Na i v eč i i slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ... $6.00
Za pol leta .....	$3.00 D
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
List sloTeriskihidelavcev v Ameriki.
j The largest Slovenian Daily in~ ^ j	the United States.
g Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2870.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.r under the Act of Congress of-March 3, 1879.	'■BElf--------M-li-i-lt!!S=F TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 50. — ŠTEV. 50. •	NEW YORK, MONDAY, MARCH 2. 1925. — PONDELtfEK, 2. MARCA 1925.	VOLUME XXXIII. LETNIK XXXIII
INTRIGE EBERTOVIH
SOVRAŽNIKOV
Takoj po smrti predsednika Eberta in tekom splošne žalosti v Berlinu, so pričeli njegovi sovražniki nove intrige; — Monarhistični organ meče blato na moža, ki leži na mrtvaškem odru ter skuša izposlovati politične prednosti iz njegove smrti. — Njegov naslednik bo izvoljen v pričet-ku aprila. — Marx je sedaj volilni kandidat.
Poroča Samuel Spewack.
BERLIN, Nemčija, I . marca. — Fritz Ebert, so-cijalist-sedlar in prvi predsednik nemške republike je včeraj umrl.
—	Dajte mi dozo uspavaj očega praška ter nehajte s temi neumnostmi, — je rekel svojim obupa-jočim zdravnikom. To so bile njegove zadnje besede.
Kmalu nato so' pričele žalujoče množice polniti vse ceste Berlina. Zaplapolale so zastave na polkrogu. Mrs. Ebert so odvedli iz sanatorija v palačo na Wilhelmsstrasse, kjer se je zaprla v svoje sobe, da žaluje pred sliko svojega moža ter slikami, dveh sinov, ki sta padla v svetovni vojni.
Smrt pa ni mogla zavezati strupenih jezikov njegovih nasprotnikov in sovražnikov.
—	Celo ob grobu padlega voditelja socijalizma nam je nemogoče izgovoriti besede prijateljstva, — je pisala monarhistična Deutsche Zeitung.
Preussischer Zeitung, koje geslo je — Naprej za Boga, kralja in domovino, — pa ga omenja kot enega 'najbolj nevarnih in pretkanih sovražnikov/
Tekom štirih dni, ko je bil Ebert bolan na unetju trebušne mrene, ki se je pojavilo po operaciji na slepiču, je spredla politična intriga celo pajčevino krog njegove postelje. Monarhisti, ki so bili prepričani, da bo bolezen izpodkopala njegove življen-ske sile, so ga sklenili izbacniti kot voditelja naroda ob prvi priliki. Smrt pa je raztrgala to pajčevino in sedaj so spredli novo.
Na kabinetnem sestanku, ki se je vršil včeraj zvečer, je bilo sklenjeno, da se določi predsedniške volitve za dan v pričetku aprila. Ta čas bo posloval kancelar Luther kot predsednik ter izvajal njegove posle.
Stvorilo se je že sedaj več političnih kombinacij. Prejšnji kancelar Marx, kot koalicijski kandidat demokratov, klerikalcev in socijalistov, je zaenkrat najbolj odlični kandidat. Nacijonalisti imajo v mislih admirala von Tirpitza, kljub njegovi starosti, a niso prišli še do nobenega definitivnega sklepa. Socijalisti se tudi še niso odločili, če naj se pridružijo Marxovi koaliciji ali če naj postavijo prejšnjega 'predsednika nemškega državnega zbora, Loeb-ja, kot strogo strankarskega kandidata.
Politične prednosti Ebertove smrti so natančno pretehtali. Reakcijonarji se boje, da bo spomin na njega predstavljal simbol republikanstva. V svojem obupnem naporu, d auničijo ta simbol, so pričeli blatiti njegov spomin.
Dr. Hilferding se je v imenu socijalistov posvetoval s kancelarjem Luthrom glede pogrebnih ce-rimonij. Socialisti ga hočejo počastiti kot voditelja delavcev, kot revolucijonarja, z rdečimi zastavami, ki naj bi bile v pogrebnem sprevodu pomešane med zastave republike. Luther pa je zahteval, da ga je treba pokopati kot voditelja nemške države.
Kompromis bo gotovo sklenjen, a ni še bil ker noče Mrs. Ebert z nikomur govoriti.
Niti Luther, niti socijalistični voditelji ne vedo, če je Ebert zapustil kako oporoko ali če se je pred svojo smrtjo izrazil kako želi biti pokopan. Na konferenci so sestavili le splošne načrte za pogreb, in voditelji vlade čakajo, da se bo Mrs. Ebert predramila iz svoje žalosti.
Nobena teh nasprotujočih si podrobnosti ni prodrla v javnost. Pred elegantnim West sanatorijem »e je zbralo na tisoče ljudi, ki so stali tam z breziz-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Potres v iztočnih državah*
Potresne sunke so čutili tudi na Srednjem zapa-du. — Prvi sunek se je pojavil ob devetih in 23. Trajal je štiri minute in sledili so mu manjši sunki. — Telefonske črte so bile prekinjene.
Ves severoiztočni dol dežele, od Bostona pa zapadno do Chicaga in Detroit a ter južno do I/ouis-villa, K y. in Richmond, Va. „ie bil pozor išče potrebnih sunkov, ki so trajali dve minuti.
V	mestu New Yorku so potresne sunke čutili ljudje, ki so se nahajali v uradih visokih pošlo« pij ter v visokih apartment hišah. Ljudje na cestah, v New Yorku in drugih mestih niso čutili sunkov ter niso hoteli vrjeti govoricam, da se je pojavil potres.
Prvo sejzmograficno poročilo je prišlo iz Canisiow College, Buffalo. Po večjem stresi j a ju so zaznamovali tam tri sunke, ki so trajali petnajst minut.
V	nobenem kraju prizadetega ozemlja, v kolikor je bilo mogoče dognati po prvem razburjenju, n: bil potres zadosti močan, da bi moprel povzročiti kffko občutnej-šo škodo in tudi se ni poročalo o nikakih izgubah življenj ali nezgodah, ki bi bile posledica »tega potresa.
Poročila iz številnih mest na Srednjem zapadu pravijo, da je bila vsled suiukov pretrgana telefonska zveza.	* 1 Najbolj so občutili sunke ljudje, ki so se mudili v pr or en jih nadstropjih velikih hiš. hotelov in drugih pošlopJ*j, orlkoder so "pričeli bežati na ceste.
Predsednik podpisal poštno predlogo
Predsednik Coolidge je podpisal poštno predlo-•go, s katero se bo povišalo plače pismonoš, poštnih uradnikov in drugih uslužbencev za $68,000,000 na leto.
WASHINGTON'. 1>. C.. 1. mar-— Predsednik Coolidge je končali dve leti trajajoči strah in razočaranje poštnih uslužbencev 5 tem, da je včeraj zvečer podpisal predlogo, s katero se je povišalo plače poštnih uslužbencev za 68 milijonov dolarjev.
To povišanje daje po £300 na leto več pismonošem. in drugim uslužbencem, a precej izdatnejša povišanj^ nadzorovalnim višjim organom.	x
Poštni uslužbenci so bili skrajno vzradoščeni vsled njih zmage ter izjavili, da so izvojevali zma-£T0 v glavnem raditega. ker se jim je posrečijo pridobiti na svojo stran javno mnenje dežele.
—	To je bila značilna zmaga. — je rekd Thomas ,T. Flaherty, tajnik narodne federacije poštnih uradnikov in edon glavnih delavcev za povišanje plač.
—	Pošt.n :m uslužbencem se je po prečilo pridobiti narod na svojo >*tran. kljub vsem poskusom poštne birokracije, da zatemu-i celo stvar.
—	Ta 'birokracija je skušala predramiti liste, da bi nasprotovali povišanju plač ter farmer je z izjavo, da bodo oni največ trpeli vsled .povišanja pristojbin z?! parcel pošto. Konečno pa so bili postni ushižbonoL vendar deležni pravice.
NADALJNA POGAJANJA
GLEDE VARNOSTI.
Pričakovati je nadaljne konference glede varnosti, katere naj bi se udeležila tudi Nemčija. — Francoski vladni voditelji upajo, da se bo vršil sestanek v Bruselju, po zaključenju zasedanja Lige v Ženevi. — Pričakovati je novih nemških predlogov glede meja.
PARIZ, Francija, I . marca. — Splošno se je domnevalo včeraj in danes, da se bo vršila v Bruselju nadaljna medzavezniška konferenca po zaključenju sestanka sveta Lige narodov v Ženevi. Nemčija bo povabljena, naj pošlje zastopnika.
Za nekoliko zakrinkanimi ugotovili ministrskega predsednika Herriota v senatnem komiteju se očividno skriva načrt, da se uvede nadaljna pogajanja v namenu, da se konsolidira evropski mir s pomočjo novega sistema varstvenih dogovorov, h kateremu naj bi Nemčija prispevala 'kot ena najbolj odličnih sil.
Pričakuje se svežih nemških predlogov, temelječih na ponudbi kancelar j a Cuna iz leta 1 923. Glasi se, da bo dala nemška vlada varnostna jamstva ne le Franciji in Belgiji, temveč tudi Italiji. Glavni pogoj naj bi bil pospešeno izpraznenje levega brega Rena.
Organ Herriota, L'Ere Nouvelle", govori o velikih stvareh, katere mora izvršiti Herriot in katere lahko izvrši. Izvesti mora odločitve, tikajoče se usode Francije in sicer potom novega sistema evrop skega ravnotežja.
Angleški vlada je baje v soglasju z načrti francoskega ministrskega predsednika ter se celo domneva v nekaterih krogih, da je inšpirala predloge, o katerih se bo razpravljalo na mednarodni konferenci.
Načrt lorda Bal four j a za evropsko varnost se navaja kot znak, da bo morala Francija izprazniti zasedena ozemlja v Kolinu, Mogunciji in Koblen-cu v zameno za nemško mirovno pogodbo.
Čeprav je dal Herriot zagotovil, da bo vlada vpoštevala le predloge, ki bodo v soglasju s pogoji obstoječe mirovne pogodbe, je kazala opozicija vendar velik nemir ter dala izraza strahu, da bo dovolil Herriot Nemčiji "zlomiti okve versaillske mirovne pogodbe."
Glavna ovira k splošnemu varnostnemu dogovoru, ki bi nosil tudi podpis Nemčije, je baje nepripravljenost slednje, da razširi jamstsva tudi na države na iztočni meji, predvsem Cehoslovaško in Poljsko. Francoski kritiki dolže nemško državo, da namerava modificirati svoje iztočne meje v svoj prilog in da bi dobili Francozi le kos ničvrednega papirja, če bi sprejeli varnostni dogovor, ki bi vključeval le zapade meje.
Strahu, da bodo zavezniki žrtvovali bistvene interese Poljske, je dal pred kratkim tudi izraza poljski minister za zunanje zadeve, grof Strezimski.
