SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
p*ttl prejeman 'velja: Za oelo leto predplaean 15 fld., za pol leta 8 fld., m četrt leta i fld«, za en mesec 1 fld. 10 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta S fld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
I
naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v „K5ltol. Tiskarni"
Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlitvo je v 8emeniikih ulicah h. it. 2, L, 17. Ishaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/|6. uri popoludne.
&tev. 91.
V Ljubljani, V petek 21. aprila 1893.
Letnik XXI.
Oblikovanemu »Narodu"!
Belgija je doživela v našem stoletji obilo sprememb. Šestdeset let je stara njena ustava, katero eo izvajala najrazličnejšega prepričanja ministerstva. Temelj, na kateri je vzrastla, in prvi, ki so jo sadili in gojili, so bili v loiini službi. Framasonstvo, ki se je za Leopolda I. tako lepo razcvitalo, je že mislilo, da je Belgija za večno mu pridobljena, vse, kar je znalo, je poskusilo, da bi izpodkopalo v ljudstvu podlago veri in nravnosti.
Društva brezbožnikov (societls des athees) so se razširjala po vseh mestih. Staremu katoliškemu vseučilišča so postavili nasproti brezversko v Bruselju. Iz dvanajstih gimnazijev (provincijalnih kolegijev, kakor bo jim dejali), so popolnoma izbacnili krščanski nank, in škofom so le dovolili, da smejo na drugem kraju izven šolskega časa skrbeti za pouk v verstvu; celo v dveh normalnih šolah, ki sta bili v državni oblasti, so popolnoma odpravili krščanski nauk.
Neizmerno mnogo slabega se je tako zasejalo mej ljudstvo; sosedna Franeoska je pa pošiljala vrh tega še soeijalistične aposteljne v Belgijo, ki so po malem mnogoštevilno delavstvo dobili z4-se. Vendar pa to ni šlo dolgo časa. Škofje so se krepko potegnili za pravice katoliške cerkve, kmetsko ljudstvo je začelo izpregledavati: bkratu so se tudi vzmožili tudi tovarnarji in veliki posestniki, videč, da je po framasonskem potu tudi z&uje — pogin neizogiben.
Srečno so zmagali katoličanje I. 1870. — A le kratka je bila njihova vlada. Premalo so skrbeli, da bi se organizovali; preveč bo negovali liberalizem in framasonstvo in tako se je zgodilo, da so I. 1878 zopet padli. Framason najgorje baže Frere-Orban je zasedel v ministerstvu predsedniško mesto. Kar bliskoma se je začel zopet boj proti katoličanstvu. Leta 1879 se je sklenil zakon, da se zapro vse šole, ki jih vodijo duhovniki; 1. 1880 so zvezo z rimsko stolico razrušili (v deželi, kjer imajo ne-katoličanje komaj jeden odstotek vsega prebivalstva); duhovnikom so pobrali dohodke; skratka: razmere eo bile take, da je dne 20. avgusta 1880 moral naš
sv. oče Leon XIII. v svojem nagovoru javno opo-zcriti ves svet, kakšne krivice se godi katoličanom. Kralj Leopold II., ki je Bam naklonjen liberalcem, je potrdil vse zakone sklenjene duhovstvu in veri v kvar.
Leta 1880 so zmagali zopet katoličanje. Halon je prevzel v ministerstvu predsedstvo. Sklenil se je nov šolski zakon in po malem jele odstranjati tudi drugi krivični zakoni. Liberalci, republikanci in socijalisti so se pa na ložino povelje združili in gnali 1 so tak šum po listih in po raznih shodih, da je kralj ustregel njihovi želji ter odstranil dva najboljša ministra Jakobsa in Voesta. To in še marsikaj druzih sitnostij, ki jih je imel prestajati od zgoraj je nagnilo Malou-a, da je 1. 1884 ostopil. Leta 1890 so katoličanje zopet dobili večino v zbornici. Opozarjati pa moramo, kar smo sicer v svojem listu že često storili, da so poslanci belgijski z večine v gospodarskih stvareh — menšesterski libe-; ralei. To stališče ee d& sicer razlagati, toda nikakor ; ne opravičevati. Papeževa okrožnica o socijalnem vprašanju je v tem oziru mnogo spremenila. Vzbudila je željo po krščanski socijalni preosnovi in na tisoče in tisoče vernih Belgijeev se je jelo družiti pod praporom katoliške demokratične 1 i g e v boj za dosledno izvajanje krščanskih načel v vseh obzirih. Tej ligi so nasproti framasonska garda: liberalci, socijalisti in republikanci, h krati pa tudi nekaj tesnosrčnih gospodujočih katoličanov, ki menijo, da ima V6e drugačne praviee pred Bogom plemič ali vlastelin, nego li dninar ali priprosti kmetič. — V teh razmerah se je začelo gibanje za splošno volilno pravico, ki se je končalo dne 18. t. m., potem, ko si je šest meseeev burno v zbornici obravnavalo o tem predmetu.
Ta dan se je namreč sprejel predlog v n e -t e g a k a t o 1 i š k e g a u č e n j a k a N y s s e n a , profesorja na katoliškem lovanj-s k e m vseučilišču, kakor smo poročali v včerajšnjem listu.
Znano je tudi našim bralcem, kaj vse so počenjali socijalisti, naščuvani in razdivjani že od davna,
LISTEK

• -Pisma z Dunaja. •
svjiiebs« ni »Mo* ibfltf oimifcr v "aJcai
Zadnjič sem razmotnval pogubno delovanje slovenskega ferijalnega društva .Sava" z njegovim glasilom. Da mi ne bode morebiti kdo očital ne-pristranosti aH eelo duševne slepote, plriznav&m rad, da ima »Savino" početje tudi marsikako blagodejno posledico. Naj navedem le eno!
»Sava", torej »velik del" slovenskega veliko-šolskega dijaštva, vsprejela je na I. občnem sbodu v Ljubljani dne 3. avgusta lanskega leta sledeči resoluciji: 1. »Združeno slovensko dijaštvo izjavlja, da stoji v narodnih in kulturnih vprašanjih, ki se tičejo slovenskega in slovanskih narodov, na o d-ločno naprednem8tališču."2. .Vesna" bodo poleg »Slovenskega Naroda" glavno glasilo »Save", oziroma v njej združenega slovenskega naprednega dijaštva." — S tem rečeno je dovolj 1 — »Savani* priznali bo s tem brez okolišev in ovinkov, da se smatrajo liberalci.
