234. številka.
Trst, v petek II. oktobra 1901.
Tečaj XXVI
2<*lao«t .. Iz	• •»«-*t a» 4*c. f«u.. »<4«.. t»
pr * n*o». ii 4. ari
««r»a9l«» sam«*
U 'rio t*u» ........ U »rac
za ^o' l«-ta.........12 _
zh »rn lm........ 4 m
za •«! im«ec ........ 2 zrnat
m: »o c pit^*ati .isof«.	i>-
.^r • MJ •• i . fw»# » a ne J k	_
u «t»rDau * Irrtj se uro<1»jfcto aa i	»tevtl*e * sutuck f-
i a If»'» ;* po h »Mlini (
Telefon fitT. HTO.
Oblast
s« raćunato po vratah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim poptmiora Poslana. osmrtnice in javne zahvale do-osa/4 oglasi it«1. se računajo po pogodbe
Vri dopi*i naj se pošiljajo uredntfitva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo K)k~>pi*i se ne vraćaju.
Grla^iio političnega >1ru&rva ,„Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
3i*ro£nmo, reklamacije in uvlare st>re-j»toa apmnUtTu. Naročnino in o^iasa a plačevali locn Trat.
Uredništvo lu tlakama ne unUajata *
U«, i Cariiitia Siv. J Si. rpr»?nHt»o, In • r« jema-ijc hi s«-ruto v v ulici Moliš i= Colo Siv. 3, II. natisu.
»'"ajaielj in odgovorni urednik F - m n Oodnik
UHtnik konzorcij lista ..Edinost'
Na.-.'nila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brezobzirnost Madjarov. Potreba odpora.
m.
Pretfije Madiarov se kaže soseboo v vnanji |w>litiki nape monarhije. Nadvladanje madjarskega vpliva in pritiska v vodstvu ua^ h vnanjib poslov, na urejanje našega raz merja »lo drtizih držav, je tako absolutno, kakor da je neki drzni volilni manever, ki so pa porabili o zadnjih volitvah na Ogrskem, že postal resnica. O zadnjem volilnem boju, dovršenem ravnokar, ho namreč drzni agitatorji raznesli glas, da se je cesar Fran Josip odpovedal vladar-tvu — Košutu na korist, d h je torej Kočut postal kralj !! Hoteli smo torej reci : da je drzni volilni manever že d a v naj postal resnica in d:t je sin slavueg-a revolucijonarca in najneizprosnejega sovražnika integriteti monarh/je Habhburgov in nje dinastij i res vladar naša vnanja politika ne bi mogla biti Kog ve koliko različna, nego je sedanja v resnici. Ta naša vnanja politika nosi na sebi skoro povsem madjarski značaj, ima na čelu specifično madjarsko obilježje. O tem se lahko prepričamo, ako le v naglici vržetno jH gled na kompleks onih mednarodnih odno-šajev, ki morejo -ia* v prvi vrsti zanimati, kier morem«; — ob dobri vnanji politiki — najbolj povspeševati svoj politiški vpliv in čuvati svoje ekonomska interen ; ali pa, kjer morajo — ob slabem vodstvu naše vnanje politike — najbolj trj>eti ti naši interesi in naš politiški vpliv! Po ne-rečni vojni v letu 18fi6. so im s dogodki potisnili z našimi interesi — zlasti pa gospodarskimi — proti Vztoku, na Balkan, Glavni namen z vojno leta	je bil Bismarcku vendar ta, da
enkrat in za vselej v monarhiji naši uduši misel na nekdanje čase nemškega bunda in na prvačenje Avstrije v tej zvezi. Hismarck je dosegal ia svoj namen. Vrženi smo bili iz nemške zveze. Od tistega hipa nima Avstrija nič več iskati na nemškem severju. In Bi-smarck sam nam je s prstom poka/al na jugo-vzhod : na Balkanu iščite si odškodnine!
Na Balkanu so torej v prvi vrsti angažirani naši interesi. Ce hočemo torej izrekati sodb«* o našem vodstvu vnanjih poslov, mora mo vprašati najprej : kaka je naša balkanska politika? Ima-li tako direktivo, da more čuvati naše interese? Seli poslužuje takih sredstev, poti in načinov, ki so najprimerneji
v obrambo naših interesov? Na vsa ta vprašanja je možen le jeden odgovor: najodločneje — ne! Ta »ne« pa naiiaja svoje opra-vičenje ravno v dejstvu, da je naša balkanska politika specifično madjarska, da dobiva svojo direktivo iz Budimpešte ! In ker specifično budimpeštanska, je tudi izrecno protislovau-ska ! Narodi na Balkanu pa so slovanski. A kedaj ste še čuli, da bi si država izven svojih mej, v krajih, na katere hoče raztegniti sfero svojih interesov, širila svoj vpliv in utrjala j»olitiško in gospodarsko pozicijo, ne da bi bila popred storila vse. da ni pridobi simpatije in zaupanje dotičnega prebivalstva ? Ste-li že kedaj čuli kaj tacega ? Je-li kaj ta-čega sploh možno? Naša balkanska politika pa ne le da ni iskala simpatij in zaupanja tamošnjega prebivalstva, ampak je bila na-j vedno v direktnem navskrižju s čutstvova-njem in tradicijami — verskimi in narodnimi — prebivalstva na Balkanu ! !
In slednjič so nesrečni diktati iz Budimpešte pritirali tako daleč, da je vsa naša balkanska politika v Srbiji slonela na dveh očesih jednega Milana, ki je slednjič, obložen s prokletstvom naroda, sarn moral bežati iz dežele- a na Bolgarskem zopet na dveh očesih krutega Starabulova, ki je slednjič — in to baš radi svoje politike — našel naj-groznejo smrt.
Potem pa moramo še, ako hočemo soditi o primernosti in neprimernosti naše vnanje politike, vsikdar obvestiti se: kakovo je naše razmerje do Rusije?! Ako hoče avstro ogrska monarhija zagotoviti si pozicijo na Balkanu, more to doseči jedino v spora-zi i m ljenju z Rusijo in nikdar ne: v z 1 i e Rusiji! To dejstvo je definitivno, nespremenljivo. Vzrokov temu ne treba mnogo razlagati : isti izhajajo in tradicije krvi, iz tradicije verske in pa iz zgodovinskih <1 o g o d k o v, izvršenih v o s v o b o-jenje balkanskih narodov iz turške sužnjo« t i! Balkanski narodi ne izgube nikdat iz SfKimina, kaj je storila Rusija za njihovo osvobojenje ; ne pozabijo nikdar potokov krvi, ki so jih prelivale ruske vojske za osame svoje nje balkanskih državic, v večnem spominu jim ostanejo neizmerne žrtve, ki jih je Rusij:t doprinesla za svobodo zlato in krst častni na Balkanu.
To so vezi neveni ji ve hvaležnosti, vezi srca, ki spapajo slovanske narode na Balkanu z Rusijo. Te vezi ne prenehajo nikdar. More se
pač zgoditi — kakor priča o tem žalostna doba Stambulova v Bolgariji — da se skalijo odnošaji med državami. Ali od noša j i med rtspektivnimi narodi ostajajo čisti. Vsikdar se je že na Balkanu zgodilo tako, da je zdravi zmisel naroda popravil, kar je pokvarila oficijelna politika državic na Balkanu ; bodi že, da je bila le zgrešena, ali pa umazano izrabljena od brezvestnih ljudij.
Neizogibno potrebno je torej, da Avstro-Ogrska, ako hoče tirati dobro balkansko po-; liti ko, najprej misli na dobro razmerje na j Rusijo. V drugačnem slučaju zida na pesek j ! in so tudi nje »vspehi« le videz, efemerni. ; Dobro razmerje do Rusije je conditio sine (jua non naši državi za dobro balkansko politiko. Državnik, ki tega ne umeje ali noče pri poznati, pa sploh nima pravice do naslova državnika, ali pa ne do naslova avstrijskega pa-trijota. Ali je brezsrčen do te države, ali pa se ni dokopal niti do državniškega — di -letantstva ! !
