Leto 8. Štev. 11. PRILOGA ZA MLADINO. 1939. nov. 8.
JEZUŠEK, PROSIM TE NA NAJSVETEJSO TVOJO I TVOJE MAMIKE MLADOST, POSVETI NAŠO
MLADINO.
Dragi dečko i draga deklina! Največ mladine je Bog pozvao v hišni zakon, ar po svojoj neskončnoj dobroti i liibezni žele kem večim diišam dati večno veselje. Zato sta pozvaniva tiidi vidva v zakon. V zakon Bog zove. Zakon je ne trštvo, je ne špekulacija, je ne nasladnost, je ne iskanje vživanja, je ne obogatenje. Zakon je veliko svestvo, šteroga glavni namen je diiše roditi i odgojiti za Boga, ka do vredne z vama, dečko i dekla, oča i mati, večnoga gledanja Boga, večne blaženosti za te zvišeni namen se pa morata skrbno pripravlati. I ka je ta priprava?
Prisvojiti si v samskom stani moč za spunjavanje zakonskih dužnosti. V za-
koni je pa prva dužnost Čista lübezen. Mož i žena se morala lübiti zavolo Boga, ki žele od njeva zakonsko zvezo i morata zavolo istoga Boga lübiti tüdi svojo deco i vse včiniti, vse žrt-vüvati, ka se ta deca zveliča. Gledajta, dečko i dekla, vajna lübezen pred zakonom mora biti angelsko čista. Niti najmenšoj nespodobnoj misli ali želi ne smeta ni za hip dati mesta v svojem srci. Gučita si pred starišmi, polüblanja, obimanja se ogib-lita, vse to so čemeri od kače, ki bi znale vajne diiše čistost vničiti, če se jih ne ognete. Naj ne sprevodi z hiše dekla dečka sama nikdar. Naj njemi okna ne odpira nikdar. Mesena lübezen mori, düSevna lübezen oživla. Lübite dUše eden drügoga i tak se pripravlajta z gorečimi molitvami, z gostim prečiščavanjom i z deli telovne i dUševne smilenosti za svoj zvišeni zakonski stan. Če le mogoče, opravita pred zakonom duhovne vaje. Če to ne-moreta, zberita se bar en den v samoti, preglednita si dUšno vest od celoga živlenja i položita po spovedniki skrivnosti svoje dUše pred Jezuša, ki vama pri spovedi vse odpüsti, vse popravi, vse nadomesti i vaj blagoslovi po dobroj spovedi pri svetom prečiščavanji z vsemi tistimi düiami, štere vama je od vekomaj določo dati.
Naši v Nemčiji: Sktipina naših izseijencov z sestanka v Abtentreptow-i 13. augusta i. 1939. Na sredini izseljenski diihovnik g. Škafar Ivan.
Mladi človek je kak bršlan, šteri se po stebli močnoga dreva stegUje proti sunci. Drevo nosi te gingav bršlan pa njemi pomaga, da je zmerom lepi zeleni, ešče hrano ceca iz dreva s svojimi koreninicami. — Tak mora meti mladina močno oporo, meti mora nekoga, 'po šterom se zdigavle više, više. To drevo je za mladino Jezuš Kristuš v sv. Oltarskom Svestvi. Kre njega se zdigavle iz vlažnih blatnih tal v višine, proti sunci.
PRIPRAVA
NA SV. PREČIŠČAVANJE I HVALODAVANJE NA ŽALOSTNOM ČISLI.
Ki je za nas krvavi znoj točo.
Moli se tiidi: „Ki je za nas krvavi pot potio*. Oboje edno i isto pomeni.
Za pripravo:
Jezuša so ešče njegovi najvernejši vučeniki ostavili, gda je v Getsemani krv znojio pri pogledi na grehe vseh diiš, tiidi moje. Spali so, gda je on molo i trepetao od straha. Zato je opominao: Verostiijte i molite, ka v skiišnjavanje ne spadnete, kajti duša je toti pripravlena, ali telo je slabo. Odpiisti mi dober Jezuš, moje slabe molitve i vse moje grehe. Pa gda jočem za nje, te milo prosim, smiluj se tiidi diišam v očiščilišči, štere zavolo slabo opravlenih molitev tam trpijo. Tvojega obraza krvavi znoj naj je reši mok.
