Avstrijsko-nisko bojišče. Maribor, dne 13, januaria. V K a r p a t i h Rtisi r.e napreduje'o vieč, a ti: di r.ašim fietrm je vsako dalekosežneše podvzetje rv di izredi.o slabega vremena onemogo^cno. Iz poro^ ' o bojih v Karpatih se razvidi, da so Kusi aadnji ftarposeb.no v Bukovini razvijali .vellko podjet ost. Ko meji Bukovina ob Rumunijo, je namen omiden, Ho teli so Rumur.cem dokazati, da bodo istotako postopul proti Rumuniji, ako bi se približala Avstriji. V z a h o d n i G a 1 i c i j i vreme ni nič bol-so kakor v Karpatih. Vendar Rusi neprestano napatla; in če ni mogoče s pehoto, pa z artilerijo. "Nlrogo j n je na tem, da bi predrli, naše čete, jih razdelili v južni in severni del ter pctem p.eovira-: o zasedli Krakovo. Toda naše čete se držijo izborno ter z uspelto: • odbijajo vse ruske pozkuse. N;t; za ped se r.e umaknejo več. V Przemyslu je razpoloženje naših 5et i:'. borno. Rusi si, r.e upajo fal zu, te<m bolj pridno pa r« $i izpadajo ter prizadevajo Rfusom primerno veli!:o izgnbe. Porofilo sovražnih Kstov, da je poslala po sadka posneclovalca k Rusoni, je izmišljeno. Istotako kakor v zahodni Gal c ji je n a j u ž n e ra R ms ko-Poljsklem. Slabo v-reme in n-eprestani po'izkus Rusov, prekoračiti rekio Nido in o niajati naše vr?te. Ker so za pehoto skrajno neugodna tla, se vršijo večinoma artilerijski boji. Naša arf. lerija v nifiemur več ne zaostaja za rusko. Na severnem R u s k o-P o 1 j s k e m Nemci vkljub slabemu vreimemi polagoma napredujejo i se bližajo Varšavi. Vsa podrobiiejša poročila o dc godkih okoli Varšave, ki so v večjih 1 stili zdaj po sebno mnogoštevilna, so zasebrnega izvora in se mo rajo torej spre^emati s previdnosljo. Boji za Karpate. 0 bojili v Karpatih piše vojaški sotruduik pariškega Iista ,,Le Senaphore" sledeče: Pr.zadevanj© Rsusije, dobit? za stalno v svojo oblast karpatsko gorovje, ima več namenov. Rusi hcčejo doseči, da bi v tem ozemljdi morala imeti Avstr ja mnogo vojaštva in bi se tako zmanjšala moč in pritisk avstrijske in nemške armadei na rusko bojno črtn na Rusko-Poljskem. Ob eaem pa je za Rusijo tu<i. mnogo važnejše, da udere z večjimi četaini na Ogrsko, da ogrožuje obe glavni mesti države, Dunaj in Budimpešto ter da se ji feon^no posreči, priti v neposredno zvezo (Čez Ogrsko) s Srbijo, Izpeljavo tcl; podvzetij pa ne ovirajo samo težkoče, ki jih nudi karpatsko gorovje iri druge ovire, ampak tudi hrabrost in druge vojaške vrline avstrijske arma.de. Dejstvo, da so avstrijske čete zapnstlle' nekaj karpatskih prclaaov, se je dosedaj pomotoma smatralo kot dokaz o slabelosti monarhije, v resnici pa je bilo to umikanje le važna vojaška poteza, ki je povzročila ruski armadi velike izgube. Si"cer je pa trdovratna, obramba, tako visokih gorskih točk v zimskem 6asu veliko težavne.;Sa kakor napadalno prodiranje. AvjsMjske oete, ki branijo t,e gorske prelaze, so dejanski doprinesle dokaz nenavadne hrabrosti in vstrajnost:. Oklopni vlak v boju z Rusi. Iz Ungvarja v ogrskih Karpatih se poroča dne 12. januarja biid mpeštanskfemu, listu ,,Az Est": Avstrijski vojaški oklopni vlak, fa vozi v dolitni reke Ung, je v nedeljo, dne 10. januarja, došel do mesteca Csontos v Karpatih, Vlak je bil oborožen z 8 strojnimi puškami in je prodrl 'čisto do sovražne bojne črte. Malo pred železinišfc'm mostoin, ki je bil razdrt, je vlak postal. Nadporočnik T, je opazil sovražno patruljo. Poveljnik oklopnega vlaka je za,povedal ogenj, 8 vojakov od sovražne patrulje je padlo. Dne 12, januarja je vlak zopet vczil do Csontosa. Na