Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Hosamrzna številkg 25 stotink. Izhala: vsako sredo popoldne in soboto zlutral. Siane zn ciin leto 15 L. ' nolleta 8 L. « četrtleta 4 L. Za inozctiistvo celo leto .?.•) L. \'a iwroäl'j Inez do- pi'sUinc naročtiinc se ne won mo oziruti. Odgovo'tii urednik: Poldc Kemperle. M/MUMM Št. 54 V Gorki, v sredo 8.julija 1925, utovm. Nelrankiraiia pisma se ne sprejemalo. Oglasi se računalo po dogo- Vina in se plačalo v na- prej. List izdaja kon- sordj -noRISKfi STR.\2E< Tisk Zadruziw tiskarne v (iorici, Rivu Piazznt- ta it. is. Uprava in urcdništvo: iilica Mameli štev. a, Iprej Scuoh'). — „^Rdeče knjige" - zaplenjene. Z dcžele name a jo možic in feint jc Boje niailinega naroda« in se čudijo, du ne (lobe za nobeno ceno zuželje- negu spisu. l)u prihntnimo nušiin lin- dem brezpotrcben trud, javljumo s te- gu mesta, da je vlada »Rdeče knjige« kar bri oh njihovc'm rojstvu v celoti zuplenila. Policaji so se pojavili v tis- Icurni, pobnili vse knjige, iili natovo- rili v kočije in sedaj leze »Boii mujh- 'it.'u a rt'trnthi-i v lepili skladih na poli- i'ijskem koinisurijatu v Gorki. Zakiij jc zaplenila vlada zgodovi- no irskega naroda? Kaksna nevarnost ic ingala drzavi? Yidemsku prefekiura pruvi v svo- iem plenilnem odlokti, ki ga spodaj liriobätjeino. siedete: Junko Kralj razvija v »Hnjih majhnegu naroda« z'.'odovino Irccv in rise z živo in pri- vlučno besedo vse krivicc in vse ne- popisno zutininje, ki ga je prestulo jiinasko irsko Ijudstvo pod angleškim jannom. Janko Kralj govori sici'r o Ircih in o Anglesih, tmla izmed vrstic se vidi pray očito. da so Irei nrav za prav Slovenci in Angleži seve Italija- ni. V knjigi so popisune na prikrit in spreten natin razmere. \> katerih žive dunes Slovcnei v Italiji. Cc bo citato slovensko Ijudstvo »Bo- je mathncgu naroda«, se bo strašno pohujšalo. Prepričulo se bo. da ga ita- lijunska država prcgunju in zatira in se bo hntelo odcepiti. Postulo bo skniJka iredentistieno. lato je treba »Rdcčc knjige« nemu- doma zuph'niti, da ne prideio v roke nedolznenm Ijndstvn. Zaplemlni je se tembolj upruvicena, ker se Slovene em v I tali it godi do- bro, saj imujo popolnoma enake pru- viee in dolžnosti kakor vsi ostali dr- iavljani. Vs'-bina knjige jetorej v po- polnem misprotju z resničnostjo. ¦ ;VV/ ta izvajunja vladnih oblustnikov odgovuriamo tako-le: Vi, gospodje, trdite, da uživujo Slovenes v Italiji v polnem obsegu vse politične in kul- turm priivicr, ki jim gredo. da so e- nakopravni državljani, katerim se ni treba pr.iv nie pritoževati. Takit je po vašem resničnost. .Resniennst, ki jo vsi vidijo in vsi čutijo. Ako je to res. kur pravite. potem bi mim moralu biti vlada naravnost hvuleimi, da smo izdali knjigo o Ircih. Zakaj iz zgodovine irskega naroda bi šele spoznalo naše Ijudstvo. kako do- bro ny> mil godi v Italiji. Lindic bi ei- tali o brezštevilnih krivicah in inuee- niškem trpljenju na Irskem in bi liva- lili Boga, da je primorskim Sloven- eem vse to zatiranje nrihrunjeno. »Glejte,« bi vzklikali slovcnski kinetic, yfzuko so nbogc Irce preganjali! Mi živimo. Uvula Bogn. v mini in rcdu. Irce so sovraiili, mis spostujejo. Ir- eem so vničili jczik, pri mis se jezik prebivulstvu ceni in ščiti. Irei so biU pruvi snžnji, mi smo svobodni držuv- Ijuni!" Čim bolj In se slovenski kinct vglabljul v rRdeeo knjigo« in primer- jul irske razmere z nusimi. tembolj In se rudostil svojega položaja in si mel roke, da se inn godi dobro. Vi, gospodje, bi morali biti Janku Kraliu torei lepo livulezni in nredlaga- ii nemudomu v Rim, nai ga imenujejo za komemlatorja ali vsaj zu viteza. hhsto tcga kaj ste naredili? Pokli- cali ste ga na policijo na odgovor in mn zaplenili knjigo! Vi pravite. d:t vas je hotel v svojem spisu fologruii- rati in da je nuslikul v njem it'.ise razmere. Bog 'uti vas ruzume! Prej s\c trdili, •la ic položai našega ljudstva izvr- sten, da uživajo Slovcnei vse pravice, k' jim gredo, in da ste nam vi pra- vieni gospodarji. Zdaj pa vpijete ne- i muloma, da bo vidclo slovensko Ijud- stvo v zatiranih Ircih hstno podobo in v Anglczih sedanje gospodarje ttaUle! Kako ste mogli priti do take misli? Vi sami morate zelo sluho soditi o polozuiu nasega ljudstva. ako se ho- jite, (h.t .sv bodo naši liudje primerjali z Irei. P<; našem je stvar zelo enostavna: Sloveneem se godi dobro ali slabo. Če se jim godi dobro, knjige kakor >Boii v.iajhneg'j. nuroda« vladi in driuvi le koristiio in vi bi mondi »Rdeče kiiii- v.C". podpirati. Ako se pn nascma Ijud- stvu godi slabo, ne hoste položaia m'ti za las zboljšali z zuplembami brošur. Spremeniti je treba razmere. ubrati je treba z muni nova politiko. Vse dnigo je zidav.o na pesek in ne prinese najmanjsega uspelia. Kaj hoste ndredili, ako popiscmo