Celo Temps, ki zagovarja zbližan je med Francijo in Nemčijo, seveda v ekonomskem smislu, izjavlja:
— Nobenega resničnega varnostnega jamstva ne more biti, dokler ne obljubi nemška država nedotakljivosti vseh meja.
Pripominja nadalje, da bi bila Nemčija v slučaju vstopa v Ligo narodov, avtomatično obvezana ohraniti te meje nedotaknjene.
m
m
Precbstavitelji uslužbencev e«uir-jo. da bo nova postava prinašala na.daljnili $60.000,000 dohodkov, proti $68.000.000 izdatkov, da bo postal v teku enega leta pošali department aktiven in da bo zavladala v vrst ali poštnih uslužbencev dosti boljša morala.
V Beli hiši niso ničesar namignili glede časa. ko bo nastopil predsednik glede povišanja plač
članov kongresa. «
Senator Borah ni mogel včeraj zvečer napotiti senata, da bi nanovo razmišljali o akciji, da glasuje glede (povišanja plač »članov
MM
kongresa. Njegov predlog je bil zavrnjen s 04 glasovi proti 13.
Žalostna usoda Trsta.
RIM. 1 taliju. 1. marca. — Tukaj povzročila veliko vznemirjenje vest. da se je začela čeho-slovaeka vlada pogajati z vlado nemške rt-publike glede bodočega čehoslovaškega eksporta. Čeho--slovaška. ki je dosedaj eksporti-rala svoje stvari preko Trsta, se namerava posluževati hamburške-ga pristanišča v svoje e-ksportne svrhe.
Indijanci usmrtili dvajset oseb.
Indijanci so mučili panamskega voditelja. — Poveljnik motornega čolna je sporočil o ma-sakriranju dvajsetih. — Oddelek armade Združenih držav je bil slan na lice mesta.
po-
PAXAMA, 27. februarja. — Edison "Whiteacker. poveljnik tiio. t ornega čotna "Ambition"*, je sporočil o masakriranju Luisa Mojiea. nečaka goverrterja San Bias ozemlja in približno dvajsetih nadaljnili Panamcev, tekom vstaje Indijanec v na Tigre Island, dne 21. februarja.
O umoril Mojiee in drugih Pa-namaneev so poročali že včeraj potniki, ki so dospeli iz E1 Porve-nir.
TVhiteaker je rekel, da je videl, kal:o >o Indijanci privezali Mo-•"•<_• k drevesu, dvakrat ustrelili nanj, ga ranil iz noži. mu izrezali jez lc ter nato plesali krog svoje žrtve vojni ples.
Včeraj zvečer je bila. v Colonu vprizorjena demonstraeija proti poročajiim okrutostiin v San BI a*. Ljudska množica je pretepla več Indijcev, ki stanujejo v Colonu.
Tajnik za notranje zadevo. Carlos Lopez je včeraj odpotoval v ?an Bias, na krovu ameriškega ruš:lca. s panamskimi policijski-1 mi ojačenji.
Ameriška bojna ladja "Cleveland". z dr. John Soittliom. ameriškim poslanikom na krovu, je dobila poV11'!je. naj križarf*v bližini upornega ozemlja. Polk«»v-ii'k Lamb. načelnik panamske policije, je odpotoval proti San Bias s 1."» možmi v čolnu, katerega j" najela panamsika vlada.
WASHINGTON'. I). C.. 27. fob. Poslanik South je svetoval državnemu department it. <la naj uvede preiskavo glede govoric, krožeeih v Panami, v katerih se plaši, da je bil npor Indijancev v Panami posledica navzočnosti ameriškega raziskovalca Marsha, ki je baje tudi razvil! na indijanskem ozemlju ameriško zastavo.
Velika eksplozija v Khar gu tu.
CARIGRAD. Turčija, 1. marca. V Khargutu. turškem deln Armenije. je eksplodiralo včeraj skladišče mnnieije. Eksplozija je po-vzročila veliko škodo.
Skrivnosten umor v New York Ciiy
Na istočni sto in tri in dvajseti cesti je bil izvršen skrivnosten umor. Izvršenih je bilo več a-retacij. — Stvar je bila baje v stiku s politiko.
Policija preiskuje zadevo mornarja. George Pavne-a, nekega Italijana, ki je prišel v deželo šele dne L?r>. februarja in koje<_ra truplo so našli pred neko hišo na 123. ce<ti. Pri njem so našli bančno knjižico v znesku $4000. ki je bila last neke Mrs. Frank Hennessey. ki ima par hiš naprej trosiil-:io. Aretirani so bili mož te žensko. ter 24-lotni bartender slednjega. George Callan.
Policija je zaslišala danes Mrs. Uennesssey ter njenega svaka, Viljema Dainico. Prva je izpovedala, da je dai'a svojemu možu bančno knjižico, da vloži $150. Domneva se, da je izročil Hennessey Payne-u bančno knjižico, da !>i lahko slednji dokazal kreditno zmožnost za neko trgovsko transakcijo.
Truplo Payne-a je našel neki šofer tnr obvestil policijo. policija jo vdrla- v hišo Hennessey-a ter našla njotra. Damieo in Callana v postelji. Šofer je namreč izjavil, da je čn'!. k;iko so <e prod hišo Ifennessoy-a prepirali štirje moški. Kmalu nato je padel strel, Payne je padel na tla in ostali trije -o zbežali v hišo.
Cela afera pa je dosedaj še precej temna.
Uničenje knjig glede vojn.
LONDON, Anglija, 27. febr. — Soglasno z nekim poročilom, objavljenim v Pravdi, je prodal štab vojaške, šole Bi strel neki parpir-nici kot star papir knjižnico ki obsega 100.000 knjig.
To knjižnico so zbrali v teku več stol eft i j ter je bila prejo last moskovskega vojaškega vsenčili-šča.
VscbovaPalje dragocene knjige iz osemnajstega in devetnajstega stoletja ter tudi številne popohie izdaje ruskih in inozemskih klasikov.
Švicarski kancler umrl.
BEKX, Švico, 1. marca. — Tu-kaj je nenadoma umrl zvezni kancler Adolf S-teigor. Sta* je bil GG let.

DENARNA ! IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
?nea bo naše cena sledeče! UG08L1VIJ1:
1000 Din. _ $17.30 2000 Din. _ $34.40 5000 Din. — $85.50
Pri nakazilih, ki znaSajo manj kot kot en tlsot dinarjev rafrmin posefcsj 19 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte ln izplačuje "Poštni tekovni ara*".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE'.
.200 lir .......... $ 9.30	500 Ur..........$22.25
300 lir .......... $13.65 ' 1000 lir..........$43.50
Pri naročilih, Id znašajo juui^ kot Mt lir računamo posebej po Ueeato?
za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnjo pošte in Izplačuje Ljubljanska kreffitna fcanka v Trstu.
Za pošilja t ve, ki presegajo TETTISOO DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Ulnarjem in Liram sedaj nI stalna, amji se večkrat In
iakovano; Iz tega razloga nan al mogoče podati natančne eene ačnnamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roko.
pošiljatve po brzojavne* pismu izvršujemo *
najkrajšem Času teb računamo ea stroške
Denar nam je poslati najbolje po Paamtl« Postal Masej Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortland* Streti,	new York, N. y.
Telephone? OorOanOt 4M.

GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
■ ■ '=
Jugoslavia irredenta.
Owned and Published by SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Lotiis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
" GLAS NARODA" _"Voice of tho People"	_
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $5.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za Neto York za celo leto_ $7.00
Za pol leta ..........................$3JK)
Za niozemstva za celo leto $7.00 Za pol leta........................ $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej". Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS X A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
FRIDERIK EBERT
Smrt predsednika nemške republike* Friderika Eberta, je zaključila karijero, ki je bila mogoče najbolj značilna posledica svetovne vojne ter padca nemškega cesarstva.
Ž njim, seveda s popolnoma drugega vidika, bi mogli primerjati le Lenina, Kemal pašo, Mussolinija in Pri-mo de Rivera, torej može, ki niso, — z izjemo Lenina, — nikdar sasnjali preko plota svojega lastnega vrta, katere pa je stavila usoda, obenem s potekom svetovnih dogodkov na mesta, ki so jim zagotovila vsaj delno nesmrtnost.
Friderik Ebert je prihajal iz priprosstega naroda. Naučil se je sedlarstva, delal kot posten rokodelec, a se pozneje posvetil žurnalistiki in končno politiki.
Bil je socijalist starega kova. Vzrastel je v miljeju, katerega sta ustvarila Marx in Engel, socijalistična prvo-boritelja. Bil je izvoljen v nemški državvni zbor ter se je izšolal v praktični politiki v, zbornici in na volilnih shodili.
Nikdar ni bil prenapet in vedno pripravljen sklepo-ti kompromise.
Kaditega ni hdtel ničesar vedeti o komunizmu in teorijah, ki se zmagale v Rusiji.
Njegovo stališče je bilo neizmerno težavno, kajti več kot enkrat je bil cilj napadov nasprotnikov, ki niso poznali nobeega usmiljenja. Prav posebno so ga vzeli več kot enkrat na piko nacionalistični listi, ki sanjajo o obnovi jenju nemške monarliije, pod vodstvom slavnega de-zerterja Viljema, ki canige sedaj v Doornu.
Jasno je, da je moral napraviti pri tem dosti napak. Nasprotovali so mu nacijonalisti, komunisti, posebno pa finančni interesi, obstoječi iz bankirjev in veleindustri-jalcev, ki so tako malo brigajo za interese Nemčije kot za lanski sneg.
Nasprotovali so mu katoliki v južnih nemških državah, kot na Bavarskem in takozvani "schieberji" ali ve-rižniki, ki so tekom vojne, napravili milijone, seveda na stroške celokupnega naroda.
Nemški junkerji iz iztočne Prusije in Baltika so ga imenovali izdajico, ker jim ni hotel poveriti vrhovne sile v državi kot so jo izvajali pod Viljemom.
Razveseljivo je, da se ni udal, da je vztrajal na svojem stališču ter skušal voditi državne posle v resničnem interesa* Nemčije. O kakih osvetnili ali revanžnili načrtih ni hotel ničesar vedeti, še inJnj pa o kaki zvezi s komuiiističnim gibanjem.
Zavzemal se je za Dawesov načrt, ker je videl v njem edino možnost, da si Nemčija ekonomsko opomore ter obnovi svoje stare stike z ostalim svetom.
Napram Franciji je bil popustljiv, ker je bil prepričan, da je treba čakati in zopet čakati, kajti sovraštvo, vzbujeno itekom vojne se še davno ni poleglo.
Rodil se je leta 1871 v Heidelbergu.
Leta 1885, po zavrženi ljudski šoli, je postal sedlarski vajenec.
Leta 1906 je postal tajnik socijalni demokratične stranke,
Leta 1912 je bil izvoljen v nemški državni zbor.