levi in desni je stal po en ruski bataljon. Nadporoftnik! T. je moštvo oklopnega vlaka, ki je štelo samo 30 mož, tako pametno postavil pri oklopn.em vlaku "iu dal iz strojnih pušk tako s lno streljati na Ruse, da sta se oba ruska bataljona umaknila, Nato so Avstrijci razdrtl most za silo popravili. Pri mostti so AvStrijfi ujeli večje število Rusov, Obenem z oklopnim vlakoni ,je napadla Ruse tudi naša artilerija na bližnjem griftu ter jih pregnala iz vasi Malomret bl »u Csontosa. KaJ se godi okrog Przemysla? Vojni poročevalec Franc iMoInar poroča z dne S. t. m.: Na moje vprašanje, <5e se je v zadnjih dneh kaj posebnega zgodilo okrog Przemysla), so mi odgovorili, da sovražnik, Ki v obliki obroča obdaje trdnjavo, razmeroma miruje. Dbrambno moštvo preveva 5e stari napadalni duli, ko napravlja svoie vsakdanje izpade, katerili namen je poizvodovanje sovražnih^ postojaiik in vznemirjanje sovružnili vrst. Ce dovuijujc vremc, redno prihaja in odhnja lctalskV« (ošta brez ozira na vse nevarnosti. Naši rogumni letalski fastniki odnašajo in prinašajo itoliko pisem, kolikor jih lo njihov aparat more nesti. T.rdn.javski vojnki pi?.c.to svoja [)isma na, prav (enak papir, <la lotalci la'nio vzemejo a sabo (^im vefi pisem. Ruska pmnoč uineva Btidijnpešta, dne 12. .januarja. Bmiimpošt:V! ski Lst ,3»^ tljsag" izve iz zancs liivega v ra glede vos^ega položaja nai seveni slcdo5e: " V pričetku vojske se je veliko govorilo o ten. da so Rusi glede števila vojaživa mnogo močnejši kakor mt. V zaeetku so bi'li Riis v trikrntai premoči. v drugem delu vo.ske v dvakratii, a serlaj glede štovi!a vo';aštva irso več m:;Ogo nu)6iie]ši, ka!-:or mi. 1/.gube Rusov v zadajih bojih so ble izvanredno veli ke. Broz dvoma se laliko trds da so b le izgube Rv,sov v Karnat !;, kjer sino bili mi napadalci, notri do ".oveJSega ruskega prod ranja, i:epr'mer; o vefije kakur > aše. Poizvedbe in izpovedi fiast'iikov potiviujej-.1 to de.;stvo, r;e glede na velikar.sko število ruskih ujetnikov v Karpatiih, ki je nfprir.ierno večje, kakci* kje drugod, kajti pomanjkanje, katero so trpeli rusk vdaki v teh pokrajinah, je bilo mnogo v«6je, kakor v Gal c ji aii na Seven:em Poljskeni. V petih rnesecih prvi odmor. Berolin, dne 12. januarja, Beroli ;ski 1 st ,,Berliiier Tagblatt" javlja iz avstrijsfcega, 6as iikarskega stana: N>a celi bojni 6rt; avstri'sko-nemšk:h < et je sedaj vslecl slabega vremc:ia nastal odmor. Se ce'lo na* Severnem Poljskem so morali Ncmci ustaviti svo.;e prodiranje. Postojaake sn si v zadnjem času tako mofino utrclli, da bi stal vsak frontalni napadaini poskus (napad na, bojno 6rto prevel ko zgub. Bo,i v zadnjiii dneh so prinesli izena&enje večkrat predrte boj^ne Crte, kjer si stojita nasprotnika na i ekaterih mestih prav blizu. Udmor stori vojakom prav dobro. V pefih m«secih je to prv odmor, v katerem se tudi popravlja orož.e in drugo vojno gradivo. Vsled raraza vojaštvo ne trpi mnogo, pač pa vsled mokroto, Odpomoreio temu na ta način, da polagajo odvGdne cevi, po katerili &e i'zteka voda. Razpoloženje in zdravstveno stanje vojakov je izborno. Naša in ruska artilerija. Budimpešta, dne 12,. januarja. Zuačilna je, da ruska art.leri.ja ne nadkriliu.jp ve6 avstrijske. Znano je, da so imeli Rusi ve6 topo-. kakor mi, vsled česar so mogli stalno obstrel'evat; večjo površino, nego mi. Vrhu tega pai ruska artilerija n-e strelja ve6 tako dobro, ker je padel velik del aktivnih art lerijskih Castnikov, ali je pa postal radi bolezni za boje nesposoben. Te vrzeli so mogli Rus