boje iiulijanskega naroda za ohranitev niegovega jczika in njegnve kidture in nuslikamo niegove težke borbe za dosego politic ne svobode? Ali hoste tudi svojo lastno zgodo- vino zaplenili? Plenilni ukaz videmske prefekture. Prefekt Furlanske pokrajine. V (iorici je zaiela izhajati zhirka pnlitičnih spisov pod ime- nom > Rdci-c knjige«. Ko se je naznanilo priobčevanie omenjem1 zbirke, je slovensko casopisjc ob- iavilo člunkc, iz katerih se vidi iosno, d.f ima zhirka namen. podiivytti med Slovcnci. ki bivtt- jo v iw.'jah kruljevine. ircdenti- stinta i'listva, kar bi utegnilo ka- I'ti j'.ivni red. V prvem zvezku zbirke pripo- veduje pisatelj Junko Kralj pod ntislovom lioji majhnega naro- da , nu privlacen naein zgodovi- no Irske in namiguje spretno na lUimüni'' razmere, v katerih zive baie Slovenci, ki tvoriio del ituli- janske države, tako da se vsaja v sree čituteljcv, katerim ie knji- ga namenjena, preprieanje, da Slovenci niso italijanski drzav- Ijitni, uzivajoci v polnem ohsegu svoje kiilturne in politic tie pra- vice, kakor jih resnično uživujo. temvee du jih drži it id. dria- va v ncznosnih ruzmcrah zuti- runja in politiniega tlučenja. Ker je oettno, da mist ane jo 1a- hko za javni red najtežje posle- diee, ako hi se tako prepričanje razširilo med Ijudstvo in ker ie odvee poudarjati, da ie vse to v mtsprotiu z rcsničnostjo, kajti dr- žuva smatra vse brez izjenic zi[ driavljanc s popolnoma enukimi pravicami in dolžnostmi. seveda v okvirn obstojeah zakonov. zato SE ODRFJA na podlagi ?. člena Obeinskega in dcielnegu zukow.i zaplembu spisa >Boji majlmega iwroda«, ki je i-sel v (iorici. (jospod goriski pod prefekt ima dolžnost, izvrsiti pričnioči odl ok. Videm, 13. junija 1925. Za prefekta: Pucees I. r. Ni'dkfMTiisar /a javno varnost: Diaz 1. r. Kaj se godi po svetu? Y svetovnem čnsnpisju čittuno zad- n.ie todnj obšinia poročila o vojni, ki jo vodi Francija v svojili afrikanskili pasclbinali. Vrše so trdovratnu krva- vc hitkc, v katerih se vojuje arabsko Ijudstvo Rifanov za svojo svobodo in neodivisr.ost proti francoskoimi imp-e- rializmu. Ker stnji »üoriska Straz'.i" odloüiio i:a stnini \ seh tlačaiili in zatiranih namdov. liočemo popisati na teh stra- nch velicastno borbo Rifanov. s kate- nmi sočustvuje tudi slovensko ljuil- stvo ria Primorskeni. Obuietn sc nam midi nova prilika, da posvetiino v 'hmipurijc prutikrsčanske kapitali- stične politike našili dni. Podjarmijenje šibkih narodov. Na sevenii cbali Afrike sj razpro- stira deze'a Maroko, precei boyata pokrajira z leohni rudokopi. Onkraj morja lcžita Marokn uasproti Žpanija in Franc'ia. Fnnicozom in Špancem se je zdi'la de/ela prijetna in nekcya du: se /'I'enijo. da se |)olaste te tnjc zeml.'e. Meni nič tebi nie vkorakajo fnüieoske in španske čete v Maroko, kaikor da bi šle v lastno deželo. Nič niso \pra'šaii Maroeano\'. ali so s tern zad'ovffljni, tunveč so kar stcgnili svoi: roke po njihovi lastnini. Fran- uja in Špania sta sklenili leta 1912. kratkomalo pogodbo. po knteri sta si razdelili deželo na dvoje: en kos v/.;t- niein iaz, dnijjcjja si vzami pa ti. Do- li'ace !)rebival.stvo. ki zi\T: nad tisoö let v dežcli. s|)ls>h ni pribajalo \r po- šiev: ravnali so z njim kakor s polii- stvoni. Kupi!jes in prodaiaš ga, kakor ti se zljubj. Podjarmljeni sc upirajo. V teni vidimo vs«> zaviv-'iuxst in moralno pronalost moderne kapitali- stične politike. Kaj hi rekli o kmet- skem posestniku, ki nut ngaja sose- dova njiva. pa si jo kratkomalo \za- iiic in pretepe povrhn še gospod:arja? Vsi hi ga imcnovali tatu in razboini- ka in država bi ga spravila kinalii pod ključ. RaviTotak in nie maujši ro- par ni protikršcanska iniperiolkstična divava. ki jemlje dnigirn narodoin /oinlio in neodvisnost. Cela vrstii sibkili narodov ie padla pod naskokom kapitalističnih velesil. Ista usoda ie bila zapisaiia Maroča- iiotn leta 1912, ko so si niiliovo deže- lo razdelili na papir.iu Franeozi in ^panei. Tod a d'omace prebivalstvo se ni dalo kar tako zlepa ngnati. Z orožjcm v roki so si morali Franeozi in Spanei csvojevati kos za kosoni zemljo in j/rodiiv.li so Ie korakoma v notnnjost. General Liotej. Francoskim četnni ie načeljeval general l.iotej, intelitrniten. orebri- san in knit u'oz. kateremu ij dala fr.'Micoska država polunmoč \' Maro- roku. Po 15 letnih krvavih bo jib je I intej ukrotil d'ezelo in jo začel tudi npravno nryanizirati. Liotici je bi! ne- kak kralj Maroka in je zaslovd radi t.'ga. po vsej Franeiii. Na ziiuai ie pu- slil doinrieitioii] na\idezno oblast in priznal niaro^kcira snltana za vla- d::rja dJ/de. Sultan je obranil zuna- nji blosk, Franeozi so inn piistüi dvor in vs:i stara odlikovania ter se inn doboko klaii.iali. Ptwidariali so. da Iioceio Maroko saino ščititi in mil po- ma.i,rati do lepše.