Leta 1918 je predložil ultimartium socijalistične stranke, naslovljen na cesarsko vlado, da mora kajzer odstopiti in da je treba ustanoviti republiko.
Leta 1918 in 1919 je bil voditelj proviaorične vlade. Leta 1919 je bil izvoljen predsednikom nemške ^epub-

S sekiro usmrtil brata.
V	Ricmanjih je vladalo sovraštvo v družini Ivana Zuljana. Stari ^Zuljan in starejši njegov sin Ivan sta sovražila mlajšega 24-lctnega Josipa, ker je zahteval, da mu mora oče odšteti dedščino, do katere ima pravico. Ko se je te dni vnil Jodkp od dela iz ladjedelnice pri Sv: Marku domov, sta ga napadla oče in starejši sin. Ivan je zavihuil nad bratom sekiro in Josip je pod udarcem zgrudil na tla in obležal mrtev. Potem sta ga oče in starejši sin 'pahnila na cesto. OrožnHiki ho aretirali oba, očeta Ivana Zuljana in sina Ivana. Dogodek je pretresel vse prebivalstvo.
Vlak je povozil pri Podbrdn
23-letnega Nikolaja Dakskoblerja. Prerezal ga je na dva dela. Bila je megla in tema, ko je šel nesrečnež po progi.
Nadaljevalna šola v Vipavi?
Nadzomištvu strokovnih in nadaljevalnih šol v Gorici je predložena prošnja za ustanovitev na daljevalne šole za vajence v Vipavi. Goriška trgovsko-obrtnu zbornica priporoča ugodno rešitev.
«
Za cesto Solkan -Trnovo
jc nakazalo svoječasno ministi-stvo za javna dela znesek 181.000 lir, ki pa je že zdavnaj porabljen < je popravljena komaj polovica ceiste. Goriška trgovsko-obrtna zbornica je paslala na ministrstvo novo prošnjo za podporo 200.000 Hr, da se bo mogla ta tako po trebna pa tako zaueanarjena cesta vendar enkrat pošteno popraviti.
Iz Gorice.
Kraljeva komisija v Vidmu je oklenila, da zgradi skupno z goriško mestno upravo novo bolnico. Kraljeva komisija je nakazala -znesek 30,000 J-ir za spomenik \ vojni L padlim Gorieamom. Goriški župan Bombig se je šel radi tega zahvalit v Videm, ki je začel zadnje čase kazati nekoliko več obzirnosti do Gorice in smatrajo goriški voditelji to za uspeh svojega nastopanja proti vklenvskiin mogotcem.
Iz fin. ministrstva je prišlo te dni v Gorico naznanilo, da so razširjene odredbe glede zgradbe uradniških stanovanj tudi na Gorico. Izdane so bila samo v dobro gla%mih pokrajinskih mest. Tudi •to je vplivalo tolažihio na razgrete Goričane. Toda stanovanjske krize v goriškem mestu ni in v Gorici je radi izgube deželne samouprave vedno mam j uradništva. •'Spor med Gorico in VSdmom pa ni prenehal in gotovo še ne preneha kmalu. Sedaj, pravijo v Vidmu, da je Gorico ustvarila Avstrija kot. protiutež proti Vidmu. Radi tega je zabesnela nova časopisna polemika. Resnica na stvari je ■t-a. da se je Gorica razvila kot nabavno središče Slovencev. Ako pa se to središče razbije in vladni ukrepi streme po tem. je narav-o. da prične istočasno propadanje goriškega mesta. To naj upoštevajo gospodje v Gorici. Že sta-\ra, pa še vedno veljavna slovenska popevka pravi: "Brez Slovencev Gorice ni!"
Požar.
V	Ajdovščini je nastal ogenj v brivnici Kolakoviča. Prihiteli so ljudje in začeli gasiti, ko je prihajal. dim .tudi že iz sosednje To-plikarjeve trgovine. V nevarnosti so bile bližnje hiše. ker se je požar o naglo razzaixil. Brivec ima škode 30.000 lir. Znatno škodo ima tudi Topiikar.
Poroka.
V	Bitinjah sc jc poročil Josip Grahor s Pavlo Urbamčičevo iz Knežaka.
Goriški podprefekt premeščen.
Roberto Nicolotti, podprefekt v Gorici, je nameščen v Savono. Nicolotti je vodil najot&rejai boj proti slovenskemu ljudstvu po-popolaoma po navodilih proslule-ga tidenukega Pisentija Satira! je slovenska proaalaa drafltva in se zadiral v vse k«r je Sfoyttaceot
10r
i vražnik slovenskemu šolstvu in slovenskim učiteljem. Marsikak 'slovenski obrtnik je kruto občutil njegovo fašistovsko jezo. Iz Gorice odhaja krivičnik in nasilnik. Ako ima rimska vlada vsaj malo srca za goriško prebivalstvo, mora poslati za novega podprefekta boljšega moža kakor je bil Nii-colotti.
— Iz Rima poročajo, da je i m «n o van za podprefekta v Gorici marchese dr. di Suni. ki je bfl po okupaciji komisar v Sežani in nato podprefekt v Kopru. Novi podprefekt veilja za pravičnega m vestnega uradnika.
Ruski konzulat v Trstu.
Te dni je pričel poslovati v Trstu rui^ki koMiziilait. ki iLma začasno svoj sedež v hotelu ''Milano". Za konzula je imenovan dr. A. Goldberg.
Za občinskega komisarja v Solkanu
je imenovau MiLrko Mozetič, pro-stilničar in fašist. Komisar Ni-brant je prostovoljno odstopil.
V	Berlinu, je umrl predsednik nemške repubCike Ubert.
Po poklicu jc bil sedlar ter je bil v sedlu iasza padca Viljema Hoh enzol lernca.
V	Nemčiji je še vedno tekmovanje med dvema silama, ki se borita za prvenstvo.
Kajzer še ni izgubil svojega upanja, trezni in premišljeni Nemci pa tudi ne.	;
Ob priliki Ebertove smrti se je pa pojajvilo zanimivo vprašanje: 'Ali se je Ebert, kot načelnik nemakega naroda, sramoval svojega prednika kajzerja?
Aii se je kajzer sramoval svor jega naslednika Eberta?
Oba uta imela za to dovolj vzro-ka. —
*
V	soboto zvečer je bil v New Vorku potres.
Govoril seini z rojaki, pa ga ni nihče čutil.
Tudi z enim članom Našega Dima sem se pogovarjal, in mi je odkritosrčno priznal, da ni čutil ničesar.
To je umevno. Tam se neprestano maje in so inajanja že va jeni.
★
Iz Ljubljane poročajo, da se je vršila v tamošnjem gledališču prva predstava igre znanega slovenskega pisatelja in pesnika.
In pravijo, da je bilo gledališče nabito polno in da je občinstvo navdušeno ploskalo pisatelju.
Koncem igre mu je poseben gledališki odbor iLzročil v znak priznanja velik lovorjev venec. Pisatelj se je baje s hvaležnimi besedaani zahvalil za venec in po-čaečenje.
V	Ljubljani so kulturni ljudje, toda niso praiktični.
Nikomur ni namreč prišlo na misel, da bi dal pisatelju petindvajset dinarjev, da bi šel in bi si kupil dva litra vma in konec klobase.
★
Ako vprašaš poročenega mo-škejra. kje je njegova žena, ti bo skoraj vedno odgovoril:
— Pred tremi uram« je šla za
tri minute k svoji prijateljici. *
Iz Jugoslavije ni zanj i čas nobenih posebnih poroči.
Pašičeva stranka je dobila pri zadnjih volitvah par glasov večine.
Pašič je dober in popustljiv človek. Zadovoljil se je samo s par glasovi večine, ko -bi se vendar
novan vseučilišču i profesor Bran-|!ahk°	™eino postavil.
p0 J ker je imel na razpolago vso vojaško in državno moč.
Iz Jugoslavije.
Nagla smrt.
V ^lo-staru je nenadoma umrl priljubljeni podpolkovnik Borivoj Korač. Prišel je konferenco oficirskega zbora. Sredi diskusije je vstal ter izjavil, da mu je slabo. Takoj potem se je zgrudil in umrl. Slučaj je povzročil med meščanstvom splošno sožalje. ker je bil pokojnik korekten in priljubljen oficir.
Kriminalna statistika Bosne.
Sarajevska policija je izdala krimnalno trtatistiko Bosne v letu 2924. Glatsom tega so bila v tem letu zagrešena -sledeča dejanja ; 35 slučajev razžaljenja Veličanstva. 28 shueajev javnega na-ailstva. 9 slučajev posilstva. 7 umorov, 14 ubojev. 51 slučajev težke telesce poškodbe, 30 isluča-jev požiga 716 slučajev tatvine, 173 poneverb in sleparij in 45 drugih deliktov. V celem je bilo 1008 zločinov, kojih krivci so bili v 975 slučajih odkriti.
Policijskih prestopkov je bilo 19.508.
Jugoslavija na pariški razstavi.
Iz Beograda poročajo : (Za jug. komisarja na razstavi za dekorativno umetnost v Parizu je ime
INTRIGE EBERT0VIH
SOVRAŽNIKOV
ko Tanazevrič, za njegovega močnika dr Dušan Pantič, inšpektor ministrstva za trgovino in in dustrijo. za tajnika pa profesor Juvanič iz Ljubljane, inženir Hof. man iz Zagreba in polkovnik v p Vukaš-in Petrovič iz Beograda.
Prof. Tanazevič jc z načrti za jugoslovanski paviljon že odpotoval v Pariz v spremstvu tajnikov in arhitekta Hribarja. Dekorativ na stran notranjosti jug. paviljona je poverjena slikarju Krizma-nu. Zbiranje razstavnega gradiva povoljno napreduje in je pričakovati najboljšega uspeha.
Sava in Donava padata.
Sa v*a in Donava sta v zadnjem času zopet znatno padli. Vodo-stoj Save kaže sedaj pri Beogradu 150 cm pod normalo in 7 metrov 60 cm pod maksimom. Man ka samo še 25 cm. da se zniža voda do onega minima, kakor pred 34 leti. Tudi Donava naglo pada. zlafsti v gornjem toku.
Malverzacija v mostarski tobačni tovarni.
Pred tedni je bila v tobačni tovarni v Most aru izvršena velika defravdacija, ki jo je ugotovila posebna komisija. Razkritje o malverzacija so na upravitelja tovarne Mičo Govedariča porazno "tipiivala. Kot star birokrat ni mogel prenašati, da se je pod njegovo upravo moglo kaj takega zgoditi. Že štrrinjast dni ni hotel ničesar zaužita. Te dni pa se je {podal na obrežje Neretve ter skočil v vodo. Govedarič je utonil, truplo pa so odnesli valovi Ne-
Italija je v velikih skrbeh za-stran tržaškega pristanišča.
