18. številka. Izdanje za četrtek lO. febravarj; (V Trstu, v trtrtek zjutrnj dne 10. februvarja 1898) Tečaj Z\i\l „KDIMOBT" lakaja po trikrat, na reden t leitlh ta-<*«ajt% torkih, 6«t»«klh w «abQt«li. Zjotranje ladanje ta-ob rt. uri zjntraj, reAerno p* ob 7. ii*i veier, Oboj do ladanje stane : «■>. j«d«uiDMflo . (. 1.—, imvm AvitrLJ« I. 1.50 m tri mm* . . » 9,— . s . 4.M ■a pol lat« . . . 8.— . • ■ M vi« leto ... 12.— , ■ .18.— naretehe leplaftovntl naprej ■■ uriiki kr»r priložen« ■•reiajM m nprava m ozira. k oaeaaična itsviiko ae dobivajo t pro-daj&lnieah tobaka v Iratu po S nv6, izrnn Trata po 4 au. EDINOST Oflaal ae raćnno po taiif« » , «t oaalove i debelini Arkaai a« pia.l.. froator, kolikor obaega aavedv'-i . oiUna, oanrtiiine in javno saIitmo, taoAi off!aai itd. »o reinnnie vo nr>i m«i»sk«. W *MnmiH J* l o! o »i ibi •ni jiu fli>(* H( ibi: iLl ■ il i . .»H«, J,' '/« Deželni zbor istrski. IV. 8fja dne 29. januvarja 1897. (Zvrietek.) Posl. Kompire in tovariši ao stavili in* terpelacijo, že prijavljeno v naše« listo, glede postopanja obJasti radi trto« uši, osebito v okraja Koperskem. Zatem no stavili posl. dr. D. Tri* aajstid in tovariši nastopno interpelacijo: V kolikor je poznano podpisanim, je odredila 6. kr. vlada, da bode delila podporo, določeno bedo trpečemu prebivalstvo, jedino ia izključljivo le za •abavo semena ali pa za izvedenjn javnih d«l. Ako je tudi v načela hvalevredno to pravilo, vendar menijo podpisani, da oe bi bilo umestno, ako bi *e ne pripničale izjeme. V razjalnjenje naj bodo navedeni ta sledeči izgledi: V kateri dražim utegne biti več členov sposobnih za delo. Vsled tega izda to morda toliko, ia se nekako preživijo to lete. Ali bode tadi mnog« takih drnžio, v katerih ni nobenega člena sposobnega za delo in za pridobivanje, v katerih pa že sedaj vladajo poniauj-kanje, beda in lakota. Remi en je, da so poklicane tadi občine, da pritečejo na pomoč takim, ali občine so že iscrpljene popolnoma po rednih stroških, ki jih obremenjujejo, pri Čemer zavzemajo glavno mesto ravno raznovrstne podpore siromašnim ob-fiinarjem, ter iste oiso niti v stanu, da bi naložile le večih žrtev prebivalstva, ki v tem leta itak že trpi pomanjkanje. Ozirom na to stavljaj« podpisani visoki vladi sledeče vprašanje: Aii hoče visoka c. kr. vlada poučiti podrejena okrajna glavarstva, da v izjemnih slučajih morejo soproge. PODLISTEK. V SPOMIN poroke gospoda Luki Svetca in gospo mu Poroko sreberno praznuješ, Uzorni, častitljivi mož ; V družini se svoji raduješ, V sredini častitljivih mož. Vže petikrac peto minilo Je leto zakonske Ti %vez«, Je žitj« se Ti pomladilo, Ob tftrfcni ljubeče Tereze. Učil ai domovje ljubiti, Učil, da trpeti je zs-uje, Kako se je treba boriti, Da svoje izpolsiao zvanje. Soproga ti vedno sledila, Ti gladila širne poti, Otroke je syoje učila, Naj tvoje stopinje sledi. Ia deca Tvoja sledila, Vse Tvoj« stopinje povsod, Svoj dom se ljubiti učila — Ljubiti predragi svoj rod. Ti srečen ai, mož plemeniti, Ljubljen si doma in povsod, Slovenin Te mora ljubiti, Ljubiti slovenski zarod t Bog živi Te, bliiga družical Na tisoče danes jih vaklika : Naj živi prezvesta dvojica Slovenskega naroda dika! Ves blagoslov v Vajino zvezo 1 Prošenja kipi do neba: Bog živi na« Svetca, Terezo, Presrečna bodita oba ! Zmagoslava. porabljati podporo, določeno pomanjkanje trpe-čemu prebivalstva, tudi za nakup živeža? Pulj, dne 20. januvarja 1898. (Slede podpisi.) Predsednik je izjavil na obe interpelaciji, da ja izroči c. kr. vladi. Ti dve, kakor tadi prejšnji predlog so se izrodili predsedniku v hrvatskem jeziku že dau poprej. Predsednik je dal iste preči-tati samo v italijanskem prevodn, ne da bi bil isti niti oaenil, da s« mu bile izročene spisane hrvatski oziroma slovenski. Ko se ja pričela čitati poslednja navedena interpelacija, čuti je bilo na klopeh večine : ,quando la flniremo P" (Kedaj bode tega konec ?) Ne samo da gospftda od večine nočejo ni čuti hrvatskega ali slovenskega jezika, ampak so jim zoperna tudi imena naših poslancev. Temu no sledili uprav grozni priiori. Sabin Vidulich, načelnik občino Malo Lošinjske, je prečital kratko poroćilo o računih bratovščin za leto 1896. Na vprašanje predsednika, da-li želi kdo besede, je ustal poslanec M a n d i <5 ter začel: Visoka zbornica....... Dalje ni mogel. Na gornji galeriji je navstai strašanski krik, žvižganje In bučanje, katerim so branili govorniku, da bi govoril. Predsednik je opominjal občinstvo, ali ono se je prepiralo žnjm I Grozil jo, d* odide, ali občinstvo se niti zmenilo ni za njegove opomine in njegove grožnje. Za hip je postalo mirneje, ko sta so razgovarjala predsednik in dr. Ganbiui. Na poziv predalnika je začel zopet poslanec M. Mandič : „Visoka zbornicu I .... ali zopet «u je občinstvo na galeriji udušilo besedo peklenskim krikom in žvižganje«. Predsednik je zaukazal, naj ze gornja galerija izprazni, pa je odšel tudi on is za njim večina. Občinstvo pa je ostalo tudi na 81 ■i Predqja straža. BOMAN. Poljaki spisal Boleslnv Prm. Poalovenil Podravski. Fantin, zafiuvši to, je jel vrteti glavo. .