Mi pa imamo balkansk i politiko z ma-djarsKim označjem, z madjarskimi cilji, z madjarsko blaznostjo in megalomanijo. Kaj neki druzega, nego blaznost je to, ako madjarsko pleme Balkan reklamira za-se, ako si domišlja, da narode na Balkanu pomadjari, ako sanja o veliki madjarski državi, v katero se pritegnejo tudi pokrajine balkanske. In vendar je naša avstrijska vnanja politika urejena ravno s tega madjarskega gledišča!! Z gledišča blazuih madjarskih aspiracij na Balkan in pa s Btališča madjarskega sovražtva do Rusije, sovražtva, ki prihaja od tadi, »ia Madjari ne morejo pozabiti dogodka iz leta 1849. pri Vililgosu.... Madjare vodi z jedne strani blazna megalomanija in z druge so-vražtvo. Je li more biti vpliv, ako izhaja iz takih iustinktov na politiko države blagodejen ?! Kdo bi si upal trditi to ? To si moremo predočiti plastično, ako hočemo prav ceniti škodo, ki jo trj 6 interesi monarhije na političnem in ekonomskem polju vsled dejstva, da je naša balkanska politika urejena po madjarskih diktatih!
Prihodnjič hočemo podati eklatanten, kričeč dogodek iz najuovejih dni, ki pokaže čitateljem, kako je narasla madjarska brez-obraznost v posezanju v vnanjo politiko naše države.
0 domovinski pravici.
(Dopis.)
Splošno zanimanje vzbuja postopanje tržaškega magistrata s prošnjami za sprejem v mestno zvezo. Nobeno drugo mesto ne bije tako brezobrazno zakonu in pravici v obraz kakor Trst. Tako postopanje je tiransko in zasmehuje avstrijsko zakonodajo, kateri se ima baš Trst zahvaliti za vse, kar je. Avstrijski narodi so žrtvovali milijone za Trst, a v plačilo postopa gospoda na magistratu z avstrijskimi podaniki, ki so žrtvovali svoje življenske moči v prospeh mesta, slabeje nego s sužnji.
A ne le magistratova gospoda, ampak tudi primorska vlada je kriva, da postopa magistrat z nami po turško. Tudi minister-stvo zadevlje nekoliko krivde, ker k nejasnemu zakonu ni izdalo izvršitvene naredbe, kakoršne izdaja .<. drugim zakonom. Naše občine morajo krvaveti za Trst in njeno b »lnišnico.
Važnost tega vprašanja zahteva vsestranskega zanimanja in razmišljevanja, kako postopati, da se hudomušn osti pride v okom ?! Poskusiti bo treba vsa sredstv i in nastopati vse nasvetovane poti, da se čim prej doseže na men.
Namestništvo ima prigovore v rokah ; kako jih bo reševalo, moramo še čakati ; kakor kaže, oni tam v namestništveniini palači nimajo sile, če tudi dobro vedo, kako ogromne doklade se morajo dovoljevati občinam v pokritje večinoma samih bolniških troškov.
Od nasvetovaniPi poti, kako postopati, zdi se nam najprimernejša ona: obračati se na državni zbor in ministerstvo, da izda poseben ukaz, ali pa da se zakon p o p o 1 n i.
Bojimo se, da bi sicer v Trstu z novim domovinskem zakonom doživeli tako razočaranje, kakor s šolskim zakonom, kateri n i t i z d a j ne velja za Trst, ki kljubu vsem korakom ne odpre slovenskih ljudskih šol v mestu.
Od jednega gospoda občinskega tajnika nasvetovana pot — zavračati zahteve za izdavanje ubožnih spričeval in spričeval pristojnosti osebam, ki bi morale biti sprejete v Trst — ne vidi se nam posebno srečna, kajti dolga je in tudi nevarna.
Glavarstva bodo grozila z globami ter jih tudi nalagala županom. Peticije naj se pošiljajo potoin državnih poslancev, katere
r <> i> I. l
r k k
Pepelčica.
Spisal Ksaver Šandor GjaJski: prevedel Radi.
»Prosim vas, kako naj bi ne tugovala! Tudi on, Hiromak, fin, izobražen gospod, bogat, odličen kavalir — tudi on, vem, hlepi po izobraženem društvu, primernem njegovi izobrazbi. A ne b< m govorila za se ; moje hčere — one so takšne, kakoršnih želi tak gospod in aristokrat. In pride, pa nas ne najde doma !«
Malo zlobno, a zopet, da se uverim. sem pripomnil, zakaj ni gr< 1 vprašal po gospici Vanki, pa ^i ga ona mogla vsprejeti.
Skoro h< meričen smeh mi je bil v odgovor. In ne menč se za mojo prij»ombo se je gospa Monika, s hčerami vred, začela razgovarati, kako bi bilo najbolje popraviti »pogrešek« ! Pekla jih je namreč vest, ker se jim je moglo tako zgoditi, za Boga dragega, da niso počakale enega grofa — bogatega, mladega grofa !
Ena je predlagala veliko nočno vrtno zabavo, druga veliko kosilo, tretja ples — vse grofu na čast. Elza, Gizela in Meri so se ob črni kavi vedle po aristokratski. — A gospa Monika, na pol v šali, na pol resno je rekla nekolikokrati z vzdihom iz globočine
srca : »Eli, sam milostni Bog zna, — še bi bila lahko grofovska tašča !«
Ni minolo niti deset dni, a gospa Monika je razposlala na vse strani povabila na vel i ho zabavo. Seveda, najprej si je zagotovila grofov prihod. Direnbach je rad obljubil, da pride, ker je prijatelj Stanislav vedno mislil in sanjaril o prekrasni »pepelČiei«, katero je bil videl v I^epi Vesi. On in grof sta bila popolnoma gotova, da se stvar tako zasuče, da bosta videla Vanko.
Monika je delala velike priprave za to i zabavo. Skoro tri ure oddaljeni sosedje so j morali pomagati z različnimi »uslugami«. Eden je moral obljubiti, da pošlje za oni večer svojega strežaja, drugi svojo kuharico za sladčic?, tretji kuharico za ribe in rake, četrti za sladoled. Moj domači kuhar je bil znamenit v okolici rad: izvrstnih pečenk ; seveda si je zagotovila gospa Monika tudi njega.
Zabava je res imela biti krasna. Od vseh sirani so bili povabljeni gostje. Cel<5 iz mesta je j>ovabila mladih gospodov. Gospa Monika je odredila tako, da veliko družbo pogosti zvečer in priredi ples. a na kosilo je pozvala le nas — med nami tudi grofa z njegovim prijateljem. No, nesreča je hotela, da ni bilo grofa na kosilo. Gospa Monika radi tega ni
dala kosila pred tretjo uro, vedno prčakujč grofa. Še le ko je prišel poseben grofov sel in prinesel pismo, ki je naznanilo, da grofu ni mogoče priti na obed, ker ima nenavaden in n ujen j Misel, ali da pride na vsaki način zvečer, se je pomirila in odredila, da prinesejo juho na mizo.
Ves popoludne je gospa Monika bila v skrbeh, pr:de-li grof ali ne ? Zanimala se je, je-li je riba dovolj in lepo skuhana, je-li so raki pripravljeni, kak6 je b sladoledom, da li so vse ptčenke prirejene — vsaki hip je letela v kuhinjo ; no, vendar je bila vsaki tre-notek pri oknu, da bi videla, <1a li se približuje grofova kočija. Hčere so morale hitro po črni kavi v svoje sobe, da poskrbe za toaleto; v to svrho sta prišli iz mesta frizerka in šivilja, od neke sosedne elegantne gospode si je izprosila kamarijero, da-si gospa Monika ni mnogo marala za to gosp&do, ker so bili Zidje.
Jaz sem se nekoliko nadejal, da bom po kosilu videl Vanko. V oni splošni srkbi okoli priprav za večerno zabavo, tako sem si mislil, mi bo mogoče najti priliko. No, motil sem se. Gospa Monika je vzela Vanko v kuhinjo kjer naj bi pomagala. Zastonj sem preiskal ves veliki dvor, vrt in park — no, Vanke ni bilo nikjer.
Pred solnčnim zahodom je priletela gospa Monika vsa spehana iz kuhinje in je povedala vsa zmedena, da je Vanki baš ta hip pala iz roke skleda z najfinejšim testom za neki »melšpajs«, kakoršnjega niso še jeli na Hrvatskem. Bila je uprav besna in togotila se nad devojko in njeno nevednostjo.
»Zagledala se je nekam v daljavo, gledala na cesto, namesto na skledo pred seboj, in tako: evo nesrečo !« je vpila gospa Monika. : A isti hip se je ustavila pred hišo čvetero-i uprežna kočija. Prišel je grof s svojim prijateljem. Jeza gospe Monike je ponehala. V trenotku je bila dobra in mirna. V skrbeh je poklicala svoje hčere.
