poglavja in zadnji dve (Človek in zemlja, Naselja, Gradnja ter Izviri stavbnega izro­
čila in Sklepna tipologija). Geografski pomen pa imajo tudi druga (Konstrukcija 
zgradb, Stavbna oprem a, Prostori in njihova uporabnost, Oprema, Likovna kultura 
ter Varstvo arhitekturne dediščine), saj je mogoče tudi iz njih marsikaj izluščiti.
Podoba in funkcije pastirskih naselij so prikazane z vidika naravnih, premoženj­
skih, gospodarskih, družbenih in drugih razmer. Podobno so prikazana tudi drvar­
ska in oglarska bivališča ter naselja, ki so bila v primerjavi s planšarskimi precej bolj 
redko raztresena po gozdovih, in številna od njih so stala v bližini fužin in glažut. V 
vseh poglavjih zavzema vidno mesto človek kot oblikovalec in uporabnik obravna­
vanih bivališč. K njihovi zunanji podobi sodijo še druge spremljajoče stavbne prvine, 
ki so s svojo razvidnostjo poudarjale smotrnost gospodarske organizacije dela in živ­
ljenja na planini (npr. ograje, lese in plotovi, brvi, vodnjaki in napajališča, sirarne s 
kletmi pa kapele in znamenja). Občasna naselja, ki so jih sestavljale najnujnejše 
stavbe, koče, zavetišča in gospodarski objekti, so bili takorekoč naselitveni otoki 
sredi neobljudenega sveta.
Na tem  mestu ni mogoča podrobnejša geografska razčlemba Cevčevega dela. 
Vsakdo, ki se bo srečal s problem atiko občasnih bivališč, mu bo Cevčeva knjiga nu­
dila mnogo dokum entiranih podrobnosti. Saj je nastanek in razvoj obravnavanih na­
selij skušal avtor osvetliti z najrazličnejših vidikov: naslonil se je na arheološke in 
zgodovinske, jezikovne in likovne ter etnološke vire; veljavne utemeljitve išče v po­
krajinskih in gospodarskih razlogih. Skratka, arhitekturna dediščina občasnih biva­
lišč na Slovenskem je doslej naše najboljše in najobsežnejše delo s tega področja. 
Poleg znanstvene vrednosti za različne stroke je njen dragocen prispevek tudi k ter­
minologiji našega ljudskega stavbarstva. Knjiga je bogato opremljena (grafično obli­
kovanje in oprem a J. Suhadolc) z dokumentarnim in zelo povednim ilustrativnim 
gradivom (408 ilustracij). Poleg opomb in pregleda uporabljene literature je natis­
njen še pregled narečnega in strokovnega besedja, povzetek v nemščini, seznam 
zemljepisnih imen pa pregled avtorjev fotografij in risb.
Milan Natek
Marija Makarovič, Predgrad in Predgrajci. Narodopisna podoba belokranjske vasi. Izdala in 
založila K ulturna skupnost Kočevje, Ljubljana 1985, 506 str. +  10 strani fotografij v prilogi.
Prizadevna in priznana raziskovalka etnološke problem atike slovenskega pode­
želja dr. M. M akarovič nas je ponovno razveselila z objavo obsežnega monografske­
ga dela o Predgradu in njegovih prebivalcih. Predgrad, ki je po številu prebivalstva 
največje naselje v Poljanski dolini ob Kolpi, je tipičen primer izumirajočega kraške- 
ga naselja, ki so ga obšli vsi pomembnejši novodobni gospodarski tokovi. Preskrom ­
ni naravni pogoji za sodobnejše kmetovanje, razdrobljena zemljiška posest, agrarna 
preobljudenost, prom etna odročnost in še marsikaj, so samo nekateri bistveni dejav­
niki, ki že dobrih sto let pospešujejo izseljevanje Predgrajcev kakor tudi prebivalcev 
celotne belokranjske Poljanske doline. Nagle družbene, gospodarske in socialne 
sprem em be po zadnji vojni so samo pospešile odselitev predvsem mladih ljudi, ki so 
si poiskali delo in dom v najrazličnejših slovenskih industrijskih središčih. Splet na­
kazanih in še vrsta drugih dejavnikov so v zadnjih desetletjih vtisnili Predgradu po­
dobo gospodarsko zaostalega naselja, kjer prevladuje predvsem ostarelo kmečko 
prebivalstvo, skoraj brez aktivnega kmečkega naslednika—gospodarja.