Za hvalodavanje:
Dober Jezuš, trikrat si opomino apoštole, naj ne dremlejo, nego molijo. Pa ne nikaj pomagalo. Vidiš tak slabi smo mi. Ali to slabost so popolnoma premagali po tvojem goristanenji. Sveta prečiščavanja so je krepila i vužigala na vsikdar bole gorečo molitev. To prosim tiidi jaz. Naj ti goreče dam hvalo zdaj za to prečiščavanje i driigoč tiidi vsebi. Nje je vužigala na gorečnost miseo, ka tistoga Jezuša jemlejo k sebi, šteri je krv točo, krv znojio za nje. Ta miseo naj tüdi moje mrzlo srce vužiga: V Getsemani, s krvavim znojom polejani Jezuš, zdaj v mojem srci prebivaš. Lepo te prosim, ne dovoli, da bi se gda ohladila moja lübezen do tebe. nego naj tak goreče vsikdar teče moja molitev tebi na čast, kak je curila tvoja krv z znojom za moje rešenje.
Ki je za nas bičan bio.
Za pripravo:
K stebli privezanoga i do pojasa slečenoga Jezuša gledam v dühi. Nesmileno pokajo po njegovom hrbti korbači z glažo-vinov, iroklami i drotom vpleteni. Siromaški Jezuš! Meso ti strgajo s hrbta, v mlaki krvi spadneš ta, gda te od sohe od-vežejo. Za nečistost si trpo to, da se spokorimo ž nje, če smo jo püstili v srce i da si čistost ohranimo. Keliko vdarcov si dobo, telikokrat te želem k sebi. Keliko kaplic krvi ti je steklo pri bičanji, telikokrat si odprem srce i ti poklonim lübezen: Jezuš. jaz te lübim, jaz se popolnoma podvržem tvojoj svetoj voli vsikdar i vu vsem, o pridi i potrdi mojo malo lübezen.
Za hvalodavanje: Zbičani Ježuš je v mojoj diiši. Tisto telo je zaviilà moja diiša, štero se je za njeno čistost dalo razbiti, razmesariti: kak velika liibezen! Ka njemi daš za njo diišica, ka daš zaročniki zaročnica njegova? Čistost ti dam, dober Jezuš, čistost po svojem stani, popolno, neskrunjeno čistost. Moje telo, dober Jezuš, ne dovoli, da bi se gda priklatila v nje prostovolna nečista mi-seo, ali žela, da bi gda spregovoro moj jezik nedostojno reč, da bi se moja viista takšoj nasmejala, da bi moje oči kaj ne-dostojnoga gledala. Zbičani Jezuš, reši me nečistosti, viipam se, da me posliihneš.
Ki je za nas s trnjom koronan bio.
Za pripravo: Venec z trnja na glavi najsvetejšega Boga! Kak strašno ponižanje. Ki je krao vseh kralov i gospod vseh gospodov, ki ga v nebi krasila i krasi korona večne slave, nosi na zemli korono iz trnja, korono sramote i ponižanja. Za gizdo jo nosi, da to potre. Za ponižnost jo nosi, da to potrdi. Ponižen Jezuš, pridi k meni i prinesi mi globoko ponižnost. Jaz v globokoj ponižnosti verjem vse tisto, ka si ti včio i ka me tvoja sv. Cerkev vči. Jaz ne poznam driige znanosti, kak tebe. To je moja dika, biti tvoj vučenik, z trnjom koronani Jezuš. Naj me zavržejo, preganjajo, magari vmorijo za tvojo vero, od nje, od tebe nikdar ni za celi svet ne odstopim. Pridi k meni dober Jezuš i okrepi me.