Gostov je dohajalo vedno več. Gospa Monika jih je sprejemala s svojimi hčerami ljubeznjivo in nekako slavodobitno. Oči so jej o tem vedno počivale na grofu — hotela je reči ljudem : »Evo, glejte, kaj se pripravlja ! Zato sem pozvala semkaj tudi vas.« Hčere pa so začele biti nekam drugačne, nekako kakor visoke dame. Vendar ni zabava nič trpela na tem. Dobra zagorska volja ni si pustila kratiti veselja in elegantni gosposki dvor je kmalu šumel in odmeval od veselih besed, žvenketa čas, pesmi in godbe štajerskih muzikantov.	(Pride še.)
nai *e naprosi za sodelovanje. Gotovi hibo,	videli sovražnika pred selmj in vso nevar-
Ha ni poslanca, ki bi hranil svoje volilce	nost, ki jim prozi od pangermanske pmpa-
tako. da ne h. šel na roko »Itčmana.	pan-Je in potem vendar mislili na primerno
Ko sntde zopet drž. zln»r, spregovo-	obramU*; potem pridejo vendar do spoznanja,
riti morajo naši p«,*lan<i resno lieaedo ter	kako usodna in nevarna je bila njih doseda
ukreniti v«e p..tre*»no. da novi domovinski	nja separatistična in partikularistična politika,
zakon d»hi d«..novinstvo tu li v Trstu, ki	Morda pride jH.tem vendar le do koncentra-
menda še vedno »pada k A v atrij i ! \a delo ti>rej !
Politični pregled.
V TRSTU, dne 11 oktobra l«*»l K položaju Predvčerajšnjim so bili
cije slovanskih sil in do jednotne l>orhe proti skupnemu in nikomur iz slovanske rodbine ne priz:«našajočemu sovražniku.
Srbska skupština. Dnt 14. t. m. se
otvori zasedanje srbske skupsti ne. Ta krat prične prvič svoje delovanje tudi novoustanovljeni senat, kakor pa imajo tudi drnpe države z zstemom dveh zbornic. Ker pridejo v senat le starejši, izkušenejši možje, pričakujejo, da bo njegovo delovanje blapodejno
slučajno na Dunaju — kakor čitamo v »Politik* — mladočeš** državna poslanca dr. Pa**a* iu dr. ^transkv ter člen državno- uplivalojna srbske razmere. Upati je posebno zt.or-k»-i:a kluba čeških veleposestnikov, dr.	posredovanje senata preprečalo v
pr f < '/ern n. Ob tej priliki s<» prišli omenjeni IhhIočc tako pagost? spore ined spodnjo zbor-
Gabršček pravi, da mi bojkotujemo njegove publikacije. Čitatelji pa so gotovo že opazili, da smo v zadnje čase rubriko »književnost« sploh opustili, razun, ako smo kakov spis ali naznanilo dobili od zunaj. More li trditi gospod Gabršček, da smo mu kedaj odklonili, če nam je kaj doposlal ozi-rom na svoje publikacije ? Ne more! Da pa ne gojimo te rubrike — uzroka temu nas ni čisto nič sram povedati. Moči v našem uredništvu so tako skromno odmerjene in s«) v kričečem nesoglasju z zahtevami, ki se stavijo do nas ne le kakor novinarjev, ampak tudi delavcev na drugem narodnem polju, da ga nimamo človeka, ki bi iu>el časa na razpolago niti za čitanje raznih, množečih se publikacij, kamo li da bi jih mogel ocenje-svojo sejo.	vati ! Če pa nam kdo kako oceno dopošlje,
Izdajalcem in nezavednežem v pre- sran mu na uslugo — tudi gospodu Gabr-
zbira Anglija svoje čete ob afganistanski meji, medtem, ko so ruske čete že davno stacijo-oirane v afganistanskem mestu Kušk-i-Na-hudu.*
Loubet pojde v Petroprad. V Parizu se širi govorica, da pojde Loubet pri-četkom bodočega leta v Petrograd, da ruskemu caru povrne obisk. Ne bi bilo čudno, ako bi pangermanski listi tudi v tem Loubc-tovem potovanji na Rusko videli, da so se odnošaji med Rusijo in Francijo počeli — ohlajati !
Tržaške vesti.
Odbor političnega društva »Edinost«
bo imel v soboto ob 8. in pol uri zvečer
posla n<»i v doti ko z ministroma droin. Beze- n,co jn vladarjem, kakor s> se dogajali
miSljevanje ! Vsi volilci prvepa okoličan-skega volilnega okraja se bulo gotovo še
ščeku !
Gospod Gabršček je užaljen tudi, ker
kom m drom. Koerberjem. Pogovor se je do sedaj.
pletel o deželno/.bi»rskih volitvah na Češkem	Zbornicama bo predloženih več zakon
ter o |M»lit čnem položaju. Dr. Koerber je go- »le i H načrtov, med temi načrt novega občin-
dobro spominjali one temne postave z razmr- 8m(> mu 0čltalj naroden škandal povodom
pa
bil
go«p.
voril U na splošno in ni niti z jedno besedico .ial razumeti, kako ^tališče misli zavzeti ob *f-*t!inku deželnega zbora v bodoče za sedanj«».
Dr. Koerl>er misli na vse mogoče kombinacije za «*estavo zanesljive večine, vsled če-
šenimi brkami, ki se je o minolih državno-	tjste £la80vite pravde. Če bi
z borak i h volitvah plazila okoli šolskega po-	Gabršček malce manje razdražen, nego je, in
slopja v Skednju, kjer se je vršil volilni čin,	ge \)} si ohranjal nekoliko več hladnosti, ko
IJ°' ■ iu ki je kakor zli duh hodila okoli slovenskih	gita polemike, bi bil pogodil tudi on — ka-
volilcev, da jih zavede na ono zloglasno lo-	kor so p0g4,dili vsi naši tržaški čitatelji —,
kando, kjer so se za vino in krone kupovali	(|a 8mo v
glasovi slovenskih izdajalcev za laškega kan- besedama »narodni škandal-
svoji dotični polemični notici z
zadrego. Pripravljen da hoče biti na vse mo-J
goČD"sti: če mu spodleti jedna kombinacija,
pa se hoče hitro lotiti druge. Če izluščimo |»oslance tujih vlasti, naj odpravijo iz Pe-
skega zakona, ki poveča občinsko avtonomij načrt ur>vega tiskovnega zakona, ki razširi svobodo tiska, odpravi preventivno cenzuro in zahteva od uredni kov gotovih zmožnosti;
in načrt novega obrtnega zakona, ki ^ duW Voli,ci ške(lenjski se gotovo še spo- le aej9tvo> (ia S;ovenec Slovenca
* —:njajo na moža z imenom Kačun. Da, Josip	godišče in — v nesrečo radi take — smeta ne brat našega vrlega	gn08ti. mapdalcnskega prvoboritelja Antona Mi klavca)	Dragi g. Gabršček: tu je sedaj še vedno je bil oni agitator, ki je javno vršil svoj	0,jprt0 vprašanje : kdo je nervozen in kdo si odpadniški posel; on je bil tisti podajač laške	8]jka hudiča na steno?!
slanja več ali manj na določila nems ear se drži kolikor možno reservirano. Več obrtnega zakona. Veliko zanimanje vzbuja Milc'javec Kačun žele; d« ima v ognju, da nikakor ne pride v tudi pr. jekt za skrčenje državnih izdatkov.
hoteli obsoditi tira pred
Dogodki ua Kitajskem. Iz Pekinga
brzojavljajo, da je princ Čing p »zval vse od -
kinga vsa tuja trgovinska podjetja, ker Peking da ni nikaka svobodna luka. Cing sred no pred sestankom državnega zln.ra nima pravi v svojem pozivu, da so se ta podjetja gotov epa načrta, kako rešiti in zagotoviti ustanovila protizakonito in naj se ista preme-
jedro iz v*ega tepa besednega nakita, imamo suho priznanje, da Koerber ni danes, nepo-
parlamentarno situvaeijo.
in Potem
takem ne stijo v v to določena mesta.
misli dr. Koerber voditi, ampak	Odposlanci se na poziv nemškega poala-
se hoče pustiti voditi od razmer »'^a sestanejo v skupno sejo, da se dogovore Se stališča ministra, ki hoče .»stati minister, *a skupno postopanje in protest proti koraku je to m. rda primerna taktika ; da-li pa more princa C.uga. Je res čudno umeti te kulturne
države, ako vKitaju že nikakor nočejo njih kulture, veroizpovedanj, trgovine, bilo bi pač pametno, da jih puste pri miru ! Saj Kitajci ne zahtevajo od njih nič druzega, nego to, da jih puste na -niru! Tuje vlasti se bodo na Kitajskem tako dolgo igrale z ognjem, da se
taka taktika reševati državne in parlamentarne krize, to je drugo in zelo kočljivo vprašanje.