Trst je delal dosedaj največje dobičke s čohodliovaško trgovino. Večinoma vse, kar eo Čehoslovaki eksportirali, so eksportirali preko Trsta.
, Sedaj .so se pa za/čeli ozirat.! proti Hamburgu ter bodo tja obrnili vse svoje efcsportte.
l'e so Cehi storili to iz narodnostnega čustva, so več koristili Jugoslaviji kot « vsem svojim so-
kolskim bratstvom.
*
Neki angleški zdravnik je iznašel pijačo, ki ima posebne in iz-vanredne lastnosti.
Kdorkoli pije to pijačo — pravi zdravnik — postane mahoma paorumen človek, pa če je še tak slabič. Pitje te pijače navda elo-velka s čudovitim pogumom.
Med Anglijo in Ameriko je že od nekdaj vetlika razlika.
Z oziroma na to najnovejšo angleško iznajdbo naj bo rečeno, da imamo tufkaj razne pijače, katerih se more lotiti le skrajno pogumen človek.
*
Nekateri naši ljudje jako mešajo pojme.
Pred časom sem poročal, da je neka rojakinja rekla, da ima njen otrok statri prufe vročine.
Večkrat mi čestita kak rojak, da objavljam desbre reči v moji koloniji, namesti o koloni.
Te dni mi je pa nekdo sporočil, da «e s svojo galono jako postavim.
(Nadaljevanje s 1. struni.)
raznimi obrazi. Na stotine mož varnostne policije je zadrževalo ljudske množice. Pomagali so ji republikanski prostovoljci.
Po Nemčiji so bila izdana povelja za oficijelno žalovane. Gledišča in kinematografi so bili zaprti. V gostilnih so molčali orkestri. Prekinjena so bila tudi vsa diplomatična poslovanja.
Malokdaj je bilo nad Berlinom tako ozračje potrtosti. Na poslopju francoskega poslaništva je visela na poldrogu francoska trikolora, in edini komentarji, katerim se je dalo izraza, so bili, da je pokazal dedni sovražnik takt, — kajti v drugih slučajih vpliva trikolora na Nemca kot rdeča barva na bika.	1
Postalo je povsem očividno, da so napravile E.bertova priprostost, njegova odločna poštenost in vztrajno vodstvo globlji utis na narod kot pa se je kedaj domnevalo pred njegovo smrtjo. Kljub vsem monarhističnim tradicijam je vzbudil domišljijo naroda, ki ni prav nič manj globoka kot pa je bila romantika kraljevskih veličanstev.
E-bert bo pokopan v Heidelbergu, po pogrebnih slovesnostih v Berlinu. Slikovito vseučiliško mesto je njegov rojstni kraj, in več kot enkrat je izjavil, da ga pokopljejo tam.
WASHINGTON, D. C..., 1. marca. — V ofici-
jelnem ^X/ashingtonu je povzročila smrt predsednika Eberta odkritosrčno obžalovanje. Predsednik Coolidge, ki je visoko čislal Eberta, je poslal kance-larju Luthru naslednjo brzojavko:
"Izvedel sem z velikim obžalovanjem za smrt X>redsednika Eberta ter želim dati izraza svojim globokim simpatijam ter simpatijam vlade in naroda Združenih držav vspričo izgube, katero je doživel nemški narod. Z Mrs. Coolidge vred izražam sožalje družini pokojnega predsednika/*
Slično brzojavko je poslal tudi državni tajnik Hughes.
Frank Kellog, ki bo dne 4. marca sledil Hughesu kot državni tajnik, je izjavil:
"Z velikim obžalovanjem sem izvedel za smrt nemškega predsednika Eberta. Napravil je veliko uslugo svoji deželi tekom najbolj težavne dobe. Njegova smrt pomenja izgubo ne le za Nemčijo, temveč za vso Evropo.
Senator Borah, načelnik komiteja za zunanje zadeve, je rekel.
"Ebert je bila mogočna in velika postava. Njegova smrt je odločna izguba za Nemčijo svet."
in ves
Par koristnih nasvetov,
Madeži črnega vina.i'
Pomoči perilo za 24 ur v jrorko mlek<\ potem ir;i izpeli v hhidnem jugu. Ali: zažgi malo žvepla in drži nad dimom z vodo pomočene madeže. Potem operi perilo.
Sredstva proti rjastim lisam v perilu.
|Zavri limonove-fra soka in fi-
nega namiznega olja. vsakega pf>-loviea. pomoči suh rjast madež v tc. vrelo tekočino in rja takoj iz-gine.
Ruska zeljnata juha.
Sveže svinjsko meso. na košT-ke zrezano. pra»i na masti. Priden! ha dehe.lo zrezano zelje, na k oseke zrezali krompir in malo muškato-veira cveta ter priliva j z jiiho.
Naša želja je
da Vas z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše ban-kovne posle poslužujete našega posredovanja.
ZA DENARNE NAKAZNICE
v dolarjih, dinarjih in lirah,
ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
katere obrestujemo na 4 % na leto in katere so sigurno naložene.
ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK
kakor za vse druge bančne posle obrnite se s popolnim zaupanjem na poznano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York, N. y1
1'ifiTrir' 'Vi ' *
■ .:• , .. ' ci... . ;
asafe-"
Mi l -i
■-i'; Ž J&z-l

ž
Višek podivjanosti,
(Nadaljevanje.)
XV.
(Iz Beszonovega dnevnika.)
Počakal bom, kaj bo. Nedavno sem bil tam in sem jih yidel skupaj. Vsa sila volje, ki jo imam, je
hočem prili na Lopatinovo mesto!
Danes jo moram videti. Vse to um zabranjuje, da bi mirno živel in delal. Delo mi gre slabo od roke in v teh treh tednih nisem naredil niti toliko, kolikor preje v dveh dnevih. Trefca je nekako re
bila prtvmajhi\a. da bi m o grel še na-j siti to vprašanje: pojasniti si. po-dalje prenašati to krinko ravno- jasni!i vse samemu sebi ... in kaj dušnos-ti in vljudnost!, ki sem si potem?
Odstopiti? Nikdar! Ves moj ponos se upira ob sami misli na to. Jaz sem jo našel. Lahko bi jo bil rešil, a je nisem hotel. Sedaj
jo nadel. Čutil sem, da jo bom. če ostanem tam še četrt ure, at<tp1 raz sebe in pokazal svoje pravo lice.
Te ž-nske ni mogoče spoznati, j pa h očem. Poznam jo že tri leta in sem se
XVI.
, ....... ... (Lopatinovi zapiski.)
premeir.no. ki se je izvršila v njej.1
ne razumem je in nc- vem, da li je j Ilelfreich je hitel po zdravnika, tudi resmena, ali pa je samo vlo- ki je stanoval z nama na istih sto-
privadil videti v njej to, kar je bila vev ta čas. Sedaj pa vidim iz-;
fra, ki jo I>o potem to nesrečno bitje. navajeno varati sebe in drn-jre. spret.no odigralo.
pnicali ; prinesel sem vode in kmalu je histeričen napad prenehal. Nadežda Nikolajevna je sedla v
Nie.sar nisem razumel v nju-jkot na divan, kamor sva jo prene-neni medsebojnem razmerju. Ne. s Helfreichom mi je le včasih M in niti tega. da li je postala nje- tiho zaihtela. Bal sem se, da je ne pova ljubica. Zdi se mi nekako. I vznemirim in sem zato odšel v da ne. In ve je to res. potem je > drugo sobo.
Nada spretnejša kakor sem mislil. Kaj hoče* Postati njegova žena !
Prečital sen t* h par vrstic m'
Sem j on Ivanovič je prišel nazaj, ne da bi pripeljal zdravnika in jo je našel že pomirjeno. Pripravljala se je,*da pojde do-videl. da je vse. kar je tu zapisa-! mov. in Ilelfreich je izrazil željo, no. neresnica, razen tega. da se je j da jo spremi. Stisnila mi je roko j Nadežda spremenila. Pred tremi; in mi gledala s svojimi zasolzeni-leti s«**n videl v njej nekaj ne po- mi očmi naravnost v obraz in vi-J vsem običajnega, nekaj, kar red-; del sem na njenem obličju neko, Uokdaj srečamo pri ženskah v ta bojazljivo hvaležnost, k.-n? položaju. Malo da nisem sam j Minil je leden. dva. miuil je me-prevzel vl«*g^ re,šite.lja. ki jo Lo-j >ec. Najine seance so se nadalje-pa1 in sedaj velikodušno igra. A i vale. Da govorim resnico: trudil bil »eni tt laj pametnejši, kakor je sem se. da bi jih zavlačeval. Ne sedaj ona: vedel sem, da iz tega; vem. ali je razumela, da delam to ne bo nič. in sem odstopil, ne da
ga. ker je zamislil sliko, ki jo naslika '"mogoče čez pot, a mogoče tudi šele čez daset let."
—	Čemu tako dolgo, Senička?
— sem vprašal s prisiljenim nasmehom, videč važnost, s kakršno je razlagal svojo namero.
—	Zato, ker je to resna stvar. Živ.ljensko delo je. Andrej. Po tvo jih mislih morejo zamišljati resne stvari edino ljudje visokega sta-sa in ravnega hrbta? O, vi oholi "velikani !*' Veruj mi. — je nadaljeval z listo važnostjo. — da so lahko med temi grbami skrita velika čustva, a v tej dolgi skrinji (potrkal si je na čelo) se porajajo velike misli.
—	Ali je ta velika misel — ta.fc nostvpraša Nadežda Nikolajevim.
On pogleda naju in pomolči. potem pa reče:
—	Ne. ni -tajnost. Povedal vama bom. Ta mi je že zdavnaj rojila po glavi. Nekoč se je Vladimir-Krasnoje Solniško razsrdil nad -raelimi besedami Ilije Muronea : ukazal ga prijeti, odpeljati v globoko jamo. ga za.preti in zadelati z zemljo. Odpeljali so starega ko-zaka v smrt. A. kakor je to že navada. knjeginja Evpraksejuška "je bila bistroumna": našla je do Ilije nek dohod, mu pošiljala vsak dan proforo (kvasni hlebček), vode in voščenih sveč. da bi bral evangjelije. Tudi evangelije mu je poslala. —
Senička obmolkne, se zamisli in molči dolgo, dokler slednjič ne rečem jaz:
—	No. Semjon Ivanovič?,—
—	No, to je vse. Kmalu je seve
1 i bil poizkušal. Njena narava je predstavljala razen ol>č«h zaprek v tej zadevi še eno posebno: to je bila nj na trdovratnost in nesramnost. Izprevidel sem. da bi mahnila z roko na vse in se protivila pri prvem poizkusu. Zato ga nisem napravil.