Za hvalodavanje: Moj Jezuš, ki zdaj v mojem srci prebivaš, nosiš na glavi korono večne slave. Dobo si to korono, ar si v živlenji noso
Naši v Nemčiji: Skiipina s sestanka v Devumini augusta 15. I. 1939, Na sredi med njimi izseljenski diihovnik g. Škafar Ivan.
trnjavo korono. Ta zasliiži odičeno. Prosim te, daj mi trnjavo korono, da ednok dobim odičeno. Daj mi moč, da vse mirno, junaško potrpim, ka ti želeš od mene, da bi potrpo, posebno, da potrpim vse špote, vse sramOtenje, vse preganjanje vse za-ničavanje z lübezni do tebe, kak si ti to vse pretrpo z lübezni do mene, gda so ti spleli trnjavi venec na glavo,
Ki je za nas teški križ noso.
Za pripravo: Mamiko si srečao ž njim. O ka je čutilo njeno nedužno materno srce, gda te je vsega krvävoga, razbitoga, poplüvanoga srečala. Siromaška Mamika! Naj jo potolažim, sepaščim k tebi i ti pomorem, ne kak Šimon z Cirene prisiljeno, nego z dobre vole križ prositi. Dnesden ti grozen križ nalagajo sovražniki tvoji, ki podirajo tvoje cerkve, vmorjajo tvoje posvečene namestnike, ki divji boj vodijo proti tebi i tvojoj veri, tvojoj cerkvi. Naj zmaga tvoja cerkev proti tem najhüjSim tvojim sovražnikom, ščem vsakodnevne svoje križe mirno nositi i gostokrat misliti na tvoje trplenje. Pridi dober Jezuš i okrepi mojo vero i moje vü-panje i mojo lübezen do tebe.
Za hvalodavanje: Dober Jezuš, gda si Mamiko srečao i vido njene bridkosti, te je to tak potrlo, da si pešao i križa ne mogo več naprej nositi. O kak te je bolelo, da je tvoja draga Mamika, nedužna golobica, mogla teliko trpeti zavolo naših grehov. I pri toj bolečini si prevroče želo, da bi jo mi za to njeno lübezen iskreno častili i lübili. Spunim tvojo želo, dober trpeči Zveličar. Vüpam se, ka me pomoreš. Dobro Marijino dete ščem biti i kak ti, tak tüdi jaz, vse bom od nje proso i vse njej dao za tebe. Vüpam se v tvojoj lübezni, štero si meo do matere Marije, da mi daš veliko lübezen do nje. To te tüdi najponiznej prosim.
Ki je za nas na križ razpeti bio.
Za pripravo: Razbojniki spokorjenomi si pravo, trpeči zveličar, na križi: ešče dnes boš z menov v raji. Te raj se mi približavle. Ti prihajaš k meni. Tüdi jaz sem razbojnik. Razbio sem dostakrat tvoje milosti, tvoje navdihe, tvoje svete. Odpüsti mi i pridi. Kak on na križi kre tebe, tak jaz zdaj pred tebov spoznavam, da si ti nikaj ne kriv, da ti nemaš greha, da si ti najsvetejši Bog: molim te.
Za hvalodavanje: Gda te je zlata Mamika v grob položila, je prie, kak je grob zapustila, ešče ednok poglednola v tvoj mrtvi obraz. Prt je zdignola i te poglednola. Te je sedmi meč žalosti prehodo njeno materno srce: Sunce moje düSe je v grobi zatemnelo. Sirota Mamika 1 Trpela je strašno osamlenost i pobitost. Trpela zato, da te mi lübimo v nOvom grobi, v Oltarskom Svestvi. Ta-
bernakl je tvoj stalen grob. Okoli njega naj se zbiramo i ga gostokrat odpiramo za sveto prečiščavanje, je žela i tolažba žalostne tvoje i naše Matere. Večna hvala ti naj bo, dober Jezuš, da si nam dao tak dobro mater, štera nas vodi h grobi tvojem, k tabernakli. Tü se ščemo zdržavati, gostokrat na tebe v njem misliti i te k sebi jemati. Ti pa, dober Jezuš, le prihajaj i nàpravlaj si v naših dfišaj stalne tabernakle. Prebivaj v njih v vsikdar vekšoj liibezni, dokeč se v nebi za večno ne zdriižimo.
katoličanski misijoni i bojne.