Jutri bo imela parlamentarna komisija mladočeškega kluba v Pragi sejo, v kateri določi svojo taktiko v bodočem zasedanju.
stranke, ki se ni sramoval reči našim rodoljubom v obraz, da, kakor imajo oni pravico agitirati za svojega kandidata, tako da ima tudi on — Kačun — pravico agitirati za svojega — Hortisa ! !
Te dui je oni isti Kačun, ki je ob zadnjih volitvah tako verno služil laško-židovski camorri, oseba, s katero se bavijo vsi tržaški in mnogi drugi časopisi v Avstriji. Bavijo se žnjim in mu plačujejo z najčrnejo uehva-ležnostjo. Kakor je Kačun židovsko-laški camorri na ljubo izdajal stvar svojega naroda, tako in še na nerazrnerno gnjusnejši način izdaja sedaj ista židovsko-laška caraorra njega, nje zvestega pomočnika.
O nesreči, ki se je zgodila te čini v tr-
Dr. Korber, zdi se. uvideva, da bo tre-	ta c.genj razširiti v požar in gospo-	tehni€nem zavo<lu> je bil Kačlln,
Gosp. Gabršček se čudi, kako se more »Edinost« ponašati s tem, kar je pisal gosp. Kravos o oni pravrti ! ! (.'udno ! Čudno ! Na drugem mestu pa nam zopet očita »Soča«, češ, da smo kakor Pilat, ki si peremo roke glede tega, kar pišejo naši dopisniki! Čudno, res čudno ! Če naši dopisniki pišejo kaj, kar »Soči« ugaja, ni zasluga »Edinosti« ; če pa pišejo kaj, kar »Soči« ne ugaja, pa mora »Ed.c nositi odgovornost! Za ta slučaj zahteva cel6 »Soča« od nas, naj se uveritno, da-li ima n. pr. kakov dopisnik pravico govoriti v imenu učiteljev. Mi bi torej, dobivši tak dopis, morali odkuriti na Goriško iu pokukati dotičnemu dopisniku v žep, da-li ima tam notri potrebno pooblastilo?! Čudna zahteva,
bal zanesljivo večino za rešitev sežmh načrtov.
Volitve na češkem. Danes so volile mestne volilne skupine. Mestna kurija voli 72 |w»slaucev ; od teh odpada na mesta 32. na češka pa 40 mandatov. Zanimivo je dejstvo, da v nobeni teh mestnih skupin ni l>orl>e med eno iu drugo narodnostjo : k večerau da je kje kaka kandidatura le za štetje glasov. Povsodi si stoje vasproti ali Ćehi proti Čehom, ali Nemci proti Nemcem.
Propadanje nemiko-lib. stranke na češkem »N. F. Presse« pretaka bridke solze |x> izgubljenih mandatih v kmečkih občinah čeških. Ne samo volilci, temveč celo poslanci da izstopajo iz nemške liberalne stranke in se pridružujejo drugim radikalnejšim ftrankam, osobito vsenemški Schonerer-jevi stranki. In kaj naj store druzega, ako nočejo propasti se stranko vred? V kmečkih ol>činah, ki so bile nedavno skoraj popolnoma v rokah nemške liberalne stranke, ohranili so si liberalci na prvi volitvi le bore tri mandate. Je-li kaj čudnega, ako potem to Htranko zapuščajo celo poslanci sami ? ! Res čudno je postopanje te stranke. Dokler je imela dovolj moč: v svojih rokah, je sama svojim postopanjem pomagala, da so si Vse-nemci pridobivali tal, kajti skušala jih je prekašati v nemškem šovinizmu in tako utrdila v nemških masah prepričanje, da je vsenemški program vendar le jedrno pravi in da sta Schonerer in \Volf vendar le mesiji.
svojih ob-	uničiti vso Evropo. Dovolj je to, ako
se pomisli, kake množice ljudstva so nakopičene na Kitajskem, in da so Kitajci narod, ki je neizmerno skromen v svojih telesnih nemška za',teva^» P" 145111 l,a nenavadno ustrajen na delu.
Kitajski delavec ne potrebuje niti za 10 dnij za svoje vzdrževanje toliko denarja, kakor ga potrebuje naš delavec samo za jeden dan. Kitajci se hranijo s takimi živili, katere pri nas morda nit' živalim ue polagamo. Iz tega si lahko vsakdo predstavlja, kaka gospodarska katastrofa bi nastala za vso Eviopo, ako bi Kitajci začeli na gospodarskem polju konkurirati z drugimi državami. O tem bi mogla Amerika že zapeti jako interesantno pesem. In ako se to zgodi, bodo imeli dobička le tisti brezvestni špekulanti, katerim ni mar, če se uničijo tudi milijoni in milijoni človeških ekzistenc, satno da oni zadovoljujejo svojemu grdemu egoizmu.
Vojna v južni Afriki. Botha
odtegnil angležkiin četam, ki so ga hotele obkrožiti in je odkorakal črez reko Bevaan proti severu. Kitchener sporoča ta svoj lastni nevspeh na način kakor da je premagal Bure. «Komando« burskega poveljnika Sche-eperja se je, ker ga Angleži preganjajo, raz-tresei v majhnih oddelkih po hribu Vittel-berg. Koresj>ondenčni biro poroča iz Kap-stadta. da se je pred včerajšnji m bliza Malcko-farirn bila bitka. Kitchener je 53 u s ta št m, kateri so bili obsojeni na smrt, spremenil kazen v dosmrtuo ječo. Anglija se je v svrho
kakor smo že omenili, nadzornik istih delavcev, ki so ponesrečili, oziroma se je jeden njih ubil. Delo so vodili in odgovorni so za vso nesrečo trije laški Zidjo inženirji, kajti Miklavec ni bil nič druzega, nego — kakor že omenjeno — nadzornik delavcev, ne pa vodja dela. Da pa sedaj laško-židovska ca-morra reši kožo svojim ljubljencem, hotela bi vso krivdo zvaliti na siromašnega pri prostega nadzornika delavcev Kačuna, na istega Ka-čuna, ki je njen zvesti podrepnik. Takoj drugo jutro po dogodivši se nesreči je prinesel n. pr. »Piccolo« tendencijozno vest, daje Kačun kriv vse nesreče ter da so židovsko laški inženjerji popolnoma nedolžni. Tega stališča se je držal vse naslednje dni in deloma potom »Piccola«, deloma potom židovskih tržaških dopieuikov je ta vest prešla tudi v izventržaške laške in nemške liste....!
Tukaj imate, vsi vi, ki ste ali hotć izda-
a ? i l uj i t c » }>i' i aja od novinarjev !
»Soča« piše, kakor da bi se mi identi-fikovali z vsem, kar nam piše njej toli neljubi dopisnik. Odgovarja pa si sama, s konstatacijo, da smo mi zavrnili dopisnika, ko se je pohvalno izrekel o vitezu Klodiču...!
Čudom pa bi se čudili, ako bi nam »Soča« tudi to pot ne očitala pomanjkanja programa. Kakor potica ni dobra brez rozin, tako ne velja polemika proti nam brez tega očitanja. Ali temeljito He moti »Soča«, ako meni, da dajemo prav sedaj jeduemu, sedaj drugemu, le zato, ker nimamo programa, ali ker se koga bojimo. Ravno narobe! Ravno zato, ker se nikogar ne bojimo in ostajemo zvesti svojemu slovenskemu programu, nanašajo okolnosti in sedanje razmere na Slovenskem z neizprosno logiko, da prihajamo v navskrižje sedaj s tem sedaj z onim. In če »Soča« še posebno meni, da se mi bojimo goriških klerikalcev, potem si ne moremo mino
ki ju je nebo poslalo Nemcem v Avstriji, ki	v južni Afriki od 31. marca 1. 1900
jih rešita iz slovanske nevarnosti. Sedaj pa. 31. mar™ t- zadolžila za 59 miljonov ko je nemški narod že skozi in skozi fanati- t'UDt«v «terlingov, t. j. kakih 1000 miljo-ziran, hotela bi mu obnemogla stranka pr, povedovati o nekej narodni strpljivosti! Ta-;
talci svojega naroda, ali pa, ki le iz neved-	.... , .	.	, , .
ao :a J . , , , • it	shti drugače, nego da	je napovedala voj
9e Je nosti vršite zlo delo: krasen primer, kako	° * •	, n
, , . ... , , ,	deistvom in natoricnim dogodkom,
vas židovsko-laška eamorra izrablja, dokler	- _ _ ....	„ „
more, a vas potem o prvi priliki najgnujsniše izdaja i u peha v naj nuj o nesrečo !
