Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman Teljtl: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., zaSetrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman teljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 ki-. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semenlške ulice It. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska triki'at. Pri večkratnem tiskanji se (!ena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlštTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. irai. v Ljubljani, v četrtek 31. julija 1884. Letioilt XII. Pastirski list Liiiškega škofa o volitvali in pa liberalci. (Konec.) Skrb za reveže je stvar, ki ima res nekaj svetnega na sebi, če tudi ni popolnoma svetna in je posebno v našem času zadeva, ki je tudi za državno življenje neprecenljive važnosti; v nevarnem in po-gubonosnem socijalnem vprašanji je skrb za uboge najtežavnejša točka. Deželni zbori so se s tem vprašanjem že bavili, pa se bodo še morali, ker ga še niso srečno rešili. Ako beremo, da so aposteljni govorili ta volilni govor, je gotovo, da je Peter v prvi vrsti govoril, ker se kaže v vsej aposteljski zgodovini na jako odličen način kot poglavarja aposteljnev. Kaj je toraj po tem aposteljskem govoru, posebno govoru sv. Petra pred vsem potrebno, da se srečno izvrši to opravilo, ki je deloma, da, večinoma svetno opravilo? Polnost sv. Duha, Duha Jezusa Kristusa, po tem takem zopet vsestransko, živo krščanstvo, in k temu se mora še pridružiti modrost, t. j. prava razumnost dotičnih zadev. Ko bi vam danes, preljubi v Kristusu, sv. Peter odgovoril na vprašanje: Koga naj volimo za volilnega moža ali poslanca, bi vam odgovoril: moža, ki je hodil vedno za Jezusom Kristusom, moža, ki je poln sv. Duha in ki ima ob enem razumnost v svetnih stvareh. Glavna poslančeva lastnost bi tedaj v smislu sv. Petra bila ta, da je krščansko-katoliški mož; sv. Peter bi vam dejal: Nikar ne volite nobenega druzega, kakor pravega katoliškega moža, ki je zraven tudi razumen. V naši deželi je stranka, ki pravi: ne volite liberalno, pa tudi ne klerikalno. Ako ta stranka s tem misli, da naj se nikar ne voli mož, ki bi verskemu časno, ali pa časnemu versko žrtvoval, potem je na tem toliko resnice, da se ne sme ne to ne ono žrtvovati; pa misel, da je taka žrtev potrebna, je napačna; prave koristi večnega in časnega, duše in telesa, cerkve in države so med seboj v soglasji in ne v nasprotji; le kdor jih krivo razumi, misli, da si nasprotujejo. V tem smislu se je tudi naš presvitli cesar v patentu od 5. novembra 1855, v kterem proglaša konkordat, izrazil: „Sveta dolžnost je, da se razmere med državo in cerkvijo z božjimi postavami in blagrom našega cesarstva v soglasje spravijo". Kako podučna je v tem oziru avstrijska zgodovina od tiste dobe, odkar imamo ustavo; kako se je marsiktera postava, ki je bila brez ozira na dušni blagor narejena tudi v časnem oziru za nerabljivo in škodljivo pokazala, in so jo zato že odstranili ali jo pa morajo odpraviti! Ker je pa v naši deželi mnogo mož, ki imajo vse v volitvenem govoru sv. Pavla zahtevane lastnosti in so tedaj sposobni za deželne poslance, nastane vprašanje, kako se spoznajo pravi možje in kako je treba delati, da se med pravimi možmi glasovi ne cepijo. V ta namen se je osnoval v Lincu konservativni volilni odbor samih zanesljivih mož; ta odbor bo na primeren način naznanil ljudstvu