Svetovna bojna je napravila ogromno škodo vsem misi-jonom. Bilo je odvzeto misijonom 2200 diihovnikov, 1500 so-bratov i 1000 sester misijonark. Morali so iti na bojišča. Spad-nolo je 400 francoskih misijonarov, od 2000 nemških redovnikov jih je spadnolo 300, ranjenih je bilo 600.
Po Napoleonovoj vojski so misijoni tiidi deset let potem Alitili grozne posledice i to posebno na dva načina: spadnolo je število misijonarov i skrčili so se penezni prispevki za misijone.
Ešče driige žalostne posledice je povzročila zadnja svetovna bojna. Iz kolonij so se prišli v Europo vojsküvat tiidi poganski narodi n. pr. Črnci, Siamci itd. Prišli so pomagat kristjanom proti kristjanom se vojskiivati, se klati, cerkve i misijonske zavode riišiti. Vidi» so sestre i misijonare na bojišči; vidili so krutost, mržnjo, razviizdanost med vojaki. Ka so si mislili? Ka so pripovedovali domačim? Čeravno pogani, so itak po svojoj zdravoj pameti spoznali, da krščeniki samo njim pred-gajo kak naj bodo pravični, pošteni, kak naj poštiijejo tuje ima-nje, samo njim predgajo kak krščanska vera ma za fundament medsebojno liibezen. Zdaj pa vidijo, kak vse to krščanski narodi z nogami tlačijo. To vse je odbija, odvrača od krščanstva.
Ali se potem takši pogani spreobrnejo? Težko. Dostakrat so mogli misijonari čiiti iz viistkakšega pogana: E, vaša vera je slabša od naše! Po čelom sveti vala pregovor: Reči mičejo, vzgledi pa vlečejo. Zato pa tiidi vidimo, koliko poganov i driigo-vercov se spreobrača, gda vidijo nesebično delo i vzorno živlenje misijonarov.	. .
Po dvajsetih letih, kak je minola svetovna bojna, so misijonari kelko telko popravili njene slabe posledice. Bog pa ne daj, da bi kakša nova bojna poriišila težko delo misijonarov. Strašna odgovornost !
Vsi moramo gojiti i poslati vnogo misijonarov i sester med nesrečne pogane. Naj se osvedočijo, da je krščanska liibezen ne samo reč, nego v istini takša. Naša naloga je postaviti na tron v oltari Jezuša Kristuša.
Da bi misijonari prodrli v vse kraje sveta, gde so potrebni, de jih trbelo bar še 50.000! Za njihovo vzdržavanje i plodno delovanje bi se moralo nabrati vsako leto dobrih 100 milijonov di-narov. Kak daleč smo še do toga!	R. J.
živeo kristuš kraó!
GENLIVI TESTAMENT EDNOGA ŠPANSKOGA MUČENCA.
Bilo je 18. januara 1936. kda so „rdeči" v Španiji v Bil-baoi vmorili častnika Ramosa. Nekelko vor pred svojov smrtjov je pisao svojoj driižini sledeče:
„Draga moja deca!
V	najvažnejšem časi svojega živlenja Vam davam svoje poslednje navuke. To so opomini vašega oče pred smrtjov. Naj bodo program Vašega živlenja.
Jaz sam živo za Boga, domovino i Vašo mater, štero Vam zdaj zapiiščam. Gospod je njo odebrao, da Vam bo primer lü-bavi i vdanosti. Za to troje sam delao v diihi vere. Jaz sam za Španijo vnogo molo, za njo se borio i žrtviivao za njo svojo krv i živlenje.
Dnes Vas zapiiščam. Vi ste še premladi, da bi mogli raz-meti, ka pomeni zgübiti očo i vzgojitela. Vaša dobra mati Vam bo mene nadomestila. V nebesih bom za njo i za Vas molo. Pridno delajte i bojte liidje. To je prava pot. Vztrajajte v veri do Boga; to je od vsega najvažnejše. Po veri v Boga rešavamo svojo diišo, zato smo prišli na svet.