Čt-mu vrtiš glavo ?" je vprašal oče. „Ker se mi ne zdi prav to, kar govorite*. »Ne zdi se ti prav, ker si mlajši in nespa-metneji od mene". aTorej sU tudi vi, uče, nespametuejši od Gobarja, ker Bte mlajši; a on vendar govori povsem drugače*. Kmeta so te b^iede zbodle v srce. »Jaz ti dam po zobeh', je zakričal, pa bodel videl takoj, ti paglavec, kdo je modiejši L.." O tako močnem argumeutu je Andrejček umolknil in sedaj so šli molče dalje. Stanko je sanjaril, sam Bog ve o čem, Polž pa se je boril s skrbmi, ali mu dajo livado v najem ali no? tsr se ob jednem Čudil, da njegov sin razglaša tako prevratne teorije. ,Hal« je zamomljal, „golobradec se ozira po drugih. Punosen fant, nikomur ne odjenja in hvala Bogu, da še ne krade. Ho 1 ho 1... on že ne bode kmet". Na tem mestu se je pot vezala z grajsko cesto, ki se je na lalino popenjala kvišku. Polž je korakal «*lmdalje počasneje, Stanko je zrl pred-se čimdalje bolj prestrašeno ia samo Andrejček je postal pogumnejšl. Polagoma so .se jim jele kazati izza griča črne veje obcestnih lip, obložene s popki, grajski dimniki in strehe poslopij. Nakrat je bilo čuti dva strela. .StreljRjol" je zakričal Andrejček ter ziirjal gornji galeriji ter je začele peti, začetkoma bolj p* tiho, potem pa kolikor je neslo grlo, tiste sramotno pesem, zasramnjočo Hrvate ia Slovence: •Lassč por che i canti e suhi..... Nella patri a' de Rossetti non si parla che italian*. A ai bilo dosti jedenkrat, zapeli so še drugikrat, in so se delali, kakor da odhajajo, v resnici pa bo ostali notri, ter psovali, grdili in žalili hrvatske ia slovenske poslance. Na papir posl. Kozulida, ki ga je imel pred seboj, palje pljunekllA tadi potem, ko se je občinstvo na galeriji napevalo dovolj, ni odšlo, ampak je posedalo iu polegalo, tako, da ga — vsaj iz jedne polovice dvorane — ni bilo videti. O vsem tam prizorn ostali so poslanci manj* šine v dvorani, kakor tudi ces. kr. namestnik in vladni zastopnik. Po daljšem prestanku je zopet došel predsednik in je dal besedo poslancu M. M a n d i 6 u. Mandič je začel, a z galerije, o kateri je bilo misliti, da se je izpraznila, se je začul zopet krik iu vik. Predsednik se je obrnil preti galeriji in je vprašal neumno kakor tepec, zakaj da ni galerija izpraznjena ? I Kakor da ni vedel tega! Gornja galerija je utihnila vendar, a tedaj «o začeli mrmrati nekateri poslanci iz večine, .odlične osebe-, .distinte per*one", na dolnji galeriji pa so začele demonstrirati. Te „odlične osebo* so bile po velikem delu gospe in gospodičine, in med njimi, kakor pravijo oni, ki jih poznajo, tadi nekaj učiteljic, torej vzgojevateljic sladine. Posl. M a n d i Č je govoril in potem čital svoj predlog. »Odličae gospe" in naka odlična gospoda so kuiljali, metali okolo sebe različne žaljive besede in kenačno — odšli. Za vse to ni imel predsednik niti besedice ukora. Ko je storila naprej, med tem ko se je Stanko poprijel očeta za suknjo. »Kr« dirjsš? Vrni se!" je zaklical Polž. Andrejček se je /amračil ter jel iti počasneje. Dospeli so na na*ip, kjer se je razprostiralo že samo grajsko polje. 2>\ tem, niže, je ležala vas, še niže livada in reka; pred ujimi je stala grajščina, obkoljena s plotom, dvorska poslopja in tam dalje vrt. .Ali vidiš grajščino ?• je vprašal Polž Stanka. „Katero ?■ „Tam le ono z hodnikom na stebrih". .Kaj pa jo ta koča?" „Na levo ? To vendar ni koča, marveč delavnica, a ta le nizka kuhinja. A poglej vendar, da v delavnici so nekatere sobe spodaj, druge pa zgoraj..." „Kakor na podstrešju ?H „To ni podstrešje, marveč nadstropje. Podstrešje je še višje, pod streho, kskor pri nan. „Ali hodijo oni tja gori po lestvi ?* je omenil Andrejček. .Ne po lestvi, Marveč po stopnicah", je odvrnil surovo oče. .Grajščak se noče popenjati po i klinih, ker on ljubi ugodnost. Seno pa ima spravljeno nad hlevom". ,A ono na desno, oče, kaj je tako pokrito s šipami ? je vprašal Stanko. .Tam bržkone gospoda poseda ter se greje na solncu", je odvrnil Andrejček. (Pride še). svojo goraja galerija, potem doljaia is nekaj po-slanctv is večine, prevzel je predsednik > a ■ b 1 o g o proti M a n d i ć a l Kričal mi j«, da ne »ae čitati. Mandič mu je odgovarjal, da na čita dražega, nega iniao predlog, kakor se sploh predlogi vsikdar piiejo in čitajo. Nič ai pomagalo. Predsednik je vx»l Mandiča beeedo, a Maadič je ael protestovaje, da ae pokori 1« aili. Dr. L a gi uja ae je pritožil predsedniku, zakaj „sodrga" v*»ki hip odpira in zapira vrata, in s teai »pra 1)4 v nevarnost zdravje bližnjih poslancev. Poolauec :Sal>iu V i i u 1 i c h, ki je imel kakor poročevalec zadaj j besedo, je rekel, da ni bilo proti računa ničesar predloženo in ničesar rečeno. Manjšin* je protestirala proti temn, ker je načelnik iz Malega Lošinja hotel pokazati s tem, da vse eno, kar se govori ali predlaga v hrvatskem jeaiku, je kaker da bi ne bilo govorjeno ali predloženo. Vidnlich je ponovil svojo trditev, a potem je vendar napravil nekaj opazk na ono, kar je bilo rečeno v dotičaem predloga, prečita-nem Ze poprej v italijanskem jezika. Potem, ko so nekoliko besed vskliknili tadi hrvatski poslanei opomnil je predsednik poslancem aploh, da naj se ne rssgovarjajo med sabo. Dr. B e n n a t i je predlagal na to, da naj se občinstvo zopet pasti na galerijo, .ker so prenehali neprijetni odmevi v tujem jeziku". Predsednik je ustregel tej telji, a vsi tisti, ki so se le26 in sedi skrivali na ^gornji galeriji, so se vzdignili hkrata, dočim so se .odlične osebe« tračale v dolnjo galerijo. To so bile komedije: naročene in zaželjene 1 Predlog radi oprave bratovičin, ki ga je hotel prečitati p osi. Mandić, katerega pa je dal predsednik prečitati že popred v italijanskem jeaiku, se je glasil, kakor sme ga is priobčili t našem listu. Utemeljevanje tega predlaga je prevzel posl. Mandič, ker