Kako plačilo je dobil Kačun za svojo zvesto hlapčevanje najhujšemu sovražniku svojega naroda ? To, da ga isti, katerim je ; verno služil, sedaj ua najpodlejši način tirajo v pogubo! Dali ta lekcija spametuje Kačuna in vse njemu jednake? Dvomimo, zelo dvomimo. Preveč so ti zavedenci zaslepljeni, da bi videli pred seboj biezdno, v katero njihovo izdajstvo tira tudi njih
nov kron.
Afganistanska afera
Dozdeva se,
krat, ko je bil čas. da bi sama praktično da se je napetost, ki je nastala radi vpraša-izvajala to načelo, takrat je ravno ona delo- j nja predstolonaaledatva v Afganistanu, nekoliko polegla. Vendar še ni izključeno, da nastanejo komplikacije. Bratje novoproglase-nega afganistanskega emira sicer priznavajo njegovo vladarstvo, ali bati se je, da ustanejo proti njemu njegovi bratranci, sinovi Sir Alija, katerega je pokojni erair pahnil s prestola. Nekateri ruski listi trdč, da mora Afganistan postati odvisen od Rusije, ali pa da ga mora ta popolnoma anektirati, ker še le potem da prenehajo nasprotnosti med Rusijo in Anglijo. Vznemirljivo je tudi dejstvo, da
vala na to, da je netila med Nemci sovraštvo, do avstrijskih Slovanov! Iz kakega namena se hoče sedaj kazati tako spravljivo ? Ako bi tudi bilo nje sedanje postopanje iskreno (kar pa ni), bi ničesar več ne pomagalo, ker bi ostalo glas upijočega v puščavi. Ker pa in iskreno, je res neumljivo, čemu si stranka brez potrebe svoje pristaše odbija 2 istim.
Prav pa je, da volilci zapuščajo to hinavsko židovsko stranko. Slovani l>odo vsaj
same 1
Ne pozabite ! Zopet opozarjamo slavno občinstvo na krasno veselico, ki jo priredi »Zavod sv. Nikolaja« dne 13. t. m. v Bar-kovljah. Vs(H»red bo še obširneji nego je v prvotnem programu. Prihitite torej vsi, da s tem povspešite nalogo, ki jo vrši zavod ubogim slovenskim služkinjam v prid in varstvo in s tem ua dobro vsemu narodu slovenskemu !
V »Soči«, ki nam je došla danes, se vale črni oblaki na obzorju, gromi, treska, strela udarja — razvezah so se in besne vsi elementi.
Da li naj odgovarjamo na vso to ploho goriškega zaničevanja? Tega naj ue zahteva od nas nikdo !
Torej le par opazk, hladno in mirno.
Slednjič nam očita «S*Ča» »dolg in kle-petav» jezik. No, ae svojima 2 kolonama in pol polemike proti nam je »Soča« odločno odnesla rekord v tem 'pogledu.
To je naš odgovor in basta. Kajti na samaritanski nasvet, da bi morali odločujoči činitelji ozdraviti «bolezen« neke osebe — ne more reagirati list. G. Cotič pa noče kratiti prostora listu, krvavo potrebuega za druge važnejše in koristnejše stvari.
Drobne Testi, ženske med seboj. Delavki, 28-letna Marija Krebelj, stanujoča v ulici Risorta št. 2 tn Vekoslava Dia ia, stanujoča v ulici Rigutti, ste se včeraj na svojem delu pošteno, prav po — žensko stepli. Posledica je b la, da je po dovršeni bitki Krebelj šla svojo nasprotnico ovadit na policijo, Češ, da jo je ranila — malce preveč. Vrat; naj razumi ženske boje! Najprej se stepejo in udrihajo ena po drugi tista ki more bolj — potem pa hodijo na policijo tožit, če so kaj ujele.
Misterijozno ranjenje. 43-letni Dragotin Smerdu, stanujoč v ulici Molino a vento št. 29 je dobil, ne ve se kje, nevarno rano. Včeraj so ga pripeljali v bolnišnico. Na vprašanje, kje se je ranil, ali kdo ga je ranil? je mož trdovratno molčal. Tudi poli-
•cijskim funkcijonarjem ni hotel datinikakega pojasnila. Morda pa ima mož jako tehten vzrok, da noče govoriti.
P o treh «lne vi h je sel 19-letni Jakob Punter zdravit si rano na zdravniško postajo, katero je bil dobil v torek. No, rana □ i hotela ozdraviti l»rez zdravniške pomoči.
Najdeno. V tukajšuji mestni iioluiš-niei je na hodniku neka oseba našla zlato za|>estnieo. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi na municipiju.
Nezvestoba. Včeraj je Josip M. ovadil na policiji trgovskega pomočnika Ota-vija Vuka, ker mu je ta |M»neveril 45 kron in 26 stotink.
Pobegnil. Viktorija Tiberio, stanujoča na št. 24. v zgornji Cjarboli, je ovadila na
se, od kodi veter piše! Ne potajujte naroda, ki vas hrani.
Upravitelj župnre.
X Občinske volitve v Jelša-n a h so se vršile dne 5. 7. in 8. oktobra Sedanji občinski zbor je bil voljen 1. 18'J na podlagi slovenskega programa. V njem ie i»il tudi župnik Velhartickv, ki se ie i od častno besedo pismeno zavezal, da bo pazil in vodil župana Hrabra, da ne Li zašel na proti na rodna pota. Zaključek i - dobe pa je bil ta, da sta oba, župnik iu župan, pojedla dano besedo in nastopila javen in odločen bwj proti slovenski stranki v Jel-šanah.
To je dovelo do boja, ki se je razširil po vsej občini. Na eno stran so Be postavili
inspektoratu pri sv. Jakobu, da je njeni mož župnik Velhartickv, župan Hrabar, ostanki
Sedaj je županstvo izdalo razglas, a ne da bi določilo osemdnevno dobo za reklamacije. Tudi ta razglas je c. k. okrajno glavarstvo (»otrdilo z izjavo, »da ni sicer j a k o jase n, ali da je zakonit.«
Bomo videli, kako bodo sodili v Trstu in a Dunaju. Mi pojdem > tudi na upravno sotiiš'e na Dunaj ! Konečna zmaga b o naša!
Z našim neljubim župnikom pa obračunamo drugim potom. To mu pa povemo, da hočemo imeti mir pred njim ! V Jelšanah morajo vladati mir, red in pravica !
Sicer pa t>orao še govorili o tej volitvi. X Podgorski zajci v 20. stoletju. Iz Podgorja pri Kozini nam pišejo: Pred nekaj dnevi so tržaški lovci priredili lov na zajce. Gonjače so oblekli v
nemške Pippove stranke in Krstičevi itali- italijanske barve: jednega zeleno,
janski pristaši. Ti vsi so šli v boj proti »pri-ktihi in sočivju, za meso in dobro juho«
pod geslom : stranka!«
drugega belo, tretjega rudeče. Toda podgorski zajci niso letošnji zajci. Splašiti se ni dal
»Živila k I e r i k a 1 n a ni jeden. Že vedo zakaj !
Etore od i šel iz svojega stanovanja in — nol. Sel da je in ni ga več.
Nezgodi. 3*>-letni težak Avgust Bat-tist ni, stanujoči v ulici tlel Veltro št. 138, je padel na delu in si poškodoval levo nogo.
14 letni kovašvi učenec Marijo Centis, stanujoči v ulici del S »litario št. 4. se je ranil na delu. — < ba sta dobila pomoč na hrvatskih poslancev. To so naši zlati, pošteni tveua vožnja nove istrske lokalne žele-
Brzojavna poročila.
Velik požar.