Dne 13. avgusta uvedlo je ljubljansko okrožje obvezni pcjk v boren ju: da ne samo za za-
bavo, povedali smo že v II. pismu. — Dne 21. avgusta vsprejela je v Kranju pod predsedstvom g. Ziliha slovenska akademiška m!adež (rede »Savani") resolucijo, v kojej se povdarja, »da sedaj obstoječa društva slovenski akademiški mladini v vsakem oziru zazdaj zadoščajo in da bi vsakoršna prisiljena ustanovitev novih društev z istim smotrom zanesla med njo nepotreben, umeten razkol."
»Le-t& zadnja resolucja naperjena je bila proti katoliškemu shodu. Gospodje »Savani'' hoteli so odločno protestovati proti nasvetom poročevalca gosp. dr. Lesarja, a v svoji najivnosti in okornosti osmešili so se pri tem korenito. Pozabili so namreč, da katoliški shod ni povdarjal potrebe novih akademi-škib društev z istim (!) smotrom, kojega imajo že sedaj obstoječa; prezrli so popolnoma, da katol. shod ni namerjal prisiljene ustanovitve novih društev in z občudovanja vredno predrznostjo stopili so pred slov. svet s trditvijo, da bi realizovanje resolucij katol. shoda zasajalo mej slov. akademiško mladino nepotreben, umeten razkol. Ignorirati so hoteli naravnost faktum, da le-t& razkol že obstoji, da ni še-le umetno ustvarjen, temveč prineipijelen, da je torej edinost slovenske akademične mladine na temelju savanskih
da bi prisilili zbornico, naj jim di'i splošno volilno pravico. Listi, ki še žive o škandalu, so poročali po svoje o vsem še mnogo gorje, nego je bilo v resnici. Loža je skrbela, da se v javnem mnenju o njej ni izvedela resnica in zato je po svojih glasilih jela rohneti nad klerikalizmom in njemu očitala, da je vzrok vsemu zla, dasi se je jedino le framason Frlre Orban s svojimi pristaši do zadnjega upiral predlogu. Pri nas v Avstriji služi loži »Neue Freie Presse" na čelu drugih manjib listov in lističev. Večkrat je že sem pa tja vrgla kako besedo na svet; dne 14. t. m. je pa v uvodnem članku izdala parolo, kako se ima po framasonskem receptu krepiti sovraštvo proti krščanskim načelom in proti duhovstvu na podlagi dogodkov v Belgiji.
Dni 18. aprila je pa »Slov. Narod", ki sevlda vedno zaostaja za par idej za svojo učiteljico, v svojem uvodnem članku »Socijalna revolucija v Belgiji" pricapljal za njo. Povzel je iz dunajske Židinje — obliko, vsebino iu — tendenco, ki jo je seveda preelj nerodno razvil. »Die Fenster klir-ren" prevaja točno t »šipe zvenčl", »die rothe Fahne" z »rudeče zastave"; »das Volk pocht mit ungestiim-mer Fauat an die Pforten der Kammer", — »ta masa trka s tako krepko pestjo ob vrata belgijskega parlamenta". Kakor »N. Fr. Pr.", govori o biblijskih primerah; kot pri Židinji, pluska tudi pri njem valovje že ob kraljevsko palačo itd.
Samo to moramo pristavljati, da je nemščina v »N. Fr. Pr." preclj boljša, nego li slovenščina v »Narodu".
Toda to še ni vse! »N. Fr. Pr." uporablja te izgrede v Belgiji v svoj namen, da bi je proti krščanskim dunajskim socijalistom pri volitvah, ki so se kmalu potem vršile, imela za agitacijsko sredstvo.
»Vedno se ponavlja ultramontanska trditev, — tako piše imenovani list, — da more le cerkev in krščansko - socijalna politika, katero ona podpira, oblažiti nasprotstva mej stanovi in pomiriti sovraštvo revežev proti bogatinom."
izjav absolutno nemogoča! Baš obratno je res! »Sava" je s svojimi izjavami — ne pa katol. shod z dotičnimi resolucijami — poostrila razdor mej slovenskimi velikošolci.
In savansko glasilo »Vesna" piše na str. 148 o resolucijah katol. shoda takole: »Sicer pa naj le skušajo ustanoviti svoja »katoliška" akademična društva, morda pridobi tudi kakega člana, ki se bo iz kruhoborstva udal farizejstvu..." S temi besedami identifikuje Savin organ »katoliško mišljenje" s »farizejstvom" : katoliško misleči velikošolci — koji imajo dovolj ponosa, da se ne klanjajo slepo liberalnemu vodstvu — so „ Vesni" — kruhoborci. Tudi s tem povedanega je menda dovolj . . .
V malenkostnejše podrobnosti spuščati se ne moremo. Savino postopanje odprlo je menda katol. akademičui mladini oči popolnoma. Sedaj vidi, da 8 tovariši, koji jih smatrajo »kruhoborci", koji proglašajo njihovo katoliško prepričanje »farizejstvom", koji se samosvestno sami zovejo liberalce, koji si dtmišljajo, da so izključno le oni »zavedni" in »akademično izobraženi" (»Vesna" I., 148), da jej s takimi ljudmi ni mogoče več nadalje paktirati.
r^cvfcA'--
Potem pravi, da se v Belgiji vidi, kako prazno . je tako »govoričenje". Kdor tako piše, ne more biti več kristijan. »Narod" to tendeneo popolnoma sprejme za svojo. Piše namreč: »Devet let že gospodari t Belgiji klerikalna stranka povsem v smislu nazadnjaških svojih načel in napravila je is nje praveato jezuviUko državo. Klerikalei — p r o -povedovali so s sladkimi besedami in biblijskimi primerami tisti krščanski socijalizem, ki ni druzega, kakor kondenziran stanovski egoizem.
Belgija priča, kakšne poitanejo in morajo postati razmere v državi, kjer dobi vso oblast v roke f a n a t i z o v a n i, a za vsako resno delo nesposobni klerikalize m."
Koliko lažij, koliko obrekovanj je v teh besedah I „Jezuvitska država", »krščanski socijalizem" — in Belgija do zadnjega časa I Za Boga, saj menda nismo spali zadnjih dvajset let, da bi ne vedeli, kako so ravno jezuitje znanstveno pobijali belgijski gospodarski liberalizem. Vzemite no v roke Costa-Rosetti-ja ali Kalhrein-ovo »Moralphilosophie" pa beritel — Tisti »Narod", ki se je učil pri dunajski Židinji braniti tramasone in natolcevati sv. očeta, kot smo ma dokazali ob priliki, ko so sv. Oče izdali italijanskim škofom in ljudstva o tej zadevi dve okrožnici, tisti »Narod", ki je po »N. Fr. Pr." našega škofa slikal kot državi nevarnega, tisti »Narod" popolnoma v framasonskem smisla žalostne pojave, l(i jih je uprav loža vprizorila, podtika jezaitom in — krščanskim načelom 1 Brez zamere, gospodje, toda v tem obziru zove nas katoličane in vzlasti katoliške duhovnike v boj proti vam naš poklic in naša stanovska dolžnost! In če tako pisavo imenujemo framasonsko, potem, kar smo dokazali, to ni obrekovanje, kakor tadi ni obrekovanje, če izjavljamo: kedor tako piše, ni več katoličan in Ijndje, ki to odobravajo niso za noben katoliški shod, pa tudi ne — za naš katoliški narod, ki more samo v krščanskih načelih doseči svoje pravice in svojo rešitev v časnem gospodarskem in narodnem obzira, in samo v teh načelih svoj večni namen.
