PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 182 (13.413) Trst, sobota, 5. avgusta 1989 Obetavna znamenja, da bi lahko dosegli osvoboditev talcev v Libanonu Iran ponuja rešitev krize Zadovoljstvo v Washingtonu Tudi hezbolahi načelno ne nasprotujejo pogajanjem za zamenjavo talcev s priprtimi šiiti in Palestinci v Izraelu - Busheva strategija je bila torej uspešna - Pogajanja pa bodo po vsem sodeč dolga in zapletena TEHERAN, BEJRUT Iranski predsednik Rafsandžani je včeraj ponudil Beli hiši svojo pomoč pri iskanju izhoda iz krize z zahodnimi talci v Bejrutu. »Osvoboditev talcev in vprašanje Libanona sta rešljiva z dialogom in ne z logiko sile,« je dejal iranski predsednik med petkovo molitvijo. »Ukepati je treba z razumom in mi bomo Beli hiši pomagali poiskati rešitev.« Rafsandžani se je obenem ogradil od organizacije »na zemlji tlačenih«, ki je usmrtila podpolkovnika Higginsa. »Na eni strani je neznana skupinica, ki jo sestavlja prgišče ljudi v ilegali in ki je navedala, da je obesila nekega jetnika... na drugi strani pa je država, ki razkazuje svojo moč v posmeh vsem mednarodnim normam...« »Med tema dvema so,« po Raf-sadžanijevih besedah, »Združene države Amerike s svojo vojaško močjo.« ZDA niso torej več »ameriški Satan«, Rafsandžani sedaj navaja, da je ključ celotnega zapleta v Izraelu, ker je treba njegove voditelje prepričati, da osvobodijo ugrabljenega šejka Obei-da. VVashingtonska administracija je z vidnim zadovoljstvom pozdravila pozitivni razplet. Glasnik Bele hiše JFit- zwater je kot »spodbuden« ocenil Raf-sandžanijev predlog o pomoči. V Was-hingtonu pa ne skrivajo, da so pred tem že resno mislili na vojaško opcijo v primeru, da bi šiitski skrajneži usmrtili funkcionarja bejrutske ameriške univerze Cicippia. Cilj napada naj bi bila po trditvah dnevnika New York Times oporišča libanonskih hezbola-hov in iranskih pazdaranov pri libanonskem Baalbeku. Predsednik Bush je torej še kar pozitivno prestal svojo prvo težjo zunanjepolitično preizkušnjo. Za razliko od svojih predhodnikov je ohranil treznost, se izognil emotivnim televizijskim izjavam in dal prednost diplomatskim pobudam, ne da bi izključil vojaške opcije. V dveh dneh se je telefonsko pogovarjal z voditelji Alžirije, Maroka, Turčije, Savdske Arabije, Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije in s papežem Janezom Pavlom II. Ameriška diplomacija pa je aktivirala vse možne kanale in v zaplet aktivno vključila tudi sovjetsko diplomacijo. Po vsem sodeč so rezultati zadovoljivi, tako da je lahko Bush včeraj s NADALJEVANJE NA 2. STRANI Več kot 3.000 Libanoncev ]e v teh dneh zapustilo Bejrut, kjer se stopnjujejo spopadi med kristjani in muslimani, in se zateklo v »tamponski pas«, ki ga nadzirajo izraelska vojska in proizraelske libanonske krščanske enote. To pa beguncev, ki so v večini šiiti ne moti, saj je »tamponski pas« edino libanonsko ozemlje, ki je do neke mere mirno (Telefoto AP) Pismo SKGZ dr. Janezu Drnovšku Spoštovani tov. predsednik, slovenska narodnostna skupnost v Italiji že ves povojni čas čaka na pravični zakon, ki bi jo priznal in zaščitilta naša pričakovanja so se krepila še posebno ob izboljšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki je privedlo do Osimskega sporazuma in razrešitve odprtih meddržavnih vprašanj, med katerimi je bilo tudi vprašanje slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Osimski sporazum - duh, ki ga preveva - je prav gotovo še okrepil prijateljske vezi med sosednjima državama in spodbuja še vedno vse oblike udejanjanja dobrega sosedstva, žal se pa vse to ni odrazilo v odnosu italijanske države do naše skupnosti: ne samo, da Slovenci v Italiji še nismo dobili primerne zakonske zaščite, kot to predvideva omenjeni sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ampak se odnos do naših pravic izraža kar se da restriktivno, o čemer pričajo številni dogodki odvzemanja že uveljavljenih pravic do rabe slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do oblasti, kot tudi številni primeri zapostavljanja interesov in krnitve identitete slovenske narodnostne skupnosti na ozemlju Furlanije-Julijske krajine, na katerem je zgodovinsko naseljena. Zaostrovanje takšnega pritiska, ki ga vsiljujejo najbolj nacionalistični krogi, predvsem v Trstu, ni v skladu z obvezami italijanske republike (njene ustave in medna- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Osvobojeni toskanski podjetnik se je že včeraj vrnil na delo Preiskovalci lovijo Sardince ki so ugrabili Belardinellija Constrantino Pintore, ki je stražil ugrabljenega Belardi-nell«ja (Telefoto AP) FIRENCE Toskanski podjetnik Dante Belardinelli se je že dan po srečnem zaključku dvomesečne ugrabitve vrnil na delo. Obiskal je svojo tovarno v kateri pražijo in pripravljajo kavo Jolly caffe, proti večeru pa se je podal še k brivcu, ker je rekel, da je bil dolge brade že naveličan. Že predvčerajšnjim je na njegovem domu v Ponte a Mesola pri Settignanu odgovarjal na vprašanja firenškega državnega pravdnika Vigne, ki bo skupaj s kolegom Polvanijem vodil toskanski del preiskave. Vigni je podjetnik potrdil, da je moral trikrat zamenjati skrivališče, ugrabitelji pa so pripravljali še četrto potovanje v neznano. Ker je imel stalno zavezane oči, ni mogel pogledati svojim ugrabiteljem v obraz, zato pa je pazljivo poslušal, kako so se pogovarjali med seboj. Šef tolpe je bil menda človek, ki se ni pogovarjal v čistem sardinskem narečju, pač pa si je že prisvojil toskanski naglas. Preiskovalci menijo, da je bil to Giovanni Floris, ki je umrl med spopadom s policijo na avtocesti pri Fianu. Tudi v Rimu so odprli preiskavo Belardinelli. Policija je že pripravila zaporne naloge za deset domnevnih pripadnikov sardinske tolpe. Nekaj jih že sedi v zaporu. Tri osebe so aretirali po streljanju na avtocesti, eno pa takrat, ko so osvobodili Belardinellija. Paznika Constantina Pintoreja so včeraj zaprli v Regino Coeli, za rešetke pa sta morala tudi Andrea Melis, ki je posodil svojo osebno izkaznico Giovanniju Florisu in Mario Evangelisti, ki je skrbel za orožje. Policija vsekakor išče »bos-sa« Pietrina Mongileja, ki je bil vpleten tudi pri ugrabitvi Ester Anne Ricce. Tipične gneče na cestah letos ni Avgust preseneča tudi s prometom RIM, BEOGRAD — Pravega avgustovskega eksodusa, kakršnih smo bili vajeni prejšnja leta, letos ni. V središčih nekaterih večjih mest je bilo še včeraj razmeroma težko dobiti parkirni prostor in mestni redarji niso prav nič prizanašali z globami. Prav tako ni bilo običajnega navala na vlake, ki peljejo na jug in agencijske vesti poročajo, cla je bila milanska glavna železniška postaja skorajda pusta v primerjavi z istim obdobjem lani. Podatki prometne policije poročajo, da je bilo včeraj na avtocesti nekaj več kot 7 milijonov vozil. Promet je bil torej gost a tekoč, niti na kritičnih vozliščih pri Milanu, Bologni in Rimu ni bilo večjih zastojev. Tudi za vkrcanje na trajekte za otoke ni bilo hude vrste; na trajekt za Sicilijo je bilo treba čakati dobrih 30 minut, kar je za avgust res izjema. Za danes predvidevajo, da se bo podal na cesto še poldrugi milijon voznikov, podobno bo tuai jutri. Na podlagi starih statistik bi moral biti promet naj gostejši v jut- ranjih ura, vedno v smeri proti jugu. Nekoliko gostejši promet pa so letos zabeležili na cestah, ki peljejo v gorska turistična središča. Veliko tujih turistov, ki so bili prvotno namenjeni na jadransko riviero se je namreč ustavilo ob gorskih jezerih, hotelske in zasebne sobe pa so v celoti oodane. Napovedi za avgustovski gorski turizem so torej kar se da ugodne. Nekoliko več težav je s prometom na jugoslovanskih cestah in avtocestah. Čakalna doba za trajekte se ni bistveno spremenila od lanskih avgustovskih, kar pomeni, da je treba čakati tudi po dve uri. Doslej najhujšo gnečo pa so zabeležili na avtocesti Beograd - Niš. Pred cestninsko postajo pri Nišu se promet odvija po polževo: čeprav je odprtih vseh 24 okenc, je treba čakati več kot dve uri za poravnanje cestnine. Prometna policija zato svetuje, da se vozniki odločijo za alternativne izstopne postaje, seveda če je le mogoče. Sindikat CISL v Gorici za dvojezično doklado . GORICA — Goriški pokr s,r>dikat CISL je sprožil vpi Priznanja dvojezične doklade nžbence krajevnih uprav v i kih oziroma narodnostno m rj hči na h v naši deželi. To z bi osrednji sindikat CISL ‘ na skorajšnjih pogajanjih ovitev delovne pogodbe usl ev krajevnih uprav. Kot je nrajo takšno doklado za dv .°*t uslužbenci krajevnih upi nžnem Tirolskem in v Dolini K* obvladajo nemščino ozirom, coščino. Pred približno poldrugim le i 'akšno doklado zahtevali tudi hfnci v treh slovenskih občir, Goriškem in na Tržaškem. Ne s° uslužbencem ustregle in v skih svetih so bili sprejeti tozadevni sklepi. Pokrajinski nadzorni odbor v Gorici pa je te sklepe zavrnil, češ, da ni zakonske utemelejitve za takšno doklado. Sledila je pritožba prizadetih uslužbencev na Deželno upravno sodišče (TAR), ki pa se ni še izreklo. Sedaj pa se je za stvar ponovno zavzel Sindikat uslužbencev krajevnih uprav CISL v Gorici z zahtevo, da se ta doklada za uslužbence, ki obvladajo slovenščino, vnese v vsedržavno delovno pogodbo. Ta zahteva goriškega sindikata CISL je zelo pomembna za priznanje enakopravnosti našega jezika, ki nam jo nekateri žal še vedno zanikajo. NA 8. STRANI Ministrski svet in olajšave za turizem Andreotti ocenil protunafijske ukrepe RIM —Ministrski svet je odobril zakonski osnutek o finančni podpori deželnim upravam, turističnim delavcem, ribiškim zadrugam in dejavnostim, ki so neposredno povezane s turizmom, v krajih, ki so jih prizadele alge. Skupna vsota znaša 275 milijard lir, od teh je 125 milijard namenjenih ribištvu, 150 pa gradnji alternativnih turističnih infras-trukutur kot so bazeni v neposredni bližini morja, igrišč za tenis in golf itd. Nove strukture bodo morale biti zgrajene v obalnem pasu širokem največ 10 kilometrov. Da bi čim bolj omejili škodo, ki so jo utrpeli turistični delavci, pa je ministrski svet odločil, da jim letos ne bo treba plačati predvidenih davčnih pristojbin. Ta ukrep je le začasnega značaja, je poudaril minister za deželne zadeve Maccanico, in ne bo vplival na državni proračun. Turistični delavci bodo namreč letošnje davčne pristojnosti poravnali prihodnje leto, in sicer v več obrokih, da bo obremenitev čim manjša. Izredne ponudbe za tuje turiste, ki jih je predlagal minister Carraro, so prav tako naletele na ugoden odziv. Tujci bodo imeli na razpolago bencinske bone, cenejšo cestnino, brezplačno vlečno službo in drugo pomoč na cestah. Ta ukrep čisto naključno sovpada s podatki, ki jih je objavilo Združenje hotelirjev FAIAT. Škoda zaradi onesnaženega morja je namreč povzročila znaten osip tujih in domačih letoviščarjev na severnem in srednjem Jadranu, posledica tega pa bo kakih 3 tisoč milijard kosmatega dobička manj kot v istem obdobju lani. Pred poletno pavzo pa je ministrski predsednik Andreotti poročal pred parlamentarno komisijo za boj proti mafiji. V poročilu, ki je trajalo dobrih 20 minut je navedel nekatere predloge za učinkovitejšo koordiniranje dela, opozoril pa je tudi na dejstvo, da se je pojav mafije že tako razširil tudi v najpomembnejše inštitucije, tako da je že zadobil pravi prevratniški značaj. Andreotti je tudi podal pozitivno oceno o poročilih ministrov Gave in Vassallija, omenil je potrebo po večjem nadzorstvu bančnih zavodov pri upravljanju sumljivega denarja ter potrebo po tesnejšem sodelovanju med upravnimi in političnimi telesi. Med drugim je dejal, da sedanja ureditev teritorialnih pristojnosti ovira učinkovito koordinacijo preiskovalnih teles in zmanjšuje še tako skrbno zavzemanje vlade, da bi pojav mafije vsaj omejila, če ga že ne more zatreti. V zvezi s sodelovanjem med državnimi tajnimi službami in visokim komisarjem proti mafiji je ministrski predsednik dejal, da bo osebno poglobil to možnost in predlagal morebitne spremembe sedanjih pravil. Beneški sodniki vzeli staršem šest otrok BENETKE — V kraju Montebello Vicentino je močno odjeknila vest, da so sodniki »odvzeli« družini Pe-goraro šest od desetih otrok. Antonio Pegoraro je delavec, njegova žena pa gospodinja, ki je imela nedvomno dela čez glavo, saj je rodila deset otrok, od katerih ima najstarejši 22 let, najmlajši pa 7. Sodniki so družini vzeli šest najmanjših otrok: Cristino (15), Nadio (13), Silvano (11), Angela (10) Mario Chiaro (9) in Daria (7). Družina ni v hudi finančni stiski, saj so v službi, poleg očeta, tudi najstarejši otroci. Tudi stanovanje, v katerem živijo, je v redu, zelo dostojen pa naj bi bil tudi odnos staršev do otrok. Prav zaradi tega se nekateri sprašujejo, kako je lahko prišlo do tega, da so sodniki določili, da mora šest otrok v zavod. Socialni delavci, naj bi opozorili sodnike, da imajo v družini kdaj težave s higieno, nekaterim otrokom pa naj bi pouk delal preglavice. Kljub temu so morali otroci stran, čeprav so sodniki pri tem upoštevali olajševalne okoliščene in bo zato Antonio Pegoraro ohranil očetovsko oblast in se bodo smeli čez nekaj časa otroci vrniti v družino. Na Sardiniji se nadaljuje lov na požigalce V Franciji skoraj popolnoma pogasili vse nevarne požare PARIZ, CAGLIARI — Francoske gasilske enote so v glavnem pogasile požare, ki so pestili jug države, obenem pa so oblasti sprejele nove ukrepe proti požigalcem. Zaporno kazen bodo podvojili, z dosedanjih pet let na deset, prav tako temeljito posoljene pa bodo globe. Do sedaj so požigalci smeli na prostost, če so izplačali Franciji 5.000 frankov, po novem pa jih bodo morali položiti na mizo pristojnega funkcionarja kar 200.000. Pri tem je treba tudi upoštevati dejstvo, da so požari prav tako nevarni, če jih človek podtakne namenoma ali če jih povzroči iz malomarnosti oz. nepazljivosti. Sicer pa so žandarji prav včeraj aretirali 20-letnega Sylvaina Denata, ki je polnil polževe hišice z eksplozivnim prahom. Z minibombami je povzročil že nekaj požarov, ko so ga aretirali pa je dejal, da so ga fascinirale reševalne akcije. Na Sardiniji pa so žal na delu tudi taki požigalci, ki niso za k psihiatru, pač pa izvajajo sojevrstno strategijo krajevnega kriminala. Pogorišča morajo pastirji prodati ljudem, ki bodo zemljo preorali in na njej zgradili nova Pri Marseillu je marsikdo lahko le obupano zrl v zogle-turistična naselja. nele ostanke bivše vikend hišice (Telefoto AP) Grško letalo je treščilo v hrib ATENE — Linijsko letalo grške letalske družbe 01ym-pic Airvvais, ki je izginilo včeraj popoldne, ni strmoglavilo v Egejsko morje, temveč se je raztreščilo na pobočju hriba Kerkys na zahodnem delu otoka Samos. Razbitine so našle posebne vojaške enote, ki so prečesale gričevnato področje otoka, potem ko so reševalne ekipe razširile akcijo tudi na kopno. Na letalu vrste short 330, ki je vzletelo iz Soluna in je bilo namenjeno na Samos, je bilo 31 grških državljanov in trije člani posadke. Težko je ugotoviti, zakaj je prišlo do nesreče, saj je bil pilot, ki je upravljal letalo, med najbolj izkušenimi v tovrstnih krajših poletih. Letalo se je po trčenju ob pobočje razpolovilo, razbitine in trupla pa so se razletele daleč naokrog. Ostanke letala so našli tudi 300 metrov daleč. Zaskrbljenost zaradi težav z zdravjem Deng Xiao Pinga TOKIO — Japonske tiskovne agencije poročajo, da je zdravstveno stanje kitajskega premiera Deng Xiao Pinga izredno zaskrbljujoče. Deng je star 84 let in ni to prvič, kar agencije poročajo o tem, da se bori za življenje. Zadnjič je do tega prišlo, ko so na Kitajskem v krvi zatrli dmonstracije študentov. Tokrat vsekakor kaže, da so priletnega politika sprejeli v posebnem kliničnem centru na morju vzhodno od Pekinga. Deng Xiao Ping boleha menda za rakom na sapniku in prostati, na začetku tedna pa sta ga v bolnišnici obiskala predsednik republike in generalni sekretar KKP. V Jugoslaviji zapleti z rezervnimi živili LJUBLJANA — Prodaja kar za polovico cenejših živil iz zveznih blagovnih rezerv, posebej sladkorja, je v teh dneh dodobra vznemirila jugoslovanske potrošnike. Posebej še, ko so le nemočni opazovali kako slaščičarji, čebelarji, prekupčevalci in tisti z debelimi denarnicami (pohlepno ali tržno obnaša-joč se) nosijo iz trgovin petdesetkilogramske vreče. Tisti pa, ki jim je taka intervencija namenjena, niso imeli denarja, da bi si tudi naložili na pleča težak sladek tovor. Hudi očitki so padali na rovaš trgovcev, češ da niso poskrbeli za prepakiranje v manjše vrečke in na tiste, ki bi morali v takem položaju hitro kaj storiti, pa niso, gnojnica zveznih rezerv pa se bo na jesen skoraj zanesljivo zlila na Markovičevo vlado. Take kosti v nekaterih jugoslovanskih republikah, denimo v Srbiji, komaj čakajo, da bi dokazali, kako nesposobna in jalova so vladina stabilizacijska prizadevanja. Junijski namen vlade je bil najbrže dober, saj je hotela s povečano in poceni ponudbo najosnovnejših proizvodov vsaj malce umiriti divjanje cen prehrambenih proizvodov na jugoslovanskem trgu. Ker je šlo vendarle za majhne intervencijske količine, za akcijo, ki je zastala na pol poti in ker na jugoslovanskem trgu (še) nimajo borze, se je vsa stvar pač spridila. Gre za 600 tisoč ton pšenice, za 20 tisoč ton moke, 60 tisoč ton sladkorja, 5200 ton rafiniranega jedilnega olja in 2500 ton svinjske masti za domala 23 milijonov ljudi. Alojz Klemenčič, slovenski »minister« za tržišče in gospodarske zadeve je pred začetkom razdeljevanj po republikah opozoril, da intervencija ne bo prinesla kakih večjih učinkov, napovedal pa je težave pri razdeljevanju. Posebej se je hudoval na zvezno vlado, da obljublja, kako se zdaj kruh ne bo podražil vse do jeseni, čeprav se bo tudi cena pšenice iz blagovnih rezerv vsak mesec povečala za obresti in za ostale stroške predelave ter peke kruha. Obenem je zaskrbljeno ugotavljal, da mlinske organizacije ne bodo nadaljevale z odkupom nove žitne letine, ker bo »rezervnega« zrnja za eno ali celo dvomesečne potrebe republik in to ravno v času žetve! Napovedi so se uresničile, čez nekaj dni se je, najprej v Sloveniji, potem pa še v drugih republikah, kruh spet podražil za nekaj deset odstotkov. O odkupu pa bolj potiho govorijo. Najprej je zaradi prave stihije v prodaji sladkorja pred dnevi zavrelo v Ljubljani, kjer so potrošniki, inšpektorji pa še družbenopolitične organizacije zagnali vik in krik, češ da tako ne gre peljati prodaje zveznih blagovnih rezerv. Na ponedeljkovem sestanku mestnih in republiških funkcij so zahtevali takojšnjo prepoved diskontne prodaje živil in rezerv v Sloveniji, obvezno prepakiranje v manjše vreče in ugotavljanje odgovornosti ljudi, ki so se na to akcijo slabo ali pa sploh nič pripravili. Do pone- deljka (7. 8.) velja torej stop za poceni blago iz zveznih rezerv, od tedaj dalje pa bodo posamezniki lahko kupili največ 10 kilogramov sladkorja, 3 litre olja in največ 25 kilogramov moke. Živila so namenjena le široki potrošnji, nikakor ne vrtcem, šolam, bolnišnicam in raznim domovom. Medtem so se oglasili še varčni Gorenjci in ogorčeno protestirali, ker poceni sladkorja doslej pri njih še niso prodajali. V drugih republikah je slika podobna, ljudje pa prav tako nejevoljni. Sprašujejo se, zakaj socialne službe niso odkupile dela rezerv in jih potem dale socialno ogroženim namesto mizerno nizkih socialnih podpor, ali pa vsaj naredili vse potrebno, da bi blago dobii tisti, ki so ga najbolj potrebni. Edina razlaga: namen akcije ni pomagati socialno ogroženim, marveč pritisniti na proizvajalce. Sicer pa se je še enkrat pokazalo, da take vrste intervencije dosežejo povsem nasprotni učinek od tistega protiinflacijskega. Že zdaj je jasno, da se bo intervencija negativno poznala ob jesenski setvi, ob izpraznjenih proračunih in še posebej cenah sladkorja, denimo. Ta se je v letu dni (od junija lani do junija letos) podražil za 17,5-krat ali za 1650 odstotkov. Koliko in kako dolgo bodo monopolisti - sladkorne tovarne še lahko nerazumno - ribarili v kalnem? S 600 tisoč tonami »rezervnega« sladkorja jih Markovič ne bo »ozdravil«. NADA MAVRIČ Drnovškov intervju Handelsblattu BEOGRAD — »Jugoslavija se želi kar najbolj približati Evropski skupnosti,« je izjavil v pogovoru za časnik zahodnonemških poslovnih krogov Handelsblatt predsednik predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek in dodal, da Jugoslavija ta čas še nima namena vložiti formalne zahteve za vključitev v ES. Časnik Handelsblatt je na' vidnem mestu priobčil govor, ki ga je imel ugledni novinar Georg von Hiebenet z Drnovškom v Ljubljani. »Jugoslavija se želi postopoma, kolikor bo le mogoče, približati ES in še bolj izboljšati svoj status v ES. Drnovšek je v pogovoru zavrnil možnost, da bi Jugoslavija vložila zahtevo za polnopravno članstvo ES, ker ni obetov, da bi uresničili takšno zahtevo. Toda SFRJ si želi utrditi združevalne procese v EFTA in se približati polnopravnemu članstvu v evropskem svetu,« je zapisal von Hiebenet v uvodnem delu poročila o pogovoru s predsednikom predsedstva SFRJ. (dd) e Iran ponuja svojim običajnim umirjenim optimizmom izjavil, da upa v pozitivno rešitev vse zadeve. Umirjeni optimizem še krepi včerajšnja izjava duhovnega voditelja hez-bolahov šejka Mohamada Huseina Fadlalaha, da noben islamski zakon ne prepoveduje zamenjave izraelskih vojnih ujetnikov z muslimanskimi borci, ki so v izraelskih ječah. To izjavo so v Izraelu pozdravili kot prvi resnejši premik v dosedanji strategiji šiitske »božje stranke«, ki je zavračala vsak dialog s »sionisti in imperialisti«. Nihče pa si ne dela utvar, da bodo pogajanja hitra. Nesporno pa je dejstvo, da je Iran spremenil svoje zdrža-nje. Rafsandžani krvavo potrebuje pomiritev z ZDA, saj upa, da mu bodo vrnili finančna sredstva, ki so jih ZDA zamrznile ob izbruhu krize s talci na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. S temi sredstvi bi lahko lažje uresničili obnovo v vojni razdejanega Irana. V Izraelu pa navajajo, da bi morali po prvih zahtevah hezbolahov osvoboditi kakih 12 tisoč oseb, kar pa je skoraj nemogoče. Izrael sedaj čaka na konkretne zahteve, ki naj bi jih hez-bolahi posredovali mednarodnemu rdečemu križu. Ob vseh teh pozitivnih znamenjih se vedno bolj utrjuje prepričanje, da smo na Bližnjem vzhodu pred prvim preobratom vsaj glede vprašanja talcev. Ne smemo namreč pozabiti da poleg kakih osemnajstih zahodnih talcev in treh izraelskih vojakov imajo sprte libanonske milicije v svojih »ječah« pripadnike sovražnih oboroženih skupin. Če bi to vprašanje uspešno rešili, bi to najbrž pozitivno vplivalo na celotno libanonsko krizo. Izraelce pa po vsem sodeč zanimajo samo njihovi vojaki in posredno zahodni talci, še najmanj pa si želijo miru v Libanonu. General Moše Naliv, ki je v preteklosti že vodil podobna pogajanja navaja, da bo cena po vsem sodeč zelo visoka. Izraelsko zunanje ministrstvo načelno ne nasprotuje možnosti, da bi v »kupčijo« vključili tudi priprte Palestince, a pod po- gojem, da se ti izselijo z zasedenih arabskih ozemelj. Usoda zahodnih talcev bo torej še lep čas »zamrznjena«. Po zadnjih vesteh bi morali imeti libanonski verski skrajneži v svojih rokah 18 zahodnjakov, med katerimi je tudi Italijan Alberto Molinari. Prav včeraj je njegov sin izredno kritično ocenil italijanske politične kroge, diplomacijo in sredstva javnega obveščanja, ki naj se ne bi dovolj zavzeli za njegovega očeta, ki je že štiri leta v rokah libanonskih skrajnežev. • Pismo SKGZ rodnih dogovorov), kot tudi ne z evropsko omiko, kakršna se kaže v dokumentih najvišjih skupnih evropskih organizmov (resolucija evropskega parlamenta idr.). Na vse to se Slovenci v Italiji sklicujemo, a doslej brez vidnih uspehov. Tudi zakonski osnutek ministra Maccanica očitno odraža popuščanje nasprotnikom slovenske manjšine, ker znižuje zaščito in obseg pravic naše skupnosti pod raven, ki jo predvideva posebni statut Londonskega memoranduma, kar je v ostrem nasprotju s tem, kar izrecno predvideva Osimski sporazum. Če ta osnutek ne bo ustrezno spremenjen in dopolnjen, ne bo mogel odgovarjati potrebam Slovencev v Italiji, kot tudi ne bo mogel predstavljati "desinternacionali-zacije" vprašanja. Tov. predsednik, naprošamo vas, da bi ob Vašem prijateljskem obisku v Italiji predsednika Cossigo in druge visoke italijanske predstavnike opozorili na dolgoletna legitimna pričakovanja Slovencev v Italiji, da bi jim bili končno priznani dostojanstvo in pozitivna vloga, da bodo kot ob meji živeča narodnostna skupnost še učinkoviteje prispevali k nadaljnji krepitvi miru in sodelovanja v tem delu Evrope. Z najboljšimi željami za prijetno počutje v prijateljski Italiji in čimveč uspehov za Vaše odgovorno delo se Vam zahvaljujemo ter Vas lepo pozdravljamo. Predsednik Klavdij Palčič šKANDIDATOM OBEH SPOLOV PONUJAMO VISOKO KVALIFICI RANO DIPLOMO PO TRILET NEM ŠOLANJU. MOŽNOST TA V K0JSNJE ZAPOSLITVE V JAVNI ALI ZASEBNI USTANOVI. VZDR ZIJO NAJ SE DELOMRZNEZI IN V V IZ aterakoli diploma je danes JV tako oddaljena od prve zaposlitve. kolikor je medicinska znanost daleč od igre «mali kirurg« (se je spominjaš?). S to ugotovitvijo, ki se zdi sama po sebi umevna, pustimo ob strani diplome nasploh in se posvetimo liku, ki stopa v ospredje: poklicnemu bolničarju. Predvsem: od kod prihaja? S triletnega tečaja, na katerega seje mogoče vpisati od šestnajstih let naprej, v celoti štipendiranega in temelječega na teoretičnem pouku in na veliko prakse v bolniških sobah. In kam gre? Takoj pristane - čudežna izjema - na delu, za katerega se je izšolal. V zaposlitvi, ki je zelo humana, cenjena in tudi dobro plačana, tako v bolniških oddelkih in službah kot v centrih za specialistično zdravniško pomoč. Skratka: poklicni bolničar ima vedno obilico dela. Verjetno prav zato ni najti niti enega samega brezposelnega bolničarja. Šole za poklicne bolničarje Furlaniji-Julijski krajini: ČEDAD Via Cavalieri di V. Venelo. 6 tel. (0432) 73.07.91 GORICA «Suorc della Provvidenza» Via V. Venelo. 185 tel. (0481) 53.16.59 UTIŠANA Via Sahhionera. 45 tel. (0431) 51.03.81 TRŽIČ Via Galvani. I tel. (0481) 79.00.23 PALMANOVA Piazza Grande. I l/a tel. (0432) 92.12.76 PORDF.NON «Don Luigi Maran» Via Grado. 7 tel. (0434 ) 3.11.17 SAN DANIELE DEL FRILLI Via Trento c Trieste tel. (0432) 95.79.47 SAN VITO AL TAGL1AMENTO Piazzale Linteris. 4 tel. (0434 ) 84.11 T01.MEČ Via Morgagni. 18 tel. (0433) 21.36 TRST «G. Ascoli» Via Stuparich. 1 tel. (040) 7.76.24.42 VIDEM Via Colugna. 50 tel. (0432) 49.96.92 Rok ra vpis zapade 31. avgusta 1989 A eura della Uirezionc Regionale delllgiene e Sani ta Jel Friuli-Venezia Giulia Po sporočilu emisijskega zavoda Od 11. avgusta bankovec za 2 milijona dinarjev BEOGRAD — V petek, 11. avgusta, bo v Jugoslaviji prišel v obtok nov bankovec, in sicer za 2 milijona dinarjev. To je včeraj sporočila zvezni vladi centralna banka. Slednja je že pred dnevi napovedala, da bo proti koncu oktobra oz. v prvih dneh novembra postavila v obtok bankovca za milijon in poldrugi milijon dinarjev. Pri emisijskem zavodu ugotavljajo, da bodo novi bankovci veliko olajšali raznovrstne trgovske in plačilne operacije. Vest o novi emisiji je krožila po Jugoslaviji že najmanj dva tedna in je seveda odjeknila tudi v inozemstvu. Čeprav v Beogradu niso postregli novinarjem s podrobnostmi o tem, kakšen bo 2-milijonski bankovec, se je neuradno razvedelo, da bodo zanj uporabili staro odtisno osnovo, ki so jo svojega dne zavrnili in ki ji bodo samo dodali nekaj ničel. Ukrep centralne banke je seveda hvalevreden, saj ne bo koristil le poslovnikom, temveč tudi tujim turistom, ki imajo zadnje čase vse več težav pred menjalnimi okenci. Od tod tudi pozivi nekaterih časopisov k brisanju dveh ali treh ničel s sedanjih bankovcev. Iz periodične analize zavoda Monte dei Paschi di Siena o gibanju konjunkture Italijansko gospodarstvo bo prišlo k sapi edinole V • 1 e A »V* • 1 • • i*i • • f| ** z učinkovitejšimi mehanizmi za pobijanje inflacije RIM Tik pred poletnim zatišjem je gospodarski trend v Italiji še v razvojni fazi, kot kažeta rastoče izkoriščanje proizvodnih sredstev ( + 3,7% v prvih 3 mesecih letos nasproti prvemu trimesečju 1988) in rast povpraševanja po potrošnih dobrinah (prodaja na drobno v velikih distribucijskih centrih je bila maja za 3,6% večja kot aprila). To navaja periodična analiza zavoda Monte dei Paschi di Siena. To fazo pa spremljajo napete denarno-kreditne spremenljivke. Visoke cene na notranjem trgu in večanje primanjkljaja nasproti tujini pač nista v skladu z logiko uravnovešenega razvoja ob zmanjšanju javnega deficita. Mehanizmi gospodarske politike (zlasti finančni) so vse manj učinkoviti zaradi valutne deregulacije in bohotenja javnega deficita. To narekuje znižanje inflacije (zdaj 7%) z zavrtjem notranjega povpraševanja, ki raste zaradi široke zasebne potrošnje in tekočih javnih izdatkov. Makroekonomska slika kaže, da se je industrijska proizvodnja povečala za 2,2%, kar je malo v primerji s koncem 1.1988. Podatki o porabi električne energije (v prvih 7 mesecih letos +4,7% nasproti ustreznemu obdobju 1988) najavljajo sicer zboljšanje, vendar sta promet industrijskih podjetij in obseg naročil poskočila v prvih 3 mesecih t.l. le za 13,3% oz. 9,5%, tj. v znatno manjši meri kot lani. Notranja naročila tovarnam so se pomnožila za 7,1%, na srečo pa se je obseg tujih naročil povečal za 14,5%. Valutna plačilna bilanca je junija izkazovala 300 milijard lir deficita, zato se je prebitek v polletju znižal na 525 milijard. Dotok kapitala iz tujine (junija 2.400 milijard, maja 2.000 mrd in aprila 1.500), ki so ga privabile visoke obrestne mere in posledična okrepitev lire v Evropskem denarnem sistemu ( + 0,9% v času marec-maj), je seveda še povečal pasi-vo trgovinske bilance. Obenem so italijanske investicije na tujem prešle s 500 na 700 in potem na 1.800 milijard. Bančne hranilne vloge so junija z letno stopnjo rasti okrog 9% nadomestile poslabšanje v maju, a julija so bile spet počasnejše. Istotako junija je bil obseg bančnih posojil za 21,5% večji kot leto prej in za 1% večji kot v maju; enako naj bi bilo julija. Lirskih posojil je bilo junija za 19% več kot junija 1988 (maja +17%), deviznih pa kar za 40% več. Aktivne bančne obresti (tiste, ki jih banke zaračunavajo strankam) so bile junija povprečno za 0,14% nižje kot maja, pasivne obresti (v korist varčevalcev) pa za 0,12% nižje. V začetku julija so bile ene in druge bistveno ustaljene, v drugi polovici meseca pa je prišlo mestoma do popravkov zaradi povečanega donosa javnih vrednostnih papirjev. Čeprav v manjši meri kot prej, se je torej junija nadaljevalo oženje pahljače med aktivnimi in pasivnimi obrestmi (7,35% proti 7,37% v maju in 7,46% v aprilu). Borzne operacije z vrednostnimi papirji sta v juliju označevala večja dinamičnost na drugotnem tržišču in obnovljeno povpraševanje tako po kratkoročnih kot po dolgoročnejših emisijah. Ob koncu meseca se je ugodno iztekla dražba BOT (za več kot 33.000 milijard lir), pa tudi ponudba BTP (3.000 mrd) in GTE (1 mrda ecujev). (dg) Minister za industrijo Battaglia sprejel komisarje družbe Cogolo VIDEM — Zadeva Cogolo še ni rešena. Po sestankih v Moskvi, kjer so se te dni s pristojnimi državnimi ustanovami dogovarjali glede naročil, ki jih je Sovjetska zveza januarja obljubila furlanski strojarski grupi, so se njeni komisarji včeraj sešli z ministrom za industrijo Battaglio. Ker v danih razmerah ni mogoče neposredno upravljanje Cogolove družbe, so ministra prosili, naj pospeši postopek za oddajo tovarn v Žuglia-nu in San Giorgiu di Nogaro (1.200 uslužbencev) v najem novi družbi z omejeno zavezo Cogolo srl, ki sta jo ad hoc ustanovila podjetnik Gian-franco Zoppas (Unifin) in deželna finančna družba Friulia. Ko bi minister ukrepal v tej smeri in ko bi to v smislu "zakona Prodi" odobril tudi medministrski odbor za industrijsko načrtovanje (CIPI), bi se dalo zadevo rešiti razmeroma kmalu. Družba Cogolo srl bi namreč ob najemu obratov obnovila predelavo surovih kož, ki je zdaj ustav- ljena, s tem pa tudi zagotovila dotok sovjetskih naročil, ki so življenjskega pomena za grupo. To so izrecno poudarili tudi deželni parlamentarci Bertoli (KD), Pascolat (KPI) in Renzulli (PSI) na sestanku s podjetništvom in sindikalisti. Za rešitev Cogola se neprestano zavzema, kot je znano, tudi deželna vlada s predsednikom Bia-suttijem na čelu, ki je predvčerajšnjim posegel pri ministru za delo Donat Cattinu s prošnjo, naj omogoči začasni vpis prizadetih delovnih moči v dopolnilno blagajno. Uslužbenci so že več mesecev brez plače, od tod tudi vabilo deželnega odbornika za industrijo Sara predsedniku zavoda Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone Co-melliju, naj bi družinam brezposelnih nakazal primeren predujem na zaostale prejemke. Predlog v tem pogledu je pravzaprav prvi iznesel deželni svetovalec Zelenih Vivian, ki je tudi kritiziral deželni odbor, češ da bi lahko pred svojim odstopom vpisal v proračun posebno vsoto za pomoč nameščencem podjetij v krizi. Dve novi pobudi v sklopu sodelovanja Italija-SFRJ REKA — Reška banka je odobrila investicijski program rabske Arbiane, ki predvideva izkoristek italijanskega kredita iz paketa Mikulič-Goria za izgradnjo hotelskega naselja visoke B kategorije na Rabu. Nared bo že v prihodnji letni sezoni, saj naj bi ga začeli uresničevati 15. novembra. Predračunska vrednost projekta znaša 13,4 milijona dolarjev, k čemur bi Arbiana prispevala 1,5 milijona. Kredit bi začeli odplačevati 6 mesecev po končani gradnji v polletnih obrokih za dobo 10 let po obrestni stopnji 1,75%. Delno z italijanskim kapitalom je bila tudi ustanovljena mešana delniška družba Panakom s sedežem v Splitu. Poleg 8 jugoslovanskih partnerjev je v njej z deležem 60% podjetje Panainvest iz sklopa anconskega Anco-pesca. Gre za joint-venture na področju predelave in zamrzovanja rib in morskih sadežev, za kar bodo v splitski luki uredili trgovski megacenter, ki bo najmodernejši v Evropi. Predsednik Panakoma je bivši ambasador SFRJ v Italiji Ante Skataretiko. Ugodna devizna bilanca SBK KOPER — Ustanoviteljice Splošne banke Koper (SBK) so imele v prvi polovici letošnjega leta preko svoje banke 78,9 milijona dolarjev deviznega dohodka, kar je 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V istem času je banka zanje v tujini plačala za 63,9 milijona dolarjev deviznih računov, kar je več kot polovico več kot v lanskih prvih šestih mesecih. Svojo devizno bilanco je SBK še izboljšala z odkupom tujega denarja in čekov v skupni vrednosti 48 milijonov dolarjev. Čeprav je ta vsota za 2 odstotka manjša od lanske, so koprski bančniki letos odkupili več avstrijskih šilingov in nemških mark, medtem ko se je zmanjšal odkup lir, ki pa še vedno predstavljajo kar 58 odstotkov poletnega odkupa deviz. (J. O.) * Kmečka Danka Gorica NAJBOLJŠI HVSHtUNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE — ■ ■ ■ bi _ -_ V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM P 1.8. 