LIBEREC U. (B) S noči ob Vlj3 uri zvečer je iz do sedaj nepoznanih vzrokov navstal **genj v mizarski delavnici tvorniške tvrdke Fran Ijiebig, kjer so se nahajale velike zaloge lesu in modelov. Tri parne in 10 drugih brizgalnic je delalo na udušenju požara. Pogorišče je bilo zaprto po vojaškem kordonu, da ni moglo blizu na tisoče radovednežev. Ob 11. uri se je posrečilo prizadevanju gasilcev, da so požar lokalizirali in pozneje popolnoma udušili. Skoda je velika, toda ne še določena v številkah. Pokrita je po zavarovanju. Delovanje tovarne ne bo nič ovirano po tem požaru.
Volitve na Ogerskcm. BUDIMPEŠTA 11. (O. B.) Sedaj je znan vspeh volitev v vseh 411 okrajih dežele. V 203 okrajih je zmagala liberalna stranka, v 20 ljudska stranka, v 75 Ko-šutova frakcija, vil 1'grouova frakcija. Na-
Na drugi strani so stali vsi, ki so zvesti o z k t i r n e istrske železnice. Poroča programu in zapovedi isterskih slovenskih in 8e nam, da bo dne 1. decembra t. 1. otvori-t
X Otvoritev n o v o z g r a j e ne j dalje je il!Voljenih 13 poslancev izven strank
zdravniški [m»staji. Radi kave
slovenski kmetje pod vodstvom domačih mož zaloe. Aretirali so včeraj v Valenčiča, Prebiliča, Stembergerja in mnogih
svoU»dni iuki 47-letnetra kunl-a Jurija S.,	drugih. Šli so v boj, da si obvarjejo rojstni
ker je hotel odaesti iz svob<»dne luke 12 kg.	kraj pred ptujci in njih prodanimi hlapci, da
kave, ne da bi mislil na plaćanje carine od	obvarjejo občinsko premoženje pred slabimi
iste. Odvedli so ga na finančno oblast.	y;os[>odarji, da vržejo ob tla vse one, ki so
Nadalje so aretirali ravno tam 35-let-	j h gonili j>o sodnijah, ki so jih preganjali
nega Dragotina S., ker so našli pri njem več	z doma. ki niso dali miru niti — mrtvim v
ke. tujozemških cigaret. Cigarete so zaplenili,	groltovih ! Sli so v l>oj za vero svojih očetov zajcev.
Vesti iz Kranjske.
* Srečen lov. »Slov. Narodu« poročajo, da so minolo nedeljo v lovskem revirju najem'iika lova. gosp. Dolenca iz Kranja,
in 5 Slovakov oziroma Srbov ter jeden demokrat. V 23 okrajih je potrebna ožja volitev.
Nesreča v rudniku.
VRATISLAVA 11. (B.) Kakor javlja »Schlesische Zeitung« iz Katovica,je včeraj v rovu »Saturn« zasulo 6 rudarjev, trije teh so ubiti.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 11. (B.) Vojni minister Bro-
in sicer v Še. Jnriu pri Kranji ustrelili 60 j • l -	n ¥ m	, .
J r	j	oricK je dne /. t. m. členu parlamenta, sir
S.a so izpustili na svol>odo.
Tatvine- Nekemu čevljarju v ulici Capitelli so neznani uzmoviči ukradli par čevljev. Oškodovanec je tatvino ovadil na policiji.
Natakarju Alojziju Trivelii, stanujočemu
in za slovensko domovino pod geslom : Bog
* Razstava
njimi je
roda. Saj so naši slovenski kmetje pošteni v dnu svoje duše. Škoda, da niso vsi dovolj v ulici del Farneto št. 12, so nepoznani učeni in brihtni !! Ali to se jim ne sme za-poštenjaki ukradli uro vredno 24 kron. — meriti, ker nimajo šol. Tudi so imeli do se-Včeraj zjutraj si v ulici Stazi one tudi nepo- daj vedno poštene slovenske duhovnike, ki znani tatovi ukra lli z nekega voza nepre- bi bili tudi srčno kri dali za slovensko do-močljivo plahto, vredno 80 K.	movino. — Sedaj pa je v Jelšanah ptujec,
Dražbe premičnin. V soboto, dne 12. ki išče svojih pristašev med ostanki nemške oktobra ob 10. tiri pre>ipoludne se bodo vsi« 1 naredi tuk. c. kr. o&rajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražoe premičnin
Hovard Vinceatu, doposlal pismo v katerem prešičev. Kmetijska |>ravj. Mj imaino sedaj v južni Afriki 200 000 in narod ! Združili so se pod imenom »slo- podružnica v Novem mestu priredi s pomočjo mož 9 45Q topovi> na(1 JOO.000 jih vežbajo venska kmečka stranka«.	kmetijske družbe za Kranjsko dne 22. t. m. ^^ Qa Angiežketn. Nikake težive ne bo
Za niimi ie bila velika večina na- Prvo raz9tavo P^šičev. V to razstavo se pri- terej> (|a 9e vojska na lK.jižćlI p„tre|mo
popuste: 1. mrjasci, v starosti od pol leta na- viša £e ge Mq 2ahteva\a 0jageuja, bomo
prej. 2. plemene svinji, in sicer breji svinji mogii lJ3treči 7 Iiajve*j(> naglico. Mesečno po-
st ranke in Krstieeviuii pajdaši.
Občiusko županstvo je v rokah župnika
in s praseti. Razstavljene živali so lahko do maČega, jorkširskega ali pa mešanega plemena. VjA lepe živali je določenih 15 premij. Pravico do teh premij imajo le živinorejci iz Krškega okrajnega glavarstva. Do 9. ure do-poludne morajo biti mrjasci na mestu razara ve. Mrjasci, ki so se premirali v Novem
šiljamo v južno Afriko 10.000 konj. O nedelavnosti vlade torej ni u ti govora, v di-spozicije lorda Kitchenerjn, do katerega ima vlada vse zaupanj , se ista ni nikoli umeša-vala. Naloga Kischenerju je, da male čete sovražnika podi po površju, ki je tako ve-iko, kakor Franoozka in Španija skupaj ter da ima ob enem v svoji oblasti tisoče mflj
v ulici Ponziana št. 4, hišna oprava : v ulici h(>te| oQ Rekittinacije ,
Kom., hišna oprava; v ulici Poste, hišna gtrauke< bile 0<jbite, ker da so prekasno
uložene. Volilna lista je bila tako sestavljena,
mestu, ne morejo postati deležni [»remije v
V^lhartickega. Zal« „ je v« vrtilo. kab.r	T?-!"* " ^,	«"• Vlad« se ne I,o plašila zal,te".
slovenske kmečke
z živinskim potnim listom.
oprava; v ulici Petromo št. 1, hišna oprava; v ulici Giuba št. 11, hišna oprava; v Ro-janu št. 7, hišna oprava ; Cam[>o S. Giacomo, mesarska oprema in pohištvo.
Vremenski vesinlk. Včeraj: topiou er ob 7. uri zjutraj 13° 7 oh 2. uri popobi 'ue 20.0 (/-• — riasoaier uti 7. uri zju raj 756.1 — Danes plima »o 8.28 predp. in on 8 58 pop.; »seka oh 2.30 predpoludne in oo 2.52 popoludne.
Vasti iz ostale Primorske.
Vesti iz Štajerske.
g-
—	Skoflavantinski, presvetli dr. Mihael Napotnik, je bil dne 8. t. m. v avdijenci pred papež m.
—	Obesil se je v Rančah na Štijar-skem posestnik Fran Vrečko. Bil je, dasi rojen Slovenec, hud nasprotnik Sloveacem.
X Skof F 1 a p p in pravopis kra
je v n ih imen. V »Naši Slogi« čitamo na-	volitvi, ker je bila volilna lista
stopno interesantno vest : Ali se godi to zbok	pokvarjena, nevednosti, ah zlx»k obzirnosti, ali zbok mrž- Take so bile volitve v Jelšanah. Naša
nje : v nekaterih župnijah (/.lasti mestnih) se	slovenska stranka je imela v III. razredu
da je bil I. razred zagotovljen italijansko-nemški stranki Velhartickega, a v II. in III. razredu so bili naši najboljši volilci slabo ali pa dvoumno vpisani v ta namen, da jih volilna komisija, na ukaz župana Hrabra, mogla po vrsti odbijati.