Mladočehi.
Iz Prage, 16. aprila.
Nekdo je primerjal mladočeško stranko plaza, ki naglo raste, naglo prileti, mnogo škode napravi in — nazadnje skopni. H<tro je zrastla njena moč, v hipu se razširila, a koristila ni. Po-slušajmo, kaj je pravil o njej nemški poslanee Sieg-mund, kako jo je slikal pri shoda svojih volileev v Usti nad Labem: »Bil je čas, ko je imela desniea železno moč. Dunajewski je več odločeval, kakor Taaffe. Osmelil se je celo pri neki priložnosti reči: .Ako nam bodo Nemci nasprotovali, bomo vladali brez njih, in ako bode treba, i zoper nje." Sedaj pa je drugače. Češko ljudstvo se je naveličalo, pobirati med »klerikalci" drobtine, Mladočehi so Staro-čehe prepodili, in moč železne vezi se je zlomila. Vlada je spoznala, da ne more brez Nemcev vladati, še manj pa zoper nje. Dunajewski je odpuščen in v ministerstvo poklican Kuenbnrg, — mi smo se oddahnili."
In ta stranka — sramota sicer za nas, a vendar gola resnica — ima veliko večino tadi v akad. društvu »Slovenija". Radi ali neradi moramo priznati, da katoliško misleče dijaštvo ne pride v njej nikdar več do večine, da ni torej upanja, da bi se kdaj društvo v katoliškem smisla preos-novalo, vzlasti ko je, lahko rečemo, štiripetinska večina abiturijentov savansko vesnanskega mišljenja, torej izključno liberalnih, veri nasprotnih nazorov. Odločiti se mora torej katoliška slovenska akademična mladež i od »Save" i od »Slovenije", a okleniti se mora tudi tesneje med seboj! Topa je le mogoče, ako se osnuje novo društvo v smislu resolucij I. slov. k a t o I. shoda!
Večina katoliško mislečih akademikov slovenskih je že prišla do tega prepričanja; in da se je to zgodilo, je pred vsem zasluga — Če tadi ne nameravana — ferijalnega društva »Save", oziroma njenega glasila »Vesne". — Kdor pa potrebe novega društva še sedaj ne uvidi ali nvideti noče, oslepel je duševno popolnoma in ni ma več pomagati. Vsaka nadaljna beseda bila bi le bob v steno.
Liga + 75.
Ce sodi o .vladajoči" naši stranki Nemee tako hudo, ne moremo se čuditi, da se boji jičinski »Krakonoš", da bode vladala t deželnem zbora težnja, prikriti z viharnimi nastopi popolno nerodo-vitnost državnega zbora in popolen nedoatatek vspe-hov sedanje čeike delegacije. (Mladočehi delujejo r deželnem zbora zoper »punktacije" — spravo.)
Kratkovidni ljudje se bodo varali, agitaciji se bode ustreglo, — češki stvari pa škodovalo, kajti še vedno se godd v politiki napake.
Krika od svojih poslancev ne zahtevamo, delo. Vlada dela, kar hoče. Ko so spoznali, da se s krikom nič ne doseže, sramujejo se ozirati se po zaveznikih. Da, s krikom Mladočehi zakrivajo s^oje poraze, s krikom se vojskujejo.
Demonstracijo duhovnika T. Skrdla so odobravali »Narodni Listj", istotako vse izgredne izjave starčku Biegerja; bodo-li odobravali tudi demonstracijo dr. J. Gregru, ki je njihov lastnik? Sad se že kaže! Pristaši stranke »Novč proudy", — prvotno pristaši »N&r. Lista", — so pripravili imenovanemu doktorja povodom njegovega imendana ovacijo, na katero ne bode, mislim, nikoli pozabil: ponoči so mu zavpiti .Pereat!" in razbili s kamenjem šipe v oknih.
Voščilci, ki so pozneje prišli, so imeli vsaj dvojno nalogo, voščiti in — tolažiti. »Tempora mu-tantarl* — i za liberalce prihaja čas, da se pozablja: »hozanal", in se kliče: »križaj ga I"
Mladočehi nam ne bodo ničesar pridobili, ne bodo slave češkega imena povekšali, k večjemu, ako bi postali gledališčni igralei, ako bi na gledališčnem odra se s politiko pečali.
Menim tukaj Smetanovo »ProdanA nevčsta", ki se je zdaj na Dunaja v nemškem prevoda predstavljala ter napolnila žive Dunajčane z neizrekljivim navdušenjem. V posebno občudovanje jih je spravila pevka gspdč. Veseli, ki je p&a »Mafenku", — nevesto, v češkem jezika.
Kritik v »Sonn- in Montags-Zeitang" primerja Smetano Mozartu, in njegovo »Prodano nevesto" »Figarovi* svatbi. Se cel6 Parižani bi videli opero na svojem odru. Pri veem tem pa moramo konšta-tirati, da so bili „N&rodni Listy" zoper nastop „N£rodniho divadla" na Dunaja,' da so cel6 i deželnega predsednika prosili, da bi to prepovedal.
Politični pregled.
V L j ub Ij a ni, 21. aprila.
Skupna posvetovanja čeških strank. Mladočeški klub je že odgovoril na dopis veleposestnikov zastran skupnega posvetovanja vseh čeških strank. Naznanil je, da bi taka posvetovanja imela se tikati vseh stvarij, ki so obsežene v resoluciji češke konference z dne 1. novembra. Ker pa klub veleposestnikov želi vedeti, o kakih konkretnih vprašanjih bi se ?rfiila pogajanja, naznanjajo Mladočehi, da o njih adresnem predlogu, narodni jednako-pravnosti in pa razdelitvi okrajev. Veleposestnikom posebno prva točka ne bode ugajala, ker pri sedanjih razmerah ni drazega, kakor mladočeško agita-cijsko sredstvo. Zastran razdelitve okrajev tadi ni posebnega npanja, da bi se mogla doseči kako spo-razumljenje po poslednjih dogodkih v deželnem zbora. Mladočehi so odločno proti vsaki premembi razdelitve okrajev, veleposestnikom so pa v tej stvari vodilo praktične potrebe. Največ npanja bi še bilo na kako sporazumljenje o vprašanja narodne jed-nakopravnosti. Klub veleposestnikov torej ni gotovo, da bi se udeležil kaeih posvetovanj e skupnem postopanja, ker je tako malo apanja na kak vspeh.