^a razvoja. Imeli so nad maroško dcžele tako zvano za- sčitni.štvo ali Protektorat. V rosnici so \'a ohstaiale v dožoli ena po>len druge dve vladi: sultanova in franeoska. I.iotej je oblast franeoske vlade. sta.l- ro krepi! in širil, .¦sultanova moč je pa hirala in propadiila, dokltr bi se ne bi'a lepega due saina od sebe zrušila v nič. Po' 15 letnem naponi ie Liotej skoro dovršil svoje delo in Franciia jc bila ravno na totik da spravi žetev \- kaščo, ko ie zbnibnil.'i sedania vojna. Katero vodi zopet Liotei. Porazi Špancev. MiKKfo težje je šlo del'> od rok Španceii1. Od leta 1912. sc do d.niaš- niih (hii ni Spaneem posreci'o pod- jarmiti djzcle. F3rebiva!l.;.tvo hribovi- tih po.kra.iin Atlasa in Rifa se iejuna- ško in zilavo upiralo prodiran.iu Spa'i- eev in porazilo vcokrat španske čete. Span'iia se ščasotna. ni vcč iinala \" i'otranjost diezel.e in se .:.. koneno /a- dovoljila z nekateriini niesti na nior- ski obali. ki jib je obdala s ixisom u- trdb, da jMi zavaruie prc! napadi do- .načincv. Šelc I. 1919. so Španci dobiii P0.LCUÜ1 in skleiiili pod.ianniti vso deze- lo. Pošiljali so zapf>red';ina arm ale v .Maroko in se borili do leta I92,:i.. to sc pnivi celih pet let. brezusirvsin» proti poLftminini. zibivim gorskiui rrebiva!:eni Rifa. V divi'h hrilxniih Rifa ie skoro izkrvavela španska mla- (.'ina in rifsko govorie ie pozrlo mi- Ijarde španskega narodiKga preinože- nja. O /a'jjijih porazih ^paneev je no- ročala Oorišk;- Straža- obširno lan- sko let'). Abd el Krim. Najliuiši in najiie\'aniejši sovraž- nik. s katerim imaio opraviti ^panci v Maroku. je politični in voiaški \'o- diteli Rifanov Abd el Krim. V svojili goroviili - begnil med upornik: in Postal knnhi ii.iili vcdlitelj. Odkritosrčnost imperialistov. Kakor Intro ic Abd el Krim zapnstil šn;;icc. ji..' bilo konee ni.'!i"Ve \iiine sieče. Od Leta 1919. do 1("1.S'> finan- ei imeli so nckaj nspebov in prodiraü poeasi \ notraniosr Rila. Leta 1921. iili ie na Abd i-l Krim briipuo -izdal in od tedaj so ^panei dozivliaÜ zano- rtdoina same poraze. L. 1925. ie bila ^panija končiio iireniagana. Rif ie bil svoboden in varen. Cndno je. da so^ Abd el Kriiua ixkI- pirali v boju proti Spaiieem ravno nje- «ovi danasnii sovražniki Franeozi. Skrivaj so inn daiali orožie in denar. da bi pivmagal I'limo de Rivero. Franeozi so si mislili: ko bodo Špauci pregnani iz Maroko. tedai se vzdigne- iiio mi in pobaše no vso deželo pod Stran 2. »QORISKA STRA2A« našo oblast. Toda hinavska ooütika Francozov sj ni obiuskt. Vojna s Francijo. Ahd cl Krim sc je po zmagi nad> Spanijo ohrnil proti Francozom. On nc niara biti nodvržcn no Spanccm in ne Francozom, teniveč lioee popolno svoboch) svoje domovinc. Sedaj sc vrše v fraiicoskcm dehi Maroka Ijuti boji med Abd cl Krimoni in francoski- mi čjtami. Rifani naskaku.ie.io v po- nočnili napadih z zagrizeno vztrajno- stjo francoskc postojankc in so poti- snili Lioteja v defcnsixo. Voina jc Iju- ta in Rifani prdivajo mnogo kr\ i za svobodo svojc rodnc zcnilic. „Vsi kolonijalni narodi naj se dvignejo!" Panes iii mogoče rcči, kako bo kon- čala vyjna v Afriki. Na vsak luičin pa inorajo vsi svobcdol.iubni Ijii-diic. vsc poštenj strankc, vsi pravi kristjani sprctr.liati s simpati.io osvobodilne boje Rifanov. Celo v francoskem par- hunciitu so se našli Ijud.ic. ki so po- \zdignili svoj glas za neodvisnosti Maroka. Mcd najbolj diviim hnipoim in vpitjem večine je dclavski zastop- nik Dorriot očitaJ Franciji. da dela vojne proti kolonijalnim narodom tcr zavpil: »2clim, da bi vsi kolonijalni narodi sledlili zglcdu Rifanov in se dvignili k uporu. Francija nai izpra- zni Maro'ko. Maroiko Maročanom!« Dorriot je poudaril, da se franco- sko vojaštvo nc rr>ara boriti proti Ri- üaioui in da mcjejo vojaki preč oro- ž.ie tcr vpi.ic.iO': »Doli z vojno!« Francos!«) vojaštvo po našoin sicer nc bo vrglo preč orožja in se bo pod- vrglo vojni disciplini, toda iasno jc vendar, da sc bli/ajo yasi. ko na bo \cč mogoče kapitaliscičnim državam /ülirati po svoji volji tuji'h narodov. Tudi šibka in zaostala plemena rastc- jo in .dozoreva.io in bodo prei ali slcj \ rid a ra/ sebe jarem svoji h nasil- nikov. DNEVNE VESTI, Duhovniške vesti. Za zupuika v Kobaridu ic bil inve- st i ran g. Alojzii Pavlin. dosedaj ka- tehct in kaiplan v Tolniinu. Cl. Ivan Sonic, drugi kaplan v Tolminu. jc imenovan za pi'vega kapbna istotam. Za drugega kaplana pride v Tolmin g. Fdko Pcrjančič, kaplan v Solkanu. Na njegovo mesto v Solkanu ij imc- novau g. France Kodrič, kaplan v Ko- baridu. (i. vikarij Matija Ivančič grc a Cerovega za kurata v (laibcrje na Vip:ivskc!ii. Za vikarja v Ccrovcm jc namešjjn g. Alojzij Miilič iz St. lJetra oh Nadiži. (i. Viktor Kos, kaplan v Bovcu, jc imenovan za kurata v L<>- gu. Na njegovo mesto v Bovcc