Bojte verni i pobožni katoličani. V božoj sliižbi se ne ozirajte na liidsko mnenje. Priznavajte Boga s svetim ponosom v javnom i privatnom živlenji. Jaz Vam ne zapiiščam nikšega premoženja. To ne potrebno, da se sliiži Bogi. Mogoče bi Vam bogastvo samo škodilo. Krepost raste iz žrtve i pomenkanja.
Naslediijte živi primer Vaše delavne i varčne matere. Ona je vsikdar tak modro ravnala z našim malim premoženjom, da smo meli vsikdar zadosta vsega, ka smo potrebüvali za živlenje. Za Vašo mater naj Vam ne bo niedna žrtev pretežka.
Med sebov živite v Iiibavi i slogi. Bojte čisti na dtiši i teli. Pretilo Vam bo vnogo nevarnosti, zato pazite, da ne pogiibite svojih diiš.
Vsikdar bodite pošteni i prie kak se za koj odločite, zdig-nite svoje oči k Bogi.
V	nesreči i siromaštvi bojte na pomoč svoj materi. Pravi sin je ponosen, če more svojoj materi poplačati njene žrtve.
Deca, jaz vmiram za sigurnost i slobodo katoličanske vere i za veličino Španije. Tiidi Vam naj ne bo pretežka niedna žrtev za domovino. Delajte po vzgledi svojega oče, ki Vas je tak
liibo i ki je vse žrtviivao za domovino. Če Bog da, bom vmro z vzklikom:
Živeo Kristuš Krao!
Živela Španija.
Odpiiščam vsem svojim neprijatelom. Naj se izvrši pravica, ne pa maščevanje i mržnja.
Prepričani sam, da se bo Španija zdignola preporojena it svoje krvi. Nad njov bo zasijalo sunce z novim sijajom. Prosim Boga, da moja krv, ki jo bom prelejao, oplodi to zemlo, štero tak vroče lübim.
Draga žena, to pismo je tüdi za Tebe. Poznao sam vnogo plemenitih i bogatih žensk, a Ti si bila zvoljenka mojega srca. Bog me je s Tebov bogato obdaro.
Rad bi Ti več pisao, a te samo zagotavlam, da bom v nebi Tvoj priprošnjik, da Ti Bog podeli svojo milost.
Z Bogom, lüblena žena, z Bogom, moja draga deca. Lü-bite Boga, lübite svojo mater.
A Ti, düSa moje dfiše, lübav moje lübavi, vzorna žena, kak močna žena sv. Pisma, Ti si lehko uverjena, ka Ti pravim v poslednjem časi svojega živlenja, da si me za srečnoga včinila.
Živeo Kristuš Krao!
Živela Španija!"
duhovnik odgovarja	i
svoji materi.	(r. j.)
Samuel je šel v Betlehem in povabil Izaja in njegove sinove k daritvi. Prišli so in Samuel je pogledal na Izajevega prvorojenca in rekel: „Ali je ta pred Gospudom njegov mazi-Ijenec?" Bog pa reče Samuelu: „Ne glej na njegovo lice in na njegovo visoko postava; človek sodi na oči, Gospod pa gleda na srce."
Izaj je tako pripeljal še šest drugih sinov pred Samuela, Samuel pa reče Izaju: „Nobenega izmed teh ni izvolil Gospod. Ali so to vsi tvoji sinovi?* Izaj odgovori: „Najmlajši je še ostal, pase ovce." Samuel reče: „Pošlji ponj."
Poslal je ponj in David je prišel. Bil pa je David lepe postave in zalega obličja. Gospod reče Samuelu : „Pomazili ga." Samuel ga je pomazilil in duh Gospodov je bil od tistega dne z Davidom. Postal je izraelski kralj.
8. Zakaj pravimo „katoliška vera" ? Zato, ker jo uči katoliška Cerkev. Ta se pa z grško besedo imenuje katoliška, kar pomeni vesoljna, ker jo je Jezus Kristus ustanovil za vse ljudi vseh krajev in časov. Sv. Pavel piše svojemu Timoteju:
„Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice. Zakaj, en Bog je; eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Jezus Kristus, ki je dal samega sebe v odkupnino za vse.« (Tim 2, 3-6.)