Je li to storil Lopat in ? Ne vem. Vidim »amo, da te ženske ni liio^ goče izpreg'edat i. Da je zavrgla svoje prejšnje življenje, — vem pre tov«. Preselila se je v neko so bieo. kamor ne pripušča niti Hel-freieha niti tega rešitelja, zahajala k njemu na sean.se in razen tega šiva. Živi zelo bedno. Podobna je pijancu, ki se je zaklel, da ne bo Več pil. Ali bo vzdržala ? Ali ji bo pomagal pri tem ta setitimentahii artist, ki še ni videl življenja in ni ničesar razijmel v njem?
Včeraj sem napisal materi obširno pismo. Gotovo bo storila tako. kakor želim.
se rade vmešavajo v podohne za- di potrebuje oproščenja. Poslušal deve — in povedala vse »Sofiji Ni-kolajevni. Mo-zoče ga bo to rešilo.
Rešiti ga! Čemu se toliko brigam za njegovo rešitev? Prvikrat
namenoma, vendar me je često' P°s*al stari kozak potreben kne-prigovarjala k hitrejšemu delu. jZU: priSli >o Tatari in nihče ni mo-Postala je mirna in včasi, res da rešiti Kijeva. Obžaloval je tele redko, je bila celo vesela.	V ladimir svoj čin. zelo obža-Povedala mi je vso svojo histo-,lova"3- A Evpraksejuška je takoj rijo. Dolgo sem se bavil z vpraša-1 od]>osIala ljudi, da bi šli v globo-njem. ali naj napišem to historijo ^o jamo in pripeljali Ilijo za bele v svoje zapiske ali neOdločil sem [roke na dan. Ni se spominjal Ilija se. da jo zaanoleim. Kdo ve. v či- krivice, zasedel je konja, no , in gave roke bo ipriromal ta zvezek? tako dalje — — Porazil je Tatare Tudi če bi vedel gotovo, da bosta — in to je vse. — eitala te zapiske samo Sonja in —Kje je pa tu slika. Semjon Ilelfreich, ne bi govorili o prete-j Ivanovič? —
ki ost i Nadežde Nikolajevne: oba j Semjon me pogleda silno začu-poznata dobro to preteklost. Ka-ideno in plosk ne z rokami: kor preje, nisem niti sedaj ničesar; _ Umetnik; Umetnik! Pa to še prikrival svoji se^nčni in ji ta-k^p^ Audrei Lop^t Tu je koj v-svojih pismih priobčil ™ojtrideset tristo> tritigo&	ako
dolgo in trpko povest Nadežde j ho^ a]i jaz bom izbral samQ eno Nikolajevne. Ilelfreich je vedel in jo nasllkal xasiikal jo bora> pa vse (Ki nje same. Potemtakem nje-: naj potem pre<.oj umrem Ali na povest v mojih zapiskih ni po-j vidiš kako ^ v ^eti? Mar si ne trebna. Drugi pa . . . nočem, da bi;moreš pre<Lstavljati tega ? yidiš, jo sodil drugi. Spoznal sem vso j skahiata jama ^ ^^ njeno življenje, bd njem sodnik m j slična kijevskira votlinam.
jama. Ozki
Žersske | ji oprostil vse. kar po nwienju lj-u-j vhodi in v steui uovclika udolbi-
na. Prah. <plesnoba, nekaj strašnega. fantastičnega veleti svetlobe voščene .sveče. In Ilija sedi .na tleh, pred cjim stojalo in na njem
v življenju sem tako globoko zainteresiran pri tujih stvareh. Ali mi mar ni vseeno, da l i se Lop at in /.edini s to žensko ali ne. da jo li izkoplje iz blata ali se sam pogre-zne vanj in si v brezplodnih poizkusih razbije življenje, vnici in zakoplje ^voj talent 1 Nisem nava-
st m njeno težko izpovedi in povest o njenem trpljenju, tem velikem trpljenju, ki ga more pretrpeti le
Ženska, in ni *e mi dvignila v du-'leži vellka? sveta knji z debeH š-i obtožba, ampak le stid in poni-! — : ___ -i____• - __________•
V Beogradu se je zopet za vršil ostuden zločin. Zakonski mož je ubil svojo ženo ter zakopal njeno truplo v stanovanju. Policija ga je spečega aretirala. Pri sebi je imel ostro britev, s katero si je mislil prerezati vrat. Pravi, da je storil svoj čin v duševni zmednosti.
Te dni smo kratko poročali o krvavem dogodku, ki se je odigral v Takovski ulici št. 62 v Beogradu. kjer je delavec Radenko Petrovič 22. januarja ubil svojo ženo in zakopal njeno truplo v sta novanju. V -ponedeljek popoldne se je zglasil na policiji uslužbenec Go^ilniear-ke banke Živojin Ar-senovij. ki je izjavil, da ga je po-setil zjutraj Radenko Petrovič v pijanem stanju. Poklical je njegovo ženo ter ji v pijanosti priznal. da je 22. januarja umoril svojo ženo Milico. O tem da nihčr ne ve. Nato je legel v posteljo ir zaspal. Policija je odšla, takoj a ArseaiOvičevo stanovanje, kjer je bil morilec aretiran. Ko so ga pripeljali na stražnico, je izjavil-Da. ubil. zadavil sem jo. Stisnil sem jo za vrat in . . . Zal mi je. Vem. da bom kaznovan. Vsega so krivi njeni sorodniki. Ilotel sem končati tudi svoje življenje, toda . . . zaprite me. Ubil sem jo. ker me je obsedel bes.7' •
Pri preiskavi so našli v njego-vem žepu ostro britvo. s katero menda nameraval izvršiti samomor. Sestra umorjene Milice Miloša va je že dolgo prigovarjala ne srečali ženi. naj zapusti Petroviča, ter se omoži z nekim bogatim ka-
Razmer je med ženskami m moškimi.
Trditev, da je na svetu več žensk kot moških v splošnem ni resnična. V Evropi odpade na tisoč moških tisoč in štiriindvajset žensk. Na nekaterih o-tokih v Indijskem oceanu je dvakrat toliko moških kot žensk. V večini afriških držav imajo moški večino.
varnarjem. Ko je Milica usodnega dne obwstila o tem predlogu svojega moža, sta se zakonca sprla. V prepiru je zagraibil Petrovič ženo za vrat ter jo podrl na tla. Misleč, da je Milica samo onesve-';eena. jo je sunil z nogo in zakričal : Vstani! Ali Milica se ni gani-"a. Tedaj jo je prijel za roko in o-oaz 1. da je mrtva. Ves prestrašen ie zaklenil staznovanje in pobegnil
doma. Blodil je od prijatelja do prijatelja, bil je tudi na i»olieiji in povsod je pravil, da ga je žena zapustila. Ilotel je tako utajiti svoj zločin. Slednjič se je po dveh dneh pozno v noč vrnil domov z lopa-' o. Izkopal je jamo in zakopal trn pin umorjene žene. Nato je začel prodajati pohištvo in druge stvari. da bi ne prišle v roke sorodnikom. ker je hotel izvršiti samomor.
Na lice mesta v Takovsko ulico je odšla komisija, ki je takoj odredila. da so truplo odkopali. Tudi morilca so pripeljali uklenjene-ga na kraj zločina. Jama je bila izkopana kraj vrat. Glava umorjene je bila dbmjena proti dvorišču. S težavo so odkopali truplo, ki je že gnilo. Obdukcija je ugotovila. da je bila Milica Petrovič zadavljena.
Končno so se vendarle dela lotili*..
Mnogi trdijo, da je več žeaisk. nego moških. To pa ni res. V Evropi je sicer več žensk, nego moških. zato je pa to razmerje drugačno v drugih delih sveta. V E-vropi odpade na 1000 moških 1024 žensk, v Afriki 990, v Ameriki 977, v Aziji 944, v Avstraliji 814. Razmeroma največ žensk med evropskimi državami je na Norveškem : 1060 na 1000 moških. Angleška ima 1039 žensk na 100O. moških. Švica 1055. Španska 1044, Portugalska 1041. Nemčija I 1035. Rusija 1022, Francija 100^. j Italija pa samo 989. Belgija 985.' balkanske drŽave približno 950.
V Afriki imajo nekatere države (kakor n. pr. Egipt), več žensk nego moških, toda v večini afriških držav imajo večino moški. Največ žen-k je v Zapadni Indiji, in sicer 20 odsto več. nego moš-
Na otoku Maurieiji (v indijskem oceanu, preje Isle de France) je dvakrat toliko moških nego žensk. Iz teh podatkov je torej razvidno, da se ženskam še ni treba bati pomanjkanja moških. Co se ta ali o-na ne more omožiti, naj odpotuje v Ho-nkongo ali na otok Mauriei-jo, kjer si lahko po svoji volji Leber e moža.
Zvišane plače
so obljubljene vsem italijanskim državnim nameščemcem. torej tudi učiteljstvu. Samo datum. di>-ločen za zvišanje, r. j. april, je nekako sumljiv.
POZDRAVI.
Pred no odpotujem v stari kraj s parnikom ''France", pozdravljam vse znance an prijatelje, pokih. V Equadoru na 1000 moških j sebno pa rojake v Cleveland. O. 1129 žensk. Martinique 10991, v	Frank Krašovee.
Kolumbiji 103S. Salvador jv edina država na svetu, kjer je .število moških in ženskih enako. Tam menda starih devic sploh ne poznajo. če se zakonski možje 'zadovoljujejo z eno ženo. V ,Zetiir.'je-nih Državah pride na 1000 moških samo 978 žensk, v Peru in Kanadi 976. v Argentini 942. v Bta-ziiiji 98S. v Uruguaju 934. na dla-
*
Podpisani pozdravljam pred mojim odhodom vse rojake Sirom Amerike, posebno pa družine Frank Kfjzl evčar, Jožef Kriimer. Louis Feme, Johna Piškur. Martina Muhiča in ostale Slovence v Forest City. Pa. Odpotujem s posredovanjem Frank Sakser State Bank in v soboto dne 28. febmai-
Večina shrahiranih avstrijskih plemenitašev je vslednjič uvidela, da se brez dela ne da živeti. Nekateri obiskujejo visoke šole, nekateri so se pa posvetili trgovini. Od vseh Habsburžanov živi baje Žita v najslabših gmotnih razmerah.
Dunajski listi poročajo, da pri-|ma v menzi. Drugi Ferdinandov pravlja ineko francosko filmsko ym -.tudira lia višji poljedelski šoli
ponskean 971. v angleški lndi.ii J ja s parnikom "France". $44. v Sibiriji 932. v Srednji Aziji j	Joe Kotar.