pride za kiaiplana g. novoinašnik Viktorin Stanič. Za kaplana v Podmelcu gre '^. novomašnik Natalij Kiačic. Konec izpitov v goriškem bogoslovju je bil due 2.tm. Vesela vest. (i. d'ckan Ignaci.i Mreitenberger, ki bi bil postal, kakor sino zadn.iič po- ročali, knialti žrtev ponoencga ropar- ja, jc izven vsake nevarnosti. Vniil se ic iz jjoriškejja zdravuišča sv. .lu- sta doinov in že vrši svoia vsako- diievua opravila. Smrtna kosa. V Dolini pri Trstn je nmrl g. .Io- sip Paniere, nmogoletni župan in de- zelni poslanec istrski. Bil ie med pr- vimi narodnimi delavci tcr sc jc skupno z drjem Laginjem. Spinči- čcm in Mandičem boril za pravice lirvatskLLja in slovcnskega ljudstva v Istri. S svojiin mo/.atiin in odloonim nastoponi si ni pridobil samoljubezni luušcga naroda, temvee so Ka spošto- vali tudi nasprotniki. Pokoi nje^ovi J plciiicniti dusi! Oliranimo mu časten I in hvalczcn spoinin! Obseg nove reSke škofije. K liovoustanovljcni škofiii na Reki, o katjri smo žc poročali. bodo spa- iltilc tudli zupnije Trnovo. Rriežak in Prciii. Kam bo pripadal vikarijat 7ja- Korje. še ni ^otovo. Popravek. Odbor prosvi'tnc-iu drustvu »Mia- dike« v (iorici num pošUJu slcdcče: Št. 157. dni'vniku »tidinost« z dm' ). julija t. I. ie priobčila v nekem )w- lemienem elunkti trditev. da ni nuše društvo poslalo urednistvu »h'dinosti« vabila in vstopnice za koncert. Ta trditev ni popolnoma korektnu in niece, mordu ne numenomu. senco mi miše dništvo. Da stvar nojasnimo, pomčamo: Uredništvu >l:dinosti« ni bilo vabi- lo na koncert pomotomu noshtno, če- prav je odbor člankum. ki so vabila razpošiliale, to nurocil. Da se ta ne- ljuba pomotu popravi, se ie drustveni podpredsednik v imemi odbora v kon- certni dvorani pred pevskim nasto- pom opravia! pri mivzočem zoriškem dopisniku rlulinosti« driu larcu in mu vročil brezphično vstonnico za prve vrste. (iorica, due 7. julija 1925. Odbor »Mladike«. \z poiicijske službe. PotHkoinisar na jforiskem polieij- skein komisarijaitn \ it. Marocco je prcmeščen v Cascrto v južni Italiji. V dobi tiskovne svobode. (ilavno. jflasilo itali.iar.ske ljudlske stranke «II Popob« ni moglo vcč kot dvajset dni iziti, kcr ni hotela prefe- ktura priznati novega odjrovorneKa urcidni'ka. V soboto so pa oblastva vendarle da la svojc dovol.ienie in je list zopet pričel izlu'.jati pod odgovor- nim urcdništvoMi .1. MarKottija, a se vcttaio pod) jflaviiini nredništvom v Francijo od'iSlega Donatija. Narod ki umira. V Franciji še vedno pada šte\ilo rojstev. To pa ne radi fizicne nespo- sobnosti ljudstva, ampak kcr modcr- no brezverstvo kvarno in razjedajo- Oe vpliva na zakonsko živl.ienic. Via- da je v skrbcli za potoiin-stvo. zato je naložila, oziroma povišala doliodnin- ski davek vsein samcew, ki so stari preko ,?0 let. To velja tudi za zakon- cc, jireko 30 let stare, k' so bnz otrok. Pol sporazuma. Politični do.t,roJiki v JiiRoslaviji so se prcriHiknili za pedi naprej. V Beo- ^radii se |)oyovarjaio Ziistonniki radi- kal nc in Radicjve stranke o sporazu- mu. Nekateri listi že pi.sc.io. da je inir rued tema strankama siotova stvar. Radicevci kxlo bajc stopiü v vlado in dobUi tudi par ininistrov. Kdaj se bo sklenil pa pravi sporazum med vscini trcnii brati: Hrvati. Srbi in Slovcnei? Boj za katoliško šolo. Prosvetni minister v JiiKoslaviji Pri'bicevic, znani zagrizeni svobodo- mislcc, ki sc je proskivil s s^oimii iikrepi proti katoliškim oreaiiizacijam in celo proti Marijinhn dmižbam, je izdielal nov šolski zakon. Ta zakon je za katoliške starše, ki liočeio svo.ie otroke vzgojiti v verskem in nravnein cluhu nesprejemljiv. Katoliško Ijud- stvo odločno nastopa proti teinu za- konu. V Sl<;veuiji so zato ustanovili dru- štvo »Krščanska šoki«, ki iina naincn d.'iovati na to. da dobe katoliški otro- ci katoliško vzgo.kx Skoda sain«, da v ostalih katoliškib pokrajinah Jugo- slavije zaniinanje za ti! boj ni tako /J- vahno kot v Sloveniji. Za narodne manjšine. Tc dni zboruje v Varšavi kongres. ki se bo bavil po večini Ie s vprašanji o narodnili manjšinali. ßilo pa je že več takili kongre'sov. pa ie doscdaj (-stalo Ie bolj pri Irjscdah. Nov most med Stračicami in Podgoro. Mestni stavbni urad' /e prončujc novi liačrt za tramvajsko progo, ki bo tekla od1 Sempetra orcko nekdan.ie ulice Treh kraljev (viale XXIV niag- .t,io) \r Podgoro in Ločnik. ^>e poprej pa bodo moral! zgraid'iti nov kamen it most čez Soeo od gozdička nad Stra- čicamii proti fanii cerkvi v Podgori, inalo višje od nekdanje »pašarcle«. Most lx) otvorjen sudi za pešce. Stro- ški zanj so proračiiiiani na I milijon in .'00 tisoč Mr; nosili jili l>a bodb dr- žava, provinca, inestna občina in vc- leindustrijalec v Podgori Bnmner. Z novirn mostoni bo Ijimlem zelo u- strežtno. kcr inorajo zdaj boditi eez Ijcvmski ali pa po ovinkih čez leseni zasilni most za tov.irno. Po kam seže zagrizenost. Na dunajskih pokopaliscib jj bilo stalno v navadi, da je višji uslužbencc inestiicga pogrebnega pcxljctja tKlnio- lil »Oče naš«. ko so spustili krs.to v jaimo. 