izpopolniti le z nezadostno izvežbanimi rezervnimi eastniki. V zadnjih karpatskih bojih smo lahko opa zovali, da se je priztiano izborno strel^anje Riusov •lehalo, tako, da se sedaj ne more več refii, da nas Rusi v tem oziru nadkrilju]ejo. 18 ruskih generalov odpoklicanih. Iz Petrograda je došla vest, da je bilo 18 ruskih vodilnih generalov odstavljenih. Rusi vpokličejo letnik 1915. V Rusiji se vpokliče v kratkem pod orožje le-tnik 1915. približno 885.000 mož. Koliko izda Rusija za vojsko. List ,,Rusk:ša Vjedomosti" porofta: Rusijo stano vojska prvo leto 9500 miiijonov rubljev (1 rubelj je 2 kroni 53 vin.), tonej približno 30 nvlijard kron. ivstrijsko=srbsko bojišče. Maribor, dne 13, januarja. Proti Crnogoroem se vršijo majhni obmejni spopadi. Tako omenja uradno porofiilo, da je naša artilerija pri Avtovcu (v Hercegovini) pregnala Crnogorce /. njihovih postojank. V Srbiji se še nova vojska ni začela. Sicer pra\ ijo zasebna poroSila, da naši podonavski f-olni že nbstreljujejo Belgrad, toda uradno se to ne potrjuje. (fradno nimaino s srbskepra boii^i^a sploli nobenega • oroftila. Graški listi pišejo, da je general Potiorek vložil j;ri oesarju prošnjo, naj vojno sodišče uvede proti njemu radi zadnjih dogodkov v Srbiji preiskavS. Porof-ilo istih listov, da je tudi general Frank prosil za :odno preiskavo proti sebi, je malo verjetno, ker je general Frank kmaln, ko soi avstrijske čete zavzele Belgrad, bil komandiran na severno bojiš&e, torej ob rasn našega iimikanja i.z Srbiije ni bi'l veft na jug^i. V Belgradu, Srbska vlada je izdala na belgrajsko prebivalstvo oklio, da je civilnemu prebivalstvu iz vojnih ozirov prepovedano, Se nadalje ostaii v Bfilgradu. Belgrad se ne naskoči. Iz Ujvideka poroča nek budimpešlanski vefterni list: V inozemstvu se trdi, da, nameravamo zopet obstreljevati Belgrad. ObveSfteni smo, d-a se Belgrad ni obstreljeval in da ga ne iiaskak^iijemo in da ni zdaj o i.askakovanui in obstreljevanju niti govora. PoIožhj v Srbiji. Kakor se poroča, so se \Tšili zadnje dni manjši Loji med srhski,mi in našimi četami. Rrbske čete se naJmiavO i>a Ciga^ s^ce-m ehku. Po cnrjgrajskih poroč liii se jc podala posel)pii komisija srbskih generalov v Petrograd, na]brž, da se pogaja radi nadaljnega dobavljaiija vojnih potrel> šfiin. Naši letalci v Srldji Glasoai poročila srbskega tiskovnega urada se je nad 1'ožarevcem iu Gradištom zopet pojavil avstro-ogrski letalec in metal bombe. Srbska artilerija je otvonla ogenj, a zrakoplov je srečno ušel. Srbski glavni stan. Iz Svice se poroCa: Srbski glavni stan sa premest li v Niš, kamor se je pripeljal iz Belgrada tudi kralj Peter, Za naše vojne ujefnike v Srbiji. Naše vojro mnristr.stvo je znova nakazalo znaten znešek za olajšanje iirzboljšanje nsode naših vojnili ujetnikov v ^rbiji. Boji s Crnogorci. fz Cetinja se javlja v Rim, da je v Crni gori jako slabo vreme Klmb temu i;e ]>oznajo avstrijski (opovi ! obenega odmora in n-eprestar.o obstreljUjejo čriio,Lro"ske obmSj! e postojanke. Nemško=francosko bojisče Maribor^ dne 13, januarja. Na Iraiicoskem boiišču se je zopet pričelo živah¦ o gibanje. Boji v Flandrhi, kjer izkroavajo Angleži dan za dnevom novih čet, govori se, da vsak teden okrog 30.000 mož, so se pričcli z novosrd'tostjo. Ang. leži se na Ira:icoski'i tleSi popolnoma udoinafiuiejo, kajti v izkroevalnih pristaniščih so zgrad-li za-nje harake, absežna taborišča iu velikanska skladišfta,. V sred šču bojne St to pa zbirajo Franoozl velko število \ojaštva, s katerimi namera.vpt Jrancoski vrhovni poveljiiik Jolfre pritis: iti na nemško središče, da bi' se moralo nmaki iti, kar bi zvezo med nemškim središo-om in desnim kriloni resno ogroževalo. Vrhu tega ima Joffre baje priprav-ljeno še veliko rezertvno armado, broječo 500,000 mož :ai 300.000 rezervnikov, s kstero iiamerava, v trenotku, ko bo tudi Anglija z izkrcan.era obljubljenih 450.000 raož. gotova, udariti na središče neraške bojne črte. Jolfre prav pri'dno očiš6uje svojo armado od r.ezmožnih generalov. V enem samem tedau jih je ods-ovii 77. 