Mladočehi. V velieih zadregah je sedaj grof Koanic. V Slanem so ga volili v deželni zbor in državni zbor, d» izposluje jim okrožno sodišče. Sedaj se je pa mladočeški klub izrekel proti osnovi vseh novih sodišč. Grof Kounic pride sedaj v navskrižje s svojimi voliloi ali pa z mladočeškim klubom. Pa tudi dragi poslanci pridejo v podobne zadrege. Več mest si želi nova sodišča in so jih jim zastopniki celo obetali. Ce jim te želje ne izpolnijo, gledati bodo začeli po drugih možeh. Dosedaj je nasprot-stvo do dunajskih punktacij držalo Mladočehe na površja, ali poslednji Čas pa Uarod v tem oziru postaja ravnodašnejši. Po treznem premišljevanju tudi vidi, da se najnevarnejše točke že tako rekoč izvršene. Z agitacijami se bodo Mladočehi pač še nekaj časa držali, ali potem pa pride zanje polom, ako od svoje politike ae bodo imeli pokazati nobenih pozitivnih vspehov.
Volitve *a veliko bolgarsko sobranje bodo dne 30. aprila. Pričakovati je, da bodo voljeni skoro sami vladni pristaši in bode torej sebranje skoro jednoglasno pritrdilo premembi ustave. Dosedaj še noben bolje znan član opozicije ni napovedal svoje kandidature.
Prevrat v Srbiji. Kralj je več politikom se izjavil, da bode krona stala vedno strogo nad strankami. Te dni vsprejel je tudi bivšega jninisterskega predsednika Pašiča. Kralj je obiskal metropolita Mihaela. Govori se, da je metropolit kralju obetal, da se ne bode bavil dosti s politiko, temveč le s strogo cerkvenimi stvarmi. Mej naprednjaki in radikalci se vrše pogajanje o nekakem zbližanju. Pri volitvah bodo sicer še vsak svoje kandidate postavili, ali v ' skupščini bodo v raznih stvareh vzajemno postopali. Liberalci se pa najbrž preeej odtegnejo političnemu življenja. Že poprej neso bili posebno popularni, ali vsled nasilstva pri volitvah in pa v skupščini so pa izgubili vso svojo popularnost. Posebno v nižjih slojih prebivalstva neso liberalci nikdar bili priljubljeni, če tndi imajo v svoji stranki največ nadarjenih tn učenih mož, ki so pa ves čas iskali premalo zvezo z narodom.
JRevizija ustave v Belgiji. Ker skoro ni misliti, da bi senat zborničnim sklepom kaj ugovarjal, je pričakovati, da se ta stvar kmala konečno vravnd. Število volileev se od 130.000 povikša na 1,900.000. Kakor se sedaj sodi, imeli bodo pri vo-litvi tretjino glasov premožnejši, jedno tretjino srednji stanovi, tretjo tretjino pa delavci. Ker se v Belgiji srednji stanovi preeAj radikalni, je pričakovati, da se število radikaleev v zbornioi precej pomnoži. Nekoliko vsekako izgubi konservativna stranka, največ pa zmerni liberalci, ki so v zbornici zastopali veliki kapital. Katolikom pa najbrž ne bode volilna reforma posebno v škodo, samo nekoliko bodo morali premeniti svojo politiko. Ker nižji in srednji stanovi dobe večji vpliv, bode parlament moral na te članove obračati večjo pozornost. Katolikom se v Belgiji še le sedaj odpre široko polje socijalne politike. Prejšnja zbornica ni bila povsem sposobna za socijalne reforme, ker so v njej bili zastopani le premožnejši stanovi. Delavci, ki pridejo v zbornico, bodo lahko tadi najbolje pojasnili težnje in potrebe delavskega stanu.
Irska predloga. Danes bode menda glasovanje o irski predlogi v dragem branju, ako opozicija ni našla zopet kaeega sredstva, da stvar zavleče. S tem pa seveda stvar še ne bode končana. V odseka in pa v podrobni razpravi v zbornici se lahko pokažejo kake težave. Konservativci sedaj posebno delajo na to, da bi razprli liberalce. Proti irskemu parlamentu samo na sebi že toliko ne ogovarjajo, temveč sedaj nekateri posebno izražajo svoje pomislike proti gospodBki zbornici, ki se osnuje za Irsko. Jeden liberalnih govornikov je izrazil proti osnovi te gospodske zborniee nekaj pomislekov, seveda le z demokratičnega stališča. Nasprotniki irske samouprave so pa hitro ta govor porabili, radikalnejše elemente liberalne stranke skušajo s tem dobiti na svojo stran. Liberalci se pa pač ne bodo dali z vabljivimi besedami zapeljati, ker vedo, da konservativcem ni za kaka demokratska načela, temveč bi le radi preprečili irsko samonpravo in si tako pomagali zopet na državno krmilo.
Obsojeni upravni svetniki. Sodišče je obsodilo tri upravne svetnike pariškega denarnega zavoda »Societč des Depots et des Comptes Cou-rants" v večletno ječo zaradi goljufije in razdelitve fiktivnih dividend. Vidi se, da je povsod mnogo gnjilega._
Cerkveni letopis.
t Janez Kaplenek.
Duhovni svetovalec, župnik Janez Kaplenek, ki je dne 6. aprila 1. 1. umrl, župnikoval je 25 let na Blokah. Bil je vesten in skrben duhovni oče. Poznal je svoje ovčiee in vedel jih je modro odvra-čevati od slabega. Bil je mož odkritosrčen, zato se je pa tudi morda kdaj komu zameril; ker resnica v oči kolje. Seveda mu take zamere ne bodo škodile pred Bogom. Smemo reči, da za sto let nazaj ni storil noben župnik v bloški fari za cerkev toliko, kakor rajni J. Kaplenek. Boril se je vesčas z mnogimi težavami, prenašal je ponižno nasprotnikovo zaničevanje, da je le kaj mogel koristiti. O njem velja v resnici: Gorečnost do hiše božje me je prevzela. Dokaz njegove gorečnosti je popolnem prenovljena farna cerkev in farno pokopališče, bo-
gata založba cerkvenih paramsntov, sv. posod, pre-novljenje vseh podružničnih cerkva. Le ta želja se ni spolnila rajnkemu, da bi prenovil tudi podružnieo sv. Janeza krstmka. »Svojemu patroou hočem pa kaj čednega napraviti", dejal je. Zal, je od burje uničena cerkvica v novi obliki ostala le na papirju. Pogreb je bil prav dostojen. Dasi je bil na soboto, vender je prišlo kakih 15 duhovnikov počastit umrlega tovariša. Preč. g. dekan cirkniški, vodil je pogreb, daroval slovesno črno mašo, in govoril nad-grobni govor. Venec je en sam dičil rajnkega župnika krsto, pa še ta ni bil po volji njegovi. Bekel je bil sada: „Raz sebe jih bom pometal!" Oziraje se na voljo rajnika so zato nekateri občani in g. župan zbrali nekaj denarja, ki se je dal inesio ta venec revežem. Ohranimo v blagem spominu župnika J. Kaplenka ! B. I. P.