kandidate, ktere naj voli in jaz vam prav krepko priporočam, da volite te može. Ako dobimo z božjo pomočjo deželni zbor, ki je dežele vreden, deželni zbor, ki je poln verske zvestobo in udanosti do cesarja, koliko dobrega bo storil, posebno ker imamo zdaj državni zbor, ki je v svoji večini konservativen. Koliko plevela bo izru-vanega in koliko dobrega semena vsejanega in kako lep sad bo iz tega zrasel, prej ali poznej! Kako rad bom tudi jaz šel potem v deželno zbornico, med tem ko sem do zdaj v nji marsiktero britko uro prebil! Kako se bo potem v teku nekoliko let moj in vaš veliki križ, pomanjkanje duhovnikov, zmanjšal, križ, ki ima svoje korenine v času, ko so valovi liberalizma posebno visoko pluskali, ko so hudobni ljudje in hudobni časniki nekaznovani zasramovali duhovski stan, ko so katehete iz šol metali, samo za to, ker so katoliško učili in delovali, duhovnike pa v ječo obsojali, samo zato, ker so katoliško pridigovali, ko so škofa v ječo obsodili, samo zato, ker je izdal katolišk pastirski list in so sploh katoliško cerkev in njene služabnike na vse mogoče načine zasramovali in sovražili! Zdaj ni veliko dijakov, ki bi imeli veselje do mučeništva, zato jih je zadnja leta tako malo stopilo v duhovski stan in tako je moralo nastati pomanjkanje duhovnikov (110 stalnih duhov- skih služb je praznih). Iz tega vzroka je gotovo, da se bo to pomanjkanje še množilo, ako pride v deželnem in državnem zboru zopet liberalizem na krmilo in do veljave. Osivelega starčka, ki sem že tako smrti blizo, nič bolj ne boli in žali, kakor misel, da bom moral svojo zvesto čedo brez potrebnega števila pastirjev zapustiti. Pristavim le še to, da vam v smislu sv. Petra priporočam za Bogu dopadljive deželne volitve moliti in da bom v ta namen v svojem času priredil očitno pobožnost." To so zlate besede, prišle iz ust aposteljskega moža, ki ima polnost Pavlovega duha. O srečna čeda, ki ima tako skrbnega višjega pastirja, ki se v dežji sovražnih pušic neustrašeno in zmagonosno za njo bojuje! Ees da neposrednje ta pastirski list ni nam pisan, a posreduje velja tudi nam, saj je glas pastirja katoliške cerkve, v ktero spadamo tudi mi. Ako se ozremo na Zgornje Avstrijsko, zdaj res ne vgledamo na političnem polji nič kaj posebno veselega, a upanja je veliko, da bo kmalo konservativna stranka v večini — k temu bo brez dvoma veliko pripomogel ta-le pastirski list; pa tudi že zdaj ima katoliška stranka veliko moči. Kaj pa pri nas Slovencih? Žalostna nam majka! Povsod drugod še nosi zvonec liberalizem, naj si bo nemšk ali lašk, samo v goriškem in kranjskem deželnem zboru je nekoliko bolje v narodnostnem oziru. Kaj pa v verskem? Koliko je pa v kranjskem deželnem zboru pravih konservativnih, katoliških mož, ki niso katoliški samo takrat, ko iščejo volilcev, ampak versko prepričanje tudi v dejanji kažejo, kakor zahteva Linški škof? Najbolje je, da molčim. Saj še konservativne, katoliške stranke ni. Kje je konservativni volilni odbor? Nemci prašajo pred volitvami, ali je kandidat veren ali neveren, ali je konservativec ali pa liberalec, pri nas se pa za to malo kdo meni, pardon, se je malo kdo zmenil; da je bil kandidat le Slovenec, pa je bilo dobro. Pri tem je bil pa lahko največi brezverec in je lahko brez ovire zastopal popolnoma liberalna načela, se ve, da v slovenski izdaji. Zadnji čas je že, da se osnuje na Kranjskem v resnici konservativna, katoliška stranka, in