877. v Honkongu pa samo 37,1. j	Velki Gaber pri Zatfični.
stvo li a Nižje Avstrijskem. Vil-J Kje je moj brat FRANK JANE-
jmi, zmečkanimi. porumeneiimi per žuj<x-e čustvo človeka, ki se sma- |gamentnimi lis-ti in na njih črne
tra krivega v zlu. ki mu govore o(in rde£e C.rkc Kotzaik sedi v sami njem. Zadnja epizoda njene pove-lsrajci iu z zanimanjem prebira.
sti me je napolnila z grozo in žalostjo: njene besede onega večera, ko jo je pri vedel Helfreich in je tloirila napad, niso liile [puhle be-
jen brskali po svoji duši; prvič vi sede. V resnici je nevede ubila
življenju moram globlje brskati vanjo in podrobno analizirati svoja čustva. Ne morem razumeti, kaj se vrši sedaj v moji duši in kaj uie sili. da mučim samega sebe. Mislil sem (tudi sedaj mislim) da je to le nesebična želja po odvrnit vi velike nesreče od človeka, ki ga ljubim . . . Ako natanko .prisluškujem svojim mislim, vidim, da ni vso tako. Oemu premišljujem jaz, ki hočem rešiti njega, mnogo več o njej? Zakaj se mi njeno obličje, nekdaj objestno in drzno, a sedaj ponižno in krotko, Viiak trenutek predstavlja v domišljiji" (J^nui napolnjuje mojo dušo ona, A ne on, s čudnim občutjem, v kakršnem se ' nikakor ne iroreni spoznati in ki v njem pre-vbvJujejo slaba čustva? Da, mogoče je res, da ne želim toliko njemu storiti dobro, kakor njej . . .
Kaj? Zlo T Ne, nočem ji storiti sla. A hotel bi jo iatrgati njemu, hdvreti jo njenemu pokroviteljstvu, v katere m je, mogoee, vse
dijerev d«
človeka. Hotel jo je re«iti, a je ni niogeL Njegove slabotne roke je miiso mogle zadržati na robu propada. a ko ni mogel tega, se je sam vrgel vanj. 1'istreJil se je. Brez solza. z nekako mTzlo odločnostjo mi je pripovedovala to strašno historijo in dolgo sem razmišljal o njej. More li owlraviti njeno razbito srce in se ji morejo zaceliti tako strašne rane?
No rane so se menda celile. Postajala je vedno bolj in bolj mirna in tudi smehljaj se ni več tako redko pojavljal na njenem obličju. Prihajala je k meni vsak dan in ostala tudi pri obedu. Poteto smo vsi trije presedeli dolgo sku pa j in o čem vsem nisva govorila v teh tihih trenotkih s Helfreichom. Nadežda Nikolajevna je le redko posegala v pogovor.
Enega izmed teh pogovorov se dobro spominjam. Helfreich. ki še vedno ni zavrgel svojih mačk, «e je začel1 pridno bavki s slika njem svojih študij. Nekoč je pri »nal, da nMffljivo ie r«jdi te-
obračajoč neposlušne liste z velikimi kmetakimi. nerodnimi rokami. navajenimi na uzdo. kopje, na meč in tudi na -gorjačo. Mnogo so delale te roke. in obilega dela, ki so ga opravljale vse življenje, se tresejo, drhte in le s težavo obračajo liste svete knjige . . . Eh. brat — se nemudoma prekine Helfreich — eno je škoda, očal še ni bilo takrat. Če bi bila. bi mu jih bila Evpraksejuška gotovo poslala. okrogla s srebrnim okvirom. Pa saj je moral biti dalekoviden vsled neprestanega življenja v stepi? Kaj mislite? —
Oba se zasniejeva, Helfreicli pa naju gleda zelo začudeno, potem pa. kakor da razume.-ičemu se sme jiva, se na«meje tudi sam. A svečano razpoloženje njegove povesti ga zopet prevlada, da nadalju je:
reklamo podjetje reklamni film. s katerim hoče pomagati detroui-/draiiim llabsburžanom. ki so v gmotni stiski. Film ima namen predočiti tragično smrt Karla IX. njegovo prizadevanje za obnovitev ogrske monarhije, njegovo bo ldzeu in smrt v pregnanstvu na o-toku Madeira, Filmsko podjetje je naprosilo tudi bivšo cesarico Žito. da bi figurirala v tem filmu, ki predstavlja njen sedanji položaj.
Od vseh Habsburžanov živi v najslabših gmotnih razmerah bivša cesarica Žita. Stanuje v neki vili na Španskem. Vilo so ji kupili njeni prijatelji s prostovoljnimi prispevki. Drugi Ilabsburžani niso sicer v taki gmotni stiski, ven dar pa jim je odkle-nkalo prejšnje razkošje. Sinovi ubitega nadvoj-vpde Franja Ferdinanda študenti. Najstarejši, Maks Ilohen-berg. je slušatelj juridfčnc fakultete na Dunaju. Študira baje zelo pnidno in živi skromno. Hrano i-
v Gradcu. Sin Elizabete in . edini vnuk cesara Frana Jožefa študira na umetniški akademiji. Deca Leopolda Salvatorja živi v Španiji. Anton in Franc Jožef sta slušatelja tehničaiega instituta v Madridu. Mlajši brat Kari ima baje velik talent ža tehniko in slovi že kot izumitelj. Njegova sestra Marija Brezmadežna se peča z glasbo. druga sestra Margarita, pa s slikarstvom.
Princ Ruprecht je obnovil na Bavarskem svoje numizmatično delo in diktira po cele ure mladi ženi, ki piše s pisalnim wtrojean. Ena hči L ud o vika III.. I Ion del in-da se peča s kiparstvom in literaturo, druga, Gertruda, pa z agronomijo. Princesa Terezija Bavarska je dovršila medicinske študije Njen bratranec slovi kot i zboren kirurg v Monako vem, njegova hči pa |M>učuje jezike in slik««. Svoje umetniške proizvode prodaja v Ameriko. Vojvoda Franc Salvator s sinom vodi svoje pose-
helm. bivši .pruski kralj in nemš-\ ki cesar, je stopil kot sotruclnik v j neko filmsko podjetje in se zelo j zanima za ta poklic. — llie transit gloria mundi. Nekdaj vsemogoči Ilabsburžani so se razkropili po svetu in morajo delati, če hočejo živeti. Njihove osabnosti in objestnosti je menda sedaj konec.
Bi-
ŽIC iz Dobropoljc pv-i I!, strici. Pred iykaj čar.om se je nahajal nekje v Minr.esoti. Prosim cer>jene rojake Tirom Amerike. al;o je komu znan njegov naslov, naj mi ga javi. ako pa sam Čin.i tc-le vrsVice. naj se pn sam javi svoji sestri: Elizabeta Jagodnik, Box 810, Monessen, Penna.	f2x 28, 21
Posebna ponudba
našim čitateljem
Prenovljeni pisalni itroj "OLIVBB" $2a
0 strelico v& slovenske črke, č. m — $25*—
OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni n3čaka umetnost. Takoj ltfi-Ee vsak pile Hitrost pisanja dobite s vajo,
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY
t9 Cfortlandt IM	V«w York, V. T.
(Nadaljevanje pribodnjie.1
Kje je JOŽE KOŠMERL, doma iz Loškega potoka pri Ribnici. Če kdo izmed rojakov kaj ve njem, naj mi tporoča ali naj se( sam o^la«. — Frank Lanrich,
Q . KUin, Mont
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo velike zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh kHjigah smo imeli mnogo vprašanj, zate ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 CeM St., New York
Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NAHODA
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik....................-11.25
Naša zdravila ...............................50
Sadje v gospodinjstvu........................ .70
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani .........................6 00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf_Pletršnik) —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .^.10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zveslri, zemljepisni, štatistiSni in gospodarski pregled in — ' Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....8.25
m plačamo poštnino.


RAST
BOM/iN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. po-slov^nil G, V.
ketih, čeprav mora vsakdo po daljšem znamstvu priznati, da ni prav taka <kot si jo človek izprva predstavlja. Naj va^s torej vodi skušnjava in želim vam dobro srečo, dečko moj.
—	Ali vam nisem povedal O'Moy, — je odvrnil kapitan, _katerega je potolažila simpatija ipriboenikovih besed, — da je revščina pekel? Moja revščina stoji na poti.
—	Ali je to vse? Potem bodite veseli, da ima Silvija Armytage zadosti za oba.
—	To je ravno.
28
(Nadaljevanje.}
—	Ne kopije, ai pregled vsebine, z navedenimi -Številkami, napisanimi na rob, — Jp rekel Tremayne.
—	Dovolite mi. gospod, — je rekel Stanhope, vzel pero z mize tajnika ter pričel hitro prepisovati številke. —- Lord 'Wellington mora imeti ta memorandum čimpreje mogoče. Cfctalo, Sir Torenee. je vaia zadeva. Vedeli froste kaj storiti. Njegovo lordstvo bom obvestil takoj, kaj se je zgodilo. Najboljše je, ee se napotim takoj.
—- Če hočete počivati eno uro ter delati druabo mo^ žeui pri kosilu, bom imel pripravljeno pismo za lorda Wellingtona, — je
odvrnil Sir Terence. — Mogoče boste pomagali vi, Tremavne, _ jc
nadaljevai z glasom, ki je .razkrival povelje^
Stanhope je odšel s Tnemaynom in Sir Tereucc, ki je pozabil začasno vse druge zadeve, je sedel za mizo, <l-i napiše svoje pismo.
Pozneje, po odhodu kapitana Stanhopa, ^e bila dolžnost Tre-mayna sestaviti gencrahio povelje ter poslati kopijo te»ga povelja vsaki posamezni diviziji.
—	Rad bi vedel, — je rekel Sir Tereucu, — kdo bo prvi prekršil to povelje.
—	Oni tepee, ki hoče na v-sak način nuičiti samega sebe, — jc odvrnil Sir Terence.
Vse je karalo, da je ustvaril Tremavue v svojem duhu reser-vacije.
—	Prokleto stroga odredba, — je kritiziral.
—	A zelo zdrava in i>otrebna.
—	Tako je, — je rekel Tremavne obotavljajo. — Jaz seveda ni bm občutil težav te odredbe, kajti, hvala Bogu, nimam nikafcih sovražnikov. ki bi kojn-neJi po moji krvi.
Sir Terence je nagubil čelo. Obrnil je svoj obraz vkraj od tajnika.
—	Kako morete biti tako zsupniT — je vprašal.
—	Mislim, da je to čista vest. — se je smejal Tremavne ter posvetil svojo pozornost listinam.
Odkritosrčnost in poštenost sta zveneli iz njegovih besed in Sir Terence je pričel iznova dvomiti o upravičenosti suma, katerega je gojil.
—	Vi se postavljate s čisto vestjo, kaj ne, Ned? — je vprašal in v srcu se je sramoval načina, kako je hotel prodreti v duša drugega človeka. Kljub temu pa je rpozoroo čakal odgovora.
—	Skoro čisto, — je rekel Tremavne. — Skušnjava ne omadežuje, če se ji človek upira, kaj ne?
Sir Terence se jc stresel, a se je znal obvladati.
—	Ne, — a to je vprašanje za kazuiste. Oni vam bodo odgovorili vse glede skušnjav.