4.8. URADNE KOTACIJE Generali 45300 Lloyd . . 18450 Lloyd risp. .. 9930 9950 RAS 30650 RAS risp 13550 Sai 19550 Sai risp 8050 Montedison .... 2435 Montedison risp. 1390 1380 Pirelli 3890 Pirelli risp 3900 Pirelli risp. nc .. 2255 Snia 3190 3160 Snia risp 3120 3100 Snia risp. nc . . . . 1600 1600 Rinascente 6320 6400 Rinascente priv. . . 3360 3360 Rinascente risp. . . 3360 Premuda 1970 1915 Premuda risp. . . . 1350 1250 SIP 3392 SIP risp 2630 Bastogi 415 Comau 3860 3860 J) ii Fidis ............ Gerolimich........ Gerolimich risp. .. SME ............... Štet............... Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Alt. Immobiliari . . . FIAT .............. FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc . . 7300 117 90,25 4070 4690 3595 8850 3850 4550 11085 7378 7300 20300 15700 400 8050 8250 5910 7640 117 91 4150 4800 3810 9060 3800 4520 11420 7609 7420 20600 15500 415 8160 8400 5900 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u....... SO. PRO. ZOO. Carnica Ass. . . 800 1000 10000 801 1000 10000 4.8. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% 98,65 BTP maj 1990 98,65 + 0,05 BTP januar 1990 12,5% . . . 100,70 —0,25 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 101,10 + 0,40 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 103,10 + 0,78 CCT ECU 1984/91 11,25% . 104,20 —0,33 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 103,60 + 0,19 CCT ECU 1985/93 9% 99,00 + 0,05 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 100,60 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 98,10 — CCT ECU 1985/93 9,75% . . 101,60 + 0,20 CCT april 1992 10% 95,15 + 0,05 CCT julij 1992 IND 98,15 —0,05 CCT januar 1991 IND 99,95 — CCT julij 1993 IND 96,00 — MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE -----------------------------------4.8. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar........................ 9020 +0,33 Buitoni ................. ........ ....... Eddania ...................... 6895 —0,93 perugina................. — '______ Zavarovalstvo - bančništvo Alleanza Ass.................. 40000 Alleanza Ass. risp. por. . . . 38000 Assitalia..................... 15400 Ausonia ......................... — Latina Ass. ord.................. — penerali Ass.................. 45300 'talia Ass....................... — Abeille ......................... _ La Fondiaria s pa............. 60650 La Previdente ................... — L'°yd Adriatico .............. 18600 pAS fraz..................... 30550 IjAS risp. port.............. 13550 . 0r° °rd..................... 23100 onipol priv................... 17900 anca Comm. Italiana .... — “anco di Roma ................. 2405 predito Italiano ............. 2930 mterbanca priv............... 58900 Mediobanca.................... 26300 Papirna industrija part. Burgo ord...... jpondadori .......... Mondadori priv....... poligraf. Editoriale . . . Cementir ............ - CEMENT --- 16050 --- 22850 3600 — 4,8. spr. % Italcementi _ Unicem 26400 — Unicem risp 14350 — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4050 Fidenza Vetrar 1000 — — Italgas 2330 — Mira Lanza 55350 — Montedison 1000 2435 Montefibre Pirelli 3830 Pirelli risp 2270 Recordati ord Saffa Siossigeno 34800 Snia BPD 3160 Snia Fibre 1600 Snia Tecnopolimeri — — TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 6400 — Standa — — Standa risp. port. . . — — Alitalia cat. A 2600 — Alitalia priv 1850 — Italcable 15300 — SIP 3392 SIP risp. port 2630 — Sirti — — ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti 5370 Tecnomasio — — 4.8. spr. % Bastogi 413 Bonifiche Siele . . . 35300 — Bonifiche Siele risp 8400 — CIR - Comp. Ind. Riunite . . 6150 — CIR risp — — Cofide — — Comau Finanziaria 3850 — Editoriale SpA — — Euromobiliare — — Ferruzzi Agric — — Fidis 7650 — Fimpar — — Finarte — — Fiscambi Holding — — Fiscambi risp — — Fornara — — Gaic — — Gemina — — Gemina risp — — Gerolimich — — Gerolimich risp. port — — IFI priv 25300 — IFIL fraz 6840 — IFIL risp. port. fraz 3580 — Italmobiliare — Pirelli & C _ Riva Finanziaria Sabaudia Finanziaria . . . — — Sabaudia risp. nc — — Saes — — SME 4190 — SMI Metalli 1515 — SMI Metalli risp 1150 — SOGEFI 4970 — Stot 4860 — Štet risp. port 3810 — _______________________________4.8. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,90 —0,05 CCT februar 1991 IND______ 99.65 +0,10 CCT februar 1997 IND______ 92,95 — CCT junij 1993 CV IND_____ 96,00 — CCT marec 1991 IND........ 99,60 +0,05 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 95,95 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,45 +0,16 CCT avgust 1992 IND....... 97,80 — CCT avgust 1993 IND....... 95,35 —0,05 CCT 1983/93 TR 2,5% ________ 85,70 — CCT avgust 1990 IND....... 99,65 —0,15 CCT avgust 1991 IND....... 100,20 CCT avgust 1995 IND....... 93,85 — CCT avgust 1996 ......... 93,15 — CCT april 1991 IND ........ 100,55 —0,05 CCT april 1995 IND ......... 92,60 +0,05 CCT april 1996 ............. 92,80 +0,05 CCT december 1990 IND . . 101,45 —0,05 CCT december 1991 IND . . 100,15 CCT december 1995 IND . . 93,90 +0,11 P _____________________________4.8. spr. % Tripcovich .................... — — Tripcovich risp. nc............ — — NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari.......... 4450 — Calcestruzzi................... — — Cogefar ....................... — — Del Favero..................... — — Grassetto SpA ................. — — IMM Metanopoli................. — — Risanamento Napoli ......... 35500 Vianini ..................... 4320 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord................ 3680 Danieli & C..................... — Data Consyst.................... — Fiar SpA.................... 22500 Fiat........................ 11420 Fiat priv................... 7609 Fiat risp.................... 7420 Franco Toši .................... — Gilardini................... 20500 Magneti Marelli.............. 3280 Merloni...................... 3330 Necchi ord...................... — Olivetti ord................. 9480 Olivetti priv................ 5850 Pininfarina..................... — Rodriguez SpA................ 9500 Safilo ......................... — Safilo risp..................... — Saipem....................... 2600 Saipem risp.................. 2580 Teknecomp ................... 1450 4.8. spr. % CCT december 1996 IND . . 93,45 — CCT februar 1991 IND 101,10 —0,05 CCT februar 1992 IND . . . . 98,35 + 0,15 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 95,80 + 0,10 CCT februar 1996 93,95 + 0,11 CCT februar 1997 IND . . . . 92,90 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,25 —0,15 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,55 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,45 + 0,10 CCT januar 1991 IND 101,50 + 0,10 CCT januar 1992 IND 99,20 + 0,10 CCT januar 1992 11% 98,10 — CCT januar 1993 IND 97,45 + 0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 98,00 — CCT januar 1997 IND 93,15 + + 0,05 CCT januar 1995 IND 93,85 — CCT januar 1996 IND 94,75 — CCT julij 1990 IND 100,00 — CCT julij 1991 IND 100,45 + 0,05 CCT julij 1995 IND 95,45 — CCT Julij 1996 94,45 — CCT maj 1991 IND 100,55 + 0,05 CCT maj 1992 — — CCT maj 1995 IND 93,00 — CCT maj 1996 93,50 + 0,05 CCT maj 1997 IND 93,45 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,30 — CCT marec 1995 IND 92,60 — CCT marec 1996 93,05 + 0,05 CCT marec 1997 IND 93,35 + 0,05 CCT nov. 1990 IND 99,85 + 0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,25 —0,10 CCT nov. 1991 IND 100,40 + 0,05 CCT nov. 1992 IND 97,80 + 0,05 CCT nov. 1995 IND 93,95 — CCT nov. 1996 IND 93,60 —0,05 CCT oktober 1993 IND 98,20 —0,05 CCT oktober 1990 IND ... . 99,80 — CCT oktober 1991 IND ... . 100,30 — CCT oktober 1995 IND ... . 94,00 + 0,05 CCT oktober 1996 IND 93,40 — CCT sep. 1990 IND 99,65 — CCT sep. 1991 IND 100,05 — CCT sep. 1995 IND 93,60 + 0,05 CCT sep. 1996 IND 92,95 + 0,05 CTS marec 1994 IND 73,40 — CTS april 1994 IND 73,50 — ED SCOL 1975/90 9% 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 101,00 + 2,54 ED SCOL 1977/92 10% . . . 97,70 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 101,80 + 0,59 RENDITA — 35 5% 72,20 — Jeseni se napoveduje množičen odhod v dopolnilno blagajno Ob splavitvi plavajoče ploščadi delavci TA opozarjajo na krizo V Tržaškem arzenalu sv. Marka so včeraj splovili dva dela plavajoče ploščadi, ki jo je naročila skupina Mi-coperi iz Milana. Gradbena dela so zelo zahtevna, saj je ploščad dolga 180 metrov, široka 42 in visoka 11,5, prevažala pa bo lahko 20 tisoč ton težke tovore. Opremljena je s posebnimi na- pravami za splavitve na odprtem morju, z električno centralo in sistemom za daljinsko upravljanje ter kontrolo. Z njo bodo lahko prevažali kovinske strukture, ki služijo oceanskim vrtalnim ploščadim. Drugi del ploščadi gradijo v ladjedelnici Fincantieri v Palermu. Ko bo nared, jo bodo po morju pripeljali v Trst, kjer bodo posamezne dele združili in dokončno opremili. To se bo predvidoma zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta. Splavitev so delavci Tržaškega arzenala včeraj izkoristili, da so se zbrali na stavkovni skupščini in ponovno protestirali proti pogubni proizvodni politiki Fincantieri in vodstva TA. Delavci so ugotavljali, da so pred desetimi meseci podpisali vsedržavni sporazum za razvoj ladjedelniške dejavnosti in se obvezali, da se bodo trudili za večjo konkurenčnost z drugimi evropskimi ladjedelnicami. Delavci so svoje obveze uresničili in bistveno povečali produktivnost, Fincantieri pa se tudi izrecno sprejetih obvez ni držala, saj ni poskrbela za tehnološko obnovo in novo organizacijo dela. V sprejetem dokumentu je skupščina včeraj zahtevala soočenje z vodstvom ladjedelnice in Fincantierija, saj se poleg teh nerešenih problemov napoveduje pomanjkanje naročil. Če jih ne bo (in glede novih gradenj ni posebnih perspektiv), je že za september pričakovati množičen odhod v dopolnilno blagajno. Zbrani delavci pa kljub vsem težavam niso preklicali sprejetih obvez, postavili pa so pogoj, naj se jim vsekakor ekonomsko priznajo rezultati, ki so jih doslej dosegli. Pozvali so tudi pokrajinske politične sile krajevne ustanove, naj jim stojijo ob strani v njihovem boju. Na sliki (foto Magajna) en del plavajoče ploščadi takoj po včerajšnji splavitvi. Sindikati upokojencev krajevnim upraviteljem Problemi ostarelih terjajo več konkretne pozornosti Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so skupaj s sindikati upokojencev zahtevale nujno srečanje s pristojnimi krajevnimi oblastmi glede vedno bolj kočljivega vprašanja ostarelih, ki dobiva v našem mestu še posebne dimenzije, v poletnih mesecih pa se običajno še zaostruje. Svojo zahtevo so pokrajinska sindikalna tajništva naslovila na predsednika Tržaške krajevne zdravstvene enote Jacopa Rossinija, na predsednika Pokrajine Daria Crozzolija in na tržaškega župana Franca Richettija. Izhodišče zahteve po nujnem srečanju je ugotovitev, da je Trst mesto starih, kjer pa se za ostarele premalo dela. Pokojnine so seveda takšne, kakršne so, in komaj komaj omogočijo preživetje tistim, ki so bolj ali manj zdravi (kolikor jim pač dovoljuje starost) in ki imajo za sabo družino. Tisti pa, ki potrebujejo zdravniško ali kako drugo pomoč, da ne govorimo o nepremičnih bolnikih, se marsikdaj zaman obračajo na javne ustanove in strukture, ki so očitno nezadostne in niso kos potrebam mesta, kakršen je Trst. O podobnih vprašanjih je razpravljalo na svoji zadnji seji vodstvo sindikata upokojencev CISL, ki je specifično obravnavalo vsedržavni enotni sindikalni spor o vprašanju ostarelih in pri tem poudarilo nujnost, da vlada v svoj gospodarski manever vključi zahteve sindikatov upokojencev po novi politiki na gospodarsko-socialnem, dav- čnem in skrbstvenem področju. Namen te politike naj bo predvsem zaščita dostojanstva in življenjskih razmer ostarelih, kar se po predlogih sindikatov da doseči po eni strani z realizacijo novih ali okrepitvijo obstoječih socio-zdravstve-nih struktur, po drugi pa z uskladitvijo tako javnih kot zasebnih pokojnin z dinamiko plač. Se posebno pa je problem kočljiv v Trstu: sindikat upokojencev CISL je tu dokaj kritičen do KZE, do Pokrajine in Občine, ki se še vedno premalo brigajo za ostarele, tudi potem ko je deželni odbor vključil v svoj širši socio-skrbstveni načrt tudi poseben načrt v korist ostarelih. Pokrajina mora na primer v kratkem roku pripraviti načrt posegov na teritoriju, Občina pa bi morala že do septembra odobriti ustrezne upravne sklepe za uresničitev deželnih smernic o ustanovitvi tako imenovane Temeljne socialne službe na teritoriju ter poskrbeti za realizacijo rezidenčnih struktur za nepremične ostarele in socialnih središč. Prav tako pa je nujna koordinacija s KZE za oskrbo na domu in za finančne poseg v pomoč družinam ostarelih. Med CISL, CGIL in UIL je vsekakor že v teku na več ravneh dogovarjanje o skupnih pobudah, da bi pristojne oblasti končno pokazale za probleme ostarelih kaj več razumevanja. Prva takšna pobuda je zahteva po srečanju z naj višjimi predstavniki KZE, Občine in Pokrajine. Od 7. septembra dalje Nova letalska proga Trst-Budimpešta Madžarska letalska družba Malev Hungarian Airlines je včeraj napovedala, da bo 7. septembra začela delovati nova direktna letalska proga med Budimpešto in Furla-nijo-Julijsko krajino (ronškim letališčem). Letalska linija bo v smeri Budimpešte delovala ob ponedeljkih in petkih zjutraj, v nasprotni smeri pa ob četrtkih in nedeljah zvečer. Potniki se bodo vozili z letali TU 134 z 68 sedeži. Odprtje nove letalske zveze bo razbremenilo letalski promet v Milanu. Letala, ki bodo zletela z Ronk, bodo dosegla madžarsko prestolnico v eni uri, nato pa bodo lahko nadaljevala pot v letališča kot so Amsterdam, Atene, Berlin, Bruselj, Franfkurt, Hamburg, London, Madrid, Muenchen, Dunaj, Zuerich in druga manj prometna (Kairo, Kobenhavn, Larnaka, Leningrad, Leipzig, Moskva, Praga in Solun). Poleg neštetih letališč bodo potniki lahko preko Budimpešte dosegli Italijo iz Bagdada, Beograda, Bukarešte, Damaska, Helsinkov, Istanbula, Sofije, Stockholma, Tel Aviva, Tirane in Varšave. V prvih štirih mesecih tega leta je obiskalo Madžarsko 4.169.000 turistov, kar je 46 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Porast italijanskih turistov na Madžarsko je narasel za 34 odstotkov, to pa je sorazmerno več kot iz ostalih zahodnoevropskih držav. Istočasno se je povečalo tudi zanimanje madžarskih turistov za tujino (110 odstotkov več kot lani). Izbira Ronk ni bila naključna, saj se je pri tem upoštevalo zlasti njeno geografsko lego. Tudi izbira Budimpešte je bila premišljena, saj so pri tem upoštevali dejstvo, da se je lansko leto število ležišč v tamkajšnjih hotelih povečalo za 2.000 enot. V Budimpešti so zadnja leta veliko investirale tudi mednarodne hotelske verige, kot so Hilton, Forum, Novotel Intercontinental in druge. Še do ponedeljka na Pončani pokrajinski festival Unita Pokrajinski festival Unita in Dela v Ljudskem vrtu v Ul. Orlandini na Pončani, ki bi se moral zaključiti jutri, so organizatorji sklenili podaljšati še za en dan. Zaključil se bo torej v ponedeljek, 7. avgusta, ko bo na sporedu glasbena prireditev, odprti pa bodo tudi razni kioski in madžarska restavracija. Danes bo medtem na sporedu javna razprava o vprašanju mamil, pri katerem bodo sodelovali vsedržavni tajnik FGCI-ZKMI Gianni Cuperlo, član Skupnosti S. Martino al Čampo don Mario Vatta ter zdravnici pri tržaškem CMAS Maria Grazia Gogliati in Tonia Contino. Začetek ob 18.30. Ob 21. uri pa bo na sporedu koncert z naslovom "Od rocka do jazza", v katerem bodo nastopili "Mister Pampada", "Bocchi Band" in "Big Hand". Danes v Miljah ustanovitev Zelene alternativne liste Zeleno alternativno listo bodo na pobudo tržaške Zelene alternativne liste (to je edina lista v naši pokrajini, ki je včlanjena v federacijo zelenih list z znakom smejočega se sonca) ustanovili tudi v Miljah. Novo zeleno listo bodo ustanovili danes, in sicer dobesedno na cesti, pri stojnicah, ki jih bodo postavili v miljskem središču (v ulicah Dante in Roma) in ki bodo delovale ves dan. Tu bodo nudili informacije, zainteresirani občani pa bodo lahko sodelovali pri oblikovanju novega gibanja in nudili informacije o najbolj perečih problemih okolja v miljski občini. Navzoči bodo tržaški občinski svetovalec Maurizio Bekar in pokrajinski svetovalec Alessandro Capuzzo ter kandidat na nedavnih evropskih volitvah Luciano Benini. V primeru slabega vremena bo prireditev jutri, prav tako ves dan, na Marconije vem trgu in v Ul. Roma. ■ Na Trgu Unita se nadaljuje vrsta poletnih koncertov mestne godbe Giuseppe Verdi. V ponedeljek zvečer bo ansambel nastopil pod vodstvom Marcella Manuellija, izvajal pa bo skladbe Verdija, Albinonija in Gounoda. Začetek koncerta ob 20.30. Oktobra na tržaški Pomorski postaji Na kongresu o informatiki se bo zbralo 400 izvedencev Kako napredujejo raziskave o "nevralnih mrežah ', ki v paralelnih računalnikih simulirajo delovanje živčnega sistema? Kako se je mogoče obvarovati pred "virusi", ki okužijo tako osebne računalnike kot velike mednarodne računalniške sisteme? Ali je računalnik mogoče uporabljati pri jezikoslovnih raziskavah? Na ta zelo raznolika vprašanja bodo skušali odgovoriti strokovnjaki, ki se bodo na začetku oktobra, in sicer od 4. do 6. oktobra, zbrali v Trstu na 28. vsedržavnem kongresu, ki ga prireja Italijansko združenje za informatiko in avtomatično računanje AICA. Kongres bo v Kongresnem centru Pomorske postaje, udeležilo pa se ga bo okrog 400 italijanskih strokovnjakov (med njimi bo tudi nekaj tujcev), ki delajo na raznih univerzah, v raziskovalnih centrih in v industriji. To je prvič, ko kongres AICA, ki so ga ustanovili leta 1961, prirejajo v Trstu (v zadnjih letih so ga priredili v Firencah, Palermu, Trentu in Cagliariju). Izbiro našega mesta je po eni strani narekovala ugotovitev, da se v deželi Furlaniji - Julijski krajini informatika čedalje bolj širi tudi v podjetniškem sektorju, po drugi strani pa mednarodna znanstvena vloga Trsta. Program tridnevnega kongresa še ni dokončno določen (pripravljata ga tržaška strokovnjaka, in sicer ravnatelj Departmaja za elektrotehniko, elektroniko in informatiko Univerze Trst Sergio Milo in generalni podravnatelj tržaške družbe za informatiko INSIEL Corrado Bonfanti), vendar je že sedaj znano, da bo zaobjel najširšo "informatsko" tematiko, od simuliranja podob in zvokov do uporabnih možnosti informatike, na primer na zavarovalnem področju in v mednarodnih mrežah. Pred kongresom bodo priredili tečaj o vektorizaciji programov Fortran, kongres pa bodo spremljale še številne knjižne in druge razstave. Pogovor z udeleženci Tabora prijateljstva »Vaš protest je upravičen« S svojevrstno razstavo v torek začetek Tabora 89 »Kamen, kovina, les in čipka« Včeraj zjutraj so Taborjenje prijateljstva Chi-co Mendes pri Bazovici zapustile zadnje skupine skavtov iz notranjosti Italije in tujih držav. V glavnem bodo odšle v Bassano, kjer jih čakajo prireditve v okviru tradicionalnih skavtskih manifestacij. Z nekaterimi skavti, ki so se mudili na območju T8, smo se pogovarjali v četrtek zvečer. Našli smo jih, ko so ravno pripravljali taborni ogenj, nekateri pa so že improvizirali glasbene točke. Vprašali smo jih, kaj mislijo o protestnem taborjenju in dali so nam naslednja mnenja. Federica, 18 let, iz, Livorna: »Osebno ne bi vedela, kaj reči o problemu sinhrotrona, saj sem tu premalo časa, da bi problem poznala v podrobnostih. Vendar vseeno menim, da je protest upravičen, vsaj po tistem, kar so mi povedali, ko sem prišla v Bazovico. Škoda, da traja naš postanek tu zelo malo, saj se bomo ustavili le eno noč, kar je res zelo malo. Za bolj poglobljeno poznavanje problema bi morala ostati tu vsaj nekaj dni, hkrati bi tudi bolje spoznala tukajšnje ljudi in stvarnost.« Javier, 24 let, iz Palencie (Španija): »Načelno sem proti vsakršnim oblikam uničevanja zelenja, posebno v krajih, kot je ta. Tu je namreč naravno okolje zelo lepo, tako, da bi bilo njegovo uničenje res nesmiselno. Sploh pa je ta del tržaške pokrajine edinstven, vsaj če ga primerjamo z mnogimi drugimi kraji.« Alberto, 21 let, prav tako iz Palencie: »Našo skupino sestavlja 52 ljudi. Doslej smo bili že na številnih taborjenjih, toda to je prvič, ko sodelujemo na prireditvi, ki nosi ime po Chicu Mende-su. Morda bi bilo bolje, če bi se tu ustavili več časa, en večer je premalo, da bi odnesli kaj svoj-stenega iz tega kraja.« Jutta, 21 let, iz Liechtensteina: »Tudi jaz ne bi mogla povedati veliko o problemu sinhrotrona. Lahko pa bi strnila svoje vtise o izkušnjah iz teh dni in dejala, da so ti vaši kraji zelo lepi. To je tretji kraj taborjenja, ki sem ga obiskala v teh dneh in škoda, da odidemo tako kmalu, saj sem doslej spoznala le malo vrstnikov iz teh krajev.« Prepoved prometa v devinskem portiču Promet v devinskem portiču bo začasno ob določenih urah prepovedan. Odredbo je na zahtevo krajevne konzulte in prebivalstva sprejela devinsko-nabrežinska občina, ki je pri tem upoštevala povečanje prometa v poletnem času in potrebe krajevnih turističnih operaterjev. Namen odredbe je zmanjšati število vozil oseb, ki se zadržijo na plaži le kratek čas. Promet bo zaprt ves dan, razen od 12. do 15. in od 19. do 22. ure, t. j. v času, ko se v portiču mudi največ klientov tamkajšnjih lokalov. Prepoved ne velja za javna prevozna sredstva, rešilce, lastnike ribiških čolnov in kliente tamkajšnjih hotelov. Lastniki hotelov bodo imeli na razpolago toliko dovoljenj, kot znaša število hotelskih sob. Odredba je že stopila v veljavo in bo trajala do 15. septembra. V torek ob 20.30 bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo umetne obrti. S to razstavo se bo uradno začel letošnji Tabor '89, ki ga kot že vrsto let organizira SKD Tabor z Opčin. Svoja dela bodo na razstavi prikazali trije obrtniki - umetniki: Bruno Kralj, Barbara Miche-lazzi in El vi o Sabadin; tema razstave pa je "kamen, kovina, les in čipka", oziroma odnos, ki ga imajo trije razstavljala do različnih materialov in njihove medsebojne povezave. Bruna Kralja, doma iz Trebč, kjer ima tudi svojo delavnico in je že imel razstavljena svoja dela v Milanu, Firencah, Miinchnu, Trstu in Vidmu, ter Barbaro Michelazzi in Elvia Sabadina (svojo delavnico, ki sta jo poimenovala "Sol et luna" imata v Trstu v Vicolo Castagneto) in se tokrat prvič samostojno predstavljata, smo spoznali na Opčinah, kjer v teh dneh postavljajo svoje izdelke. »Namen razstave je prikazati, da je tudi danes možno s starimi metodami, ki zahtevajo ustrezen čas in umske sposobnosti, ki so vsakomur dane, ustvariti nekaj bistvenega in pomembnega za našo sedanjost in prihodnost,« je zapisano v depliantu za otvoritev razstave, na kateri bo za lepše in bolj slovesno počutje poskrbela s svojim petjem še ženska pevska skupina "Stu ledi". O vsem tem so nam Bruno, Barbara in Elvio spregovorili, ko smo si ogledovali nekatere predmete, ki so jih že postavili v dvorani Prosvetnega doma, med temi velik paradni leseni voz, zelo bogato okrašen, pa razne detajle za lepo ohišje, lesoreze, staro orodje in še marsikaj drugega. »Če človek ljubi materijo, iz katere ustvarja razne predmete, potem morajo predmeti to ljubezen tudi odražati in jo posredovati gledalcu. Izdelujemo razne okrasne in druge predmete iz lesa (oreh, češnja, hrast, cipresa, jablana, hruška, itd.), ki jih nato povezujemo z bronom, srebrom, bakrom, medenino in čipkami, torej z materiali, ki so jih znali že naši predniki dobro uporabljati.« Slovenci so bili od nekdaj, so nam še povedali, zelo dobri mizarji. Žaga in sekira sta bila njihovo glavno orodje. Vplivi drugih kultur so omogočili, da so se lesu pridružili še drugi materiali kot železo in tako so na primer nastali ta pri nas izdelki, ki govore o Krasu, pa o življenju tukajšnjih ljudi, ki pa predstavljajo lahko kulturo vsega sveta, ki lahko torej vsakomur, ki jih vidi, nekaj povedo, nekaj pomenijo. »Človek lahko izgubi zavest o vsem tem; in ko nima več neposrednega odnosa do železa, kamna, ali pa pretrga vezi, ki so ga včasih na te materiale vezale, potem si zapira pot, da bi sebe bolje spoznal, da bi razumel, da se kultura ne more deliti po narodnostih, da je kultura nekaj, kar lahko ljudi le druži, ne pa jih razdvaja.« O vsem tem in še marsičem je stekel razgovor, katerega delček smo zajeli v teh vrsticah z željo, da približamo obiskovalcem razstavo, ki si jo bodo lahko ogledali v openskem Prosvetnem domu v torek in potem še naslednje dni, da nekako strnemo misli in želje, ki so razstavljalee vodile ob izdelovanju predmetov, ki jih bomo videli, in drugih, ki jih v svojih delavnicah s tolikšno ljubeznijo še ustvarjajo. Živahna dejavnost v znanstvenem sektorju Zavod ENI bo novi delničar družbe Sincrotrone Trieste Čeprav smo že v avgustu, najbolj počitniškem mesecu leta, je v tržaškem znanstveno-razisko-valnem taboru precej živahno. Prva novost zadeva delniško družbo Sincrotrone Trieste, ki ji kot znano predseduje nobelovec Carlo Rubbia. Dosedanjim družabnikom (to so Center za znastvene in tehnološke raziskave, deželna finančna družba Friulia in družba za industrijsko promocijo SPI iz grupe IRI) se bo namreč pridružil nov, pomemben partner, in sicer vsedržavni zavod za industrijo ENI oziroma njegova znanstveno-razisko-valna družba ENIRICERCHE. Gre za eno vodilnih ustanov v italijanskem javnem znanstvenem sektorju, ki koordinira raziskovalne dejavnosti za zavod ENI na osnovi programov, usmerjenih v devetdeseta leta. ENI, ki ga že precej let vodi bivši minister Franco Reviglio, se je za prevzem delniškega paketa odločil tudi zato, ker bo tržaški sinhrotron pomenil veliko pridobitev ne samo za področje osnovnega poznanja, temveč tudi za številne in raznolike interese industrijskega sektorja. Tako bo na primer omogočil raziskovanje mehanizmov, ki urejajo katalizne procese, lastnosti kovinskih površin, kompleksnih makromo-lekulamih struktur, pojavov korozije itd. Skratka pojavov, ki so velikega pomena za številne industrijske panoge v okviru skupine ENI. Zavod ENI je v svoji tiskovni noti o vstopu v družbo Sincrotrone Trieste še posebej podčrtal, da je ta korak v popolnem skladu z njegovimi institucionalnimi nalogami, med katerimi je tudi spodbujanje iniciativ za tehnološki in znanstveni razvoj države. V zadnjih letih je ENI posebno pozornost posvetil krepitvi lastnih raziskovalnih struktur in dejavnosti, pristop k tržaški družbi za sinhrotron pa mu bo omogočil neposredni dostop do tega znanstveno-raziskovalnega sredstva. Druga novica iz tržaškega znanstvenega življenja zadeva Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (ICGEB) in padriški Center za znanstvene in tehnološke raziskave. Ravnatelj ICGEB prof. Arturo Falaschi in predsednik AR prof. Domenico Romeo sta se te dni na Dunaju udeležila sestanka, na katerem so s predstavniki UNIDO (organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj, v okviru katere je bil tržaški center ICGEB ustanovljen) preverili napredek v razvoju tržaškega centra in odobrili njegov prehod od triletnega projekta k neomejenemu programu s petletnimi delovnimi načrti. S tem tržaški center prehaja v novo stimulativno fazo razvoja, v kateri se bosta dosedanjim trem raziskovalnim projektom do konca leta pridružila še dva nova. Prvi projekt ki ga bo neposredno vodil prof. Falaschi — zadeva raziskovanje mehanizmov reprodukcije celične kisline DNA, ki povzroča delitev genetskih snovi na dve molekuli. Drugi projekt pa je namenjen raziskovanju dejavnikov, ki preprečujejo prehod človeških celic v razmnoževalno fazo, in ga bo vodil prof. Claudio Schneider. Njegova delovna skupina bo hkrati predstavljala jedro bodočega novega laboratorija za genetsko inženirstvo Meduniverzitet-nega konzorcija za biotehnologije, ki bo začel svojo dejavnost prihodnje leto v okviru padriške-ga Centra za raziskave. S tema dvema projektoma se povezuje tudi raziskovalno delo prof. Law-rencea Banksa, ki preučuje rodovnike človeškega virusa papiloma, znanega kot enega izmed povzročiteljev rakastih sprememb na maternici. Do konca leta bosta paralelno stekla še manjša raziskovalna programa o razkroju lesne celuloze oziroma o strukturi proteinov. Kar zadeva padriški Center za znanstvene in tehnološke raziskave pa gre zabeležiti, da mu je deželni odbor na predlog odbornika za šolstvo Silvana Antoninija v teh dneh odobril redni letni prispevek v znesku 600 milijonov lir. Gre za drugi del skupnega zneska 1,8 milijarde lir, ki ga deželni proračunski dokument na osnovi deželnega zakona štev. 59 iz leta 1978 namenja padriški znanstveni ustanovi za triletje 1989-91. Imenovana delegacija za pogajanja Deželna SSk za obnovitev šeststrankarske koalicije Vabilo KD Rapotec Za prijeten konec tedna pa na šagro v Prebeneg! Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obširno obravnavalo krizo šeststrankarske deželne večine. O njej sta poročala deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Po obsežni razpravi, kot beremo v tiskovnem poročilu SSk, je tajništvo imenovalo delegacijo za pogajanja in stike s političnimi silami za rešitev krize. V njej so deželni tajnik, deželni svetovalec, deželni podtajnik Andrej Bratuž, deželni predsednik Marjan Ter-pin, deželni podpredsednik Rafko Dolhar, tržaški pokrajinski tajnik Miro Oppelt in goriški pokrajinski tajnik Mirko Špacapan. SSk zastopa mnenje, da je treba obnoviti dosedanjo šeststrankarske koalicijo in prenoviti njen program, ki naj vsebuje dosledna stališča in stvarne obveze v korist slovenske narodnostne skupnosti. Tajništvo je nadalje obravnavalo položaj v luči nove vlade in programskih smernic ministrskega predsednika Andreottija. Razpravljalo je tudi o odnosih med slovenskimi političnimi in družbenimi predstavniki v Italiji in poverilo nalogo prej omenjeni delegaciji, da sprejme pobude za raz-čiščenje položaja. SSk je z zadovoljstvom vzela na znanje spodbudno sodelovanje v okviru zavezništva manjšinskih strank, ki so na evropskih volitvah nastopile z listo Federalizem, je še rečeno v tiskovni noti. To se je pokazalo na zasedanju evropskega parlamenta, v Rimu pa z opozorilom valdostanskega senatorja C. Dujaniyja na slovensko problematiko v razpravi o zaupnici novi vladi. Valdostanski poslanec Caveri in sardinska poslanca Loi in Columbu pa so predložili v poslanski zbornici palamentarno vprašanje, ki ga je predlagala šolska komisija SSk. Posl. Caveri je že pred časom opozoril poštnega ministra na nevzdržnost omejevalnega tolmačenja Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma glede rabe slovenščine v poštnem prometu in uradovanju, ki ga je isti minister izkazal v odgovoru na prejšnje vprašanje posl. Caverija v tej zadevi. Na seji so tudi obravnavali srečanje predsednikov Cossi-ge in Drnovška v Benetkah ter prizadevanja predstavnika SSk pri zakonu o popravkih k deželnemu proračunu, kjer so med drugimi prodrle zahteve v korist družbeno-gospo-darskega razvoja Krasa in za priznanje Slovenskega raziskovalnega inštituta. Po več dni trajajoči proslavi ob 10-letnici obnovitve vaškega društva, ki so jo člani KD Jože Rapotec priredili sredi junija, so si Prebenežani privoščili le krajši oddih. Prvi teden avgusta je pač na vrsti tradicionalna vaška šagra, pri kateri pravzaprav vsako leto sodeluje velika večina vaščanov. Prebeneški poletni praznik je v okolici znan po svojem prijetnem okolju, še posebno zadnje čase, ko ga prirejajo v preurejenem naravnem parku nad vasjo. Marsikdo pa rad gre v Prebeneg tudi zato, ker je to ena redkih šager, na katerih poleg običajnih gastronomskih poslastic ponujajo tudi osvežujoče breskve z vinom. Letos so se prireditelji odločili, da šagro podaljšajo še za en dan. Tako se je praznik začel že sinoči z nastopom Veselih godcev. Nocoj je na vrsti ples ob zvokih ansambla Pomlad, prav tako kot v nedeljo zvečer. Poleg tega pa bosta nocoj nastopili še klepetavi boljunski »vendrigli« Vanka in Tonca. Jutrišnji kulturni spored pa predvideva koncert Godbe na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi prof. Ennio Kri-sanovsky. Prebeneški praznik se bo zaključil v ponedeljek zvečer z nastopom popularne in pri nas že priznane skupine Agropop. Poleg dobro založenih kioskov, v katerih bodo Prebenežani ponujali jedi na žaru, palačinke, pristno domačo kapljico, pivo in druge pijače, bodo obiskovalcem na razpolago tudi brošure, ki jih je KD Jože Rapotec izdalo ob proslavi 10. obletnice obnovitve vaškega društva, (dam) Razpis za suplence v otroških vrtcih Občine Zgonik Kdorkoli je zainteresiran za morebitne suplence v šolskem letu 1989/90 na mestih učnega osebja v občinskih otroških vrtcih, lahko sestavi prošnjo na navadnem papirju in jo naslovi na Občino Zgonik, in sicer do 13. ure dne 9. septembra 1989. V prošnji mora navesti naslednje podatke: 1) kraj in datum rojstva; 2) da je italijanski državljan; 3) točno navedbo naslova in morebitno telefonsko številko. Prošnji naj priloži na navadnem papirju: 1) vse morebitne naslove in službene liste v posesti; 2) diplomo za poučevanje na pripravni stopnji, ki jo je izdala šola ali zavod s slovenskim učnim jezikom. Interesenti morajo dopolniti 18. leto starosti in ne smejo presegati 40. leta, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na tajništvo Občine Zgonik. ■ Tržaška poštna uprava opozarja upokojence INPS, ki bi jim morali izplačati pokojnino dne 15. avgusta, da jo bodo lahko dvignili v petek, 11. avgusta. ■ Tržaška občinska uprava obvešča, da bo zaradi čiščenja in urejanja notranjih prostorov Mestna knjižnjica A. Hortis zaprta do 31. avgusta. Dramatičen položaj številnih družin posledica pomanjkanja učinkovite stanovanjske politike Da je stiska s stanovanji v Trstu zelo velika, vemo pravzaprav vsi. Da je ta stiska za številne naše someščane skorajda tragična, pa se zavemo samo, kadar beremo o dogodkih, kakršnega smo pred nekaj dnevi zabeležili tudi v našem dnevniku, ko je mlad par z grožnjo samomora želel opozoriti na svoje nerešljive stanovanjske probleme. Ta dogodek pa je — kljub svoji dramatičnosti seveda le vrh ledene gore, saj je podobnih primerov v našem mestu čedalje več, kot je po drugi strani čedalje manj možnosti zadostiti vsem stanovanjskim potrebam. Pa ne zato, ker bi v Trstu ne bilo dovolj prostih stanovanj, pač pa zato, ker se po eni strani zasebnim lastnikom stanovanj ne splača oddajati v najem, po drugi strani pa manjka širša in načrtna stanovanjska politika. Prav glede pomanjkanja učinkovite stanovanjske politike sta se včeraj oglasila sindikata za stanovanjske upravičence SUNIA in CG1L, ki sta objavila dokaj ostro tiskovno sporočilo, v katerem trdita, da je takih družin, ki v Trstu živijo v nečloveških higienskih razmerah, več sto. »V Trstu je več tisoč stanovanj, ki so za zdravstvene oblasti higiensko neprimerna,« piše v sporočilu, »ker nimajo sanitarij, kopal- nice in stranišča, ali ker si toaletne prostore delijo z drugimi družinami. Preštevilne so družine, ki so primorane stanovati v kaščah, v kleteh, pod stopnišči ali v razpadajočih stavbah. Mnoge od teh družin so že pred leti vložile prošnjo na Avtonomni zavod za ljudska stanovanja IACP, vendar brez rezultata, saj niso prejele dovolj točk, ker imajo previsoke dohodke... Pristojne oblasti skušajo opravičevati dejstvo, da IACP ne morejo zadostiti vsem potrebam s trditvijo, da je sodnih izgonov več, kot je razpoložljivih stanovanj. Prav tu pa je očitno protislovje: oblasti po eni strani minimizirajo problem sodnih izgonov, po drugi strani pa se z njimi opravičujejo. Sodnih izgonov pa je res zelo veliko. Dovolj je, da vzamemo v pretres podatek prefekture: samo do 31. julija se je na prefekturi zglasilo 96 lastnikov stanovanj, ki so zahtevali, naj posežejo organi za javni red in naj izženejo najemnike, katerim so zapadli vsi predvideni dodatni najemninski roki. Novi zakonski predpisi pa so še poslabšali položaj, saj je na njihovi osnovi še lažje izgnati najemnike. Na ta način, ker je tržišče "zaprto", mora vse stanovanjske probleme reševati javni sektor, IACP ali Občina. Javni sektor pa ne more zadostiti vsem potrebam, saj so sami mehanizmi za vpis v lestvico upravičencev prestrogi. Kdor na primer prejema 30 milijonov lir dohodkov letno, je "prebogat" za pridobitev pravice do javnega stanovanja, vendar pa mu tak dohodek ne zados- Zanimivi podatki študije o osvajanju jezikovnega izražanja v otroštvu Na dan prihajajo prvi izvirni podatki analize, ki jo otorinolaringojatrični oddelek tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo v sodelovanju z Vsedržavnim svetom za raziskave (CNR) izvaja na področju otrokovega osvajanja sposobnosti jezikovnega izražanja. To je prva taka analiza za italijanski jezik in sodi v okvir projekta ministrstva za zdravje, katerega cilj je prevencija handikapa v zgodnji otroški dobi. Dosedanje raziskave na tem področju so se razlikovale med seboj glede na jezikovni okvir in so bile kljub dokaj poenotenim kriterijem pod precejšnjim subjektivnim vplivom raziskovalcev. Analiza tržaških raziskovalcev pa prvič omogoča primerjavo na osnovi objektivnih (grafičnih) kriterijev, tudi med jeziki s povsem različno fonetiko. Med najbolj značilnimi dosedanjimi ugotovitvami te analize je npr. tudi potrditev, da obstaja določena korelacija med morebitnimi Problemi ob otrokovem rojstvu in med razvojem njegovega jezikovnega izražanja v prvih letih življenja. V Trstu se bo mudila pet dni Obisk raketne vojaške fregate Orsa V ponedeljek, 7. avgusta, bo priplula v tržaško pristanišče fregata Orsa pod Poveljstvom kapitana Antonia Rapacciuola. Omenjeno fregato so izdelali leta 1979, naslednje leto pa predali italijanski vojaški mornarici. Dolga je približno 113, široka pa 12 metrov, njena maksimalna hitrost je 35 vozlov. Posadko sestavlja 17 oficirjev in 177 podoficirjev ter ostalih članov posadke. Opremljena je z raketnim sistemom Teseo, njena naloga pa je obvarovati podmorniške enote in spremljati ladijske konvoje. V torek, 8. avgusta, se bo poveljnik ladje srečal s predstavniki krajevnih oblasti, potem pa mu bodo le-ti vrnili obisk na krovu ladje. Ladja bo zasidrana ob pomolu Bersaglieri (Pomorska postaja), in to do 10. avgusta. V dneh 8., 9. in 10. avgusta bo od 15. do 19. ure odprta za obiske. 10. avgusta ob 19.45 bodo poveljnik ladje in predstavništvo posadke sodelovali na tradicionalni slovesnosti v počastitev spomina Nazaria Saura pred Pomorsko postajo. Takoj nato bo ladja zapustila Trst. V gosti mreži karabinjerjev je ostalo deset nepridipravov Od ponedeljka do srede so karabinjerji ponovno opravili "čistko" po vsem ozemlju tržaške pokrajine in aretirali deset oseb. Proti devetim izmed aretiranih je sodišče izdalo zaporne naloge, deseto osebo pa so zasačili medtem, ko je kradla v neki blagovnici. Čistka je zaposlila skupno 300 karabinjerjev, ki so se poslužili 96 prevoznih in drugih sredstev. Karabinjerji so aretirali 33-letnega mesarja Dejana Danielija s Proseka, ki je obtožen posesti in prodaje mamil. Danieli je bil že pred leti vpleten v znano afero o "koki na Krasu" in ga je sodišče takrat obsodilo na precej strogo kazen. Zaradi prodaje mamil so aretirali tudi 34-letnega Sergia Baccovicha, ki je prav tako stari znanec sil javnega reda, 30-letnega delavca Ezia Ruberta iz Tre viša in 28-letno bolivijsko državljanko Eleno De Borda Flores iz kraja Sucrechuguisaca, ki je obtožena, da je mamilo pretihotapila v Italijo. Pod obtožbo, da sta kradla v obremenilnih okoliščinah, pa so karabinjerji aretirali 30-letnega obrtnika An-drea Perlinija iz Sesljana in 23-letnega obrtnika Massimiliana Salvagna iz Trsta. Oba sta imela že nekajkrat opravka s pravico. Tudi 21-letni delavec Moreno Gare-sio iz Trsta naj bi kradel v bremenil- nih okoliščinah, poškodoval tujo lastnino in vozil brez vozniškega dovoljenja, medtem ko je 30-letni delavec Nevio Kalegarich obtožen, da se je upiral javnemu funkcionarju in ga žalil. Zadnji aretiranec, proti kateremu so izdali zaporni nalog, je 41-letni jugoslovanski državljan Miroslav Miloševič iz Pulja, ki naj bi si nezakonito prilastil tujo lastnino. Zadnja je v Coroneo prispela tudi 63-letna jugoslovanska državljanka Natalija Strajn iz Ilirske Bistrice, ki so jo karabinjerji zasačili, medtem ko je kradla v neki središčni veleblagovnici. Izbrali so »tržaško lady« Temnolasa 21-letna manekenka Monica Gladi bo zastopala naše mesto na vsedržavnem finalnem tekmovanju za naslov "Lady Italia", ki bo od 21. do 24. avgusta v znanem zimsko-špor-tnem središču Madonna di Campiglio. Monica si je pravico do nastopa na vsedržavnem tekmovanju priborila v nekem javnem lokalu v Grljanu, kjer je zmagala v konkurenci domačih kandidatk za naslov tržaške dame. Sicer pa vemo o njej še to, da se ukvarja z modernim plesom in s kotalkanjem. tuje, da bi si ga lahko sam kupil.« Po mnenju sindikatov je torej ves sistem zgrešen, ker ni mogoče odpraviti neravnovesja med javno in zasebno ponudbo. Tudi v Trstu je namreč ogromno praznih stanovanj, katerih pa lastniki nočejo dati v najem. Sedanja zakonska ureditev koristi torej samo lastnikom, ki na ta način izsiljujejo sprostitev stanovanjskega tržišča in onemogočajo javni nadzor nad stanovanjskim sektorjem. Že sedaj pa — zatrjuje sindikat - obstaja cino tržišče" s stanovanji, saj morajo mnogi najemniki plačevati višje stanarine, kot bi jih plačevali po zakonu o pravični stanarini, in to samo zato, da lahko ostanejo v svojem stanovanju. Na sliki (foto Magajna) novi stanovanjski bloki zavoda IACP na Ulici Molino a Vento. Tečaj za terapevte za rehabilitacijo Interesenti, ki imajo diplomo višje srednje šole, se lahko do 12. avgusta letos vpišejo v triletni tečaj za kvalifikacijo terapevta za rehabilitacijo. Za pojasnila se lahko zglasijo na sedežu Sole za terapevte za rehabilitacijo v bolnišnici S. Santorio, telefon 7763243. ZAHVALA Vsem, ki so nama stali ob strani in žalujete za najino Deso se iskreno zahvaljujeva. Slavica in Juta Kraševec Trst, 5. avgusta 1989 Pogovor z Oskarjem Kjudrom TPPZ Pinko Tomažič s svojo pesmijo prispeva k boju za mir in sožitje Vsako leto v mesecu juliju smo imeli v Bazovici že tradicionalni partizanski tabor, katerega organizator je bil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Letos tabora ni bilo in mnogi so ga močno pogrešali. »Ni Saša krivda, da tabora letos nismo imeli,« nam je povedal Oskar Kjuder, neutrudni dirigent zbora in orkestra. »Kot vsi vemo, so sedaj v veljavi zelo ostri predpisi glede varnostnih ukrepov za vse prostore, na zaprtem ali na prostem, kjer so predvidene javne prireditve. In tem predpisom so morali zadostiti tudi v Bazovici, le da so se tu dela nekoliko zavlekla in tako ni bilo več časa za organiziranje tabora. Gre pa le za prekinitev,« je Kjuder želel poudariti, »kajti prihodnje leto, ko bo poteklo 45 let od konca vojne in prav toliko let tudi od osvoboditve Trsta, imamo v načrtu partizanski tabor, ki bo vreden te obletnice.« Tabora v Bazovici torej letos ni bilo; je pa naš partizanski zbor v juliju nastopal na Pokljuki na prazniku 22. julija - dneva vsesplošne vstaje slovenskega naroda. »To je bil lep in pomemben praznik, ki je potekel tudi ob našem sodelovanju, ob izvedbi našega programa, ki je obsegal partizanske pesmi, pa tudi borbene pesmi drugih narodov. Ko smo se vračali proti domu, sem preletel v mislih delovanje našega ansambla. Koliko smo imeli koncertov, koliko vaj, kje vse smo bili, koliko ljudi nas je poslušalo?! Ko sem se vrnil domov, sem vzel v roke brošuro o našem delovanju, pa podatke, ki si jih sam zapisujem, in sem ugotovil, da smo imeli od leta 1972, ko smo ustanovili zbor, kar 445 koncertov in nastopov, za katere smo porabili nič manj kot 1408 vaj. Naš odbor je imel v tem času 192 sej,- na razne nastope nas je popeljalo kar 208 avtobusov, štirje vlaki, imeli smo križarjenje z ladjo, sedemkrat smo se vozili z letalom.« V vseh teh letih je zbor pripravil več programov: Partizanski miting, Partizansko balado, Zemlja in narodi, Recital padlim, Revolucija in glasba in zadnjega, Kantata Še pomnite tovariši. Vsi ti programi obsegajo skupno okrog 105 pesmi, ki jih pevci pojejo v različnih jezikih. »Vse te naše koncerte in nastope je poslušalo v teh letih nad 5.500.000 ljudi, največ seveda naših, a imeli smo veliko poslušalcev tudi drugih narodnosti. Nad sto časopisov in revij je že pisalo o našem delovanju, ali poročalo o naših nastopih. In ker sva začela razgovor o partizanskem taboru, naj povem, da se je te prireditve v 17 letih udeležilo nad 300.000 ljudi.« Ko nam je tako nizal vrsto številk, smo mu radi pritrdili, ko je dejal, da je zbor opravil v vsem tem času pomembno nalogo, ki je neminljivo povezana z našo zgodovino, z zgodovino boja majhnega naroda za svoj obstoj in pravice, ki pa se je vedno povezoval z boji drugih narodov v svetu z bojem vseh za mir in svobodo. »Naša pesem, pesem upora, a tudi pesem zmage, je odmevala v številnih mestih, v raznih državah. Ponosni smo na te nastope, ponosni na delo, ki smo ga z našim petjem opravili tudi zato, da bi mlade pritegnili v to dejavnost in tako omogočili zboru, ki so ga na začetku sestavljali le bivši partizanski borci, da bi tudi v prihodnje nadaljeval z delom z novimi, mladimi močmi.« In tu smo v razgovoru prešli tudi na vse tisto delo, ki se odvija pri zboru "za kulisami", ki pa je prav tako važno in pomembno za uspeh delovanja ansambla. Treba je izbirati programe, skrbeti za instrumentacijo pesmi za orkester, treba je skrbeti za upravljanje prostorov v Bazovici, za tehnično oskrbovanje in ozvočevanje posameznih nastopov, treba je opravljati vse tajniške posle, urejevati arhiv in blagajniško delo; skratka skrbeti je treba za vse, kar pač k vodenju ansambla, ki še danes šteje nad 90 ljudi, spada. Čeprav sloni vse delo na prostovoljni bazi, so stroški vendarle tu. Člani in vodstvo jih rešujejo vedno z veliko zavzetostjo in vedno v skrbi, da bi bilo delovanje ansambla zagotovljeno. In že smo bili pri vprašanju o bodoči dejavnosti in načrtih. »Predvsem nameravamo še naprej nastopati doma, v matični domovini, v naši deželi in v drugih italijanskih krajih; skratka nastopili bomo povsod, kamor nas bodo povabili in do koder bomo pač z našimi sredstvi zmogji.« Da bo prihodnje leto ponovno stekel že tradicionalni partizanski tabor v Bazovici, smo v razgovoru že povedali. Zbor namerava v prihodnji sezoni pripraviti za svoje člane in njihove svojce popotovanje z ladjo, in sicer tokrat po Dalmaciji vse do Aten v Grčiji. Na programu bodo razna radijska in televizijska snemanja ter skupni nastop s partizanskimi zbori iz Ljubljane, Maribora in s Koroške. »Na jesen bomo imeli tudi redni občni zbor. Največ priprav in dela pa bo namenjenega prav proslavi za prvi maj 1990. Ta mora uspeti tako, kot si vsi želimo.« Seveda je največja želja Oskarja Kjudra, kot ostalih članov zbora, da bi se le-ta pomnožil in morda tudi pomladil. »Z veseljem smo pozdravili ustanovitev mladinske skupine P. Tomažič, ki je letos pred nami zaključila sezono. Upamo in želimo, da bi s svojim delom nadaljevala tudi v prihodnje.« Tržaški partižanski pevski zbor pa čakajo še druge naloge. Sedež v Bazovici, kjer ima zbor vaje in kjer poteka njegovo delovanje, je nujno potreben raznih popravil. Treba bo popraviti streho, urediti notranje prostore ter poskrbeti tudi za centralno ogrevanje. Tudi inštrumenti so se z leti že obrabili in bi jih bilo treba popraviti ali kupiti nove. »Dela nam torej ne manjka, a niti dobre volje ne. Prepričani smo, da je naš zbor tudi danes koristen in potreben, da je naše petje tisto, ki še vedno druži dobromisleče in napredne ljudi, ki vzpodbuja vse v boju za mir, prijateljstvo in mirno sožitje. Zato bomo izkoristili ta čas počitnic, da si naberemo novih moči in da stopimo v novo sezono pripravljeni, da opravimo vse, kar smo si načrtovali.« NEVA LUKEŠ gledališča VERDI V Mali dvorani Gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2, v sodelovanju s Cappello Underground, nadaljujejo s predvajanjem filmov, ki imajo kot skupno temo opereto. Koledar: danes ob 18.30 film E LUCEAN LE STELLE. Jutri ob 18.30 film 1L FIORE Dl HAVVAI, v ponedeljek ob 18.30 film LA CITTA' CANORA in ob 21.00 film OUESTA NOTTE O MAI PIU'. Vstop prost. MIRAMARSKI PARK Nocoj ob 21.00 bo v Miramarskem parku zaključni koncert Festivala operete z naslovom NOTTURNO CON JOHANN STRAUSS, pod vodstvom Herberta Gietzena, s sopranistko Mileno Ru-diferia in z orkestrom Gledališča Verdi. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Verdi. Zaključni koncert Festivala operete bodo predstavili tudi v drugih krajih dežele Furlanije - Julijske krajine in sicer jutri v Vidmu v Parku del Torso, v torek, 8. t. m., v Pordenonu na Trgu San Marco, v sredo, 9. t. m., v Lignanu v Areni Alpe Adria in v četrtek, 10. t. m., v Gradišču v gledališču na prostem. Začetek ob 21. uri. MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI Nocojšnja predstava odpade zaradi zaključnega koncerta Festivala operete. koncerti GRAD SV. JUSTA V sredo, 9. t. m., bo na sporedu recital SERGIA ENDRIGA, ki ga organizira klub Tenco in deželni center za turistične pobude. MILJE - Trg Marconi Nocoj ob 21.00 bo na sporedu koncert godbe od Sv. Barbare pod vodstvom Lili-ana Corettija. Sodelujejo Elisabetta Richter (sopran) in Giuseppe Botta (tenor). razstave Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 - bo do 10. avgusta na ogled razstava 40 grafičnih del slikarja Alda BRESSANUTTI-JA. Urnik: 9.00-13.00, 16.00-20.00, ob nedeljah zaprto. V občinski galeriji - Trg Unitš bo do 7. avgusta na ogled razstava slikarja SILVANA SPESSOTA. Urnik: 10.00-13.00, 17.00-20.00. Ob praznikih: 10.00-13.00. V palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo danes, 5. t. m., ob 11. uri odprli skupinsko razstavo MATERIA E LUČE NELLA BAIA. Sodelujejo umetniki: Silvano Clavora, Bogomila Doljak, Claudia Raza, Graziano Romio, Adriana Scarizza in Fulvio Sisto. razna obvestila Ob letošnji Kraški obče ti prirejamo RAZSTAVO. Zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (štev. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4 v Trstu. Patronat INČA - CGIL v Nabrežini sporoča, da bo posloval do 26. avgusta samo ob torkih od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 15. do 18. ure. KD Kraški dom priredi poletni center od 17. avgusta do 1. septembra (izključno sobote) za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Center bo potekal od 9. do 13. ure v občinski telovadnici v Repnu. Vpisnina 20.000 lir. Vpisuje Vesna Guštin, tel. 327124. kino ARISTON - 21.15 Le relazioni pericolo- EKCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 Stregata dalla Luna, i. Cher. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 II fluido che uccide, srh., □ NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Un pieno d'amore, pora., □ □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 L’alieno, srh., □□ NAZIONALE IV - 17.30, 22.10 Schiavi di New York, r. James Ivory. GRATTACIELO - 16.45, 22.15 11 piccolo diavolo, i. W. Matthau, R. Benigni. MIGNON - 17.00, 21.00 II dittatore del Parador, in arte Jack, kom. EDEN - 16.00, 22.00 La rossa, la bionda e 1'ingorda, pom., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 17.00, 22.10 Cimitero viven-te, srh. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 American bordello, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razne prireditve SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom TABOR 89. V torek, 8. t. m., ob 20.30 odprtje razstave: umetne obrti, kamen, kovina, les, čipka (Bruno Kralj - Barbara Michelazzi - Elvio Sabadin), na večeru sodeluje ženska pevska skupina S tu ledi. V soboto, 12. t. m., ob 20. uri ples z ansamblom Taims, v nedeljo, ob 18. uri koncert Godbe na pihala Ricmanje, dirigent Ennio Križanovsky, ob 20. uri ples z ansamblom Taims, v ponedeljek, ob 20. uri ples za ansamblom Happy day, v torek, 15. t. m., ob 18. uri nastop kotalkarjev ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. Razstava izdelkov krožka "Ob pletenju še kaj ..." Sejem novih in rabljenih knjig. čestitke Ob uspešno končani maturi čestitamo ERIKU ŠVABU in mu želimo, da bi hitro okreval, nono, nona, Duško, Ivica in Stefano. Naši bivši načelnici Evi in Andreju se je rodila mala NINA K veselju ob nastanku novega življenja se pridružujejo tudi bratje skavti in sestre skavtinje iz Trsta. Sekcija Repen tabor priredi PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA Danes, 5. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri nastop FOLKLORNE SKUPINE IZ SIO-FOKA (Madžarska) v občinski telovadnici, od 21. do 0.1 ples z an-sambom NOČNI SKOK. Jutri, 6. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri POLITIČNI GOVOR, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom LOJZE FURLAN. Nabrežinska krvodajalska sekcija priredi danes, 5., in jutri, 6. t. m., na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK KRVODAJALCA Oba večera bo igral ansambel HAPPV DAV. Na sporedu bo tudi balinarski turnir in nastop PLESALSKE SKUPINE F. PREŠEREN iz Bo-ljunca. ŠD ZARJA priredi danes, 5., in jutri, 6. t.m., na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK Delovali bodo dobro založeni kioski,za zabavo pa bo poskrbel BIG BOLERO BAND. KD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg priredi ŠAGRO V BOROVEM PARKU Danes, 5. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD, zabavali nas bosta VANČA in TONCA Jutri, 6. t. m., ob 18.30 NASTOP GODBE IZ RICMANJ, zvečer ples z ansamblom POMLAD V ponedeljek, 7. t. m., ples z ansamblom AGROPOP Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! izleti mali oglasi Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet na Koroško na jezero VVeisensee v soboto, 18. t. m. Za informacije tel. na št. 200036. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 5. avgusta 1989 OŽBALT Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.36 - Luna vzide ob 9.47 in zatone ob 21.52. Jutri, NEDELJA, 6. avgusta 1989 VLAST1CA PLIMOVANJE DANES: ob 5.57 najnižja -51 cm, ob 12.36 najvišja 42 cm, ob 18.35 najnižja -21 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,2 stopinje, zračni tlak 1015,l.mb raste, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Jasna Pangerc, Rino Dellavalle, Saverio Sironi, Nicole Grazi-oso, Daniela Montemurro, Beatrice Bel-lavitis, Cristian Sartor. UMRLI SO: 66-letni Ferruccio Pertot, 79-letna Antonietta Sfiligoi, 88-letna Francesca Mirosic, 88-letna Caterina Mlekuž, 68-letna Maria Vremec por. Gu-erina. OKLICI: karabinjer Donato Luigi Prei-te in gospodinja Loredana Cortese, uslužbenec na parkirišču Paolo Švara in tehnik Loredana Capecchi, delavec Antonio Varin in natakarica Paola Zorzi, ladijski inženir Paolo Bassin in gospodinja Elena Apollonio, tehnik Rinaldo Belle-tich in uradnica Marisa Vivarelli, električar Roy Luch in delavka Roberta De-ponte, zdravstveni asistent Elio Sahar in poklicna bolničarka Graziella Vattovaz, delavec Aldo Fiore in delavka Francesca Castro, kovinar Alessandro Furiato in uradnica Patrizia Sella, uradnik Alberto Buonanno in estetistka Consuelo Comar, šofer Luciano Ursich in trgovka Patrizia Lanza, trgovski posrednik Andrea Mas-sarotto in uradnica Barbara Longo, karabinjer Francesco Principe in gospodinja Agatina Morici, uradnik Daniele Paoluz-zi in vzgojiteljica Daniela Radin, podjetnik Franco Mizzan in uradnica Ludovica Cecchini, Giorgio Marzari in Patrizia Škrbec, poklicni bolničar Lorenzo Decar-li in socialna delavka Maria Grazia Nis-ticb, uradnik Diego Sartori in prodajalka Lucilla Crocetti, funkcionar Sergio Papo in farmacevtka Monica Pellegrino, mesar Tiziano Magliolo in trgovka Gilda Iuris-sevich, industrijski izvedenec Giorgio Vettor in bolničarka Biancastella Bellini, uradnik Giampaolo Ribarich in zdravnica Marina Španu, karabinjer Giovanni Di Leo in knjigovodinja Margherita Ci-ello, inštalater Roberto Cramaro in uradnica Erika Sain, delavec Fabio Fontanot in uradnica Neva Mescalchin, izvedenec za informatiko Giovanni Manzi in uradnica Elisabetta Carboni, finančni agent Guido Iannucci in varuška Maria Gam-buti, uradnik Roberto Montesion in uradnica Silvia Zorn, klepar Silvio Sod-nich in trgovka Susanna Parovel, uradnik Francesco Zotti in uradnica Elisabetta Macor. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 31. julija do sobote, 5. avgusta 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V VIŽOVLJAH sem izgubil ročno uro Seiko. Poštenega najditelja naprošam, naj tel. na št. 299285. DAJEM v najem trgovino jestvin na Proseku, Tab I, 6, 14/0. Tel. 225747. 29-LETNO dekle išče katerikoli zaposlitev, tudi začasno. Izkušnje na področju prevajanja, uradniškega dela in dela z otroki. Sprejme tudi ročno delo na odprtem. Klicati v zgodnjih jutranjih urah na št. 291270 ali 567876. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234 od 18. do 21. ure. POKLICNI voznik s prakso v mednarodni špediciji išče zaposlitev pri italijanskem prevozniku v okolici Gorice ali Trsta. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nujno". PRODAM njivo z oljčnim nasadom po ugodni nizki ceni v Dolini. Tel. 228419. PRODAM vespo PX 125 E, bele barve, letnik 1984, prevoženih 24.000 km v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. (0481)882485. PRODAM moško dirkalno kolo, znamke Pinarello, skoraj novo, cena po dogovoru. Tel. (0481)882485. PRODAM nepotopljivi čoln, dolžina 3 m. Tel. 212823. TRGOVINA jestvin zaposli 18/20-letno vajenko/ca z opravljenim vojaškim rokom. Predstaviti se v trgovini Despar na Proseku št. 124 v ponedeljek, 7. t. m., ob 18. uri. PORTOROŽ - LUCIJA novo opremljemo garsonjero oddam. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "10 mesecev”. KUPIM knjigo Fizika 1, avtor Rudi Kladnik DDU Univerzum za tehnične šole. Tel. ob uri kosila na št. (0481)78271. KATALAN Spedizioni zaposli izkušenega voznika v upravljanju tovornjakov, največ 30 let, z vozniškim dovoljenjem "C", z opravljenim vojaškim rokom, za dnevno delo prevoza blaga v Jugoslavijo. Tel. 231153 ali 232339. SLAŠČIČARNA na Krasu zaposli slaščičarja ali pomožnega slaščičarja s prakso. Tel. (040) 213055 ob delavnikih. JŠČEM 4-konjski motor za čoln. Tel. 412951. ___________prispevki________________ V spomin na Silvestra Zobca darujejo svojci 50.000 lir za cerkvene pevke iz Bolj unča, 50.000 lir za Zvezo borcev Bolju-nec, 50.000 lir za KD F. Prešeren, 50.000 lir za Center za rakasta obolenja, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Silvestra Zobca darujejo sestra Lucija, Ivo in Martina 100.000 lir za KD F. Prešeren iz Boljunca. V spomin na Štefanijo Gornik daruje Nada Filipova z družino 20.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Silvijo Ferlugo darujeta Gizela in Fulvio Čuk 30.000 lir za Sklad Dela. Namesto cvetja na grob Emilia Škabarja in Milke Grilanc darujeta Egon in Romana 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Danice Milič darujejo Jožica in Pepi Guštin 20.000 lir, Janko in Ivanka Simoneta 15.000 lir ter Zmaga Lorenzi 15.000 lir za ŠK Kras. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika menjalnica 4. 8. 1989 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar...... 1350,500 1340,— Nemška marka........ 720,000 719.— Francoski frank..... 212,530 211.— Holandski florint ... 638,150 635.— Belgijski frank..... 34,365 34.— Funt šterling....... 2207,600 2200.— Irski šterling...... 1919,850 1900.