se postavi konservativni volilni odbor ali komite, LISTEK. Iz Brezja do Zatičine. a)«lje.) Te misli prepodi mi regljava sraka, ki zbeži pred manoj izpod malega grma na bližnjo smreko. Tam me še začno jeziti, da sem jo pregnal iz njene kašče in me glasno tožiti drugim tičem ter vpiti „lega, lega — lega, lega". V sosednji goščavi se ji precej oglasita mala penica in jezični ščinkovec, kakor bi sraki hotela pritrjevati, češ: kaj te je bilo treba semkaj? Od teh hudih tožnikov bežim po stezi naprej in pridem kmalo v čisto nov kraj. Tukaj pokriva tla samo zvončkasto borovničje in nad njim kipč visoko proti nebu, na kterem se je prikazalo izza sivih oblakov smehljajočo se obličje zlatega solnca, vedno zelene smreke. Le pri navadni lovski postaji tam, kjer se pota križajo, kaže še ena breza svoj obraz, kije pa tako žalosten in se drži, kakor bi prosil pomoči. Dober meter od tal zavrtala jo drevesu zlobna roka globoko v osrčje pod malo krivino šilast sveder samo zarad tega, da je lakomni jezik stregel potem iz rane solzečo muzgo, drevesno kri. Tak človek pač ne more imeti srca. NekoHko višej kaže ti boiehna breza skoraj že zaceljen obrunek, znamenje pastirske hudobije iz preteklega leta. Okrog in okrog debla odrta je na široko vsa koža. Iz tega luba zvil je lahkomiselni pastir kozulj, da je nesel v njem domov na paši nabrane jagode. Kazni je vreden oni, ki tako po nepotrebnem pridi drevje. In kaj pomeni oni manjši krog okoli debla? Obeljena je le tenka zunanja kožica. Zopet sled mladih hudodelcev. Ko sem bil zadnje poletje doma, šel sem se kakor po navadi v gojzd sprehajat. Ne hodim dolgo, pa ugledam na prijetni tratici lenega pastirja, ki vznak leži in mirno gleda, kako se pode po nebu sivi oblaki. Od daleč čuje se glasen kravji zvonec. Da bi ne zmotil mladega opazovalca, grem tiho po stezi naprej. Pred menoj se razprostre lepa ravdn in na njej. pase se rejena čedica. Pri stari Marogi, ki nosi zvonec na vratu, stoji čvrst deček ter vrti nekaj v roki. Pogledam natančneje in vidim čudno napravo. Na brezovi trti privezan je skolačen prav tak lok. Ta ima na konceh precepe in v njih pritrjen je ozek trak bele zunanje brezove kožice. Ker se ta traček hitro po zraku suče, se njega delci brzo tresejo, kar provzročuje brenčanje, kakor bi brenceljni letali okrog krave. Ko poprašam dečka, kaj dela, dobrovoljno odgovori: „Krave dražim, da bi bezljale in onega le-neta tam v travi na noge spravile. On služi, jaz mu moram pa pasti". Zasmejal sem se, pa vkljub temu so se mi zdeli tisti brenčeči glasovi tako mili, kakor bi poslušal jok nesrečne breze zarad zgubljene kožice. V tak namen rabijo tedaj oni tenki lub. Pa kmalu bi bil pozabil povedati, kaj sem videl na vrhu tiste revne breze. Vse najlepše mladike z vršičkom vred so bile porezane. Nekdo je uvil iz njih krovnice, s kterimi bo privezoval krovec slamo na streho. Nesrečna breza, koliko si morala prebiti! To je storila menda hvaležnost do tebe in tvojih so-rodnic, ki sto človeku tako dobre. Saj ga tako lepo kratkočasite po gojzdih in ob senožetih in razveseljujete njegov žalostni pogled, celo na pustem močvirji ter ga spremljate visoko gori na severju, kjer že ne raste druzega, kakor pritlikovi borovci. In vrhu toga delite še posameznim ljudem bogate svoje darove. Kolarjem n. p. dajete trdnih ojes za ki nam bo priporočal za voliter poštene, verne katoliške Slovence. Da je kandidat samo naroden in