Sprejemanje planov komunalnega gospodarstva V liter gre (samo) liter... V ponedeljek, 23. 3. 1981 so delegatl na 25. skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Komunalne skupnosti ob-čine Ljubljana-Šiška med drugim obravna-vali tudi predlog plana komunalne dejavnosti in urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljubljana-Siška za obdobje 1381— 1985. Delegati so imeli precej zahtevno nalo-go, saj je na predlog srednjeročnega plana posredovalo amandmaje kar osem krajevnih skupnosti in še to nekaj krajevnih skupnosti pred samim začetkom zasedanja. Pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da so delegati raz-pravljali o osnutku plana že na 24. skupnem zasedanju dne 4. 2. 1981, ko so zavrnili pred-Iagani sklep, da se osnutek plana prekvali-ficira v predlog, ker je trinajst krajevnih skupnosti posredovalo pripombe. Istočasno je skupščina naložila izvršnemu odboru ko-munalne skupnosti, da prouči vse podane pripombe na osnutek plana, ki so jih posre-dovale delegacije krajevnih skupnosti, jih upošteva pri pripravi dodatka k predlogu plana ter poda obrazložitev na tiste pripom-be, ki jih izvršni odbor ni mogel upošievati. V času od 4. do 28. 2. 1981 se je ponovno pričel postopek usklajevanja tako na ravni krajevnih skupnosti kot tudi družbenopoli-tične skupnosti, komiteja za planiranje in družbenoekonomske odnose in izvršnega sve-ta občine. Predstavniki Komunalne skuprio-sti so obiskali nekatere krajevne skupnosti in izdelali vse odgovore na delegatska vpra-šanja, ki so se nanašala predvsem na ne-prikazane nerealizirane investicije iz leta 1980 in nekatere neskladnosti priprave in urejanja stavbnih zemljišč na zazidalnih oto-kih, ki jih občinski prostorski plan, ki je v izdelavi, ne predvideva za pozidavo, ampak jih ohranja kot kmetijska. Tako je od predloženih amandmajev skupščina sprejela dva in to predlog kra-jevne skuphosti Sentvid za zunanjo ureditev okolice pri Domu svobode v Šentvidu in predlog krajevne skupnosti Litostroj, da se pri urejanju stavbnih zemljišč za sosesko sS 103, ŠI 2, območje institutske cone Lito-stroj, dodatno predvidi pri pripravi zem-ljišč še izgradnjo komunalnih naprav indi-vidualne in kolektivne porabe. Predlogi krajevnih skupnosti, ki jih skup-ščina ni sprejela, pa so: • predlog krajevne skupnosti Sora za razširitev pokopališča, iz razloga, ker je po-trebno take objekte financirati prek cene storitve (z najcmnino); • predlog krajevne skupnosti Pirniče za rekonstrukcijo ceste Virkče—Verje in obvoz-nico Stanežiče zaradi gramoznice, kjer gre za prenos investicij iz prejšnjega srednje- ročnega obdobja in bi tako morale imeti prioritetni značaj, vendar je zaradi izredno visokih finančnih sredstev možno kot priori-tetno investicijo upoštevati le obvozno cesto v Stanežičah; • predloga krajevne skupnosti Šentvid za rekonstrukcijo ceste Andreja Bitenca od odcepa za Iskro—TV Pržanj do Dolnic ni možno sprejeti, ker investicija ni bi!a ob-ravnavana niti v osnutku samoupravnega sporazuma o tcmeljih plana Komunalne skupnosti za obdobje 1981—1985, kot tudi ne v osnutku srednjeročnega plana in tako ni zagotovljenih finančnih sredstev; • predloga krajevne skupnosti Podutik za rekonstrukcijo Poduliške ceste oziroma izgradnjo nove obvoznice ni moč upoštevati, saj ni na razpolago finančnih sredstev, po izgradnji kanalizacije pa bo izvajalec Podu-liško cesto vzpostavil v prvotno stanje; • predlog krajevne skupnosti Bukovica-Šinkov turn za nadaljevanje etapne moder-nizacije ceste Vojsko—Koseze ni sprejet, saj imajo nekatere družbeno aktualnejše inve-sticije prednost. Pri sprejemanju tako pomembnih do-kumentov, kot je srednjeročni plan, pa bi se morali zavedati, da je bilo planiranje v predhodnih obdobjih od zgoraj navzdol in kasneje deloma tudi od spodaj navzgor, v tem srednjeročnem obdobju pa je upošteva-no tako imenovano srečujoče se oziroma usklajevalno planiranje, ki je kombinacija predhodnih načinov planiranja, po drugi strani pa lahko upošteva tako planiranje sprotne spremembe, ki jih bodo zahtevali tako širši družbeni interesi kot interesi po-sameznih krajevnih skupnosti. Dana pa je tudi možnost, da se s kasnejšimi letnimi programi eventualno zamenja vrstni red prednostnih investicij, kolikor bi se to po-kazalo z ekonomskega stališča