Radodarnost katoličanov.
Liberalei so očitali nekdaj francoskim katoli-čanom, da dajejo preveč za svoje cerkve in na reveže pozabljajo. Na to je odgovoril de Margerie, dekan katoliške modroslovne fakultete v Lillu: .Govorite, kakor bi bila radodarnost francoskih katoličanov pri krain, ko so darevali sa cerkev v Mont-matru 25 milijonov frankov, ali kakor jaz pravim, ko so dajali delo tisoč in tisoč delavcem skozi 18 let. Bazvidno, da ne veste sa požrtvovalnost katoličanov; naštejem 1? nekaj malega. V ravno tisti dobi 18 let so podarili 16 milijonov frankov reve žem. V ravno tisti dobi so oblekle in preživele usmiljene sestre 20.000 starčkov za 130 mil. frankov. Misijonarjem v Afriki in v Aziji so poslali 50 ail. frankov, da se Kristusova vera razširja. In o misijonarjih trdi naša vlada, da so izborni pomečniki pri utrjevanju francoskega vpliva. Po eelem Francoskem so se zidale sirotišnice, bolnišnice, šole, katere stanejo več, kakor so zgornje svote." List, ko-jemu je sloveči dekan dopoalal govoreče številke — je molčal.
Blagoslovljene novih orgelj.
V Križih pri Tržiču je dne 16. t. m. blagoslovil preč. g. dekan Antoa Mežnaree nove orgije. Slavnosti primeren govor je imel mestni kapelan č. g. dr. J. Mauring. Orgije postavila sta gg. brata Zupan ii Kamnegorioe z osmimi spremeni. To je letos že njih drago, skupaj 42. delo.
Kristusova suknja.
Med cerkvama v Trijera in Argentenilu je bil 1. 91 prepir zaradi Kristusove suknje. Vsaka je njena suknja prava. Versailleski škof Gonr je določil, da je prava suknja v Trijeru, dasi tudi ni ar-gentenilska ponarejena, le-ta razloček je, da jo je Zveličar spodaj nosil. ______
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. aprila.
(Volilna zmaga zdriiene opozicije./ Iz Zagreba
se nam piše: Danes, 20. aprila, je bila v tretjem kotaru mesta Zagreba volitev v deželni zbor. Izvoljen je kandidat zjedinjene opozieije, dr. Milan A m r u š , z večino 9 glasov. Glasovalo je 345 vo-lilcev, za Amruša 177. ta dr. Bliveriča pa 168. Veselje v opoiicijonalnih krogih je zaradi tega do-godjaja nepopisljivo, kajti neverjetno se je zdelo eel6 opoziciji, pod današnjimi okolnostmi v Zagrebu zmagati. In vendar se je zgodilo. To je prvi plod domače sloge. Le vstrajno naprej, zmaga mora slediti!
(Umrl) je danes zjutraj v Florijanskih ulicah št. 27 g. Josip Baraga, umirovljeni c. in kr. konjeniški stotnik, v 76. letu svoje dobe.
(Osebne vesti.) Imenovani so : Davkarski kontrolor Lovrenc V e r b i č v Budolfovem davkarjem za Postojno; davkarska pristavaMaksim. Lilek in Ignacij Kline dafkarskima kontrolorjema, prv^ za i Krško, drugi za Brdo; davkarska praktikanta Ivan ; Jereb in Albin F1 a s k in računski ofieijal : France Kos davkarski pristavi. — Prestavljeni j ko sledeči davkarski uradniki: Kontrolor France <5 r e g o r i č ii Krškega v Budolfovo, pristav Alojzij M u š i č iz Črnomlja v Ljubljano, Ivan B i s m a u 1 iz Ipave v Skofjoloko, Miroslav Zacula iz Ba-•dovljice v Novomesto, Jesip Zacula iz Skofjeloke v Ipavo in I»an Globočnik ii Kranja v Ba- i •dovijieo.
(Ogenj) je v nedeljo 16. aprila uničil v Bukovcih pri Sv. Marko nižje Ptuja blizu 50 hiš in poslopij. Škode je do 80.000 gld.
(Častila občanom) izvolila je velika občina Šmihel-8topiče aa Dolenjskem (največja občina na Kranjskem, broječa nad 8000 duš) prevzvi-ienega gosp. kneioškofa ljubljanskega dr. Jakoba M i S s i o ter naročila krasno diplomo, katero je izvršila Katoliška T.skarna. Diploma je razstavljena danes in v ponedeljek v izložbenem oknu »Katoliške Bukvafne" na ogled.
(Požari.) V Saehsenburga na Koroškem pogorelo je dn£ 16. t. m. 15 poslopij. Ostalo je v ognju tudi več živine. Škode je 25 do 30.000 gld. Dn4 10. t. m. gorelo je v Preblju v Zg. Labudski dolini. Pogorelo je vse pohištvo posestniku Venelu in precej živine.
(Javen shed.) Kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem napravi v nedeljo dn6 30. aprila t. 1. javen shod pri „Sercerju" v 6 m i-h e 1 u nad Pliberkom z zanimivim dnevnim redom. Vstop k shodu imajo udje in povabljeni gostje. Po shodu bode primeren odgovor na »banerntag", katerega je koroški „bauernbund" imel dn6 10,. t. m. v Pliberka. — Dne 14. maja priredi kat. pol. društvo shod pri »Cinkovcu" v Št. Jaužu v spodnji Božni dolini.
(fotone zlečinstve.) V Želimljah pri Igu je včeraj zvečer hudobna roka učinila silen božji rop. Odnesel je lopov iz tabernakeljna monstraneo in ciborij s presv. Sešnjim Telesom vred, v žagradu pa je vzel kelih in nekoliko cerkvene oprave. Ko se je danes zjutraj hotel gospod župnik napraviti za sv. mašo, opazil je zločin. Dosedaj ni sledu po hudobnežu.
