Slov. Ijudstvo in njegovi nasprotniki. V Ljutomerakem okraji, poaebno pa v Ljutomeru samem š*s prioenja narodni boj v čedalje večji meri. Kfivda pa ni na alovenski strani, da je prišlo tako daleč. Vsak trezen človek, kateremu še ni slepa strast sovraštva skalila mirnega pogleda, mora izprevideti, da je slovenako stranko dozdaj zmiraj vodila aamo pravica in resnica, morebiti tudi tu in tam prevelika popustljivoat. Sam naš naaprotnik moral nam je pripoznati, da nas niste prealepili strast in napetost. Upali smo namreč, da bodo naši nasprotniki pripoznali krivieo, katero nam delajo; in mialili smo, da pride vendar enkrat do aprave in pokoja. Mirno amo odvračevali beane napade našib. sovražnikov, katerim je greben prevzetnoati rastel od dneva do dneva. In ko se jim je nek mož, ki je zdaj nekje na Koroškem, ki bi moral atati nad strankami, tako rekoč ponudil za političnega voditelja, takrat pa so samega veselja zgubili vao zaveat. Začeli so ae poalužeyati raznih, samo ne hvalnih sredstev. Naše narodno prepričanje so žalili javno, kjer so in kakor ao le mogli. Pri neki priliki so odneali razobešeno alovensko zastavo ter jo skrili. In eden njihovih voditeljev je rekel: ,, Je pač vse eno, ali viai tota cota tam gori ali ne". Pa tudi zdaj slovenaka stranka ni zgubila svoje zmernosti in mirnosti. Konstatirati pa moramo, da je prišel liip, ki bi bil skoro usodopolen za vea Ljutomerski okraj in za celo Murako polje. To je bilo v tistem trenotku, ko je imelo nemčurstvo tako nezaosao predrznost, da nas je na nečuven način javno žalilo na našem patrijotičnem čuystvu do premilega vladarja Franca Jožeia in prevzvišene ceaarake rodovine hababurške. Pri tej priliki vakipela ,je naša potrpežljivost do vrhunca. In Bog v6, kaj bi se zgodilo, ko bi voditelji pustili, čeaar je narod zahteval v veliki avoji razburjenosti. Ali tudi zdaj uismo zgubili zmernoati ib. ostali smo na postavni poti, vendar z gnusom in zaničevanjem pa smo se obrnili od tako podlih, nesramnih. aovragov. Tega pa jim ne bomo, ne moremo, in ker stno zveati Avatrijanci, tudi ne smemo nikdar pozabiti. Molčo smo gledali tje, od koder nam prihajajo pravične postave. Tudi tam so ae moraii prepriiati, da tako ne sme in ne more več biti. Poslali ao nam rešitev. Odahnili smo ai, mialeč, da pridejo zdaj k nam easi mirii in aprave. Jako pa smo se motili, kajti od druge strani amo dobili in ae hujšega sovražnika. Znane so nam do pieice vae akrivnosti, kako in kje se je vae to delalo in pripravljalo. Oanovalo 8e je druatvo ,,Siidmark". V svoji nenasitljivosti 80 si nasprotniki izmislili to društvo, da bi naa popolnoma podjarmili. Po nesramnem, prav po židovakem načinu kočejo naa spraviti na beraško palico. Ali tudi tega še ni zadosti. Zdaj ai snujete društvo ,,Šulverein" in agitirate na vae kriplje, da bi polovili zadosti otrok za nemško šolo, katere hočete imeti. Joj očetu in materi, katera proda avoje Ijubljeno dete šoli, kjer bode vladalo brezverstvo! Ni zadosti, da grabite po naših kmetijah, da vabite k nam nemčurske rokodelce, nemčurske dekle in hlapce, marveč kakor Herodeževi hlapci zdaj ategate eelo avoje grabljive roke po naši nedolžni deci. In 8 tem ste nam zaatavili nož na prsi. Napovedali ste nam brezobziren boj za naš obstauek in to na uaši zemlji, na naših tleh. Mi nismo hodili k vam, vi ste prišli k nam. Pripoznati raorate, da ste tujci med nami in da vživate aad naše velike gostoljubnosti. Prijazno amo vaa aprejeli, ker smo mislili, da se boate obnašali,- kakor se spodobi tujcu. Toda vam ni na tem bilo zadoati. Vi bi radi bili popolni goapodje na zemlji, katero obdeluje že sto in sto let slovenska roka in Slovenec bi moral biti vaš klapec. S tem je tudi našega potrpljenja konee. Mi vzamemo, ker moramo vzeti, od vaa napovedan uam boj. Pričela ae bo torej narodnostna. borba, kakorane iše ni videl naa okraj, V imenu vaega alovenakega prebivalatva Ljutomerakega okraja prisvajamo ai pravico na tem meatu še enkrat javno povdarjati z vso odločnoatjo, da je naaa alovenaka stranka vedno iakala aprave iu pokoja, da mi niamo dali ne najmanjšega povoda, da nismo iakali niti začeli te uaodepolne borbe in da odločno zavračamo vae njene poaledice na tiate, ki ao zaneali ta prepir v naš dozdaj prijazui in mirni trg. —m—