Konečni vspeh volitev je bil, da je zmagal Velharticki v vseh treh razredi.i in sicer v III. razredu z 134 glasovi proti i*l glasom, v II. razredu z 91 glasovi proti 73 gla- Renegat Glavinovich, kateri se je vsled som: v I. razredu z 11 glasovi. V I. razredu BVOjega laškega fanatizma prikradel v Vat;-»slovenska kmečka stranka« ni pristopila k kan baje z namenom, da umori papeža in, ki je
popolnoma bil na zahtevo avstrijske vlade aretiran, bil
vati od dežele one žrtve, ki so potrebne, da se vojna hitro završi. Noben ministerski svet pa ne more v ta namen že določenih odredb še zboljšati in posebna posveiovanja ministrov bi mogla le vzbuditi domnevanje, kakor da obstoji kako nezaupanje do vojaškega vodstva vojske.
Razne vesti.
elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvetiredno ugodne U U U cene. M K M
VILJEM DALLA T0RRE
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) h Moje pohiitvo donese sredo. ™
l
♦
:
s
i
je obsojeu na — 15dnevni zapor. Njegov branitelj je priporočal na razpravi, naj sodišče ne bo tnko stroga proti Italijanom izven I ta-
KXKKXKKXKKKXXXKK
še vedno č>sto hrvatska imena vpisujejo v okoli 170 volilcev, a pripuščenih je bilo na Uje> _ Komentarja ne treba !
Žena in miš. Na neki ulici v New Yorku prodaja neki Italijan pitane miši. Jedna teh
matične knj ge z italijanskim, krivim in ne- glasovauje samo 91 volilcev. {»opolnim pravopisom. l)a je t » nepristojno,	V II. razredu je bilo na naši strani okoli
krivično, pri poznal je nedavno eel<5 sam pre- 140 volilcev, a pripuščenih je bilo samo 73 miši ^ 8.?rehaja po robu klobuka Italijano-svetli škof Flapp.	volilcev.	veg8) vaki tako kupce. Preti tem proda-
Pre-*vetli je namreč js>vodom kanoniene	V I. razredu smo imeli mi praviinih 10 jalcem miši sta se nekega dne ustavili dve
▼intaeije pregledoval knjige nekaterih žup- glasov, nasprotniki pa samo 7 glasov. Ali vo-	,|a Bj ogledati te živalice. Kar je ona
nij. Svojim bistrim pogledom je moral opa- blna lista jim je pomagala !	rajg na klobuku skočila na rokav jedne teh
žit tako kvarjanje imen in vzroke temu. Li-	Ob takih nepravilnootih je umevno, da gospej. Sledil je strašen vsklik in žena je
sta; »či knjige neke župnije (ki v tem pogledu je bil narisi na župnika ogorčen. Župnik j« j padla v nezavest. Odnesli so jo v bližnjo hišo podaje uzor zlol>« in smešnosti) je rekel do- dosegel, kar je hotel. Zmagal je! — Ali ta t jn je trebalo Čakati 20 minut, da je zopet slov no :	zmaga j e t u d i n j e g o v a p o 1 i t i 6 n a i (iri§ia k sebi. Ali ta dogodek je imel še
>Non č vietato di serivere i notni slavi smrt. Ni v Jelšanah, pa tudi drugod v Istri drugih resnih posledic za ž i no. Rudarstvo je
pogodilo namreč, da je bila ta žeua že štiri-j krat v zaporu zaradi osebnih napadov, o ka-naša stranka re- j terih se je posluževala noža in samokresa.
cio
ooll * ortogratia moderna: cito, č di serivere cosi i nomi di ittliani, perchč cjuesti, giusta 1' OrJinauza ministerale potrebl»ero ricorrere«.
To bi se reklo [>o naše: »Ni prejMive-daoo pisati slovanskih imen z mo<lerniin pravopisom ; ali, kar ni dovoljeno, je pisati tako imena Italijanov, ker bi ti, oprti na minisie-nja.no odredisi, mogli rekurirati.)
Tako misli in je govoril presv. škof Flapp ki menda ni »pretiran* sla volj ub); tako menda mislijo in zahtevajo tudi naše posvetue oblasti; tako bi moral misliti in delati v-aki |w>šteu človek. Pišite torej enkrat hrvatska (slovenska) imena in priimke s hrvatskim (slovenskim) pravopisom, kakor jih narod izgovarja. S tem prihranite sebi in c. kr. oblastim mnoga in odvisna pisarjenja. — Cesar, se vsled nove ministerijalne naredbe ne sme,je: menjati, previjati, kvariti nehrvatske ali neitalijanske priimke. Ne ozirajte
che non č le- nima več ugleda — ker nosi Krstičev »kle rikaIni< pečat !! Proti volitvam
X X X X X X X X X X X X X X X X X
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
prvo slov. n\m pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
katera se nahaja
v Trstu, Via Pi&zza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni str»n| cerkve sr. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke.
X X X X X X X X X X X X X X X X X
vloži
kurz. Županstvo je napravilo formalno napako, policija jo je že več Časa iskala, ker da hoče
ker v razglasu ni določilo osemdnevne dobe za vi oženje reklamacij proti volilni listi. Mnogi volilci so bili ali izpuščeni, ali slal>o vpisani ; in to v vseh treh razredih. Tudi so bile liste popravljene pri nasprotnih županovih pristaših v času, ko zakon ne dovoljuje tega. Za vse to ima naša stranka dokaze. Ze prvi razlog je dovolj, da volitve morajo biti uničene v vseh treh razredih !
Tako bomo imeli v tretjič občinske volitve, ker smo že do zdaj dvakrat zastonj volili. Že prvič so bile volitve uničene, ker je bila volilna lista nezakonita.
In tako nezakonito volilno listo je potrdilo c. kr. okrajno glavarstvo na Voloskem.
nekoga iz osvete umoriti.
In taka žena pada v nezavest pred mišjo !
xxxxxxxxxxxxxxxx
1 Aleksander Len Miszil
Gospodarstvo.	&
Dobavni razpis.	ft?
Zaradi dobave potrebščin, kakor: zastav, ! ^^ olja, mila, lojenih in stearin sveč, vrvi, kos-cev itd. za c. in kr. pomorski arsenal v Pu-lju za leto 1902 se bo vršila ponudbena raz-1 (j^ prava ic sicer za olivno olje 14. decembra in za druge predmete dne 30. oktobra t. 1. ob 4. uri popoludne. Ponudbe se imajo najkasneje do 3. ure popoludne omenjenih dni vložiti pri adjutanturi poveljništva c. in
Prva In največja tovarna pohištva
vseh vrst.
TRST
TOVARNA: ,	ZALOGE:
Via Tesa, j Piazza Rosario št. 2 vogal	I (SoUko poslopje)
Via Limitanea in Via Riborge št. 21 gi
-MOM--S
Velik izbor tapec&rij, zrcal io slik. Iz-vrŠuje naročbe tndi po posebnih načrtih.	2*v
Gene brez konkurence.	^
ILOSTKOVAII CEI1K ZASTOIJ II FRAIKO	^ Predmeti postajo se na parobrod
ali železnico franko.	ajv
pomorskega arzenala v Pulju.

Novo pekarno
in fdadčičarno sem odprl v ulici Molin a vento, r« oglu uli«*e dei Gradi Yf«aki dan trikrat fri^en kr: h * d 1 '2 nove- za kilo naprej. Sladkarije, sltd^ioe in razr.n drugo pecivo. Se sprejem«, domaći kruh v peko. Priporočam ee za obilen obisk: A n t. Pahor.
Delavnica
za Ispravljanje vsakovrstnih strojev. motorjev na plin in brizgalnic ▼neb vrst. Kovaška ddavuka. Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica Belvedere nt. 9
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v Trstu. 1'iazza Barriera pripon « a hvojo zalogo jentvin, kolo-nijalij, riava^nejra in najfinejšega olja. najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpo.-ilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drol-uo. Ceniki franko.
„Durator."
Pod plati so zastonj, ako vsakdo rabi _Durator~ ter žnjim 3 — tedne ma/e svoje podph te, kateri trajajo "> krat več in jih voda ne obrabi. Cena jpdni ^katljiei z navodilom vred 1 in 2 kroni. „Ihirator" se prodaja v mi-rodilnicah, ppecerijsk'h prodajalnicah, trgovinah z i snjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi. naroči naj se P" z 1 K 20 stot. Iranko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in l>almacijo: J. Mirta) up v Trstu, uliea Kossetti .-■t. 12-
Operater kurjih očes,
(K a 1 i s tv diplomo-
v»d sjecijalist Giordaiii, ina svoj ambulatorij Via Stadion 3. I. ki je odprt od g predp. do H. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način iu brez nik«korsnih bolečin. Cena za operacijo v ainbulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni.