posl. Kompare ni bil navzoč. Temu je sledilo priobčenje zaključnega računa glede zemljiške odveze za leto 1896. in to z dohodkom 68.391 gl. 81 Vi nč. in z jednakim silaskom. Zemljiška odveza, ki je tako hudo tiščala prebivalstvo Istre, toliko slovensko-hrvatsko kolikor italijansko, je nshsls, ni je več. Onega pa, ki ss je mučil najbolj, ki je se svojimi tovariši vrsd delal neumorno v ta namen, skozi celih let, v Poroča in na Dunaju, dra. Matka L&ginjo, obsipajo sedaj vsakovrstnimi zal jen ji in zasramovaaji tista .odlična' in .neodlična* naročena italijanska svojat. Taka je hvaležnost ljudij I Seja je bija saključena. DOPISI. I* Sežane. (Izv. dop.) Ko so po oni znameniti seji v deželnem zboru Češkem, v kateri je toli divno in oduševljeno govoril dični župan zlate Prage, tudi mnogim Slovencem znani dr. Podlipny, ▼ obrambo svoje časti, časti zlate prestolnioe kraljestva Češkega in tudi v obrambo časti vsega na-roda, ko so onega dne, pravim, odlične češke dame izročile dru. Podlipnemu lovor-veaec v znak iskrene hvaležnosti, tedaj je izustil žnpan praški slatih besedi o važni nalogi, ki je prisojena našemu žeastvu v borbi naroda za svoja prava in svojo bodočnost. O tem pozivi odličiega rodoljuba češkega do ženstva je pisala tudi .Edinost" in je izrazila plemenito željo, da bi se tadi slovenska žena jela zavedati, kako velevažna je naloga, katero je vršiti njej v življenja laroda. Ali želeti je lahko, lahko je izrekati lepe želje. Drngo vprašanje pa je, koliko je v široki javnosti prave pripravljenosti za uresničevanje lepih in rodoljubnih željA?! Čehi so si znali vzgojiti svoje narodno žen-stvo; oni jo že imajo svojo zavedno narodno ženo. In vendar je dr. Podlipnj je svaril, še vzpodbujal češko ženo na še točneje, še navdušeneje in še izdatneje vršenje pripodeljene jej naloge 1! 1 Mi Slovenci smo pa še le pri prvih začetkih narodne vzgoje v lašem ženstvu. In, žal, Še za ta prvi, neznatni polet naši naredni gospodje ne kažejo pravega zmiala. Slovanska žeaa naj hodi za-jemat narodne zavesti ia navdušenja I Ona naj si bistri pojmo o svoji nalogi I Ali kam naj zahaja po navdušenje, kje laj si bistri pejme in plemeni srce, kdo bodi nje učitelj ? I Kdo drugi, nego na- rodni naoifl Kje drngje se more navduševati ftena sa narodno stvar, nego v družbi rodoljubnih moi ?! Le javno življenje, občevan;e s možmi plemenitega mišlienja, more dati ženski tiste in take vzgoje, jej lcepiti takega miljenja in Čutatvovanja in jej vdahniti tistega patrijotizma, kakoršnega si Želi dr. Podlipny pri češki ženi t Sosebno v nas Slovencih — kaker ie rečeno — more biti le dražba narodnih mož pravega vzgojevateljica našega ženstva. Čim pa a.ao prišli do tega važnega spozna-i Uja, se in -raojo vprašati tudi, ali in kako vrše naši narodni možje in mladeniči to svojo nalogo ? 1 Ali jim je do tega, da bi vabili k sebi ženstvo, v namen, da mu navdahnjejo čiste ljubezni do rodu svojega, da je usposobijo za vršenje tiste velike naloge, ki je prisojena ženi v vseh civilizovanih narodih ? ! Jaz ne vem, kako je drugod, ali glede naše Sežane moram že odgovoriti naravnost, da so razmere prav žalostne v tem pogleda. Nočem govoriti o par odličnih damah; ali naša žena ali deklica iz srednjega stann nima prilike nikjer, da bi mogla zahajati v družbo, kjer bi se — da rečem prav naravnost — kaj naučila I Jaz nočem ne napadati ne očitati ničeaar. Le konstatovati hočem dejstva, le opisati hočem razmere, ker morda ni neopravičena nada, da te vrstice dado inicijativo v ta namen, da se sbolj-šajo razmere. Pri nas imamo čitalnico, gasilno draštvo in podružnici sv. Cirila in Metoda. Poslednje tri društva pustimo na strani. Te tri služijo svojemu na* menu; ali namenu, kakor smo ga označili gori ozirom na vzgojo ženstva, mogla bi služiti v prvi vrsti čitalnica. Bi morala, a ne služi in — ne more. Vem to, da ne more, ker posnam razmere, ker vem, od kje se jemljejo členi tega društva. Zato ne dolžim nikogar, ampak želim le, da bi se odpo-moglo. Med členi čitalnice ne vem če najdeš toliko pravih Sežancev, kolikor je prstov na roki. To društvo je pravo društvo uradnikov brez osira na narodnost. Tako draitvo ne more vršiti gori označene naloge, ker je bolj zabavno, nego narodno, in je tndi: ekskluzivno!! Nečemo nasprotovati temu društvu. Ne, ssj je potrebno; dobro je, da obstoji. Ali, ker je že resnica taka, da Sežanci ne zahsjajo v to društvo iu se tudi ne vabije, vsled lesar tudi naše domaČe ženstvo nima nikake prilike za vzgojo v secijalnem in narodnem pogledu, bilo bi pač želeti, da se enkrat uresniči ideja še jednega bralnega in zabavnega društva v Sežani. Saj so pametni ia razumni možje že davne spoznali to potrebo, in so, — ako se ne motim — pravila takemu društvu že potrjena, a lele nekje v prahu. Dajte, ganite se sežanski možje! I Ustvarite tudi nam domačinom središ esocijaluemn življenju, kjer bode narodna šela nam vsem, sosebno pa ienstvu. Sama iz sobe ni dorasla še nobena stvar. Vsaki stvari treba prilivati I Tudi našemu ženstvu treba vspedbnje. Ako pa nočete privoščiti ienstvu vspodbuje, ako možki nikakor nočejo ničesar storiti za narodno vzgojo ženstva, potem pa naj potihnejo tožbe, da so ženske — .take" 1 Še enkrat torej: ne da bi hoteli žaliti aH napadati, ampak le z jedinim namenom, da se od-pomore v Sežani velikemu nedostatke, priobči naj „Edinost" ta spomin, oziroma rodojjabni poziv. Žena bodi prva, če tudi indirektna, pomočnica možu v narodni borbi. In to ne le odlična dama, ampak slovenska žena na vsej črti. Bog in narodi Is Pograda, dne 7. febr. 1898. (Izv. dop.) Ceatni odbori so se konstituirali po vsej Istri, že davao poijdoločbah novega zakona od dnć 6. maja 1896. Samo za naš okraj zatezalo se je to, ker ker se je hotelo po sili doseči večins, prijazno načelom deželnega odbora istrskega, katerih načel Slovenci in Hrvati nikdar sprejeti ne moremo, ako hočemo delovati na korist svojega naroda. Danes stoprav se je izvršilo tudi pri nas konstituiranje okrajnega cestnega odbora. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen tukajšnji župan g. S la v o j J e n ko, a njegovim namestnikom g. Josip Prebilić iz Pasljaks. Znamenite na tej velitvi je bilo to, da so sa g. Jenkota glasovali tadi taki, ki so ob času občinskega zastopstva Podgrajskega najstrastneje delovali proti ujemu — češ, daje slab administrator — med njimi oba zastopnika deželnega od- bor a ▼ nove® cestnem odboru. To kaže, da ao sprevideli tvojo »moto toliko posamiiniki, kakor i tudi deželni odbor. Ker bode treba napornega in vztrajnega dela, da se uredi naše jako zanemarjene ce«to, želimo, da bi novi cestni odbor vspešno deloval v taki slogi, kakoršna se je pokazala o volitvi predsednika. Saj tu gre samo sa napredek i a blagostanji naroda in ne za — politiko 1 PuHUiike vestl. v TaSTO, dna 9. februarja 18»H. V deželnem zbora Dalmatinskem so nadaljevali generalno razpravo o deželnem proračuna. Vladni zastepnik je izrekel nado, da se železniško vprašanje skoro dovede do ugodne rešitve. V deželnem zboru Češkem so razpravljali včeraj o predloge posl. Sla vika za spremembo de> želnega volilnega reda. Posl. Opitz je zahteval, da se v kmečkih občinah odpravijo indirektne volitve, posl. dr. Eogel pa je povdarjal, da se sa sedaj ne da doseči splešao ia jednako volilne pravo. Predlog posl. Slavika se je odklonil na to, lite-tako predlvg posl. Vaiatega o jednakopravnosti obeh deželnih jezikov v vseh uradih kraljestva Češkega. Nemec dr. Lippert je utemeljeval svoj predlog, za oenutje narodnih kurij. Rekel je, da Nemci nočejo rastrgati dežele, ampak da hočejo la administrativno ločenje po okrajih ? jezik*vnem pogleda. Nemci da niso agresivni, ampak hočejo Ia sagoteviti svojo narodno eksistenco. Govornik ja predlagal konečno, naj se njegov predlog izroči komisiji, imenovani za predlog posl. Schlesingerja. Posl. Engel je izjavil v imenu čeških poslancev, da bodo glasovali za to, da se ta predlog izrodi rečeni komisiji. Tako se je zgodilo tudi. — Sploh se stvari v tem deželnem zbora razvijajo veliko mirneje, nego je bile pričakovati po črnih proro-kovanjih neaških hnjskačsv po poklicu. Ali pa •• morda vidi gospodu Wolfu .vspešneje", da rabi svoje talente za šCnvanje dijakov, pred katerimi ja vlada ravnokar stopila lep korak — nazaj! Bodilt kakor hoče, vsakako pa kažejo dejstva, da v deželnem sboru Češkem niso prava tla za delovanje Wolfa ia ljudij slične vrste. V deželnem zbora Nf^jeJ- avstrijskem je pripoznal celo namestnik sam, da v nekaterih šolah je potrebno, da se pončnje tudi v češkem jeziku, si asti pa krščanski nank. Konservativci in krščanski socijalisti pa delajo sklepa, da mora biti jedino nemščina poučni jezik. Ali aa stavljajo taki konservativci narodni šovinizem nad verske potrebe 11 Deželni zbor Predarliki. Pred par dnevi sao dali izraza svoji radovednosti, da-li s« tadi ta deželni zbor, ko bode razpravljal o predlogih sa odpravo jezikovaih naredeb, postavi na stalil^ Slovanom toli sovražno, kakor sti to storili konservativni večini v deželnih zborih Tirolskem la Gorenje-Avstrijskem t Včeraj sta prišla v raspravo omenjena predloga, oziroma predlog dotičnegs odseka. In uresničila se je naia slutnja: deželni zbor Pradarlški je povil svojo isjavo t veliko milejo obliko, nogo pa ravnokar omenjena dež. bora. Deželni sbor Predarlški obžaluje dogodke v zadnje« zasedanjn državnega zbora, kakor tudi povod istim, ter izraža nad«, da vlada odpravi jezikovno naredbe ter uredi jesikovno vprašanje potom sakona. Kakor se vidi, je bil ta dež. zbor previdnejši. Izognil se je vaeh ostrin proti Slovanom ia je tudi modro molčal o nemškem državnem jeziku 1 Bržkene uvidevajo konservativci sami, da sa je gospod Ebenhocb zaletel jako nepremišljeno ia da je svojim afrontom proti Slevanom prav po nfr> činu Wolfovem le nastavil sekiro na rejo, na kateri visi vsa konservativna stvar ? Avstriji. Dijafiko gibanje. Rektor vseučilišča Dunajskega je pszval včeraj k sebi odbor nemškega dijaštva, katerega j« pozval, naj pove dijakom, da se vzdrže kakoršnesibodi nezakonite demonstracije. Čim bi se ponavljali izgredi, da koče vlada razpustiti vsa dijaška drnštva. Ali, kakor so že dozorele stvari, da se nemški burši čutijo državo v državi in ne poziaje aobene avtoritete nad sabo, tako jo izjavila tudi ta deputacija rektorja, da hoče vplivati kolikor možno v pomirljivem zmisla, da pa ne more obljubiti a i č e s a r. Vlada vidi lahke že sedaj, da fejeae aa pol-naredbe nimalo ne impoau-jejo objestnim buršem. S tem, da je predčasno dala zaključiti zimski semester, o so nemški dijaki zgubili ničesar, pač pa so še pridobili toliko časa — za popivanje. Hrvatski in bolgarski keaiki v Zagrebu so poslali akadetnišk^mu društvu ,Z onimir" na Dunaju nastopno brzojavko: ,Mi >m > ponosni na vedenju slovanskih dijakov proti nemškemu nasilstvu, tsr jim kličejo brat-tki „Na i lar !