Podrobnejša vsebina knjige, ki je pravzaprav mikroetnološka monografija 
obravnavanega naselja, je razdeljena na 16 poglavij. Uvodnemu delu sledi prikaz 
nekaterih  osnovnih karakterističnih podatkov o Predgradu in njegovih ljudeh ter o 
pom em bnejših zgodovinskih dogodkih, ki so zapustili sledi v naselju in njegovem
prebivalstvu. Opisani sta krajevna in vaška skupnost, posamezne sestavine rasti šte­
vila prebivalcev od 17. stoletja dalje. V posebnem razdelku sta prikazana družbena 
sestava prebivalcev in socialno razlikovanje med njimi (kmetje, bajtarji, osibeniki, 
obrtniki, krošnjarji). Osvetljeni so razvoj naselja in njegovih posameznih sestavnih 
(socialnih) delov, oblike kmečkih domov, nekdanja in današnja namembnost posa­
meznih gospodarskih stavb. V sedmem poglavju, Viri preživljanja, so prikazane po­
sam ezne veje kmetijstva, osvetljeni pa so še obrt, krošnjarstvo, izseljeništvo (pred­
vsem v A m eriko v letih pred prvo svetovno vojno) in zdomstvo. V osmem poglavju 
je prikazano in ovrednoteno delo ter odnos Predgrajcev do njega. Osvetljena je na­
dalje potrošnja, kakor se kaže v prehrani, oblačilni kulturi ter v različnih dajatvah, 
ki so obrem enjevale domove (npr. podložniška bremena, bera, desetina idr.). Pogla­
vitni življenjski mejniki (rojstvo, poroka in smrt) so podani v desetem poglavju, na­
slednja pa so nam enjena družinski skupnosti, medsebojnim stikom, sodelovanju in 
m edsebojni sosedski pomoči ter družabnemu življenju. Podrobno so orisani znanje, 
obzorje in ustvarjalnost Predgrajcev, oblike in načini nekdanjega domačega in da­
našnjega strokovnega zdravstva ter verovanja.
D elo daje dokaj zaokroženo podobo nekdanjega in današnjega življenja v Pred- 
gradu in njegovi okolici. Odkriva vzroke za najrazličnejše načine in oblike samo- 
oskrbne usmerjenosti kmetij in osvetljuje pogoje čedalje hitrejšega razkroja avtar­
kičnega kmetijstva. Po literaturi, različnih arhivskih virih in gradivu, anketah in 
vprašalniku ter po številnih usmerjenih razgovorih ter metodah neposrednega opa­
zovanja avtorica prikazuje Predgrad in njegove ljudi v različnih zgodovinskih ob­
dobjih. Knjiga ponuja tudi geografu obilo primarnega arhivsko-statističnega gradiva, 
po katerem  je mogoče pojasniti marsikatero historično-geografsko značilnost kraja 
in njegove okolice. Za geografijo so pomembne ugotovitve v poglavjih, ki prikazu­
jejo gospodarstvo, prebivalstvo, naselje in infrastrukturne dejavnosti; vse to pred­
stavlja tem eljne sestavine geografskega okolja in njegove pokrajinske fiziognomije. 
Pom em bna pa so tudi spoznanja v drugih poglavjih, ki prikazujejo duhovne sestavi­
ne in način vsakdanjega življenja, ker je mogoče tudi z njimi bolje razložiti marsika­
tero  pokrajinsko sestavino.
Knjiga je oprem ljena z vsem potrebnim znanstvenim aparatom. Med besedilom 
je 114 tabel s statističnimi, anketnimi in drugimi podatki. V prilogi je 45 fotografij, 
m ed besedilom pa je objavljenih tudi 17 različnih dokumentov. Slovarček narečnih 
besed, pregled virov in literature ter povzetka v angleščini in nemščini sestavljajo 
sklepni del etnološke monografije.
Milan Natek
Miroslav Milojevič: Posleratni razvoj agrokompleksa u mladenovačkoj opštini. SANU, G eo­
grafski institut »Jovan Cvijič«, Posebna izdanja, knjiga 34, Beograd 1984, 196 strani.
V minulem srednjeročnem  obdobju (1981— 1985) znanstvenoraziskovalnega 
dela Geografskega inštituta »J. Cvijič« so bila v njegov program uvrščena tudi kom­
pleksna geografska preučevanja Šumadije. Ta so zajela naslednja področja: a) Agro- 
kom pleks v visoki Šumadiji (na primeru mikroregije G. Milanovac), b) Nova agrar­
na struktura Šumadije v času socialistične izgradnje in c) Agrokompleks v nizki Šu­
madiji na prim eru mikroregije Mladenovac. Raziskave slednje podteme vsebuje pri­
čujoča knjiga, kjer sta za zadnjih 40 let podrobno razčlenjena razvoj in stanje kme­
tijstva v občini Mladenovac. Obravnavana mikroregija meri 338 km2 in je imela leta 
1981 blizu 52.500 prebivalcev; že od leta 1970 sodi v skupnost 16 občin, ki sestav­
ljajo širše ozemlje Beograda.
Krajšemu uvodnem u poglavju (str. 11— 15), kjer so orisane temeljne prirodne 
sestavine kot prvine agrarnega prostora, so vsi naslednji razdelki, ki jih je 29 po šte­