(Konec.)
K podpornoml društvi „Dom sv. Frančiška v Črensovcih so pristopili i darfivali v Din sledeči: Iz Beltinec: po 25 par Lebar Franc. Po 50 par: Červek Mihal, Dragovič M;hal, Volf Anton. Po 1 Din: Kouter Ignac, Maučec Štefan, Antolin Andrej, Krinosa Kata, Györek Jožef, Koter Kata, Kolar Jožef, Ščančar Matjaž, Smolko Marti i. Po 2 Din: Maučec Bara. Iz Gradišča: Po 50 par: Ratnik Terezija. Po 1 Din: Ficko Agneš, Klement Apolonija. Sever Terezija, Donša Štefan, Kolmanko Franc, Farič Alojz, Serec Alojz Po 2 Din: Gobar Janez, Ranko Marija, Ratnik Terezija, Špolar Marija, Rajbar Ivan, Varga Ana. Po 3 Din : Ftičko Jožefa, Serec Alojzija, ŠinkO Leopold. Po 5 Din: Flegar Janez, Kous Franc, Marič Jožef. Po 10 Din: Bakan Franc. — Bog plačaj. — Naslediijte je tüdi drügi v iübezni do siromakov.
Vganke meseca oktobra.
1)	Štere duše pridejo v očiščilišče? Tiste, štere nemajo smrtnih grehov i so za svoje grehe ešče ne dale dobromi Bogi dužnoga zadoščenja.
2)	Kak dugo trpijo tam? Jezuš je pravo: „Ne prideš vö, dokeč ne plačaš zadnjega filerà." To je, dokeč od Boga za odptiščene grehe odmerjene kaštige ne odsluži, ostane düsa v purgatoriumi. Včasi trpijo sto let tüdi, pa ešče duže.
3)	Jeli pokojni hodijo nazaj? Ne hodijo nazaj, a dober Bog večkrat dovoli, da koga oprosijo, naj moli za nje, ka si hitrej ščisfjo. Največ njim pomagajo svete meše. Zato tüdi prosijo Boga, ka bi smele okoli oltarov svojo kaštigo prenašati i to njim dober Bog večkrat tüdi dovoli. Ne pozabimo pa, ka so to svete dtiše, štere lübijo iz celoga srca Boga, ki ne morejo več grešiti. Pomagati si ne morejo, lejko pa nam sprosijo obilne milosti. Kem več dobrih del opravimo za nje, tem več milosti nam sprosijo.
Rešili so:
Bežan Jožef, vučenec VII. razreda od Grada hš. 130., Horvat Marija z Vančavesi, Trajbarič Jožef, vučenec V. razreda, Filovci hš. 4., Jožef Časar, Markovci št 107. — Obečano nagrado dobijo po pošti na dom.
Nove vganke
1)	Ka more delati veren katoličanec Slovenske Krajine za katoiičanske liste té, to je za N ovine i Marijin List?
2)	što so protivniki i što so prijatelje naših katoličan-skih listov i zakaj.
Vgonlti se mora do 25. novembra, ki prav rešijo obe, dobijo lepo nagrado.
Naročite si Sveto pismo. Zišla sta znova dva zvezka Svetoga pisma i to novi zakon. Knigi sta jako poceni. Cene Sv. pisma n. z. I. del (Evangeliji in Apostolska dela) broširano 8 din, v celo platno vezano 12 din, Sv. pismo n. z. II. del (Apostolski listi in Razodetje) broširano 8 din, v celoplatno vezano 12 din. Oba dela sküpno (ves novi zakon I) : v celo platno vezano 22 din, v usnje vezano, zlata obreza 48 din. Naroči se na naslov: Škofijski Ordinariat v Llubljani. Uredništvo Novin i Marijinöga Lista tüdi drage vole naroči te lepe knlge, če naročniki to želejo.