• Vztrajajte ▼ tem vedenju, kajti z Vami so B »g in 80 milijonov avstro-ogerskih Slovanov!" H as lične vesti« Žalostno poglavja. Da, žalostno je zares to poglavje o slovenskih odpadnk h. Kamor-koli se ozremo: ali na Štajersko, ali nn Koroško, ali na Primorsko, ali celo v Ljubljani«, povsodi vidimo, kako rod alo v enakih odpadnikov vrši svojo malo-Častno nalogo. In kako mnogoštevilen je ta rodi Ne vidimo ga le v vrstah na^ib nasprotnikov, vidimo ga tudi na čelu. Le ogltjte si imena nemško taraki h prvakov na Koroskr-m in Štajerskem, ozrite se v Tr»t, in videli bodete, da so slovanski odpadniki oni, ki vodijo nasprotnike 11 Ako bi na voditeljstvu nasprotnikov hkrati odstopilo vse, kar je slovanskega po pokoljenju in priimku, bil bi jim polom neizogiben. A kako so močni naši nasprotniki, ker crpijo svojo moč iz slovanske krvili Slovanska kri, slovanski um, slovanska bistrost, vse to združbo s tisto odločr.< s t j o in tistim fana-tiz mom, ki je povsodi lasten uduadništvu, in katero srditost je lahko umeti s psih >i»giškega stališča in li jo lahko tolmači oni, ki ume čitati v duši človeka — vse to združeno dela močne naše nasprotnike in zadaja našemu narodne uu življenju krvavih rani! Te zdiužeue moči nas ovirajo v našem razvoju, te združene moči, se svoji>ai načrti, zahtevajo od nas silnih, molilnih, utrudljivih naporov, kjer bi bil lahko mireu razvoj, ple»enito tekmovanje v dosezanju človeških idejalov, po katerih mora Btre-nsiti sleherni narod, ako hoče Liiti vreden naslova: kulturni 1 Ne, nasprotniki drugorodne krvi niso naša nesreča, ampak naša nesreča so jn&ši — odpadniki 1 O kako resničen, le preraaničeu je vsklik v »Slovencu*: V nečem smo mi Slovani zelo podobni Nemcem. Nemci zalagajo avet s vladarji, mi Slovani pa z izdajalci, renegati in odpadniki 1 Odpadništvo je naša nesreča, poglavje o slovanskem odpuduištvo je najžalosnije poglavje v Sgodovini vseh naših bojevi Čas bi bil sares, da bi mogli zafeijnčiti sa vse čase to nesrečno poglavje 1 Iti v to bi morali del«o vsi I A kako ? 1 Kako drugače, nego pravo narodno vzgojo, in sicer že v oni dobi, ko ima prvo besedo ona, ki je dala bitju življenje: slovenska mati 11 Ko tako premišljamo o poglavju o slovenskem odpadništvu, se še le prav oživlja v naši savesti spoznanje, da no bi smeli prezirati resnice, ki jo govori današnji naš dopis iz Sežane o potrebi vzgoje narodnega ženstva, in e dolžnosti, ki veže vse rodoljube t tem pogledu Odmevi iz bližnja minolosti. Vladni „Osser-vatore" nam je podal te dni izgled, po katerem moramo sklepati, kake vrste so uredniki, ki ao bili glasniki vladnih idej do najnovejega časa I Ti irednifci se kar ae morejo ločiti od starih tradicij, in se kar ne morejo uživeti v misel, da bi pravi oficijozus IržHŠki ne Maral soglašati z aajradeče-jimi listi v uižnji do Slovanov. Cei6 stari, okorni „Osiertatore" meni ie danes, da je „zaveznik" in Bbratu listom, kakoršen je oni novi, ki se nazivlje ,11 Popolo Istriane" in katerega laški fanatizem je naravnost sirupen. Da, da, »launi „Osservatore" je pozdravil novo ultralaško rogovilo kakor svojega brata in mu je voščil najboljih vspehov M Ako "kaj na svetu, so značilni taki uredniki in taki časopisi, za čase, ki smo jih morali prebiti mi Slovani v bližnji minolosti. Ne da bi hoteli triumfirati na tem, ali da bi hoteli šteti v posebno zaslugo, kajti smatramo to sa sajnaravnejo stvar, ako so zagotovili na kompe-tentnem mestu — kakor jo izvedel ,11 Pensiero Slavo" — da je kaj takega mogla napisati le ne-spametnoKt dotičnih urednikov, katerim gotovo ne pride več na oiisel, da bi v drugič napisali kaj takega. Nespam^tnost ? Ne, to J pravi izraz. Tem gospodom t;če stare tradicije v kosteh in si ne morejo mishti, da bi mogle priti ob velja o take tradicije. To je le odmev splošne strujo Iz bližnje mioeloati. Gospodje menijo, da še volja to, kar je bilo, zato tudi pišejo le tako, kakor so pisali. Is uverjeni smo, da bodo treba zel6 resne besedo od kompetentne straai, da bodo umoli gospodje, da so čaai — spreminjajo! Imtnevanjs. Poštnima vežbenikoma sta ime* novana abuol virana višjerealca Nikolaj C a ■ u s in Ivan D n j m o v i č v Trsta. Država Oranja pridružila se je — kakor nam j*vlja tukajšnje e. k. poštno in hr^aja^no ravnateljstvo — si. prosincem 1898 svetovni poštni zreti in veljajo torej od omenjenega dne naprej za pisemsko-poštni promet s to d-telo i*te določbo, kakor za promet z dragimi deželami svetovne poštne zveze. Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so darovali sledeči: V slavo godu rodoljubne gospe, darovale prijateljice 3 krone. V nabiralniku v gostilni na ,Vagi po gdč. Marici Grbec 4 krone 30 stot. V pušici gdč. Maše Dolenčeve B kron 60 stot. Družbi av. Cirila ia Mstoda v Ljubljani so od 15 do 31 januvarja poslati: v. g. Avguštin Skočir, knrat v graški bolnici, za prosinec in svečan daroval 10 gld. — Slavno uredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani po g. Jos. Nolliju nabralo 995 gld. ti kr. — Iz nabiralnika g. velotržca Fr. Kolmana v Ljubljani 3 gld. — Kršč. soc. slovenski delavci, vračajoči se od zagorske veselice nabrali v želežniškem vozu 1 gld. 81 kr. — Vesela družba pri g. J. Spreitzerju v Ljubljani ob priliki blagoslovljenja nove hiše nabrala 4 gld. 15 kr. — Neiaenovanec drnžbi »a šolske sestre 12 gld. 60 kr. — Živeli vsj darovalci in nabiralci! (Zvršetek.) BlagajniStvo družbe sv. Cirila m Metoda Vabilo na veselico, ki jo priredi pevsko drnštvo „Hajdrih" dne 13 febrnarja t. 1. na Prošeku v dvorani Gosp. Martina Lukša. Vstopnina na veselico 30 nov., seieži 10 nov. k plesu za gospode 1 gl.; pri veselici in plesu svira odelek vojaške godbe c. in kr. pešpolka Baron Watdst&ttea št. 97. Začntek ob 6 uri zvečer. Razpored: 1. Godba. 