Nato pa je vprašal naravnost:
—	Kdo vas spravlja v skušnjave?
Tremavne jc bil ravno prav razpoložen za zaupljivosti in Terence je bil njegov prijatelj. Njegov odgovoT na vprašanje pa ju bil izbežen.
—	Naravnost peklo je biti ubog, O'Mov, — je rekel.
Generalni pribočnik jc bulil vanj.
—	Ali kaj teži vašega duha ? — je vprašal Sir Terence.
—	Skušnjava, — se je glasil odgovor. — Neprijetno jc boriti se s (skušnjavo.
—	Govorili ste o revščini.
—	Gotovo. Če bi ne bil ubog. bi lahko položil svoje premoženje na tehtnico ter »zaključil zadevo na ta ali oni način.
Nastal je kratek odmor.
—	Jaz sem zadnji človek, ki bi zahteval zaupljivost od kakega drugega, Xed, — je rekel O'Moy. — Vam pa bi brea: dvoma prineslo utehe, če bi komu zaupali svoje težave.
—	Muslim, da bi bilo boljše pečati se s poročilom, 'ki "je bilo ukradeno v Penalva. — je rekel Tremavne.
—	To bova tudi storila, a stvar lahko čaka par minut, _je rekel Sir Terence, potimil stol nazaj ter vstal. Polčasi je stopil k mizi svojega tajnika.
—	Kaj vas teži, Ned? — je vprašal z nenadno rahločutnostjo.
Kapitan Tremavne se je zagonetno nasmehaiil ter ozrl v
O Moya. Mislil .sem, da nočete nikdar izsiliti kakega zaupanja.
Nato pa se je ozrl vstran.
—	Silvija Armytage mi je povedala, da se bo kmalu vrnila v Anglijo.	,	.
fZa trenutek niso imele te besede za Sir Terenca nobenega pomena. Zdele so se mu kot nadaljni poskus, da se izogne predmetu. Naenkrat pa je spoznal resnico, ki mu je prinesla tako velikansko in veselo uteho, da jo je skoro s strahom zadržati.
To je več kot pa je povedala meni. — je odvrnil tehtno. — Brez dvoana uživate njeno zaupanje?
Tremavne ga je čmerno pogledal ter se obrnil vstran.
—	Zalibog, — je rekel ter vzdihnil.
—	Torej je Silvija ta dcušnjava, Ned?
Tremavne je nekaj ča«sa molčal, kajti malo se mu je sanjalo, kako napeto je pričakoval Sir Terenee njegovega odgovora.
—	Gotovo, — je rekel konečno. — Ali ni to očividno vsakemu: Nato pa je nadaljeval kot rapsod:
—	Kako bi mogel biti človek dnevno v njeni družbi, ne da bi podlegel njenim čarom, čudoviti graciji njenega telesa in duha. — nc da bi zapazil, da je brozprimerna, tako visoko nad drugimi ženskami kot £o mogoče angelji nad njo samo?
V spričo te njegove mrke slovesnosti je bušknil Srr Terenee v krohot. Njegov tajnik ni imel seveda niti najmanjšega pojma o neizmerni utehi, katere je bil O'Mov deležen v istem trenutku. Naravnost jezilo ga je. da se norčuje pribočnik iz njegovih čustev.
—	Vi najbrž domnevate, da je to smešna stvar? _ je Tekel
kislo.
—	Smešna? — se je krohotal poči krvna žila!
Tremavne se je v ranici raztogotil.
—	Ko se boste nasmejali, gospod, — je rekel, — boste mogoče posvetili svojo pozornost zadevi /te brzojavke.
Sir Terenee pa se je smejal še bolj bučno kot pa poprej. Stopi! je tik pole^Terenca ter ga udaril z roko po rami.
—	Se ubili me boste. Ned. — je rekel. — Za božjo voljo, ni-karte biti tako čemerni. To v a* dela smešnega.
—- Žal-mr je. da me najdete smešnega.
(Dalje prihodnjič.)
Branko:
poglejte!.. . Ha, ha, kako so smešni ! Mi smo poštenQ živeli, mi hočemo red in mir! Kdo pa ste prav za prav?"
In so monotono odgovorili: "Igralci smo."
KAKO SE JE POTOPILO MESTO
V hiralnici.
Terence. — Bog daj. da mi ne
Na ženskem oddelku sta bila dva objekta tako blizu drug dru-da »o se sosede z oken lahko
"t . Tm"b bi «R>r*Ji *>»ti. Pri ®oji duši. vas Silvija vodifrazgovarjale. SliSal sem smeh in v skušnjave, zakaj za vraga ne pod ležete ter opravite celo stvar? Dosti je čedna, prava Amazonka in jahati zna kot najboljši konje
Hiralnica je kraj, kjer počivajo ljudje, ki bi morali po mnenju inlajših že davno umreti, pa nočejo umreti; nalašč ne, v spodtiko in jezo mlajših. To je kraj, kamor lepega dne pripeljejo berača, ki je onemogel in ki se ga hoče bogata občina zlepa znebiti. Hiralnica je kraj, kjer ugaša polagoma klavrna leščerba življenja marsikomu, ki si je obetal od življenja, da mu bo dozorelo iz cvetoče pomladi v obilno zlato jesen. Kdor gre mimo tega mrtvega doma, se •nehote nečesa spomni in to mu je zoprno in neprijetno: zasmeje se in si misli, da se to sploh ne more pripetiti.
Kaj vse človek nase zida! V zvezde gleda in pade v jamo! Toda to je naše življenje. Meni pa se je zdela onemogla izmozgana starost vedno nekaj, kar -spada med najbolj žalostne odlomke človeškega življenja.
Imel sem sošolca, ki je bil zdravnik v hiralnic L Peljal me je nekoč tja. da vidim to zadnjo postajo našega križevega potaL Kaj vse sem tam videl, ne bom natanko razlagal, povedal pa bom natanko, kar sem doživel in slišal na oddelku, kjer so čakali zadnjega nastopa--gledališki igralci.
Na klopici pred grmom španskega bezga sedita dva starčka. Vsak človek v teh letih ima naguban obraz. To toda so vam bili zemljevidi, vse prepreženo in de-tajlirano. In se pogovarjata;
"Danes pa ne bo goveje juhe. Petek: fižol in zelje. Fižolt Moj Bog! Se mlad ga nisem mogel. Take težke jedi! Veste, mene samo juha še drži pokonci!"
Njegov stari koflega je bil močno gluh:
"Kje bom hodil po^nci, ko sem na treh nogah. Če bi palice ne imel, bi še na vrt ne mogel."
"Jaz pravim, da je danes pe, tek!"
"Da, da! Skušnja je bila tisti petek. Midva ranjkim Pavlom sva prišla malo v "rožcah", pa sva morala kazen plačati, šestdeset krajcerjev starega detnarja."
"^Zdaj pa pravijo, da so dinarji."
"Vinarji? Ne morem več izračunati. Na vinarje se nisem mogel nikoli navaditi."
"Kateri ravnatelj je že bil takrat?"
"Ravnatelj ga je imel rad. In mu je večkrat rekel: "Pavle, drži se, pa boš dobil, kako veejo vlogo." Pa ga je že tako gnalo, kaj hočemo! Na, zdaj je pa on gori, mi pa spodaj, še vedno je na bo-1 jem..Ali vi verjamete na tisto posmrtno življenje? Danes je govoril o tem naš duhovnik. Ah. ampak ta človek nima zmisla za retoriko. In kakšne vokale ima! Veste. jaz sem še zdaj vedno divji na vokale. Da. če bi imel nekaj ce carskega v nastopu in brutovske-ga v dikciji, bi mu že človek verjel. Potem pa še ti vokali. Smilil se mi je, ko je še tako mlad_ človek, pa ima take vokale!"
"Včasih smo na to presneto pazili, je bilo vse drugače."
"O. o! Da, da. res je! Pace, gospa. Pace! Pacetovko jc igrala, ta žival, ta lisica, ta zmazek! Pa me je pustila e otrokom in ušla s tistim neumnim (kapelnikom. Bog jo bo kaznoval! Jaz verujem v Boga ! O. ti ljubi Bog. a*i ni res. da jaz vero jem vate? Pace! Gospa Pace!..."

ki ee zna obnašati na lovu. na plesiiea, pri ban- dite mi no!"
Vi ste igrali Kordelijo? Poj.
"Jaz sem igrala Kordelijo! Le-ania je igral moj bivši ljubimec, pa sem ga pustila. Pozneje me je ljubil samo Learjev norec. Uh, ta falot!"
"Verjamem, kaj pa kričite? A-li je treba, da ves svet čuje, da vas je samo norec ljubil ? Ko jc vendar v Learju nastopal celokupni ansambl r'»
"Kaj se pa norčujete? Mene je ljubil samo eden, vi pa rn vaš celokupni ansamibl, pojdite se solit!
"Jaz pa solit? Vi se pojdite! A li še pomnite tisto slavno kritiko; "Gospodični verzi ne teiko, nima humorja in se je vedla mestoma prav neslano." Že takrat ste bili neslani!"
"Jaz neslana? Jaz, ki sem prešla v stroko tragedinj, jaiz sem bi la neslana. Pet ravnateljev je bren čalo za menoj, da režiserjev sploh ne omenim."
"Vi pa za vsemi kritiki! Zato ste imeli vedno samo hvalisanje po listih. Uh, ta krivica! Že takrat sem vam. hotela povedati, pa sem se premislila, ker sem vedela, da čez sedem let vse praf pride ..."
"Lepa Kordelija, zobovje vam bo izpadlo, pazite!"
Ona je zaloputnila okno in smeh se je razlegal vsenaokoli.
"Ali ga vidite? Tenor! Seveda! Kako se je drl in kake lase je nosil. Pol abonmaja je norelo za njim. Na, zdaj pa rakom žvižga. Zdaj je pa res prišel ob svoj dober glas."
"Pa je imel petkrat toliko plačo kot jaz, kti sem pel v zboru. Ali se še spominjate na moj tenor? Rečem vam, občinstvo je zijalo, kaj zijalo, potres je bil na dijaškem stojišču, kadar sem jaz v zboru pel. On je seveda ravnatelja nahujskal, da nimam pravega nastavka. Ja.z mu ji h že pokažem. V "Mignon" se je enkrat drl kakor obrabljen gramofon in pri "Rigolettu" je pel polovico prenizko. Jaz sem kar užival. On pa je seveda trdni, da jo je orkester previsoko urezal."
"Pa da si ni nič prihranil! No, zapravljivec je .bil veduo, igral je po kavarnah in po dvakrat je večerjal, pa če je imel predstavo ali pa ne. — Ali niste vi peli v " Prodani" enkrat v nedeljo popoldan?"