77 franeoskih generalov odslovJjenih. Svicarska ,,Ziiricher Zeitung" poroča, da je generalissimus Jo?fre (!o seda.j, odsfovil 77 generalov. Najmauj&e prestopke strogo kaznuje. Število vseh odslovljenih všjih Častrdkov cenljo na 150, Turčija-Rosija-Anglija- Francija. Maribor, dne 13, januarja. Sturškega bojiščia naKavkazu |)riha.jajo nasprotujoča si p,oro?ila. Tkirki poročajo viradno, da se bojevanje in razvrstitevi turške armade proti Rusom ugodno razvija. Ruski gieneralni štab pa je dne 5, januarja objavil uradno poročilo, da so Ijili Turki predzadnjo nedeljos t. j. dne 3. januarja, pri Ardahanu (izhodno od Batuma) hudo poraženi. Rusd so o d v z e 1 i T- u r kj o m m e s t o A r dahan ter so jih tudi prepodiii iz strelskih jarkov na južni in izliodni strani mesta. Pri mestu Saryk a m i š (jugoizhodno ckI ArdaJiana) so Riiisi v celodaevni bitki porazili turške čete. Dva tu-rška armadna zbora sta bila poražena. Ed-en kor, kor^ii poveljsiik in trije turški divizijski poveljniki so ujeti. Osta!im (uiT-Skfim 6e-tam se je posrečilo uteči ruski sili, V bojili pri Ardahanu je padel svak ruskega carja, ve-iiki knez Aleksander Mihajlovič, star 49' let. Mesto B a! u m je s tem, da je padel Ardahan zopet v ruske roke, rešeno. Turki so se nanireč umaknili z gorovja na izhodni iii severoizhodni strani mesta,. Ob mejl perzijske Rlusije (izliodni Kavkaz) in v Perziji pa turške čete korakoma napredujeio. Turška armada se je polastila že skoro cele oko!ice velikega jezera Urmia, M e s t a N i d a n -D ua b i , S a u/6,b u 1 ai k in K'otur so padla zadnji' Jeden v roke turške armade. Turško uradno poročilo z, dne 9. ianuarja z a n i k a , da bi bili Rusi dosegli nad Turki pri Ardahanu uspeh, Vršili so se ba;e !e manjši boji in Ardahan še ni padel. Turki so ujeli dosedaj v Kavkazu 13.000 Riusov. Angleži so ob Sirskem m o r j u pri mest S a r i x k i izkrcali nekaj svojih 6ot, katere so lilo pa po turških obrežnih stražaJi pregnane. Blizu A k a b e so streljali Turki na anglešM zrakoplov. Z dobro namerjenim strelom so Turki zrakoplov zadeli, tako, da je nn]nuoma padel na zemljo, kjer so 2 angJeška zrakoplovna, častnika ujeli. V E g i p t u ima Anglija večinoma samio indijske 6ete proti Turkom. Iz novejših porofiil je posneti, da Indijci močno uhajajo v turško armado. Do bojev še ni prišlo. Angleške in franoosfcelaidje. so zastražile izhod iz Dardanel ter odstranjujejo turške mine v morski ožini. Na morju. Podrobnosti o junaštvu čolna ,,U XII'. :O napadu avstrijskega potnorskega čolna „11 XII" na francosko brodovje v Adriji, se še poroča dne 12. januarja z Dunaja: Dne 20. decembra zvefier je vozil ,,UXII" proti angleško-francoskemu brodovju. Coln je vozil celo noč in dne 2t. decembra opoldne ;|e opazii sovražno brodovje. Potopil se je pod vodo do prvega podladjevjain je sprožil torpedni naboj naravnost proti francoski ladji ,,Coubert", katero je po admiralski zastavi spoznal kot admiralsko ladjo. Prvi torpedo je zadel ladjo v bok, drugi pa v sredino