2. S. Ferluga: „Primorski fantje" noški zbor. 3. Godba. 4. S. Jenko: .Morski duhovi*, deklamacija. 5. Godba. 6. Ferdo Jnvanee : „Pastir" moški zbor z baritonom, tenorjem samospevom in dvospevem. 7. Godba. 8. M. Hubad: .Škrjanček poje žorgoli* narodna, mešani zbor. t. Godba. 10. „Šolski nadzornik", veseloigra s petjem. 11. Ples. Društvene zabave. Tamburaški zbor .Ilirska Vila" v II. Bistrici, priredi v nedeljo dne 19. t m. veselico v prostorih Jeloviekove gostilne. Začetek ob pol 8 uri zvečer. Vipavska čitalnica priredi dne 19. t. m. maškarado, aa kateri bodo svirala vojaška godba iz Gorico. ,Konsumno in posojilno društvo" v Sv. Križu. V Sv. Križu se je ustanovilo „Konsnnoo in posojilno draštvo, registrovana zadruga z omejenim poroštvom*. To društvo je že potrjeno ter je 2e upisane v sadrnžni register z odlokom c. kr. trgovinskega in pomorskega sodišča od 31. decembra 1897. Št. 21059. Vsa dotična naznanila in objave se morajo razglašati v listu .Edinost". To je sedaj že tretje društvo, ki se je ustanovilo v našem zadnji čas povse probujenem in prerojenem Sv. Križu. Namreč: pevsko društvo „Skala", podružnica kmetijske drnžbe in to novo društvo. Prvi dve vspevati jako dobro. Ker je novoustanovljeno društvo velike važnosti, in ker je temu društvu namen narodnogospodarskega značaja, usojsme se posebno priporočati tamošnjim rodoljubom oziroma oadzoraištvn ia odboru tega društva, da ne Štedijo aa trudu, ia da dobro premislijo vsaki korak in vsaki ukrep, predno ga odobre. V nadi, da bode novoustaaovljeao društvo doielzao popolnoma svoj eilj, moramo častitati Križanom iz vsega srca aa tako lepih napredkih. Živeli! Razprava radi izgredov na Opfilnah. Pred-včevajšujem se jo vršilo pred takojšnjim deželnim sodiščem razprava radi izgredov, ki so so pripetili o priliki volitev za državni zbor. Vseh obtožincev je bilo 18 — „Dd6 17, marca 1897 J zvečer, o priliki izvolitve Leop. Mauroner-ja državnim poslancem, je bilo zbranih v kavarni na Opčinah več vašCanov, od katerih so bili večina pristaši slovenske, a manjšina je bila italijanske stranke. Jeden pristsšev slavenske stranke je pozval nav-soče, da pijejo na zdravje Nabergojevo ; kdor tega ne stori se ga vrže ves. Večina se je odzvala klicem „Živio Nabergoj". Neki Ivan-Marija Hro-vatin „Gajpel" in neki Fran Sošič .Fičo", nista hotela tega storiti, kar je raztogotilo druge. Takoj se je vnel pretep in oba sta bila natepena in ranjena. Pritekli so takoj žandarji in poljski čuvaj (občinski stražar) Jakob Sosič. Njih poziv in nksz, da se razidejo, je še-le povečal nemir. Nik^o se ni hotel odstraniti in Ivan Marija Hrovatin je «nnil čuvaja rekši mu : „Pojdi spat! Ti nam ne srn«š ostati tukaj 1" Slednjič en je posrečilo žandarjeoo, da so razgaali navzoče, ki pa so se odstranili kričaje. Ker pa so doznali, Ivan Sosič, Viucencij Sosič in Anton Hrovatin, da se je zatekel ranjeni Fran Sosič „Fičo" v hišo Ivana Marije Hrovatin ,Hajpel°, podali so se tjekaj. Prvo dva, ki sta imela nekaj v rekahjsta pretila Sosiču rekši: .Fant, prideš že nam v roke", — Hrovatin je pa zagnal v jedno okno kamen ter pobil jedno šipo: Na to so odšli. Žandarji so izjavili, da so spoznali med takrat navzočimi vse obtožence, ki se niso hoteli odstraaiti na njihovo povelje in da Iso slišali kričati Ivana Sosiča, Antona SosiČa in Andreja Daneva: — Pusti! pusti! —, kader so hoteli sprovesti Ivana-Marijo Hrovatina v zapor. Ranjenca in druge priče so potrdili, da jso bili prvih pet obtožencev oni, ki so jih pretepli, in ker ni mogoče določiti nstanjčno, kdo izmed njih je bil prav za prav prevzroditelj ran, mora se pripisati po §. 167 k. z. njim skupno krivda radi težke telesne poškodbe." To bi bil torej v glavnem obseg zatožnice. Prvih 6 glavnih obtožencev je sicer priznalo, da so bili v kavarni, tajili so pa, da bi bili oni krivi tega, česar so obdolženi. Rekli so, da je bila takrat splošna zmešnjava, in da ne more potrditi nikdo, in tudi ne ranjenca, kdo je £lučal Čaše. Ivan Sosič in Vinoencij Sosič sta rekla na razpravi, da sta res prišla v hišo za Sosičem .Fičo", kateri ju je vsprejel oborožen, a'prišla sta samo zato, da poizveta od njega, kako misli iu kdo da ga je ranil. Pretila mu nista nikakor, marveč sta skušala da bi ga pomirila. A, Hrovatin je priznal, da je zagnal kamen v okno, ni pa storil tega z namenom, da bi ranil koga. Anton Marija Hrovatin je tajil, da bi bil sunil poljskega čuvaja, ter je istemu del le roke na ramo rekši, naj ide, in mislt, da isti ni v službi. Dragi so tudi tajili, da bi se ne bili hoteli odstraniti ,na ukaz žandar je v. Ferdinand Malalan ie rekel: Zaakazano nam je bilo v i t a li j a s k e m jesiku in tegajesikajas ne rasnmem. Priče so govorile vse slovenski. A povdariti treba, da njihove isjave na razpravi niso bilo v popolno« soglasju z izjavami pred preiskovalnim sodnikom- Mnogo dejstav, ki so bila popolnoma dokazana po isjavah v zapisniku, so se izkazala na razpravi dvomljivimi. Tako je priznal na razpravi Sosič sam, da si ne more misliti, da bi bili prišli v hišo zs njim slabim namenom, in da bi mu hoteli storiti hudega. Tudi poljski Čuvaj ni mogel potrditi, da bi mu bil Jakob Sosič hotel zabraniti izvrševanje