se ob 10-letnici delovanja zahvaljuje vsem strankam za zaupanje in zvestobo. Primorski št. 253 (20.881) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu Adrio Gomme Obrtna cona "Zgonik" Proseška postaja 29/a - Zgonik-Trst Tel.: 040.25 28 144 • Fax: 040.25 28 043 adriagomme@adriagomme.it www.adriagomme.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 27. OKTOBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Drugačno vzdušje, toda tudi manjšina naj stori svoje Rado Gruden Zanimivo je, kako lahko na prvi pogled drobna - vendar za narodno skupnost zelo pomembna -novica pomeni, da so končno na obzorju boljši časi. Gre za novico, da se neskončna zgodba o financiranju slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem vendarle počasi končuje in to za manjšino na najboljši način. Nova deželna vlada s socialdemokratom Petrom Kaiserjem na čelu je namreč zagotovila, da bo ustanova s skoraj sedemsto gojenci vendarle lahko zadihala in da se ji vsaj do leta 2018 ni treba bati za svojo usodo. Pa tudi potem se ne bi smelo zgoditi nič dramatičnega, saj je deželni glavar zagotovil, da bo najkasneje do takrat, ko ji tudi poteče mandat, koroška deželna vlada poskrbela za sistemsko rešitev, ki bo šoli zagotovila mirno prihodnost. Za Slovence v Avstriji se je vzdušje z letošnjo pomladjo, ko se je na deželnih volitvah na Koroškem končala dolgoletna vladavina desničarskih svobodnjakov, spremenilo bistveno na bolje. Deželna vladna koalicija socialdemokratov, ljudske stranke in Zelenih je že dokazala, da zanjo Slovenci niso problem temveč kvečjemu dodana vrednost. Nadgradnjo na vse to predstavlja tudi izvolitev Slovenke Angelike Mlinar v avstrijski parlament. S svojim znanjem, izkušnjami in vztrajnostjo bo lahko kot članica odbora za ustavna vprašanja tudi dala svoj prispevek k sprejemu zakonov, ki neposredno zadevajo slovensko manjšino, pri čemer velja na prvem mestu omeniti nov zakon o narodnih skupnostih. NADALJEVANJE NA 2. STRANI italija - Politična scena na desni in levi vse bolj razgibana Renzi odločno proti proporčnemu sistemu Razkol v desni sredini se še poglablja romjan - Slovenski šolski center Kje so delavci? Gradbišče je ponovno zaraščeno s plevelom, strehe še ni ROMJAN - Gradbišče novega slovenskega šolskega centra v Romja-nu, ki naj bi ga dokončali prihodnje leto, že spet sameva. Kljub temu, da je prišlo do delne sprostitve sredstev, katerih uporabo je preprečeval pakt stabilnosti, in da je septembra gradbeno podjetje po večmesečni prekinitvi del očistilo gradbišče v Ulici Capitello, so dela spet »zamrznjena« oz. potekajo s polžjo hitrostjo. Gradbišče je ponovno poraščeno s plevelom, strešne kritine, ki bi jo moralo podjetje namestiti, pa ni še od nikoder. Na 9. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 RIM - Italijanska politična scena ostaja razgibana. Kandidat za tajnika Demokratske stranke Renzi je zavrnil možnost ponovne uvedbe proporčnega sistema. Tajnik Epifani je ocenil, da je Ren-zi močan kandidat, a ni edini. V vrstah desne sredine se poglablja prepad med najzvestejšimi somišljeniki Silvia Berlusconija, in tistimi, ki se zavzemajo za vztrajanje Ljudstva svobode v vladni večini. Zastavlja pa se tudi vprašanje razpusta stranke. Berlusconi je napovedal razpust in obuditev Forze Italia, Cicchitto pa ga je spomnil, da je za razpust stranke potrebna dvotretjinska večina na vsedržavnem svetu stranke. Oglasili so se tudi sodniki. Tajnik združenja sodnikov Maurizio Carbone je ocenil, da kdor je bil obsojen na tri leta zapora, etično ne bi smel kandidirati. Na 19. strani trst - Šolstvo Novo priznanje za svetoivanski šolski časopis Adrenalin TRST - Časopis Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu Adrenalin je prejel novo italijansko vsedržavno priznanje, ki ga podeljuje združenje Alboscuole, ki je stvaritelje Adrenalina uvrstilo med najbolj nadebudne novinarje v Italiji. Priznanje, s katerim se je šola prebila v finale natečaja Giornalista per un giorno 2014, si je prislužil izvod, ki je izšel ob koncu lanskega šolskega leta in so ga uredili dijaki 3. razreda pod mentorstvom profesorice Lie Legiša. Na 5. strani Evergreen > TUTTO ^ j-'GMftPfn o Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov Ul. Dragotin Kette, 4 Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 trst - V petek Zaključek Kogojevih dnevov TRST - V petek se je s koncertom Milka Lazarja (na sliki KROMA) in Vasilija Meljnikova v Kulturnem domu v Trstu zaključil mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Trst je že dalj časa obvezna etapa festivala, petkov koncert, ki sta ga gostila Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče, pa je bil priložnost za soočenje z opusom skladatelja in čemba-lista Milka Lazarja, ki je k izvajanju svojih del povabil slovitega beloruskega violinista Vasilija Meljnikova. Na 2. strani Trst: na zavodu Stefan nov petletni projekt Na 4. strani Prenovljena stavba šole Manna v Trstu Na 4. strani Goriška razpečevalka mamil v priporu Na 12. strani Na Koroškem se rešuje položaj glasbene šole Na 13. strani Od danes zopet sončna ura B Ponoči je začela ponovno veljati sončna ura. Ob 3. uri je bilo treba kazalce pomakniti za uro nazaj. 2 9771124666007 / TRST Nedelja, 27. oktobra 2013 482 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu kulturni dom - Trst tudi letos obvezna etapa slovitega mednarodnega festivala Z Lazarjem in Meljnikovom zaključek Kogojevih dnevov Minilo je že triintrideset let, odkar je mojster Anton Nanut s peščico navdušencev, med katerimi je igral pomembno vlogo pokojni skladatelj Marijan Gabrijelčič, ustanovil mednarodni Festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi; prosvetno društvo Soča je od vsega začetka z veseljem pristopilo k pobudi, ki oživlja Kanal in meri utrip slovenske - pa ne samo - sodobne glasbe. Festival se iz Kanala vsako leto seli tudi na druga prizorišča, sledeč nemirnemu življenju Marija Kogoja, ki je ob Soči preživljal svoje nelahko otroštvo, in Trst je na tej poti obvezna etapa kot rojstno mesto neuslišanega umetnika, ki ga je Glasbena matica (skupaj s SSG gostitelj dogodka) izbrala kot duhovnega pokrovitelja svoje šole. V dolgi zgodbi festivala smo odkrivali novitete, zaznavali spremembe estetskih principov in okusa, primerjali vzporednost in razhajanja med slovensko in evropsko glasbo, težko pa bi začrtali jasne prelomnice, saj je glo-balizacija, ki je zajela tudi glasbeno področje, krepko premešala štrene in v dobri meri zabrisala to, kar bi lahko opredelili kot nacionalni predznak. Le malokateri avtorji ostajajo zvesti svojim koreninam ter razvijajo svoje ideje na osnovi vgrajenih shem: med te ne sodi Milko Lazar, multiinstrumentalist in skladatelj, čigar izobrazba se je izoblikovala v širšem evropskem prostoru, od Gradca na Štajerskem, kjer je študiral tudi jazz, do nizozemske prestolnice, kjer se je izpopolnil v igri na čembalo. Lazar je bil več let član Big Banda RTVS kot saksofonist, zraven je igral v različnih ansamblih ter se vzporedno posvečal kompoziciji. Na tržaškem večeru Kogojevih dnevov, ki je v Kulturni dom privabil ne ravno številno, zato pa izredno zainteresirano in pozorno občinstvo, je Lazar predstavil svojo novejšo (2011) partituro za violino in čembalo z naslovom 10 Pieces. Mariborski skladatelj je v kratkem nagovoru utemeljil izbiro instrumenta, ki je semantično bolj vezan na baročno obdobje, je pa tudi res, da je Gyorgy Ligeti že pred petdesetimi leti odkrival modernejše obličje starega glasbila. Lazar je dejal, da je pri pisa- Nadaljevanje uvodnika Slovenci v Avstriji so že dolgo potrebovali drugačno vzdušje in tudi konkretne ukrepe v svojo korist. Premik na bolje z glasbeno šolo je že eden od njih, potrebni pa bodo tudi drugi, pri čemer naj omenimo samo financiranje manjšine, kjer se znesek že dolga leta nominalno ni spremenil. Vendar tudi Slovenci sami ne smejo samo čakati, da drugi postorijo vse. Da pride do resničnega zasuka na bolje, mora tudi manjšina pokazati večjo enotnost, predvsem pa pripravljenost, da se posodobi in najde take oblike delovanja, ki bodo v skladu s spremenjenimi razmerami 21. stoletja. Če tega ne bo, potem tudi vsa dobra volja in drugačno vzdušje na drugi strani ne bosta dovolj. Milko Lazar (pri čembalu) se pri skladanju ne drži ustaljenih shem, k izvedbi svojega dela pa je povabil tudi beloruskega violinista Vasilija Meljnikova kroma nju nekako koketiral s historično prakso in k svoji ideji privabil tudi violinista, odličnega beloruskega mojstra Vasilija Meljnikova, ki že preko dvajset let deluje v Sloveniji kot izredno cenjen solist in pedagog (ne nazadnje je tudi na Glasbeni matici vodil mojstrske tečaje). Če bi iskali vzporednice, bi lahko v Lazarjevi glasbi našli več elementov, ki spominjajo na minimalizem Philipa Glassa ali na baročni rock Michaela Nymana: drobni vzorci, ki doživljajo rahle preobrazbe, pogosta uporaba ostinata, variacije, ki na statični harmonski mreži izkoriščajo pestri leksikon baročne violine, od razloženih akordov do polifonskih prepletanj ...vse to se razvija v sosledju zdaj bolj romantičnih in zasanjanih komadov, tudi v spogledovanju z estetiko new age, čigar tihožitje občasno razgibajo s swingom začinjene domislice z ritmično ostro izklesanimi profili. Lazar je znal lepo porazdeliti vlogi, ki se prepletata in dopolnjujeta v dopadljivih zvočnih podobah: Vasilij Meljnikov je bil naravnost idealen interpret, ki je izbral dober kompromis med baročno prakso in sodobno ekspresivnostjo. Mojster, ki zna biti tudi duhovit, je v kratkem odmoru po prvih šestih skladbah povedal, da je za vsako izbral naslov, ki pa ga ne želi razkriti ne avtorju ne publiki, s svojo interpretacijo pa je dokazal, da se zna zelo fleksibilno prilagajati različnim vzdušjem. Violina je vseskozi blestela s prosojnim zvokom, ki je ohranil lepoto tudi v tehnično najzahtevnejših pasažah, čembalo pa se je z godalom ujemal v enoviti poustvarjalni zamisli. Splošni predznak Lazarjeve glasbe je neobremenjenost, ki izhaja tudi iz avtorjeve bližine s filmskimi in gledališkimi kulisami ter se ne skriva za zagonetnimi formulami. Občinstvo je noviteto sprejelo z velikim navdušenjem ter nagradilo oba interpreta z dolgimi aplavzi. Dva dodatka sta podaljšala večer, najprej prelepa Pantomima iz Suite v starem slogu Alfreda Schnittkeja, ki jo je Meljnikov obarval z elegantnimi in bla-gozvočnimi odtenki, nato znameniti Adagio Benedetta Marcella, poklon baročni dobi, ki še vedno oplaja sodobne ustvarjalce. Katja Kralj 9M «L i m trst v italiji Spomin, prihodnost in protest V Trstu so včeraj proslavili 59-le-tnico »vrnitve« mesta Italiji. Ob tej priložnosti je deželni odbornik za finance Francesco Peroni poudaril, da »mora Trst pridobiti navdušenje in zaupanje, s kateri je sprejel drugi prihod Italije«. Deželni odbor se spominja »trpljenja in tujih zasedb, ki jih je bilo mesto prisiljeno prestati, preden je dobilo spet svoje naravno mesto v okviru italijanske republike,« je omenil Peroni, ki pa je še dodal, da je treba sedaj delovati za »združeni Trst, ki naj postane spet protagonist.« Poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato pa je pozval, naj »Trst izbere pot zaupanja in sožitja, brez zasledovanja strašil iz preteklosti in brez strahu pred prihodnostjo.« Škodljivo bi bilo ponovno odpirati zoper-stavljanja iz preteklosti, treba je gledati naprej z odločnostjo, realizmom in čutom odgovornosti,« je menil Rosato. Nekaj sto metrov stran od spominske slovesnosti, na Borznem trgu, je gibanje Svobodni Trst na svojem sedežu razobesilo tržaško zastavo na pol droga v znak žalovanja zaradi prihoda Italije in očitnega propada Svobodnega tržaškega ozemlja. verdi - Včeraj popoldne demonstracija zaposlenih v gledališču Protest za Verdi Protest zaposlenih v gledališču Verdi kroma politika - Kandidat za državnega tajnika DS Gianni Cuperlo danes v gledališču Miela Kandidat za državnega tajnika Demokratske stranke Gianni Cuperlo je ta konec v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Včeraj se je mudil v Pordenonu, kjer se je med drugim srečal s predstavniki delavcev tovarne švedske skupine Electrolux, danes pa bo v Trstu. Cuperlo se bo z občani pogovarjal na javnem srečanju, ki bo v gledališču Miela ob 11.30. Novega tajnika DS bodo izvolili na primarnih volitvah, ki bodo 8. decembra. G|ann| CupERL0 Za tajniško mesto se poleg Cuperla potegujejo župan Firenc Matteo Renzi, lja na mlade, medtem ko je evropski po-Giuseppe (Pippo) Civati in Gianni Pittella. slanec Pittella poznan predvsem na jugu Tržačan Cuperlo računa na glasove no- Italije. Velik favorit ostaja Renzi, čeprav tranje levice in tudi nekaterih pristašev Cuperlo napoveduje, da bo na primarnih ministrskega predsednika Lette, Civati ci- volitvah morda prišlo do presenečenja. Uslužbenci Fundacije Verdi so včeraj popoldne priredili odmevno demonstracijo, s katero so želeli opozoriti na hude težave, ki pestijo gledališče Verdi. Poleg tega so poudarili težke delovne pogoje, v katerih opravljajo delo. Protest je bil prvotno predviden na Verdijevem trgu pred vhodom v gledališče, vendar so kasneje priredili pravi koncert na Velikem trgu, kjer se je zbrala velika množica ljudi. Demonstracijo so priredili panožni sindikati in enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih v gledališči Verdi Rsu. Protestniki so predvsem poudarili težko stanje, v katerem se je znašlo gledališče Verdi. Namen demonstracije je bilo tudi seznaniti širšo javnost z dogajanjem v pripravi na srečanje z ministrom za kulturo Massi-mom Brayem, ki bo v četrtek, 31. oktobra, v Trstu. Zaposleni v gledališču Verdi so včeraj med demonstracijo, kot rečeno, zaigrali tudi nekaj skladb, in sicer nekaj arij iz tretje opere skladatelja Giuseppa Verdija Nabucco. / TRST Nedelja, 27. oktobra 2013 3 slikarstvo - Razstavljen del stalne zbirke Med 54 umetniki iz 18 držav tudi znana slovenska imena Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Mednarodo likovno društvo Una-ted Nations of the Arts Academy je postavilo na ogled del svoje stalne zbirke v prostorih Telovadnice Webfit v ulici Italo Svevo v Trstu. Razstavljena so dela 54 umetnikov iz osemnajstih držav, ki so nastala med številnimi likovnimi simpoziji v Italiji kot tudi v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji v duhu pobratenja in medkulturne izmenjave. Ob odprtju se je predsednik in umetnik Giorgio Cisco poklonil spominu nekaterih umetnikov, ki jih ni več med nami, kot so Bruno Ponte, Bruno Cher- sicla, Mario Bessarione, ki so s svojim pretanjenim likovnim izrazom veliko prispevali na likovnem področju, kot je trajno sled prav tako pustil nemški umetnik Martin Rasp. V bogati likovni zbirki sodobne umetnosti beležimo imena priznanih slovenskih mojstrov kot so Lojze Spacal, Zoran Mušič, Valentin Oman, Zvest Apollonio, Klavdij Palčič in Klavdij Tutta. Večinoma gre za slikarska dela večjega formata, ki jih odlikuje ustvarjalni pristop. V soboto, 16. novembra bo ob 17. uri vodeni ogled. (Jasna Merku) Agencija AURORA Predano in profesionalno od davnega 1963. leta Odhodi naših skupinskih potovanj jffifr avtobus letalo Na koncert Perpetuum Jazzile v Ljubljano 09.11. Spilimbergo in Aiello 17.11. Razstava "Magie dell'India" v Trevisu 23.11. Rim - večno mesto 29.11. - 02.12. še zadnja mesta Božične stojnice v Aosti in Montreuxu v Švici 01. - 03.12. Advent v Budimpešti 05. - 08.12. 50 letnica - Zaključni izlet v Kranjsko goro 06. - 08.12. Innsbruck in kristali Swarovski 07. - 08.12. Božična Ljubljana 14.12. Božične stojnice v Ferrari 15.12. Razstava "Verso Monet" v Veroni 21.12. Božič na Bledu 24. - 26.12. Novoletna potovanja: Berlin 29.12. - 03.01. Budimpešta 29.12. - 01.01. Mostar in Sarajevo 30.12. - 03.01. Mali Lošinj 30.12. - 02.01. Zagreb in balet v Operi 30.12. - 01.01. Toskana 30.12. - 01.01. Istra 30.12. - 01.01. Celje 31.12. - 01.01. Ljubljana 31.12. - 01.01. Rogaška Slatina in Olimia različne kombinacije za Božič, Novo leto in Sv.tri kralje Vsako nedeljo odpelje naš posebni avtobus v Rogaško Slatino, Radence, Moravče, Zreče, Dobrno, Čatež, Dolenjske in Šmarješke toplice. V Terme Olimia vozimo tudi ob četrtkih. London New York in Boston Tajska, otok Phuket Iran: klasična tura 26.11. Costa Rica in Panama Sultanat Oman 20. - 24.11. 23. - 30.11. 10. - 18.11. 08.12. še zadnja mesta 02. - 14.12. 27.12. - 04.01. POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO 20, TRST Tel. 040 631300 - Fax 040 365587 e-mail aurora@auroraviaggi.com Url www.auroraviaggi.com Urnik: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30 četrtek no stop 9.00 - 18.30 sobota 9.00 - 12.00 Zaupaj iZkušcnos^ Zimsko sonce na otoku TENERIFE, Kanarski otoki, vsako nedeljo iz Brnika, vključen avtobusni transfer na letališče. 484 Nedelja, 27. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR / šolstvo - Novosti na kemijsko-biološkem oddelku zavoda Stefan I ••• • 1*1 ••• v Ob kemiji in biologiji se agronomija, zoologija in ekonomija Petletni projekt za vključevanje dijakov v agronomsko, obrtniško in gospodarsko stvarnost ozemlja Gospodarska kriza, recesija in vse večja nezaposlenost zahtevajo temeljito spremembo v mišljenju in v delovanju na socialnem, ekonomskem in geopolitičnem področju. Tudi šola se mora globoko zamisliti nad svojim delovanjem. Poklicana je, in to v kratkem, da s svojimi učnimi načrti zagotovi višjo didaktično kakovost. Po zaključenem šolanju na višji srednji šoli se bodo dijaki tako doma kot v tujini znašli pred zahtevnimi izzivi, na katere morajo biti pripravljeni. Tako smo razmišljali profesorji ke-mijsko-biološkega oddelka na tehničnem zavodu Jožefa Stefana, ko smo načrtovali dejavnosti za letošnje šolsko leto. Uradni naziv smeri je Kemija, materiali in biotehnologije, v zadnjih treh letnikih pa jo dodatno opredeljuje opcija Okoljske biotehnologije. Spremembe so nastale s šolsko reformo, ki je nekatere nekdanje poklicne državne izobraževalne zavode za industrijo in obrt preusmerila v tehnične zavode. Podsmer Okolj-ske biotehnologije je zaživela skoraj avtomatično, saj je s prevzemom štafetne palice iz rok prejšnjega zavoda prevzela njegovo zapuščino in prinesla s seboj veliko novosti. Tu mislimo na poučevanje predmetov, kot sta organska kemija in biokemija, ki potekata v zadnjih treh razredih in ne le v tretjem razredu, kot je veljalo v prejšnji šolski ureditvi. Uvedeni sta bili tudi okoljska fizika in okoljska tehnologija. Po končanem petletnem šolanju dijaki dobijo naziv kemijskega izvedenca, ki jim omogoča takojšnjo zaposlitev ali pa nadaljnji študij na vseh fakultetah - tehničnih in humanističnih, saj na našem zavodu ne zanemarjamo literarnih predmetov. Pri teh namreč dijaki razvijajo zmožnosti razumevanja zahtevnejših besedil in kritičnega vrednotenja sveta, kar vodi v učinkovito uporabo znanja. Naša sekcija hoče biti vezni člen med mladimi generacijami in realnostjo, ki jih obdaja. Na tem mestu ne smemo namreč pozabiti, da nudi naša dežela veliko priložnosti za razvoj agronomskih dejavnosti. Tega se profesorji kemijsko biološkega oddelka še kako zavedamo. Furlanija Julijska krajina slovi po gojenju vinske trte, ki daje prvovrstna vina, predvsem bela; med Devinom in Miljami na desetine podjetij izdeluje ovčji in kozji sir, med temi tudi prestižne sorte. Na manj vetrovnih predelih se bohotijo nasadi oljk, med vsemi bi omenili avtohtono sorto belico, ki daje odlično olje, imamo pa tudi male in zaenkrat še redke proizvajalce medu, ki so svoje panje postavili daleč od prometnic, kar jim zagotavlja prvovrstne pridelke. Seveda ne gre spregledati niti kraškega pršuta in ribogojstva (na primer gojenja postrvi). Območje Morje-Kras ponuja najboljše izdelke, pridelke morja in zemlje, predvsem po zaslugi številnih malih podjetij, ki so se v zadnjih letih osredotočila na visoko kakovostno proizvodnjo. Skratka, gre za raznolik in izjemno bogat teritorij, katerega danosti bi morali poznati vsi, predvsem pa mladi rodovi. V ta namen smo si zamislili in oblikovali širokopotezni petletni projekt, ki smo mu dodelili delovni naslov Spoznavanje in vključevanje dijakov kemijsko-bio-loškega oddelka v agronomsko, obrtniško in gospodarsko stvarnost našega teritorija. Izvajanje projekta nam bo omogočilo vpogled v tista področja, ki so za našo realnost izredno važna in razpoznavna. Upamo si trditi, da naši proizvajalci, naši kmetje in živinorejci ter gospodarstveniki nasploh potrebujejo visoko kvalificirano bla-goznansko obravnavo, torej pristop na 