— Danska krona........ 185,130 183.— Grška drahma........ 8,323 8.— Kanadski dolar...... 1150,700 1120.— Japonski jen 9,787 9,30 Švicarski frank . 836,120 833.— Avstrijski šiling — . 102,227 101,70 Norveška krona . 195,910 194.— Švedska krona . 210,650 208.— Portugalski eskudo 8,584 8,10 Španska peseta 11,461 11,20 Avstralski dolar . 1036,000 970.— Jugoslov. dinar — 0,045 ECU . 1487,750 BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telcf.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-13’ Agencija Rojan 411-61’ Juzla kupuje čevlje Juzla poznam že deset let, natančno toliko časa sem zaposlen pri istem podjetju. Ves ta čas prihaja Juzla na delo v istih čevljih s plastičnimi podplati. Desni čevelj ima popravljen, zašit s svetlo dreto. Pri drugi dopoldanski kavici smo se pogovarjali o čevljih. Tedaj je Juzla izjavil, ne da bi trepnil z očesom: »Imam štirideset parov čevljev.« »Čudno,« sem rekel, »poznam te že deset let, pa ves čas hodiš obut v iste čevlje.« »Ja, pa imam štirideset parov!« z Juzla živi istočasno v sedanjosti, preteklosti in bodočnosti. Če nekdo reče, da ima dva avtomobila, to pomeni, da ima dva istočasno. Pri Juz-li to pomeni, da ima, oziroma je imel in bo imel v celem svojem življenju 40 parov čevljev. Hitro je nadaljeval: »Sicer pa ni zdravo menjati čevlje, noga se navadi na dober čevelj, vsaka sprememba bi bila boleča.« »To drži, če se ne bojiš infekcije.« Sedaj se pa moram malo opravičiti. Ko je Juzla rekel, da ima 40 parov čevljev, je malo pretira- val, pretiraval pa sem tudi jaz, ko sem rekel, da ima le en par čevljev. V resnici ima dva para. Pred šestimi, sedmimi leti je Juzla namreč tudi pripovedoval o čevljih: »Jaz pa si ne kupim čevljev, če so dražji od 28 jurjev,« je tedaj rekel. Vsi smo ga gledali občudujoče, saj čevljev takrat nisi dobil za manj kot 150 jurjev. »Z drugimi besedami,« sem rekel zlobno kot ponavadi, »to pomeni, da nikoli več ne boš kupil čevljev.« »Pa bom,« je rekel dostojanstveno. To je zvenelo približno kot tisti izrek starega Galileia -eppur si muove. Vsi smo se režali, spili smo kavo in pričeli delati. Na Juzlo in čevlje po 28 jurjev smo pozabili. Potem pa je čez nekaj dni prišel obut v čevlje krem barve. (Izdelani so bili za izvoz, potem pa, ko so jih tujci preskusili, so se prisrčno zabavali in nam jih vrnili.) Torej, takšen par čevljev po 28 jurjev si je kupil Juzla. Vse skupaj nas je od pristne slovenske »fouši-je« kar razganjalo. Juzla se je delal, kot da ga vse skupaj kaj malo briga, in je paradiral v svetlih športnih čeljih gor in dol, dol in gor. Kakšno uro pozneje sem se izgovoril, da grem k zobozdravniku in sem se zapodil po mestu, pregledal nekaj trgovin s čevlji, končno našel pravo in jih kupil za 28 tisočakov. (Bil je zadnji par!) Medtem so ostali odšli v mesto po raznih opravkih in se prej ko slej vrnili razočarani. Naslednjega dne sva se jaz in Juzla pojavila v svetlih športnih čevljih ameriškega tipa. Najinega sodelavca Janka sva pogledala kot žabo v solati, obut je bil v dedove čevlje predvojnega tipa, ki jih je podedoval pred leti. Noge sva malomarno položila na mizo, Juzla je rekel: »No dečko, vidiš, kaj obuvajo boljši ljudje!« Toda ta prekrasni izvozni čevelj je imel le eno napako, v njem se ni dalo hoditi. Ko sem prišel tega dne domov, sem skoraj jokal od bolečine. Nikoli več jih nisem obul. Juzla pa trmast, nekako dvakrat letno obuje svoje lepe športne čevlje ameriškega tipa po 28 jurjev. Potem si zdravi noge nekaj tednov. fPoletni pregovor: Stara krava rada pozabi, da je bila tudi sama nekoč tele. ( nemški) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 8. 8. 1944 je v Črnomlju začel redno oddajati OF. Osebnosti: □ 5. 8. 1909 se je rodil pisatelj in prosvetni delavec Josip Kravos, ki je umrl v Trstu 13. 4. 1972. □ 6. 8. 1909 se je v kraju Liberec rodil partizan in narodni heroj Evgen Ma-tejka, ki je umrl 3. 5. 1945 pri Gradišču ob Soči. □ 6. 8. 1919 se je rodil gospodarstvenik Žarko Simonič, ki je umrl 31. 7. V 1981 na Opčinah. 7. A poletne prireditve GRADEŽ Kongresna dvorana V nedeljo, 6. 8., ob 21.30: Isola Jazz - igra trobentar Marco Tamburrini s triom Massimo Manzi - tolkala, Stefano Travaglini - kontrabas in Roberto Monti - kitara. LIGNANO Arena Alpe-Adria V ponedeljek, 7. 8., ob 21. uri: balet Pulcinella (Giandomenico Tiepolo), kor. Gianni Notari na glasbo Albinonija, Piattija, Rossinija in Respighija, nastopa skupina Nouveau Theatre du Ballet International. V torek, 8. 8., ob 21. uri: jazz koncert Milesa Davisa. V sredo, 9. 8., ob 21. uri: Nokturno z Johannom Straussom -igra orkester tržaškega gledališča Verdi, dir. Herbert Gietzen, sopranistka Milena Rudifera. V petek, 11. 8., ob 21. uri: večer italijanskega pop rocka s skupino Parsifal. VIDEM Giardino del Torso V nedeljo, 6. 8., ob 21.30: Nokturno z Johannom Straussom -igra orkester tržaškega gledališča Verdi, dir. Herbert Gietzen, sopranistka Milena Rudifera. • V primeru slabega vremena bo koncert v hali Palamostre. Videmski grad V torek, 8. 8., ob 21.30: gledališka predstava The Times Are A Changin'... urialtra volta again (P. Rossi-Gino-Michele), nastopa P. Rossi. SPILIMBERGO Trg Garibaldi Nocoj, 5. 8., ob 20.30: pesmi šestdesetih let z ansamblom I Cirri. V nedeljo, 6. 8., ob 20.30: jazz koncert skupine Jarret & Har-tmann Band (ponovitev 7. 8.). V torek, 8. 8., ob 20.30: glasbeni večer s skupino Caramel. Trg Castello V sredo, 9. 8., ob 20.30: večer klasične glasbe s koncertom orkestra 5. vojaškega odreda. VERONA Arena V nedeljo, 6. 8., ob 21.15: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Daniel Oren, rež. Vittorio Rossi (pon. 9., 13., 18. in 27. 8.). V četrtek, 10. 8., ob 21.15: opera La forza del destino (Giuseppe Verdi), dir. Alexander Lazarev, rež. Sandro Bolchi (ponovitve 15., 19., 23., 25. in 29. 8.). Nocoj, 5. 8., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Pinchas Steinberg, rež. Gianfranco De Bosio (ponovitve 11., 17., 22., 26. in 31. 8.). V torek, 8. 8., ob 21. uri: premiera melodrame Cavalleria Rusti-cana (Pietro Mascagni), dir. Nello Santi in baleta La strada (glasba Nino Rota, po istoimenskem Fellinijevem filmu), kor. Mario Pistoni, dir. Armando Gatto, pleše Carla Fracci (ponovitve 12., 16., 20., 24. in 30. 8.). • Predprodaja vstopnic pod 6. obokom veronske Arene od ponedeljka do petka z urnikom 8.40-12.20 in 15-17.50, ob sobotah samo zjutraj (Ente Urico Arena di Verona, Trg Bra 28, 37121 VERONA -tel. 045/590109 ali 590966 ali 590726). Teatro Romano Nocoj, 5. 8., ob 21.30: La bottega del caffe (Carlo Goldoni), rež. Gianfranco de Bosio, nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli, Stefania Graziosi (ponovitev 6. 8.). V četrtek, 10. 8., ob 21. uri: nastopa skupina Ballets de Monte-Carlo s koreografijami Georga Balanchina, Dennisa Wayna in Lorce Massina na glasbo Čajkovskega, Saint-Saensa in Offenbacha, sodelujeta Dominigue Khalfouni in Denys Ganio s koreografijama Rolanda Petita na glasbo Bizeta in Saint-Saensa (ponovitvi 11. in 12. 8.). • Predprodaja vstopnic pod 8. obokom veronske Arene [tel. 045/590089). PORTOROŽ Portoroška cerkev V nedeljo, 6. 8., ob 21. uri: v okviru Portoroškega tedna -orgelski koncert Artura Sacchettija (Bach, Martucci, Bossi, Buso-ni, Respighi). NOVA GORICA Ploščad Kulturnega doma V petek, 11. 8., ob 20.30: koncert folklornega ansambla, nato monodramski nastop Staneta Starešiniča. VIPOLŽE Nocoj, 5. 8., ob 20.30: Janez Bončina-Benč in Junaki nočne kronike iz Ljubljane. ZELENI GAJ Nocoj, 5. 8., ob 20.30: Karamela iz Kopra. BUKOVICA V nedeljo, 6. 8., ob 20.30: Bazar iz Kopra. VOJŠČICA V nedeljo, 6. 8., ob 20.30: Big Ben iz Nove Gorice. OZELJAN V petek, 11. 8., ob 20.30: Pop Design iz Ljubljane. DESKLE V petek, 11. 8„ ob 20.30: Martin Krpan iz Ljubljane. ŠTANJEL V petek, 11. 8., ob 20.30: Riva iz Zadra. grajski koncerti__________________________________ MUŽAC Opatija Nocoj, 5. 8., ob 20.30: Srečanje solistov, ki bodo izvajali cerkvene sonate (Legrenzi, Albinoni, Corelli, Biber). ARCANO Grajsko dvorišče V soboto, 19. 8., ob 20.30: koncert dua Etievant-VViart (Bach, Prokofjev, Reinecke, Poulenc). TRST Grad sv. Justa V četrtek, 31. 8., ob 20.30: opera Gosi fan tutte (Mozart), dirigent Claudio Desderi. LAŠKO Grad Tabor V petek, 18. 8., ob 20.30: kitarski koncert Tomaža Rajteriča (Scar-latti, Bach, Giuliani, Barrios, De Falla, Albeniz). V sredo, 23. 8., ob 20.30: koncert violinista Stefana Milenkoviča ob klavirski spremljavi Lidije Kajnaco (Beethoven, Grieg, Ravel, Massenet, Sarasate). V petek, 25. 8., ob 20.30: koncert indijske glasbe z virtuozom Nishatom Khanom (sitar). V petek, 1. 9., ob 20.30: koncert Komornega moškega zbora iz Celja pod vodstvom prof. Janeza Boleta. V petek, 8. 9., ob 20.30: koncert Slovenskega kvinteta trobil -trobentarja Anton Grčar in Stanko Arnold, hornist Viljem Trampuš, pozavnist Boris Šinigoj in tubist Darko Rošker (Farnaby, Bach, Holmes, Rathburn, Joplin, Haendel, Horowitz, McPeck, Howarth). križanke_____________________________________________ LJUBLJANA 37. mednarodni jioletni festival V KRIŽEVNISKI CERKVI v nedeljo, 6. 8., ob 20. uri: nastop Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije s pianistom Ervinom Kropfitschem (Merku, Brahms, Šostakovič). V POLETNEM GLEDALIŠČU v sredo 9. 8., ob 20.30: Parafina -od zahodnoafriških tradicij do korenin jazza z glasbeno in plesno skupino iz Burkine-Faso. V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v četrtek 10. 8., ob .20. uri: kitarski koncert Viktorja Vidoviča (Dowland, Bach, Sor, Villa Lobos, Kel-terborn, Moreno Torroba, Ginastera). V STOLNI CERKVI v nedeljo, 13. 8., ob 20. uri: Sedem poslednjih Kristusovih besed (Haydn) s komornim orkestrom Sinfonia Varsovia in dirigentom Leopoldom Hagerjem. V NARODNI GALERIJI v ponedeljek, 14. 8., ob 20. uri: nastop violinista Ruggera Riccija in kitarista Eliota F iška (Paganini, Schubert, Bach, Berio, Satie, Paganini). V VITEŠKI DVORANI v torek, 15. 8., ob 20. uri: nastopa pianist Beniamin Šaver (Bach-Busoni, Chopin, Liszt, Musorgski). V SLOVENSKI FILHARMONIJI v sredo, 16. 8., ob 20. uri: koncert violinista Stefana Milenkoviča ob klavirski spremljavi Lidije Kajnaco (Beethoven, Grieg, Ravel, Massenet, Sarasate). V POLETNEM GLEDALIŠČU v četrtek, 17. 8., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z violinistom Leoni-dasom Kavakosom, dirigent Anton Nanut (Sibelius, Čajkovski). V CANKARJEVEM DOMU v soboto 19. 8., ob 20. uri: koncert Orkestra Leningrajskih simfonikov s pianistom Nikolajem Petrovem, dirigent Aleksander Dimitrijev (Mozart, Rahmaninov, Šostakovič). V POLETNEM GLEDALIŠČU v ponedeljek, 21. 8., ob 20.30: Ballet Manhattan New York s predstavo Gershwin Plus! (ponovitev 22. 8.). V VITEŠKI DVORANI v sredo, 23. 8., ob 20. uri: koncert saksofonista Johna Edwarda Kellyja in pianista Bojana Goriška (Handel, Maros, Karkoff, Eliasson, Bach, Heiden). V POLETNEM GLEDALIŠČU v četrtek, 24. 8., ob 20.30: večer indijske glasbe z virtuozom Nishatom Khanom (sitar). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v petek, 25. 8., ob 20. uri: koncert violončelista Marka Varshavskega in kitarista Giovannija Grana (Bach, Vivaldi, Handel, Schubert, Giuliani, Landowski, Villa Lobos, Paganini). • Festivalska blagajna je odprta eno uro pred predstavo. Za informacije tel. 061/221948. Horoskop od sobote, 5. avgusta, do petka, 11. avgusta 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21. 3. - 19. 4.) — VI IN DELO: * I * Teden vam bo sicer pretežno naklonjen, vendar obstaja možnost slabšega razpoloženja v prvi polovici tedna. Ob koncu tedna vam bodo zvezde precej naklonjene. To je najprimernejši čas za nove pobude in načrte, vi pa boste ustvarjalni in uspešni. Vsekakor lahko pričakujete pozitivne spremembe. VI IN DRUGI: Pogovorite se z ljubljeno osebo in se ji zaupajte. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DVOJČKA (21. 5. > r* -20. 6.) VI IN DELO: Zvezde vam tokrat niso kaj pre-več naklonjene. Vam neprijazni Mars, Merkur in Venera vam lahko prekrižajo načrte. Obstaja možnost raznih nepričakovanih težav ali sitnosti. Bodite povsod precej previdni, še posebno pa v prometu. Prva polovica tedna vam bo za spoznanje bolj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vam je všeč, vas bo presenetil. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. LEV (22. 7. - 22. 8.) - VI IN DELO: Vstopate v razgiban in pester delovni teden. Marsikaj se bo obrnilo v zaželeno smer. Izkoristite ugoden položaj zvezd za najzahtevnejše načrte. Z lahkoto boste kos ciljem, ki ste si jih zadali. V torek in sredo se raje izognite prevelikim naporom, ker vam sovražna Luna lahko nekoliko onagaja. VI IN DRUGI: Ne odite preveč agresivni v čustvenih odnosih. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. TEHTNICA (23. 9. -22. 20.) — VI IN DELO: Napoved je za vas ugodna. Odprle se vam bodo nove možnosti za hitrejšo uresničitev vaših načrtov. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd predvsem v začetku tedna. Čas je primeren za nove iniciative. Druga polovica tedna bo za spoznanje bolj muhasta. Obstaja možnost slabšega počutja. VI IN IN DRUGI: V nedeljo vas čaka prijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN -Vi DELO: Glede na to, da so vam Mars, Venera in Merkur nasprotni, bo po vsej verjetnosti teden muhast in nagajiv. Obstaja možnost nesporazumov ali drugih nevšečnosti. Posebno previdni naj bodo rojeni od 22. do 27. 11. Čas ni ugoden za pomembnejše odločitve, ker vam lahko načrti splavajo po vodi. VI IN DRUGI: Bodite pozornejši do nekoga, ki vas ima rad. Ugodna bosta ponedeljek in petek. VODNAR (20. 1. -18. 2.) VI IN DELO: Nebo vam je prijazno, zato se vam obeta prijeten delovni teden. Delo vam bo šlo od rok in ne boste naleteli na večje težave. Pričakujete lahko srečen potek dogodkov in izpolnitev nekaterih pričakovanj. V torek in sredo sicer obstaja možnost slabšega razpoloženja in kakšne sitnosti. VI IN DRUGI: Naredite vse za boljše odnose na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta nedelja in petek. _ , BIK (20. 4. - 20. 5.) — VI IN DELO: Obeta se vam iz-redno pozitiven in v vsakem pogledu uspešen delovni teden. Zvezde so vam kar precej prijazne. Srečne okoliščine bodo pripomogle k uresničitvi vaših načrtov. Ponudilo se vam bo nekaj dobrih priložnosti, ki jih morate vsekakor dobro izkoristiti. Precej bo razveseljivih novosti. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke z ljubljeno osebo. Vaša ugodna dneva bosta sobota in nedelja. RAK (21. 6. - 21. 7.) /TN VI IN DELO: Zvezde so vam še kar naprej prijazne. Pred vami je zanimiv in predvsem sproščen delovni teden. Počutili se boste v formi in uspelo vam bo prav lepo izpeljati, kar vam je pri srcu. Obstaja precejšnja verjetnost pozitivnih sprememb in novosti. Nedelja in ponedeljek pa bosta nekoliko manj ugodna. VI IN DRUGI: Poskusite biti do nekoga nekoliko bolj nepristranski. Ugodna dneva bosta torek in sreda. - - — DEVICA (23. 8. Trt/ -22. 9.) - VI IN I I Ir DELO: Pred vami | lil je zanimiv in ustvarjalen teden. Vam naklonjeni Merkur bo ugodno vplival na pozitiven izzid vaših pričakovanj. Uspeli boste narediti precej več kot ste si pričakovali. Lahko celo računate na poseben uspeh. Precej ugodno stojijo zvezde rojenim od 8. do 14. 9. Kritičen dan bo petek. VI IN DRUGI: Ne bodite do,nekoga pretirano kritični. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) VI IN DELO: Pričakujete lahko izredno zanimiv in uspešen teden. Dobre zvezde bodo tokrat na vaši strani. Na potek zastavljenega dela bodo pozitivno vplivali predvsem Mars, Venera in Merkur. Marsikje boste napredovali in poželi priznanje. Čakajo vas prijetne novosti, ki jih boste prav gotovo veseli. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo hotel v nekaj prepričati. Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22. 12. -19. 1.) VI IN DELO: Teden vam bo precej naklonjen in prijeten. Večina zvezd bo izredno pozitivno vplivala na potek dela in na razvoj dogodkov. Uspešno lahko uresničite nekaj, kar ste že dolgo načrtovali. Prišlo bo do pozitivnih sprememb. Uspešno boste kos tudi zahtevnejšim nalogam. VI IN DRUGI: Čakajo vas nadvse prijetne izkušnje na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RIBI (19. 2. - 20. 3.) ^ f VI IN DELO: Teden bo dokaj ^ ugoden, vendar glede na to, da so vam Merkur, Mars in Venera sovražni, ni povsem izključena možnost kakšnih težav ali zapletov. Bodite preudarni v odločitvah, ker to ni najprimernejši čas za nove podvige. V drugi polovici tedna pa vas čaka nekaj zanimivih srečanj in novosti. VI IN DRUGI: Na čustvenem področju lahko kaj zaškripa. Ugodna dneva bosta sreda m četrtek. Predlog pokrajinskega tajništva CISL Vprašanje doklade za dvojezičnost naj se reši z novo delovno pogodbo Kantavtor Enzo Jannacci nastopa drevi v Gradežu Vprašanje priznanja posebne doklade za dvojezičnost uslužbencem krajevnih ustanov v naši deželi, predvsem na Tržaškem in Goriškem, je po daljšem času spet predmet zanimanja. Tokrat so na vprašanje opozorili sindikati. Pokrajinsko vodstvo sindikata uslužbencev krajevnih in javnih ustanov CISL je pred kratkim opozorilo vsedržavno vodstvo sindikata na vprašanje priznavanja posebne doklade za dvojezičnost uslužbencem krajevnih ustanov v Furlaniji-Julijski krajini, tako kakor se že izvaja na območju Južne Tirolske in v zadnjem letu dni tudi v deželi Aosta. Vsedržavno tajništvo sindikata CISL se je obvezalo, da bo v doglednem času vprašanje obravnavalo na sestanku s predstavniki dežel s posebnim statutom. Pobudo je pokrajinsko tajništvo CISL sprožilo v okviru pogajanj, ki se vodijo za obnovo kolektivne delovne pogodbe, saj bi bilo rešitev mogoče najti prav v tem okviru. Bralci se prav gotovo spominjajo razprav, ki so se glede tega vprašanja vodile pred dobrim poldrugim letom. Nekatere občine na dvojezičnem območju, med drugim tri slovenske občine na Goriškem, so tudi sprejele formalne sklepe o priznanju posebne doklade uslužbencem za dvojezičnost, a je nadzorni organ omenjene sklepe razveljavil. Uslužbenci občin so se proti taki odločitvi Pokrajinskega nadzornega odbora pritožili na Deželno upravno sodišče (TAR), ki pa se o zadevi do danes, v kolikor nam je znano, še ni izreklo. Nekatere občinske uprave so v proračunu tudi zagotovile delno finančno kritje za izplačevanje omenjene doklade, ki jo že lep čas uživajo uslužbenci krajevnih ustanov na Južnem Tirolskem in tudi državnih služb in ki so jo z zadnjo kolektivno delovno pogodbo (268/87) raztegnili tudi na uslužbence krajevnih ustanov v deželi Aosta. Na Južnem Tirolskem je bila doklada za znanje drugega jezika priznana z zakonom št. 1165 iz leta 1961. V utemeljitvi predloga, ki je bil poslan vsedržavnemu vodstvu sindikata, pokrajinsko tajništvo sindikata uslužbencev krajevnih in javnih ustanov CISL navaja, da so pogoji v katerih deluje osebje nekaterih krajevnih ustanov na Tržaškem in Goriškem podobni tistim, v deželi Aosta in na Južnem Tirolskem in da je zato priznanje posebne doklade, z razširitvijo pravic, ki jih že uživajo v zgoraj omenjenih deželah, povsem upravičeno. Po vsej verjetnosti bo o zadevi stekla razprava čez kakšen teden, po počitnicah. Vsekakor je treba imeti v vidu tudi finančni aspekt zadeve, saj bi morala država občinam na mešanem področju dodeliti potrebna finančna sredstva, poleg običajnih dotacij. Ni težko predvideti, da bodo nasprotniki vsakršne zakonske zaščite že ob tej vesti zagnali vik in krik. Če ne bo šlo drugače se bodo sklicevali na velike težave v katerih se menda nahaja (sicer prav podatki zadnjih dni govorijo o naravnost rekordnem dotoku davkov) državna blagajna, da je pač potrebno omejevanje izdatkov in klestenje. Krog posvetov glede ureditve ceste lrzic - Gradez Pokrajinska uprava namerava čim-prej dokončati načrt za razširitev in ureditev ceste med Tržičem in Grade-žem. Te dni se je tako pričel krog posvetovanj s predstavniki občin, ki jih . omenjena prometnica seka. V Tržiču je bil tako sestanek med podpredsednikom Pokrajine Gianfrancom De Ius-tom in županom Demarchijem, načrtovalci ter nekaterimi občinskimi funkcionarji. Upravitelji občine so opozorili na nekatera vprašanja, ki jih bo treba reševati s posebno pozornostjo. Tako želijo, da bi obnovljena prometnica ne segala na območje spominskega parka, ki ga urejajo na nekdanjem pokopališču, s primernimi tehničnimi rešitvami bi bilo treba ovrednotiti trgovski center, ki nastaja ob prometnici, v predmestju Tržiča in predvideti rešitve za naraščajoči tovorni promet, v industrijsko cono. V prihodnjih tednih se bodo predstavniki Pokrajine sestali še z upravitelji drugih občin. Danes ob 21.30 bo na oder v Parku vrtnic v Gradežu stopil milanski kantavtor Enzo Jannacci. Jannacci, ki je star 54 let, sodi med pobudnike italijanske avtorske popevke. Z igranjem je začel v študenstkih letih v milanskih piano-barih in kaba-rejih, kjer je spoznal Giorgia Gaberja, s katerim je sestavil izredno učinkovit in nenavaden kabaretno-glasbeni duo. Na začetku šestdesetih let sta se Jannacci in Gaber ločila, in medtem ko je Gaber nadaljeval s kabarejem in z gledališčem, je Jannacci izbral kan-tavtorsko pot. Jannacci je v prvih letih svoje tridesetletne kariere dopolnjeval delo kirurga z večernimi koncerti, na katerih je v milanskem narečju opeval predvsem življenje drugačnih in zapostavljenih ljudi lombardskega velemesta. V šestdesetih letih je napisal nekaj pesmi, kot so El purtava i sc ar p de tennis, Faceva il palo, Varmando, Sei minuti alTalba ter priredil nekaj ljudskih motivov kot Luccellin de la co-mare in Ho visto un re, ki sodijo še danes med temelje italijanske avtorske popevke in jih- milanski kantavtor še zapoje na svojih koncertih. Leta 1975 je z nastankom prvih zasebnih radijskih postaj zaslovel z odlično popevko Quelli che..., ki je še danes med najbolj priljubljenimi melodijami milanskega pevca. Z leti je skoraj popolnoma opustil zdravniški poklic in se posvetil snemanju albumov (spomnimo le nekaj naslovov najbolj znanih pesmi: Vengo anch'io, no tu no!, Silvano, Ci vuole orecchio, Vincenzina e la fabbrica in Contejeve Bartali in Sudamerica) ter nastopom, na katerih poslušalci lahko spoznajo energijo in kabaretno žilico tega pravega shovvmana. Jannacci se torej vrača v našo deželo po nekajletnem premoru z novo turnejo in novo skupino, katero sestavljajo saksofonist Mauro Pascoli, kitarist Maurizio Bassi, klaviaturista Gaetano Leandro in Marco Forni, bobnar Gabriele Menotti in basist Franco Testa. Nastop Enza Jannaccija, ki se imenuje Trideset let, ne da bi izbubili glasbeni tempo se bo drevi pričel ob 21.30 v Parku vrtnic v Gradežu. (al) Od danes skupna vstopnica za ogled razstav na gradu Dogovor med Pokrajino in Občino Goriška pokrajinska uprava in go-riška občina sta vendarle uresničili pobudo, o kateri je bil govor že lep čas. Od danes dalje obiskovalci goriš-kega gradu in pokrajinskih muzejev na gradu lahko koristijo eno samo vstopnico. Velja za obisk razstave Theatrum Adriae, razstave Aureo Ot-tocento, etnografskega muzeja ter razstave slika in grafik Micheleja Mari-eschija. Ob dosedanji ureditvi - vstopnice za obisk razstave del Marieschija je prodajala Občina, tiste za obisk drugih dveh razstav pa Pokrajina - je obiskovalec moral odšteti osem tisoč lir lir. Nova, skupna vstopnica, velja pet tisoč lir. Pobudo so predstavili včeraj na občini, na srečanju z novinarji, goriški župan Scarano, predsednik pokrajini Crisci in pokrajinski odbornik Panze-ra. Enotna vstopnica bo, kakor so zagotovili, veljala tudi v prihodnje in ne samo v obdobju odmevnih razstav v poletnih mesecih. Postopoma naj bi grad postal nekakšno kulturno središče v malem. Skupna, oziroma enotna vstopnica pa naj bi tako središče pomagala graditi. Zanimiva je vsekakor tudi materialna stran vprašanja, to je, kako si bosta ustanovi delili izkupiček od prodaje vstopnic. Dogovor predvideva, da zadrži 60 odstotkov zneska tista ustano- va, kjer se skupna vstopnica proda, 40 odstotkov pa gre drugi ustanovi. Povedati velja tudi, da uvedba nove vstopnice še ne pomeni, da bodo iz prodaje umaknili dosedanje posamične vstopnice. Obiskovalce bodo seveda na primeren način seznanili. Na srečanju z novinarji je bil tudi govor o uspehu in zanimanju razstav na gradu. Zanimanje je že zdavnaj preseglo državne meje. Tako bo jutri na gradu avstrijski minister za znanost, razstavo Aureo Ottocento pa so podaljšali do 27. avgusta. Panzera je tudi napovedal, da bodo predvidoma že jeseni na gradu uredili tudi vojni muzej, s čimer se bo kulturna ponudba vsekakor obogatila. Prometna nesreča Včeraj zjutraj se je v prometni nesreči v Ulici Roma v Tržiču lažje poškodoval 25-letni Fabio Buttignon iz Poljana, Ul. Madonnina 16. Mladeniča, ki se je vozil na motornem kolesu, je iz še nepojasnjenih vzrokov podrl avtomobil, ki ga je upravljala 51-letna Maria Federica Pellissetti iz Casarse della Delizia. Ponesrečenec se bo moral zdraviti zaradi močnega udarca v obraz 8 dni na kirurškem oddelku tr-žiške splošne bolnišnice. Kako bodo poslovale prodajalne za veliki šmaren Problematično avgustovsko nakupovanje Podobnih napisov je vsak dan več (Foto Čubej) Še dober teden dni nas loči od velikega šmarna. V mestnem središču je že nekaj časa opaziti, da se je precej Goričanov odpravilo na poletni dopust. To zgovorno dokazuje tudi promet, ki ne doseže, tudi v običajno kritičnih urah, prevelike gostote. Nekateri prodajalci so se že odločili za poletno zaporo, drugi bodo zaprli trgovine v naslednjih dneh. Kdor v tem obdobju ostane doma, in teh je, kot kaže kar precej, nima prav lahkega življenja. Velika večina trgovin ne posluje, večkrat moraš prevoziti celo mesto, da lahko kupiš kar potrebuješ, najhuje je to, da ni stvar usklajena, kar se seveda odraža skozi tako stanje. Pozanimali smo se v uradih združenja goriških trgovcev, če jim je letos uspelo nekako uskladiti zaprtje trgovin po posameznih sektorjih. Odgovor je bil, da je izpeljava takega načrta neizvedljiva, saj sami trgovci ne čutijo potrebe po takem urejenem odhodu na dopust. Tuji gostje, ki obiščejo Gorico v tem obdobju, po podatkih o ogledu razstav na gradu, jih je kar precej, tvegajo, da bodo lačni in žejni. Večina gostinskih obratov je, oziroma bo v naslednjih dveh tednih, prav tako zaprta. O tem problemu so razpravljali tudi med nedavnim občinskim svetom. Na vprašanje je opozorila svetovalka Arditova (KPI). Zdi se, da se ne da ničesar storiti, ali pa, najbrž, niti ni prave volje. Kako bodo poslovale trgovine za veliki šmaren? Goriško združenje trgovcev je včeraj sporočilo urnike poslovanja. V ponedeljek, 14. avgusta, bodo smele poslovati vse trgovine, odprtje pa bo neobvezno. Peki bodo spekli kruha za dva dneva. V torek, na veliki šmaren, bodo vse prodajalne ostale zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo sicer smele poslovati le v dopoldanskih urah. Restavracije in gostilne, ki so običajno na torek zaprte, bodo smele biti odprte. V sredo bodo odrte vse trgovine, v popoldanskih urah bodo lahko poslovale tudi prodajalne jestvin in cvetličarne. Prispevek Pokrajine za obnovo cerkvice v Dobbii Goriška pokrajinska uprava bo gmotno podprla pobudo za obnovo cerkvice v Dobbii v občini Štaran-can. Zadevni sklep bodo sprejeli na eni prihodnjih sej pokrajinskega odbora. Zagotovila v tem smislu je izrekel v pokrajinskem svetu Predsednik Pokrajine Crisci, na izrecno vprašanje svetovalke Marilise Bombi. V Štarancanu so pred časom ustanovili odbor, ki ima kot glavni cilj prav obnovo starodavne cerkvice, ki se prvič omenja v drugi polovici 17. stoletja, po vsej verjetnosti pa bila zgrajena veliko prej. Cerkvica stoji v starem jedru naselja Dobbia in je posvečena svetemu Karlu Boromejske-mu. Zgradba je dolga približno petnajst metrov in je pravokotne oblike. Zgrajena je v celoti iz opeke v slogu, ki močno spomija na romanski. Na desni strani vhoda je plošča z vklesanim grbom plemiške družine Susan-na. Grofje Susanna so bili dolgo zemljiški gospodje in lastniki Dobbie in okoliških kmetijskih površin. Menda so prav grofje Susanna ukazali gradnjo cerkvice, ki se je, kot se zdi na prvi pogled, ohranila v današnji čas brez prevelikih spreminjeval-nih posegov v njeno izvirno arhitekturo. ■ SDGZ v Gorici sporoča, da bodo uradi zaprti zaradi dopusta od ponedeljka, 14. avgusta do vključno petka, 18. avgusta. Pobuda KD Andrej Paglavec in ZSŠDI Jutri se zaključi kajakaški tečaj Danes se bo v Podgori zaključil enotedenski kajakaški tečaj, ki ga je pripravilo kulturno društvo Andrej Paglavec ob sodelovanju Združenja slovenskih športnih društev. Pobuda pri kateri je sodelovalo dvanajst tečajnikov, sledi lanski, ki šo jo organizirali prav tako v Podgori v želji, da bi tudi med našo mladino vzbudili zanimanje za ta vodni šport, ki ima številne privržence v Solkanu in Novi Gorici. V pogovoru z Bojanom Makucem, ki se udeležuje tečaja, istočasno pa sledi celotni zadevi, smo izvedeli, da je enotedenski tečaj nudil udeležencem, predvsem tistim, ki so tečaj obiskovali že lani, toliko znanja, da so pridobili samostojnost in znanje glede premagovanja ovir, ki jih srečujejo v strugi Soče. Drugače tudi bi ne moglo biti, saj sta tečaj vodila brata Aleš in Marko Jug, ki že vrsto let sodelujeta, kot tekmovalca oziroma trenerja, pri solkanskih Soških elektrarnah. Povejmo, da je bil Aleš Jug celo član državne mladinske reprezentance in dosegel vrsto odličnih uspehov. Z razliko od lanskega leta, ko so tečaj pripravili pod železniškim mostom v Podgori, so tokrat za veslanje izbrali različne kraje, od meje pa do Štandre-ža. S tem so se tečajniki seznanili z različnimi okolji in z različnimi težavnostnimi situacijami. Povedali so nam tudi, da bodo jutri, v nedeljo, odpotovali v Bovec in tam preizkusili znanje, ki so si ga nabrali med tečajem. V Bovcu, tako je pristavil Bojan Makuc, pa je prejšnjo nedeljo sodelovala tudi skupina članov rekreacijskega odseka KD Oton Župančič iz Štandre-ža, ki se je udeležila tekmovalnega spusta za rekreativce. V mlajši kategoriji je Robert Makuc zasedel drugo mesto. Sicer se bodo tečajniki in ostali, ki jih to veseli, prve dni septembra lahko udeležili tekmovalnega spusta po Soči od Podgore do Sovodenj. S tem naj bi sklenili letošnji tečaj, ki ga nameravajo organizirati tudi prihodnje leto. Ob tem velja povedati, da bo septembra spet tudi Soška regata, ki jo ZSŠDI prireja ob sodelovanju Soških elektrarn. Start prireditve bo v Solkanu, cilj pa bo postavljen pod železniškim mostom v Podgori. (ik) Na sliki skupina tečajnikov s trenerjema Alešem in Markom Jugom. izleti SPD Gorica priredi 12. in 13. avgusta izlet v Avstrijo, z obiskom vrha v okviru Poti prijateljstva. Prevoz z lastnimi sredstvi. Izlet vodi Ivo Berdon. Interesenti naj se obvezno javijo pri vodji izleta, kjer bodo dobili vsa podrobna pojasnila. ______________kino________________ Gorica CORSO 18.00-22.00 »Cimitero vivente«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Zaprto do 19. avgusta. VITTORIA Zaprto do 17. avgusta. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Arizo-na junior«. Ob 22.30 »Opojnost«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Zakon molka«. DESKLE 19.30 »Igraj ali umri«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale - Ul. Manlio 14 - tel. 480405. ___________pogrebi_______________ Danes v Gorici ob 8. uri Mario C omar iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori, ob 9.30 Alberto Rus-solillo iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 11. uri Raffaela Raffael (nuna) iz Ul. Brigata Pavia 25 na glavno pokopališče, ob 12.30 Giuseppe Scarel iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. Ob izrednem uspehu na Mednarodnem vinskem sejmu Pogovor s pridelovalci vin svetovne kvalitete Da so briška vina visoko cenjena daleč naokoli, ni treba posebej poudarjati. Ugodna geografska lega, sestava tal, strokovnost in stalno prizadevanje za izboljšanje kakovosti. To so elementi, na katerih sloni sloves, ki so si ga v dveh, treh desetletjih - briška vina so sicer bila znana in upoštevana že prej - znali ustvariti naši vinogradniki. Sloves, ki jih uvršča v sam vrh evropske in svetovne proizvodnje. V potrditev tega, kar smo povedali, prihajajo tudi ocene mednarodne komisije v Ljubljani, ki je med pripravami na skorajšnji Mednarodni vinski sejem ocenila skoraj tisoč vzorcev vin, ki so jih poslali iz dvajsetih držav. Mednje so sodila tudi briška vina, ki so bila deležna laskavih priznanj. Povedali smo že, da je briški sauvignon Zadružne kleti iz Krmina bil ocenjen kot najboljše belo vino na ljubljanski razstavi, dobil je odličje "Šampion". Ob tem pa so vinogradniki iz Brd beležili še vrsto uspehov: tri velike zlate medalje ter vrsto zlatih in srebrnih medalj. Dobitniki letošnjih treh velikih zlatih medalj so vinogradniška zadruga Brda iz Števerjana za sivi pinot lanske proizvodnje, podjetje bratov Buzzinelli iz Krmina, vedno za sivi pinot, ter podjetje Borisa Pintarja iz Števerjana za beli pinot lanske proizvodnje. Priložnost razglasitve rezultatov smo izkoristili za kratek obisk in pogovor z dobitniki visokih priznanj. Karlo in Alojz Buzzinelli sta priznanja iz Ljubljane zelo vesela, saj, tako pravita, nagrajuje njuno navezanost na ta poklic in visoko specializacijo, ki ga je po drugi svetovni vojni začel oče Alojz, ki je postavil temelje današnjega, sodobno urejenega vinogradniškega podjetja. Očetovo delo sta z istim veseljem in ljubeznijo nadaljevala tudi sinova, danes pa jima pomagajo še otroci, Boris, Maurizio in David, ki so v podjetje vnesli precej novosti in sodobne tehnologije. Kljub temu pa je družina Buzzinelli ohranila pristnost in domačnost, tako značilni za ljudi v Brdih. Danes razpolaga posestvo z več kot štiridesetimi hektarji vinogradov, kjer proizvajajo kar trinajst sort vin. To so beli in sivi pinot, merlot fiore, merlot, kabernet, Buzzinelli brut, furlanski tokaje, sauvignon, chardonnay, renanski riesling, briška rebula, mueller thurgau in traminer. Sicer je podjetje Buzzinelli že večkrat sodelovalo na ljubljanskem vinskem sejmu in tudi prejelo priznanja. Prvič pa je prišlo tako visoko odličje. Borisa Pintarja žena Milojka nam je med popoldanskim obiskom takoj ponudila kozarec belega pinota, tistega pač, ki je osvojil veliko zlato medaljo. Čeprav nismo na tem področju strokovnjaki, še manj pa prefinjeni poznavalci, moramo reči, da je ponujena pijača prijala in si zaslužila priznanje tudi z naše strani. Tudi podjetje Pintar, kot smo izvedeli, je »stari znanec« ljubljanskega sejma in doslej je bilo večkrat deležno raznih priznanj. Tudi za vinogradnika z Valerišča pa je letos prvič, da je bil deležen velike zlate medalje. Sicer, je ugotovila naša sogovornica, ljubljanski sejem nima velikege trgovskega pomena za briške vinogradnike; njihova množična prisotnost pa nudi priložnost, da se preveri kakovost vin. »To je spričevalo o našem delu«, nam je pristavila Milojka Pintar, »in povedati je treba, da smo takega priznanja zares veseli, saj ti mednarodna komisija potrjuje, da je tvoj pridelek dober in na visoki kakovostni ravni.« Pintarjevi sicer več let sodelujejo na raznih razstavah in podobnih manifestacijah. Svoja vina (pinot, chardonnay, sauvignon, tokaj, traminer, briška rebula, merlot in kabernet) pa so letos prvič z uspehom predstavili tudi v Združenih državah Amerike in sicer v New Yorku. Čeprav je vinogradniška zadruga Brda z Bukovja zelo mlada - z delovanjem je namreč začela pred petimi leti - se je v teh nekaj letih že močno uveljavila. Zadruga trenutno združuje trinajst števerjanskih vinogradnikov, ki vanjo prispevajo približno polovico lastnega pridelka, kar pomeni, da so lani pridelali več kot dva tisoč hektolitrov vina. Podobno kot ostali briški vinogradniki, tudi pri zadrugi Brda prednjačijo bela vina, ki gredo brez težav v prodajo. Števerjanski zadružniki so že od vsega začetka sodelovali na ljubljanskem vinskem sejmu. Poslani vzorci so zmeraj prejeli visoke ocene. Leta 1983 so zmagali svojo prvo veliko zlato medaljo in sicer za sauvignon. "Seveda smo zadovoljni in ponosni. To je potrdilo, da smo na pravi poti, da smo uspešni in da tudi združeni lahko dosegamo naj višja priznanja", ugotavlja Rihard Mizerit, ki je med najbolj prizadevnimi člani zadruge. Bera medalj za briške vinogradnike je bila v Ljubljani tudi letos bogata. Spomnimo se, da so poleg treh velikih medalj odličja dobili še podjetji Primosic in Figelj z Oslavja, podjetje Aita iz Krmina, podjetje Raccaro iz Krmina, »Al Rusignul« iz Dolenjega, Picech iz Krmina, podjetje Mavrič iz Krmina, podjetje Aleša Komjanca iz Števerjana, »II Carpino« iz Števerjana, »Subida di Monte« iz Krmina, podjetje Caccese iz Krmina ter podjetje »La Castellada« z Oslavja. Po vsej verjetnosti bodo briškim vinogradnikom izročili odličja ob priložnosti praznika grozdja, ki ga sredi septembra organizirajo v Krminu. (Na slikah: zgoraj Brda, kjer so doma najboljša vina - spodaj trije vzorci, ki jih je mednarodna komisija ocenila z veliko zlato medaljo - foto Rudi Pavšič) Število prebivalstva v Sovodnjah, Doberdobu in Števerjanu ostaja v glavnem nespremenjeno Upadanje števila prebivalstva v treh slovenskih občinah na Goriškem se je v letošnjih prvih šestih mesecih nekoliko zaustavilo, predvsem zaradi večjega priseljevanja. V občini Doberdob se je npr. skupno število prebivalcev znižalo le za eno enoto, kljub temu da je osem prebivalcev umrlo, rodili pa sta se le dve punčki. V števerjanski občini je bilo v prvih šestih mesecih le eno rojstvo, umrlo pa je pet oseb. V primerjavi s številom prebivalstva, ki so ga zabeležili 31. decembra 1988, pa se je to rahlo povečalo. V občini Sovodnje se v prvih šestih mesecih letošnjega leta ni nič spremenilo. Rodilo se je 13 otrok, umrlo je prav tako 13 oseb. Kar zadeva števili izseljenih in priseljenih oseb sta tudi ti dve enaki. Čudna igra številk! Padec rojstev se torej še nadaljuje. če izračunamo razmerje med številom rojstev in smrtnih primerov v Vseh treh občinah, bomo spoznali, da je približno 1:2. Podatek je še bolj zaskrbljujoč, če vzamemo v poštev le števerjansko in doberdobsko občino, saj je tu umrlo skupno 13 oseb, rojstva pa so bila le tri. Podatek sicer ni presenetljiv, saj to ugotavljamo že nekaj let, zlasti ko pregledujemo podatke o številu vpisa-hih v osnovne šole. Podatki, ki jih navajamo se nanašajo na demografske spremembe v treh slovenskih občinah na Goriš- kem v prvih šestih mesecih letošnjega leta. OBČINA DOBERDOB RODILI SO SE (2): Maria Petroni, Martina Pellizon. SMRTI (8): 82-letni Bernard Ba-gon, 87-letna Marija Croselli, 69-let-ni Jožef Ferletic, 65-letni Evgen Jarc, 61-letni Branko Juren, 94-letna Ana Marušič, 87-letni Lojze Peric, 75-letna Marija Peric. OKLICI (10): Riccardo Varisco in Alessandra Oretti, Alessandro Cej in Daria Laurencic, Daniele Montina in Donatella Marchetti, Luciano Devetak in Tiziana Gergolet, Antonio Ponzetta in Susanna Cadez, VValter Starec in Manuela Mura, Adriano Lavrenčič in Anna Maria Mininel, Marco Benes in Bogomila Perdec, Maurizio Laurentig in Cinzia Bel-lucci, Daniele Marcello Laurencich in Heidemarie Schmidt Ducar. POROČILI SO SE (7): Antonio Ponzetta in Susanna Cadez, Riccardo Varisco in Alessandra Oretti, Alessandro Cej in Daria Laurencic, Marco Benes in Bogomila Perdec, Daniele Montina in Donatella Marchetti, Adriano Lavrenčič in Anna Maria Mininel, Luciano Devetak in Tiziana Gergolet. ŠTEVILO IZSELJENCEV: 16. ŠTEVILO PRISELJENCEV: 21. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1988: 1446. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 6. 1989: 1445. OBČINA SOVODNJE RODILI SO SE (13): Arianna Pin-na, Jurij Devetak, Mattia Cucovaz, Veronica Riaviz, Martina Malic, Dalija Vesnič, Sharon Marega, Klavdija Gomišček, Marlenka Petejan, Alenka Tomšič, Pamela Perdec, Lo-redana Perdec, Erik Čevdek. SMRTI (13): Ljudomir Volk, Karolina Lutman vd. Devetak, Olga Černič vd. Paoletti, Jožef Petejan, Marjan Komjanc, Evzebija Korošec vd. Cotič, Angela Pahor vd. Vižintin, Emilija Čebron vd. Luvisutti, Franc Tomšič, Danilo Černič, Danijela Bajt por. Vižintin, Rihard Cej, Stanko Cotič. OKLICI (10): Michele Flaiban in Viviana Cijan, Jožef Feri in Nadja Kovic, Roberto Juretic in E lena Or-zan, Silvan Devetti in Maria Buso, Renato Volk in Emanuela Turchet, Darjo Semolič in Vesna Škabar, Daniele čavdek in Suzana Pečenik, David Malič in Rosanna Terpin, Robert Grillo in Rossana Hassek, Pino Černič in Angela Calligaris. POROČILI SO SE (3): Jožef Feri in Nadja Kovic, Michele Flaiban in Viviana Cijan, Darjo Semolič in Vesna Škabar. ŠTEVILO IZSELJENCEV: 15. ŠTEVILO PRISELJENCEV: 15. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1988: 1775. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30.6.1989: 1775. OBČINA ŠTEVERJAN RODILI SO SE (1): Marko Braini. SMRTI (5): Francesco Mužina, Angelina Hlede vd. Mužina, Aurora Frandolič por. Prinčič, Ennio Pahor, Genovefa Zorzut vd. Buzzinelli. OKLICI (3); Florjan Lango in Au-gusta Agnese Bajt, Gianpaolo Ma-rassi in Patrizia Paoluzzi, Adriano Podveršič in Cinzia Maria Olivo. POROČILI SO SE (3): Giampaolo Marassi in Patrizia Paoluzzi, Massi-mo Fuchs in Nives Corsi, Florjan Lango in Augusta Agnese Bajt. ŠTEVILO IZSELJENCEV: 13. ŠTEVILO PRISELJENCEV: 14. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1988: 851. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 6. 1989: 853. Praznik v skupnosti Arcobaleno V skupnosti Arcobaleno, kjer so v poletnih mesecih pripravili vrsto prireditev, bodo imeli jutri družabnost, ki so jo poimenovali "Praznik na odprtem". Pobudo prirejajo v sodelovanju z rajonskim svetom na Rojcah in občinsko upravo ter osnovno krščansko skupnostjo. Kdor želi v prijetnem hladu (v senci dreves v Ulici sv. Mihaela 38) in sproščeni družbi preživeti popoldne, naj se od 15.30 dalje zglasi v prostorih skupnosti. Program predvideva ob 16. uri tombolo. Ponovili jo bodo tudi ob 17. uri, medtem ko bo osebje Zelenega križa predstavilo načrt "Telesoccorso". Udeleženci si bodo lahko mimogrede ogledali razstavo in sejem starinskih predmetov ter razstavo keramičnih izdelkov. Praznik se bo zaključil ob mraku. prispevki V spomin na Ladkota Cijaka daruje družina Cijak 100 tisoč lir za športno društvo Sovodnje. Jutri v Gorici tradicionalni 23. shod furlanskih emigrantov Jutri bo v našem mestu praznično vzdušje, saj bo na sporedu shod predstavnikov furlanskih zdomcev, ki se vsako leto snidejo ob Dnevu emigranta. Letos so prireditelji izbrali Gorico. Dan emigranta, ki je letos že 23. zapovrstjo, prireja združenje Furlanov po svetu pod pokroviteljstvom goriške občinske in pokrajinske uprave. Udeleženci shoda se bodo zbrali ob 10. uri v stolni cerkvi. Tu bo namreč maša v furlanskem jeziku. Po maši bodo položili venec na spomenik pad- lim, ob 11.30 pa bo slavnostna prireditev na šotornem prostoru goriškega grada. Udeležence bodo pozdravili go-riški župan Antonio Scarano, predsednik Pokrajine Gianfranco Crisci in predsednik združenja Furlanov po svetu Mario Toros. Popoldan se bodo udeleženci shoda odpeljali z avtobusom najprej v Redi-puglio, kjer bodo obiskali kostnico, nato pa še po vinski cesti v Brda. Ob 17.30 bo na gradu slovesni zaključek letošnjega Dneva emigranta. Na atletskem ekipnem EP so favoriti Sovjeti Azzurri najmanj za peto mesto GATESHEAD (Vel. Britanija) — Angleški kraj Gateshead, ki meji na Škotsko, šteje manj kot sto tisoč prebivalcev in je dejansko predmestje bolj znanega mesta Nevvcastle. Danes in jutri bo prizorišče tekmovanj v moški in ženski A skupini za atletski evropski pokal narodov, v nekaterih drugih krajih Stare celine pa se bodo pomerili v B in C skupinah. V Gatesheadu velja največ pozornosti moškemu tekmovanju. Sovjetska zveza je nesporen favorit in mu bo zmaga le s težavo ušla. Za sovjetskim orjakom bo boj dokaj oster. Za drugo mesto je favorit Vzhodna Nemčija, vendar pa bi jo lahko prehitela gostiteljica Velika Britanija, ki pa ni gotova, da bo tretja, saj jo ogroža Zahodna Nemčija. Italijani, ki imajo letos dokaj dobro ekipo, računajo na osvojitev najmanj petega mesta, sanjajo pa o četrtem. Zgolj za obstanek pa se bodo merile reprezentance Francije, Češkoslovaške in Španije, v B ligo pa izpadeta dve moštvi. Italijani so bili peti že na dveh prejšnjih izvedbah, v Zagrebu leta 1981 in v Pragi lani, zato bi četrto mesto za njih pomenilo najboljši dosežek sploh. Na letošnji izvedbi bo manjkalo nekaj protagonistov. Tako ne bo Bubke (ki pa naj bi ga Gattaulin ustrezno zamenjal), tekačev Grama in Coeja ter Dreschlerjeva. Največ pozornosti velja nameniti nastopom Gattaulina, Povar-nitšina, Čistjakove in Bikove (SZ), An-donove (Bol.), Christieja in Jacksona (VB), Gonzalesa (Šp.), Schmida in Dan-negergerja (ZRN), Ivanove in Melinte-jeve (Rom.), Macure (ČSSR), Schoenle-beja in Timmermanna (NDR). Od Italijanov se za zmago lahko potegujejo Tilli (100 in 200 m), Di Napoli (1.500 m), Antibo (5.000 m), Panetta (10.000 m), Evangelisti (daljina). Vrstni red zadnje izvedbe pa je bil takšen: SZ, NDR, VB, ZRN, Italija, ČSSR, Španija in Poljska. Med ženskami je pokal osvojila NDR pred SZ in Bolgarijo. Italijanski zvezni selektor Locatelli meni, da je peto mesto realna uvrstitev za azzurre, napoveduje pa osvojitev 90 točk, kar bi zanje predstavljala rekord. Po njegovem mnenju lahko Italijani zmagajo na srednjih progah, 200 m in v daljini. Stadion v Gatesheadu premored 12 tisoč gledsalcev in je popolnoma obnovljen. Namenjen je izključno atletskim prireditvam. SPORED DANES: 15.00 400 hs m; višina m; daljina m; 15.10 100 ž; kopje m; 15.20 10.000 m; 16.00 400 hs ž; krogla m; 16.15 100 m; 16.30 400 ž; disk ž; 16.45 800 ž; 17.00 400 m; 17.15 3.000 ž; 17.30 1.500 m; 17.45 4x100 ž; 18.00 4x100 m. JUTRI: 14.00 kladivo; 15.30 110 hs: kopje ž; palica; daljina ž; višina ž; 15.45 200 ž; 16.00 10.000 ž; krogla ž; 16.40 800 m; 16.45 disk m; troskok; 16.55 1.500 ž; 17.05 100 hs; 17.15 200 m; 17.25 3.000 sp; 17.40 4x400 ž; 17.50 5.000 m; 18.15 4x400 m. Tragediji v Angliji botrovala nesposobnost V Sheffieldu kriva poMja Poskusne vožnje VN VB Schwantz vodi po prvem dnevu DONINGTON — Po prvih dveh poskusnih serijah pred jutrišnjo motociklistično VN Velike Britanije za SP je bil v razredu do 500 ccm naj hitrejši Američan Schvvantz na suzukiju pred rojakoma Raineyjem na yamahi in Lawsonom na hondi. V četrtlitrskem razredu pripada začasna »pole positi-on Italijanu Cadalori na yamahi (Rug-gia je padel in bo moral počivati naj-mnaj tri tedne), v razredu do 125 ccm pa Nizozemcu Spaanu na hondi. Italijan Gresini si je po padcu spahnil ramo, a bo jutri najbrž le tekmoval. Rally po Argentini: zamenjava na čelu CORDOBA — Možje Lancie se vrstijo na čelu rallyja po Argentini, veljavnem za SP. Zdaj vodi Ericcson z 22" prednosti pred Fioriom, dosedanji lider dirke Recakde pa je tretji, kar s 13' zaostanka. LONDON — Za tragedijo na nogometnem igrišču v Sheffieldu, ko je med tekmo umrlo 95 liverpoolskih navijačev, je kriva policija. Tako je sklenila vladna preiskovalna komisija, ki silam javnega reda očita, da so dovolile velikemu številu ljudi, da so stopili na stopnišča, čeprav niso imeli vstopnice. Šef tamkajšnje policije je že odstopil. Modri boljši od Kube PREŠOV — Na močnem mednarodnem odbojkarskem turnirju na Češkem je moška vrsta Jugoslavije v tretjem kolu s 3:0 (15:10, 15:9, 15:7) premagala še pomlajeno Kubo in pred zadnjima tekmama s Poljsko in SZ vodi na začasni lestvici. Četveroboj v Veroni VERONA — Od 12. avgusta bo v Veroni mednarodni nogometni turnir s lsedečim sporedom: 20.00 Genoa -River Plate (Arg.); 22.00 Verona - Ne-well’01d Boys (Arg.). Finalni tekmi bosta 14. avgusta. Vaterpolisti v Bonnu BEOGRAD, RIM — Letošnje evropsko prvenstvo v vaterpolu bo od 12. do 20. avgusta v Bonnu, glavni favoriti za zmago pa so olimpijski prvaki Jugoslavije. Orešar in Cane v polfinalu BAASTAD — Na teniškem turnirju v Baastadu sta se Jugoslovan Bruno Orešar in Italijan Canč uvrstila v polfinale. Orešar je s 6:4, 6:1 premagal Čeha Novacka, Cane pa s 4:6, 6:2, 6:4 Šveda Bergstroma. Ostala izida: Anderson (Avstral.) - Gustafsson (Šve.) 6:4, 6:3, Nicklas (Šve.) - Nystrom (Šve.) 6:2, 6:4. V ponedeljek zbor igralcev pred novo sezono Še novosti pri Jadranu Petra Brumna bo najverjetneje nadomestil Valter Vatovec V ponedeljek se bo s sestankom odbora, strokovnega vodstva in igralcev v novem društvenem sedežu na Opčinah začela Jadranova sezona 1989/90. Glede na to, da bo dan kasneje (v torek, 8. t. m.) zapadel rok za registriranje igralcev, bo seveda tudi znana dokončna podoba Jadranove članske ekipe. To se pravi, da bi lahko pri naši združeni ekipi prav v zadnjem trenutku prišlo do kake novosti. Ve se, da so prav zadnje ure na tržišču še posebno vroče in tudi Jadranovo vodstvo ni križem rok... Sicer novosti v letošnji Jadranovi ekipi je že bilo in še kar precej. Kot je znano, je Jadran letos ostal brez svojih dveh pravih stebrov, ki sta bila med najzaslužnejšimi za vse dosedanje uspeh. Marko Ban je namreč prestopil k Irgeju Desio, ki nastopa v A-l ligi, Klavdij Starc pa je odpotoval v Campobasso, kjer bo igral v B-l ligi. Jadran bo letos ostal tudi brez Štefana Persija, ki bo ojačil Borove vrste v D ligi, verjetno pa ne bo niti Corsija, ki naj bi kmalu oblekel vojaško suknjo, Gobbo in Manzano pa sta se vrnila k matičnemu klubu v Vidmu. Naša združena ekipa pa je od Bora dobila Davida Pregarca in kadetskega državnega reprezentanta Deana Oberdana. Velika novost zadeva tudi trenerja. Petra Brumna, ki je tri leta zelo uspešno vodil Jadranovo moštvo, naj bi zamenjal Valter Vatovec, ki se je že izkazal pri Boru, ko je s tamkajšnjo člansko ekipo med drugim dosegel napredovanje v D ligo. Glede novega Jadranovega trenerja se poslužujemo pogojnika, kajti Jadranovo vodstvo in Vatovec morata še rešiti nekaj obrobnih podrobnosti, preden bo odločitev uradna. Kakšna je torej nova podoba Jadrana? Ogrodje moštva bodo seveda sestavljali ostali "modri bojevniki". Ti so: Valter Sosič, Sandi Rauber, Mauro Čuk in Robert Daneu. Tu pa sta še David Pregare in Dean Oberdan. Jadranovo vodstvo pa bi lahko, kot rečeno, v teh zadnjih dneh poskrbelo vsaj še za eno okrepitev. Ker bo Jadran letos nastopal tudi z mladinsko ekipo v državnem prvenstvu (v glavnem Sokolovi in Kontove-lovi igralci, poleg seveda borovca Oberdana), bosta vsakič dopolnila člansko ekipo po dva (ali trije) najzas- Mauro Čuk - zanj bo odslej odgovorneje lužnejša mladinca. Zato pa bo trener članskega moštva seveda vodil tudi mladince. Kot vidimo, Jadranovo vodstvo, novega trenerja in igralce gotovo ne čaka lahka sezona. Treba bo krepko zavihati rokave, kajti časa do pričetka prvenstva ni veliko, dela pa je ogromno. (jan) Odbojkarji Jugoslavije 23. t. m. v Gorici Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca se bo sredi meseca avgusta mudila na skupnih pripravah v Novi Gorici. Ob tej priložnosti, po dogovoru s predstavniki upravnega odbora Kulturnega doma v Gorici, bodo modri odigrali tudi ekshibicijsko tekmo med A in B reprezentanco. Srečanje državne reprezentance, ki se pripravlja na prihodnje evropsko prvenstvo, bo prav gotovo prava športna poslastica za ljubitelje tega športa, ki jih na Goriškem ne manjka. Ekshibicijska tekma jugoslovanske odbojkarske reprezentance bo v sredo, 23. avgusta, v telovadnici Kulturnega doma v Gorici s pričetkom ob 20. uri. (ik) Jutri bo na Grobniku okrog 300 tekmovalcev iz Italije, Jugoslavije in Avstrije Primotor klub prireditelj 1. trofeje Alpe-Adria Požrtvovalni člani Primotor kluba Trst - Gorica bodo jutri pred novo pomembno organizacijsko preizkušnjo. Motoristične zveze iz Italije, Jugoslavije in Avstrije so namreč našemu društvu poverile izvedbo Prve trofeje Alpe Adria, ki naj bi po želji pokroviteljev postala tradicionalna prireditev, kakršnih je v sklopu delovne skupnosti že mnogo na vseh področjih. Za Primotor klub pa je poverba hkrati priznanje za uspehe, ki jih je dosegel v prejšnjih letih z brezhibno izvedbo nemajhnega števila tekmovanj, za katere je treba vložiti mnogo naporov in strokovnosti. Tako se bo jutri na reškem motod-romu na Grobniku pomerilo okoli tristo. tekmovalcev iz omenjenih dežel (še največ jih bo vsekakor iz Triveneta), nastopili pa bodo v sedmih razredih. Predviden je tudi nastop desetih članov Primotor kluba. Spored je zahteven, saj bodo zjutraj opravili poskusne vožnje, štart prve preizkušnje pa bo ob 14. uri, ko bodo tekmovali v razredu do 125 ccm za serijske motorje (sedem krogov). Na progo se bodo nato podali v enocilindrič-nem štiritaktnem razredu (prosto), sledila pa bodo tekmovanja v dvocilin-dričnem razredu do 1.000 ccm (sedem krogov), razredih za serijske motorje do 600 ccm( 10), do 750 ccm (10) in nad 750 ccm (10), za sklep pa bo še tekmovanje open (14 krogov). Jutrišnje tekmovanje je šele prvo v sklopu treh, po katerih bodo podelili trofejo. Ostali dve preizkušnji bosta ravno tako na Grobniku in sicer 10. septembra ter 1. oktobra. Naj omenimo, da bo jutrišnje tekmovanje hkrati štelo tudi za prvenstvo Altitalia (Severna Italija). Skratka, v prihodnjih dveh mesecih bodo imeli naši ljubitelji motorizma veliko dela, a nemara tudi veliko zadoščenj, saj smo prepričani, da se bo tudi ta prireditev, kot mnoge pred njo, končala v znamenju velikega organizacijskega uspeha, (ak) Tekmovalka Primotor kluba Jasna Parovel (na gileri mxl) bo med udeleženci jutrišnje 1. Trofeje Alpe-Adria ŠD ZARJA priredi danes, 5., in jutri, 6. t. m., tradicionalni Športni praznik na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Big Bolero Band. TPK SIRENA organizira drugi tečaj windsurfa za mladince in odrasle od 7. do 12. t. m. Prijave čimprej na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu št. 32 ali na tel. 422696. ŠZ JADRAN sporoča, da se je poleg vadbe na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (vsak dan od 17.30 do 19.00, razen sobote in nedelje) začela tudi vadba na odprtem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini. Vadba bo pod vodstvom Valterja Vatovca vsak dan od 19.00 do 20.30, razen ob sobotah in nedeljah. ŠZ JADRAN sporoča, da je nov sedež društva na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1 (v Prosvetnem domu). Delovni urnik: vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 (razen ob sobotah in nedeljah) tel. 213403. ZSŠDI obvešča, da bo do 20. avgusta urad ZSŠDI v Trstu deloval le v jutranjih urah od 8. do 14. ure. Kratko o alpinizmu v Himalaji Leta 1950 osvojili prvi osemtisočak Letalo, ki je pred dobro uro zapustilo letališko stezo indijske prestolnice New Delhi, se začenja počasi spuščati. Z višine sedem tisoč metrov opazujem neskončnost obdelanih polj, ki se čudnih, nerealnih barv razprostirajo pod nami. Daleč na obzorju, in vendar tako blizu, da bi se jih lahko dotaknil: presegajo višino, na kateri letimo. Himalaja. V sobi, kjer pišem, si le s težavo predstavljam prostranost azijskih vrhov in dolin. Občutek imam, da mi stene, ko omejujejo pogled, v nekem smislu kradejo tudi spomine. Najrajši bi bil spet tam, gledal nasmejane obraze domačinov, se sprehajal po kaotičnih ulicah ali pa, zakaj ne, lovil sapo po zasneženih pobočjih katerega izmed himajaskih velikanov. Zgodovina himalaizma je, čeprav mnogi tega ne vedo, že precej stara. Na začetku našega stoletja, to se pravi v dobi, ko alpinizem še ni dosegel svoje vrhunske stopnje, so se britanski gorniki že zanimali za najvišjo goro sveta, za Mount Everest. Številne odprave so se mudile v Tibetu od začetka stoletja vse do leta 1924, ko sta Mallory in Irvine izginila malo pred vrhom Chomo Lungme, kot pravijo Tibetanci Everestu. Se danes ni jasno, če sta ob tisti priložnosti dosegla vrh in potem med sestopom strmoglavila, ali pa se med vzponom izmučena sesedla v sneg in tam zmrznila. Njunih trupel niso nikoli našli, in tudi nobene stvari, ki sta jo uporabila, nista pustila za seboj. Everest je izbrisal vsako njuno sled. Ostal je samo še dvom, ali sta Britanca zmogla mogočno goro, preden sta se ji dokončno predala. Po tistem letu je politični nemir v državah, ki ležijo ob vznožju Himalaje, onemogočil vsako alpinistično dejavnost. Le v pakistanskih gorah so Nemci naskakovali svoj osemtisočak Nanga Parbat. Šele okoli leta 1950 so se zahodni alpinisti ponovno vrnili v Nepal. Britanci so še vedno skušali priti na vrh Everesta, tokrat z južne, se pravi nepalske strani gore. Francozom pa je uspel velik podvig. Herzog in Lachenal sta stopila na vrh Anapurne in to je bil tudi prvi uradni osemtisočak, na katerega je stopila človeška noga. 3. junij 1950 je torej datum, ki označuje začetek osvajanja osemtisočakov. Razvoj alpinizma je bil tudi na tej stopnji dokaj logičen. V prejšnjih nadaljevanjih smo spoznali, kako so bile s časom premagane najdrznejše alpske gore in kako so po drugi svetovni vojni padale tudi najtežje stene. Le-teh pa v alpskem loku ni nešteto. Ko je bilo torej vse ali skoraj vse preplezano, si je alpinist zaželel v svoji strasti po čedalje drznejših podvigih, novih ciljev. Najprej se je v že preplezane smeri odpravil pozimi, in nastala je nova panoga - zimske ponovitve. Jasno je, da če so nekatere smeri že poleti tako zahtevne, v zimskem času, ko so prekrite z odejo snega in ledu, to svojo zahtevnost še stopnjujejo. Toda tudi to še ni bilo dovolj. Kaj kmalu so plezalci spoznali, da je višek tveganja, če se v gore odpraviš sam in v tem slogu izpelješ najtežje podvige. Končno, ko je bila tudi ta težnja precej razširjena, so si zaželeli novih pionirskih dejanj v oddaljenih in nepoznanih gorskih skupinah. Teh je na zemeljski obli kar zadovoljivo število, za alpiniste tiste dobe, kot tudi za današnje, pa je pomenila Himajala pravi višek. Na sliki: Everest (8848 m, levo), Lhotse (8501 m, desno), vmes Južno sedlo 7986 m. Označevanje poti in stez je danes v narodnostnem oziru važno prav tako kot nekoč Peter Suhadolc o novem-starem načinu obrambe slovenske zemlje V začetku stoletja, tik ob ustanovitvi večine podružnic osrednjega Slovenskega planinskega društva, med katerimi tudi tržaške, je bila ena najvažnejših dejavnosti teh podružnic, ki so seveda bila prava samostojna društva, označevanje poti in stez, kar je takrat pomenilo tudi postavljanje slovenskih smerokazov, pisanje slovenskih imen na križiščih in še marsikaj drugega. Ta je bil najboljši način, s katerim so tržaški Slovenci v takratnih časih poudarjali, da je zemlja, po kateri hodijo, slovenska, pa čeprav je bilo že mnogo poskusov, da bi jim to zemljo odvzeli. Čisto enaki dejavnosti so se namreč posvetili tržaški planinci - člani italijanskih društev Societa Alpina delle Giulie in Cluba Alpinisti Triestini ter nemškega Alpenvereina, vendar pa z drugačnimi cilji. Njihov pohlep je bil tipično imperialistični, pač prisvajanje tuje zemlje, zato se je ta aktivnost slovenskih planincev, markiranje in postavljanje smerokazov, še kako razširila, ko pa je šlo za narodnostni obstoj. Res je bilo takrat mnogo storjenega. Člani komaj ustanovljenega markacijskega odseka tržaške podružnice SPD so namreč nanovo označili steze in obenem postavili smerokaze z ledinskimi imeni v okolici Boršta, Doline, Socerba in Ospa, kasneje pa še tiste na Tabor, Sedovnik, Sv. Lenart in Slavnik. Obenem so upravljali dve jami (Dimnice in Vilenico), založili in izdali zemljevid Okrožje Trsta s slovenskimi ledinskimi imeni, uredili razgledišče nad Trstom in še bi lahko naštevali. Od takrat je minilo kakih osemdeset let. Marsikaj se je v tem času spremenilo. Minili sta dve vojni, fašistično obdobje, nato pa je končno zažarel novi svet. Vendar pa so določeni prijemi, določene nianse, določeni sistemi tihe čisto imperialistične težnje po tuji zemlji oz. tihe asimilacije danes mnogo različne od tedanjega časa? Kaj se danes, kot že takoj po koncu druge svetovne vojne, ko se je svet dvigal iz ruševin, ne dogaja morda isto? Tržaška slovenska zemlja, s katero drugi manipulirajo (eno komponento, nemško, je v tem času zgodovina pregazila), je še vedno tarča "dvijega markiranja1' s strani tistih, ki bi jim bilo prav, da bi nas tu ne bilo, ali da bi bili vsaj "tihi in nevidni ". O tem aspektu tihe asimilacije in o možnosti obrambe slovenske zemlje v tem smislu, smo se pogovarjali z načelnikom novoustanovljenega markacijskega odseka pri Slovenskem planinskem društvu v Trstu Petrom Suhadolcem, prisotna tista narodnoobrambna komponenta, ki je vodila naše prve planince pri svojem poslanstvu, ali vas v to silijo drugi razlogi, kot so naravna želja po udejstvovanju v naravi, rekreacija na svežem zraku, urejenost naših planinskih poti itd? »Odločilni so bili vsi razlogi, ki jih omenjaš, pa še mnogi drugi. Pri ustanavljanju markacijskega odseka nam je namreč šlo predvsem za to, da Vertikalo nanovo markiramo, tako da imamo spet lepo zamejsko vezno planinsko pot, po kateri bi hodili Slovenci iz zamejstva in matične domovine, pa seveda tudi vsi ostali. Jasno je, da je pri tem primarno prisotna narodnoobrambna komponenta, ki je bila še vedno ena od naših vodil, ko smo recimo letos na novo označili lep del Vertikale, ki poteka po tržaškem Krasu. Zamislili smo se namreč in se naposled zavedali marsičesa. Razen označevanja poti takoj v prvih letih po koncu druge vojne, smo vse, marik-ranje poti, postavljanje smerokazov, trasiranje novih stez, celo postavljanje in popravljanje razgledišč ter vse, kar je v zvezi s tem, prepustili italijansko govorečim državljanom, tako da se je v nekaj letih popolnoma zabrisala naša prisotnost, in to v okolici mnogih vasi na Krasu, ki so še danes popolnoma in izključno slovenske! Kras je bil nekoč naš, danes pa, če se sprehajamo po njegovih stezah, ni več! Našo krajevno kulturo so zamolčali, jo potisnili ob stran, tako da postajamo vse bolj nevidni. Obenem se v italijanščini tiskajo vodiči po Krasu, ki kateremu smo zastavili vrsto vprašanj. Peter Suhadolc Peter, SPDT je pred leti trasiralo planinsko pot, ki povezuje vsa področja, v katerih prebivajo Slovenci v Italiji. Pot so imenovali Vertikalo, slovesno pa so jo odprli konec leta 1975 na tromeji na Peči nad Kanalsko dolino. Ta pot je na večini odsekov sedaj potrebna ponovnega markiranja, bodisi ker so se prejšnji znaki zabrisali, pa tudi, ker je človek odločilno posegel v naravo (nove hitre ceste, industrija ipd.), ne nazadnje, ker je bilo prejšnjo označevanje, posebno ko je Vertikala potekala po cestah, neustrezna. Teh obnovitvenih del ste se že lotili na Tržaškem. Kaj je v tem delovanju še Prvi povojni predsednik Zorko Jelinčič med markiranjem vrha Volnika leta 1946 ne omenjajo naše prisotnosti in našega obstoja. V knjižni obliki nadalje objavljajo svoja imena ali taka, ki so se že udomačila med Italijani, ledinskih pa ne, to pa se dogaja že vrsto let. Ne bi tu iskal krivcev, čemu vse to. Tudi najbolj odprt Italijan ne bo markiral svoje poti ali steze s krajevnim ledinskim imenom ali pa dvojezično, poleg tega pa ne obstaja nobena zakonodaja, ki bi točno določala, kako je treba v teh primerih ukrepati. Kot je sedaj stanje, lahko vsak priredi tekmovanje recimo v krosu ali orientacijski tek ali karkoli drugega in "zapaca" Kras z napisi, ki so v tem primeru v devetindevetdesetih odstotkih italijanski.