1'e dni pa jc nek zagrizen so- cialist, mestni okrožni načelnik pre- povedal mestniin pogrcbniin usluž- bcncjui odlmoliti običajno molitev, pic pa je sam imel nagrobni govor in ga zaključil z besedami: »Po/.d'rav- Ijaim;) te. prijatelj, in se ne vkliino več!« Nato so pa pesvei zapeli nagro'b- iiico in kot |)ravo naisiprotje govoni zagrizenega nasprotnika vere so iz- zveneli akordi: »... sc zopet srečaiiio \r veselju.« Tečaj za babice. V Trstu sc bo vršil v solskeni letu 1925-1926 tečaj za babice. 0 spre- jemnili poyojili in vsem drugem da.ie pojasnila »Zclravstvcui urad« (Ufficio d'igienc), via Mazzini (prei via Mu- nicipio) št. 7/1. Polovična vožnja udeležencem informativnege zleta v Srbijo. Že vsa leta po osvobojcnju se Slo- venci ninogo zanimamo za južno Sr- bijo. Aiiiogo je Ijudi kmetskega sta- un, ki želijo priti do zemlie potom a- grarne leforme ali pa potom privat- nega nakupa. Ravnotako pogosto se oglašajo razni obrtniki, ki se želijo naseliti v južni Srbiji. je pa tudi inno- go preinožncjšik Ijučii. ki bi si na jugti želeli ustvariti kakršnokoli trgovino ali industrijo. Toda vsakdo niti prav ne ve, nc kod, ne kam. razmer pa na- si Ijudje sploh ne pozna.io in so tudi sicer prernalo orientirani. Tud'i je za nianjs'jga človeka dosti drago, ako bi bodil samo »gledat na uro«. Dozna- vanio, da organizira lastnik »Agrar- nega biro-a« g. dipl. agr. A. Jainnik, ki pozna Srbijo še iz predvoinih ca- sov, — skuperi informativni zlet v južiio Srbijo in s tern daie udeležen- cem priliko, da se tudi na lieu mesta poučijo o vsem. kar jili zanima. Zlet bo vodil g. dipl. agr. A. .lamnik sam in zbere tudi ves potrebni, specialni iiifonnacijski material. Preskrbeliie pri ministrstvu saobra- čaja ugodnosti. Udeleženci plačajo samo poloviato vožnio. ki bi utegnila znašati okoli Pin. 600.— po provizo- ricriem |)otiiüin načrtu, pa tudi s pre- nočišči po večini nc bo stroškov. Za- r'adi žc nastopajoče vročine bi se zlet pač najboljše vršil v početku septcm- bra. Ako pa bi večina udieležencev zahtcvala. da se vrši prei (a nc pred 15. julijein), bi se njih zelii moglo u- streči. Prijaviti se jc do 15. iulija t. I. Izletniki se ustavijo po en dan 'v Beogradu in Nišu, potem pa gre pot dalje v Vranjo, Skoplje, na Ovčjc in Kumanovsko po'je, Tetovo. Prizren. Ohrid, ßitolj, Veleš, Kos. Mitrovioo, Kosovo polje itd. ter evnt. tud!i v So- lun, če se bo za to (posebej prijavilo) dovolj interesentov. Potui program še ni popolnoma definitiven in se lahko Selma LufterlM: Katarina iz Sijene. Nikolai pa jc ostal trdovraten, kcr ni mogel prenesti. da je liodila po svetu in nosila v sreu l.iubezen do ne- koga drugega. "Toda čc nosiš Kristusa v sreu. de- vica. odkod veš. da tc tudi on ljubi?« Zasmeliljala sc ie v iiaiveselejšciu nasi'K'Ini in jc plosknila z rokarni ko dele. »To moraš sli.šati. to moraš siišati.* jc rekla. Zdiaj ti bom povedala naj- važncjše. Bila jc noč v postu. Izmi- rila sein sc s starisi in sem pridobila njih dovol.ienie, da položim obljubo Oistosti in oblečeni rtdoxnisko iiošo. Octudi stm še vedno stanovala v nji- hovi liiši. In bila je noe. kot scin ti rekla. toda bila je zadnja noe v pu- stii, tako da so vsi noč spremenili v dan. Skivje jc šumelo po vsch tilicah, 4 mostovži so viseli ko ptit'iiice na zidovik velikih palač in so bili vsi prevlečeui s svilnatimi preprogami in zastavami in vsi zascdeni s plemeni- timi damami. Videla sem niih lepoto v svitu rdtečili, kadečih se pknnenic, ki so tičab v bronastih svečnikih, vrsta pri vrsti. prav goni do slemena. In po pisanih ccstah so prilia.iali v vo- zcli in vsi bogovi in boßinie in vse čednosti in lepote so v dolgili spre- vodih šli ini'ino. In vines so se vrtele maskc in tako vcsclje jc bilo. d-a- ti, o gospod, še nikdar nisi \idel vese- lcjšega. I'll zbežala scin v svoio sobi- co. tod'a vciidar sem slišala smell s ccstc in šc uikoli niseiii slišala Ijudi tako sc smejati, tako Ijirbko in zve- ncčc. da jc moral ves svet z n.iimi ndariti v smell in pcli so pesnii. ki so gotovo bile slabc, toda zvcnele so ta- ko nedkil/.no in so priiiašale tako ve- sdje. da jc srec vztrcpctalo. tako da scin sc sredi molitvc inorala vprašati. /akaj iiiscm z n.iimi tain zunaj in \leklo in vabilo me jc tako močno, ko cia bi bila privezana na splasencga kon.ia. Toda nikoli prej uiseni tako molila li Kristusu, naj mi poka/.c. kaj jc n.iegova volja. In mahoma je pre- iiilial ves lirušc. Velika in čudovitu ti'Siiia je bila krog niene in videla sem zelen travnik. tarn je sedela Mati Bozja med cvctlicami in v njenem naročju ie ležalo Dete in se igralo z lilijami. In stekla sem z velikiim ve- seljcm k njinia in sem se vrgla pred otrokotn na kolena iin sem naenkrat bila polria miru in poiko.ia in sveto Dete mi je potisnilo prstan na roko in mi je dejalo: »Vedi. Katarina, da slavim danes zaročni dian s teboj in da te nase priivežem z naimoenejšo zvestobo!