360° stopinj, ki bo ovrednotil resor, v katerem sami delujejo. Zato bi profili s kemijskimi, biokemijskimi, agronomskimi, botaničnimi, zoološkimi in ekonomsko-gospodar-skimi kompetencami nedvomno ustrezali njihovim potrebam. Odskočna deska projekta je bila poučna ekskurzija v Provanso Analize vzorcev v trdnem, tekočem in plinastem stanju, analize filtrov in vzorcev s kmetijskih zemljišč ter kemične analize gnojila, vode in goriva so skupaj s praktičnimi nasveti zagotovo storitve, ki so še kako potrebne malemu in velikemu proizvajalcu. Zato bo v letošnjem šolskem letu ke-mijsko-biološka sekcija vnesla kar nekaj vsebinskih izbir v sklopu svojega učnega načrta, ki bo zaobjemal učne enote iz agronomije, enologije, biotehnologije ipd. Kljub temu študij kemije in biologije ostane nespremenjen, saj sta prav ta dva predmeta osnova zgoraj omenjenim vedam. Odskočna deska tega projekta je bila poučna ekskurzija v Provanso. Iz didakti-čno-terenskega vidika je prav ekskurzija odlično izhodišče za spoznavanje svetovne proizvodnje z obravnavanih področij in primerjavo le-teh z našimi. Ta predel Francije si po našem mnenju deli marsikatero podobnost z našim teritorijem, saj slovi po eteričnih oljih, okusnih sirih, izbranem olivnem olju in vinu. O tej zanimivi pobudi bomo podrobneje poročali v nasledjih tednih. Naš zavod bi rad načrtno sodeloval s proizvajalci, želi postati neke vrste referenčni center za to, kar potrebujejo. Integracija naše visoko kvalificirane šole s teritorijem bi lahko bila iztočnica za marsikateri dosežek na šolskem področju, hkrati pa bi spodbudila ekonomsko-gospodar-sko-teritorialno delovanje. Profesorji kemijsko-biološkega oddelka J. Stefana (u)TRI(n)KI na Proseku PROSEK - V Kulturnem domu na Proseku bo danes ob 18.00 ponovitev uspešnice (u)TRI(n)KI, glasbene komedije o sodobnem kraškem človeku, v kateri nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. Oba sta tudi avtorja komedije: Gruden je napisal tekst, Cergol pa je s pomočjo Aljoše Sakside napisal in aranžiral glasbeno podlago. Člana KUD Grešni Kozli sta letos na mavhinjskem festivalu odnesla nagrado občinstva in posebno nagrado strokovne žirije za avtorski tekst in glasbo. Vstop bo prost. Klepelutke spet na ekranih! Razposajena papirnata bitjeca najmlajši gledalci Slovenskih programov Rai že poznajo iz prejšnjih let - to so Klepelutke! V nocojšnji novi animirani zgodbi bo sladkosnedna Mila za vse prijatelje iz parka Papirka pripravila veličasten piknik, krokodilček nagajivček Krok pa bo kot ponavadi kaj ušpičil. Polurno oddajo v produkciji Deželnega sedeža Rai bodo popestrili tudi risanka ter zanimivi prispevki, med katerimi naj omenimo le terenskega, o gibalnih uricah za otroke v vrtcu in osnovni šoli v Dolini. V uredništvu Žive Pahor je oddajo pripravila Deva Pincin. Kle-peltuke bodo na sporedu nocoj točno ob 20h, ponovitev pa bo v soboto, ob isti uri. ul. s. anastasio - Odprtje prenovljene stavbe šole Ruggero Manna Zdravo in prijetno okolje za 297 malčkov in osnovnošolcev Poleg otrok in učiteljic so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki občinske uprave in zbor alpincev kroma slovenski spored rai - Takoj po TV dnevniku Mesečnik Lynx Magazine s štirimi zanimivimi prispevki Danes ob 20.50 bo po slovenskem TV dnevniku RAI na sporedu mesečnik Lynx magazin, ki je rezultat sodelovanja med televizijskima hišama RAI in TV Slovenija oziroma štirih programskih enot: slovenskega in italijanskega TV programa RAI ter slovenskega in italijanskega programa TV Koper-Capodistria. Na svoj račun bodo prišli gledalci, ki se radi odpravijo na izlete po Istri. Helena Florenin je namreč v svojem prispevku predstavila nov računalniški program za turizem, ki omogoča, da si sami organiziramo izlete po slovenski Istri. Pri projektu so sodelovali Fakulteta za turizem v Portorožu, Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane idr. Sledil bo prispevek o bogati etnografski dediščini v Kanalski dolini. Etnografski muzej v Beneški palači v Naborjetu je bogatejši za tri dvorane, kjer so nazorno predstavljeni krajevni obredi in praznovanja v teku leta. Luana Grilanc je obi- skala razstavo in s pomočjo kustosinje Lare Ma-gri ter župana občine Naborjet - Ovčja vas Alessandra Omana razkrila bogastvo starih navad, ki so vsekakor vezane na narodno pripadnost. Luisa Antoni je intervjuvala harmonikarja, skladatelja in raziskovalca Corrada Rojaca, ki poučuje na glasbenem konzervatoriju Tartini v Trstu. Rojac je diplomiral iz violončela, klavirja in kompozicije. Diplomiral je tudi iz harmonike in to prvi v Italiji. Študij je začel na Glasbeni Matici v Trstu, nadaljeval pa ga je na kon-zervatoriju Tartini in nato še v Milanu. Lynx magazin bo tokrat sklenil portret slikarja istrskega rodu Argia Orella, ki ga je pripravil Piero Pieri izhajajoč iz razstave, ki mu jo je IRCI t.j. Inštitut za raziskovanje istrsko reške in dalmatinske kulture posvetil pred nedavnim. Ponovitev oddaje bo na sporedu v četrtek, 31. oktobra, ob 20.50. Včeraj so v Ul. S. Anastasio predali namenu prenovljeno stavbo, v kateri delujeta italijanska vrtec in osnovna šola Ruggero Manna. Slovesnosti so se ob ravnateljici Ti-ziani Farci ter številnih otrocih, vzgojiteljicah, učiteljicah in pevskem zboru tržaške sekcije Vsedržavnega združenja alpincev udeležili tudi številni predstavniki tržaške občinske uprave in Deželnega šolskega urada, med katerimi velja omeniti odbornika za šolstvo in javna dela Antonello Grim in Andreo Dapretta, podpredsednika občinskega sveta Alessandra Carmija in predsednika občinske komisije za urbanistiko Maria Ravalica ter rajonska svetnika Tiziana Zancolo in Adriana Ostrouško. Prenovo poslopja šole Manna, ki jo obiskuje 297 otrok, od katerih 115 v vrtcu in 182 v osnovni šoli, so končali ob koncu avgusta, pri čemer so obnovili pročelje, sanitarije, omet, poleg tega so poskrbeli za notranje protipožarne in varne stopnice, dalje so poskrbeli za nove hidrante, pohištvo in didaktične pripomočke, medtem ko občinska uprava računa, da bo že v teku zime poskrbela za ureditev zu-nanjščine. Na slovesnosti je bilo med drugim poudarjeno, da je kljub krizi in težavam pri pridobivanju denarnih sredstev za občinsko upravo pomembno, da se otrokom nudi zdravo in prijetno okolje, kjer bodo preživeli več ur na dan in bo postalo zanje pravi dom. Občina Trst, je bilo še rečeno, skuša urediti šole, da bodo čim bolj prijetne, pri čemer se poslužuje sodelovanja mnogih, od staršev, ravnateljice in učiteljic do vseh tistih, ki so s svojim trmastim vztrajanjem pripomogli k prenovitvi stavbe šole Manna. / TRST Nedelja, 27. oktobra 2013 5 šolstvo - Novo priznanje za časopis NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana Mladi novinarji Adrenalina med najbolj nadebudnimi v Italiji Priznanje združenja Alboscuole za glasilo, kije izšlo ob koncu lanskega šolskega leta - Podelitev bo aprila 2014 Adrenalin, šolski časopis Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, ki izhaja dvakrat letno, je bil znova deležen priznanja, ki mu ga je tokrat podelilo združenje Alboscuole. V nadaljevanju objavljamo prispevek, ki smo ga prejeli od svetoivanske srednje šole. Na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu smo prejeli sporočilo o novem priznanju za naš časopis Adrenalin. Po lanskem laskavem priznanju s strani Novinarske zbornice, nas je tokrat razveselila vest, da nas vse-državno združenje Alboscuole uvršča med najbolj »nadebudne novinarje« v Italiji. Predsednik komisije dr. Ettore Cri-stiani nam je sporočil, da smo prestali vse selekcije in se prebili v sam finale natečaja Giornalista per un giorno 2014 (Novinar za en dan 2014). Priznanje prejme lanski izvod šolskega glasila, ki je bil objavljen ob zaključku šolskega leta pod mentorstvom prof. Lie Legiša. Za ures- ničitev zahtevnega celoletnega projekta so prispevali učenci vseh treh razredov, a levji delež so opravile učenke 3. razreda Vida Skerk, Clara Stagni in Roberta Sabba. Kot veli tradicija, je bila vsebina izredno pestra in komisija je to cenila: poleg poročil vseh šolskih dejavnosti in pobud (poučni izleti, zeleni teden, zimo vanje na Rogli, prireditve, koncerti, glasbena revija, sodelovanje z ustanovo RAI...), smo pripravili različne prispevke na temo človekovih pravic, anketo na temo glasbe, intervju, prispevke v italijanščini, angleščini in nemščini, oblikovali razne rubrike (zanimivosti iz spleta, kiksi v razredih, kuhinjski recepti, igrice, horoskop...), poročali o skupini mladih pesnikov, ki so ustvarjali pod mentorstvom prof. Sanje Širec in poskrbeli za originalno naslovnico. Vsedržavni miting, na katerega smo uradno vabljeni, bo v kraju Chian-ciano Terme 10. in 11. aprila 2014. Levji delež pri Adrenalinu so imele Vida Skerk, Clara Stagni in Roberta Sabba dsi - Jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani Bruno Križman o Čilu in Velikonočnem otoku Gost ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani ob 20.30 bo Bruno Križman, ki bo prikazal svoje popotne izkušnje iz Čila in Velikonočnega otoka (Rapanui). Na drugem koncu sveta se je predavatelj mudil v marcu. Najprej je obiskal severni del neizmerno dolge južnoameriške države in mesto Iquique s svojim zaledjem. V notranjosti se začenja puščava Atacama in tam so ob koncu 19. in začetku 20. stoletja delovali številni rudniki solitra, ki so med drugimi sprejemali številne priseljence tudi iz naših krajev. Posebno pa so se vsepovsod v Čile pri-seljevali Hrvati z otoka Brač. Križman je s pomočjo profesorja krajevne univerze pogledal tudi v javne arhive in v njih našel neizpodbitno slovensko sled priseljenca iz Ilirske Bistrice, aktivnega v političnem življenju tisočev in ti-sočev rudarjev, ki so par let prej utrpeli strahovit pokol po dolgotrajni stavki. Med potjo proti Santiagu se je Križman ustavil še v okolici mesta La Serena in v njegovem zaledju obiskal še drugo rudarsko zaledje vasi Andacollo. Poleg tega je bila takrat v Čilu v polnem teku trgatev. Na vprašanje, ali tam poznajo peronosoporo in druge glivične bolezni trte, mu je nek kmet odgovoril, da bolezen sicer pozna, je pa tam ni. Na vsak način pa »No hay falta de cobre« ali Pa saj nam bakra (s katerim pri nas zatiramo bolezen) ne manjka. Iz Santiaga je poletel še na obisk Velikonočnega otoka, znanega po kamnitih kipih, ki so posejani skoraj izključno ob obalah in v sebi skrivajo skrivnosti o svoji namembnosti, o izdelavi in prenašanju do zelo oddaljenih postavitev. Predavanje bo Križman dopolnil s slikami, krajevnimi časopisi, knjigami in plakati. jubilej - Trebče Sveto Kralj praznoval petinosemdesetletnico Prejšnje dni je slavil svoj 85. rojstni dan Sveto Kralj iz Trebč. Ko ga srečujemo na cesti ali na prireditvah in manifestacijah mu gotovo ne moremo prisoditi vseh teh let, pa čeprav mu življenje le ni vedno zlahka teklo. Ze kot otrok je moral poprijeti za delo in pomagati družini. Še huje je bilo, ko so nastopila težka leta vojne, ko je bilo treba poprijeti za delo tudi pri sosednjih družinah, ki so ostale brez moških rok. Ni imel še štirinajst let, ko so ga fašisti udarili s puškinim kopitom, ker ni dal želenega odgovora. Zgodaj se je vključil v aktivistično delo v domači vasi in v bližji Gropadi in Bazovici. Kasneje se je spretno izognil priključitvi v delovne skupine TODT. Ob koncu vojne je vstopil v partizanske vrste ter odslužil vojaški rok v 2. strelskem bataljonu na vipavskem vojnem območju. Potem je nadaljeval z delom v Kopru kot miličnik. V rojstne Trebče se je vrnil le- ta 1951 in se zaposlil pri gradbenih podjetjih, kasneje pa pri pristaniški družbi. Vseskozi je bil aktiven v družbenem življenju, predan vrednotam narodnoosvobodilnega gibanja. Ze ob ustanovitvi se je priključil Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru, katerega član je še vedno, kot je tudi član drugih naprednih slovenskih organizacij in društev. Čestitkam in iskrenim voščilom, da bi bil še dolgo aktiven in prisoten v družbenem dogajanju se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Občni zbor Slovenskega kluba Slovenski klub bo v jesensko sezono stopil z občnim zborom, na katerem bo obnovil svoj odbor, zato vabi vse člane in prijatelje, da se mu v torek, 29. oktobra, pridružijo v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20). Redni občni zbor bo v prvem sklicanju ob 19.30, v drugem ob 20. uri. Na dnevnem redu bo ob predsedniškem in blagajniškem poročilu tudi izvolitev novega odbora. Vrata so odprta vsem, ki bi se radi aktivneje vključiti v delovanje tega društva. Na Opčinah Gledališče pod kozolcem Danes ob 18. uri bo v Prosvetnem domu gledališka predstava Nasvidenje nad zvezdami slovenskega pisatelja, dramatika in scenarista Toneta Partljiča v izvedbi Gledališča pod kozol-cem-Kulturno društvo Šmartno ob Pa-ki. Igra je »pokopališka komedija«, ki na humoren način razgalja različne in tipične človeške lastnosti, kakršne se pokažejo tudi ob dogajanjih na takšnem prizorišču, kot je pokopališče: na eni strani napuh, prevzetnost, hinav-ščino, dvoličnost, različne stereotipe, zapostavljenost nekaterih poklicev... po drugi pa tudi iskrenost, poštenost, spoštovanje. Okusi Krasa: vodeni obisk in pokušnja Zadruga »Curiosi di natura« prireja v okviru pobude Okusi Krasa vodene obiske za spoznavanje okolja in tipičnih kraških proizvodov. Današnji obisk z naslovom Dva koraka nad mestom bo potekal od 9.30 do 13. ure med Opči-nami in Trebčami, udeleženci pa bodo lahko med sprehodom pod borovci in po travnikih uživali ob razgledu na mesto. Zbirališče je ob 9.15 pri Obelisku, po končani prireditvi pa bo mogoče poskusiti tipične kraške proizvode v sodelujočih lokalih z 10-odstotnim popustom. Vpisnina za vodeni obisk je 5 evrov, za informacije tel. 3405569374. Asfaltiranje cest Občina Trst obvešča, da se bodo začela dela za asfaltiranje nekaterih cest in trgov. Jutri se bodo začela dela na odseku med Garibaldijevem trgom in Ul. Raffineria in manjšem odseku Mira-marskega drevoreda v Barkovljah, v sredo pa v Ul. Udine, Ul. Moreri in Ul. Commerciale. Ta dela bodo izvajali po- socialna pobuda - Starejši občani iz treh kraških občin Letovanje v Abanu Danes se bo vrnilo domov na Kras 34 starostnikov iz devinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine, ki so zadnja dva tedna prebili na letovanju v termalnem zdravilišču v kraju Abano pri Pa-dovi. Letovanje občanov starejših od 65 let že vrsto let prirejajo tri kraške občine. Prejšnja leta je dvotedenski oddih potekal konec avgusta in v začetku septembra, letos pa je - predvsem zaradi zapoznele odobritve občinskih proračunov - termin zdrsnil na oktober. Letovalci so prispeli v Abano 13. oktobra. Tu so bili deležni zdravniškega pregleda, zdravniška ekipa je vsakomur predpisala primerno terapijo, telovadne vaje, kopanje v bazenih. Mnogo je bilo v tem času tudi prepotrebnega počitka, tako da je bil oddih pravšnji. Preteklo sredo je letovalce obiskala devinsko-nabrežinska občinska uprava v popolni sestavi. Letovalcem so prinesli pozdrav iz domačih krajev ter se seznanili z njihovim počutjem. Izletniki so jih bili ve- i Letovalci v Abanu z devinsko-nabrežinskimi upravitelji seli, povedali so, da se dobro imajo in da jim je bilo tudi vreme ugodno. Občinska odbornica za socialna vprašanja Tatjana Kobau jih je pozdravila tudi v imenu od- bornic za socialo iz repentabrske in zgo-niške občine Roberto Škabar in Nadje De-benjak, ter podčrtala pomen takih pobud za starejše občane. črna kronika - Nadzor prometa Vozil 121 km/h namesto 50: vozniško predal policistom Policisti tržaške kvesture so med nadzorom prometa na tržaških cestah v enem dnevu odvzeli kar 18 vozniških dovoljenj. Najhujša globa je doletela voznika, ki je s športnim avtomobilom drvel 121 kilometrov na uro na cesti, kjer je največja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro. Policisti so njemu in še drugim 14 voznikom, ki so divjali z vozili, odvzeli vozniško dovoljenje. Koliko časa bo veljala prepoved vožnje (od 1 do 6 mesecev), bo odločila prefektura. Najhujša kazen bo nedvomno doletela omenjenega prvaka, ki so mu policisti že zasolili globo 821 evrov. Sicer so policisti odvzeli vozniška dovoljenja tudi voznikom treh tovornjakov, ki so kljub prepovedi prehitevali druge tovornjake na hitri cesti, ki povezuje Sesljan s Slovenijo. Vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom kokaina Karabinjerji pokrajinskega poveljstva so ustavili in 27-letnega S. F., po rodu iz Brin-disija in s stalnim bivališčem v Trstu, prijavili zaradi vožnje pod vplivom mamil. Ka-rabinjerji so namreč po opravljenem testu »drugwipe 5 s« ugotovili, da je bil moški pod vplivom kokaina. Poleg tega je S. F. vozil avtomobil, čeprav ni nikdar opravil izpita za vozniško dovoljenje, zato so karabinjerji tudi zasegli vozilo. Karabinjerji prijavili Prosečana, ki je ogoljufal Zgoničana Karabinerji s proseškega poveljstva so pod obtožbo goljufije prijavili na prostosti 45-letnega A. N. s Proseka. Ta je namreč prepričal 54-letnega moškega iz Zgonika, da kupi nek avtomobil in da plača predujem 10.000 evrov. Zgoničan je to storil, A. N. pa mu ni nikdar prodal avtomobila. 486 Nedelja, 27. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR / in memoriam Josip Čuk Na Proseku je zaznamoval kulturno, družbeno in športno življenje Na Opčinah so se sredi oktobra poslovili od Josipa Čupa, človeka, ki je markantno zaznamoval povojno družbeno, kulturno in športno življenje na Proseku, od koder izhaja njegova družina. Pepi, kot so mu pravili domačini, je junija praznoval 91. rojstni dan. Kljub častitljivi starosti je bil vedno veder, igriv, nasmejan. Za svoja leta poln energije Prav energičnost je zaznamovala njegovo življenje. Tako na afriški fronti med drugo svetovno vojno, kjer je bil kot italijanski vojak priča pekočemu porazu Mussolini-jeve vojske pri El Alameinu, kot v Rusiji, kjer se je - zaradi majhne postave - izučil za tankista in z zgodovinskim sovjetskim tankom T34 priviharil z 2. tankovsko brigado NOVJ od romunskega Iasija preko osvobojenega Zagreba do Divače. Po vrnitvi na rodni Prosek je postal eden od stebrov vaškega kulturnega in športnega življenja. Konec štiridesetih let preteklega stoletja je postal predsednik FC Primorje. Ko je na Proseku zaživela tekma med Starimi in Mladimi je postal Pepi Kata, kot so mu pravili, uradni komentator tekme, in sicer v proseškem narečju, ki ga je obvladal kot nihče po njem. Tudi leta 1955, prvo leto po vrnitvi Italije, je nameraval tekmo po-komentirati s sočnimi zbadljivkami v domačem narečju, a mu je mare-šalo karabinjerjev to prepovedal. Iz protesta so tekmo odpovedali. Dan kasneje ga je v knjigarni na Korzu Saba, kjer je bil Čuk zaposlen, obiskal policist in ga naprosil, naj se javi na prefekturi. Tam ga je sprejel sam pre-fekt, in ga zaprosil, naj tekmo vendarle odigrajo naslednjo nedeljo. »S komentarjem v proseškem narečju?