nujno po-trebno. Upoštevati pa velja tudi stabilizacij-ske ukrepe, ki so v veliki meri posegli v komunalno gospodarstvo in se obnašati bolj strpno, saj prihodkov ni mogoče povečati na nobenem področju, v poštev pride le to, da se nekatere investicije črtajo in nadome- -stijo z novimi. Skupščina pa je na istem zasedanju ob-ravnavala tudi sprejem programa komunal-ne dejavnosti v občini Ljubljana-Šiška za leto 1981 in poročilo o realizaciji programa komunalne dejavnosti v občini Ljubljana-Šiška za leto 1980 ter oba sprejela in potr-dila, izvzela pa je poročilo o realizaciji pro-grama vzdrževanja kolektivnih komunalnih storitev za leto 1980 kot tudi program vzdr-ževanja kolektivnih komunalnih storitev za leto 1981. Konferenca delegacij Komunalnega pod-jetja Ljubljana je o obeh gradivih razprav-ljala in ugotovila, da so se v letu 1980 po-javile nepredvidene okoliščine, ki so imele vpliv na obseg opravljanja kolektivnih komu-nalnih storitev, saj je podražitev elektriene energije za javno razsvetljavo bistveno zmanjšala razpoložljiva sredstva za druge dejavnosti v okviru programa; zato so izva-jalci koiniinalnih storitev Komunalnega pod-jetja Ljubljana v seplembru 1980 izvršili no-Iranjo prerazporeditev sredstev ob soglasju predstavnikov občinskih komunalnih skup-nosti ih s tem zagotovili sredstva za pove-čane stroške tokovine in deloma za zimsko službo. Vendar pa so bila sredstva prcrazpo-rejena samo v tistem delu programa, kaLe-rega naloge oziroma dejavnosti opravljajo tozdi Komunalnega podjetja. Ostala sredstva za naloge iz drugega dela programa (to so tiste naloge, ki jih opravljajo komunalne skupnosti same) p_a so ostala nespremenje-na oziroma so se še povečaJa. DeJcgacija je tako menila, da je povsem nesprejemljivo pokrivanje večjih stroškov za delegatskl si-stem, kot so bili predvideni v programu. pokrivanje stroškov na objektih individual-ne komunalne porabe, stroški SDK in po-dobno, ki v planih sploh niso bili predvideni.' Prav tako se zastavlja vprašanje funkcije deloyne skupnosti Komunalne sicupnosti in njenih strokovnih služb t_er različnih »stro-kovnih institucij«, ki so le nepotreben člen v verigi odnosov med uporabniki in izvajal-ci, povečujejo pa stroške za delovanje de-lovne skupnosti in se tako postavljajo v vlo-go »posebne nadslrukture«, ki pa nima in ne more imeti mesta pri dogovarjanju med upo-rabniki in izvajalci s področja kbmunalnega gospodarstva. Nadalje delegacija Komunalnega podjet-ja Ljubljana ugotavlja, da so na celotnem-območju ljubljanskih občin za naloge, ki so jih opravljale komunalne skupnosti same ali pa zanje sklepale posebne dogovore, po-rabili prek 55 milijonov novih dinarjev in da so ta sredstva bila uporabljena tako za namene po programu kot izven njega, tak način porabe pa ne more imeti pravega učin-ka. Ker bodo vse prekoračitve pri reaiiza-1 ciji programa za leto 1980 pokrite iz priliva sreflstev za leto 1981, to pomeni zmanjševa-' nje programa v Ietu 1981, s čimer pa se nivo opravljanja kolektivnih komunalnih storitev v ietu 1981 v primeri z letom 1980 ne bo po '. večal. Zaradi vseh navedenih ugotovitev je kon-ferenca delegacij Komunalnega podjetja Ljubljana predlagala skupščini, ki je pred-log tudi sprejela, da se iz poročila o reali-zaciji programa za leto 1980 kot tudi iz pred-loga plana za leto 1981 izloči program kolek-tivnih komunalnih storitev in sklepanje pi"e-Joži na naslednjo sejo skupščine. Nadalje je skupščina tudi sprejela sklep o imenovanju komisije, sestavljene iz dele-gatov uporabnikov in izvajalcev kolektivnih komunalnih storitev Komunalnega podjetja Ljubljana, ki naj do prihodnje seje skup-ščine pripravi poročilo o realizaciji pragra-ma vzdrževanja s področja kolektiv,ne komu-nalne rabe za leto 1980. Komisija naj tudi preveri priliv in porabo 0,93 o/o prispevka, ugotovi, za katere namene so bila porabljena sredstva, ali so bile cene komunalnih sto-ritev za vse predloge iz programa verificira-ne pri ustrezni instituciji, kdo je opravljal posamezne storitve, kakšni so bili su-oški za delovanje delegatskega sistema in strokov-nih služb in ali so bila sredstva porabljena za opravljanje kolektivnih komunalnih stori-tev ter vzdrževanje in obnavljanje komunal-nih objektov in naprav skupne porabe, kot je bilo določeno v programu.