(Desedanji volni listi) rabiti se smejo le še do konea junija t. 1. Do tega č&sa se morejo vožni listi s koleki, ki so se do 31. decembra 1892 za notranji promet rabili, in sicer ne le za pošiljatve do avstrijskih postaj rabiti, temveč vsled sporazum-ljenja z gosp. kr. ogerskim ministrom kakor dozdaj tudi za pošiljatve do ogerskih postaj. Zatorej se pošiljatve z dozdanjimi vožnimi listi z Ogerskega do avstrijskih postaj ne smejo odklanjati.
(Zdravje v Ljnbljani.) Od 9. do 15. t. m. je bilo 14 novorojencev, umrlo jih je pa 24; mej poslednjimi 3 tujci in 5 v zavodih. 7 jih je umrlo za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 za mrtvoudom, 2 za starostno oslabelostjo, 12 za raznimi boleznimi. Zbolel je jeden za škarlatico, jeden pa za vratico.
(Peiar.) Blizu Dobrij na Koroškem pogorelo je dn4 13. t. m. 500 arov lepega gozda. Zažgalo se je po iskricah, ki so letele iz tovornega vlaka vozečega iz Sp. Dravograda v Prevalje.
(.Narodne Nevine" in zagrebški begoslovei.) Zagrebški bogoslovci so nedavno vladni časopis »Narodne Noviue", kateri se je pošiljal njihovemu književnemu društvu zastonj, povrnili z opazko, da ga nočejo nič več sprejemati, ker piše nedostojno o vsem onem, kar je vsakemu Hrvatu milo in drago. Povod temo so dale same .NarodneNovine", koso v nekem telegramu iz Pešte poročale o veliki loži slobodnih zidarjev, katerim se je pridružila tudi zagrebška loža. List, ki simpatizira s slobodnimi zidarji, seveda ne spada v katoliško bogoslovno uči-lišče, kajti dosta je bilo že to, da povsodi brani pravoslavje, katerega pri nas nobeden ne napada. Pa tudi v domoljubnem pogledu ne daje ta list najboljšega izgleda s svojimi političnimi članki. Zatorej ga zagrebški bogoslovci nočejo več brati. x
(Narodna (madjaronska) kazina v Zagrebu.) Nedavno je bil izbran za predsednika narodni kazini v Zagrebu grof Erdedi. To izvolitev so proslavili člani s sijajnim banketom na čast novemu predsedniku. Ko se proti koneu pojediue oglasi za besedo gosp. kanonik Krapee, bilo je vse navdušeno vsled njegove izjave, da je že skrajni čas, da si droštvo sezida svoj lastni dom. Če se zbirajo doneski za Starčevilev dom. zakaj bi zaostala kaziua? Ves navdušen za to misel, žrtvuje on 100 gld. Vsi prisotni, med njimi tudi ban, odobravajo ta predlog. Novi predsednik obljubi precej 5000 gld., a ban se izjavi, da bode podietje podpiral, samo da se čim preje izvrši. Zdaj je osnovan že odbor v to svrho, a gotovo je, da dobi kazina poprej krasno zgradbo, nego narodni (hrvatski) dom Starčevicav, kajti člani tega društva so bogati, pa tudi požrtvovalni možje, kar se o opozicijonalcih ne more trditi.
(Drnštvo za hrvatski jesik) I< Zagreba ee nam poroča: Slovanski leziki so vsi več ali manj natro-šeni s tujimi izrazi. Poseben vpliv pa je imela nemščina n&nje, ter bo še dandanes rabijo prav pogo-stoma čisto nepotrebni nemčizmi, ki bi se dali lahko
z" lepimi domačimi izrazi nadomestiti. Tudi v hrvatskem jezika ima dosti takih nepotrebnih tojk. Da se le-te iztrebijo tudi iz navadnega govora, osnovalo se je društvo v Zagrebu pod imenom: .Društvo za hrvatski jezik". Naloga temu društva bode, da širi čisto hrvaščino v navadnem občevanju, pa da se odstrani tudi poraba nemščine kot občevalnega jezika v našem društvenem življenja. Pri nas se še dandanes le preveč rabi nemščina, če tadi imamo že dolgo vse šole hrvatske. To pa prihaja odtod, ker se naseljuje k nam vedno več Nemcev, in pa, da naš ženski svet vkljub hrvatskim šolam vendarle najrajši uemškuje. Želeti je omenjenemu društva zdatnega vspeha, saj je vendar že skrajni čas, da se enkrat rešimo tujega življa, ki naše društveno življenje le razjeda, ne pa pospešuje. Slovencem se priporoča v posnemanje tako društvo.
(Pavel baron Unterriehter eontra dr. Jos. Šue.) Iz Celja 20. aprila 1893: G. kr. namestnija je bila g. dr. Šuc-a zarad nekih izrazov v njegovem re-kurzu zoper barona Unterrichterja izročila e. kr. državnemu pravdništvu v Celju. To je provzročilo preiskavo zarad hudodelstva natolcevanja (§ 209 k. p.) zoper drja Šuc-a. C. kr. okrožna sodnija je postopanje zoper dr. Suca zarad tega hudodelstva ustavila in isto c. kr. okrajnemu sodišču v Slov. Gradcu zarad prestopka § 487 k. p. odstopila. Okrajna sodnija je po dokončani glavni obravnavi dr. Šuca za nekrivega spoznala, in barona Cnterriebterja k platežu stroškov obsodila. C. kr. okrožna sodnija je torek pod predsedništvom g. sodnijskega predsednika razsodbo 1. instaneije popolnoma potrdila.
(Slovenec žnpan v Ameriki.) Iz Bed Jacketa Mich., 13. marca, poroča »Amerik. Slovenec", da so se ondi vršile mestne volitve. Prezidentom (županom) izvoljen je bil g. Peter Bupe, naš rojak, rodom Dolenjec. Dobil je 423 glasov in ni ga imel protivnika. Ta čast doletela je njega sedaj že tretji pot. Bil je'on namreč tudi minolo leto župan, in pa leta 1875, ko ga je 200 volilcev posadilo prvikrat na stol predsedniški. Med mestnimi očeti sedeti želel je tudi nekdo drugi naših junakov — vendar spodrsnilo mu je, najbrže je imel premalo nakovane črevlje. Ostal je s 133 glasovi v častni manjšini. In sedaj bode moral kupiti nasprotniku še povrh nov, najfinejši klobuk, ki se tukaj sploh more dobiti. Kaj vse stava ne napravi! Gotovo si bode pa dobro zapomnil, da le z na ojstro podkovanimi konji se srečno vozi in pride čez Gorjanee. Ako i njega ta šola izuči, potem smemo še upati, da bode kedaj vžival .mastne mestne žganee".