« »0, Katarina!« Ailadi Perudižijec se jc na tleh obr- nil tako. da je moigel zakopati svoj obraz v nje iiaročju. Bilo ie. ko da ne more prenašati, da bi gledal. kako jc /arcla, ko jc pri|X)vedovala. in ka- ko so nieiie oči postale podobne jasno sijocini zvezdain. Bolesten trepet ie pr.-šiiiil njegovo telo. Toda mcd tcin ko ic govorila, jc v ii.iciu vzklila velika žalost. Mala de- vojOica, bela, mala dcvrjčica - nik- dar je nc bo iiiogt'l pridobiti Njena Ijiibczjii je bila last drugoga, nikdar ni inogla postati njegova. Ni bilo niti vrcdno. ji povedati, da jo iina rad. 'I'oda trpcl je, vsc njegovo bitje je duhtelo v Ijubezenski miiki. Kakn naj more živeti brez njih? Zdaj mu je bilo skoro v tolažbo, če je poinislil, da je na smr't obsojen. Tako mu ni bilo treba živeti in jo pogrešati. Zdaj je dekh'ca za njim globoko vz- diihnila in se je vrnikt iz nebeske ra- dosti, da misli na uboge Ijudi. »Popolnoma pozabljani s teboj ,i:o- voiriti <)¦ tvoji duši,« je rekla. On pa je poinislil: Olej, to breme ji veadar lahko okijšam. »Sestra Katarina,« je dcjal, «ne vein kakšna iicbeiška tolažba me ic objela. V bo/Jem iiBenu, želim se pripraviti nil smrt. Lahko pokličeš incnihe in d'uhovnike, spovedal se liomi. FJio mi pa nioraš obljubiti. prodno odides. I'risla boš li incni. jutri, ko bom mo- nil tnnrcii in bos držala mojo glavo v Jlancli, tako kot zdaj.« Ko je to rckcl, jc začcla iokati in licpopisiio vesel.ie jo jc napolnilo. »Ni- kolaj Tuiiko. kako si srečcn!« je re- kla. ^prišcl boš pred mano v raj.« In začela jc nalajino gladiti ujegove la.se. On |)a je spet rekel: »Prides li mc- ni, jutri, na mestni trg. Sicer mi mor- da postane tcsno. Morda sicer ne bi mogel v stanovitnosti umreti. Toda če boš priču.ioča, bom oibčutil veselje sa- mo in ves strali me bo zapustil.« (Konec prih.) »ÜORlSKA STRA2A« Stran 3. še kaj opusti (zlasti Ohrid) al,i do pol- ni. Prijavc sprejcma in daie pojasni- la »Agrami biro« dipl. agr. A. Jam- nika y Ljubljani, Selenburgova tilica 7-1. Pisinenim vprašanjein ie za od- govor priložiti Din. .*.-- v zniunkah. DavMo je že bil eas, da hi se bili poklicani kro^i six>innili in organizi- rali tak poiičen /Jet, zato privatno ini- cijativo in prevz-em vsegic težkega de- la po g. dipl. agr. A. .lainnik« še toni- bolj pozdravljamo. Kaj je novega na deželi? Podgora. Kakor smo izvcdeü, se iwdb vršile pri nas oibčinske volitve na dan 2. av- gusta t. I. Pri vscli doscdaniih volit- vah smo imclii Ic cno skupno volišče. navadno pri mostu, niedltein ki> boino volili scdaj ločeno na dveh kraiili in sicer v »Ljudski soli« v Podgori in v >'Ljiiidlski Sc.-li« v Pevmi. Tedaj bom« pra,v iiatančno dognali število onili »strašnih« komimistov v Podgori in pa število pristašev drugili zmernili strank. Žcleti pa bi brio, dia se stnne- rnoi v nioeiio vrsto proti komunistom, ki yrdo lažejo. ko nam pripovedujejo o nebesih na zemlji, a so s svoelo žu- panstvo vse silo, da bi se njetfova ti- pravičcna zahteva rešila in naprosilo za posredovanje nekatere ngledne o- sebe, a do sedai niim ^c odijrovora. K(mčiio naj šc omciiim, da je post- no ravnateljstvo svoječasno ponudilo poStno nabi'i'alnico z vseini pravicami in dolžnostmi bivšcmn žiipann, ki jc — Bog V€ zakai — nc da bi sc s koni posvetoval, sam kratkmnalo ponud1- bo odklonil. Tako mora scdanja ob- činska uprava, kakor niarsikic dru- god, tudi twkaj popravliati zavoženo dedščhio? Uvcrjcn pa sein. dti sc nam tudi tnkai posreči izvojevati kononi uspeli, kakor sc nain jc to: posrcčilo zc v marsikateri, še te/.ji zadevi. Župan: Ox. Sobun. Koritnica pri Grahovem. Prosvctno d'rustvo na Koritnici pri (Irahovem ponovi v nodeljo 12. t. m. ob .1 uri po|X)l. v prostorih gosp. An- dreja Florjančič-a lv. Čcsnikovo na- rodno igro »Domeri<: (žaloigra v 5. dej.). Igralo se bo tudi v slučajii sla- bega vrcmena. K obilni vdcležbi vljiid- no vabi odbor. Dornberg. Po kratkeni oddihu nain bo naša »'Citalnica-« nudila zopet izredtn uži- tck. Z nedosegljivo vztrainostjo in kljub silneinu delu dotna so prklni in že poznani igraki »Citalniee« naštu- dirali Jurčič - Česnikovega »Hornna«. la igra d'rzi gledaka radi živahnega dejania v napetern prica.kovaii.iu in jc žcla povsod, kjcr je bila vprizorjena, popoln uspeh. Imeli homo tudi priliko čuti par |K%smi društvenega moškcgai in inešaiicga zhora. Nc dvominio. da ss vidinio v s)ornbergu v nedeljo vsi. ki smo vi'dicli že lepo vrsto na splošno zadovoljnost irspelili prircditcv. Ajdovščina. Zadnii čctrtek je murk! tu pri- nas uiati na.