Skladišče vina
trgovec z jedilnim blairom
Via Giulia št. 7.
Pli|K>roča svojo zalogo jestvin kolonija lij. vsakovrstnega o I j a. navadnega in najfiuejejja. — Najfine»e testenine, pO jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno Mapo tudi n:i deželo na debelo iu dro h no. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri n:sjso!idnejšeni delu in o zmernimi cenami.
J
Podpisani smatra si t dolžnost javiti, da M TINA iz VISA, KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE ki BELA VINA iz VISA, ki »e prodajajo v njegovi salogi, antlizovana in stavljena pod atalao kontrol« zavoda za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kr, •vatrljskega mimsterstva. Zato ae »tavlja na vse sod« Id boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje minv •terstvo radi pregoste^a k valjanja Tina, ki stavlja v resno nevarnost jjudstvo.
Kedor si torej vkupi Tino v moji zalogi, j« goto*. iiu 't v njem ne nahaja drugih snovij, ne« 6» je vino čisto io naravno, da se sms z mirno v**tM t J. '! bolnikom in konvaloacentoa, ker analizacijakl zavod stavb,a pod svoje varstvo samo ona vina, M so ćista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo m o raja kmeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran .... liter po 32 dot^ Vino iz Kaitelov pn Splitu „ 34 Fino Tino iz Visa... w 34 „ Vino Opollo .... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ottea Legna ši. 6 (DvoriAfi^
,T a k oq Je 1 len
ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fire paštne In dezertne vina na de elo in drobno franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah.
Pekarna in sladčičarna
v Trstu, ulica >ette Fontane št. 13. priporoča a brat na dan svež bruh in velik izl»or sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov.
Rt meljni v vel'kem izboru, bukove debal orehov i na, jelovina, trd les vsake vrste, d<pice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stop nj i ce.
Cene zmerne.
Viktor BEiklavez
v Trstu Via Fonderia št 10.
ŠTEFAN CRUCIATTI
ornamentalni kamnosek.
TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kam nja vsakovrstna od najimvadijejšega do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga klanega ali žaganega marmorja v različnih merah lielega ali I »a rva nega. Specijaliteta, za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove !>odisi l»ele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in jh» ugodnih
cenah.
Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
sč zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali G velikih steklenic
4 krone franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
"1 lončka .'i kron f»0 t-tot franko, razpošilja proti predplačilu:
m A. Thierry-ja lekarna ,.Pri angelju varhu" hm
t Pregradi. Ropoteč Slatina (Roliitsch-Sa.-.erbrun).
DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleischmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar L pl. Tonik in l>r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Miltelbach.
B BBB V K a drobno se vdobiva povsod. |
Vdobiva se v vseb lekarnah, mirodilnicah. parfumerijah in enakih prodajalnicah.
Florijan Gnpajerjev
kemično suha voda
Skrivnost kemičnega izpiranja
o
oo
o
oo
o
oo
o°o
o°o
o°o
o°o
o°o
o
oc
o°o
o
oo
o
oo
o
oo
V mojem zavodu za kemično pranje na najmanj 10.000 volnenih, haržunastili svilenih oblekah in onih iz Kamgarna natančno preskušano odpravi V eni minuti vse madeže vsled olja od bi-cikljev kakor tudi vse druge olja, maščobe, petrolej kakor tudi maž od vosov, sosebno pa
SV vsaki madež
brez drgnenja, brez pranja, brez sedanja
odpravi „GUGI".
Dunaj, I.
Mfoeluiiffensasse štv.
11.
V Trstu ga prodaja :
Ipacij lohl, na borznem trp 4.
Cena steklenici 80 st. Rasprodaj alci vdobe primeren odbitek
o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« će domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr; zlih nasledkih slabega preb&vljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Paerhofer-jeve krog-ljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1
gld. 5 kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek
1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki * gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
ledina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Fserhofer-jeva lekarna
Dunaj I., Sin^erstrasse štev. 5. Prosi se izrecno, VJ. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake skatljice na navodilu o uporabi stojeći podpis J. Pserhofer iu sicer z rudečimi črkami.
esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega 111 krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ijunju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 ^ukernica
T a n 11 o c h i 11 i 11 - p o m a d a
J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pu-sica 2 gld.
Balzam zoper ozeblino
J. Pserhofer-j*»v. I lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo G5 kr
J. Pserliofer-jev sok iz ozkega trpotca —eSkr1 J. Pserhofer-jev balzam 7oner o-nlšo 1 stek,enica 40 kr
'""I'"1 fe^1®*'? s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
Stoli - ovi Kola - preparati
izvrstno krepčilo za selooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., '/. litra 1 gld. 60 kr., 7« litra 85 kr.
J. Pserliofer-jeva grenka želodčna tinktura (p^ne8kžr
Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikdi oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pofliljatve po poiti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
DC Će se preje vpoilje denar (najboljfle s poitno nakaznico), potem Je pofttnina mnogo cenejia. nego pri poiiljatvab proti povzetju.
Zd
ravnili
obliž
za rane
pok. prof, Steudei-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Vdobiva se v vseh lekarnah, mirodilnicab, parfumerijah } in enakih prodajalnicah.
za izpiranje madežev
madežev na oblekah !>
lOHOHOtiOi'OiiOiiOMOiiOiiOltOiiOt
Glavni zastop za Anstro-Ogersko: c
Viljem Mocsari i
ima še nekoliko svohotnih ur. l*odu?nje teorijo in glasovir v nemškem ali. češkem jeziku. Honorar zmeren. Nat-aiisneje p<»v^ uprava
»EDINOST U.
Zanesljive osebe
se iščejo za razprodajo patentovanih novostij in izdelkov, ki so vsaki redni hiši potrebna
9tm Konkurence izključene, h«
Visoka provizija odnosno stalna plača od 120 do 150 K na meseu zagotovljena. Zastop se lahko ima tudi kot postransko opravilo.
Ponudbe na tvrdko:
K LIMES iV l.o, Prasca 1134/11.
^^^ Kdor potrebuje žaluzije, tkan^^f^^^ ^ Rene ali pletene rolete, železne ali lesene } za tvornice za prodajainiee, naj se ohrne ) naravnost na
Prvo hrvatsko toyarno ža- ^ luzij roletov, lesenih in že- ( leznih zatvornic i n ( kartonaže
g. Skrbić
Zagreb — Illea 40 — Zagreb.
Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem vesčakom, častnikom poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi tlobro uro, da nmo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne genf-ske 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-|>hu|iie, „sestav glashiitte". Te ure in i njo protimag-netične preciziski urni stroj so najtančneje regulirane in preskusen in clajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, .je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit a 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in vesčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6 mescih limkh) dodatnih naroči) in okoli :»ihk> pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron posrniua in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3. — ij. — in s. — K. Ako urane ugaja, se sprejme nnzaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur ,.Chronos Easel (Švica). Za pisma v Švico je ; staviti znainko za 25 stot., na dopisnice 10 s to t.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA
THE MUTUAL
zavarovalna družba za življenj'e v New-York-u.
Ustanovljena 1S4C.	Cisto v zajemna.
Splošno premoženje dne 1, januvarja I90I.
1.607,625.487.30 kron.
Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900.
42,873.000 kron.
Ce]a pokrltua svota /a vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. liiinisterijalnenui plačilnemu
uradu na Dunaju.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo
na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i.
za uozlacevanje in dekoracije
Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov
po zelo nizkih cenah.
f? ©
© © © © © © © © © © ©
Rinnione Atatica di Sicnrta v Trstn
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morja* proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserr drnft?a dne 31. dscesfir 1892.:
Glavnica društva ..... gld.	-i/KX).0<)0 — Premijna reaerva zavarovanja na
življenje....... •	13,326.346£>8
Premijna rese rva zavarovanja proti
ognju...........1,632.248*22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju ..... „	49.4G5*07
Rezerva na razpolaganje . . _	500.000*— Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca (A) . ^	333.S22'42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) _	243.331-8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . n	500.0(X)-— Občna reserva dobičkov . .	l,187.1H4-86 Urad ravnateljstva:	* Via Valdirivo it. 2, (v laatni hlii;.