(Učiteljstvo na slovenskem Štajerskem.) Gospod Fr. S o r n , nadučitelj pri Sv. Juriju, je prišel na enako mesto v Št. Lovrenc na Dravskem polja in g. Fr. Š i j a n e c , nadučitelj pri Sv. Lovrenca v Slov. gor., gre k Sv. Juriju pod Taborom. Gospod Franc S n u d e r 1, podučitelj pri Sv. Lovrenca pri Dravskem polju, je premeščen k Sv. Martina pri Slov. Gradca. G. Andrej V r a b e I j, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, pa je stopil v stalni pokoj.
(Noviee s Češkega.) V Henrikovem Gradcu je ustanovil grof Černin zavod, kjer se dobiva snov za cepljenje koz. V prejšnjem letu se je snovi napravilo 200.000 delov. Letos bodo začeli pridelovati isto iz koz. Je prvi češki zavod in edini moderni na Avstrijskem. Uradno se zdravnikom toplo priporoča. — Tatu, ki je kradel v cerkvi presv. Trojice v Podskali v Pragi, so prijeli v Libercah. Zanimivo je, da so v Pragu vjeli nevarnega tička, ki je pod-skalskega tatu, Vaclava Zimo, iskal. S tem izgovo-vorom se je namreč hotel rešiti, o ni šlo.
(Šole.) Iz Prage: Vedno jadikujejo Nemci, da so na češkem zatirani. Kako so .zatirani", nam kaže šolstvo na Čvškem. Češki učitelji nahajajo se v ogromni večini v 4. razredu, doklade se jim računajo po dohodkih in težko se naprej pomikaio. Otrok, dolžnih šolo obiskovati, je na Češkem kakih 909.004. na jeden razred bitoraj pripadalo 6S otrok. Na čeških razredih pripada pa še-le 68 otrok na razred, in nemških 55. Cehi bi morali imeti za svoje otroke (590.533) 9373 razredov, imajo jih le 8668, tedaj 705 manj. Nemci imajo 5789 razredov, ko bi jih zadostovalo vendar za 318.414 otrok le 5054. Na čeških šolah se je nahajalo le 2967 otrok nemških, v nemških razredih pa 16 556 čeških otrok. Na višjih nemških šolah je bilo v tretjem razredu po 6, 7, 8 otrok, kakor v Češkem Dubu, Plani, Krumlovu, Prachatieah. Tako j* češko in nemško šolsko razmerje. Mi Cehi smo Nemcem trn v peti, najrajše bi nas ne videli. Kjer se Ceh zgane, zažene
8e velikansk hrup, in to je, kar jih po koncu drži. Liberdka »Deutsche Volksieitung" vedno ščuva zoper ' Češke delavce; svetuje tovarnarjem odpustili one, j ki bi ne hoteli svojih otrok pošiljati v nemške šole. :
Društva.
— (Katol. polit, društvo „ E d i - ' d o s l" v Vojni k u) ima due 23 aprila svoj občni zbor v gostilni g. K. Vrečarja. Po zboru se bede predstavljala veseloigra: Župan.
(Čitalnica v Brežicah) priredi dne 30. aprila 1893 v korist št. rupertskim pogorelcem veselico z gledališko predstavo »Svoji k svojim", tombolo, petiem iu prosto zabavo.
(Podpornemu društvu za slovenske i visokošolce u a Dunaju) so zopet darovali ti-le gg.: Mihael Pesjak v Kamnigorici 3 gld.; slovenska posojilnica v Smihelu nad Pliberkom 5 gld.; slovenska posojilu ca v Šoštanju 10 gld.; France Tomšič« inžener na Dunaju, 3 gld.; France Svetič, odgoiitelj na Dunaju, 5 gld. — Odbor j izreka prisrčno zahvalo vsem tem dobrotnikom.
Telegrami.
Dunaj, 21. aprila. „Wiener Zeitung" objavlja, da je cesar podelil okr. sodnika Raabu v Radečah povodom njegovega umi-rovljenja naslov in značaj deželne sodnije svetnika.	i
Dunaj, 21. aprila. Finančni minister je imenoval evidenčnega nadzornika v Ljubljani Brichto višjim evidenčnim nadzornikom II. razreda, pustivši ga v dosedanji službi.
Dunaj, 21. aprila. Ogerski ministerski predsednik Wekerle se je posvetoval poldrugo uro s finančnim ministrom Stein-bachom. Opoludne bode v avstrijskem ministerstvu skupen ministerski svet, katerega se udeležita oba ministerska predsednika in fi- i nančni minister, da se končno določi vkupni budget.
Beligrad, 20. aprila. Liberalci so sklenili na nasvet Rističev in Riborčev, udeležiti se volitev. S prva se stranka ni mislila udeležiti volitev. Stranka je izdala manifest dinastično-lojalne tendence.
Rim, 20. aprila. Nadvojvoda Rainer je danes obiskal kraljico-vdovo Marijo Pio, vojvodo Genovskega in princesinjo Leticijo. Prebivalstvo povsod navdušeno pozdravlja nadvojvodo.
Rim, 20. aprila. Nemški cesar in cesarica sta se semkaj pripeljala. Na kolodvoru so jih pozdravili kralj, kraljica in vsi princi.
Rim, 21. aprila. Posebno poslanstvo sultanovo je k srebrni poroki kraljevo dvojice zjutraj prišlo.
Spezia, 21. aprila. Bolgarska knežja dvojica vkrcala se je dopoldne z avstrooger-skirn parnikom v Carigrad.
Vila Pianore, 20. aprila. Danes dopoldne je bila poroka kneza Ferdinanda s princesinjo Marijo Ludoviko Parmsko. Po vsprejemu častitk je bil zajutrek. Vojvoda Parmski je napil novoporočencema, rodbini Saksonsko-Koburški, bolgarskemu na* rodu, vladi in državi. Knez Ferdinand se je zahvalil v imenu svojem in v imenu bolgarskega naroda. Stambolov je napil vojvodi Parmskemu, naglašajoč, kako pomenljiv je današnji dan za narod bolgarski, kateri bode kneginjo častil in varoval. Novoporo-čenca sta odpotovala v Spezzio.
Bruselj, 20. aprlia. Prebivalstvo se je precej pomirilo. Vlada je pa vendar zauka-zala zastražiti meje in prepovedala uvoz razstrelilnih snovij.
Novi Jork, 21. aprila. V državah Ala-bania, Mississippi in Aroansas je silen vihar napravil veliko opustošenje. Več oseb je mrtvih in ranjenih. Pridelek je deloma uničen.