šcga g. župiiika gospu Marija Foil. DoiS-.vgla ie častitliivo starost osemdesetih let. Pogreb se ie vršil v soboto ob štcvilni iideležbi. Blagi po- kojnici naj sveti vcčna luč. g. žii|)iii- kii iiašc sožal.ie! Iz Novakov. V n.deljo 12. t. in. ob 3li popoldne priredijo novaški in robidniški Ijnd- skosol&ki otroci veselico z zelo izbra- nim sporcdom. Med druirim bodo igrali Finžgarjevo dvodeianko »Ve- utž«. Ker je eisti dobiček nainenjcn v prid ubožiiiiTi otrokom obeli šol, pri- dite okoličani, in vdsležite se prire- ditve v oirilnem številu! Šebrelje. Iz Šcbrcl.i smo prcjeli prav oster dopis proti luvstopanju tamošnjega učitelja. Res pra\p zalosüno je. dla mo- ra mo slišati, kako naiš človek srarnoti naše otroke. Za dimes dopisa ne ob- javimo, ker iipamo, da bo prizadeta oscba sama nvideki, dia.tudi Šcbrelj- ci vseh krivie iiie bodo dolp:o več pre- našali. Če pa naš opomin ne bo nic liasnil, svetujemo §ehreljcem. da se v takih z-adevah oibrnejo na višjo šol- sko oblast v 'I'stu, ki bo y.o tudi še- breljskcga iičitelja |x>dučiJa. kako se mora ravinti z otroei. Ustje na Vipavskem. V nedeljo dne 19 t. m. popoldne ob .^ in pol uri priredi našc prosvctno društvo »Zvon« veliko vrtno veselico z bogatim sporedomi. Natančncjši sporcd objavimo pravoCaMio. Sosed- iia dništva, pozor! Sv. Križ na Vipavskem. Zadnja ncdelja jc bila za našo faro in občino izreden dan. Dovolite mi, g. tiredtii-k, da Vain podtnn kratko |«)ro- čilo. Najpomembnejši dogodek tega dneva jc bila brczdvoiiiuo nova sv. niaiša, katero je daroval g. Viktorin Stanič iz spoštovanc Staničcve dru- žine na Otkovwti. Okrog pol desetc ure predpoldik: se je razvil iz rodne hiše svečan 'sprevod duhovnikov, bo- gosloA'cev, scirod^iikov in priiateljev proti župni.iski cerkvi. Zadnji je korakal g. novon;.ašnik med oeetom in inaterjo. Zupnijska cerkev. ki je hi-la odeta v zelenje, k bila nabito |M>lua. Prihiteli uiso samo doniačini, teinveC tudi vcrniki iz soscdnili du- hovnij, da prisostvujejo pomcunbni slavnosti. Profesor 'I'trceli ie imcl blcstcč cerkven govor, v katvTcm ie z ii.ieinii kistno živalinosi.io očrtnl ti> žki poklie duliovnika. Med sv. opra- vilom- jc pel donuiei pevski zbor, ki je dobro re si I nelahko nalogo. Novfiina- šnikii želiino tcin |X)to;n so enkrat obilo srec'j in božjega bLagoslo-va na tc/.avni p:)ti. kat.vro je nastopN. So prcdiio se jc začela sv. inas'.i. sj ic vršila prva seja novoizvolieiiega ob- činskcga sveti». Sejo je vod':l doseda- n.ii oihčinski koniisur g. Del Bianchi iz (jorice. ki si jc s svojim treznim in poštenini d:loni pridobil priznanje vseh ohčinarjev. Za žiipana ie bil iz- voljcn bivši župan v;. Kan»l Cc-niigoj, za svetovak'a pa g.u. V;iuk in Simo- nie. Castit'iino g. Cernigoju in žcli- nio iioveiini Ddboru o-bilp uspcliov. Popoldnu se je vršila v dništvenih prostorih veselica naše šolske niladi- v.o. Otroji so večinoma prav dobro rešili svnje vloge in so večkrat žcii groiuko priziianje od številnega nav- zočega O'bcinstva. Skoda samo. da jc bilo ir.alo prevee ... Pu inolčinio in uapravi-ino ra.iši piko, da ne bo s-kva- ril:! grenka ka-olht lepega sponiiiui. ki nas ho vezal na iniiiulo nedclio. Iz Črnič. Pri nas smo imeli v nedeljo 2M. ju- üija, kakor smo /c kratko poročali. toliko pričakovnc ohčinske volitve, ki so pa bile iiaziuuijjiit' lindem komaj kakili 12 dni poprcj. zato. da ni bilo zlasti ob teni nagroinadeiiLin polj- skem delu čusa za več.ia volivna raz- hurjen.ia. Volitve so se izvrsilc v zua- menju že starih vaških in osebnih na- spi'otstev. Upaino- pa, da bo novo sta- rcšinstvo vso skrb posvetilo zboljša- nju gospodiirskega poJožaia občine in olx'inarjev. Ravno na dan fariuga pa- trona sv. Vidii je prcminnl oee Andre.i k'ebek. Prejšnji dan je šc počasi le- zel doli na ccsto po.trledat in ie hotel iti k maši. Hiral je že \'eč č:isa. N. p. v in. — Na praznik sv. Petra in Pav- la pa je praznovala naša Mar. Druž- ha 15 letnieo. oclkar jc bilo ustajiov- Ijena. Posctile so jo oh tcj prilikc vse soscdne sesterskt druzbe. Lepo je bi- lo vidcti to ore/. 260 deklet broiečo četo, ki je pod plapokijoOimi zastava- mi med petjeni in pritrkovaiijeni zvo- nov vkorakala \' cerkev. Ta. pa je bila tako okrašena kakor do tedai -še nik- dar. vsa v zelenjn in cvetiu. Cerkveni govornik je bil g. žiipnik iz Dornbcr- ga, ki je kazal na iunaškega diiih-!. ki raj navdaja dnižl">enice. — Po cerk- veni potbožiiosti j: bil pcrzdraven sc- srr.nek družb v prostorih. »Kat. slov. izobr. drustva« in na društvcneni o- dru je prav čedno vprazorila domaea družba igro »Najdcna höi«. — Bil je lep praznik. ki je pokazal. da je še innogo posteiiejia veselja med naini. -- Naše drnštvo se pa pripravlia, da 12. julija vprizori obsirno in težko igro »Zloba in zvestoba« tor prvič na- stopi s pomnnženim pevskim zboroin. I'cronospora prav Inido razsaja po vinogradih v niž.iili legah; ix>si>ešuje jo deževno vrcme. Zito je dobro vs- pelo. Bog nas vanii vsai za naprej vremenskib nezjrod! Iz Gor. Branice. Dne 21. jimija smo polo/ili temeljc museum prosvctiieiiin društvu. Takoj se je vpisalo 75 članov in vsak dan se priglašajo se no\ i. tako da račiinaiiio na priblizno 1(10 člaiiov. Razveseljiv |)ojuv, ako pomislimo. d;a stoic Bnani- ca Ie okoli Sd his. Jinoglasno smo sj prikljucili naši -.