ladje. ,,UXII." se je nato za nekaj sekund pojavil na površju, ai se ie moral takoj zopet skriti pod vodo, kier je plula neka sovražna ladja naravnost prot' njeniu. Ker je ob času napada vladal na morju močen vihar, j,e nastala med sovražnim brodovjem preeejšnja zmešnjava. Pri tem je francoski dreadnought ,,Jean B-art" zadel ob ,,Coubert" tako mofino, da se je ,,Coubert" potopila. To se je zgodilo 30 milj od italijanske-ga mesta Brindisi v smeri proti severoizhodu. Tludi ,,Jean Bart" se je močno poškodoval, tako, da so ga morale druge Iadje peljati v ladjedelnico na Malti. O potopu francoskega podmorskega 'Čolna ,,Curie" se poroča: Ko je ,,UXII." izvršil svoj junaški čin, se je odkrilo tudi najnov-ejši1 francoski podmorski čoln ,,Curie", ki je hotel napasti avsfcrijsko brodovje. ,,Curie", ki je bil pod poveljstvom nekega zelo podvzetnega častnika, je vozil za n-eko na&o ladjo, Naši so Fr&ncoza pravočasno opazili. Ktnalu je zadonelo na naši strani povelje: Vsi čolni s topovi in s torpednimi čolni pred ladjo! — Naši so izborno streljali in so na sovražnem Colnu stolpie, ki je molel nad vodo, popolnoma prestrelili. V tem hipu se je prikazal na francoiskeim čolnu drugi Sastnik in je' hotel naš prednji 6oln uničiti z ročno bombo. A naš mornar ga je s puško ustrelil. Francoz je padel vznak v morje in se potopil. Francoski poveljnik je rarli razburjenja padel v jokajoži kr&. Ko so naži poveljnika ujeli, so našli pri njem pisma njegovih otrok in žene, v katerih mu ti pišejo, da veduo molijo zaaij, da bi se sre&no vrnil. Podmorski čolni bodo odločili. Bern, dne 8. januarja. Vojaški pisatelj lista ,,Be-rner Tagblatt" piše na uvodnera mestu: ,,Prav 6udno je stališče Angliie glede mirovnega vprašanja. Državniki Anglije so naznauili svetu, da bo Angli'ja še-le takrait pripravljena skleniti mir, ko bo Nemčija. popolnoma strta, to je, kadar bo Nemčija prenehala biti tekimec Anglije, Toda to ni tako lahko storjeno, kakor je izgovorjeno. Pristanišče Zeebriigge, katero so Angleži tako poškodovali, da je bilo nerabno, je zopet popravljeno in uemški podmorski 6olni plovejo zopet mirno iz pristanišča in v pristanišče. Eden sam podttiorski čoln se sioer prav lahko obtetreljuje, toda ko se bo n,ekoč v veliki pomorskli bitki pojavMo veCdie število podmorskih čolnov, ko bosta par in dim zakrivala razgled po morju in ko bodo postali živci opazovateljev vsled razburjenja bitke nemirni in nesigurni, takrat utegnejo fgrati podmorski čolni, to najmodernejše orožje, odiofiilno ulogo. Italija se pripravlja. Med Rumunijo in Italijo obstoja pogodba glede sporazumnega postopanja v sedanji vojski. In Rumunija se oborožuje in tudi Italija se oborožuje. Okoli 600.000 mož je že pod orožjem. Te dni pridejo rckrut v vojašnice, da se za>6nejo vzgojievat'.. lvoncem meseca lebruar,;a bo imela potemtaloem. Italija 800.000 izvežbanega-vojaštva pod orožjem. Sklta,diš6a za municijo in živila so polna. Tovame za sfrelivo, puške, topove, avtomobile in kolesa delajo z mrzlično hitrostjo. Ra uniii s«1 pripravlja. Rum.ua ja se pripravlja res o na vo.isko. Rezervi^te kl,če pod orožje, vojaške obviezance v inozemstvu kl če domov, šole izpremi .ja v boln šdce ter prga izira podporo dmži-i, koiih kruš li očete so bil Ijoklicaui v vojaško službo. Kaj še hoftet^ vefi? Nihče \e^ ne dvom , da b;> Rumunija kmalu posegla v vojsko. Tola proti komu? 'Samo dvojr.o je mogo&e: ali proti r.am ali proti Rusiji. Tudi to je gotovo, da ima Riumund-ja dogovor z Itol jo, s katero bosta skupno postopali.