Umrli so:
17 aprila. Janez Bizjak, kaznenee, 37 let, Ulice na Grad št. 12, jetika.
18.	aprila. Aaton Sega, goslač, 70 let, Kravja dolina 11, marasmus senilis.
19.	aprila. Jurij Justin, orglar, 82 let, Gospodske ulice 19, OBtarebst.
V bolnišnici:
18. april*. Marjeta Zupančič, delavka, 53 let, kap. — Karol Grehar. natakar. 43 let, jetika.
Tujci.
18. aprila
Pri Utaliiri: Prelesnik, župnik, iz Špitaliča. — pl. Draus. in Šimee, mornarični uradnik, iz Pulja. — Stengl, za-sebnica, s sestro, in Miirner, zasebnik, iz Gradca. — Turri iz Trsta.
Pri Maliiu: Goldman, Abeles in Staudinger, trgovci-Muller, Schuchard, Kral, potovalei, z Dunaja. — Oberlander in Pollak, trgovca, iz Brna. — Rambelli, trgovec, iz Vidna.
—	Sturin, potovalec, iz Trsta. — Krumo, trgovec, iz Londona.
—	Ortner, trgovec, iz Monakovega. — Grile iz Vač. — Gre-gorič. kapelan, iz Trebelnega. — Seidl iz Brežic. — Dcm<ch, trgovec; Birner, potevilec; Aglar, iz Gradca.
Pri avstrijskem, čaru: Zw*yer, tajnik, iz Bleda
Pri bavarskem dvoru: Sturm, posestnik, s soprogo in sinom, iz Srednje Vasi. — Visintin, izdelovatelj bičev, iz Gradiške
Pri Juitietn kolodvoru: Postelberg s soprogo, in Pretzner, i Dunaja. — Pregl iz Preeerja. — Černi iz Prage.
—	Medik iz Karlina.	,	v
Vremensko sporočilo.
a rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	i Mokrine i na 24 ur v mm
opazovanja		ir.koro.rs v mm	toplomer. po Celziju			
	7. u. zjut.	738 2	... .g.^..	sl~svžhT	oblačno	
20	2. n pop.	7363	184	si. jugzap.		000
	9. u. zveč.	736-7	12-4	n	„	
Srednja tempuraura 121", za 2'6r nad normalom
Zahvala.
Kakor že večkrat poprej, tako so tudi zdaj pri svojem odhodu kot kanonik v Novo Mesto velečast. gospod župnik Frančišek P o v š • tukajšnji šolski knjiiniei podarili osem trdno in lično vezanih tečajev „Zgodnje Danice", in za to lepo darilo se podpisana gospodu darovatelju prav toplo zahvaljujeta.
Krajni šolski svet na Jožici,
dna 20. aprila 1893.
Jernej Peršin,	A. Žibert ■
predsednik kraj, šol. gveta.	šolski vodja.
Služba organista in cerkvenika
pri farni cerkvi v Dobrničah se takoj odd&; plače do 600 gld. in prosto lepo stanovanje. Sposobni prosilci naj se zgla-sijo pri župnijskem uradu do konca meseca aprila.	216 8-3
Mnogo tovarnarjev je,
K
kateri rabijo karbollnej za varstveno sredstvo proti vsakovrstnim mrčesom, gnilobi in trohnobi lesa, hišni in zidni gnilobi; mokrim |)>||<f|iii| av originalni barbollnej
stenam itd. Toda	WII«>IV v edin združuje v sebi vsa
svojstva, katera stavimo do tacega varstvenega sredstva. Hkrati daje orehovo-rujavi plesk lesnim predmetom, katerim prisvaja 3- do 41etno daljno trajnost. — Prospekt zastonj. Vsak poskus jauiči trajno naročevanje. 5 kilo poštni zaboji 1 gld. 30 kr., 100 kilo 16 gld. od Dunaja (Plzna, Pasave).
Mali troikl. velik vpeh ln dobiček.
Ustanovljena leta 1781. 48 10-3
3£ilxael 15ai-thel (>
Dunaj, Z.V Kepplergaaae 20.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
TJVBLJAM,
Dunajska oeata 13.
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo.
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrSč se točno, trajno 556 ln ceno. 30—21
m

V mali dvoi*ani „rr<»nhalle".
206 12—7
velike astronomične ure.
■ i
. • . . i . >. - . .
Pojasnujuča predavanja o tem velezanimlvem umotvoru bodo i j natančno ob nastopnem času:
Dopoldne od 10. do 11. ure. Popoldne ob 3., 4.. 5. in 6. uri. Vstopnina : I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr. jGdrOtrool ln vojaki od narednika nižje plačajo polovico."£35

Ravnokar izšla je knjižica:
Slovenski liberalci in loža.
Študija slovenskih verskih razmer. Spisal: Liga + 53.
mniih 7 rhui -oh dVM-'	ni iliuivi diul ii')	'vi
Ponatis iz „Slovenca"
Komad 12 kr., po pošti IS kr., na 10 Jcomadov jeden povrhu.
Dobiva se v „Katolišld Hukvnriii".


13 u n a j s k a borza.
Dne 21. aprila.
Papirna renta 5%, lo^ davka ■šrebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akeije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
98 gld. 45 kr.
_«sarski cekini Nemških mark 100
. 98		10 „
. 117		25 „
. 96		80 „
. 985		— „
		— ,
122		20 .
		71 .
		76 ,
59	„	77 »/»..
Dni 20. aprila.
Ogerska zlata renta 1% Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke K% 98 Zastavna pisma „ „ 4'f, % 100 Kreditne srečke, 100 gld. ... . , 201 8t. Genois srečke. 40 gld.......67
115	gld. 95 kr.
95	„ 40 „
147	„ 75 „
16"?	„ 50 „
197	. 75 „
80 25
50
OMH1 i
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	141	gld. — kr.
Avstr. rudeeega križa srečke, 10 gld. . .	19	„	60 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......—	.	— .»
SalAove srečke, 40 gld. .......69
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—
Ljubljanske srečke ......•••	22	„	50
Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . .	155	.	50 .
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. St. v.	2960	,	— „
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	—	„	— „
Papirnih rubeljev 100 ...	127	„	25
		
AT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kalantna izvršitev naročil na borzi.	Memarnična delniška družba „51 E R C U R" KKollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferitrasse 74 B.	ajjT Pojasnila v vseh gospodarskih in tnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.
Izda. »te lj : Or. Ivan l«Mtl4.	O tgovorni vredn i: Andrej Kalan.	tip K .lv*tpiijif? ''^'rn^ \ l,i«thn»ai.