-Prosvctui zvezi« v (lorici. Imeli smo tudi zc cno prc- davanje drauiatične vsobine. Tudi praznik sv. Cirila in Me to da smo praznovali slovesno. Nasa lepa |>e- sein je vžgala srea ter bodrila \' boju za na.še svetinje. Pokazali smo, da se tli v nas cut livaležnosti do našili blagovestnikov, ki sta v boju za uaj- svetejše pravice iiasevw slovanskega I'leniena mogli prcstati tako te/.kc krivice. Kaiitje, dfekleta. twr/.fc in žene braniškega proswtnega društva, |)O'kažite. da ste vredni poto'tnei pra- j dedov, ki so v znoiu svojega obraza ! po.iili to sveto grudo. se zanio borili ter častno zma;:aJi. Idcja, ki smo jo pri/.gali na pra- znik naših blagovestnikov. naj tudi v nadalje kaže pot. tisti eil.i, za kojega so sc borili naši najvcčji možje. Vsi tedaj na d.'lo za prospeh kmečko-de- liH'skega liiidstvit v Italiii. Bog živi! Divača. < Nekoliko pojusnilu.) Due 20. uiaja je bila v Divači sv. binna. Pnxstor pred cerkviio je bil okusno okrascn z venci. cvetiiem in zclcnjem. Sicer ni bilo slavolokii. ka- koršeii jc v navadi v nekatcrih kra- jih, pa to ni prav nič motilo: saj je š.' bolj prinierno, da ni povsod okra- šeno po encm in istem naCiini. temveč da jc nekoliko razlike. Prevzvišeni g. škof se jc pripelial v Divača due 1°. zvLČcr nekoliko prid s.daio iiro. Skoy pol ure pred prihodoin in oh oriiioda je slovesno zvonilo z vseini tremi zvoiiovi. K sprejemu jc prišla šolska inladina z gdč. učiteljico-voditcljico in tii'di \eč drugili Ijudi. Zelo veliko liudi ni moglo priti. ker štcic župni- ja samo okrog seststo prebivi.lcev in nicd teini je mnogo vslužbencev pri /.el'jznici in v uradih. Maihna. belo oblcčena dcklica jc prevzvišencga po- zd'ravila in inn podala šooek c\etk. Podoknice ni bilo in prav ie bilo. da se je opustila. ker jc bi! prevzvi.šeni zelo utrujtn in potrchen počitka; je isti dan že \- dveh cerkvah deli! sv. birmo. Drugi dan ob 9. uri sc jc pri- čela ecrkvena slovcsnost. Cerkev j:' bila prckrasiio ozaljšaua in čarobno razsvetlieiia. I^etic in s\ iranie ua orglie ic hilo uiuctno in čudovito gaul.iivo. Ljndi ie bilo zelo \c!iko v ccrkvi in v.dli so se do-stoiuo in spo- štljivo. \'sa slovesnost sc ie vršila in izvršila zelo krasno in vzvišeno. Sto- rilo sc jc vse. kar se je moglo in pre- vzvišeni je rekel. da je hi1! z vsem ze- lo zadovo-ljen. -- Stiri tediu po sv. birmi ie bi'a tu poroka gospod'icne Zo- re Obersnel. Poroka se ic vršila zelo slovesno. kcr so to želcli naibli/.ji so- rodniki zaročencev. Da so sc vršilc tudi zunaj cerkvc razne prireditve, ic umevno. saj sc to več ali mani vrši pri vsaki ženitnini. hi pri tej ženitni- i:i se ui zgodila nol)ena uetaktnost. Pae p:i so bili od zaročencev in njunili sorodnikov zelo mnogi ohdarovani / jestvinaini in z denaniimi prisncvM. kar ,ie gotovo veüka dobrota v sc- danjem času. zlast'i />a ubožnejšv* slo.ie. V Divae1. dne .1 julija 1925. Josip Svetič, župnik. Idrijske novice. Kmetsko-di'hivska zveza. V Idriji sc je ustanovila »Kmetsko delavska zveza s sedežeiii v poslopju Ljudlske posoiilnice« št. 66.. v zgor- ujih prostorih. Uradliije se ob ntdeljah od 9—10. ure dopoldan. v nuinih slu- ča.iih tudi izven iiradnih ur. K. d. z. stoji popolnoiiia na krščansko-social- nill načelih. zato jc dolžuost vsakega krščanskjga socialen, da pristopi kot čJen. Prispcvki so tako prikrojeni. da jih zmore vsakdo. četud! jc v pokoju ali brezposcln. Ni drustva. o katerein bi pomagali sebi in dnigim s tako inalimj žrtvauii kot je K. d. z. V njej so vpoKtcvani vsi sloji, hodisi gmot.no dobro ali shiho podprti. K. d. z. jc vedno na razpolago v težkih in dobrih easih. Ne more sc pa pomagati oiiini. ki so v te/.avah. ako se zanic tie ve. pa nil bodo kinetic, dclavci vpokojeni ali brezposclni. Za\edtiitc se tega! Tudi ni prinierno da zavedni kršcan- ski sodald ki\pijo protixerske in pro- ti kršeanske stro'kovnc ali politične organizaci.ic. Ami tin Ie Tiche 24.-6. 2.5. Zelo potrebno sc ini zdS. da se tudi ir.i nekoliko oglasiinio v naši vedno Srraii 4. .OORISKA STRAZA« i priijnbljuii "(iorišk> StM/.K ?x vi.O- kr;it smo čit;ili v dor. Sti\iž'i< kako so iiaši rojüki i)",l;išaj(i in opisnjcio svoje ::izmir.. HereiHo. d;.i nek;itcri