"Seveda sem pel. In so mi obljubili, da bom pel ono partijo tu» d i za oboama. Kolikokrat se mi še sedaj sanja, da pojem v abonmaju! Da bi vsaj enkrat zvečer pel! Ampak ostalo je samo ptri tistem popoldanskem nastopu . . .
Vidite, kako življenje človeka razočara. Če bi vsaj enkrat smel peti na večerni predstavi, o moj Bog, kakšno življenje bi bilo to!
..." —--Šel sem domov.
Nisem mogel zaspati. Mislil sem na vse to in hudo mi je (bilo. Zakaj so se ti siromaki trudili, sanjali o sreči, puhli slavi in megleni popularnosti? Zaikajf Jaz vem, zakaj. — Igralci so bili.
Sanjalo se mi je pozneje, da je hiralnica po noči oživela. Silna mesečina je bila razlita po hiralni-čnem vrtu. In so prihajali hiral-ci, moški in ženske, vsak v svojem bivšem poklicu.
Med njimi so bili bivši propali mali trgovca, učitelji, slikarji, služkinje, posfcrežSki, hlapci in drugi.
Vsi so Obrali sredi vrta in se zavestno postavljali kaikor fantje na praznik pred farno cerkvijo. Čakali so nekoga.
In so prišli Hamleti, Lear ji, De-sdemone, Cezarji, • Viole, Frfstaf-fi .'. . vsi v svojih nekdanjih pozah in manirah. Vse je zavriščalo: "Poglejte,
Ostanki ladij, streli in tramvaja ter trupla utopljenih ljudi so plavala se te dni tam, kjer je stalo prejšnji dan otoško mesto Port Alexander ob zapadnem afriškem obrežju v portugalski koloniji Angoli. Mesto in ves otok, vse je propadlo pod morsko gladnno. Menda ni en edini človek preživel te katastrofe, razen nekoliko mornarjev. ki so bili s svojimi čolni daleč od pristanišča in tako ušli poginu. Ostale ladje, zasidrane ob bregu, so se popolnoma razbile.
Mesto je bilo prvotno naselbina domačinov, ko pa so se pred leti ondi nastanili Portugalci, so izpodrinili domačine, tako da so \ tej naselbini živeli sedaj v pretežnem številu belokožci. Prebivalstvo je bilo zelo delavno in prizadevno, taka da je postalo mesto kmalu vaŽHa točka za izvoz, zlasti ker je imelo ugodno pristanišče. Otok je bil majhen, zavzemal je komaj toliko prostora kakor e-vropsko provinci al no mesto s 13 tisoč prebivalci.
Ni znano, kaj je bil vzrok te katastrofe, bržkone pa potres ali izbruh podmorskega ognjenika. Mornarji. iki so se rešili, so bili kakor blazni, blebetali so nerazumljive besede, ker so jih omamili grozni trenutki, ki so jih doživeli. Po dolgem času so šele mogli povedati, da so videli, kako se je more hipoma vzpelo kakor gora. padlo in se pogreznilo še pod okoliško gladino in na tem mestu je nastal ogromen vrtinec, ki je pogoltnil vse, kar je dosegel.
Nekoliko upanja je še, da so se morda vsaj nekateri prebivalci rešili na afriški breg, ki je oddaljen le nekoliko milj.
ŽENSKE V JUGOSLAVIJI
Pred vojno je bilo število anoš-kih in žensk skoro povsod na svt-tu približno enako. Ponekod je število moških, celo prekašalo število žensk. Razume se, da je bilo takrat laže ženskam kot moškim. Zlasti, kar se tiče možitve, se ni mogel nežni spol pritoževati. Vojna pa je izpremenila razmere tudi v ženskem svetu, ki je danes precej številnejši od moškega. To i-ma svoje slabe posledice.
Ravnateljstvo državne statistike v Beogradu je sedaj izdelalo in izdalo statistiko, tki pokazuje zanimive številke glede razmerja med moškim in ženskim spolom v naši državi. Glasom te statistike i-ma -Tugoslarvija 12.017.Ii23 prebivalcev. Od teh jih je 5,893,547 mo škega spola, 6.123.776 pa ženskega. Slednjih je torej za 230.229 duš več nego moških.
Razlika med obema spoloma se najbolj čuti na ozemlju Srbije, kjer pnkle na 2.655.078 prebivalcev 1,237,167 moških in samo 1,-381,911 žensk. 108.744 žeifek mora torej pri najboljši volji ostati ne omoženih.
Drugaiee povedano, pride na vsakih 15 zakonov v Srbiji po ena samica. To seveda samo v slučaju, če bi se vsi moški ženili. Ker pa se med sedanjim moškim svetom vsaj ena tretjina sploh ne ženi, pride že na vsakih 10 zakonskih zvfcz po ena ženska, ki se sploh ne more o-možiti.
Na Hrvatskem so številke nekoliko milejše. Hrvatska ima 2.739,-593 prebivalcev med katerimi je 1,334.440 moških in 1.405.050 žensk. Tu je prebitek ženskega spola že skromnejši. V Sloveniji pa je 49.174 žen več kakor moških, dočim prekaša v Vojvodini število žensk število molkih za 33.413, v Dalmaciji za 3.405, v Črni Gori pa samo za 613. • Bosna in Hercegovina štejeta 1.889.221 prebivalcev. Moških je 965.894, žennk pa 924.035. Število moških je torej v Bosni in Here*
6.	marca:
Clevland, Boulogne In Hamburg; Uinnekahda, Cherbourg in Hamburg.
7.	marca:
Olympic, Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg In Bremen; Conte Verde. Genoa.
10. marca:
Bremen. Bremen: America, Cherbourg in Bremen; Westphalia, Ilam-btfi-p.
12. marca
Pittsburgh Cherbourg In Antwerp;
14. marea:
Aquitania, Cherbourg; Suffren. Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen; New Amsterdam Boulogne in Rotterdam.
19. marca:
De Grasse, Havre.
18.	marca:
Orduna. Cherbourg In Hamburg.
19.	marca:
Albert Ballin. Boulogne In Hamburg.
21. marca:
Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa.
24.	marca:
Pres. Wilson. Trat.
25.	marca:
Berengaria. Cherbourg.
26.	marca:
Thuringia, Hamburg.
28. marca:
Olympic, Cherbourg: Paris, Havre;
Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg in Bremen.
1.	aprila:
Mauretania, Cherbourg.
2.	parila:
Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila:
Homeric. Cherbourg; Ascania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen.
govhii nekoliko večje od števil | žensk v južni Srbiji.
Med muslimani so številke nekoliko drugačne. Število moških in žensk se tam približno krije. Seveda s tem še ni rečeno, da tudi v. južnih krajih naše domovine ni pomanjkanja moškega spola.
Panske duhovnice.
Danski minister za cerkvene zaodeve Dohl je predložil državnemu svetu predlog, da bi se posvečale ženske v duhovnice za službo v najdenišnica-h, v ženskih bolnicah in stičnih zavodih, določenih izključno za ženske. Ne smele pa bi vršiti bogoslužja po javnih cerkvah.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto iz vodov zaloga. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso aaiočili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBXJSHTNO CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C.
Na suhe, blede in bolehne otroket je treba paziti.
Xa otroke v starosti od 6—13 l«t je treba jako paziti. Ta doba je namreč najbolj nevarna, za naJezenje bolezni. Njihovo hrano, posebno pa meso d>bro prekuhajte, k:«jtl trakulja. se jako radn. vgnezdi v njihova miada telesa ter jih za<"ne uniOa.vatl — Sistem mladega človeka ni dovolj močan, da bi se zoperstavijai delovanju take pošasti kot je trakulja. in žrtev hitro podlsž«-. Otroci ne pazijo posebno, kaj jedo in kako jedo. Vsledtega. dobe gliste, postanejo bledi, suhi in bolehnl ter v gotovih slučajih tudi umro. Podobni so mlademu jabolku, katereba se loti črv. Hitru pade z drevera.
Dosti moSkih, žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspea-no, dočim je njihova, resnična bolezen poSast—trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih In nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim felodcem. veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. Vča-si se čuti' neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek tudi čuti kot da bi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima rmeno kožo. malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez v*ake volje, ni jim mar delo, vedno so leni. To poSasti. ki včasih dosežejo dolžino 50 četljev, povzročajo tudi božjastne napade. Č"e se splazi v sapnik, lahko zaduSi avojo žrtev. Iznebite se takoj te poSasti. dokler ne tzpodkoplje zdravja. PoSljite $10.48 za polno zdravilo Laxta-na. to slavno danafinje zdravilo proti trakulji. COD se ne pošilja. Naznačite starost. Če nimate trakulje. nI Škodljivo. Prodaja ga farno I^axal Co.. 535 T .ax al Ridg., Box Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej. B—8
—Advt
ROLE za PIANO
- ||t|ttOV. M HRVATSKE
navinSek-fotokar
Ml Ormmwm St. rmnih. Pa.
y riŠITK fohovT CENIK.
7.	aprila;
Resolute. Cherbourg In Hamburg; Republic, Cherbourg in Bremen.
8.	aprila:
Aquitania. Cherbourg; La Savole. Havre.
9.	aprila:
Zeeland, Cherbourg in Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg.
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan, Cherbourg: Volendam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde. Genoa.
14.	aprila:
Martha "Washnigton, TrsL
15.	aprila:
Berengaria. Cherbourg: r»e Crasse, Havre; America, Cherbourg in Bremen.
16.	aprila:
Cleveland, Boulogne in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen.
18. acila:
Olympic Cherbourg: France. Havre; George Washington, Cherbourg In Bremen; Orbita, Cherbourg.
21.	aprila:
Belgenland, Cherbourg in Antwerp.
22.	aprila:
Mauretania. Cherbourg; Suffren.
Havre. 25. aprila:
Paj-is. Havre: Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen.
28.	aprila: Lapland Cherbourg
Luetzow. Bremen.
29.	aprila:
Aquitania, Cherbourg.
in Antwerp;
30. parila:
Ohio. Cherbourg In Hamburg; Albert Ballin, Boulogne in Hamburg.
Cherbourg; Leviathan.
2. maja:
Majestic, Cherbourg.
16. mali:
Paris. Havre. — S tem parnikom lx> spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Šakser State Bank.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tanfno pouCen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamorem« dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v lil. razredu.
Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem U)24, zamorejo tudi nedržavljam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi d?lj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralui naselniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi ^ New Yorku pred od potovanjem, tei se poSlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Zeli dobiti sorodnika al svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla
vije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSkl državljani pa eamorej dobiti sem žene In otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T
rojene osebe se tudi ne fitejejo
kvoto. StariSI ln -otroci od 18. d« 21. leta amerlSklh državljanov p
Imajo prednost v kvoti. Pišite i pojasnila.
Prodajamo vozne Uste za vne pro ge; tudi preko Trsta znmorcjo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
M A T.T OGLASI ▼ "G I a a Naroda":
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ate ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem«
Uprava "Glas Naroda'«
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK
združenih drŽavah.