službe ter ne ve, je-li ga je sunil samo sa Šalo ali zares, ker ga je sunil le lahko. Žandarja sta potrdila kakor v obtožnici, s priitavkom, da so bili vsi vinjeni. Potem je govoril državni pravdnikN. Pun* crasi. Dokazoval je, da so obtoženci krivi. Zakon veleva, da bodi vsakdo svoboden v izvrševanju volilne previce. Rekel je tudi, da pravi evangelij; .Vsi smo bratje". Obtoženci se morajo kaznovati ostro, ker so so bili čini hudi in glas o tej obsodbi, ki pojde od vasi do vasi, naj bode v svarilo drngim in obsodba naj bode v strah, da se kaj takega ne pripeti več. Priznati pa moramo gosp. drž. pravdnika namestniku, da se je najugodneje razlikoval od — gosp. Frausa. Ivan Sosič in Ivan Marija Hrovatin s+a zahtevala zagovornika, katerim je bil pozvan uradnim potom svetnik dr. Kramer. Le ta je dokazoval v svojem govoru, da obtožnica ni zadostno podprta dokazi. Rekel je tudi, da se sodni dvor mora ozirati le na izjave, oddane na raspravi, a današnja razprava je dokazala, da ni potrjeno, kar pravi obtožnica gled6 njegova branjenoa, katera ae morata torej rešiti obtožbe. Ob 10. uri »fpčer se je razglasil« razsodba, i Pulj 9. Danes je bil * deleln^m zboru škan-Obsojeni so bili vsi zatoienci rszren Frana Sosiča S dal kakorinega še m bilo do sedaj. Ulogo izpraz* ....... Ivan Soaič na 6 mesecev, Viacencij So- ! nif,,*e »ornl« galerije so prevzeli dolnja galerija in 4 poslanci večine, kalere je vodil okolo sene otepajoči Bartoli. Jntri pride v razpravo predlog o raž- in sicer sič na 4 mesece, Josip Danev na 3 mesece, Andrej Vidan na 2 tedna, Anton Sosič na 8 dnij, Anton Hrovatin na 9 tedna, Ivan Marija Hrovatin na 1 mesac, Ivan Marija Ranbar na 8 dnij, Anton fianbar, Jakob Sosič, Ivan Marija Vidan, Andrej Dnntu Andrej Sosič (Francin) ia Anton Hrovatin-Vremee vsaki na 5 dnij, Andrej Sosič-Rumber, Josip Vreoaec in Ferdinand Malalan vsak na 7 dnij zapora. Vzrok, zakaj naši slovenski odvetniki niso mopli prevzeti zagovorništva, so pojasnili v posebni ologi n* predsednika razprave. O temin marsičem dragem na tei razpravi spregovorimo še tudi mi. Najnesrefinejii dan v tadnu se imennje navadno petek. Statistika pa dokazuje, da to ni res, kajti najusodnejši dan v tednu je ponedeljek. Povprečno spada »zmej nesreč na ponedeljek 16 74 odstotkov, na torek 15 77, na sredo 15-31, na četrtek 16*73, na petek in soboto 16*38, na nedeljo pa le S'69 oostotkov. Tatvina od torka. Okolo 9. ure zjutraj je prišel v štacnno Antona Roncati Matej Tominc iz Podlaza in je zahteval par čevljev. Poskusil je že več parov in prodajalec mu je iskal še drugih, da si izbere. Med tem časom je Tominc tfe skril jeden par pod pazduho. Prodajalec pa je zapazil, da manjka jeden par čevljev ter obvestil o tem polic, inšpektorja Fickota, kateri je preiskal Tominca ter našel pri njem zginoli par čevljev. Aretiral je Tominca takoj. Poslednji je rekel, da je to storil z* to, da proda čevlje in si kupi kruha. Aretiran je bil težak Lovrenc Muha iz Klanca pri Ljubljani, ker je bil ovajen, da je ukradel Josipu Jelencu jedno obleko. Oblečen je bil tudi v jeden jopič, katerega si je izposodil od istega Jelenoa. Bil je namenjen v Polj, moral pa bode odložiti odhod. 201etni Jakob Lak iz Gropade, je hotel uti-hotapiti iez finančno linijo 6 vencev fig. Ustavila ga je pa finančna »traža. Stražarju se je dozdevam takoi, da se fige ukradene in izročil je Laka redarju, ki ga je odvel na policijo in od tod v zapor, Zeovarjal se je, da aon je fige daroval neki nepoznani težak. Ali, ker dandanes le redko kdo kaj daruje, se mu to ni verjelo Pozor as orožja. Vsled neprevidnosti o rabi orožja, dogaja se jako veliko nesreč. V soboto je kupil železnični snrevodnik Markovic svojemu llletnemu sinku karabinko Flaubert. Ni pa vedel, da je nabasana. Doma je izročil karabioko sinko in ta si jo je začel takoj ogledovati. Med ogledovanjem sprožil se je petelinček, in o nesreča — kroglia je zadela »ater. ki ae jo takoj zgrudila ■rtva p* tla. Pipo in io nakaj druzega pravi jo* se oe po- j sojuje. Ne samo te stvari se ne posejujejo, marveč ! tedi obUko n: zdravo posojevati. Julija Zabušek je posodila svojo obleko neki Katarini S. Že je minoro več mesecev, ali Katarisa še ni vrnila^ obleka. Nit? tega ni mogla izvedeti Zsbnšek, kje da stanuje Katarina. Včeraj je izposejevalka vandar slučajno naletela na Katarino in jo je stirala seboj na policijo. Sodišče jo gotovo ponči, da izposojene stvari treba vendar vračati na vse zadnje. Slapar v mainitkt obleki. V Gentu v Belgiji se j" neki Campana oblekel v mašniško obleko ia je v spremstvu nekega Flamenta nabiral milo da»-e neko pobožno kooperativno društvo, katerega načrt je blagoslovil celo sv. oče sam. Geljuta sta že nabrala okolo 4000 frankov, ko ju je za- i čela itt«leiiuveti policija. Cauipaua je zginil se o t pr&.» u. č*au. Njegovega spremljevalca pa je za- t sačila policija. - ! Najnovejše vesti. Petrojrad 9. Prnviteljstveni Vesnik pravi, d * Rusija ne zahteva, da se krečansko vprašanje mora rešiti ravno po načinu, kakor je predlagala ona, ako katera druera evropska vlast ve za drug primeren uačin. InicjatUe za nove predloge pa noče poprijeti Rusija. Poslednja je prijavila vlastim, da odklanja odgovornost za posledice, ki morejo navstati vsled zavlačevanja kiečanskega vprašanja, da ne dopusti, ne da bi katera vlast nasilnim potom imenovala generalnega guvernerja, in ne da bi se pomnožilo turško vojaštvo na Kreti, ter da ae sploh on udeleži kakoršnih-koli nasilnih odredeb proti Krečauom, ki, dovolj dolgo že potrpežljivo Čakajo na konečno rešitev svoje usode. v pravnem jezikn. London 9. V gorenji zbornici je iijavil Lord Salisbuiy, da vlada pozdravlja jto Rusiji predlo ženo kandidaturo princa Jurija Grškega kakor najumeatnejo direktivo, da s* onvji dbmje na Kreti. V dolnji zbornici pa je prijavil lord Bal four, da se je angleška vlada dogovorila z ru*ko in francosko, da zajaoirijo posojilo Grške. Glede docrodkov v Portartnr je izjavil državni podtajn k Cu rzon, da Rusija ni storila ničesar, v kar ne bi imela pravice po pogodbi. Trgovinsko brsojavhe In v »«t. K ;<11 rnr?.