatikanu.
— Katoliškega tiskarstva dobrote. Dr. N. Karlach naznanja v „Pastyf Duchovni" zv. 2, da je tiskarna Cirilo-Metodova v Pragi si toliko opomogla, da se ji ni treba Več bati o svojem obstanku. Kakor je pri vstanovitvi obe-
tala, hoče sedaj pričeti svoje dobrotno delovanje. Razširjati hoče dobre podučne in zabavne knjige, in vsako leto založiti desetero knjigaren farnih ali občinskih, da vsaktera dobi po sto različnih knjig ali bukvic. Za prihodnji mesec poziva duhovne pastirje v nadškoliji Pražski iz deseterih krajev, kjer še nimajo farnih knjižnic, naj mu razodenejo svoja voščila, kterim hoče vstreči po dani obljubi. Kolika dobrota to nasproti mnogim društvom in knjigar-jem, kteri trosijo zanikamo in pohujšljivo spise med prosto ljudstvo! Da ljudstvo teh 110 prebira, naj se mu v roke dajo spisi dobri in pošteni. Kdaj dospe naša knjigarna ali tiskarna do tega veselega vspeha? Z zedinjenimi močmi se veliko stori; torej pomagajte, kakor veste in morete pravi rodoljubi slovenski!
Telesc rami Slovencu".
Dunaj, 31. dec. V mestni farni cerkvi okraja favoritskega bila je sinoči proti misijonskemu pridigarju, redemptoristu Hamerle-jn med njegovim govorom demonstracij;!. sikanje, žvižganje, kaninje je letelo proti leči: vse to je naredilo med 3000 navzočimi strah, kterega je še pomnožil krik. da gori. V gnječi je bilo ranjenih sedem ljudi. Policija je prijela, dva delavca, ki sta metala kamenje. Več jih bo še prijetih.
Zagreb. 30. dec. Deželni zbor potrdil je volitve vseh krajinskih poslancev. V prihodnji seji bo volitev predsednika.
Beligrad, 30. dec. Ministerski svet sklenil je razpustiti dosedanjo in sklicati novo redno skupščino meseca februarja.
London, 29. dec. Reuterjeva „Office-' poroča iz Hai-Honga: skupna zguba Francozov znaša 3(5 častnikov in skoro 1000 mož, zguba črnili zastav 6000 mož.
Petrograd. 29. dec, Načelnik pisarne tukajšnjega mestnega stotnika, žandar-merijski obristlajtenant, Sudejkin, bil je preteklo noč v hiši blizo „Newsky-Pro-spekta" umorjen, njega spremljevajoč uradnik pa smrtno ranjen.
Kairo. 31. dec, Posadka v Gezireh jo 28. t. m. odbila napad ustajnikov in jih veliko potolkla.
T 11J c i.
28. d e c e m b r a. Pri Malici: Kgger. zasebnik, iz Gradca. Pri Slona: Bruck, kupec, z Dunaja. — Zenari, kupec, iz Trsta. — Jasclii, kupec, iz Pulja.
Pri Južnem, kolodvoru: Kari lleinier. kup. potovclec, z Dunaja. — Janez VVolf, slikar, iz Ljubljane.
—	Janez Pcruš. iz Borovnice. — Janez Saitz, iz Gorico.
—	Janez Juvančič. vodja, z Zaliloga.
ti	Zalivala.	§§
Vsem. ki so meni, mojim bratom in sestram M n'cd boleznijo, ob smrti in pri pogrebu naše la !'f® prerano umrle nepozabljivo matere v tako®! j® obilni meri izničevali svojo sočutje, zlasti pa še HI ■ onim čč. gg. duhovnim sobratom. ki so oblju- B| bili. da se hočejo predrage ranjce spominjati Hi jlB pri najsvetejši daritvi, izrekam v svojem in Hi svojih imenu najsrčnejšo zahvalo.	S|j|
Hj V Ljubljani, 30. decembra 1883. II ||j	Jožef Šiška. lij
fes	knezo-škof. kaplan. B|
Priznano nepokvarjene, izvrstne
izdelujeta	O")
I*. A. I{. Kocinami v I^jubljanl.
Tisk ,,Katoliške tiskarne" v LJubljani.


Fino belo, rujavo, zelei ali modro pološčene peči



ItUliMajUMUliiJilllilltMBJIUlfll
Zaloga različnega ognjiva, pepelnakov za pved-
peček, netilne oprave za kamine i. t. d.
gMilH
H
TinTriiinnriiii, 'i i^iipMp^jiBjife
. ___________.i...-.—.
I	- -r r. ! ,„,


insfiniifi a ncnnbhfiix »npoirm"
"G 'If	G H
OG ar/o oi '-'M OG G!) MN
"G "H
OG ra/o 89 mjj
7'.Z " V °I9fl ou!f
si
nr/o
'91 'H <38 nx/o 99 -ju