« Kaj ste se torej konkretno odločili, da boste storili? »Možnosti je več. Markacijski odsek, ki smo ga ustanovili marca, nadaljuje s svojim delom na tržaškem Krasu, saj pridno obnavlja naše modro-bele znake po trasi naše Vertikale. S tem delom bomo nadaljevali tudi na drugih področjih, seveda s pomočjo domačinov. Na Goriškem se bomo povezali s SPDG, v Beneški Sloveniji bo treba marsikaj čisto nanovo dodelati, saj poteka Vertikala mnogo po cestah, pa tudi na najsevernejšem odseku bo treba mnogo popraviti. Predvsem je treba poenotiti markacije. Pri tem si moramo biti na jasnem. Markacije so samo okrogle modro-bele, ali modro-bele vzporedne ali le plave, ravne ali lomljene (ko morajo pokazati smer), sicer pa je odvisno, ali so na kamnu, drevesu ali še kje drugje. V srednjeročnem načrtu imamo popolno obnovitev markacij po celotni Vertikali, kar je seveda veliko in hvalevredno delo, ki bo pustilo velik pečat v zamejstvu, nato pa bomo našo celotno vezno pot vrisali v deželne specialke 1:5000, tako da bo vse tudi uradno registrirano.« Rad bi se še povezal na prejšnje vprašanje. Zanima me, kako se boste "zoperstavili" poplavi neslovenskih markacij na slovenskem tržaškem Krasu? »Tudi o tem smo razmišljali, in prišli do zaključka, da je v tem oziru seveda odločilen človek, ki stanuje v krajih, po katerih te označene poti potekajo. Tako se dobro spominjam vaščana iz Padrič, ki mi je rekel, da je sit teh nenaravnih posegov na njegovo zemljo in jih začel brisati. Zato nas morajo domačini poznati in dobro vedeti, katere so naše markacije, mi pa moramo znati spoštovati in upoštevati želje domačinov. Markacija se mora pač videti, a jih ne sme biti preveč, sicer je to že nasilje nad naravo. Zato ne bi zaznamovali novih poti, ker jih je že obstoječih dovolj, temveč moramo gojiti tisto, kar imamo. Mi pa imamo krasno pot, prej omenjeno Vertikalo, ki jo moramo vsestransko ovrednotiti. Kar se pa tiče "italijanskih" poti menim, da je najboljše, da na najvažnejših točkah, odsekih in vrhovih njihovim, že napisanim italijanskim imenom, dodamo še naša, ledinska slovenska. To ni nikakršna provokacija, saj če oni niso bili dovolj korektni, da se niso pozanimali in napisali ledinskih imen vsaj najvažnejših krajev, lahko mi slednja vsaj dodamo. Dvojezičnost je v tem primeru nujna! Tako akcijo se da izvesti recimo v enem poletju. Nujno pa je še, da tiskamo slovenski vodnik po tržaškem Krasu. Saj je dovolj, da pomislimo, koliko so jih že tiskali Italijani, ko pa jih Kras zelo zanima kot rekreacijsko - sprehajalno področje, ki ga že imajo za svoj vrtiček, pa tudi iz mnogo drugih ozirov. Toda kaj Slovence Kras, naš Kras, ne zanima? Kaj smo tujci na domači zemlji? Takemu našemu vodiču bi še dodali marsikaj, kar ni objavljeno v italijanskih vodičih, pač kako živimo na tem koščku zemlje, kako je bilo med NOB in še marsikaj zanimivega. Še nekaj bi rad poudaril. Nas zanima to, da ohranimo in ovrednotimo ta naša področja in torej te naše steze in poti, pa tudi travnike in pašnike. Zanima nas, da se ta zemlja spoštuje, da se je ne nebrzdano tepta, kot to delajo brezvestni nedeljski izletniki, saj je naše primarno poslanstvo prav to: obraniti to našo zemljo in vse, kar iz tega izhaja...« Pripravil in uredil DUŠAN JELINČIČ Pogovor z zamejskim Slovencem, ki se je uveljavil v širšem italijanskem alpinističnem krogu Lucijan Milič je dolgo vrsto let vodil tržaške gorske reševalce Lucijan Milič iz Samatorce je med zamejskimi Slovenci prav dobro znan, saj ga poznamo kot vsestranskega športnika, odbojkarja, alpinista, športnega organizatorja in sodelavca pri ŠZ Kras, pa tudi vsestranskega političnega aktivista. Niso pa mnogi tisti, ki vedo, da je Milič poznan v širših italijanskih planiških in alpinističnih krogih in da je celo vodil eno od dveh skupin tržaške gorske reševalne službe, ki aktivno in konkretno deluje na terenu. Da bi osvetlili to vsekakor človekoljubno in družbi koristno Miličevo dejavnost, smo se z Lucijanom daljše pogovorili v našem uredništvu ter tako izvedeli marsikaj zanimivega, kar sedaj posredujemo bralcem. Lucijan, kakšno pot si opravil do vodstva ene od skupin tržaške gorske reševalne službe? Verjetno ni bila ne lahka in ne "s cvetjem posuta"... Sicer pa na kratko opiši svojo športno pot, saj ti izhajaš iz alpinizma. »Res ni nikakor bila lahka. Imam 33 let, kot športnik pa sem začel z odbojko, s katero sem se ukvarjal vrsto let, nato pa sem se predal alpinizmu. Plezal sem v glavnem v Julijskih Alpah in Dolomitih, leta 1985 sem se udeležil himalajske odprave na Južno Anapurno, moja najpogostejša soplezalca pa sta bila Roberto Borghesi in pokojni Lucijan Cergol. Prav s slednjim sem recimo preplezal Cozzolinovo zajedo v koritniškem Mangartu ali pa smer Via delle G uide v Crozzon del Brenta. Gorski reševalec sem od leta 1982, leta 1985 pa sem postal vodja ene od dveh skupin tržaške gorske reševalne skupine. To funkcijo sem ohranil do lanskega decembra, ko sem jo prepustil drugim, mlajšim. Da sem postal reševalec, sem moral najprej opraviti določeno število vzpo- Lucljan Milič Kako poteka vaša dejavnost, vaje in nato reševanje? nov, nato pa sem na prigovarjanje prijatelja Cergola, ki je že vodil eno skupino, dal prošnjo za reševalca, ki gre seveda v pretres posebni komisiji. Slednja je prošnjo sprejela, tako da sem se udeleževal vseh njenih vaj in akcij. Vodja sem postal tri leta kasneje.« »Na Tržaškem delujeta dve skupini, ki štejeta po enajst alpinistov, vendar pa se ob klicu na pomoč združita v eno, saj ne dobiš nikoli vseh članov doma. Obe skupini ureja nekak koordinacijski vodja (trenutno je Maurizio Fermeglia), ki med akcijo vodi reševalce na vznožju stene, medtem ko jo vodja skupine koordinira v steni sami. Vaje imamo trikrat v spomladanskem času v Glinščici, nato enkrat poleti in enkrat pozimi v hribih. Vaje v Glinščici so zelo temeljite, saj prenašamo na nosilih "ranjenca" po nemogočem terenu. Dobro se še spominjam, kako smo vadili v Cozzolinovi zajedi, ko smo se z vrha spustili za celih 800 metrov in vadili nošnjo z nosili, navezovanje in drugo. To počenjamo s stometrskimi vrvmi, največja nevarnost pa je padanje kamenja. Spominjam se več reševalnih akcij, recimo tiste, ko smo reševali neke Tržačane, ki so se zaplezali v Crodi dei Toni, ko so morali prespati dve noči v steni, nato so jih prišli iskat s helikopterji. Spominjam se nadalje še Tržačana, ki se je izgubil na Greti Grauzarii in smo ga naposled dobili.« Koliko reševalnih skupin je v naši deželi? »Obstaja kakih deset skupin iz vseh pokrajin naše dežele, katere pokličejo (prav tako tudi nas) le v primeru, če se pogreša človeka s tistega področja. Če se npr. ponesreči domačin ali turist na Kaninskem pogorju, stopijo takoj v akcijo reševalci postaje iz Trbiža.« Omenil si helikopterje. To je vse bolj pogost pripomoček pri gorskem reševanju... »Res je. V glavnem so to vojaški helikopterji, sedaj pa je vse več privatnih, ki so specializirani prav za reševanje. Do stene se približajo "na milimeter" in brezhibno opravijo akcijo.« Ti vedno in dosledno vztrajaš pri tehnični pripravi, pri poznavanju in pravilni uporabi opreme in še predvsem vozlov in navezovanja. Zakaj? »Po statistikah vem, da se v gorah ponesreči 95 odstotkov turistov in pla- nincev ter le pet odstotkov alpinistov. V glavnem pa se nesreče zgodijo iz najbolj grobega nepoznavanja uporabe tehnike, recimo cepina pri padcu na snežišču, ali pa zaradi slabe opreme, kar je spet povezano z nepoznavanjem opreme. Zato se mi zdi bistena priprava, še predvsem reševalca, še posebno pa sem bil kot vodja strog pri poznavanju vozlov in navezovanja, saj je večkrat prav od njih odvisno življenje človeka, ki hodi v hribe.« Po smrti nepozabnega Lucijana Cergola v Zahodnih Julijcih septembra leta 1987, nisi več plezal... »Res sem po njegovi smrti marsikaj razmislil in doživel globljo osebno krizo. Prvič sem med reševanjem dobil mrtvega človeka, ki mu nisem mogel več pomagati, to pa je bil moj dober prijatelj, s katerim sem tolikokrat plezal. Predvsem sem pomislil na njegovega komaj petletnega sina Giannija, ki bo odraščal brez očeta. Tudi sam imam dve majhni hčeri. Lucijan pa je umrl, ko se mu je v rokah utrgala velika skala, del stene, nič ni bil kriv, ničesar ni zgrešil, tu ni bilo človeškega faktorja... Reševalno skupino pa sem nato vodil še toliko časa, da sem vzgojil skupino dobrih reševalcev in jih po svojih močeh čim bolje tehnično pripravil. Ko sem menil, da sem to delo zadovoljivo opravil, sem opustil vodstvo skupine in reševalce same v najboljših rokah. Popolnoma zaupam vanje...« Lucijan Milič med reševalno vajo Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 135.12348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 5. avgusta 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch H član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Diplomat je menda imel dva konjička: znamke in vesela dekleta Ameriški preiskovalci v vedno večji stiski zaradi zapletenosti vohunske afere Bloch DUNAJ Primer ameriškega vohuna Felixa Blocha (na sliki) je še naprej v središču pozornosti predvsem avstrijske javnosti. Z afero posebno rad opleta ugledni avstrijski dnevnik Die Presse; direktor Thomas Chorherr se je prejšnji dan razpisal kar v uvodniku, ki ga je začinil s številnimi pikrimi pripombami na račun ameriških oblasti, ki kljub izrednosti dogodka, še vedno plavajo v kalnih vodah. Ameriški preiskovalci so desetim avstrijskim politikom in diplomatom, ki so Blocha osebno poznali, razdelili vprašalnik, ki naj bi vsaj malenkostno razstrl kopreno skrivnosti, za katero se skriva Blochova domnevna vohunska dejavnost. FBI bi med drugim rada izvedela, ali je Bloch res strasten zbiralec znamk in kakšne znamke je zbiral. To vprašanje je povezano z osumljenčevo izjavo, da je v kovčku, ki ga je izročil neznancu, hranil dragoceno zbirko znamk in ne tajnih dokumentov. Drugo vprašanje, ki je presenetilo prizadete avstrijske politike je, ali vedo, če je Bloch kdaj prevaral ženo oziroma ali je res imel pomembnejše razmerje s kako žensko v času svojih diplomatskih služb po Evropi. Vprašalnik se nadaljuje na tej ravni, avstrijski minister za energijo Robert Graf pa je na ta račun izjavil, da je naravnost smešno, kako naivni znajo biti Američani še posebno, ko jim sili voda v grlo. Bloch sam vprašalnika ni komentiral. Preiskovalcem je namreč že povedal, kar je mislil izdati, nekaj malega so povedale osebe, ki so se z njim družile na Dunaju, to pa je tudi vse, kar je FBI uspelo izvedeti. Felix Bloch pa le ni bil tak asket, kot so ga prikazovali njegovi bivši diplomatski kolegi. Na Dunaju se je rad srečeval z neko prikupno prostitutko, usluge pa ji je radodarno plačeval. Tina, tako se dekle imenuje, je preiskovalcem povedalo, da ji je ugledni klient podpisoval čeke »s petimi številkami«, po čemer sklepajo, da je za ognjeno noč dekle dobilo več kot milijon lir. Kaže pa, da Bloch teh vsot ni dvigoval s svojega bančnega računa, po čemer FBI sklepa, da je razpolagal s precejšnjimi vsotami »vohunskega« denarja. Dokazati pa ne morejo ničesar. Agenti FBI, kaže, da jih na Dunaju kar mrgoli, saj se jih je oblastem prijavilo več kot petdeset, pa s Tino niso bili bogve kako diskretni. Hoteli so vedeti vse podrobnostih, o Blochovih spolnih težnjah, tehnikah in željah, kar je seveda avstrijski tisk primerno pokomentiral. Afero Bloch pa je te dni popestrila še ena oseba. Menda gre za nekega Finca, Reina Gickmana, ki je občasno bival pri priletni Dunajčanki Helgi Hobart. Gospa Hobart ne ve o njem tako rekoč nič, razen tega, da je velik ljubitelj... znamk. Ta njena izjava pa je ameriške preiskovalce ponovno zaprla v začarani krog, iz katerega se, kot kaže, ne bodo zlepa rešili. Montanelli: Benečani so bastardi BENETKE — Novinar Indro Montanelli je zaslovel s svojimi strupenimi opazkami, ki so večkrat zelo vplivale na italijansko javno mnenje. Kdor ga vsaj malo pozna, pa ve, da zagovarja nekatera stališča, ki so kdaj težko uresničljiva. Montanelli je tako že davno od tega rekel, da so Benetke mesto, ki je preveč dragoceno za italijansko državo in bi ga morali zato prepustiti OZN, ki bi prav gotovo znala kako upravljati s tolikšno umetniško mano. Sedaj pa se je Montanelli res izkazal, saj je izkoristil priložnost odprtega pisma nekega bralca iz Genove, ki je trdil, da so beneški upravitelji »prekrili z govnom Trg Sv. Marka«, za blatenje Benečanov tout court. Po njegovem naj bi bili Benečani »bastardi, ki imajo v oskrbi zaklad, ki si ga ne zaslužijo«. Benečani niso odgovorili na psovko. Nekateri so ugotovili, da je tudi med someščani kdo vreden takega vzdevka, trap in idiotov pa imajo tudi v Milanu in v vseh drugih mestih na voljo. Tudi znani gostinski delavec Arrigo Cipriani je posegel v debato in izjavil, da bi Montanelli ne smel sicer posploševati, ugotovil pa je le nekatere senčne strani beneškega življenja. »V mestu, ki izgublja svoje prebivalstvo, se ljudje borijo za drobnarije, politiki pa niso v ponos Benetkam« je prepričano rekel Arrigo. V prihodnjih dneh bo precej topleje Maševali bodo tudi v kampih za nudiste NURNBERG — Avstrijci in Nemči, ki so redni gostje nudističnih kampov in so obenem tudi verni, bodo lahko v kratkem prisostvovali nedeljskim obredom, za katere bosta poskrbela dva prostovoljca. To sta luternaska pastorja, ki sta izjavila, da sta že nekajkrat obiskala nudistične kampe in ju ni prav nič motilo, zato sta se odločila, da ugrizneta v to jabolko. Duhovnik Klaus Dieter Schlee, ki vodi »Cerkev on the road«, to je organizacijo za versko pomoč v avstrijskih in nemških avtokampih, ne zna, kako bi si pomagal iz zagate. Do danes so vedno odgovarjali nudistom, ki so jih prosili za maše v kampih, da bodo poskrbeli takrat, ko se bo kdo prostovoljno javil, sedaj, ko sta se javila luternaska pastorja, pa se sprašujejo, če bodo morali biti verniki med obredom oblečeni ali ne. Prav nič v škripcih pa niso zastopniki katoliške Cerkve. Duhovniki ne smejo maševati v neprimernih oblekah, golota pa je morala iz raja skupaj z Adamom in Evo, zato si tudi ne zastavljajo vprašanja. BEOGRAD, RIM — Izredno milo in sušno zimo sedaj plačujemo s skrajno nestanovitnim poletjem. Temperature so bile v zadnjih dneh globoko pod mesečnim povprečjem, na meteorološki postaji v Beogradu pa so v četrtek, 3. avgusta, namerili najnižjo temperaturo v zadnjih 102 letih (odkar deluje ta služba), in sicer le 10 stopinj Celzija. Podobna temperatura je bila le 3. avgusta 1965, ko so namerili 10,1 stopinje. Po beograjskih statističnih podatkih pa je bil najhladnejši avgustovski dan 29. avgusta 1906, ko so namerili le 6,4 stopinje, najtoplejši pa je bil 12. avgusta 1921, ko so namerili kar 41,8 stopinje. V tolažbo ljubiteljem poletne pripeke naj navedemo, da lahko v prihodnjih dneh pričakujemo večje otoplitve. To vsaj zatrjujejo meteorologi. Prognostične karte nam prikazujejo nad zahodno Evropo in Sredozemljem plitvo območje visokega zračnega pritiska, medtem ko je v srednji in severni Evropi prostrano ciklonsko območje, kjer je bilo deževno in hladno vreme. Pretežno jasno je bilo v Franciji, na Apeninskem in Balkanskem polotoku ter v južnih predelih Velike Britanije, medtem ko je bilo na Pirenejskem polotoku malo do umirjeno oblačno. Danes bo v Italiji prevladovalo jasno vreme s popoldanskim razvojem oblakov v kontinentalnem in gorskem svetu. V prvih jutranjih urah in po zatonu sonca bo ob obalah megleno. Pihali bodo vetrovi južnega kvadranta, tako da bo nekoliko topleje. Na morju bi moralo priti do dnevnega razvoja vetrov z maestralom v osrednjih urah dneva in z umirjenim burinom v nočnih. Podobno vreme bo tudi v nedeljo, ko se bo temperatura še naknadno zvišala in so v gorskem svetu možne kratkotrajne toplotne nevihte. V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo suho vreme, temperatura pa bo nad mesečnim povprečjem. V sredo bodo nebo prekrili mrenasti oblaki, tako da meteorologi za četrtek pričakujejo poslabšanje z dežjem v severni Italiji. Najbolj vroč in soparen dan bo po vsem sodeč v sredo. Med neuvrščenimi še vedno sektaši Prav kmalu bomo rekli, da bo začetek devetega »vrha« neuvrščenih že jutri. Priprave za beograjsko konferenco so, kot se navadno reče, v polnem teku. V nekaterih pomembnih govorih in izjavah, ki so bile dane zadnje čase v Jugoslaviji (predsednik Drnovšek in zunanji minister Lončar na zasedanju zvezne skupščine) izstopa težnja za resnično posodobitev gibanja, kar naj bi prišlo do izraza tudi s tem, da bi Jugoslavija na konferenci med drugim naglasila tudi tako imenovani evropski segment. Vse bolj se opravičeno sliši, da bi moral v bodoče v gibanju odločneje prevladovati pluralizem, saj gre za heterogeno ustanovo, pluralizem pa je tudi vzvod za njegove uspehe v svetu. Vzporedno s poročili o pripravah (baje so nekateri dokumenti že izgotovljeni, razen seveda sklepne resolucije, o kateri se bodo morali odločiti plenarno) pa pronicajo tudi rahlo skeptične trditve, češ, pretiranega optimizma le ni treba gojiti. Problem je v tem, da je v gibanju (skupaj ima zdaj 102 člana) še vedno precej arhaične miselnosti, pogledov, ki spominjajo na leto 1961, ko je bila v Beogradu prva konferenca neuvrščenih. Takih pogledov (tedaj so bili bloki čvrsti, zdaj se rušijo) današnja stvarnost ne prenese več. Nosilci take zastarele vizije so zlasti na afriški celini, ki je najbolj zaostala, zato pa tudi, proti pravilu kontrastov, pobudnica početij, ki pogosto vlečejo nazaj. Tvorci gibanja so od prvega dne trdili, da gibanje ni nekak tretji blok in da bo njegov uspeh toliko večji kolikor manj se bo zapiralo. Od tedaj je skoraj 30 let pa vendar zaviralne silnice še delujejo. Znano je, da so nekatere dežele kot na primer Madžarska, Norveška, Kanada in Južna Koreja že pred časom zaprosile za status gosta o gibanju, no, baje so v gibanju težave v zvezi s temu prošnjami. Nekateri člani gibanja bržčas trdijo, da si omenjene države preprosto niso zaslužile vstopa (!) v organizacijo. Pri tem ni važno, da gre za pomembne evropske dežele, za Kanado, ki spada med najbolj razvite na svetu in za Južno Korejo, ki pa je sinonim skokovitega gospodarskega napredka v Aziji. V Harareju so se odločili za sprejem (kot gosta) Nove Zelandije, v gibanju pa so že določen čas gostje Avstrija, Finska, Švedska, Vatikan, Grčija, Španija in Portugalska, pa tudi Romunija in Mongolija. Vemo, da sestavljajo gibanje stalni člani, opazovalci in gostje. Glede na tako število gostov, pa tudi na posamezne med njimi, kaj čudno zveni zdajšnje preživelo in neutemeljeno stališče nekaterih zoper sprejem uglednih novih članov. Če bi prevladal ta nesmiseln odpor, bi res lahko rekli, da je začel gibanje prevevati dogmatizem in da je zašlo v sektaštvo. Prav tako začenja biti simptomatično, da imata v gibanju še zmerom status opazovalca dve deželi (Mehika in Brazilija), ki navsezadnje nista v bloku in resnično že vsa leta nastopata kot članici gibanja. Naprej: za status opazovalca je prosila Mongolija, ki je sicer v sovjetski sferi, ni pa članica njenih političnih ali pa vojaških skupin. Gibanje bi v takem in takih primerih kajpak moralo odločneje odpreti vrata. Prožnost bi morala postati njegovo vodilo. Konec koncev, kakor slišimo, že sama prošnja, za priznanje statusa opazovalca je po svoje znamenje oddaljevanja od blokov in njihovih organizacij. Sprejemanje novih članov bi pomenilo, da tako rekoč načela gibanja prednjačijo pred blokovskimi mehanizmi. Pojem neuvrščenosti je že sam po sebi znanilec širine in sprostitve. V krogu, ki v Beogradu pripravlja vse potrebno za konferenco, je slišati, da ne gre samo za bonton, pač pa dobesedno za politični interes gibanja. Že zdrava politična pamet bi morala preprečiti, da bi zavrnili sprejem novih držav, ki v gibanju navsezadnje vidijo določeno perspektivo in pa to, da bi v njem lahko igrale dragoceno vlogo v korist svetovnega razvoja. Pa še za to gre, da na svetu preprosto ni ključnega vprašanja, ki bi ga neuvrščeni lahko rešili sami. Njihova vloga bo toliko bolj zaznavna kolikor bolj bodo povezani z drugimi na tem svetu, ki je zmeraj manjši, prav neuvrščeni pa so tisti, ki se že od nastanka proglašajo proti delitvam in razpokam. MIRO KOCJAN Pa so jih k izbrali! Muca mijavka? V hiši gori! RIM — Gospa Celestina Tosca-no in njen sin Giovanni dolgujeta življenje... muci. Ko se je prejšnjo noč v njunem stanovanju vnel požar, je muca tako presunljivo zamijavkala, da se je gospa zbudila in šla pogledat, kaj neki počenja njena dolgorepa ljubljenka. Muco je našla na hodniku, kjer je mijavkala gostemu dimu in plamenom. Gospa je urno odprla okno ter prestopila s svojega na sosedov balkon. To pa je bilo tudi vse. Gasilci so pogasili požar, muci pa so najbrž naročili porcijo najslajšega mesa. S AVON A — Poletni čas - čas »mišic«. Vzdolž in počez po škornju se te dni razkazujejo lepotičke, ki se potegujejo za najrazličnejše naslove. Kljub temu da se v modi vse bolj uveljavlja pravilo »vidim - ne vidim«, so tudi letos v Savoni izbirali naj lepše prsi. Kandidatke so radodarno razkazovale svoje obline, najbolje ocenjene pa so bile prsi 23-letne Nicole Rossini. Lastnica idealnih prsi je Patrizia Cem, naravnost magične obline pa ima domačinka Patrizia Bison. Zanjo so seveda navijali domači fantje, ki so jo potem, ko je Patrizia zasedla ugledno tretje mesto, počastili še s priložnostnim naslovom »prsi, ki vzamejo sapo«. Pri Italijanih je lokalpatriotizem pač globoko zakoreninjen. Na sliki (telefoto AP); letošnja zmagovalka (levo) prevzema trak od lanske. Magična Dizzvjeva trobenta Nedeljski poznovečerni pas na drugi televizijski mreži RAI bo za nekaj tednov posvečen koncertom z letošnjega festivala Umbria Jazz '89, ki se je zaključil pred kratkim. Častna otvoritev glasbenega ciklusa, ki bo razveselil predvsem strastne ljubitelje jazza in seveda vztrajne ponočnjake, gre trobentarju Dizzyju Gillespieju (na sliki), ob njem bo nastopila še skupina Phil Woods Ali Starš. sobota 20.30 Canale 5 II colonnello Von Ryan (vojni) nedelja 20.30 RAI 2 II conformista (dram.) ponedeljek 15.15 RAI 3 Maria Walewska (dram.) ponedeljek 22.15 Rete 4 L'innocente (dram.) torek 16.20 RAI 2 Banzai (kom.) torek 20.30 Canale 5 Nick Mano Fredda (dram.) sreda 17.00 RAI 3 Gioventu, amore e rabbia (dram.) četrtek 20.30 RAI 1 Un eroe in famiglia (pust.) petek 20.30 RAI 3 Le ali della notte (srh.) glasba sobota 23.45 RAI 3 Schubert z duom Accardo-Canino ponedeljek 22.30 RAI 1 Koncert Uta Ughija sreda 0.15 RAI 3 Igrajo I Solisti Veneti petek 22.10 RAI 1 Nočni rock: Rock Awards šport sobota 15.55 RAI 1, 13.15 TMC nedelja 15.05 RAI 2, 14.55 TMC Evropski pokal v atletiki sobota 17.25 in 20.25 RAI 2 Nogomet: Memorial Baretti nedelja 11.55, 13.25 RAI 3 in TMC Motociklizem: VN VB četrtek 20.30 TMC Nogomet: Dinamo-Ostali svet četrtek 1.55 RAI 2 SP - moški veleslalom petek 1.55 RAI 2 SP - moški slalom ali sobota 12.05 RAI 1 Romeo in Julija (balet) nedelja 16.00 RAI 3 I Puritani (opera) ponedeljek 21.45 RAI 2 Goldonijeva Krčmarica četrtek 21.05 RTV-Lj 1 Festival Novi glasovi '89 petek 21.00 RTV-Lj 2 Melodije morja in sonca '89 ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: Romeo in Julija (kor. Kenneth McMilian, glasba Sergej Prokofjev) 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Le diciottenni (kom., It. 1955, r. Mario Mattoli, i. Marisa Allasio, Virna Lisi) 15.45 Sedem dni v parlamentu 15.55 Sobotni šport: evropski pokal v atletiki (iz Gatesheada) 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Nabožna oddaja 19.10 Medicinska oddaja: Check-up 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Zabavna oddaja: Igre brez meja (vodi Claudio Lippi, 3. odd.) 21.40 Dnevnik 21.50 Dnevnik - posebnosti 22.50 Dokumentarna oddaja: 200 let -Dolomiti! 23.20 Film: La fonte meravigliosa (dram., ZDA 1949, r. King Vidor, i. Gary Cooper, Patricia Neal, 1. del) 0.20 Nočni dnevnik 0.30 Film (2.del) RAI 2 10.50 Glasbeni prostor: Pianoforum -pianista Benedetto Lupo in Mar-tijn Van Den Hoeck (Liszt, Strauss, Scarlatti, Schumann) 12.00 Nadaljevanka: Monopoli 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.40 Izžrebanje loterije 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.35 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.15 Variete: Patatrac - vacanze 16.15 Film: Tiranna deliziosa (kom., ZDA 1937, r. John Blystone, i. Miriam Hopkins, Joel McCrea) 17.25 Nogomet: Memorial Baretti (za 3. in 4. mesto) 19.15 Videocomic 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.25 Nogomet: Memorial Baretti (za 1. in 2. mesto) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Informativna oddaja: Spremenljivo jasno - Velika morja 23.20 Film: Gli ultimi giorni di Hitler (zgod., It. 1974, r. Ennio De Con-cini, i. Alec Guinness) RAI 3_______________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Franca Rame 15.00 EP v vodnem smučanju 17.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.20 Film: II verdetto (dram., ZDA 1948, r. Luis Allen, i. Ray Mil-land, Florance Marly) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme, dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Video fragmenti: Black and Blue 20.30 Dokumentarec: Daljna obzorja -Kenijski nosorog 21.25 Film: L'altra (dram., ZDA 1984, r. Sandor Štern, i. Lindsay VVagner, Joanne Woodward) 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Aktualno: Speciale Pubblimania - Pol Spot 89 23.45 Nočna glasba: Schubertov Rondo brillante v h-molu, D. 895 za violino in klavir (izvajata Salva-tore Accardo in Bruno Canino) 24.00 Dok. oddaja: Pred 20 leti Romantična ponudba sobotne Nočne glasbe Tretja italijanska mreža ponuja nocoj v okviru običajne Nočne glasbe neobičajno poslastico: Rondo brillante v h-molu D 895 za violino in klavir Franza Schuberta z odličnima izvajalcema - violinistom Salvatorejem Accardom (na sliki) in pianistom Brunom Cani-nom. Skladba najslavnejšega skladatelja romantične dobe je primerna pozni nočni uri in bo gotovo zablestela v izvedbi slavnega dua, ki se je prikupil gledalcem z lanskim ciklusom tv koncertov. ZASE B N E TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 8.30 Nanizanki: Fantasi-landia, 9.30 Peyton Plače 10.30 Film: Torna con me (glas., ZDA 1950, r. Norma McLeod, i. Bet-ty Hutton, Fred Astai-re) 12.30 Kviz: OK 11 prezzo e giusto 13.30 Film: L'inferno degli amanti (pust., It. 1946, r. Camillo Mastrocin-que, i. Amadeo Nazza-ri, Mariella Lotti) 15.30 Nanizanke: Attenti a guei due, 16.30 Cover Up, 17.30 Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: II gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori - Estate 20.30 Film: II colonnello Von Ryan (vojni, ZDA 1965, r. Marc Robson, i. Frank Sinatra, Trevor Howard) 22.40 Nanizanka: Časa Via-nello, 23.10 Ovidio 23.40 Film: Un alibi incon-fessabile (krim., ZDA 1975, r. Alan Coleman, i. Judith Arthy, John Hamblin) 1.10 Nanizanka: Mannix 8.10 Nan.: Časa Lavvrence 9.00 Film: Nel gorgo del peccato (dram., It. 1954, r. Vittorio Cotta-favi, i. Elisa Cegani, Fausto Tozzi) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry'Q 12.45 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.45 Dok.: Big Bang 15.30 Nanizanki: Longstre-et, 16.30 Angie 17.00 Film: Larsen il lupo (pust., ZDA 1958, r. Harmon Jones, i. Barry Sullivan, Peter Gra-ves) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Beato tra le don-ne (kom., Fr. 1970, r. Serge Corber, i. Louis De Funes, Franco Vol-Pi) 0.05 Nanizanke: Agente speciale, 1.05 Ironside, 20.5 Adam 12 ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La g ang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Robin Hood, 14.30 I forti di Forte Coraggio 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim Bum Bam 18.00 Nanizanki: Alla con-guista del West, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Nanizanki: MacGy-ver, 21.30 Lady Blue 22.30 Varieteja: Mai dire Banzai, 23.00 Zio Tibia Picture Show 23.45 Film: La maschera di cera (srh., ZDA 1953, r. Andre de Toth, i. Vincent Priče, Phillis Kirk) 1.25 Nanizanka: Star Trek ODEON_______________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanki: Good ti-mes, 10.00 Tony e il professore 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Guinnessovi primati 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 la mamma e sem-pre la mamma, 18.30 II supermercato piu paz-zo delmondo 19.00 Filmske novosti 19.30 Guinnessovi primati 20.00 Rubrika o motorjih 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Tulsa (dram., ZDA 1949, r. Stewart Heisler, i. Susan Hay-ward, Robert Preston) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Rubrika: Top motori 23.30 Film: Wyoming (vestern, ZDA 1939, r. George Sherman, i. John Wayne) TMC_______________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Nanizanka: Al confini delLArizona 11.50 Dok.: Sinji planet 13.00 Dnevnik - danes 13.15 Evropski pokal v atletiki (iz Gatesheada) 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Il custode (srh., Kan. 1976, r. Tom Drake, i. Christopher Lee, Tell Schreider) 22.00 Nogomet: iz letošnje sezone, Jugoslavija -Francija 24.00 Film: Intimita (dram., ZDA 1965, r. Victor Stolooff, i. Barry Sullivan, Nancy Malone) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: La guerra di Tom Grattan, 12.00 Oranges & Lemons 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nanizanka: Naufraghi 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: Atsalut pader (biog., It. 1979, r. Paolo Cavara, i. Gianni Ca-vina) 22.30 Veliki pevci: Virginia Zeani (Puccini, Verdi) 23.30 Dnevnik 0.30 Vesti: News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1________________ 16.50 Video strani 17.00 Poletna noč (pon.): nad. Taname-ra, singapurski lev (1. del) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke: lutkovna serija Robin in Rozi - Potovanje k Riu Grande, 18.20 nanizanka Bendji (9. del), 18.45 lutkovna igrica Zlatarjevo zlato (4. del) 19.00 Video strani 19.05 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Film: Tamarindino seme (krim., VB 1974, r. Blake Edwards, i. Ju-lie Andrews, Omar Sharif, Sylvia Syms) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.55 Poletna noč, vmes nadaljevanka Tanamera, singapurski lev (2. del) in nanizanka Samo bedaki in konji (9. del) 1.55 Video strani | RTV Koper_______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar) 14.10 Košarka (pon.) 16.00 Tenis: finale turnirja Flushing Meadows 1982 (pon.) 19.30 TVD Stičišče 20.00 Juke box: Zgodovina športa po želji 20.30 Nočni boks 22.00 TVD Novice 22.10 Mednarodni nogomet RTV Ljubljana 2 15.05 Kako biti skupaj 15.35 EP v atletiki (neposredni prenos iz Gatesheada) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Glasbeni večer: Gala koncert Luciana Pavarottija 21.35 Poročila 21.40 Oddaja o kulturi 22.10 Športna sobota 22.30 Kronika Dubrovniških poletnih iger '89 23.15 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: Dogodivščine barona Miinchhausna (6. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncertna glasba; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Dekliški zbor Vesna iz Križa; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Filmi na ekranih; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Sonatina za glas in klavir (bere Adrijan Rustja); 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Marjan Marinc in Vili Vodopivec; 12.10 Čestitke poslušalcev; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom...; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z zabavnimi orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Brda, Brda vinorodna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciane; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Svet družine;! 1.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00, 18.00 in 18.30 Govorni prispevki; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Salvatore Antibo Najboljše moške atletske reprezentance Stare celine bodo danes in jutri v angleškem kraju Gateshead merile moči za osvojitev evropskega pokala narodov. S precejšnjimi ambicijami se bo dvodnevnega tekmovanja udeležila tudi Italija, ki sicer ne more računati na eno prvih treh mest, se pa lahko uvrsti tik za velesilami, kakršne so SZ in obe Nemčiji. Eden glavnih adutov azzurrov je nedvomno 27-letni Salvatore Antibo, dobitnik srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Seulu v teku na 10.000 m. Na tej razdalji je s časom 27'16"50 dosegel tudi letošnjo najboljšo meritev sploh. Pri tem je najbolj zanimivo to, da bo v Gates-headu tekmoval na polovični razdalji, na 10.000 m pa bo nastopil Panetta, ki je upal, da bo tekel na razdalji 3.000 m z zaprekami. Skratka, zvezni selektor Locatelli je s svojimi sklepi vznejevoljil vse najboljše italijanske srednjeprogaše, vendar je pri njegovih izbirah očitno prevladala računica, kako Italiji zagotoviti čimvečje število točk, kajti na podobnih ekipnih tekmovanjih velja pravilo, da štejeta dve solidni uvrstitvi več kakor ena sama zmaga. Za Antiba, kot sicer za vse atlete, ki so po naravi nagnjeni k individualističnemu pojmovanju svoje panoge, je razlog za nezadovoljstvo tudi v tem, da bo 25. avgusta v Bruslju naskakoval nov svetovni rekord na 10.000 m, za kar potrebuje seveda ustrezno pripravo, ki mu je nastop v Angliji ne more zagotoviti. TAMARINDINO SEME — The Tamarind Seed, VB 1974. V soboto, 5. avgusta, ob 20.30, na RTV-Lj 1. Vohunski film. Sovjetski vojaški ataše v Parizu Feodor Sverdlov (Omar Sharif) se mudi na počitnicah na Barbadosih. V tem slikovitem okolju sreča šarmantno Judith (Julie Andrews), ki je zaposlena na britanskem zunanjem ministrstvu v Londonu. Med dvema se seveda razvije velika romantična in eksotično obarvana zgodba, ki pa zaobjame tudi mednarodno-politične razsežnosti. Tako angleška in francoska, kot sovjetska protiobveščevalna služba so namreč prepričane, da se za »nedolžno« ljubezensko pustolovščino skriva zagonetna dvojna igra. Medtem ko se agent KGB in uslužbenka Foreign Officea predajata uživanju otoških lepot, odkrijeta legendo o tamarindinem semenu. Nekoč so obesili nedolžnega človeka, ki je zagrozil, da ga bo drevo maščevalo. Od tedaj ima tamarindino seme obliko človeške glave... / \ VIDEO NOTES Oddaja: £.2.....: ' Postaja:.... . I T A L I J A N S K E TV MREŽE RAI 1_______________________ 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima 14.00 Film: Una domenica d'agosto (kom., It. 1950, r. Luciano Em-mer, i. Ave Ninchi) 15.20 Nanizanka: Sapore di gloria 16.20 Dokumentarna oddaja: Viaggio in Italia 17.20 Glasbena oddaja: Canzonissima, la grande festa della mušica 18.20 TV film: Lo straniero misterioso (po romanu Marka Twaina, r. Peter lTunt, i. Christopher Ma-kepeace, Lance Kerwin) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Variete: Una festa per il cinema (vodi Pippo Baudo, neposredni prenos iz Taormine) 23.00 Športna nedelja: motociklizem -VN VB (500 ccm) 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Nadaljevanka: Jenny (dram., NDR-Nor. 1981, r. Per Bronken, i. Liv Ullmann, 1. del) RAI 2________________________ 10.00 Srečanja včeraj in danes 10.30 Video week-end: Filmi na domu 11.00 Film: Strada maestra (dram., ZDA 1940, r. Raoul VValsh, i. Humphrey Bogart, George Raft) 12.30 Odlomki iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 TV film: Con gli occhi di Emma (dram., ZDA 1984, r. John Korty, i. Elizabeth Montgomery, Barry Nevvmann) 15.05 Atletika: finale evropskega pokala (iz Gatesheada) 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint - dogodki in osebnosti športne nedelje 20.30 Film: II conformista (dram., It. 1971, r. Bernardo Bertolucci, i. Jean-Louis Trintignant, Stefania Sandrelli) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Dokumentarna oddaja: Mixer 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Glasbena oddaja: Umbria Jazz '89 - Dizzy Gillespie in Phil Wo-ods Ali Starš RAI 3_________________________ 11.55 Motociklizem: VN VB (125 ccm, iz Donningtona) 12.50 Dancemania 88 13.25 Motociklizem: VN VB (250 ccm) 14.30 Vodno smučanje - it.prvenstvo 15.50 Drobci: Umberto Eco intervjuva Adorna (1966) 16.00 Opera: I Puri tani (Vincenzo Bellini, dunajski operni orkester dirigira Gianfranco Mašini, nastopajo Carlo del Bosco, Dimitri Kavrakos, Editha Gruberova) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol -pregled nedeljskih tekem in rezultatov (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Videobox 20.30 Film: II conguistatore (pust., ZDA 1955, r. Dick Powell, i. John Wayne, Susarj Hayward) 22.25 Variete: Fronti a tutto 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: Gli occhi degli altri (krim., ZDA 1965, r. VVilliam Castle, i. Andi Garrett, Sarah Lane) Motociklizem: nedelja za VN Velike Britanije Med pomembnejše športne panoge, ki jih v poletnih mesecih ponujajo na malem ekranu, je tudi motociklizem. Danes je na vrsti tekma za VN Velike Britanije, ki jo bosta RAI 3 in TMC v popoldanskih urah neposredno prenašali iz Donningtona (ob 11.55 za 125 ccm, ob 13.25 pa za 250 ccm). V kategoriji 500 ccm se bo tokrat preizkusil tudi Luca Cadalora (na sliki s številko 6), tekmovanje pr 1— mreži predvajali le v posnetku (ob 23.00 na RAI 1, ob 19.30 ia bosta tv na TMC). Z A S E B N E TV POSTAJE ■ CANALE5_____________ 8.30 Nanizanka: Fantasi-landia 9.30 Film: Le donne (kom., ZDA 1939, r. George Cukor, i. Norma Shea-rer, Joan Crawford) 12.00 Nanizanka: Mac Gru-der & Loud 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Nad.: Colorado 15.45 Film: Giulietta e Ro-manoff (kom., ZDA 1961, r. Peter Ustinov, i. Sandra Dee) 18.00 Nanizanka: Love Boat 19.45 Kviz: Čari genitori album estate 20.30 Film: II re di Hong Kong (dram., i. Pierce Brossnan, Deborah Raffin, 3. del) 22.30 Nanizanki: Časa Via-nello, 23.00 Ovidio 23.30 Film: Agguato nella savana (pust., ZDA 1964, r. Ivan Tors, i. Harry Guardino, Robert Culp) 1.15 Nanizanks: Mannix RETE 4_______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 10.00 Nanizanke: Due onesti fuorilegge, 10.50 Bo-nanza, 11.45 Harry 'O, 12.40 Mississippi, 13.35 Giovani avvocati, 14.30 Arabesgue, 15.30 Longstreet, 16.30 An-gie 17.00 Film: Assassinio pre-meditato (krim., ZDA 1953, r. Andrew Stone, i. Joseph Cotten, Jean Peters) 18.30 Nan.: Marcus Welby M.D., 19.30 Baretta 20.30 Film: Amico stammi lontano almeno un palmo... (vestern, It. 1972, r. Michele Lupo, i. Giuliano Gemma, George Eastman) 22.30 Film: L'inverno del nostro scontento (kom., ZDA 1983, r. VVaris Hussein, i. Do-nald Sutherland, Teri Garr) 0.35 Nanizanki: Agente speciale, 1.25 Ironside ITALIA 1_____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.15 Nanizanke: Dimensio-ne Alfa, 11.10 Chopper Sguad, 12.10 Master 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Bandito si... ma donore (kom., Fr. 1962, r. Jean Cherasse, i. Louis De Funes) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nanizanka: II falco della strada 19.00 Risanke: Foofur super-star, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 20.00 I Puffi 20.30 Film: Paolo Barca, ma--estro elementare, pra- ticamente nudista (kom., It. 1975, r. Flavio Mogherini, i. Renato Pozzetto, Janet Agren) 22.40 Variete: Trisitors 23.40 Nanizanke: Brothers, 0.10 Search, 1.10 Star Trek ODEON_______________ 13.00 Variete: Sugar 13.30 Film: Canzoni nel mondo (glas., It. 1963, r. Vittorio Sala, i. Mina) 15.30 Film: Tradimento fata-le (krim., ZDA 1987, r. Robert Lewis, i. Melo-dy Anderson) 17.30 Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Nanizanka: Sul luogo del delitto 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Ninja - licenza di sterminio (pust., Filip. 1987, r. York Lam, i. Stuart Steen) TMC_________________ 10.00 Risanke: Snack 11.55 Motociklizem: VN VB (125 ccm, iz Donningtona) 12.50 Papežev blagoslov 13.25 Motociklizem: VN VB (250 ccm) 14.20 Dokumentarec: Tropski gozdovi 14.55 Evropski pokal v atletiki (iz Gatesheada) 19.30 Motociklizem: VN VB (500 ccm, povzetki) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Geometria di un delitto (dram., ZDA 1969, r. Tito Davison, i. Lana Turner, George Chakiris) 22.20 Nogomet '89: najboljše iz sezone, Marseille-Monaco 24.00 Film: I figli della gloria (vojni, ZDA 1951, r. Samuel Fuller, i. Richard Basehart) TELEFRIULI__________ 10.30 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 11.30 Nanizanki: La guerra di Tom Grattan, 12.00 Naufraghi 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: Atsalut pader (biog., It. 1979, r. Paolo Cavara, i. Gianni Ca-vina) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Justice 19.00 Dnevnik - šport 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: Vagabondo a ca-vallo (vestern, ZDA 1950, r. Hugo Fregone-se, i. Joel McCrea) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.00 Šport 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1________________ 8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja: Živ Žav, 9.45 nan. Nevarni zaliv - Mlada vidra 10.15 Nad.: Boljše življenje (9. del) 11.00 Po jezeru (prenos z Bleda) 12.30 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.30 Glas. oddaja: Alpski večer '89 15.05 Video strani 15.15 Glasbena oddaja: San Remo '89 16.00 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Jiri Sovak, 9. del) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Deček na delfinu (krim., ZDA 1957, r. Jean Negulesco, i. Alan Ladd, Sophia Loren) 19.00 Video strani 19.05 Risanka 19.15 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Mi-odrag Karadič, 7. del) 21.20 Zdravo, vmes dnevnik 22.50 Inf. oddaja za goste iz tujine RTV Koper___________________ 11.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Juke box - Zgodovina športa po želji 13.50 Tenis: finale Flushing Meadovvs 1984 (pon.) 18.00 Dogodek 20.30 Nogomet: Amsterdamski turnir 22.15 TVD Novice 22.25 Nogomet: Amsterdamski turnir RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka Odpisani (10. del) 13.00 Rezerviran čas 14.55 EP v atletiki: finale (iz Gates-heada) 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarna oddaja: Organizirani kriminal 20.55 Poročila 21.00 Skica za portret 21.20 DP v kasaških disciplinah 21.40 Reportaža: Sinjska alka 22.40 Športni pregled ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: Zaljubilo se je sonce; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas, 12.00 Antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča: Prežganka ali Brodo brustola; 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Radijska igra: Kadar zapoje harfa (Jožko Lukeš); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Van-ka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.30 Prijetno nedeljsko popoldne; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Superpass; 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Nedelja v avgustu DOMENICA DAGOSTO, It. 1950. Režija: Luciano Emmer □ Scenarij: Ser-gio Amidei, Luciano Emmer, Cesare Za-vattini, Franco Brusati, Giulio Mačehi □ Fotografija: Leonida Barbani, Domenico Sala □ Glasba: Roman Vlad □ Igrajo: Anna Baldini, Franco Interlenghi, Vera Carmi, Marcello Mastroianni, Ave Ninchi V nedeljo, 6. 8., ob 14. uri, na RAI 1. Filmska komedija. Ob velikem šmarnu se Večno mesto tako leta 1949 kot danes tako rekoč sprazni, saj se dobršen del Rimljanov v iskanju morske osvežitve odpravi proti Ostii. V množici kopalcev se občutljiva kamera režiserja Luciana Emmerja zaustavi ob skupinici mladih ljudi in z lahkotnim, a hkrati iskrenim posluhom raziskuje male čustvene zgodbe, ki se prepletajo na pesku ostijske plaže: prijateljstva, pustolovščine in ljubezni, ki se sestavljajo, razstavljajo in na novo ustvarjajo. To živahno, poletno brezskrbno in avtentično vozlišče čustev ter razmerij je zborovsko nastavila skupina izkušenih scenaristov, katere glavni navdihovalec je ugledni scenarist tržaškega rodu Sergio Amidei. Vendar nosi nemalo zaslug za realistični učinek te sveže komedije tudi Emmer, danes nepoznani avtor, ki je skupaj z Amidei-em izvirno prenesel resno angažirani register neorealističnega filma v območje komedije. Od tega, za zgodovino italijanskega filma prelomnega, naslova dalje je Emmer še naprej dosledno razvijal svojo posebno varianto »neorealistične komedije«, s prav tako uspešnimi in zabavnimi deli kot Le ragazze di Piazza di Spagna (1952) ali Tevža Liceo (1953), ki bo na sporedu v torek, ob 10.15, na RAI 1. IL CONFORMISTA — Konformist, It. 1971. V nedeljo, 6. avgusta, ob 20.30, na RAI 2. Dramatični film. Pisatelj Alberto Moravia je v romanu Konformist iz leta 1951 učinkovito podal vzdušje predvojne fašistične Italije in zagonetno ozadje zloglasnega političnega uboja bratov Rosselli, ki so ga plačani režimski morilci izvedli v Franciji, kamor sta protifašistična aktivista pribežala. Isto vzdušje je 30-letni Bernardo Bertolucci prenesel v film. Z ustvarjalnim pristopom in s skeptično odmaknjenostjo je obudil ta pomenljiv zgodovinski dogodek in ga vgradil v osebne koordinate svoje avtorske občutljivosti. Tako je Bertolucci izdelal zapleten in emblematičen lik negativnega junaka, intelektualca, ki zaradi duševne more (občutek krivde, ki izvira iz mladostne travme) sodeluje z režimom in postane krvnik svojega bivšega učitelja. Ob protagonistu Jean-Louisu Trintig-nantu nastopajo še Stefania Sandrelli, Gastone Moschin, Diminigue Sanda. / \ VIDEO NOTES Oddaja:....r:.■...,,, . /j Postaja:____._______- : ITALIJANSKE TV MREŽE RAI t_________________________ 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dokumentarec: Giramondo - Nil 10.15 Film: Mata Hari (krim., ZDA 1931, r. George Fitzmaurice, i. Greta Garbo) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Robin Hood 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: Rapporto confidenziale (pust., VB-Fr.-Šp. 1956, r.-i. Orson Welles) 15.45 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.40 Mladinska oddaja: Big Estate! 17.40 Film: Scarface (krim., ZDA 1932, r. H. Hawks, i. Boris Karloff) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: I guattro dell oca selvag-gia (pust., VB 1985, r. Peter Hunt, i. Scott Glenn, Barbara Carrera), nato dnevnik 22.30 Koncert Uta Ughija 23.20 Aktualno: Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 Comput-ron 22, 10.00 Monopoli 11.00 Rubrika o židovski kulturi 11.30 Odlomek iz International DOC Cluba: Gino Paoli 12.05 Nanizanka: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanke 16.40 Film: I deportati di Botany Bay (pust., ZDA 1952, r. John Farrow, i. James Mason) 18.10 Videocomic, nato Šport 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Dnevnik - nocoj 21.45 Gledališče na RAI 2: La locan-diera (Goldoni, i. Carla Gravina) 23.45 Nočni dnevnik 23.55 Film: Enrico IV (dram., It. 1984, r. Marco Bellocchio, i. Marcello Mastroianni, Claudia Cardinale) | RAI 3____________________________ 13.40 Elastični balon (iz Vignala Mon-ferrato) 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Francesca Dellera 15.15 Film: Maria Walewska (dram., ZDA 1937, r. Clarence Brown, i. Greta Garbo) 17.10 Film: La donna del giorno (kom., ZDA 1936, r. Jack Conway, i. Spencer Tracy) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Šport: Tutto mondiali ieri & do-mani (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Dnevnik nocoj 22.35 Zabavna oddaja: Fronti a tutto -Canini al guinzaglio (vodi Pini-na Garavaglia) 23.05 Avtorska TV: Liliana Cavani -Hitler al potere (1. del) 0.05 Nočni dnevnik 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti Gledališki večer z Goldonijevo Mirandolino Oboževalcem prijetnega gledališkega izraza Carla Goldonija se ponuja dobra priložnost. V nizu Gledališče na RAI 2 bo namreč nocoj, ob 21.45, na vrsti znano delo La locandiera. Komedija je bila prvič uprizorjena leta 1753 in sodi med najuspešnejše Goldonijeve umetnine. Prebrisano krčmarico Mirandolino, ki uspe vzbuditi ljubezen tudi v neobčutljivih in zakrknjenih moških, prepričljivo pooseblja Carla Gravina (na sliki z Gabrielejem Ferzettijem). ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Piangerd doma-ni (dram., ZDA 1955, r. Daniel Mann, i. Susan Hayward) 16.45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Film: II re di Hong Kong (zadnji del) 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: Tre per una rapi-na (krim., It. 1964, r. G. Bongioanni, i. Barbara Steele) RETE 4_____________ 8.00 Nanizanka: In časa Lavvrence 8.50 Film: La vedova alleg-ra (glas., ZDA 1952, r. Curtis Bernhardt, i. Lana Turner) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nanizanka: Storie di vita 17.00 Film: Golden Gate (dram., ZDA 1981, r. Paul Vendkos, i. Jean Simmons, Perry King) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Minuzzolo, il ca-vallino rosso (pust., ZDA 1949, r. Lewis Millestone, i. Myrna Loy, Robert Mitchum) 22.15 Film: L innocente (dram., It. 1976, r. Luc-hino Visconti, i. Gian-carlo Giannini) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.30 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I Gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy,12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi- show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Vacanze in Florida (kom., ZDA 1985, r. Carl Reiner, i. John Candy, Karen Austin) 22.05 Nanizanki: Starsky and Hutch, 23.05 Brothers 23.35 Dok. oddaja: Cingue anni di avventura 0.10 Nanizanki: Taxi, 0.40 Starman ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Un dollaro di fifa (kom., It. 1960, r. Gior-gio Simonelli, i. Ugo Tognazzi, Valter Chia- ri) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Nanizanka: I classici dellerotismo 23.30 TV film: Il nemico dei Kennedy (krim., ZDA, r. Michael 0'Herlihy) TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Nadaljevanka: Aspen 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Una vera amici-zia (kom., ZDA 1978, r. Jack Starret, i. Johnny Cash) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Un pianto nella notte (dram., ZDA 1978, r. Richard Lang, i. Susan Saint James, Michael Parks) 22.20 Nanizanka: Ray Brad-bury presenta 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Corsa contro la paura (dram., ZDA 1969, r. Melanie Read, i. Annie Whittle) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Naufraghi 12.00 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: L ere-dita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: L'abito da sposa (fant., r. Boris Ritsari-ov, i. Jelena Kondrati-eva, Boris Scherbakov) 22.00 Nanizanka: S. Francisco of limit 23.00 Dnevnik 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ZANIMIVOST RTV Ljubljana 1_______________| 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.): nad. Taname-ra, singapurski lev, 17.30 nan. Samo bedaki in konji 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Zrcalo tedna, 18.25 Naš utrip 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Kobilica, 18.50 lutke Zlatarjevo zlato (5. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Ekran sneži (Marija Bedenek-Vesna Jezerkič, r. Milj enko Dereta, i. Alma Priča, Mira Banjac) 21.40 Mali koncert: Kvartet godal 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Tanamera (3. del) in nanizanka Alo, Alo (10. del) 1.15 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar) 14.05 Nogomet: Amsterdamski turnir 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Mednarodni informativni tednik: Settegiorni 20.30 Košarka NBA: finale (pon.) 22.15 TVD Novice 22.25 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) RTV Ljubljana 2______________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Informativna oddaja: Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoletja (9. odd.) 20.30 Dokumentarna serija: Televizija 21.25 Poskusni satelitski prenosi • RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: Dogodivščine barona Munchhausna (zadnji del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Š koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonatina za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje: Vaščani pojo iz Zgornje vesce (vodi Jožko Kovačič); 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam poj-deš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik (pon.), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z instrumentalnimi ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. 1 s FILMI NA MALEM EKRANU V znamenju velikega Amadeusa Leto 1991 bo potekalo v znamenju velikega Mozarta in priprave na 200. obletnico njegove smrti so seveda že zaznavne, kot to terja neusmiljeno sodobno menežerstvo. V ZDA so že objavili spored koncertov, ki naj dajo pečat obletnici, nizozemska diskografska hiša Philips pa je v teh dneh napovedala, da bo izdala celotni opus salzburškega skladatelja v 180 laserskih ploščah. Cena bo - tako pravijo - dostopna vsem, zaželjena pa so prednaročila. Prve plošče ogromne zbirke bodo na razpolago že avgusta prihodnjega leta, zbirka pa bo popolna oktobra 1991, ko bo proslavljanje doseglo svoj višek. Pri zbirki sodelujejo svetovno znana imena, kot angleška dirigenta Colin Davis in Neville Marriner, japonski pianist Mitsuko Učida in španska sopranistka Monserrat Caballe. V 30 letih je Mozart napisal na tisoče čudovitih skladb: 20 oper, 50 simfonij, 33 koncertov, 26 godalnih kvartetov, kopico komornih skladb, 17 klavirskih sonat, 15 maš, klavirske in cerkvene skladbe kot tudi kompozicije za vsemogoče vokalne in instrumentalne zasedbe ter za danes pozabljena glasbila je nemogoče prešteti, saj je katalog njegovih skladb še vedno nepopoln. Smrt ga je prehitela, da ni uspel dokončati niti slavnega Rekvijema, umrl pa je v bedi. Drobec današnjih slavnosti bi enemu naj večjih glasbenih genijev vseh časov (na Olliverjevi sliki kot otrok igra na dvoru kneza Contija) gotovo polepšal turobnost zadnjih dni... RAPPORTO CONFIDENZIALE — Confidential Report, Mister Arkadin — Zaupno poročilo, gospod Arkadin, Šp.-VB 1956. V ponedeljek, 7. avgusta, ob 14.10, na RAI 1. Pustolovski film. Bogati gospod Arkadin (Orson VVelles) naroči novinarju Michaelu Redgraveu, naj raziskuje nepoznane strani njegovega življenja, ki se jih sam več ne spominja. Novinar se napoti po sledovih Arkadinove pustolovske in ne vedno zakonite preteklosti, od Španije do Pariza, Tangerija, Amsterdama in Miinchna. Na poti sreča več Arkadinovih bivših pajdašev, ki pa jih ekscentrični bogataš odstrani kot nevarne priče... Film je zgrajen na značilni retrospektivni strukturi, prav tako kot VVellesova mojstrovina Državljan Kane, in vsebuje vse avtorske prvine tega genialnega Odiseja sedme umetnosti: baročno slikovitost, demonski nemir in samouničevalno iskateljsko slo, svojski pustolovski naboj in megalomanstvo. VVelles je tu režiser, glavni junak, scenarist in kostumograf. ( \ VIDEO NOTES Oddaja:___ ■.......... Postaja:__________ ITAL JANŠKE TV MREŽE BAI 1________________________ 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dokumentarec: Giramondo - Nil 10.15 Film: Terza liceo (kom., It. 1954, r. L. Emmer, i. Isabella Redi) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Robin Hood 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: II cammino della speranza (dram., It. 1950, r. Pietro Germi, i. Raf Vallone) 15.50 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.45 Mladinska oddaja: Big Estate 17.45 Film: La carovana dei Mormoni (vestern, ZDA 1950, r. John Ford, i. Ben Johnson) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik ■20.30 Dok. oddaja: Kvark - posebnosti 21.20 Film: Via di qui uomo bianco (dram., ZDA 1984, r. Charles Pi-erce, i. Tim Mclntire, Jack Elan), vmes (22.20) dnevnik 23.05 Nadaljevanka: Chateauvallon 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 Comput-ron 22, 10.00 Monopoli 11.00 Dokumentarec: L'avventura del-le piante 11.30 Odlomki iz DOC Cluba: Mango 12.05 Nanizanka: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.20 Film: Banzai (kom., Fr. 1982, r. Claude Židi, i. Coluche) 18.15 Videocomic, nato športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: La moglie piu bella (dram., It. 1970, r. Damiano Damiani, i. Ornella Muti, Alessio Orano) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.30 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.20 Nočni dnevnik 23.30 Poletni International DOC Club 24.00 Film: Infedelta (dram., ZDA 1936, r. W. Wyler, i. VValter Huston) RAI 3________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Beach volley (iz S. Antioca) 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Marisa Laurito 15.25 Videobox 16.10 Dokumentarna oddaja: Drobci 16.40 Film: Lady Hamilton (dram., VB 1941, r. Alexander Korda, i. Vivi-en Leight, Laurence Olivier) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.15 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Variete: Grillo turista per caso 21.30 Dnevnik - večerne vesti 21.35 Film: Mi e caduta una ragazza nel piatto (kom., VB 1971, r. Roy Boulting, i. Peter Sellers, Goldie Havvn) 23.10 Avtorska TV: Liliana Cavani - I tasti del Terzo Reich (2. del) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Odkrivanje peščenih gradov na otoku Fraser Torkov večer na RAI 1 se začenja z dokumentarnim nizom že slavnega Ouarka. V posebnem sklopu oddaj s podnaslovom Odkritja in raziskovanja po planetu Zemlja nam Piero Angela nocoj (ob 20.30) ponuja reportažo C brisa Wilcoxa o očarljivih naravnih lepotah otoka Fraser ob vzhodni obali Avstralije. Na tem otoku se razprostira 120 km dolg in 25 km širok peščen pas, na katerem je narava z dolgoletnim trudom izoblikovala sanjske peščene gradove. Z A S E B N E TV POSTAJE • CANALE 5___________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: E' arrivato lo sposo (kom., ZDA 1951, r. Frank Capra, i. Bing Crosby) 16.45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Film: Nick Mano Fredda (dram., ZDA 1967, r. Steward Ro-senberg, i. Paul New-man, George Kenne-dy) 22.35 Kviz: II gioco dei nove 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.50 Film: I diavoli di Dy-ton (pust., ZDA 1968, r. Jack Shean, i. Rory Calhourn) RETE 4_____________ 8.10 Nanizanka: In časa Lawrence 9.00 Film: II giardino segreto (kom., ZDA 1949, r. Fred McLeod Wil-cox, i. Margaret O Bri-an) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nan.: Storie di vita 17.00 Film: II pomo di Eva (kom., ZDA 1984, r. Robert Ellis Miller, i. Ro-byn Douglass) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: II commissario Pepe (kom., It. 1969, r. Ettore Scola, i. Ugo Tognazzi, Silvia Dio-nisio) 22.30 Film: La banda di Jes-se James (vestern, ZDA 1972, r. Philip Ka-ufmann, i. Cliff Robertson, Robert Du-vall) 0.20 Nanizanki: Agente speciale, 1.20 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Una notte nel ci-mitero (srh., It. 1986, r. Lamberto Bava, i. Gianmarco Tognazzi, Lea Martino) 22.20 Glasbena oddaja: Ve-trina del Festivalbar 23.20 Dokumentarec: Cin-gue anni di avventura 23.50 Nanizanke: Starman, 0.50 Brothers, 1.20 Taxi ODEON______________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Profondo nero (dram., Niz. 1986, r. Fons Rademakers, i. Derek De Lind, Moni-que Van De Ven) 23.15 Varieteja: Telemeno, 23.30 Le notti del gran-de cocomero TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Aspen 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: II cuore come una ruota (dram., ZDA 1984, r. Jonathan Kaplan) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Atletika: mednarodni miting v Budimpešti 22.30 Rubrika o motorjih 23.00 Vesti in šport 24.00 Film: II mistero del ca-davere scomparso (krim., ZDA 1970, r. Robert Day) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: Le avven-ture di Charles Dickens, 12.30 Naufraghi 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 14.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: L'ere-dita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nanizanke: S. Francisco Of Limit, 21.30 II ri-torno del Santo, 22.30 Angoscia_ 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________| 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.): nad. Taname-ra, 17.30 nan. Alo, alo 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Posvetovalnica za starše: Zvišana temperatura 18.40 Spored za otroke in mlade: Čiru-le čarule - Čarobni vozel, 18.45 Pisani svet - Nezaslišani videz stvari 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Družina Munroe . (Kan., r. D. Arcand, M. Bland-ford, D. Jackson, i. Kenneth VVelsh, Martha Henry, 1. del) 20.55 Opera: Zvonček (glasba Gaetano Donizetti) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nad. Taname-ra (4. del) in nan. Nenavadne zgodbe (10. in zadnji del) 1.10 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 14.05 Košarka NBA: finale (pon.) 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogbmet: finale za medcelinski pokal, P.S.V. Eindhoven-Nacio-nal Montevideo (pon.) 23.00 TVD Novice 23.10 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (pon.) RTV Ljubljana 2______________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Beograjski TV spored 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Dubrovniški poletni festival: koncert violinista Uta Ughija 20.45 Žrebanje lota 20.50 Dokumentarna oddaja: Voditelji neuvrščenih - Naser (3. del) 21.40 Poletni magazin RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Max 14 (1. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Barvne sintonije, 12.40 Glas harmonike; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Kresničke, 15.30 Premišljevanje, 16.00 Kulturnopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Drama: Boginja iz Sesljanskega zaliva (6. del), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Študio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Radijska igra; 20.37 Glasba; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Su-perpass; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU IGRALSKI OBRAZ Audrey se vrača Audrey Hepburn je maja praznovala šestdeseti rojstni dan, darilo, ki ga je namenila sama sebi pa je... nov film. Po naj novejših vesteh, ki prodirajo iz Hollywooda, bo brhka Audrey igrala v novem filmu Stevena Spielberga Always, poleg nje pa bo v filmu deležen pomembne vloge tudi Richard Dreyfuss. Hepburnova je preživela zadnjih osem let daleč od brnenja filmske kamere, svoj čas pa je posvečala predvsem akcijam za boj proti lakoti v državah Tretjega in Četrtega sveta. Igralska žilica je očitno ni zapustila, saj je večkrat izjavila, da bi se prav rada vrnila na delo, v tisti magični svet, ki ji je podaril veliko zadoščenj. Hepburnova je namreč med redkimi igralkami, ki se lahko ponašajo z nastopom v »elegantnih« in »omikanih« filmih. Lepi Audrey se je poznalo, da je bila njena mama nizozemska baronica, oče pa zelo vpliven britanski bančnik. Malokatera igralka je znala tako preudarno izbirati režiserje in filme, prav tako malo pa jih je lahko zahtevalo, da jim kroji vse obleke ena sama modna hiša (Audrey je postala simbol modnega kreatorja Givenchyja). Sicer so vsi težko pričakovali njen povratek, najbrž v upanju, da se bo pod Spielbergovo režijo rodila nova Sabrina ali moderna verzija nepozabne Holly Golightly, ki je prav rada stikala po Tiffany’su. LA CAROVANA DEI MORMONI — VVagonmaster, ZDA 1950. V torek, 8. avgusta, ob 17.45, na RAI 1. Vestem. Dva kavboja sprejmeta nalogo, da pripeljeta karovano Mormonov čez prerije Zahoda do države Utah. Na poti se karovani pridružita še stari igralec in njegova spremljevalka. Dolgi sprevod pionirskih voz postane tarča več napadov, a pod previdnim vodstvom izkušenih kavbojev varno dospe do cilja. Priznani mojster vesterna John Ford prikazuje epsko potovanje, katerega protagonisti niso običajni papirnati junaki, pač pa navadni ljudje, iz mesa in krvi: od skrbnih pionirjev, katerim ne manjka tudi žilica humorja, do dobrosrčnih deklin, od vestnih kavbojev do pravih zločincev. Prizorom trdega vsakdana, ki ga skupaj doživlja nenavadno složna skupnost, sledijo le redke, značilno pustolovske ves-ternske sekvence, ker je Ford hotel uprizoriti v prvi vrsti malega človeka z njemu značilnim notranjim mirom in pogumom. VIDEO NOTES Oddaja: Postaja: Ura:____ \_________ ITALIJANSKE TV RAI 1_________________________ 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dokumentarec: Giramondo -Morske relikvije 10.15 Film: La vita e bella (kom., It. 1943, r. Carlo Ludovico Bragag-lia, i. Maria Mercader) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Robin Hood 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: Le iene di Chicago (dram., ZDA 1950, r. Richard Fleisher, i. Charles McGravv) 15.20 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.10 Zanimivosti: Action Now 16.40 Mladinska oddaja: Big Estate 17.40 Film: Neve rossa (krim., ZDA 1951, r. N. Ray, i. Robert Ryan) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo 21.30 Variete: Cera una volta... io Renato Rascel, nato Dnevnik 22.40 Šport v sredo: boks 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2__________________________ 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 Comput-ron 22, 10.00 Monopoli 11.00 Dokumentarec: L avventura del-le piante 11.30 Iz DOC Cluba: Venditti 12.05 Nanizanka: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nan.: Lassie, nato risanke 16.35 Film: Tiro a segno per uccidere (pust., It. 1968, r. M.Kohler, i. Stevvard Granger, Klaus Kinski) 18.05 Videocomic, nato športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Per ordine della madre (dram., ZDA 1986, r. Michael Tuchner, i. Stefanie Powers) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.05 Nočni dnevnik 23.15 Reportaža: Druga polovica noči 23.45 Film: L'uomo dai due volti (krim., ZDA 1935, r. Levvis Seiler) MREŽE • | RAI 3____________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Edwige Fenech 15.15 Film: Margherita Gauthier (dram., ZDA 1936, r. George Cu-kor, i. Greta Garbo) 17.00 Film: Gioventu, amore e rabbia (dram., VB 1966, r. Tony Ric-hardson, i. Tom Courtenay) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: Super rapina a Milano (krim., It. 1964, r.-i. Adriano Ce-lentano, i. Claudia Mori), vmes (21.20) večerni dnevnik 22.15 Dokumentarna oddaja: Drobci 22.30 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 23.00 Avtorska TV: Liliana Cavani -Hitler uberall (3. del) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Nočna glasba: I Solisti Veneti izvajajo Vivaldija in Marcella (dir. Claudio Scimone) Nocoj nov primer za izvedenko tv kriminalk V neverjetnem poletnem navalu boljših in slabših filmskih ponudb, s katerimi tako državne kot zasebne tv mreže zapolnjujejo svoje dnevne sporede, se ob sredah (ob 20.30 na RAI 1) tedensko pojavljajo tudi TV filmi, v katerih nastopa »izvedenka kriminalk« Jessica Fletcher (pravo ime Angela Lansbury, na sliki). Gospa je zrelih let, spretna in obenem neupadljiva, tako da z lahkoto rešuje zagonetne umore, ki jo kot nalašč »spremljajo« na življenjski poti. Z A S E B N E TV POSTAJE CANALE5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: II bacio del ban-dito (glas., ZDA 1948, r. Laslo Benedek, i. Frank Sinatra, Kat-hryn Grayson) 16.45 Nanizanka: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Kviza: OK il prezzo e iusto, 22.30 II gioco ei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: La legge del ca-pestro (vestern, ZDA 1956, r. Robert VViese, i. James Cagney, Tom Dubbins) RETE 4_____________ 8.10 Nanizanka: In časa Lavvrence 9.00 Film: Le guattro mogli (kom., Šp. 1947, r. Del Arno Algara, i. Fosco Giachetti) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nan.: Storie di vita 17.00 Film: Una lettera di Frank (dram., ZDA 1979, r. Edvvard Paro-ne, i. Art Carney, Mau-reenStapleton) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Krakatoa, est di Giava (pust., ZDA 1969, r. Bernard Koval-ski, i. Maximilian Schell, Diane Baker) 22.50 Film: Il diavolo nello specchio (dram., VB 1959, r. A. Asguith, i. Dirk Bogarde, Olivia De Havilland) 0.50 Nanizanki: Agente speciale, 1.50 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del VVest 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nogomet: Milan-Ga-latasaray 22.30 Nanizanki: Starsky and Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cin-gue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Starman ODEON________________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: La vendetta di Ursus (pust., It. 1962, r. Luigi Capuano, i. Samson Burke, Livio Lo-renzon) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Django il bastar-do (vestern., It. 1969, r. Sergio Garrone, i. An-thony Steffen) TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Primo fra tutti (1. del) 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Piccolo miracolo (kom., ZDA 1973, r. Je-annot Szwarc, i. Vitto-rio De Sica) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: II giardiniere spagnolo (dram., VB 1956, r. Philip Leacock) 22.15 Znanstveni tednik: Galileo 22.50 Vesti nocoj 23.05 Šport nocoj 24.00 Film: I fuorilegge della valle solitaria (vestern, ZDA-Šp. 1962, r. Michael Carreras, i. Don Taylor) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: Le avven-ture di Charles Dickens, 12.30 Naufraghi 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Nadaljevanka: L'ere-dita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: Delitto sulla strada (dram., ČSSR 1979, i. M. Perepeczko, A. Valkova) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ A : SLOVENSKE MREŽE ■ OSEBNOST TEDNA RTV Ljubljana 1_______________| 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.): nad. Taname-ra, 17.30 nan. Nenavadne zgodbe 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Glasbena parada Radenci 89: Emerton Big Band 18.35 Spored za otroke in mlade: Markacija, 18.55 lutkovna igrica Robin in Rozi - Zidarja 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Gaspard in sin (kom., Kan. 1988, r. Francois La-bonte, i. Jacgues Godin, Gasto-ne Lepage) 21.35 Mali koncert: Novi ljubljanski godalni kvartet (Mozart) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nadaljevanka Tanamera (5. del) in nanizanka Hooperman (10. del) 1.10 Video strani | RTV Koper________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: finale za medcelinski pokal (pon.) 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogomet 22.15 TVD Novice 22.25 Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) RTV Ljubljana 2________________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (R. Strauss - Štiri poslednje pesmi in Kavalir z rožo, dir. A. Gnam) 20.50 Koncert kitarista Tomaža Rajte-riča 21.30 Znanstveni forum RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Max 14 (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Moja šola radiestezije in bi-oterapije, 12.40 Foklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O poeziji: Iz zemlje gre v trto; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Spomini Staneta Kavčiča, nato Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Naj narodi pojo; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Su-gerpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslučalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7,30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. 1! FILMI NA MALEM EKRANU Velika mati sodobnega baleta »Velika mati« sodobnih koreografov ni več mlada, čeprav ji sedem križev še ni upognilo hrbta. Prav čez nekaj dni (premiera je predvidena v sredo, 9. avgusta, ponovitve pa v naslednjih treh dneh) bo Martha Graham Dance Company v Palermu za zaključek Glasbenega poletja predstavila zadnjo stvaritev slavne baletke in koreografinje z naslovom Martha Graham 21. stoletju nasproti. Predstava bo v gledališču Verdu-ra, torej v vili, ki je nekoč bila v predmestju, danes pa je v samem centru mesta, in ki bo nudila večeru neobičajen okvir cipres in cvetličnih gredic. Baletni večer bo sestavljen iz štirih delov. Prvo točko predstavlja lanska koreografija na glasbo Carlosa Nakaia z naslovom Night Chant, sledila bo postavitev iz leta 1937 -Deep Song, ki govori o boleči in krvavi španski državljanski vojni in sloni na glasbi Henryja Cowella. Glasba VVilliama Schu-mana nudi odlično osnovo Ojdipovemu mitu in Jokastini tragediji - Night Journey. Zaključna točka, Acts of Light, se poslužuje glasbe Carla Nielsena, da govori o luči, ki prinaša na zemljo toplino in življenje. Predstava bo prav gotovo neobičajno doživetje in ponovni dokaz moči, neustavljivega iskanja, izvirnega načina izražanja, koreografske domiselnosti in neuničljive življenjske sile »stare« Marthe Graham, ki že pol stoletja nudi svetovni baletni sceni vedno privlačne in nove izraze Terpsihorine umetnosti. GIOVENTU', AMORE E RABBIA — The Loneliness of the Long Distance Runner — Osamljenost tekača na dolge proge, VB 1966. V sredo, 9. avgusta, ob 17.00, na RAI 3. Dramatični film. Uporniški mladenič, ki je odrasel v motenem družinskem okolju, reagira na očetovo smrt in na materin odhod dokaj bolestno. Nemir in srd do družine ter družbe ga privedeta do poskusa ropa, toda policaji ga ulovijo in zaprejo v dom za prestopnike. Tu mu ravnatelj nameni posebno pozornost in ga skuša izvleči iz pesimizma in apatije s športom. Fant se pripravlja za nastop na važnem tekmovanju v krosu. Na tekmovanju se protagonist po mučni preizkušnji znajde sam pred ciljem in se zadnji trenutek odpove zmagi. To je pač edina možnost, da izkaže svoj skrajni odpor do družbe, četudi jo pooseblja očetovsko dobrohotni ravnatelj zapora. Richardsonov film predstavlja enega od najbolj uspelih izdelkov angleškega kritičnega gibanja iz 60. let - free dnema. f VIDEO NOTES Oddaja: ■__________, Postaja: 1 _________ ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1_________________________ 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dokumentarec: Giramondo 10.15 Film: II microfono e vostro (kom., It. 1951, r. G. Bennati) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Robin Hood 13.30 Dnevnik in Srečno poletje! 14.10 Film: La giungla della settima strada (dram., ZDA 1957, r. Al-drich-Sherman, i. Lee Cobb) 15.35 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.25 Evropske pravljice 16.35 Mladinska oddaja: Big Estate 17.35 Film: La vita ricomincia (dram., It.1945, r. M.Mattoli, i. A.Valli) 19.15 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Un ero e in famiglia (pust., ZDA 1986, r. Mel Damski, i. Chris Collett, Cliff De Young) 22.00 Dnevnik 22.10 Film: La tomba di Ligeia (srh., VB 1965, i. Vincent Priče) 23.30 Variete: Metti una sera a Napoli 0.20 Nočni dnevnik 0.30 Atletika (iz Grosseta) RAI 2_________________________ 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 Comput-ron 22, 10.00 Monopoli 11.00 Dokumentarec o rastlinah 11.30 Iz DOC Cluba: Enzo Iannacci 12.05 Nanizanka: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nan.: Lassie, nato risanka 16.20 Film: Carosello napoletano (kom., It. 1954, r. Ettore Giannini, i. Paolo Stoppa, Sofia Loren) 18.20 Videocomic, nato športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Per ordine della madre (dram., ZDA 1986, 2. del) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Variete: Improvvisando '89 22.55 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.45 Nočni dnevnik 23.55 Film: Hong Kong, un pošto per morire (dram., ZDA 1982, r. James Fargo, i. Chuck Norris) 1.55 Moški veleslalom (iz Avstralije) RAI 3________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Stefania Sandrelli 15.15 Dokumentarna oddaja: Drobci 15.45 Kolesarstvo: dirka po Umbriji 16.30 Video fragmenti: Black & Blue 17.05 Film: Piccoli attori (kom., ZDA 1939, r. Busby Berkeley, i. Mic-key Rooney, Judy Garland) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik, vreme, deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Nadaljevanka: Eneida (r. Franco Rossi, i. Giulio Brogi, Olga Kar-latos, 5. in 6. del) 22.05 Dokumentarna oddaja: Drobci 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 23.05 Avtorska TV: Liliana Cavani - II Terzo Reich brucia (4. del) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Nočna glasba: pianist Mark Ne-ikrug in violist Pinchas Zuker-mann izvajata Brahmsovo Sonato v f-molu op. 120 št. 1 Poletno osvežilo ob moškem veleslalomu Sicer bi nam misel na hladno snežno odejo v pasji vročini prav dobro dela, pa vendar se nam smučanje v teh časih zdi nekoliko neobičajen šport. Kljub vsem našim pomislekom se danes (za naš čas bolje to noč) v Avstraliji začenjajo tekmovanja za svetovni pokal v smučanju. Ob 1.55 bo na RAI 2 v neposrednem prenosu iz Thredba na sporedu prva preizkušnja v moškem veleslalomu. Na sliki Švicar Marc Giraraelli, nesporni protagonist lanskega »belega cirkusa«. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una famiglia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: La valle della vendetta (vestern, ZDA 1951, r. Richard Thorpe, i. Robert Wal-ker, Burt Lancaster) 16.45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Variete: Bellezze al bagno 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.45 Film: La bomba di Kansas City (kom., ZDA 1972, r. Jerrold Freedman, i. Raguel VVelch, Kevin McCar-thy) RETE 4______________ 8.10 Nanizanka: In časa Lawrence 9.00 Film: Sempre piu diffi-cile (kom., It. 1943, r. Piero Ballerini, i. Germana Paolieri, Nerio Bernardi) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nanizanka: Storie di vita 17.00 Film: Bambini in ven-dita (dram., ZDA 1981, r. Burt Brinckerhoff, i. Lynda Carter, Harold Gould) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Le armi della vendetta (pust., It.-Fr. 1964, r. Bernard Borde-rie, i. Gerard Barray, Valerie Lagrange) 22.20 Film: Honkytonk Man (dram., ZDA 1982, r.-i. Clint Eastwood) 0.35 Nanizanki: Agente speciale, 1.35 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Avventurieri ai confini del mondo (pust., r. Brian Hutton, i. Tom Selleck, Bess Armstrong) 22.30 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cin-gue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Starman ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: II cigno dagli ar-tigli di fuoco (krim., ZRN 1972, r. Alfred Vohrer, i. Hubert Sus-chka, Horst Tappert) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Glasbena oddaja: Caf-fe Italia 24.00 Nanizanka: Insiders TMC_________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini dellArizona 12.00 Nadaljevanka: Primo fra tutti 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Dolci vizi al foro (glas., ZDA 1966, r. Richard Lester, i. Zero Mostel, Phil Silvers) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio: neladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nogomet: Dinamo-Os- tali svet (iz Moskve) 22.25 Morski športi 22.55 Vesti in šport 24.00 Film: Doctor Glass (r. Mai Zepperling, i. Per Oscarson, Lone Hertz) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: Le avven-ture di Charles Dickens, 12.30 Naufraghi 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: L'ere-dita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nadaljevanka: Nostra madre (i. Maria Fiore, 1. del) 22.00 Dok. oddaja: Pan 23.00 Aktualno: SEA - Una realta a Trieste 23.15 Rubrika o kolesarstvu 0.15 Dnevnik, nato dražba 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč (pon.): nad. Taname-ra, 17.35 nan. Hooperman 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja (9. odd.) 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (10. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Župan in Veurna (Georges Simenon, scenarij Johan Boonen, r. Dre Poppe, i. Ward De Ravet, Dora Van der Groen, 2. del) 21.05 Glasbena oddaja: III. mednarodni festival Novi glasovi '89 21.55 Dnevnik in vreme 22.15 Inf. oddaja za goste in tujine 22.20 Poletna noč, vmes nad. Taname-ra (6. del) in nan. Leteči cirkus Monthyja Pythona (10. del) 1.20 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 14.05 Nogomet (pon.) 16.00 Šport spektakel- Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Dogodek 22.15 TVD Novice 22.25 Beach volley (iz S. Antioca) 23.20 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona, pon.) RTV Ljubljana 2________________ 19.05 Čas, ki živi: Ko je umrla lipa 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Zabavnoglasbena oddaja: Vizitka 20.45 Poročila 20.50 Oddaja o kulturi: Perokist, 20 let pozneje 21.20 Umetniški večer RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Max 14 (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Slovenski madrigalisti (vodi Janez Bole); 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja, nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. 1 FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA 1 Papa Winnie ROOTSIE & BOOPSIE Ena najuspešnejših poletnih popevk je razigrana Rootsie & Boopsie, ki jo poje Papa Winnie. Kot Eddy Grant je tudi Papa VVinnie okrašen z drobnimi kitkami in je zato, po statistikah, toliko bolj privlačen. Njegove pesmi so doživele v Italiji izjemen uspeh, saj jih zasledimo na vsemogočih »Compilation«. Festivalbar 89 se je obogatil z Rootsie & Boopsie, ki vsebuje poleg priredbe You Are My Sunshine še znano Co-untry Road, Take Me Home, v zbirki uspešnic Oro Puro pa je še Monalisa. Skratka, Papa VVinnie je povsod prisoten. Prijeten ritem, lahka melodija, glasovno in estetsko zanimiv pevec so pogoji za uspeh Winniejevih pesmi, ki slonijo na nekaj akordih, a so kljub temu všeč mladim in starim. Po mnenju nekaterih je album monoton, a Rootsie & Boopsie je prodala že ogromno kopij. Posebnost predstavlja zadnja pesem v albumu, ki jo je Papa VVinnie poimenoval Rootsie & Boopsie - Beach Ver-sion: izvaja jo s svojo kitaro ob spremljavi razigranega poletnega zbora. Pesmi: Rootsie & Boopsie Medley With: You Are My Sunshine, Take Me Home, Co-untry Roads, Teenager In Love, Lonelinnes, Stop It, Miranda My Girl, April The Swee-test Girl, Monalisa, Wild Sanchez, Rootsie & Boopsie (Beach Version). HONKVTONK MAN, ZDA 1982. V četrtek, 10. avgusta, ob 22.30, na Rete 4. Dramatični film. Clint Eastwood prikazuje v tej ameriški paraboli lik neznanega, a talentiranega pevca country glasbe, ki v 30. letih prebrede ZDA od Oklahome do Nashvillea, prestolnice te glasbene zvrsti. Po tretjerazrednih lokalih in beznicah ga spremljata dva značilna lika: »starec« Red, ki je osebno doživel zaton VVesta, in »otrok«, starčev vnuk White, ki ga odigra Eastwoodov sin Kyle. Trojica se mora znajti, da se reši pred sleparji in preganjalskimi šerifi, pred nezaupljivimi farmarji in nepoštenimi glasbenimi menežerji. Od jetike in alkohola izhirani Honkytonk Man končno doseže cilj in posname ploščo s svojimi najboljšimi motivi. Opevani »ameriški sen« zaživi še enkrat ob naivni, a zagotovo iskreni melodiji Eastwoodove grenko otožne balade. VIDEO NOTES Oddaja:-- : : . c. 1 l tč :f Postaja: ________ Ura:________________ v______________________/ 9.00 10.15 ITALIJANSKE TV MREŽE RA! 1 23.30 0.20 0.30 RAI 2 Risanka in dokumentarec Film: Esterina (dram., It. 1959, r. Carlo Lizzani, i. Carla G ra vina) Vreme in dnevnik Nadaljevanka: Santa Barbara Nanizanka: Robin Hood Dnevnik in Srečno poletje! Film: II re dell'Africa (pust., ZDA 1949, r. Ernest Schodsack, i. Ter-ry Moore, Ben Johnson) Dokumentarec: Viaggio in Italia Evropske pravljice Mladinska oddaja: Big Estate Film: Gli ultimi giorni di Pom-pei (zgod., ZDA 1935, r. Cooper-Schodsack, i. Preston Poster) Nadaljevanka: Santa Barbara Almanah, vreme in dnevnik Film: Uomini Falco (pust., ZDA 1976, r. Douglas Hickox, i. James Coburn, Susannah York) Dnevnik Nočni rock: podeljevanje International Rock Awards (posnetki) Variete: Metti una sera a Napoli Nočni dnevnik Rubrika: Mezzanotte e dintorni 9.00 11.00 11.30 12.05 13.00 13.25 13.45 14.30 14.45 15.25 16.20 18.00 18.30 18.45 19.30 20.30 22.45 22.55 23.45 24.00 1.55 Nanizanke: Lassie, 9.30 Comput-ron 22, 10.00 Monopoli Dokumentarec o rastlinah SP v smučanju: moški veleslalom (iz Avstralije, pon.) Nanizanka: Amore e ghiaccio Dnevnik - ob trinajstih Rubrika: Trentatre Nadaljevanka: Capitol Dnevnik - gospodarstvo Poletna oddaja: Tutti frutti Nan.: Lassie, nato risanka Film: Gazzosa alla menta (kom., Fr. 1977, r. Diane Curys, i. Eleo-nore Clarvvein) SP v smučanju (povzetki) Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Perry Mason Horoskop, vreme, dnevnik, šport Poletni variete: Cocco Dnevnik - nocoj Nan.: Hill Street giorno e notte Nočni dnevnik Film: Parola d'ordine - coraggio (vojni, VB 1962, r. Andrew Stone, i. Dirk Bogarde) SP v smučanju: moški slalom ...in za dostojen zaključek še Rock Awards Kot smo že v prejšnji tv prilogi napovedali, se nocoj (ob 22.10 na RAI 1) zaključuje uspešni tednik 'Nočni rock. Za »spodoben« zaključek pa nam RAI 1, družba Sacis, Coca Cola in ostali ponujajo posnetek z velepraznika rock glasbe. Oddaja bo namreč posvečena nagradam Rock Awards, ob tej priložnosti pa se letno zvrsti vse, kar je najboljšega na tem glasbenem prizorišču. Med nocojšnjimi gosti: David Bowie, Robert Palmer, Lou Reed, Keith Richards (na sliki). RAI 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Tenis - Challenger Cup (prenos iz Pescare) 17.30 Film: Salotto con camera e ser-vizi (kom., ZDA 1931, r. Edward Sedgwick, i. Buster Keaton, Charlotte Greenvvood) 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dokumentarna oddaja: Geo Estate - Jastrebi španske Sierre 20.30 Film: Le ali della notte (srh., ZDA 1979, r. Arthur Hiller, i. Nick Mancuso, David VVarner) 21.20 Dnevnik - nocoj 21.40 Film (2. del) 22.15 Variete: Fronti a tutto - Opera-zione Stelvio (vodi Pinina Gara-vaglia) 22.45 Aktualno: Volta pagina 23.25 Petkov boks 0.25 Nočni dnevnik ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-gliaamericana 11.15 Rubrika: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: II prezzo del suc-cesso (kom., ZDA 1959, r. Joseph Anthony, i. Dean Martin, Shirley MacLaine) 16.45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Variete: Una rotonda sul mare 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: Gli occhi dello sconosciuto (krim., ZDA 1980, r. Ken Wie-derhorn, i. Lauren Te-vves, John Di Santi) RETE 4 8.20 Nanizanka: In časa Lawrence 9.10 Film: Inferno giallo (dram., It. 1942, r. Geza von Radvanyl, i. Maria Tasnady) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nanizanka: Storie di vita 17.00 Film: II ragazzo del ghetto (kom., ZDA 1977, r. Steve Gethers, i. Ossie Davis, Michael Constantine) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Topaz (krim., VB 1969, r. Alfred Hitchcock, i. Frederick Stafford, Dany Robin) 22.50 Film: II commissario Polissier (krim., Fr. 1971, r. Claude Autett, i. Romy Schneider, Michel Piccoli) 0.50 Nanizanki: Agente speciale, 1.50 Ironside ITALIA 1 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La g ang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del VVest 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nogomet: turnir v Los Angelesu, Juventus-ZDA 22.30 Nan.: Starsky & Hutch 23.30 Šport: Grand Prix 0.30 Nanizanki: Taxi, 1.00 Starman 18.00 20.00 20.30 ODEON 22.25 13.00 Otroški variete: Sugar vmes risanke 23.10 15.30 Nadaljevanki: Anche 23.25 ricchi piangono, 16.30 24.00 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: II Mammasantis-sima (dram., It. 1979, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola, Malisa Longo) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Rubrika: Forza Italia 24.00 Nanizanka: Foxfire TMC 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Nadaljevanka: Primo fra tutti 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Ti ricordi di Sil-ver City? (dram., Av-stral. 1984, r. Sophia Turkieevvicz) Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro Vesti: TMC News Film: II maestro di nu-oto (dram., Fr. 1978, r. Jean Louis Trintig-nant) TV film: II mistero della testa mozzata (4. del) Vesti Športne vesti I Film: Bad Ronald (dram., ZDA 1974, r. Buzz Kulik, i. Scott Ja-coby) TELEFRIULI 11.30 13.00 13.30 14.30 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 23.00 23.30 1.30 Nanizanka: Le avven-ture di Charles Dickens Dnevnik Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja Glas. odd.: Musič box Nadaljevanka: L'ere-dita della priora Dnevnik Nanizanka: Medusa Dnevnik v nemščini Nadaljevanka: Nostra madre Nanizanki: La guerra di Tom Grattan, 22.30 Angoscia Dnevnik, nato dražba Nanizanka: Oranges & Lemons Inf. oddaja: News TELE 4 SLOVENSKE MREŽE MODA TA H \ P RTV Ljubljana 1_______________ 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.): nad. Taname-ra, 17.30 nan. Leteči cirkus Mon-thy]a Pythona 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: nanizanka^ Nevarni zaliv (12. del), 18.40 Škotski ansambel dud 19.05 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naše akcije 20.15 Dok.: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (5. del) 20.55 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 9. del) 21.40 Dnevnik in vreme 22.00 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.05 Poletna noč, vmes nadaljevanka Tanamera (N. Barber, r. Kevin Dobson, i. Christopher Bowen, Lewis Fainder, 7. in zadnji del) 24.00 Film: Dvojna preiskava (krim., ZDA 1985, r. Jud Taylor, i. Richard Crenna, Beverly D'Ange-lo, 1. del) | RTV Koper________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 14.05 Dogodek (pon.) 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Košarka NBA: finale (pon.) 22.15 TVD Novice 22.25 RTV Ljubljana 2_________________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Glasbena oddaja: Alpski večer '89 (pon. 6. oddaje) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Oddaja neuvrščenih: humoristične serija Narodni komite Sešeji 21.00 Glasbena oddaja: Melodije morja in sonca '89 (prenos iz Porto- - roža) 22.30 Poskusni satelitski prenosi Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (povzetki) RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Max 14 (4. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi, 12.40 Folklorna glasba, vmes Glasbeni listi; 13.20 Poletni mozaik: 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O tolmačenju otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z... ; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU Shujševalni recept težkega tenorista Sadje, zelenjava, mineralna voda, dve tehtnici, neorhajna volja in uspešno hujšanje je zagotovljeno! Recept si je izmislil in ga seveda tudi preizkusil Luciano Pavarotti, najvidnejši predstavnik »najtežje kategorije« opernih pevcev, ki je v zadnjih časih znižal svojo častitljivo težo za celih trideset kilogramov. V intervjuju za angleški tednik Hello italijanski tenorist še pripoveduje, kako je vsega kriv njegov življenjski ritem. Zaradi poklicnih obveznosti večji del svojega časa »pretiči« na odru ali za kulisami, priložnosti za zdrave sprehode pa je vedno manj. »V mladih letih sem več ur na dan posvetil nogometu ali odbojki,« je poudaril Pavarotti, »ko sem začel študirati solo petje, pa sem se športu moral odreči in tako sem se začel tudi vidno rediti.« Trideset kilogramov niso mačje solze, pevec pa zatrjuje, da na novo pridobljena »vitkost« sploh ne bo vplivali na kakovost njegovega glasu (zaskrbljenim občudovalcem se torej lahko odvali kamen s srca!). Med vsemi sestavinami Pavarotti) evega hujševalnega recepta pa je še najbolj dragocena železna volja. Zakaj pa dve tehtnici? »Z eno sem tehtal sadje in zelenjavo, z drugo pa sebe!« GLI UOMINI FALCO — The Sky Riders — Jezdeci neba, ZDA 1976. V petek, 11. avgusta, ob 20.30, na RAI 1. Pustolovski Ulm. Skupina teroristov ugrabi v Atenah ženo in sinova ameriškega petičneža. Krajevna policija ne more priti ugrabiteljem do živegaa. Več sreče pa ima Jimmy McCabe (simpatični James Coburn), bivši mož ugrabljene ženske in oče enega od otrok, ki odkrije skrivališče teroristov. Talci so zaprti v starodavnem gorskem samostanu, ki je nedostopen in nedosegljiv. Pogumni McCabe ugotovi, da je mogoče le na en način rešiti ugrabljence: priti do njih z zraka, s pomočjo »zračnih zmajev«. Zato najame skupino drznih »človeških sokolov«, s katerimi se loti nevarnega podviga... Hickoxovo delo spoštuje vsa pravila pustolovskega akcijskega filma, zračni posnetki so res slikoviti, a pozna se mu čas, kajti če so bili »zračni zmaji« leta 1976 (ob nastanku filma) senzacija, predstavljajo danes povsem normalen pojav. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: :■.' v i ;T ■ ■■ Postaja: ___;_i,__ - Na prvi pogled pritegneta pozornost predvsem dandyjevska uglajenost in brezhibna urejenost, ki vselej svojevrstno ovijata peterico mladih članov angleškega ansambla Spandau Ballet. Sicer se zadnje čase izredno malo (drznili bi si lahko reči tudi nič) pojavljajo na straneh dnevnega in strokovnega časopisja. Mar se je nekdanji nori, včasih celo histerični val navdušenja tako pomiril, da so na glasbene lepotce že vsi pozabili? Mar privlačni in lični dečki niso več dovolj mikavni? Spandau Ballet - prijateljsko tudi Spands - so vendar še pred kratkim želi neverjeten uspeh, predvsem med mlajšimi poslušalci (in poslušalkami!). Na njihove koncerte se je zgrinjala večtisočglava množica, vtis zunanjega opazovalca pa je bil zelo soroden tistemu, ki so ga pred desetimi in več leti dosegali tedaj »legendarni« Beatles ali Rolling Stones. Pri Spandsih pa še najbolj preseneča dejstvo, da uspejo to strastno občudovanje izzvati tako zelo čedni fantje, ki z ničemer - ne z glasbo ne z načinom oblačenja - ne Izražajo značilnega mladostniškega upora. Anthony Hadley in tovariši pravzaprav učinkujejo zelo »brezmadežno«: predstavljajo se v brezhibno izbranih oblačilih, njihove pesmi so harmonične, umirjeno rockovske, melodične, nikakor ne agresivne. Spandau Ballet vendar niso zaman začetniki stila nevv romantici Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje in Eva Fornazarič Šport: Aleksander Koren Glasba: Boris Devetak Foto: Magajna, AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. m s»