*t>~ PAi»nir* -.< jeion 9 35 9 37 Pšenic« a »pomlad ly«8 11.9«-Jo 11.98 Otp, za spomlad 6.34—6.3* rt? a spomlad 8.70. 8 72 Kon^a m maj-jnni J H«?. 5 28 5 30 iJ*.«ni. a nova od 78 kil. f. 12 85 -12.95 .; fJ 'i.lu 13 — 13 05 oc! 80 kil f. 1?.10—1815 , od «! Ml. 13.30 13 35, .vi 8S bil. fVr __ -m. rt.50 9 50 6 15, 6 45 Pšerfica: ponudbe in povpraševanje jako slabe. — Prodaja 18000 m. st. Vreme : lopo. HavTe. Katu Santo« v < «»»•!• ••«» •<. đec. 3S.25 t * april 38.25 flantp* l v . ^m. mesec marc 29 50 miij 29.76 za sept^mbor 30.50 r.ft d cember 31 —. , Špiritu« nlnapls compoaliaa ALGOFON jedino sredstvo proti ;obcbolu, revmatič glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 iič. ter se dobiva jedino 1» v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza graiide TRST. Paziti na ponarejanje ' Z JB. VOD za uniformirarjB in civilna krojačnica FRANA JIR AS utira Caoerma št. 9 priporoča r<* za n;tpr;ivo uniform in civilnih oblek. Postrežba poltena. Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah. iu mami Josipa Malzcnik & Karola Aite M Cattmoa št. 5 Via S. Catterina it 5 sa O- f«bpnv»pja 4»«trij«»!iu ibdtH i Kreditno i^-ivj. London SOJ.u. Na^o'eo1 ; VO diurt i. papirju ▼ nmbrn i i ii di nes 102 56 102.40 121 35 102 95 H63 30 120 10 M.68 I 76 H5.'>5- vfieraj 102.50 102.40 55 102 362 60 120.05 9.53 11.76 45.2j > Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 c " Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zim-skih ogrinjal (ijalov) v vseh barvah po gld. 3.60 in gld. 1.20 Zbirka frštanja v raznih risanjih od 20, 30 in 37 nvč. M o/ko srajco bele in barvane od 90 novč. naprej. Maje iz pliša za gospe po 65. 75 nvč. in več mamo v prodajalnici > PrUlejpj časih Barriera vecchia š. 7 Sloveča vina iz Visa v zalogi vin Via S. Lazzaro št. 4. Opolo iz Visa po 34- uovč. lit^r. „ fino „ 36 „ belo sladko ,, 40 Kakor tudi najfinejša vina. Prosto na dom od 5 lit. naprej Peter Benuaai iz Visa. vabi gg. kolesarje nu ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti,,po an-glcžkili in amerikanskih. Gladek tok ae jamči, Popravijenja v tej stroki izvršujejo se točno in natanjčno. Prodaja pripadkov. — Lastna peč za nikiliranje. Ulica I) nota štev. 9. 4 o a o Q as v II ustanovljena leta 18 69 Petra Braido in sina prevzema poprave Šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvr-Hiije najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota štev. 9. 3 8 o Š & S < Zaloga pohištv 'v d n r> desertna tvrdke Aleš san dr o Levi t n z 4 Trat, Via Rlborgo, 21 In Piazza Veochia št. 2 Zaloga pohi&tva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsako vrstnu ilik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško post njo, /dr da bi za to računil stroške. ■ ' mm liW t a -"H Cubenn 200krat slajši, nego sladkor iz repe lOO tablic za gld. l.SO, l™ » »• » 3SO< &00 „ „ „ 6.S0. Cukerin 350krat slajši, nego sladkor iz repe 100 tablic za gld. 2 50, „ » » &00 „ „ „ 9.-, Pošilja po poštnem povzetji J.Vojteoh, Nusle-Praga W Ako s« pošlje denar naprej, se pošlje blago poštnine prosto. r^tOOOOOOOOOOt* ^ Hotel Volpioh 7 Y,pri črnem orlu* (Aauilanera); A Via S. Spiridione, Cors«, Via 8. Nieolb, 2 V najbolj ? središču V A popolnoma na novo opravljen. A J KOPEL JI, VOZ K VSEH« VLAKOM. J V v pritličju .Restavracija Pilscn" v A od F. Volpicha. A vVvvVV ^/zaloga^pohištva in ogledal^ ! ^r^ Rafaela Italta <£> <3>' Via Malcanton it. I. <£> \ <3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice iu <3> sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in 1 <3> željenih blapanj. po cenah, da se ni bat^c\ ii ' konkurence. ^ f o A A A A A - i rH lOO do 300 gld. zamorejo si pi iilol>iii oseba i vsakega mi hoo v vsu-kem kraju gotovo iti pošteno, brez karti tal a in ri< zika z razpečevanj( x zakonito dov:.!;- r1/!. iržavnib papirjev in sr^-čk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oesterreicher VIII Deutacbegaase 8, Budi^iflesti. Cassa di Risparmio Triestina (Tržaška hranilnica) Sprejernlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega znosku vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ur« opoludne. Ob nedeljah pa od 10 12. ure opoludne. Obrosti r.a knjižico . j.........3% Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoluuno. Zne*ko do 100 gld. precej, preko 100 do lOOi* mora so odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld. pa d dni. ISgkontptvJe rnenfice domicilirnne na tržaškem trgu po.......3'/, Vosu ju je na drž. papirje avatro-ogerske do lOi'O gld po ....... . 4% Višje znoske od 1000 do 6< 00 gld po o1/,"/,, Daje denar proti vknjiženju na posesti v T'-Htu! Obresti po dogovoru. 2—24 Trut, dne 5. maja 1894. ifl' Ifl* Lastnik kensureii nsta BEdinoxt'. 't^vhmi' > ndpnro'- • urednik : Pran Godnik. — rmkaniH Dolenc v Trata.