« ga je vprašal Čuk. »Seveda,« je pri- trdil prefekt. Naslednjo nedeljo je tekma bila, a brez marešala karabi-njerjev, ki je bil premeščen ... Josip Čuk je pel pri domačem pevskem zboru Vasilij Mirk, več let je bil njegov predsednik. Prav za časa njegovega predsednikovanja je nastalo sodelovanje z zbori iz Stražišča pri Kranju, Brežic in Železne Kaple, ki se odtlej obnavlja že štiri desetletja. Čuk je bil član Društvene gostilne Prosek in Zadruge za Kulturni dom Prosek Kontovel. Pri Zadrugi je bil od leta 1986 predsednik kar 17 let, se je njegovega družbenega udejstvovanja pred odprtim grobom na Opčinah spomnil Bruno Rupel. Pred iztekom predsedniškega mandata jebil prav Pepi tisti, ki si je najbolj prizadeval za pristop mladih k Zadrugi, kar mu je tudi uspelo. Kljub letom je bil njegov pogled uprt naprej, v mlade, v bodočnost. V tem pogledu je bil mlad in je ostal mlad. Pesem zbora Vasilij Mirk ob slovesu mu je zadonela v hvaležen spomin. M.K. smrtna kosa Sošolcu Dinu Stoparju v hvaležen spomin Ko smo bili zadnjič skupaj v Škerkovi galeriji v Trnovci, je bilo drugače zmenjeno. Dogovor je bil, da bosta Božica in Edi organizirala kosilo tam nekje sredi novembra po sv. Martinu. A na žalost ni bilo tako. Spoznali smo se kot kratko-hlačniki leta 1951 na srednji šoli pri Sv. Jakobu. Vsakodnevno romanje k Sv. Jakobu, kasneje v Ul. Lazzaretto in pozneje k Sv. Ivanu je med nami spletlo nit, ki nas je vezala vse do l. 1958, ko smo prvič prejeli dvojezična spričevala. Toda povezovala nas ni samo šolska nit, ampak tudi prijateljstvo in spoštovanje. Po končani maturi leta 1958 je vsak od nas izbral lastno pot v življenju, kljub temu pa smo ostali vedno v stiku in mislim, da je naš primer edini v tem, da se sošolci srečajo vsaj dvakrat na leto. Argumentov je bilo vedno dovolj. Razpravljali smo o vnukih, boleznih, penzijah in podobno. Po končani maturi na trgovski akademiji nas je bilo dvajset (13 deklet in 7 fantov), danes nas je le 11 (7 deklet in 4 fantje). Smrtna kosa našemu razredu ni prizanesla. Dino, Tebe se bomo spomnili, vsaj v našem ožjem krogu, kot fiskalnega izvedenca in dobrega kon-zulenta za naša društva, posebno za zadruge na Bazoviškem. Bil si med redkimi, ki je vedno poglobil vsak argument. Nikoli ne bomo pozabili, kako si se boril, da bi bazovska za- druga pridobila finančno pomoč iz sklada za področja, ki so jih razlastili zaradi sinhrotona. Menda ste bili takrat v Bazovici edini, ki so pravilno pripravili vse dokumente in prišli do prepotrebne odškodnine. Za taka dejanja si vreden čestitk in spomina za bodočnost. Družina je bila Tvoj zaklad in vedno si s ponosom govoril o njej. Krasen je bil Tvoj odnos do Tvojih in sploh do vseh, ki so imeli stike s tabo. Tak, prijazen, vljuden in vedno na razpolago nam boš ostal v spominu. Sošolci V.b razreda trgovske akademije: Anica, Boži, Danica, Danuška, Dario, Edi, Jordan, Klavdija, Irenka, Marjuča in Vito Včeraj danes Danes, NEDELJA, 27. oktobra 2013 SABINA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 10.22 - Luna vzide ob 23.57 in zatone ob 13.47 Jutri, PONEDELJEK, 28. oktobra 2013 SIMON VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,6 stopinje C, zračni tlak 1021,7 mb raste, vlaga 90-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18,2 stopinje C. OKLICI: Guido Chiarotti in Alessandra De Felice, Ali Omar Aras Mohamed in Francesca Naveri, Vladimir Popovic in Jasmina Ivkovic. [12 Lekarne Danes, 27. oktobra 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di p.zza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ulica 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Capo di p.zza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di p.zza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. Od jutri, 28., do četrtka 31. oktobra, ter v soboto, 2. novembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/b - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »Simon del desierto«; 18.15, 21.30 »Sta per pio-vere«; 16.30 »Las Acacias«. FELLINI - 17.10, 18.40, 20.20, 22.00 »Aspirante vedovo«; 15.30 »I Puffi 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Gloria«; 15.30 »Vado a scuola«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.00, 21.50 »La prima neve«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 18.30, 21.30 »La vita di Adele«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.30 »Avio-ni«; 18.30, 20.45 »Čefurji raus!«; 18.30 »Gravitacija«; 20.00 »Gravitacija 3D«; 14.15, 16.15 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 13.30, 15.30 »Jaz, baraba 2«; 17.30, 20.10 »Kapitan Phillips«; 14.30, 16.30, 17.45 »Khumba 3D«; 13.45, 15.45 »Khum-ba«; 17.45 »Mačeta ubija«; 20.40 »Ma-lavita«; 20.15 »Načrt za pobeg«; 16.30, 18.30, 20.30 »Nesramni dedi«; 15.30 »Smrkci 2«; 14.30 »Turbo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.45, 20.30 »Gravity«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cani sciolti«; Dvorana 2: 22.15 »Escape plan - Fuga dall'inferno«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.00, 18.30 »Justin e i cavalieri valorosi«; 16.30, 20.00, 22.15 »Il quinto potere«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cose nostre - Malavita«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una piccola impresa meridionale«; 11.00 »Cattivissimo me 2«; 11.00 »I Puffi 2«; 11.00 »Monster University«. SUPER - 16.30, 18.00, 19.30, 21.00 »Oh, Boy un caffe a Berlino«. THE SPACE CINEMA - 11.10, 13.20, 15.30, 16.00, 17.40, 19.50, 22.00 »Cattivissimo me 2«; 11.30, 13.40, 15.45, 18.00 »Cattivissimo me 2 - 3D« 11.15, 13.30, 15.45, 18.00, 20.10, 22.10 »Aspirante vedovo«; 11.00, 13.15, 18.05, 20.05, 22.05 »Gravity 3D«; 20.00, 22.10 »Escape plan - Fuga dall'inferno«; 20.00, 22.10 »Una piccola impresa me-ridionale«; 11.10, 13.20, 15.40, 17.50 »Justin e i cavalieri valorosi«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Ca-ni sciolti«; 11.00, 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 »Il quinto potere«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Cattivissi-mo me 2«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Cani sciolti«; Dvorana 3: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Il quinto po-tere«; Dvorana 4: 14.45, 18.00, 21.30 »La vita di Adele«; Dvorana 5: 18.10, 20.10, 22.10 »Una piccola impresa me-ridionale«; 16.20 »Gravity 3D«. S Poslovni oglasi V SALEŽU PRODAM HIŠO. Lepa pozicija, dvorišče, mali vrt. Info.348-3968222 IŠČEMO STROKOVNO SVETOVALKO/CA za delo v specializirani trgovini Sensilab misli Zdravo v Tiare Shopping Centre Gori-zia z naslednjimi lastnostmi: veselje do dela z ljudmi, samozavestno nastopanje in komuniciranje, delo na področju prodaje. Zaželjena je srednješolska izobrazba naravoslovne ali biotehnične smeri in znanje slovenskega in italijanskega jezika. Info: www.sensilab.com CV pošljite na naslov: zaposlitev@sensilab.com HI Osmice PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. V RICMANJIH 175 je odprl osmico Jadran. Tel. 040-820223. 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, ki je dokončal 5-letno mehansko smer na zavodu J. Stefan, išče zaposlitev. Tel. št.: 329-3831585. 4 ZIMSKE GUME kleber, 185 65 R 15, rabljene eno zimsko sezono, prodam za 120,00 evrov. Tel. 331-5311133. BLIZU GLAVNE UNIVERZE oddamo v najem stanovanje primerno za 2 osebi. Tel. št.: 327-6950659. DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039-329-2225821. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi delavnimi izkušnjami išče delo v gospodinjstvu in v pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-380207 ali 00386-64123459. IŠČEM v najem dvosobno stanovanje v dolinski občini ali v Škednju in Sv. Ani. Tel. št.: 328-5424437. IŠČEM knjige za 3.A razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 340-9336374. MLADA GOSPA išče delo: nudi varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 338-9603898. ODDAJEMO v najem komaj prenovljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m., s teraso veliko 12 kv.m.. Tel. št.: 335-5928584. OPČINE CENTER oddamo v najem stanovanje primerno za par ali mlado družino, s parkirnim mestom, energetska klasa G. Tel. št.: 3471246594. PRODAM fiat brava 1.4, v dobrem stanju, letnik 1996, za 300,00 evrov. Tel. št.: 340-9098123. PRODAM fiat bravo 1.6 120 cv dynamic, letnik 2008, 80.000 km, diesel, 4 zimske in 4 letne gume, verige, letna taksa plačana do 08/2014. Cena 6.500 evrov. Tel št. 3392905644. PRODAM zaprto garažo v Ul. Mira-mare. Tel. 329-4128363 Marko. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo buderus, logana GK 201. Tel. št.: 349-4077695. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Trst potrebuje rabljene slo-it. in it.-slo. slovarje (Šlenc) ter SSKJ. Tel. št.: 040573141. V ŠTANJELU NA KRASU prodajamo hišo z vrtom in parkirnim prostorom, cena ugodna oz. po dogovoru. Tel. 00386-4-0272290. Loterija 26. oktobra 2013 Bari 8 ee 82 74 15 Cagliari 44 84 78 0e 75 Firence 37 47 79 68 86 Genova 67 19 37 78 11 Milan 05 45 55 82 67 Neapelj 43 44 e3 35 77 Palermo 40 7e 89 7 14 Rim 17 80 63 58 5 Turin 72 15 83 90 76 Benetke 75 74 88 29 25 Nazionale 55 19 49 61 73 Super Enalotto Št. 129 AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Cattivissimo me 2«. ARISTON - 15.30 »Il grande orso«; 18.45 »Emperor«; 16.45, 21.00 »Captive«. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 335-1624285. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. 24 48 50 62 63 87 jolly12 Nagradni sklad 9.553.363,26 € brez dobitnika s 6 točkami --C brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 3 dobitnikov s 5 točkami 101.750,44 € 715 dobitnikov s 4 točkami 430,02 C 27.222 dobitnikov s 3 točkami 22,50 C Superstar 74 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 1 dobitnik s 4 točkami 43.002,00 C 141 dobitnikov s 3 točkami 2.250,00 C 2.194 dobitnikov z 2 točkama 100,00C 15.579 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 37.383 dobitnikov z 0 točkami 5,00C / TRST Nedelja, 27. oktobra 2013 27 SKDTABOR PROSVETNI DOM - Opčine 27. oktobra ob 18.00 uri gledališka predstava - komedija Tone Partljič nasvidenje nad zvezdami izvaja Gjedališče pod kozolcem Šmartno ob Paki režija Jože Kranjc VABLJENI! ÜK Obvest Na AŠD MLADINA vabi na tečaj Belly Gym - oblikovanje ženskega telesa, ki bo ob ponedeljkih od 11. do 12. ure v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodi uč. Yasmin Anuby. PILATES - Skupina 35-55 in vzgojiteljica Sandra sporočata, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini vrši vadba ob torkih in petkih: 18.30-19.30 Pilates body tehnika; 19.30-20.30 Pilates I. MLAJŠA GLEDALIŠKA SKUPINA Slovenskega kulturnega kluba vabi k vpisu novih članov (12-15 let). Vaje bodo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, vodila bo Helena Pertot. Za vpis lahko pokličete tel. št. 040-370846. MEŠANI MLADINSKI ZBOR ANA-KROUSIS iz Trsta vabi k vpisu nove pevce in pevke. Zbor vadi ob četrtkih zvečer, točne termine, ure in lokacijo za novo sezono pa bomo sporočili v kratkem. Info: tel.: 333-3742625 (zborovodja Maurizio Marchesich) ali na socialnem omrežju facebook. Prisrčno vabljeni! LOV NA ZAKLAD HALLOWEEN: Center otrok in odraslih in Časovna banka Palček organizirata danes, 27. oktobra, ob 14.30 brezplačen lov na zaklad za otroke od 3. do 15. leta na otroškem igrišču v Križu. V slučaju grdega vremena bo lov na zaklad premeščen na nedeljo, 10. novembra. Toplo vabljeni! Info: center.harmonija@gmail.com. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 16.45 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. JUS REPEN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 28. oktobra, ob 20.30 v kulturnem domu na Colu. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v ponedeljek, 28. oktobra, zaprta. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah v ponedeljek, 28. oktobra, ob 20.45 seja odbora ter v torek, 29. oktobra, ob 20.45 redna pevska vaja. KROŽEK KRATKOČASNE MATEMATIKE, nadaljevalec zabavne in razvedrilne matematike, bo spet na vrsti v torek, 29. oktobra, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ulica Donizetti 3. Vabljeni vsi, tako novi kot stari ljubitelji matematike. SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20 - 2. nadstropje) v torek, 29. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Prisrčno vabljeni vsi člani in prijatelji Slovenskega kluba! UČENCI IN UČITELJICE COŠ S. Grudna v Šempolaju bomo ob priliki Vhtiča obiskali vaščane v torek, 29. oktobra, v jutranjih urah in v sredo, 30. oktobra, v zgodnjih popoldanskih urah. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 4. pokušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Raz-stavljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040-225956. PROGRAM ZA DIJAKE - Dijaški dom S. Kosovel in Slov.I.K. organizirata od 8. novembra dalje program »Podjetništvo v slovenščini... od A do Ž«, ki združuje različne vsebine (podjetništvo, dizajn, računalništvo, nastopanje v javnosti, kreativnost...), potekal bo ob petkih popoldne. Rok za prijavo je 31. oktober. Program in prijavnica: www.slovik.org. Info: info@slovik.org ali 040-573141. PROJEKT JEZIK-LINGUA, sofinanciran v okviru Programa sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013 prireja v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131 na Opčinah, brezplačni tečaj slovenščine: Jezik in specifična terminologija pri trgovskem sporočanju. 16-urni tečaj (ob ponedeljkih, 18.0020.00) vodi prof. Karin Marc Bratina. Začetek: 4. novembra. Vpisi do 31. oktobra: tel. 040-212289 v jutranjih urah. Info: info@jezik-lingua.eu. UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo, v sodelovanju z združenjem AUSER obvešča, da bo v torek, 5. novembra, v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu, od 19. do 20. ure potekalo vpisovanje na tečaje slovenščine (1. tečaj) in angleščine (2. tečaj). Dodatne informacije in vpis od ponedeljka do četrtka, od 10.00 do 11.30 na trgu Stare Mitnice 15, tel. 0403478208 (osebje ustanove AUSER). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni za-četniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.1520.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. t Tiho je odšel naš ljubljeni mož in tati Dino Stopar Globoko prizadeti ob nenadni izgubi sporočajo žalostno vest žena Dragica, hčerki Nataša z Marcom in Tatjana z Enricom ter brat Viktor in sestra Sandra z družinama Od njega se bomo poslovili v torek, 29. oktobra, v župnijski cerkvi v Bazovici od 13. ure dalje. Ob 14.15 bo sledila sveta maša in nato pokop na domačem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Bazovica, 27. oktobra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi nono! Tvoj ljubeči nasmeh naju bo vedno spremljal. Luka in Lara Sophie Dragi Dino, ostal boš vedno v najinem spominu. Nada in Renato Ravalico Globoko prizadeta ob nenadni smrti Dinota, sočustvujeva z Dragico in družino. Mirjana in Dorči Ob prerani izgubi dragega prijatelja Dinota izrekamo iskreno sožalje ženi Dragici, hčerkama Nataši in Tatjani ter ostalim sorodnikom Karlo, Lidia in Danjel Iskreno sožalje Nataši in družini ob izgubi dragega Dina Sošolci z osnovne šole Ob izgubi dragega prijatelja Dinota izrekamo družini in svojcem iskreno sožalje. Ivan Kocijan z družino Ob boleči izgubi dragega Dina Stoparja izrekamo ženi Dragici, hčerkama in svojcem iskreno sožalje. Podjetje P.M.L., Danilo, Igor in Ivo z družinami Dragi Dino, pogrešali bomo Tvojo prijaznost in vedrino. Sožalje ženi in hčerkama. Sošolci 5.b razreda Trgovske akademije l.1958 Dino, prizadeti ob težki izgubi se klanjamo Tvojemu spominu. Ženi Dragici, bratu Viktorju in ostalim sorodnikom izrekamo občuteno sožalje. Planinski odsek ŠZ Sloga SK Devin Ob izgubi Dina Stoparja izrekamo iskreno sožalje Viktorju, Dragici in vsem svojcem. AŠZ Sloga Dragi Dino Stopar, prerano si nas zapustil. Pogrešali bomo tvoj bogat doprinos naši vaški stvarnosti. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Slovensko kulturno društvo Lipa Za vedno se je poslovil naš požrtvovalni in vsestransko aktivni predsednik Dino Stopar. Ženi, hčerkama, bratu, sestri in sorodnikom naše občuteno sožalje. Upravni odbor in člani Gospodarske zadruge v Bazovici ^ Zapustila nas je naša draga Bogomila Tance vd. Ferluga (Mila) Žalostno vest sporočajo sinova Edi in Alex z družinama ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v četrtek, 31.10.2013, v Ul. Costalunga od 9.30 do 10.30. Ob 11. uri bo sv. maša v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, sledil bo pokop. Ferlugi, Križ, Split, 27. oktobra 2013 Zadnji pozdrav dragi noni Peter, Erika in Marco Zadnji pozdrav teti Mili, koja mi je bila kao majka. Nečak Branko s Tanjo, Tea in Josip z družinama Žalovanju se pridružujejo Irene, Ennio in Maurizio Žalovanju se pridružujeta Anita in Ernest Malalan Ob izgubi drage mame Bogomile izrekam Ediju, Alexu in družinama iskreno sožalje Alenka z družino Dragi Edi, tebi in družini topel objem in iskreno sožalje ob izgubi drage mame prijatelji Andrej in Sara Dario in Neda Karlo in Gorjana Niko in Neva Aleksander, Inka, Johana in Sara Mirko Zobec (Zveza) Žarni pogreb našega dragega bo v četrtek, 31. oktobra, ob 12. uri na trgu pred cerkvijo v Borštu. Sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Družina Boršt, 27. oktobra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda KD Skala izreka Silvi in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Mirkota. t Zapustil nas je naš dragi Giovanni Calzi (Ivan) Žalostno vest sporočajo žena Zlata, hčeri Deborah z Luco, Klara z Davidom in sin Michele z Valentino, sestri Erminia in Svetka z družinama ter ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo naš dragi ležal v Ulici Costalunga v sredo, 30. oktobra, od 11.00 do 13.30, nato bo pogreb krenil v cerkev v Gropado. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Gropada, 27. oktobra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, nono! Mateja, Dana in Jan Ob izgubi moža in očeta Ivana se žalovanju pridružuje družina Gojča Z družino Calzi sočustvujemo Claudio in David Ota z družinama ter vsi pri podjetju Otacar Ob izgubi dragega Ivana se žalovanju pridružuje družina Glavina Ob težki izgubi izrekamo občuteno sožalje Klari in vsej družini prijatelji Vera, Luigi, Nataša, Max, Tanja, Niko, Barbara, Ivan, Barbara, Saško, Nadja, Walter Ob izgubi očeta Ivana izrekamo iskreno sožalje Micheleju in družini Massimo, Martina, Matejka, Jana in Anna ZAHVALA Mario Sancin Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Drago Milič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala naj gre duhovniku Markuži, nosilcem krste, cerkvenemu zboru in MoPZ Rdeča zvezda. Družina 27.10.2010 27.10.2013 Bruno Bertolino Vedno z mano. Žena Vera 28.10.2010 28.10.2013 Roza Zahar Spominjam se te Stanislav z družino ¿Pogteßno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 8 Nedelja, 27. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR / Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je uspešno diplomiral dr. Matej n v • y lJernarcic Še mnogo takih življenjskih uspehov mu želijo mama Liliana, oče Romano in brat Marko Ob čudovitem koncertu 30-letnice OPZ Fran Venturini bi se rada zahvalila društvu KD Fran Venturini, vsem nastopajočim, staršem, skladu JSKD, zvezi ZSKD, Občini Dolina, Pokrajini Trst in vsem, ki so pripomogli k uspehu tega nepozabnega večera. Suzana Žerjal Na tržaškem konservatoriju Tartini je ____v Dario Savron z odliko zaključil študij kompozicije. Prisrčne čestitke mu pošilja vsa družina Na tržaški univerzi je uspešno zaključil študij za inženirja biomedicine Erik Petaros Iskreno mu čestitajo ter mu želijo veliko uspehov in zadoščenj vsi domači Na tržaški univerzi je Olaf Simonettig z odliko in pohvalo opravil magisterij in postal gradbeni inženir. Čestitajo mu mama Morana, papa Franco, brata David in Danijel, nona Giuliana in Alenka ¿j Čestitke Na tržaški univerzi je ERIK PETAROS uspešno doktoriral iz biome-dicinskega inženirstva. Iskreno mu čestita družina Pangerc - Manin. Te dni je ERIK PETAROS na univerzi v Trstu uspešno diplomiral iz biomedicinskega inženirstva. Iskreno mu čestitamo in želimo še veliko zadoščenj in uspehov vsi Romanovi. Dne 25. oktobra 2013 je zaključil študij inženirstva biomedicine ERIK PETAROS. Iskreno mu čestitamo in voščimo »Srečno, tako naprej!« Miloš in Marina z družino. Našemu DARIOTU zakličemo »hip, hip, hura!« za odlično opravljen diplomski izpit iz kompozicije na tržaškem konservatoriju Tartini. Vsi Krnjelovi in Tevčevi Novopečenemu profesorju tolkal Alexu Kuretu čestitamo in mu želimo še mnogo glasbenih uspehov Jar, Neja, Elena in Livio. ZDRUŽENJE "ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA" vabi na svečanost OB DNEVU PREMINULIH v petek, 1. novembra 2013* ob 1 1. url s polaganjem vencev k spomeniku padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192) Sodeluje Ženski pevski zbor "Ivan Grbec" pod vodstvom Silvane Dobrilla ob harmonikarski spremljavi Silvana Kralja. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE spo roča, da je na www.vsopcine.it objavljen razpis za izbor sodelavcev za projektno delo. Termin za prijavo zapade v ponedeljek, 28. oktobra. M Izleti POHOD »PO SLEDEH SOŠKE FRONTE« Vljudno ste vabljeni danes, 27. oktobra, v Brestovico pri Komnu na že 16. tradicionalni pohod po sledeh Soške fronte, ki poteka po obeh straneh slovensko-italijanske meje. Po-hodnikom omogoča obisk kraške jame, čudovit razgled na Tržaški zaliv in Julijske Alpe, obarvanost pokrajine s krškim rujem, obisk dveh zamejskih vasi z zaključkom ob joti in družabnimi igrami. Izbirate lahko med dvema dolžinama tras, 10 ali 15 km. Časovni obseg 4-5 ur. Pohod se začne v Brestovici pri Komnu (vaška šola), ob 9.00. Prijave se zbirajo od 8.30 dalje. Info: http: //www.bresto-vica.com/. S P DT vabi na izletniško turo danes, 27. oktobra. Prehodili bomo odsek poti po Robu, ki se vije po razglednem grebenu med Colom in Predmejo nad Vipavsko dolino. Na izlet se bomo podali z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 7.30 na Opčinah pred hotelom Danev. DRUŠTVOM KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija. 0 Prireditve COROVIVO - deželno zborovsko tekmovanje v organizaciji USCI FJK in ZSKD bo danes, 27. oktobra, v tržaškem Kulturnem domu z 2 tekmovalnima koncertoma, prvim ob 14.30, drugim ob 17.30. Od skupno 11 zborov na deželni ravni bo tekmovalo tudi 5 slovenskih: MePZ Lipa iz Bazovice in MoPZ Jezero iz Doberdoba (na 1. koncertu) ter OPZ Fran Venturini iz Domja in ŽPS Stu ledi iz Trsta (na 2. koncertu). Ob 20.45 bo gala zaključni koncert z razglasitvijo rezultatov in nastopom najboljših zborov ter podelitvijo 3. velike nagrade »Gran Premio Corovivo«. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta še danes, 27. oktobra, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info: www.hermada.org in 331-7403604. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi danes, 27. oktobra, ob 17. uri v Marijin dom v Rojanu (ul. Cordaro-li, 29) na koncert dalmatinskih pesmi. Pel bo Moški zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Rado Milič. SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG vabi na ogled filma »Valter brani Sarajevo« danes, 27. oktobra, ob 17. uri v dvorani SKD V. Vodnik v Dolini. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega va- Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, bi na ogled komedije »Krojač za dame« danes, 27. oktobra, ob 19. uri v društveni dvorani v Prebenegu. Nastopa Mladinska gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija: Maruška Guštin in Patrizia Jurin-čič. Vstop prost. SKD TABOR - PROSVETNI DOM - Op-čine: danes, 27. oktobra, ob 18. uri gledališka predstava - komedija Tone Partljič »Nasvidenje nad zvezdami«, režija Jože Kranjc v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki. Vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL vabi danes, 27. oktobra, ob 18. uri v kulturni dom na Proseku na ogled kraške muzikome-dije (u)TRI(n)KI - KUD Grešni kozli. FOTOVIDEO TRST80 v sklopu Okusih Krasa vabi v torek, 29. oktobra, ob 18.30 pri Guštinu v Zgoniku na otvoritev fotografske razstave Ginota Dal Col. OBČINA DOLINA obvešča, da bo v torek, 29. oktobra, predvidoma ob 15. uri, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, položila venec na spomenik padlim v Dolini; sodelujeta moški pevski zbor upokojencev z Brega in moški zbor »Fantje pod Lat-nikom« iz Boljunca pod vodstvom Manuela Purgerja. SEKCIJA VZPI - ANPI ANTON UKMAR - MIRO PROSEK KONTOVEL vabi v torek, 29. oktobra, ob 20.00 v Kulturni dom Prosek Kontovel na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«. Predstavili jo bodo mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač in dr. Dario Mat-tiussi. Sodelujejo SDD Jaka Stoka ter Valentina in Marko Sancin. Razstava bo odprta 30., 31. oktobra ter 2. novembra, od 17. do 20. ure, 1. novembra od 14. do 20. ure in v nedeljo, 3. novembra, od 10. do 13. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v torek, 29. oktobra, ob 20.30 v ljudski dom Z. Perello v Škednju (ul. Di Servola, 114) na predstavo o problematiki žensk Luna di mele. STRANKA SSK bo ob Dnevu spomina polagala vence v torek, 29. oktobra, po sledečem urniku: 14.15 v Gropa-di skupno s Sso ob spomeniku iz prve svetovne vojne, 15.00 na bazovski gmajni, ob 15.15 na pokopališču pri Sv. Ani in ob 16.00 v Rižarni. RAI - Deželni sedež za FJK, Slovenski program, vabi v sredo, 30. oktobra, ob 17. uri v Avditorij A Sedeža RAI na ulici F. Severo 7 v Trstu, na predstavitev dokumentarnega portreta »Nora Jankovič - Odsev pesmi in spomina«, scenarij in režija Marko Sosič. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v sredo, 30. oktobra, ob 18.30 na otvoritev razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno« z nastopom Dua Martina Feri in Marko Če-pak ter članic dramskega društvenega odseka. Razstava bo na ogled v četrtek, 31. oktobra, 16.30-17.30; v petek, 1., 8. in 15. novembra, 15.3019.00; v soboto 2., 9. in 16. novembra, 15.30-19.00, v nedeljo, 3., 10. in 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Zamisel-material Bruno Santini in Marco Perrino. SPDT vabi v sredo, 30. oktobra, na spominski pohod in polaganje venca v dolini Glinščice. Zbirališče ob 14.00 uri na trgu v Boljuncu. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v sredo, 30. oktobra, polagala večer z Brunom Križmanom "No hay falta de cobre en Chile" Iskanje slovenskih sledov v puščavi Atacama in izlet na Velikonočni otok Začetek ob 20.30 vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo D'Azeglio z zaključkom polaganja venca v Rižarni. UČENCI OŠ ALBERTA SIRKA IN MALČKI VRTCA JUSTA KOŠUTE iz Križa bodo počastili vse padle in rajne v sredo, 30. oktobra, ob 10.30 s kratkim recitalom (na pokopališču, ob glavnem spomeniku, pri spomeniku pod murvo). UČENCI OŠ F. MILČINSKI IN DIJAKI NSŠ SV. CIRILA IN METODA s Ka-tinare se bodo poklonili padlim pri spomeniku v Lonjerju v sredo, 30. oktobra, ob 11.00 uri. Vabljeni! BAKLADA v organizaciji Združenja Via di Natale, SKD Vigred, Združenja staršev COŠ S.Gruden in otroškega vrtca Šempolaj bo v četrtek, 31. oktobra. Zbirališče ob 18.00 v Šem-polaju (pred Štalco), sprehod z lučkami ob spremljavi godbenega društva Nabrežina in Dua Egon in Norman. Zaključek v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnovci z nastopom OPS Vigred in MPZ Jezero in nagrajevanjem ex tempore. Na ogled razstava risb, ki so jih izdelali otroci, ki obiskujejo okoliške vrtce in šole. Udeleženci so vabljeni da prinesejo s seboj lučke, izkupiček bo namenjen organizaciji »Via di Natale«, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na onkološkem oddelku v Avianu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave »Ustvarjalna nit«. Razstavlja Ivana Arduini. V četrtek, 31. oktobra, ob 17.30. Predstavila jo bo Alina Carli. Glasbeni utrinek Martina Sanna, Erik Kuret (klarinet). NOČ ČAROVNIC, ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec in Mladinskega trebenskega krožka bo v četrtek, 31. oktobra, 19.30-23.00 v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINA ZGONIK bo polagala vence na spomenike in grobove v četrtek, 31. oktobra, po naslednjem razporedu: 12.00 proseško pokopališče - pokopališče, 12.20 proseška postaja -spomenik, 18.00 Zgonik - zbirališče, 18.15 Repnič - spominska plošča, 18.30 Briščiki - hiša spomenik, 18.45 Gabrovec - vaški spomenik, 19.00 Sa-matorca - vaški spomenik, 19.15 Sa-lež - vaški spomenik, 19.30 Zgonik -vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Občinska uprava vabi vse občane ter društva in organizacije, da se ob navedeni uri zberejo pri spomenikih za skupni poklon padlim. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih v petek, 1. novembra, ob 11. uri s polaganjem vencev k spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca (Istrska ul. 192). Sodeluje ŽePZ Ivan Grbec (vodi Silvana Dobrilla, harmonikarska spremljava Silvano Kralj). V četrtek, 31. oktobra, pa bodo člani odbora od 15. ure dalje polagali rože k spomenikom padlim najprej na Vojaškem pokopališču in zatem na glavnem pokopališču pri Sv. Ani. KD SLOVAN s Padrič in KD SKALA iz Gropade ter sekcija VZPI-ANPI vabijo na počastitev padlih v NOB v petek, 1. novembra, ob 9.30 v Gropadi DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na KONCERT DALMATINSKIH PESMI Poje Moški zbor VESNA iz Križa Vodi Rado Milič DANES ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ulica Cordaroli, 29) in ob 9.45 na Padričah pred spomenikoma padlih v NOB. Sodeluje MePZ Skala Slovan. KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Anton-čič in kriške organizacije vabijo na povorko in polaganje vencev v petek, 1. novembra, ob 11. uri. Zbirališče v ljudskem domu. SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci vabi na počastitev padlih v NOB v petek, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu na Opčinah ob 9.30. Sodelujejo Kostan-ca Mikulus, MPZ Tabor, MPZ Sv. Jernej in taborniki RMV ter skavti. SPOMENIK PADLIM NA KATINARI SKD Lonjer-Katinara vabi vaščane in tovariše v petek, 1. novembra, ob 15. uri na katinarsko pokopališče, kjer bo verskemu obredu sledila spominska slovesnost pri spomeniku padlim. Združeno bosta zapela Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja in Cerkveni pevski zbor s Katinare. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA bo v petek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim. Urnik: 8.30 Županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medja vas, 9.00 Štivan, 9.15 Devin, 9.30 Se-sljan, 9.35 Vižovlje, 9.40 Cerovlje, 9.45 Mavhinje, 9.50 Prečnik, 10.00 Trnovca, 10.10 Praprot, 10.15 Šempolaj, 10.35 Križ, 10.45 Nabrežina. UPRAVA OBČINE REPENTABOR bo polagala vence na spomenike padlim v petek, 1. novembra, po sledečem razporedu: 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Co-lu, 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Občani so vabljeni, da se polaganja vencev udeležijo. VZPI-ANPI SEKCIJA DOMJO IN KD FRAN VENTURINI vabita na tradicionalno svečanost ob vaškem spomeniku padlim v NOB v petek, 1. novembra, ob 14. uri. LIKOVNA RAZSTAVA Neve Pertot v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c) bo na ogled do nedelje, 3. novembra. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira posvet na temo Konoplje - med užitkom in nezadovoljstvom, v ponedeljek, 4. novembra, 17.0019.00 v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. na Nedelja, 27. oktobra 2013 Q OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu štandrež-miren - Osumljenka naj bi preprodajala mamila v čezmejnem prostoru Prijeli razpečevalko s »konjskim repom« APrimorski ~ dnevnik nova gorica Urili male »gasilce« Čezmejna gasilska demonstracija Osumljenka s partnerjem pred svojim domom v Štandrežu fotokvestura TRZIC Rožljajo z globami Vožnja po conah omejenega prometa v tržiškem mestnem središču bo v kratkem prekrškarje drago stala. Občinska uprava je namreč sklenila, da bo omenjena območja opremila z video kamerami in s sistemom za avtomatiziran nadzor prehodov v cone omejenega prometa v ulicah Ceriani, Rosario, San Vin-cenzo de Paoli in Colleoni. Izvzeto je -vsaj trenutno - območje Pancana. Zadovoljni bodo predvsem krajani, ki so že lep čas čakali, da bo mestna uprava ukrepala. Med gradbenimi deli na Kor-zu Popolo so bili namreč priča pravi invaziji neavtoriziranih vozil: vozniki so se peljali po omenjenih cestah v glavnem zato, da bi dosegli železniško postajo in Ulico Romana. Z uvedbo video nadzora ob vhodu v cone omejenega prometa bodo kontroli podvrženi prav vsi, ki se bodo tja zapeljali; prizanešeno bo le voznikom z dovoljenjem. Učinkovitost tovrstnega sistema so na primer že preizkusili Trži-čani, ki so v zadnjih letih obiskali pobrateno mesto Gallipoli. Tamkajšnje zgodovinsko jedro nadzoruje video kamera, ki je marsikdo ni opazil, ker je bil osredotočen na iskanje parkirišča. Posledica takšne nepazljivosti bo v Tržiču denarna kazen v znesku okrog 80 evrov, ki bo nekoliko nižja - 56 evrov -, če bo prekrškar poravnal globo v roku petih dni po prejetju obvestila o kazni. Občinska uprava iz Tržiča je za vzpostavitev video nadzora odštela 57.400 evrov, lahko pa računa, da bo strošek kmalu amortizirala glede ne razvade krajevnih voznikov. Otroški poligon bumbaca Pred nakupovalnim centrom Qlan-dia v Novi Gorici je včeraj potekala predstavitev gasilskih aktivnosti za večjo požarno varnost. Na pobudo prostovoljnih in poklicnih gasilcev iz Nove Gorice in Šempetra se jih je udeležilo tudi 26 kolegov iz Gorice in Trsta, ki so na tamkajšnjem parkirišču uredili otroški poligon. Otrokom so tudi omogočili, da so pogasili majhen požar. Pobuda je seveda priklicala pozornost številnih obiskovalcev komercialnega središča. Mobilni oddelek goriške policije je v minulih dneh uspešno zaključil preiskavo »Ponytail«, v okviru katere je v sodelovanju s slovenskimi policisti razbil čezmejno mrežo krajevnih razpečevalcev mamil. Ime je preiskava dobila po »konjskem repu«, v katerega je imela pogosto spete lase glavna preiskovanka, 29-letna plavolaska Erika Kozlin iz Štandreža, ki je zdaj v tržaškem zaporu. Preiskava se je začela 15. maja 2012, ko je goriška policija ustavila avtomobil Lancia delta, v katerem se je peljal 28-letni Videmčan. Policisti so med pregledom avtomobila ugotovili, da je imel mladenič, ki je malo pred tem obiskal dom Erike Kozlin v Ulici Ticino, pri sebi 6,7 grama heroina. Policisti so nato uvedli preiskavo, ki jih je privedla do dobaviteljev prepovedane droge. V teku preiskave so prijavili na prostosti šest ljudi, 17. septembra pa so aretirali dva odjemalca mamil. Goričana sta pri sebi imela 7,2 grama heroina in 0,96 grama kokaina. Novembra lani je goriško sodišče zaradi razpečevanja mamil odredilo preventivni pripor tudi za Eriko Ko-zlin, ki pa se je pred aretacijo zatekla v Slovenijo. Od takrat je Kozlinova, ki ima tako italijansko kot slovensko državljanstvo, živela pri svojem partnerju v Mirnu. Za mlado žensko je bil posledično izdan evropski nalog za prijetje in predajo, ki so ga slovenski policisti izvršili v prejšnjih dneh. Eriko Kozlin so v četrtek dopoldne predali goriški mejni policiji. Odpeljali so jo v ženski zapor v Trstu, kjer čaka na sojenje. Policisti ocenjujejo, da je bila Ko-zlinova skupaj s svojim fantom med majem in septembrom lanskega leta prava »referenčna točka« za številne mlade odvisnike z Goriškega, pa tudi iz videmske pokrajine. Med temi je bil tudi 28-letni Videmčan, ki so ga policisti maja lani zasačili s heroinom. Erika Kozlin, ki je v preteklosti že imela težave s pravico, je po navajanju goriških policistov razpečevala mamila na italijanski strani meje, v Sloveniji pa je bil »aktivnejši« njen partner. S Kozlinovo je na Goriškem sodelovala tudi 32-letna Goričanka, ki je od lanskega novembra, ko so jo aretirali, v hišnem priporu. Aleksija Ambrosi ronke - Novo slovensko šolsko središče še brez strehe Gradbišče že spet sameva Delavcev ni na spregled niti v Ulici Campi, kjer bodo gradili nov vrtec - Podaljšano bivanje na italijanski osnovni šoli Da Feltre je »rešeno« Gradbišče novega slovenskega šolskega centra v Romjanu že spet sameva. Kljub temu, da je prišlo do delne sprostitve sredstev, katerih uporabo je preprečeval pakt stabilnosti, in da je septembra gradbeno podjetje po večmesečni prekinitvi del očistilo gradbišče v Ulici Capitello, so dela spet »zamrznjena« oz. potekajo s polžjo hitrostjo. Gradbišče je ponovno poraščeno s plevelom, strešne kritine, ki bi jo moralo podjetje namestiti, pa ni še od nikoder. V petek zjutraj smo v Ulici Capitello opazili enega samega delavca, ki je postavljal gradbeni oder, drugače pa je bilo na gradbišču vse mirno in tiho. Nobenega premika ni opaziti niti v Ulici Campi, kjer bo občina zgradila nov vrtec, ustavljena pa so tudi obnovitvena dela na stavbi nižje srednje šole Leonardo Da Vinci in jasli LAquilone. Največ skrbi povzroča otroški vrtec, za katerega ima občina na voljo dva milijona evrov. Dela bi morala biti že v polnem teku, zaradi omejitev pakta stabilnosti pa gradbenih delavcev ni na spregled. Z ronške občine pa so v minulih dneh le sporočili pozitivno novico, ki se je bodo veselili starši otrok, ki obiskujejo nekatere italijanske osnovne šole. Občinski odbor je namreč sprejel sklep o spremembi proračuna, s katerim bodo dodatnih 16.000 evrov porabili za financiranje podaljšanega bivanja na osnovni šoli Vittorino Da Fel-tre in za nekatere projekte, ki jih je pripravila večstopenjska šola Leonardo Da Vinci. Občinski odbornik za šolstvo Enrico Masara je v minulih dneh s tem seznanil starše, ki so izrazili precejšnjo zaskrbljenost nad morebitnim krčenjem storitev. Le-te je po eni strani ogrožal pakt stabilnosti, po drugi pa znižanje prispevkov občini. Težave pa so zdaj mimo, podaljšano bivanje pa zagotovljeno. »Zelo me veseli, da sem lahko staršem posredoval do dobro novico. V ronški občini smo vedno bili pozorni do vprašanja šolstva, zato se kljub rezom in omejitvam nismo hoteli odreči tej storitvi,« je povedal odbornik. Na gradbišču nikogar ni foto c.v. Gorica je posejana z gradbišči, ki otežujejo promet in spravljajo krajane v obup, našel pa se je tudi neznanec, ki je z zasaditvijo drevesca na gradbišču Verdijevega korza pokazal, kakšno mesto bi si želel: manj asfalta in več zelenja ... foto av. gorica - Alessandro Gratton (SEL) Obnova zapora ni dovolj, treba je spremeniti zakon »Brez depenalizacije manjših kaznivih dejanj se bo položaj dodatno poslabšal« »Načrtovana obnovitvena dela niso dovolj. Tako meni Alessandro Gratton, deželni svetnik Svobode ekologije in levice (SEL), ki je včeraj obiskal goriški zapor v Ulici Barzellini. »Objekt, ki sem si ga ogledal, dobesedno razpada. Po večletnih težavah se je obnova - sicer delna - le začela, prvi sklop del naj bi se zaključil prihodnjo pomlad. Po mojem prepričanju pa to še ne zadošča; stavba, ki so jo načrtovali na začetku prejšnjega stoletja, ne more ustrezati današnjim zahtevam ter cilju prevzgoje in ponovne vključitve zapornikov v družbo,« meni 30-letni deželni svet- nik Furlanije-Julijske krajine, ki je doma iz Gradeža. Gratton se je pogovoril s pazniki, ki po njegovem mnenju »kljub številnim težavam odlično opravljajo svoje delo«, srečal pa se je tudi z nekaterimi zaporniki. Najbolj ga je pretresla usoda 28-letnega tujega državljana, ki so ga po izgubi službe zaprli v center CIE, nato pa še v zapor. »Problem je v resnici zakonske narave. Zapori so prenatrpani in niso več funkcionalni: če ne bo prišlo do depenalizacije manjših kaznivih dejanj, se bo položaj lahko samo še poslabšal,« ugotavlja deželni svetnik Svobode ekologije in levice. 10 Nedelja, 27. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Andrej Aplenc o Golem otoku Neznosni napor v iskanju preživetja pričevalca ni zlomil Na »srečanju pod lipami« v Kulturnem centru Lojze Bratuž je v četrtek gostoval Andrej Aplenc, ki je bil po resoluciji In-formbiroja leta 1948 dvakrat konfiniran v taborišče na dalmatinski Goli otok. Rojen je bil pred osemdesetimi leti v Ljubljani, kjer sedaj živi, vmes pa je preživel raznovrstne izkušnje družbenega, političnega, študijskega in zaposlitvenega značaja. Po uvodnem posegu novinarke Erike Jazbar, ki je poleg zapora na Golem otoku omenila njegovo bivanje v ZDA, vrnitev po slovenski osamosvojitvi, zaposlitev na vodilnem položaju v slovenskih železarnah in sodelovanje pri časopisu Demokracija, se je z njim pogovarjala ljubljanska novinarka, prevajalka in udeleženka v gibanju Slovenske pomladi Alenka Puhar. Izpostavila je izdajo Aplen-cove knjige »Prodaja Slovenije« in okvirila val izpovedovanja, manj pa raziskovanja, ki se v zadnjih dvajsetih letih širi o represiji, usmerjeni proti članom KPJ zaradi njihovega resničnega ali domnevnega opredeljevanja za Kominform v času spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Na mestoma s pridihom gorečnosti postavljena vprašanja in iztočnice je nekdanji taboriščnik odgovarjal in razlagal svoje izkušnje in ocene umirjeno, lucidno in stvarno. Ob koncu vojne je bil še dijak. Navdušenost nad svobodo ga je vodila v članstvo SKOJ-a (Saveza komunističke omladine Jugoslavije). Bil je komandir delovne brigade in se ob neki priložnosti opredelil za mladinski ples namesto za uro ideološkega izpopolnjevanja. Zajet je bil kar v šoli, kaznovan po »administrativnem« in ne kazenskem postopku ter na tovornjaku prepeljan v Ba-kar pri Reki. Prvi transport aretiranih je nadaljeval vožnjo na barkači do Golega otoka. Cilj taboriščne izkušnje je bila prevzgoja. V enem tednu je bilo prepeljanih okrog 2.000 partijcev ali skojevcev iz vse Jugoslavije. Prebivali so v dvanajstih barakah in prve mesece v glavnem zdolgočaseno životarili; zveni kot farsa, a oblikovali so tudi marksistične krožke. Po nekaj mesecih se je navadno taborišče - ne uničevalno, kakršna so bila drugod po Evropi - spremenilo v kazensko. Zgodilo se je po ostrem nagovoru nekega oficirja in takojšnjem pretepu skupine Črnogorcev. Kasneje je mnogo zapornikov umrlo za posledicami tifusa. Slovenci niso doživeli pretepov, v celotnem obdobju nekaj let (1949-1955) funkcioniranja kaznilnice jih je vanjo bilo tran-sportiranih okrog 600. Delo je potekalo od jutra do večera ob slabi hrani, kazni pa so predvidevale prisiljen molk, nočna dežurstva stoje ob straniščni kanti ali nočno drobljenje kamnov pod udarci velebitske burje. Delo je od začetne brezciljnosti postopoma po- Kulturni center Lojze Bratuž Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Združenje cerkvenih pevskih zborov Z glasbo, ki vseh se dotika ALEXANDER GADJIEV klavirski recital Na sporedu: Beethoven, Liszt, Chopin in Prokofiev Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 29. oktobra 2013, ob 19.30 stalo proizvodno rentabilno, ker je uprava kamen izvažala tudi v Italijo. Neznosen je bil psihološki pritisk v obliki medsebojne stroge kontrole, prisluškovanja in ovajanja. V iskanju preživetja -»prekupčevali« so z edinim papirjem na otoku v obliki cementnih vreč, s katerim so si delali brezrokavnike ali ga tlačili v čevlje - se jim je krhala samopodoba. Drobne, zanemarljive privilegije so pridobivali ali ohranjali z dokazovanjem lojalnosti in kesanji. Veliko se jih je notranje zlomilo, da so po izpustu -vsake tri mesece je prihajalo do zamenjave nekaj sto taboriščnikov - postali prilagojeni in poslušni ter doma sodelovali s policijo. Pričevalec se ni zlomil. Spoznal pa je t.i. »vietnamski sindrom«, ko začne človek delovati drugače zaradi napora, ki presega raven znosnosti. Po premestitvi na delovišče na Jadransko magistralo je sledila vrnitev v Ljubljano, a spet je prišel v spor z nekim funkcionarjem, ko je odklonil vlogo obveščevalca, in spet je romal na Goli otok. Po drugi vrnitvi domov je bil tako destrukturiran, da so se mu vsi izpiti na fakulteti izjalovili. Uteho in ravnovesje je dosegal v alpinizmu; ta mu je omogočil, da je po izletu v švicarske Alpe odšel v ZDA. Taborišče so po letu 1956 - zbli-žanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo s prihodom Hruščova na obisk v Beograd (op. kronista) - prekvalificiralo v kraj za osamitev nepolitičnih težkih prestopnikov. Na vprašanje o morebitnem srečanju z italijanskimi taboriščniki, delavci iz Laškega, ki so leta 1947 množično (okrog 2.300) odšli delat na Reko, nekaj pa so jih nato kazensko poslali na Goli otok, je Aplenc odgovoril negativno. Publika v Rossettiju pa je nekaj dni prej poslušala flo-skulo o Golem otoku, ki naj bi služil za pripor 2.000 italijanskih komunistov. V času, posvečenem vprašanjem iz publike, je odvetnik Bogdan Berdon iz Trsta opisal svoj primer priprtja na Golem otoku. Šlo je za tipičen primer osebnega maščevanja nekega postojnskega aparatčika, ki ni strpel očitka, da omalovaževalno skrbi za skladišče slovenskih knjig, medtem ko jih v zamejstvu primanjkuje. Ni pomagalo, da Ber-don je bil član partije in prepričan v jugoslovansko državno ureditev, prevladala je logika nadutosti nadrejenega ne glede na sistem, ki mu je pripadal. Sogovornica Puharjeva je med zaključnim posegom izpostavila množičnost zapornikov v tistem zgodovinskem obdobju. Zaprti so bili v starih gradovih, odsluženih vojašnicah in neuporabljenih šolah. Otoki pa so bili idealni za vzpostavitev sanitarnega kordona med »stalinisti« in prebivalstvom, ki naj bi se morebiti navezalo na njihove ideje. (ar) DULE A Napis na Kalvariji, oder na Travniku Andrej Aplenc (spodaj) in občinstvo v dvorani centra Bratuž bumbaca VOJNI INVALIDI NA CERJU Srečanje predsednikov Pri spomeniku na Cerju se bosta danes opoldne prvič srečala državna predsednika združenj vojnih invalidov Italije in Slovenije, Bernardo Traversaro in Janez Podržaj. Do njunega srečanja bo prišlo na pobudo Gio-vannija Picca, predsednika vojnih invalidov iz FJK, Armanda Ferletiča, predsednika tržiške sekcije, in Franca Anderliča, predsednika Društva vojnih invalidov Severne Primorske. Prišel bo tudi Podržajev predhodnik na predsedniškem mestu, Ivan Pivk, ki je bil v zaporu s Sandrom Pertini-jem. Prisoten bo župan Mirna. Obnovili spominsko ploščo V palači Attems Petzenstein v Gorici bodo danes ob 11. uri predstavili obnovljeno spominsko ploščo, s katero so obeležili 400-letnico prehoda goriške grofije pod Habsburžane. Sledila bo pokušnja vin podjetja Lis Neris. Dogodek prirejajo s podporo bančnega zavoda Banca di Cividale. Gadjiev v centru Bratuž V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici bo v torek, 29. oktobra, klavirski koncert. Nastopil bo mladi in talentirani pianist Alexander Gadjiev. Njegov celovečerni nastop se bo začel ob 19.30, vstopnine ni. Vrača se spominski vlak Spominski vlak bo v soboto, 2. novembra, ponovno povezal Redipuljo in Kobarid. Pobuda, ki jo prirejata združenje Sentieri di Pace in Pro loco iz Foljana Redipulje, bo letos za-dobila poseben pomen, saj bo tudi priložnost za spomin na prvo svetovno vojno. Za informacije in prijave se lahko zainteresirani obrnejo na urad Iat ali pokličejo na tel. 0481-489139. Obiski palače po naročilu Od jutri dalje, 28. oktobra, bo obisk dvorca Coronini Cronberg na Vialu v Gorici možen le po predhodnem naročilu. Po običajnem urniku - med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro - bo na ogled še samo danes; vodeni ogledi se bodo začeli vsako uro. Ukrep je posledica finančne stiske fundacije, ki upravlja Coroninijevo dediščino. podgora - V 70. letu starosti Odšel je Dino Pelizzo Po rodu je bil Benečan, delal je pri špediterskih podjetjih in tudi na Kmečki banki - Datum pogreba bo znan jutri Svoje najdražje je v petek za vedno zapustil Dino Pelizzo iz Podgore. Umrl je v 70. letu starosti v goriški bolnišnici, kjer se je zdravil že dalj časa. Pelizzo je bil po rodu Benečan. Z bratom dvojčkom Lucianom, poznanim družbenim delavcem, sta se očetu Jožefu in materi Pini rodila 5. julija 1943 v Ahtnu (Attimis). Oče je dvanajst let delal kot emigrant v Franciji, leta 1960 pa je družina zapustila hišo v zaselku Tistran in se preselila v Podgoro. Danes pokojni oče Jožef se je zaposlil pri cestnem podjetju, mati Pina, ki še vedno živi v Pod-gori, pa v tekstilni tovarni. Dino in Luciano sta že nekaj let pred selitvijo v Podgoro živela v slovenskem Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici, saj sta ju starša po italijanski osnovni šoli v Malini vpisala na slovensko nižjo šolo v Gorici. Dino je obi- skoval strokovno šolo v Ulici Ran-daccio, nato je dokončal italijanski trgovski višješolski zavod in se zaposlil kot uradnik. Najprej je delal pri gradbenem podjetju Protto, nato pa se je po nekajletni izkušnji v Venetu zaposlil pri špediterskem podjetju. Kasneje je bil bančni uslužbenec - delal je na Kmečki banki -, svojo službeno pot pa je zaključil pri goriškem špediter-skem podjetju Englaro. Leta 1974 se je poročil s Sandro Petrevčič iz Ravnice, s katero si je uredil dom v Ulici Garzarolli v Gorici. Leta 1978 se jima je rodila hči Carmen. Domačim in znancem bo Dino Pelizzo ostal v spominu kot delaven in občutljiv človek, ki je bil rad v družbi. Zaradi svojega odprtega značaja in službe je imel veliko prijateljev na obeh straneh meje. V preteklosti se je preizkusil v slikanju - raz- Dino Pelizzo stavljal ni sicer nikoli -, rad pa je imel tudi kolesarstvo. Bil je osebni prijatelj Jurija (Giorgia) Ursica, goriškega kolesarja slovenskega rodu, ki je leta 1964 osvojil srebro na olimpijskih igrah v Tokiu. Sorodniki in prijatelji bodo Dina Pelizza na zadnjo pot pospremili prihodnji teden. Datum in uro pogreba bodo sporočili naknadno. gorica - Propagandni stroj preobrazil videz mesta Ducejeva »kulisa« Mussolinijev obisk je sicer trajal samo nekaj ur, a je občino stal več kot pol milijona današnjih evrov Številno občinstvo je povsem napolnilo dvorano palače Attems Petzenstein, kjer je bil v četrtek govor o fašistični kulisni arhitekturi (t.i. »architettura effimera«) in Mus-solinijevem obisku Gorice leta 1938. Prisotne sta pozdravila Stefano Cosma v imenu pokrajinske uprave, v imenu pobudnikov - goriške sekcije združenja Italia Nostra - pa Mad-dalena Malni Pascoletti. Srečanje so oblikovali Paolo Nicolosio, docent tržaške fakultete za arhitekturo, in mlada goriška diplomanta, arhitekta Alessandro Morghera in Lucia Panzera. Nicolosio je izpostavil fideistično razsežnost Ducejeve vladavine, ki se zrcali v znanem geslu »credere-obbedire-combattere« in poveličevanju rimskega mita. Ta je svojo traj- no obliko dobil z izgradnjo rimske četrti EUR in oglatim Kolosejem. Obstajala pa je tudi ku-lisna arhitektura, ki so jo sproti postavljali -in podirali - v krajih, ki jih je blagovolil obiskati vrhovni poveljnik fašistične Italije. Morghera je opozoril na pomen Mussolini-jevega obiska Berlina leta 1937, saj je tam dobil dodatno potrdilo in navdih za uporabo tovrstnih efektnih enodnevnih zgradb. Z njimi so lahko preobrazili cele mestne predele, služile pa so kot propagadni stroj in za vzburjenje množice, ki se je tako na krilih čustev identificirala s poveličevanim diktatorjem. Maja leta 1938, ko je Hitler vrnil obisk, so tako v Rimu v par mesecih takorekoč iz niča in z revnimi materiali zgradili novo železniško postajo Ostiense. Isti pristop je nato Lucia Panzera razkrila še ob Ducejevem obisku Gorice, 20. septembra 1938, ob 20-letnici konca prve svetovne vojne. Pot, po kateri se je premikal, so opremili z mogočnimi stebri, na katerih so kraljevali orli z razprtimi perutmi, mesto so odeli v zastave, priložnostno so asfaltirali ceste in na Travniku, kjer je bil osrednji govor (posnetek je dostopen na portalu Youtube), so uredili začasne odre in kockasto piramido. Obisk mesta je sicer trajal samo nekaj ur, a je po izračunih Lucie Panzera občino stal več kot pol milijona današnjih evrov. Mimohod italijanskega diktatorja po Goriškem so pozdravljali tudi monumentalni napisi. Tako je mogočen »Duce a noi« stal na vrhu Kal-varije in uvedel tradicijo, ki se bo nadaljevala po drugi svetovni vojni. (sk) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. oktobra 2013 1 5 goriška - Prvi november Ob 30. obletnici spomenika na Peči slovesneje kot sicer Po vaseh vsakoletni pokloni padlim s polaganjem vencev V sovodenjski občini bo polaganje vencev na spomenike ob prvem novembru letos še bolj slovesno kot sicer: tradicionalni spominski obhod po vaseh se bo namreč sklenil s počastitvijo 30-letnice otvoritve spomenika na Peči, ki je kot predzadnja vas v občini dobila svoje obeležje leta 1983, točneje 18. septembra. Zamisel je v krajanih začela tleti leta 1973, rojevanje krajevne sekcije bivših borcev in nabiralna akcija za kritje stroškov spomenika pa sta botrovala k temu, da je bil spomenik nared celih deset let kasneje. Vmes pa vaščani seveda niso mirovali. Občina je priskrbela primeren prostor sredi vasi in geometer Ivo Rojec je pripravil osnutek načrta, na podlagi katerega so po urejeni birokratski dokumentaciji marca 1982 končno stekla dela. Največ so postorili v letu 1983, ko so določili datum otvoritve - 18. september, ob 40. obletnici padca fašizma in rojstva Goriške fronte. Tako je tudi bilo in 30 let kasneje, sicer z dobrim mesecem zamude, bo ta trenutek primerno obeležen s pozdravi, pesmijo in poezijo. Osrednji nagovor bo prispeval predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič, ki je bil govornik tudi na takratni otvoritvi, sicer kot predsednik goriškega odbora SKGZ. Približno polurna slovesnost nastaja v domeni sekcije VZPI-ANPI, društev Vipava in Rupa-Peč ter sovodenjske občine. Pri-četek bo ob 12. uri. Ostale komemoracije v občini Sovodnje bodo po naslednjem sporedu: na Vrhu ob 9.45 odhod v sprevodu izpred centra Danica, v Gabrjah ob 10.30, v Sovodnjah najprej ob 11.15 pri spomeniku in nato pri spominski plošči ob cerkvi, v Rupi ob 11.40. V občini Doberdob bo prva svečanost pred spomenikom padlim v NOB na Poljanah ob 10.45, komemora-cije bodo sledile pred madžarsko kapelico pri Vižintinih ob 11. uri, pred spomenikom NOB na Palkišču ob 11.15, pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni v Bonetih ob 11.30, v Jamljah pri grobnici padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni ob 11.45 in pred spomenikom padlim v NOB ob 12. uri, dalje pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu ob 12.20. Predstavniki Republike Slovenije, generalnega slovenskega konzulata v Trstu, združenja borcev ter delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba se bodo udeležili svečanosti pred spomenikoma v Jamljah in Doberdobu. V občini Števerjan bo polaganje vencev pred spomenikom na Trgu Svobode po koncu maše, ki se bo začela ob 9. uri, ob 11. uri pa še pred spomenikom padlim na Jazbinah. V Štandrežu bo ob 10.45 polaganje cvetja v domu Andreja Budala in ob 11.15 pri spomeniku padlim v NOB; sodelovali bodo taborniki, vokalna skupina Sraka in govornik Aljoša Sosol. Svečanost s polaganjem vencev prirejata tudi podgorska sekcija VZPI-ANPI in društvo Paglavec iz Podgore: pred tamkajšnjim spomenikom padlim v NOB se bodo prvega novembra zbrali ob 10. uri. Na programu so pozdravni nagovor predstavnika borčevske organizacije, recitacije ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore, letošnji govornik bo predsednik Foruma za Gorico Andrea Bellavite. Informacije o ostalih komemora-cijah bomo objavili, komaj jih bodo pobudniki sporočili. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; prodaja abonmajev do 18. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Stari abonenti lahko svoje sedeže potrdijo do 31. oktobra. ~M Gledališče Fl Razstave 1. REVIJA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA »Non ci resta che ridere!« v organizaciji društva za ovrednotenje ljudskih običajev v Podturnu bo v župnijski dvorani v Podturnu ob nedeljah ob 17.30: danes, 27. oktobra, »Il mistir dal menavacis« Maura Fontaninija, nastopa gledališka skupina Sin scus-sons scussas iz Romansa. »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. novembra ob 17. uri ljudska drama »Razvalina življenja« (Fran Saleški Finžgar), nastopa KUD Polzela, v režiji Matjaža Jeršič; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; 24. februarja V MUZEJU SV. KLARE na Verdijevem Korzu v Gorici je na ogled razstava ob desetletnici prireditve »Okusi na meji« z naslovom »Guardare di gusto« (Pogled z užitkom) v organizaciji združenja Prologo; do 3. novembra ob petkih, sobotah in nedeljah 10.3012.30, 16.30-19.30; vstop prost. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.30 - 18.20 - 20.20 - 22.15 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »II quinto potere«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »La prima neve«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.30 -18.20 - 20.20 - 22.15 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Cani sciolti«. Dvorana 3: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il quinto potere«. Dvorana 4: 14.45 - 18.00 - 21.30 »La vita di Adele«. sovodnje Martinovanje začenjajo s pohodom November bo pri kulturnem društvu Sovodnje karseda pester. Prvi dogodek bo potekal v nedeljo, 3. novembra, ko bodo priredili drugi Martinov pohod po mirenskem Krasu. Zbirališče bo pred Kulturnim domom v Sovodnjah od 8. ure dalje, po vpisih pa se bodo udeleženci porazdelili v dve skupini, ki se bosta ob zaključku spet srečali na Cerju. Prva skupina se bo na pot podala z gorskimi kolesi - potrebna je vsaj minimalna kondicija -, ostali udeleženci pa se bodo najprej pripeljali z avtomobilom do parkirišča na cesti Miren - Opatje Selo, od tod pa se bodo peš povzpeli do Fajtovega hriba in spomenika na Cerju. Ob 11.30 se bosta skupini srečali na Cerju, kjer bo udeležence čakal kozarec čaja in ogled muzeja Prve svetovne vojne. Dan se bo nadaljeval s kosilom v turistični kmetiji. Iz organizacijskih razlogov je predvsem za tiste, ki se nameravajo udeležiti kosila, zaželjen predhoden vpis. Prijave bodo zbirali do sobote, 2. novembra, ob uri kosila na tel. 349-3666161 (Erik). V slučaju dežja bo pohod potekal v nedeljo, 10. novembra. V sklopu Martinovanja pripravlja društvo Sovodnje še dodatna presenečenja. V nedeljo, 17. novembra, se bo po maši začel program pri Kulturnem domu, ki ga bo uvedel otroški pevski zbor domačega društva. Nastopu bo sledil blagoslov poljskih pridelkov, kmečkega orodja in jedi. Tudi letos bodo domačini razstavljali domače izdelke na tržnici. Tej se bodo letos pridružili še razstavljavci domačih kmečki živali. Ob tej priložnosti si bo mogoče ogledati razstavo Bratov Rusjan, ki jo je priredil Vili Prinčič. Dvorana 5: 16.20 »Gravity« (digital 3D); 18.10 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il quinto potere«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La prima neve«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ca-ni sciolti«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il quinto potere«. Dvorana 4: 18.10 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »La vita di Adele«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Via Castellana Bandiera«. 4 Koncerti JAZZ & WINE OF PEACE FESTIVAL: danes, 27. oktobra, ob 11. uri Klaus Gesing (posestvo Villanova v Fari), ob 16. uri Atomic (kmečko podjetje Renato Keber v Krminu), ob 20. uri Joshua Redman Quartet (občinsko gledališke v Krminu); informacije po tel. 328-6247734, 347-4421717. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici bo danes, 27. oktobra, ob 18. uri zaključni koncert udeležencev natečaja, namenjenega študiju in izvedbi italijanskih ljudskih pesmi med prvo svetovno vojno, ki je potekal v Koprivnem. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve glasbeni reviji s prostim vstopom: »Musica in Corso« ponuja danes, 27. oktobra, ob 11. uri nastop kitarista Daniela Paula Stachowiaka; več na www.ilcarsoincorso.it. Knjižničarka je otroke podučila, kako se je treba v knjižnici obnašati, po pravilniku pa se morajo ravnati prav vsi, tudi živalce na obisku JUTRI V FEIGLOVI KNJIŽNICI V GORICI Prezaposleni medved išče pestunjo za medvedke Sredi oktobra je bil v Feiglovi knjižnici spet na sporedu kratek pobeg v svet domišljije. Otroci so prisluhnili knjižničarki Luisi Gergolet, ki jih je podučila, kako se je treba v knjižnici obnašati, po pravilniku pa se morajo ravnati prav vsi, tudi živalce na obisku. Naslednja pravljična urica bo jutri ob 18. uri. Martina Šolc bo otrokom pripovedovala rusko ljudsko pravljico na sicer zelo sodobno temo: medved, ki je ves dan v službi, bo moral poiskati pestunjo za svoje medvedke. Na medicinski fakulteti v Vidmu je uspešno diplomirala Čestitamo ti z željo, da bi z isto vnemo "korajžno" opravljala svoj poklic. Vsi tvoji ¿j Čestitke 28. oktobra bo v Jamljah naš KAPETANE IVAN »pršu do prve boe«, saj jih bo že 2x25 imel. Srečno, zdravo, uspešno in veselo plovbo mu želijo Claudia, Gabriel in Eleonora. Zdaj, ko srečal te je Abraham, naj ne bo te prav nič sram, vedrega obraza, nasmejanega srca, naj te življenja pot naprej pelja. Našemu IVANU PAHORJU iz Jamelj ob jutrišnjem 50. življenjskem jubileju iz srca voščimo zdravja, sreče in veselja mama Rozina in oče Mario ter sestri Miriam in Milka z družinama. S Mali oglasi BREZPLAČNA DEGUSTACIJA oljčnih olj poteka na Jazbinah 35 v Števerja-nu; tel. 0481-390238. PRODAJAMO drva za kurjavo; tel. 348-5608988. PRODAM peč na drva; tel. 340-2719034. Ü] Obvestila 9 Šolske vesti MINI ŠOLA SLOVENŠČINE: Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita otroke od 6. do 10. leta k vpisu na tečaj slovenskega jezika. Z novimi metodami poučevanja in skozi igro, pravljice, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje bodo otroci na zabaven in učinkovit način bogatili svoje znanje jezika. Tečaj bo potekal ob torkih v Sovodnjah ali Doberdobu od 5. novembra dalje. Prijave in informacije na hisapravljic@gmail.com ali 3341243766 (Martina Šolc). M Izleti KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja vsak torek in četrtek, 19.30-20.30, v prostorih društva na Palkišču žensko telovadbo; informacije po tel. 3383176605 (Katjuša). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. novembra, običajno martinovanje v gostišču pri Šterku v Ajševici v Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira tečaj ročnih del iz raznoraznih materialov, ki ga bo vodila Lucia De Lorenzo; informacije po tel. 3471243400 (Magda) do konca oktobra. ZADRUGA ROGOS prireja ob tednu sesalcev 2013 »M'ammalia« danes, 27. oktobra, ob 10.30 voden ogled v odkrivanju sesalcev, ki prebivajo v rezervatu; obvezna prijava po tel. 333-4056800 ali na in-forogos@gmail.com. KATOLIŠKA KNJIGARNA IN DRŽAVNA KNJIŽNICA vabita na predstavitev knjige »Italia Illyrica, sive glossarium italicorum exonymorum Illy-riae«. Predstavil jo bo avtor Natale Va-dori v torek, 29. oktobra, ob 18. uri. SKRD JADRO IZ RONK prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Brezje, Radovljico, Kropo, Kamno Gorico in Vrbo v nedeljo, 17. novembra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). SPDG vabi na jesenski izlet, ob Martinu, v nedeljo, 17. novembra. Obiskali bodo Banjško planoto in se povzpeli na Lašček, najvišji vrh na tem območju, ki, čeprav samo za nekaj metrov, presega nadmorsko višino tisoč metrov. Seznanili se bodo s kovaško dejavnostjo in kulturnim izročilom. Na izletu - predvideno je okrog tri in pol ure zmerne hoje, bo udeležence spremljala domačinka, g. Lidija Vončina. Zaključili bodo z družabnostjo. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Izlet je primeren tudi za otroke z družinami. Zaradi organizacijskih zadev je zaželena prijava do 10. novembra na društvenem sedežu, ob četrtkih med 19. in 20. uro in pri odbornikih društva; informacije po tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času. Prispevki Mario Pahor daruje 20 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jamljah. Ob 2. obletnici smrti mame Alme Per-narčič vd. Semolič darujeta Maria in Pepi 20 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jamljah. Ob nepričakovani smrti bivšega nogometaša Roberta D'Onoria de Mea darujejo člani, simpatizerji in igralci AŠZ Mladost iz Doberdoba 280 evrov za družino. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 11.00, Franca Kae-fer vd. Piattelli s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Ernesto Scarpa, blagoslov v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.30, Gior-gina Devide vd. Budicin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 12 Nedelja, 27. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR / podgora - Paglavec priredil predavanje in razstavo Nekoč je bila občina Vodovoda včasih ni bilo, mlinov in gostiln pa res ni manjkalo, saj so leta 1898 našteli kar 21 gostilničarjev Mlajši so za marsikateri podatek prvič slišali, drugi so si osvežili spomin, prav vsi pa so preživeli prijeten večer, kar je bil tudi glavni cilj organizatorjev. Zato so pri društvu Paglavec povsem zadovoljni z uspehom petkovega srečanja, ki so ga priredili na svojem sedežu v Podgori. Večer je bil posvečen odkrivanju vaške in družbene preteklosti, a se je izkazal tudi kot dobra priložnost za razmišljanje o nadaljnjih pobudah. Lepo število ljudi, ki se je zbralo v dvorani Rastislava Delpina - med njimi je bil tudi občinski svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti, sicer pa domačin Walter Bandelj -, je po pozdravu predsednice društva Barbare Ursic prisluhnilo predavanju Alda Rupla, ki je spregovoril o zgodovini, družbenih dinamikah in društvenem udejstvovanju v vasi med Kalvarijo in Sočo. Oprl se je na podatke iz Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji, katerega je bil tudi sam soustvarjalec, pripoved pa je obogatil s spomini in razmišljanji. Kot je znano, je bila Podgora od leta 1860 do leta 1927 samostojna občina, ki je obsegala tudi Štmaver, Oslavje, Pev-mo in Podsabotin. Leta 1910 je v Podgo-ri živelo približno dvakrat toliko ljudi kot danes, v celi občini pa je bilo prebivalcev 4249: med njimi je bilo 3717 Slovencev, 270 pa je bilo Italijanov. Elektriko so v Pod- Ob predavanju prof. Rupla (spodaj) je udeležence privabila tudi razstava bumbaca goro napeljali leta 1929, vodovod pa šele leta 1948: dotlej so zajemali vodo iz vodnjakov, pa tudi neposredno iz Soče, kot je v petek pripomnila domačinka. Zaradi omejenih ravninskih zemljišč se Podgorci niso mogli preživljati le s kmetovanjem, zato so se zgodaj usmerili v obrtniške dejavnosti. Leta 1898 je na področju občine delovalo šest trgovin jestvin, šest čevljarjev, tri kovaške delavnice, en sodar, dva mizarja, trije mesarji, en pek, dva zidarja, se- dem mlinarjev in kar 21 gostilničarjev. Kar nekaj je bilo kamnosekov, sredi 19. stoletja pa so zgradili tovarno papirja, zaradi katere se je narodnostna struktura občine začela spreminjati. Po prvi svetovni vojni je zrasla predilnica, ki je v 50. letih zaposlovala 3000 ljudi. Podgora je nekoč imela tudi šolo. Slovensko osnovno šolo so ustanovili leta 1850, prvi vrtec pa 1887. Italijansko osnovno šolo so odprli šele leta 1887. Rupel je še marsikaj povedal o podgorski cerkvi, času vojne, fašističnem pritisku ter organiziranem družbenem življenju, ki je bilo v Podgori nekoč pestro, predstavnikom gostujočega društva pa je na koncu še predlagal nekaj idej za nadaljnje delovanje. O sami zgodovini društva Paglavec pa je največ povedala fotografska razstava z naslovom Ko smo bili še »Paglavci«: utrinki društvene preteklosti, ki so jo odprli v petek in bo na ogled do konca meseca vsak dan med 18. in 20. uro. Posnetki s koncertov, proslav, pustovanj in drugih dogodkov, ki so se zvrstili od 70. let dalje, so last društvenega »stebra« Edija Ma-ligoja, čigar arhiv, ki šteje okrog 3000 fotografij, vsebuje gradivo za marsikatero razstavo. V društveni dvorani si je mogoče ogledati tudi šestnajst izvirnih lutk iz trstja, ki jih je ročno izdelal domačin in član Elio Stern. gorica - Naslov častnega občana Na občini vložili uradno prošnjo za Cirila Zlobca Podpisnika sta predsednik Kulturnega doma in ravnatelj državne knjižnice »Obljuba dela dolg,« pravi pregovor. Kakor je bilo pred nekaj dnevi najavljeno, sta predsednik goriškega Kulturnega doma Igor Komel ter ravnatelj mestne in državne knjižnice iz Gorice, Marco Menato, vložila na občni uradno prošnjo, da se sproži postopek za dodelitev slovenskemu pesniku in pisatelju Cirilu Zlobcu naslov častnega občana mesta Gorice. Prošnjo sta naslovila na župana Ettoreja Romolija in predsednika občinskega sveta Rinalda Rolda, v vednost pa sta jo poslala še slovenski občinski konzulti. Pobudnika Komel in Menato sta v prošnji izpostavila lik in zasluge Cirila Zlobca, ki se je rodil leta 1925 v Ponikvah na Krasu. Ob tem, da je pesnik, romanopisec, esejist, antologist in prevajalec, je tudi redni član štirih akademij znanosti in umetnosti, poleg slovenske (dva mandata, 1992-1999, tudi njen podpredsednik) še evropske in mediteranske ter dopisni član hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Prevedel je in v knjižni obliki izdal nad trideset tujih pesnikov in romanopiscev, med njimi so vrhunska imena italijanske kulture: Dante, Leopardi, Carducci, Quasimodo, Montale, Ungaretti, Mascioni, Moravia, Malaparte, Sciascia, Tomasi di Lampedusa. Za svoje prevode je prejel številne nagrade in priznanja, največ v Italiji, med drugimi mednarodne nagrade Eugenio Montale, Carlo Betocc-hi - Citta di Piombino, Giuseppe Acer-bi, Circe Sabaudia, Tomizzovo nagrado, priznanje Campiello ter zahvalno listino za prevode iz Danteja. Zapisala sta tudi, da je bil Zlobec študent gimnazije v Malem semenišču v Gorici (19381939) in da je svojo prvo poezijo napisal ravno v Gorici. Poudarila sta še, da je Zlobec navezan na Gorico in da je bil ob številnih priložnostih mednarodnega značaja »ambasador« razvejane goriške stvarnosti. Poleg tega je že vrsto let reden gost različnih kulturnih srečanj, posvetov in predavanj, ki so potekali na Goriškem (v državni knjižnici, v Kulturnem domu, na srednjeevropskih srečanjih itd.). Dodala sta, da ima velike zasluge za širjenje in poznavanje italijanske kulture med Slovenci in nasprotno, saj ima mnoge prijatelje tudi med Italijani in Furlani. Iz navedenih razlogov sta se goriška kulturnika obrnila na župana in predsednika občinskega sveta z uradno prošnjo, da se Cirilu Zlobcu podeli naslov častnega občana. Komel in Me-nato se bosta v prihodnjih dneh sestala z županom, da mu tudi ustno utemeljita svoj predlog. Igor Komel in Marco Menato podpisujeta prošnjo gorica - Pevski shod upokojencev Goričanke prepevale v Cankarjevem domu Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je tudi letos organizirala v Cankarjevem domu v Ljubljani, v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, državno srečanje upokojenskih pevskih zborov. Na letošnjem 38. srečanju 2. oktobra je nastopilo štirinajst zborov, med temi tudi ženski pevski zbor Društva goriških upokojencev ter združena moška zbora Fran Venturini Domjo in Tabor Opčine s Tržaškega. Večina drugih zborov je bila iz Slovenije. Ob prihodu v Cankarjev dom je »zamejska« zbora nenapovedano, a prisrčno pozdravila Tina Komel, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pevski nastopi so se nato zvrstili v Linhartovi dvorani. Pozdravni nagovor je imela Mateja Kožuh Novak, predsednica ZDUS. Goriške pevke so nastopile tretje, združena tržaška zbora pa sta zapela po slavnostnem govoru Igorja Švare. Ta je med drugim povedal, da je izšla pesmarica ZDUS, ki pomaga pevovodjem pri izbiranju pesmi, ki jih društva lahko vključujejo v svoje programe. Pohvalil je požrtvovalnost pevskih zborov in priporočil, naj ne omahujejo v težavah. Vsi nastopajoči zbori so prejeli priznanje ZDUS za sodelovanje na državnem srečanju. Pevska revija se je končala z vzklikom podpredsednika zveze: »Še pridite!« Članice ženskega pevskega zbora z Goriškega in spremljevalci so med vračanjem proti domu v prijetnem razpoloženju prepevali. Organizatorji srečanj pevskih zborov se zavedajo nujnosti povezovanja Slovencev različnih dežel, kar prispeva ne le k večji rasti zborovskega petja, ampak tudi k medsebojnemu spoznavanju. S takimi nameni načrtuje Društvo slovenskih upokojencev za Goriško v svojih programih tudi srečanja z drugimi društvi na Goriškem, posebno iz Slovenije. Sredi avgusta so se kot vsako leto doslej pevke in drugi člani srečali z društvom Deskle-Anhovo na poletnem pikniku na Ladišču pri Plavah, ob koncu septembra pa so obiskali člane društva Nova Gorica. (ed) kras - Sekciji VZPI-ANPI Doberdob in Dol-Jamlje Druščina na izletu V Olimju je pozornost pritegnila stara lekarna, v Kumrovcu pa Titov muzej in kip m Vesela druščina odbornikov, članov in prijateljev sekcij VZPI-ANPI Doberdob in Dol-Jamlje se je pred kratkim odpravila na izlet v Olimje, Jelenov greben, Ku-mrovec in Kostanjevico na Krki. Zbrali so se na treh različnih lokacijah in odpotovali v Podčetrtek, kjer so se najprej ustavili v Olimju, v kraju, ki ga zgodovinski viri prvič omenjajo leta 1208. Tam so si v spremstvu patra vodiča ogledali cerkev, kjer je eden največjih »zlatih« oltarjev v Sloveniji; izdelali so ga leta 1680 pavlinski menihi v Le-poglavi. Pavlinci so se poleg bogočastja in stavbarstva ukvarjali tudi z zdravilstvom. Lekarna je v pritličju levega okroglega stolpa. To je tretja najstarejša ohranjena lekarna v Evropi (za Parizom in Dubrovnikom); oprema se ni ohranila, ohranile pa so se Lerchingerjeve freske iz leta 1780. Ob vhodu sta freski sv. Kozme in Damjana, ki sta zavetnika zdravnikov. Izletniki so si nakupili čajev, mazil, tinktur in čebeljih izdelkov, zamislili pa so se ob besedah, zapisanih na zgibanki: »Ni vsa rešitev v zdravilnih rožah.« Včasih se moramo ustaviti, se nekoliko umiriti in premisliti način življenja. Po ogledu Jelenovega grebena in kosilu so si ogledali Kumrovec, ki je vas in Zbor upokojenk v Ljubljani Pred Titovim kipom v Kumrovcu istoimenska občina v Krapinsko-Zagorski Županji na Hrvaškem. Leži v obmejnem pasu s Slovenijo ob reki Sotli. Kumrovec je rojstni kraj Josipa Broza Tita (1892-1980). Glavna turistična zanimivost v vasi je etnološki muzej Staro selo z restavriranimi vaškimi hišami, zgrajenimi konec 19. stoletja. Rekonstrukcija in redekoracija štiridesetih hiš in drugih kmetijskih objektov se je začela leta 1977. Glavna točka izleta je bil ogled Titove rojstne hiše, zgrajene leta 1860 kot prva z zidaki pozidana hiša v Kumrovcu. Od leta 1953 je v njej urejen Muzej Maršala Tita. Pred njo stoji njegov bronasti kip, delo Antuna Augustinčiča (1900-1979), kamor so odborniki sekcij položili šop rdečih nageljnov. Tu je nastala skupna in cel kup fotografij, ki so jih izletniki naredili v spomin na izlet. Z zanimanjem so si ogledali tudi predstavitev običajev in obrti, predstavljene z lutkami v narodnih nošah in z originalnimi predmeti. Druščina se je podala na pot proti domu polna lepih vtisov. V avtobusu se je zabava nadaljevala s petjem in igranjem harmonikarja Vilka Frandoliča ter s pokušnjo vina, ki ga je daroval Marko Ferfolja s turistične kmetije Dolince; obema se sekciji zahvaljujeta. Ob koncu izleta se je odbornik Dario Legiša v imenu sekcij VZPI-AN-PI Doberdob in Dol-Jamlje zahvalil še vsem udeležencem. (bv) / ALPE-JADRAN Nedelja, 27. oktobra 2013 13 koroška - Deželna vlada našla možnostri za financiranje Na obzorju končno rešitev za slovensko Glasbeno šolo CELOVEC - V neskončni zgodbi financiranja slovenske Glasbene šole (GŠ) na Koroškem s strani dežele Koroške se je v zadnjih mesecih marsikaj premaknilo na bolje. Predsednik GŠ Božo Hartmann verjame, da so z novo vladno koalicijo na čelu s socialdemokratskim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem v deželi končno spremenjeni pogoji za to ustanovo koroških Slovencev s skoraj 700 učenci in učenkami. Na obzorju je vmesna rešitev, ki zagotavlja šoli do leta 2018, torej do konca mandata sedanje vlade, tako avtonomijo kot tudi finance, je napovedal Hartmann. Slednji je še dodal, da je bila na zadnjem sestanku »Foruma za dialog« glavna točka prav vprašanje bodočnosti Slovenske glasbene šole na Koroškem. Na njej so se predstavniki deželne vlade, deželnozborskih strank ter zastopniki slovenske narodne skupnosti »dokopali« do načelne drže, da želijo izpolniti eno glavnih obljub, ki je bila zapisana v memorandumu ob sprejetju rešitve topografskega vprašanja leta 2011, namreč financiranje slovenske Glasbene šole. »Na splošno velja, da je zadeva zdaj na dobri poti, kajti lahko ugotovimo, da zdaj resno razpravljamo in da se tako deželni politiki kot tudi uradniki resno lotijo tega vprašanja,« je še dejal Hartmann. Kot je povedal sam deželni glavar, je posebej za to vprašanje ustanovljena delovna skupina, da pripravi ustrezne, predvsem pa izvedljive predloge. To se nanaša tako na bodoče financiranje kot tudi morebitno novo organizacijsko obliko slovenske Glasbene šola na Koroškem. (il) celovec - Priznanje za Jureta Žmauca Dežela Koroška odlikovala bivšega generalnega konzula Slovenije CELOVEC - Nekdanji generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jure Žmauc je v dvorani zrcal v poslopju urada koroške deželne vlade prejel Veliki zlati častni znak dežele Koroške. Odlikovanje je diplomatu, ki je služboval na Koroškem med leti 1998 in 2005, osebno izročil socialdemokratski deželni glavar Peter Kaiser (na posnetku Kaiser levo, Ža-mauc desno). Trenutno je Žmauc generalni konzul RS v Clevelandu v ZDA. Kakor je poudaril deželni glavar Kaiser, je Žmauc kot konzul in kasneje kot generalni konzul v Celovcu »bistveno prispeval k izboljšanju odnosov med Koroško in Slovenijo«. V času, ko je bilo v čez-mejnih odnosih bolj v ospredju tisto, kar ločuje, kot tisto kar povezuje, da se je Zmauc s svojim pogumom in pokončno držo vztrajno zavzemal za povezovanje in čezmejno sodelovanje, v manjšinskih vprašanjih, je poudaril Kaiser in pristavil, da je Žmauc »s svojim mirnim in treznim ravnanjem mnogo prispeval k pomiritvi duhov in iskanju skupne poti«. (il) vila manin - Od včeraj razstavlja dvanajst umetnikov Fotograf Primož Bizjak premika meje, ki so in niso VIDEM - V vili Ma-nin, kjer je že na ogled razstava legendarnega Roberta Cape, so včeraj odprli razstavo Confronti (Soočenja), na kateri sodeluje dvanajst fotografov iz različnih držav. Kustosa Alvise Rampini in Antonio Giusa sta na pobudo iz Slovenije povabila Primoža Bizjaka, ki na razstavi premika meje: svoje intimne in tudi tiste, ki so postavljene v širši družbeni in socialni kontekst. V vili Ma-nin je na ogled njegov projekt: Naša družina vsak v »svoji« uniformi. Govori o pradedu, dedu, očetu in sebi, ki so služili vojsko (pravzaprav bi jo, če najstarejši ne bi bil »platfuzer«, najmlajši pa ne bi slabo videl ...) za avstro-ogrske monarhijo, veliko Italijo, jugoslovansko bratstvo in enotnost ter samostojno Slovenijo. Fotografije prikazujejo norost zgodovine skon-centrirala v družini iz Vrtojbe, majhnega naselja blizu Gorice, ki se ni niti utegnilo razviti v mestece. Bizjak je zelo faktografski, zelo formalen. Ne spotika se ob početje svojih prednikov, samo dokumentira; a prav ta čistost sporočila ustavi gledalca ali gledalko, da vidi v fotografijah vso blaznost vojn, ki prisilijo ljudi, da jemljejo tuja življenja in dajejo svoja. Gledalci pa se lahko ustavijo tudi ob njegovi projekciji Stra-žarnica (na posnetku Primož Bizjak »ureja« nekdanjo stražarnico), dokumentaciji njegovega fizičnega premikanja mej, ko je s pomočjo očeta prestavil zapuščeno stražarnico jugoslovanske armade z meje z Italijo na družinski vrt v Vrtojbo. Primož Bizjak je imel od leta 2001 številne samostojne razstave (med drugimi: Galerija Gregor Podnar, Ljubljana; Centro Culturale Candiani, Be-netke/Mestre; Fotografia Europea, Reggio Emilia; galerija LipanjePuntin, Trst/Rim ...), sodeloval pa je tudi na marsikateri skupinski razstavi (Sovereign European Art Prize, Barbican Centre, London; Beneški Bienale 2003, 2005, 2009, 2011; arrivals / departures, Mole Vanvitelliana; Ancona; Somewhen - galerija Jarach, Benetke; Gemine muse 2004, Pomorski muzej Benetke, Galerija Miklova hiša, Ribnica ...). Nominiran je bil za nagrado 2010 Sovereign European Art Prize, ki jo za področje vizualne umetnosti podeljuje Sovereign Art Foundation (Hong Kong, Velika Britanija). Istega leta je dobil tudi delovno štipendijo Casa de Velazquez francoskega ministrstva za visoko šolstvo in znanost. Živi in dela med Madridom, Vrtojbo in Benetkami. Meta Krese skgz in sso - Kulturni praznik Pravilnik za izbor predlogov za priznanja 1. člen - Priznanja lahko prejmejo ustvarjalci, po-ustvarjalci in drugi kulturni ali družbeni delavci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim delom trajno obogatili kulturno zakladnico ali so s svojim delom na drugih področjih prispevali k uveljavitvi slovenske identitete, kulture in jezika. Priznanja lahko dobijo tudi društva, ustanove ali skupine ustvarjalcev in poustvarjalcev, kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovega prispevka. 2. člen - Vsako leto SKGZ in SSO podelita eno ali več priznanj. 3. člen - SKGZ in SSO zbirata predloge za priznanja do 30.11. Predlogi morajo prispeti na deželni sedež ene izmed krovnih organizacij v Trstu. Kandidature lahko predlagajo organizacije, društva in posamezniki. 4. člen - SKGZ in SSO imenujeta šestčlansko komisijo, ki med prejetimi predlogi izbere uradne kandidature. 5. člen - Uradni predlog mora vsebovati: - življenjepis kandidata, podrobne podatke o delu oziroma opusu, predlaganem za priznanje, z navedbo objave, razstave ali izvedbe; - tehtno utemeljitev predloga z ustrezno dokumentacijo (knjiga, katalog, videoposnetek). 6. člen - Komisija svoj izbor sporoči krovnima organizacijama do 31.12. 7. člen - SKGZ in SSO morata odobriti predlog komisije in dokončno izbrati nagrajence. 8. člen - Sklepi komisije odobreni s strani obeh krovnih organizacij so dokončni in nanje ni mogoča pritožba. 9. člen - Podelitev priznanj poteka enkrat letno na osrednji proslavi ob Slovenskem kulturnem prazniku. Jutri seja paritetnega odbora TRST - V palači deželne vlade Furla-nije Julijske krajine v Trstu bo jutri ob 12. uri seja Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, na katerem bodo med drugim obravnavali četrto poročilo o izvajanju Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin v Italiji, dalje o uporabi dela pritličja v Trgovskem domu v Gorici ter porazdelitev sredstev na podlagi 8. člena zaščitnega zakona št. 38/2001, kjer je govor o rabi slovenskega jezika v javni upravi. Ob 15. uri bo tiskovna konferenca predsednice odbora Jole Namor. V Kobaridu svečanost ob dnevu muzeja KOBARID - Ob dnevu muzeja v Kobaridu je minister za obrambo Roman Jakič včeraj odprl dve razstavi z naslovom Avstro-ogrsko letalstvo na soški fronti v prostorih muzeja ter Na krilih zgodovine 1915-1917 v prostorih sosednje ustanove Fundacija Poti miru v Posočju. Razstava Na krilih zgodovine je nastala v okviru projekta ALISTO - Ali sulla storia oz. Na krilih zgodovine, ki poteka v sklopu programa čezmej-nega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Že dopoldan pa so pripravili tradicionalno spominsko slovesnost ob ko-bariški kostnici s polaganjem vencev v spomin na padle italijanske vojake na soški fronti. V prihodnje pa se bodo v Kobariškem muzeju posvečali predvsem obeleževanju prihajajočih stoletnic. Načrtujejo skupen projekt z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Vojaškim muzejem, pričakujejo pa tudi sodelovanje z Goriškim in Tolminskim muzejem. V Cerkljah ob Krki slovesnost ob odhodu zadnjega jugoslovanskega vojaka CERKLJE OB KRKI - V Cerkljah ob Krki je bila včeraj osrednja slovesnost ob odhodu zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije pred 22 leti. Rdeča nit je bil zgodovinski diskurz bojev v Posavju, slišati je bilo tudi opozorila, da se od leta 1991 za stanje v Sloveniji ne moremo izgovarjati na nobenega drugega več, je poročal Radio Slovenija. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, je dejal, da je bila tamkajšnja vojašnica branik na poti k osamosvojitvi. Dejanja v času osamosvojitve so bila izraz junaštva vseh, ki so v usodnih trenutkih za narodne cilje zastavili najdragocenejše, svoje življenje. Ta izkušnja nas je politično in narodno povezala bolj kot karkoli drugega v naši novejši zgodovini, je dejal. prirejata XIV. izvedbo zborovskega tekmovanja FJK COROVIVO Nedelja, 27.10.2013, v Kulturnem domu v Trstu Prvi koncert ob 14.30 Drugi koncert ob 17.30 Gala koncert ob 20.45 1 4 Nedelja, 27. oktobra 2013 OKUSI KRASA Kraške gastronomske dobrote za vse okuse Šelinka Sestavine 2 kg krompirja, 500 g zelenih listov, 2 koščka sirove skorje, 250 g suhega fižola, 2 pekoča feferona, sol, 1 pršuto-va kost Postopek Večer prej namočite fižol v vodi. Prerežite pršutovo kost na več delov in izberite 5 sredinskih kosov. Kuhajte jih približno 20 min v vodi, da omilite okus. V veliko kozico zrežite krompir na kocke, nato dodajte vse ostale sestavine - zadnje naj bodo pršutove kosti. Dolijte vodo in kuhajte počasi, brez mešanja, najmanj 6 ur. Hobotnica v solati na mediteranski način Sestavine 1 kg hobotnice, ekstra deviško oljčno olje, česen z olupkom, črni poper v zrnih, sok 1 limone, črne oljke, sveže zmleti črni poper, češnjevi paradižniki, bazilika, peteršilj Postopek Segrejemo kozico z debelim dnom in dodamo 1 dl oljčnega olja, hobotnico, česen ter poper v zrnih. Sestavine kuhamo 5 minut na živahnem ognju, nato plamen znižamo, kozico pokrijemo ter kuhamo, dokler sok ne izhlapi. Zatem kozico odstranimo z ognja in pustimo, da se hobotnica 6 ur ohlaja pri sobni temperaturi. Ko se hobotnica ohladi, odstranimo lovke in jih narežemo na 1 cm debele kolobarčke, glavo pa na tanke rezine. Narezano hobotnico postavimo v skledo in jo začinimo z ekstra deviškim oljčnim oljem, poprom, limoninim sokom, razkošči-čenimi oljkami in na julienne narezano baziliko. Solimo po okusu ter garniramo z na krhlje narezanimi paradižniki in peteršiljem. pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne v j TIPIČNE DOMAČE JEDI pec na drva divjačina OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. 040.211629 - ob torkih zaprto GOSTILNA Križ 401 TEL. 040-2209058 URNIK: 11.00-14.00 18.00-23.00 ZAPRTO OB PONEDELJKIH IN TORKIH ZAŽELJENA REZERVACIJA Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi v v v SLASCICARNA il Frutteto Kotiček "Okusov Krasa" vse leto, z barvami in vonjavami vrtov in sadovnjakov s Trsta in okolice: vino, med, olje in druge sezonske dobrote. II frutteto - Marchesich Claudio Trst - Largo Piave 3, Tel. +39 040360146 e-mail: cmarchesich@yahoo.it PRECNIK 1/b ponedeljek in torek Tel. 040 200871 - Fax 040 201267 - info@sardoc.eu - wwwsardoc.eu Hotel Restavracija Repen 76 - Tel. 040 327115 - Fax 040 327370 www.hotelkrizman.eu - info@hotelkrizman.eu J ZAPRTO OB PONEDELJKIH (ZA KOSILO) IN OB TORKIH (CEL DAN) D65PAR Samo 50 metrov od trga v Nabrežini, Pavel Kukanja nudi v svojem posfrežnem mesniškem oddelku kakovostno meso in vam priporoča klasične priprave za žar. Tel. 040 200172 Nabrežina www.kukanja.it Ul. Carducci 14 - Tel. 040 7606013/Trg Giotti 7 - Tel. 040 635408 www.pasticceriagiorgi.it V naših slaščičarnah lahko okusite: štruklje, kraško kremo, presnece, potice... Çfiwyi ad teta 1953 dñua ôtadâih txadicij Ul. Carducci 39 TS, tel. 040/636244 1 6 Nedelja, 27. oktobra 2013 REPORTAŽA VOLČJI GRAD Oaza miru in brezčasja Barbara Žetko yeliko je Tržačanov, ki še ni stopilo na Svetilnik zmage ali si ogledalo notranjosti grada sv. Justa, čeprav so mogoče že bili na vrhu najvišjih nebotičnikov v New Yorku ali obiskali vse najbolj znamenite palače v Londonu. Zdi se skoraj neverjetno, da na dolgo in široko potujemo po svetu, potem pa nas preseneti lepota nekaterih krajev, ki so oddaljeni le nekaj kilometrov od nas in za katere komaj vemo, da obstajajo. Prav tako začudenje me je obšlo ob nedavnem obisku bivše sošolke, s katero sem delila petletno študijsko pot na znanstvenem liceju v Trstu in ki zdaj živi v vasici na severozahodnem robu slovenskega Krasa, nedaleč od Komna. Proslavljanje tridesetletnice mature je prišlo kot nalašč, da sem lahko spoznala še en kotiček naše pokrajine, ki je mnogo bolj skrivnostna, kot si ponavadi predstavljamo. Za Volčji Grad sem seveda že marsikdaj slišala, nisem pa vedela, da je pravzaprav za vogalom, saj je oddaljen od Trsta komaj dobre pol ure vožnje. Mir, ki nas zajame, ko parkiramo avtomobil pred vhodom v vas, je otipljiv, saj ga lahko zaznavamo ne samo s sluhom, ko ob pritajenem ptičjemu petju zašelesti listje, temveč tudi z vsem telesom, kot če bi se nenadoma znašli v drugi časovni in prostorski razsežnosti. Ta občutek je še toliko močnejši, ko se napotimo po ozkih, z grmičevjem in drevjem obdanih poteh, ki vodijo do Debele griže, enega izmed največjih in najbolje ohranjenih prazgodovinskih gradišč ne samo na kraški planoti, temveč tudi na območju med Jadranom in Panonsko nižino. Nepodkovanemu obiskovalcu se morda zdijo ostanki gradišča le veliki kupi kamenja, dejstvo pa je, da nas lahko na tem prostoru obide poseben občutek povezanosti s preteklostjo, ko se zavedamo, da hodimo po še kako pomembni zapuščini naših daljnih prednikov. To gradišče, tako kot tudi ostale tovrstne utrjene naselbine, je predvsem v bronasti in železni dobi služilo kot težko dostopna in dobro varovana obzidana vas, ki je s svojim mogočnim obzidjem in posebno lego omogočala obrambo takratnih prebivalcev pred morebitnimi sovražniki. Čeprav je bilo prvotno obzidje, zgrajeno v suhozidni tehniki, precej višje, kot so njegovi današnji ostanki, naredi Debela griža na obiskovalca še vedno močan vtis. Toda kraški kamen, ki ga je bilo vselej še preveč na razpolago, ni služil samo za gradnjo gradišča. V kasnejših obdobjih so ga ljudje zlagali v mejne zidove, si gradili domačije in ga uporabljali pri postavitvi majhnih zatočišč, t.i. hišk, ki so služile pastirjem, da bi se branili pred hudo vročino, dežjem in burjo. Te si lahko ogledamo še danes v bližnji okolici Volčjega Grada in so kar dobro ohranjene, čeprav so tako majhne, da se človek sprašuje, kako so v njih lahko čepeli in čakali na boljše vreme ali na popuščanje najhujše vročine. Verjetno lahko najdemo razlago v tem, da so ta posel opravljali večinoma otroci. Lepota Volčjega Grada pa ni le v zanimivosti okolice, temveč tudi v vasi sami in v njeni umeščenosti v naravnem okolju. Na srečo se je v zadnjih desetletjih vas zelo malo razširila in je torej ohranila originalno urbanistično zasnovo, kjer se razvejana mreža vaških ulic prepleta z domačijami in ustvarja harmonično celoto. Nove hiše predstavljajo redkost, stare pa so domačini, in ne samo oni, obnovili in pri tem skušali ohraniti prvotni duh, ki so ga imele kmečke zgradbe. Kar pade hitro v oči, ko se sprehajamo po Volčjem Gradu, je lokacija cerkve, saj ta ni umeščena v središče naselja, temveč se skupaj z zvonikom in nekaterimi drugimi zgradbami nahaja izven njega. Cerkvica je zelo enostavna, tako v tlorisu kot v glavni fasadi, svojevrstna pa je odprta rebrasta kamnita kupola samostojnega zvonika, kar gotovo predstavlja posebnost za kraško arhitekturo. Zanimivo je opazovanje spremembe luči, ki osvetljuje zgradbe v različnih urah dneva: vzdušje se spremeni, če se znajdemo na trgu pred cerkvijo ob desetih zjutraj, ko močno poletno sonce že razgreva vodoravno površino, ali pa zvečer, tik prek zatonom, ko nas prevzame mešanica posebnih občutkov in se nam zdi, da smo zašli v brezčasje. Volčji Grad je torej razdeljen na dva ločena dela. Če se napotimo od cerkve proti vasi, nas že od daleč očara lega naselja in kako se ta uravnovešeno ujema z okoljem. Vas se je razrasla ob nizkih vzpetinah, okrog katerih še danes lahko občudujemo polja, travnike in vinograde. Razvoj vasi v stoletjih je moral seveda upoštevati, poleg naravnih danosti kraške pokrajine in življenjskih potreb prebivalstva, tudi vremenske razmere oziroma posebnosti kraškega podnebja. Povsem jasno je, da so se morali tako kot v drugih kraških vaseh tudi Volčjegrajci braniti pred ostro burjo in so si torej prizadevali, da bi na optimalen način orientirali stavbe. Zato so stanovanjske in gospodarske objekte zgradili tako, da so pustili severovzhodne fasade slepe ali kvečjemu z zelo majhnimi okni, jugozahodne pa so obrnili na dvorišče in tako maksimalno izkoriščali sončno energijo. Nekatere domačije v Volčjem Gradu so lepo ohranjene, druge pa bi bile potrebne prenove. Delo ni enostavno, saj je treba objekte, ki so bili zgrajeni za določene potrebe, prilagajati novim življenjskim navadam in velikosti današnjih družin. Osrednja stavba tipične domačije, kateri so v času prizidali druge zgradbe, bi bila verjetno dovolj prostorna za današnje bivalne potrebe, ostaja pa problem, kako izkoristiti še druge objekte, ki so nekoč tvorili enoten stavbeni kompleks. Obnova bi torej morala upoštevati vse vidike, ne samo estetske in zgodovinske, temveč tudi funkcionalne. Verjetno je ta največji problem, ki ga je treba obravnavati pri tovrstnih posegih. Ni tako enostavno rešljiv, kot so drugi, npr. tehnični problemi, in včasih predstavlja pravi izziv. Zato so hvalevredne pobude tistih, ki skušajo izkoristiti zapuščene oziroma neizkoriščene zgradbe v vasi in s tem omogočajo, da spet vsestransko zaživijo. Domačija Mržkovih je primer takega načrtovanja, saj jo je občina Komen odkupila z namenom, da jo v celoti prenovi in jo nameni vaški skupnosti, ki naj bi jo uporabljala za različne dejavnosti. Osrednji stanovanjski del kompleksa še ni dokončno obnovljen, ostali deli pa že služijo vaš-čanom, ki jih uporabljajo v različne kulturne in družabne namene. Posebnost Mržkove domačije je predvsem v zanimivem kamnitem portalu, ki je še danes vreden občudovanja, saj je izraz velike spretnosti in ustvarjalnosti kamnoseka. Sicer predstavljajo skrbno izdelani kamniti izdelki, kot so hišni vhodi, kalune ali dvoriščni vhodi, vodnjaki, kapelice in balkonske konzole, pravo posebnost in bogastvo Volčjega Grada. To ni čudno, če pomislimo, da je bila vas znana po spretnosti domačih kamnosekov, ki so vse do druge svetovne vojne sloveli po Krasu in okolici. Toda od vseh zanimivosti Volčjega Grada me je najbolj navdušila domačija, v kateri živi moja bivša sošolka Martina z Davidom, ki sta me toplo in prijazno sprejela. Tako zunanje dvorišče kot notranji prostori delujejo res blagodejno in pomirjujoče. Ko stopimo skozi kamniti porton na borjač, se nam zdi, da smo za sabo pustili vse skrbi in se umaknili v tisti čas, ko so bili ritmi življenja človeku pri-kladnejši. Predvsem originalni leseni balkon, ali, bolje rečeno, gank, na katerega pridemo z borjača po zunanjih stopnicah in ki se razteza po vsej dolžini stanovanjskega dela hiše, predstavlja neke vrste zapuščino bližnje preteklosti, ki nas v trenutku privabi s svojo skromno, a izrazito lepoto. Celo pod gankom zložena drva, na zidu obešena lesena lestev in visok grm vrtnic nudijo glavni fasadi poetični videz. Kako naj bi se torej ne zaljubili v to sliko? Vendar privlačnost tega kraja ni samo v borjaču. Tudi nekatere notranje prostore so lastniki obnovili z okusom in otipljivo ljubeznijo do obstoječega, saj niso posilili starih objektov s pretiranimi posegi in so skušali obdržati sled, ki jo je čas pustil na stavbah. Vredno je omeniti posebnost originalnih lesenih škarij, ki podpirajo sleme dvokapne strehe, pod katero lahko uživamo v lepo izkoriščenem večnamenskem prostoru. Tudi velika kuhinja, opremljena z najsodobnejšim in najbolj funkcionalnim pohištvom ter s celo vrsto koristnih pripomočkov, ohranja v sebi tisti vonj po starodavnem, ki deluje na obiskovalca - in si predstavljam tudi na stanovalce - spokojno, a istočasno tudi privlačno in spodbudno. Obisk Volčjega Grada je presegel moja pričakovanja. Z veseljem ugotavljam, da še obstajajo taki kraji, v katerih se takoj počutim kot doma. Verjetno je to le subjektivni občutek, a si predstavljam, da si vsi Volčjegrajci prizadevajo, da bi tudi v prihodnosti ta vas ohranila tisti duh, ki ga ima danes. Spoštujmo mir te prijetne vasice in jo obiščimo s obzirom in spoštovanjem, kot so ga vredni vsi biseri naše kulturne in arhitekturne dediščine. Samo tako se bo lahko to bogastvo ohranilo dalje in bo še naprej pričalo o visoki stopnji človekove sposobnosti, da se zna prilagajati težkim okoljskim neprilikam ne samo z vztrajnostjo in trdim delom, temveč tudi s tankočutnostjo in ustvarjalnim duhom. / MANJŠINE Nedelja, 27. oktobra 2013 17 V Bilbau na ulicah več desettisoč ljudi Po Kataloncih in Galicij cih tudi Baski množično proti španski šolski reformi Več tisoč ljudi je prejšnjo soboto demonstriralo po ulicah baskovskega mesta Bilbaa z zahtevo, naj se zakon o izboljšanju kakovosti šolstva, znan pod geslom Lomce, ki ga je pred kratkim odobril madridski parlament, ne uveljavlja v baskovski deželi; zahtevali so, da Baskija sama oblikuje svoj izobraževalni sistem. Na čelu sprevoda so udeleženci nosili velik transparent z napisom: Baskovska dežela mora oblikovati svoj šolski sistem; ne zakonu Lomce. Sicer pa je tiskovni predstavnik Baskovske nacionalne stranke PNV Jo-seba Egibar če napovedal, da bo baskovska deželna vlada, v kateri ima ta stranka večino, zakonu ugovarjala pred ustavnim sodiščem; po njegovi oceni predstavlja ta zakon velik korak v preteklost. K manifestaciji je pristopilo pet najpomembnejših baskovskih sindikalnih organizacij, poleg teh pa kolektivi baskovskih zasebnih šol ikastolas, učitelji ter številni dijaki in študenti, poleg njih pša tudi veliko politikov, seveda iz vrst baskovskih strank. Osrednji govornik na zborovanju je bil Jose Mari Azumendi, bivši profesor in koordinator baskovske revije o vzgoji Hik Hasi; njegova naloga je tudi bila, da glasno obrazloži cilje tega pro- testnega pohoda. Pojasnil je, da so si organizatorji zadali tri cilje. Prvi cilj je bil dokazati, da Baski v celoti nasprotujejo temu zakonu, ker so njegove posledice za izobra- Na slikah: levo protestna manifestacija v Bilbau; spodaj predstavniki turške manjšine na zasedanju OVSE v Varšavi ževanje v baskovski deželi zelo negativno in bi njegovo izvajanje zelo otežilo delo šolnikov. Drugi cilj je ustvariti povezavo med vlado Baskije in vlado Navarre z namenom, da se v obeh deželah prepreči izvajanje zakona in da skupaj omislijo vse ukrepe, ki bi lahko preprečili njeno izvajanje. Tretji cilj pa je potrjevanje dela, ki so ga v baskovskih deželah na področju šolstva opravili v zadnjih desetletjih z namenom, da zgradijo nov šolski sistem in dokazovanje, da želijo nadaljevati po tej poti. Tudi deželna ministrica za šolstvo Cristina Uriarte je prepričana, da mora Baskovska dežela ohraniti svoj izobraževalni sistem in je pozvala vse organizacije, ki so pristopile k manifestaciji, naj se skupaj zavzemajo za dosego tega cilja. Dejstvo je, da je v madridskem parlamentu za ta zakon glasovala samo ljudska stranka (PP), ki razpolaga z absolutno večino; to je prva šolska reforma v zadnjih 23 letih, ki je bila sprejeta samo z glasovi edine vladajoče stranke. Vsa opozicija je glasovala proti in se je že v parlamentu zavezala, da bo zakon spremenila, če bo ljudska stranka izgubila oblast ali ostala brez absolutne večine v parlamentu. Mednarodno javnost opozorili na nedopustno vmešavanje grške vlade v organizacijo turške islamske skupnosti Turška manjšina v Grčiji Združene narode seznanila z raznarodovalno šolsko politiko Ob robu letošnjega zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi OVSE v Varšavi sta Zveza Turkov Vzhodne Trakije ABTTF v sodelovanju z zvezo diplomiranih pripadnikov turške manjšine v Grčiji pripravila dogodek z naslovom »Zakon o 240 imamih«, katere namen je bil opozoriti mednarodno javnost, da je grška zakonodaja o islamski skupnosti v nasprotju z načeli verske svobode, ker ima za namen večji nadzor države nad organizacijo islamske verske skupnosti v Grčiji. Srečanje je vodil odgovorni za mednarodne odnose pri vodstvu zveze ABTTF Kirmaci Arik, ki je razpravo uvedel z besedami, da morajo manjšine odločno odgovoriti na samovoljo držav glede vprašanja verske svobode. Dejal je, da je namen srečanja obrazložitev zakona, ki je poznan kot »zakon 240 ima-mov«, katerem islamska skupnost v Grčiji odločno nasprotuje. Član vodstva zveze ABTTF Seba-hattin Abdurrahman je nato obrazložil vsebino tega zakona. Zakonodaja, ki so jo sprejeli v dveh sklopih, leta 2007 in leta 2013 je grobo vmešavanje države v vprašanja verske skupnosti. V njej je namreč določeno, da bo 240 učiteljev, ki bodo poučevali koran v mošejah na ozemlju Grčije, izbrala država. Ni pa jasno, ali bodo to res imami ali pa morda ljudje, ki so strokovnjaki s področja islama. Ti učitelji naj bi skrbeli tudi za verski pouk v šolah, ki jih obiskujejo islamski otroci. Abdurrahman je še poudaril, da je ta zakonodaja tudi v nasprotju z dvostranskimi dogovori in mednarodnimi pogodbami, ki določajo status in pravice turške manjšine v Zahodni Trakije in za njihovo izvajanje tudi jamčijo. Opozoril je, da bi izvajanje te zakonodaje odpravilo versko avtonomijo manjšine, o kateri govorijo mednarodni dokumenti. Srečanja se je udeležil tudi strokovnjak za mednarodna vprašanja pri muftiju v Bolgariji Hayri Emin, ki je obrazložil odnose med muftijem in državo v Bolgariji. Ob tem je izpostavil vlo- go muftija kot uradnega predstavnika islamske skupnosti v državi. Opozoril je tudi, da je zamenjava režima po padcu komunizma bistveno vplivala na vzpostavitev novih odnosov med državo in institucijo muftija. Spomnil je, da je prišlo do nemirov ob volitvah muftija v letih 2009 in 2011, ampak od leta 2011 država dosledno spoštuje dogovorjene odnose z muftijem. Generalni sekretar zveze islamskih skupnosti v Evropi Bashi Quraishy je opozoril, da so islamske skupnosti v številnih evropskih državah zapostavljene. Glede turške manjšine v Zahodni Trakiji je opozoril na diskriminacijo v družbenem in političnem življenju. Skliceval se Vprašanje manjšinskih šol v Grčiji, točneje šol turške manjšine v Zahodni Trakiji, se je ponovno znašlo na dnevnem redu Združenih narodov. Zveza Turkov Zahodne Trakije v Evropi ABTTF je namreč predstavila dokument v zvezi s tem vprašanjem 24. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Dokument nosi naslov »Pravica do nediskriminaci-je in do izobraževanja v maternem jeziku: vprašanje dvojezične predšolske vzgoje v Grčiji«. Dokument se začemnja z informacijo o šolski reformi iz leta 2006, ms katero je Grčija uvedla obvezno predšolsko vzgojo za vse otroke. V zvezu s tem je zveza Turkov Zahodne Trakije seznanila Združene narode, da v Grčiji ni dvojezičnih vrtcev, glede na dejstvo, da so oblasti preprečile manjšini, da vi sama ustanovila take vrtce za otroke družin, ki pripadajo turški manjšini. Zato morajo starši pošiljati svoje otroke v je na ugotovitve mednarodne organizacije Human Rights Without Fron-tiers,katere predstavniki so oktobra 2012 obiskali Zahodno Trakijo in opozorili na diskriminacijo turške manjšine. Gleda zakona o 240 imamih je kot nesprejemljivo označil dejstvo, da je bil zakon sprejet brez predhodnega posvetovanja z manjšino, ki ji je bila tako odvzeta možnost, da sama izbere svojega verskega voditelja, kar je groba kršitev verske avtonomije. Grške oblasti je pozval, naj ustrezno spremenijo zakonodajo in jih opozoril, da je temeljna naloga vsake demokratične države, da spoštuje lastno ureditev, sicer se postavlja v dvom njena demokratičnost. vrtce, kjer vse dejavnosti potekajo samo v grškem jeziku. Poročilo ABTTF navaja dogodek, ki se je pripetil septembra lanskega leta v kraju Echinos, kjer ni prišlo samo do zavrnitve vpisa v prvi razred osnovne šole otrok, ki niso obiskovali otroškega vrtca, ampak so celo odpustili ravnatelja šole, ki je na predčasnem vpisu sprejel te otroke. Zadeva se je vlekla dolgo in otroci so bili pripuščeni v prvi razred šele v novembru, to je z dvomesečno zamudo. Rešitve tega vprašanja še niso našli in tako ni izključeno, da bo do podobnih dogodkov prihajalo tudi v prihodnjih šolskih letih. Organizacija turške manjšine v Grčiji je nato Združene narode opozorila na izsledke poizvedovalne misije, ki sta jo oktobra 2012 opravila predsednik manjšinske zveze FUEN Hans Heinrich Hansen in direktor organizacija Human Rights Without Frontiers Int'l Willy Fautre. Srečala sta se s starši, predstavniki učiteljev in organizacijami turške manjšine. Po tem obisku je zveza ABTTF formalno pozvala grške oblasti, naj dovolijo ustanovitev manjšinskih otroških vrtcev, obenem pa je od grške vlade zahtevala, naj v javnih otroških vrtcih na ozemlju, na katerem živi manjšina, dovoli dvojezični pouk, glede na to, da je v nekaterih šolah dovoljen pouk turškega jezika. Dejstvo je, da je vprašanje manjšinskega šolstva v Grčiji zelo problematično. V primerjavi z avtonomijo, ki jo manjšini zagotavlja Lausanska pogodba iz leta 1923, je poučevanje turškega jezika v grških šolah v Zahodni Trakiji povsem nezadostno. ABTTF je v svojem dokumentu opozorila na kopico nerešenih vprašan, ki so neureje-na:med temi so izobraževanje učiteljev, oblikovanje učnih načrtov in neustreznost učbenikov. Rezultat vsega tega je zelo nizka kakovost šolstva v regiji; de- legacija, ki je te kraje obiskala v oktobru 2012, je to ugotovila z lastnimi očmi. Sicer pa je v zvezi s tem vprašanjem leta 2008 obiskal Zahodno Trakijo že prejšnji neodvisni strokovnjak Združenih narodov za manjšinska vprašanja Gay McDougall. V dokumentu je ABTTF povzela njegove ugotovitve, iz katerih izhaja, da je na območju do leta 2011 delovalo 194 manjšinskih šol, s sklepom ministrstva za izobraževanje, vseživljenjsko učenje in verska vprašanja pa se je kasneje to število zmanjšalo na 174. Kasneje, februarja letošnjega leta so ukinili še 12 šol, prav tako z ministrovim sklepom, z utemeljitvijo, da je število učencev premajhno. Sicer pa je ABTTF opozorila, da je levičarska stranka Syriza oziroma njen poslanec iz Xanthija vložila poslansko vprašanje v zvezi z zaprtjem teh šol, z zahtevo, naj jih vlada ponovno odpre, ker se je v letošnjem letu število učencev povečalo. 1 g Nedelja, 27. oktobra 2013 KMETIJSTVO / NA SEJI GLAVNEGA SVETA KZ Plodno čezmejno strokovno sodelovanje Svetovalna služba Kmečke zveze Na seji dne 18. oktobra je izvršni svet Deželne kmečke zveze obravnaval delovanje, s posebnim poudarkom na strokovne posege, tudi v luči plodnega sodelovnja s svetovalno službo Slovenije. Poletni in zgodnje jesenski čas je primeren za obiske na kmetijskih gospodarstvih, kot tudi za skupinska srečanja, saj so opravila na kmetijskih kulturah intenzivna, kar velja v prvi vrsti za vinogradništvo in oljkarstvo. Skladno s tem je Kmečka zveza v tem časovnem odbdobju priredila številne pobude, ki so zadevale vse pomembne kmetijske pridelovalne usmeritve na Tržaškem, Goriškem in Benečiji. Pri pregledu se bomo omejili le na pomembnejše, ki dovolj izčrpno prikazujejo široko delovno paleto slovenske zamejske kmečke ustanove. Obenem želimo opozoriti, da Kmečka zveza skrbi za strokovno izobraževanje svojih številnih članov tudi s tiskano besedo na posebni strani, ki jo objavlja ob nedeljah Primorski dnevnik. Na omenjeni strani skuša svetovalna služba organizacije zajeti strokovno tematiko, ki zadeva najbolj razširjene in gospodarsko najpomembnejše panoge. Pred pregledom pomembnejših strokovnih pobud pa bi se radi za kakovostno sodelovanje zahvalili slovenskim kmetijskim strokovnjakom svetovalne službe iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Upoštevajoč razširjenost, gospodarski pomen in perspektivnost vinogradništva in vinarstva je svetovalna služba namenila največjo pozornost tej dejavnosti, s številnimi ogledi vinogradov, tudi v sodelovanju s slovenskimi fitopatologi, za preverjanje zdravstvenega stanja trtnih nasadov. Obiski, tako v vinogradništvu kot pri drugih pridelovalnih usmeritvah, so bili tudi prilika za izmenjavo izkušenj, zlasti na področju varstva rastlin, ki postaja vse zahtevnejše vsled širjenja novih bolezni in škodljivcev na obeh straneh meje. Ameriški skržat je zaskrbljujoč primer, ki to potrjuje. Na področju vinarstva velja poudariti velik napor svetovalne službe za analize grozdja, mošta in vina za pravilno strokovno usmerjanje vinogradnikov in vinarjev pri trgatvi, predelavi grozdja ter negi mošta in novega vina. S tem v zvezi bomo omenili strokovno predavanje o omenjenih posegih v začetku meseca septembra, pred začetkom trgatve, ki ga je vodila enologi-nja KGZ Nova Gorica Majda Brdnik v sodelovanju s čezmejnimi področnimi strokovnjaki. Njeno izvajanje ter posegi strokovnjakov Kmečke zveze so nudili številnim prisotnim čezmejnim vinogradnikom možnost ažurniranja strokovnega znanja, ki je v stalnem in hitrem razvoju. Za želeno bodoče sodelovanje pri trženju in promociji domačih pridelkov in izdelkov so bila pomembna srečanja čezmejnih strokovnjakov za dosego skupne blagovne znamke terana. Srečanjem, ki so se odvijala med letom, bodo sledila druga, kajti iskanje skupnih rešitev bi bilo koristno razširiti tudi na druge kmetijske proizvode, kot so pršut, sir in med. Kar zadeva intenzivno delovanje na področju vinarstva bomo še omenili sodelovanje fitopatologov iz Furlani-je Julijske krajine in Slovenije ter izmenjavo čezmejnih področnih strokovnjakov, da bi našli možne izhode in rešitve za trženje vin. Sodelovanje je potrdilo, da so stiki med strokovnjaki učinkovito sredstvo za pretok in izmenjavo znanja in izkušenj. Manj razvejano, a kljub temu pomembno in koristno, je bilo delovanje na področju živinoreje in sirarstva. KLjub že dolgo trajajoči krizi tega sektorja, tako na slovenskem kot na zamejskem delu Krasa, je na Tržaškem nekaj rejcev - kot so imeli možnost preveriti tudi strokovnjaki in rejci iz Slovenije - doseglo zadovoljive gospodarske dosežke z inovativnimi posegi, bodisi pri proizvodnji kot tudi trženju svojih mlečnih izdelkov z neposredno prodajo na kmetiji in tipicizacijo svoje proizvodnje. Gre za izkušnje, ki bi jih kazalo prenesti tudi na Kras v matici. Pri teh in drugih pobudah lahko nudijo svojo pomoč tudi javne uprave. Na srečanju strokovnjakov je bilo med drugim poudarjeno, bi lahko uprave s ciljnimi področnimi posegi pridobile čedalje večji pomen pri ohranjanju in krepitvi te dejavnosti, ki ima nenadomestljivo vlogo pri varstvu okolja in krajine. Tudi v oljkarstvu je bilo delovanje Kmečke zveze pestro in se je udejani-lo predvsem v sodelovanju s področnimi strokovnjaki svetovalne službe Slovenije in FJK, zlasti na področju varstva oljke s posebnim poudarkom na zatiranju oljčne muhe, najnevarnejšega škodljivca oljke, ki je v poznem poletju močno ogrožal to kulturo. Čezmejno sodelovanje je potrdilo, da govori stroka skupen jezik tako pri ekološkem kot tradicionalnem načinu gojenja oljke, kar velja tudi za ostala opravila v oljčnikih, zlasti rez in gnojenje. To so potrdili namenski ogledi oljčnih nasadov in skupinska srečanja v čezmejni sestavi, bodisi strokovnjakov kot oljkarjev. Čeprav se je vtnarstvo vsled razlaščanja predmestnih tržaških vrtov in rastoče ostre konkurence pridelovalcev ostalih predelov Italije in drugih držav močno skrčilo in izgubilo večstoletno vodilno mesto v kmetijskem sektorju na Tržaškem, je ohranilo svoje dostojanstvo in gospodarski pomen. Z novimi pristopi je še možna ohranitev in utrditev te dejavnosti, tudi zaradi tega, ker se je po nekaj desetletjih polegel val razlaščanja zemlje. O tem so se prepričali tudi pridelovalci in strokovnjaki iz Slovenije z obiskom zelenjadarskega gospodarstva na Tržaškem, ki je doseglo zavidljivo gospodarnost z dvema inovacijama: razširitvijo palete svoje ponudbe z gojenjem novih zelenjadnic ter z neposredno prodajo svojih pridelkov na tržnicah. Poleg tega se proizvajalci zelenjave dokaj uspešno zavzemajo za to, da bi se med vse številnejšimi kupci utrdilo prepričanje, da je domače boljše in ga je zato vredno primerno cenovno nagraditi. Pri tem bi morale imeti pomembno vlogo tudi javne ustanove, predvsem didaktične (vrtci, šole, ipd). Izmenjava čezmejnih obiskov pridelovalcev in strokovnjakov bi po mnenju Kmečke zveze lahko prinesla do hitrejšega in učinkovitejšega reševanja strokovnih problemov, kot tudi do sodelovanja in rezultatov na področju promocije in trženja. Treba je omeniti tudi delovanje Kmečke zveze v Benečiji in sicer na področju izkoriščanja biomas. Slovenska kmečka organizacija v Benečiji že vrsto let vzdržuje plodne stike s sorodnimi organizacijami v Posočju, s Kmetijsko gozdarskim zavodom, Zavodom za gozdove Slovenijei n krajevnimi upravami, zlasti kar zadeva posredovanje izkušenj in dobrih praks. Zveza je na tem področju priredila tudi srečanje o uporabi lesnih biomas za ogrevanje ter o uporabi fotovoltaičnih sistemov, tudi z vidika njihovega ekonomskega učinka. RAZŠIRJENA SADNA VRSTA Aktinidija Magda Šturman Aktinidija je zelo priljubljena in razširjena sadna vrsta tudi v naših krajih. Ker je prav sedaj čas, ko začnemo s pobiranjem sadežev, bomo na kratko opisali gojenje, predvsem pa pobiranje. Rastlina spada v družino Actinidiaceae. Najbolj je znana vrsta Actini-dia chinnesis. Zanimivi, a manj razširjeni sta poleg drugih tudi vrsti Actini-dia arguta in Actinidia kolomikta. Actinidia arguta daje manjše, a tržno zanimive plodove. Sadeže lahko pojemo z olupkom vred, saj nimajo značilne kosmate povrhnjice. Ta vrsta kivija je veliko bolj odporna na nizke zimske temperature in bolezni, sadeži pa niso obstojni. Aktinidija je vzpenjavka, za rast potrebuje oporo, saj ima bolj površinski koreninski sistem. Deblo ima številne mladice, ki nosijo mešane in lesne brste in rastejo zelo močno in naglo. Aktinidija je dvodomna rastlina, moški in ženski cvetovi so na različnih rastlinah. Zato imamo moške rastline in ženske rastline. Je žužkocvetna rastlina, za oprašitev potrebuje čebele. Ker pa vonj cvetov ni dosti privlačen, je uspešnejše, da v nasad namestimo panje v času cvetenja. Aktinidija je zelo prilagodljiva različnim zemljam, najbolje pa uspeva v srednjih tleh. Zahteva globoka, bogata in zračna tla. Bolje uspeva v toplejših in zavetnih legah. Na mraz je občutljiva, pa čeprav se dobro prilagodi našim krajem. Brsti pred trto, zato je bolj izpostavljena pomladanskim pozebam. Zelo občutljiva je tudi na zastajanje vode v tleh in na apnenec v zemlji. Tudi močne burje aktinidija ne mara, zato ji moramo poiskati zavetno lego. Izmed sort je najbolj razširjena in cenjena po celem svetu HAYWARD. Ostale sorte so še ABBOT, ALLISON, BRUNO, MONTY, TOP STAR in druge. Izmed opraševalcev pa naj omenimo MATUA in TOMURI, ki dobro opra-šujeta predvsem sorto Hayward. Pri izbiri opraševalcev je važno, da cvetenje sovpada z žensko sorto. Aktinidijo sadimo na izrazito sončno lego. Pred sajenjem tla pripravimo in založno gnojimo.Pred sajenjem je pomembno, da rastlinam pripravimo močno ogrodno strukturo. Sadimo 1 moško rastlino na vsakih 5 do 7 ženskih rastlin. Če je oplojevalcev premalo, je plodov malo in so drobni ter nepravilni. Takoj po sajenju moramo skrbno zalivati. Vzgojne oblike so latnik, podobno kot pri trti, kjer je sadilna razdalja približno 5 x 4 m. Manj razširjena je kordonska vzgoja. Obrezovanje aktinidije je precej podobno trti, le da enoletne rozge puščamo nekoliko daljše. Aktini-dija obrodi na mladikah, ki poganjajo iz očes enoletnih rozg in so zrasle iz dvoletnega lesa. Rastlina je zelo bujna, zato večkrat potrebuje tudi poletno rez. Takrat odstranimo bohotivke, redčimo in skrajšamo rodne mladice. Molje je, če teren med gojenjem zatravimo. Aktinidija potrebuje veliko vode, zato jo moramo po potrebi zalivati. Vsako leto gnojimo z dušikom, fosforjem, kalijem in magnezijem, vsaki 2 - 3 leta pa tudi z dobro zrelim hlevskim gnojem. Ker je rastlina podvržena klorozi, jo škropimo z železom. Večkrat jo napade botritis. Če je v prejšnjem letu ta bolezen napadla rastlino in v primeru vlažnega vremena preventivno škropimo s specifičnimi pripravki, ko odpadajo venčni listi in vsaj 3-4 tedne pred pobiranjem. Sadežu aktinidije pravimo kivi. Večino sort kivijev začnemo pobirati od druge polovice oktobra dalje. Prezgodaj pobrani sadeži niso okusni. Za tržišče in za skladiščenje jih poberemo nekoliko pred zrelostjo. Večji proizvajalci pa se za določanje zrelosti poslužujejo penetrometra, to je naprave, ki določi trdnost mesa plodov, in refraktometra. Po zakonu je dovoljeno, da jih pobiramo, ko plodovi dosežejo vsaj 6,2 sladkorne stopnje po Brixovi lestvici, pa čeprav je splošno mnenje, da je ta stopnja sladkorja prenizka. Dokazano je, da če želimo imeti sladke sadeže, morajo po enomesečnem skladiščenju doseči sladkorno stopnjo, ki ne sme biti izpod 16 stopenj, kar pomeni, da mora v času obiranja ta stopnja doseči najmanj 8 točk po omenjeni lestvici. Stopnjo sladkorja po Brixovi lestvici določamo z refraktometrom, ki je natančna in zelo lahko uporabljiva naprava. Potrebujemo le nekaj kapljic ki-vijevega soka in sladkorno stopnjo hitro razberemo po lestvici, ki se nahaja v notranjosti inštrumenta. Kakovosten refraktometer stane okrog 150-180 evrov, vendar je to dobra investicija, zlasti če smo tudi vinogradniki, saj ga ob času trgatve uporabljamo tudi za določanje sladkorne stopnje grozdja. Refraktometer uporabljamo tudi pri določanju sladkorne stopnje drugih vrst sadja. Za domačo uporabo kivije pobiramo sproti, ko so zreli in sladki. To ugotovimo, ko so plodovi pri peclju dovolj mehki. Sladkor po Brixovi lestvici naj bo okrog 16 stopinj. Za sprotno porabo jih lahko poberemo tudi, ko je listje odpadlo, vendar pred mrazom. Pobiramo jih s škarjami ob suhem vremenu. Hranimo pa jih v hladnem, zračnem in čistem prostoru, po možnosti daleč od jabolk in hrušk. Koščičarji namreč sproščajo etilen, ki pospeši dozorevanje kivija. Najlepše plodove hranimo v plastičnih luknjastih nizkih kištah. Zdravi in malo pred popolno dozorelostjo pobrani plodovi trajajo 2 - 3 mesece. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 27. oktobra 2013 19 italija - Drugi dan kongresa Vsedržavnega združenja sodnikov Kdor je obsojen na 3 leta, ni etično, če kandidira Tako ocenjuje tajnik sindikalne organizacije italijanskih sodnikov Carbone RIM - Kdor je pravnomočno obsojen na več kot tri leta zapora ne bi smel kandidirati za politične funkcije. To je etični princip. Dejstvo, da je bilo treba ta princip uzakoniti s posebnim zakonom dokazuje šibkost italijanske politike. Tako je med včerajšnjim drugim dnevom 31. kongresa vsedržavnega združenja sodnikov (ANM) izjavil tajnik sindikalne organizacije italijanskih sodnikov Mauri-zio Carbone. Slednji ni izrecno imenoval nekdanjega predsednika vlade, sedanjega pravnomočno obsojenega davčnega utajevalca Silvia Berlusc-sonija, a namig na njegov primer je bi več kot očiten. Pravica in družba: možno obzorje je naslov letošnjega kongresa italijanskih sodnikov. Carbone je poudaril, da bi morala politika sama razumeti omenjeno etično načelo, a ker tega »včasih« ne razume, mora poseči sodstvo. Na kongresu je odmeval tudi poseg podpredsednika višjega sodnega sveta Micheleja Viettija. Opozoril je, naj sodniki »ne posegajo na politično področje«, ker bi to pomenilo »delegitimacijo pravnega reda.« Dodal pa je tudi, da bi politika ne bi smela soliti pameti sodstvu, temveč izglasovati zakone, ki bi jih morali nato sodniki izvajati. Vietti se je vsekakor zavzel za reformo sodnega sistema. Državljani potrebujejo bolj učinkovit in verodostojen sodni sistem. Ta mora postati agilnejši, otresti se mora vseh navlak, le na ta način bo koristil gospodarstvu in konkurenčnosti. Oglasil se je tudi predsednik ANM Rodolfo Sabelli. Slednji je bil deležen številnih kritik iz vrst Ljudstva svobode, ker je opozoril, da se pravica ne more »upogniti političnim interesom«. Sabelli je potrdil, da mora ostati sodstvo samostojno, kot to predvideva ustava. O sodno-politični zadevi Berlusconi je včeraj govorila tudi predsednica senatne komisije za ustavna vprašanja Anna Finocchiaro. Obregnila se je ob načinu glasovanja za »izgon« Berlusconija iz senata. O tem, ali bo javno ali tajno, bo odločal odbor za pravilnik, ki se bo sestal v torek, potem ko se bo predsednik senata Grasso vrnil iz Združenih držav. istat - Polovica jih več ne išče službe Šest milijonov ljudi v Italiji je brez dela RIM - V Italiji je uradno 3,07 milijona brezposelnih. Če pa tem dodamo 2,99 milijona ljudi, ki so izgubili vsako upanje in sploh več ne iščejo dela, pomeni, da je v državi kar šest milijonov ljudi brez službe. Med temi so večinoma mladi in ljudje v južni Italiji, ki ne iščejo več dela, čeprav bi se radi zaposlili. To je žalostna slika, ki je izšla iz zadnje raziskave zavoda Istat glede t.i. »potencialne delovne sile« v državi. Po podatkih te raziskave, ki jih je včeraj objavil Istat, je bilo v drugem tromesečju letos 2.899.000 oseb med 15. in 74. letom starosti, ki ne iščejo aktivno delovnega mesta, a bi radi delali (njihov odstotek 11,4 je trikrat večji od evropskega povprečja v drugem trome-sečju letos, se pravi 3,6 odstotka). Tem je mogoče dodati 99 tisoč ljudi, ki so aktivno iskali delovno mesto, toda niso bili pripravljeni takoj začeti delati. V prvi skupini (ljudje, ki ne iščejo službe, čeprav bi se radi zaposlili) je bilo kar 1,3 milijona ljudi, ki ne iščejo zaposlitve, ker Levo podpredsednik višjega sodnega sveta Vietti, ob njem Napolitano ansa italija - Kandidat za tajnika DS proti proporčnemu sistemu Renzi vihari FIRENCE, RIM - V levi sredini Matteo Renzi krepi svojo kandidaturo za novega tajnika Demokratske stranke, v desni sredini pa se krepi razkol v sedaj že pokojnem Ljudstvu svobode. Firenški župan je na vsakoletnem srečanju v domači Leopoldi ostro obsodil skomine nekaterih predstavnikov Demokratske stranke po uvedbi proporčnega sistema. Kdor zmaga, zmaga. Če bo vladal dobro, bo nadaljeval z delom, v drugačnem primeru bo odšel domov, je izjavil brez ovinkarjenja. Srečanja v Firencah se je letos prvič udeležil tudi tajnik Demokratske stranke Guglielmo Epifani. V štirih minutah - kolikor znaša čas za posege vseh udeležencev - je poudaril, da je »Matteo močan, a ni edini. Obstajajo tudi drugi,« je dodal. Gotovo je imel v mislih drugega kandidata za tajnika, Tržačana Giannija Cuperla. V vrstah desne sredine se medtem poglablja prepad med tistimi, ki so zvesti Silviu Berlusconiju in so z veseljem sprejeli odločitev o ukinitvi Ljudstva svobode in obuditvi Forze Italia, in tistimi, ki so bližji ministrom Ljudstva svobode, s podpredsednikom Angelinom Alfanom na čelu. Tako je minister za reforme Gaetano Quagliariello sicer poudaril, da je treba Berlus-conija »braniti«, obenem pa je menil, da je razpust Ljudstva svobode napaka, saj to mora ostati vladna stranka (s čemer je potrdil podporo Lettovi vladi). Tudi poslanec Fabrizio Cicchitto je bil mnenja, da Ljudstvo svobode še ni za staro šaro. Za njegovo razpustitev je potrebna dvotretjinska večina na zasedanju vsedržavnega sveta stranke, je spomnil. Matteo Renzi (levo) in Guglielmo Epifani ansa češka - Predčasne parlamentarne volitve Zmaga socialdemokratov Vendar ne bodo mogli sestaviti leve vlade skupaj s komunisti - Volitve po večmesečni vladni krizi, ki je odnesla desnosredinskega premierja Nečasa Vodja ČSSD Bohuslav Sobotka ansa PRAGA - Na dvodnevnih predčasnih parlamentarnih volitvah na Češkem so po pričakovanjih slavili socialdemokrati (ČSSD). Po preštetju skoraj vseh glasovnic je ČSSD prejela 20,5 odstotka glasov podpore. Kot kaže, pa ne bodo uspeli sestaviti želene vladne koalicije s komunisti (KSČM), ki so s 14,9 odstotka glasov pristali na tretjem mestu. Socialdemokrati lahko po preštetih 98,89 odstotka glasovnic računajo na 52 sedežev v 200-članskem parlamentu, KSČM pa na 34 sedežev, kar pa ne zadostuje za večino levih strank, poročajo tuje tiskovne agencije. Na drugo mesto se je z 18,7 odstotka glasov uvrstilo novoustanovljeno politično gibanje Ano milijarderja in medijskega tajkuna Andreja Babiša. Slednji lahko računa na 48 sedežev, vendar pa tudi morebitna koalicija med ČSSD in Ano ne prinaša trdne večine v parlamentu. Liberalno-konservativna stranka TOP 09 Karla Schwarzenberga je prejela 11,9 odstotka glasov in bo imela v parlamentu 25 sedežev. S po sedmimi odstotki in med 13 do 15 sedeži lahko računajo krščansko-demokratska ljudska stranka (KDU-ČSL), konservativna Državljanska demokratska stranka (ODS) ter gibanje češko-japonskega podjetnika Tomia Okamure, Zora za neposredno demokracijo. Zunaj parlamenta pa so ostale Stranka državljanskih pravic (SPOZ), katere častni predsednik je Miloš Zeman, kot tudi Zeleni ter evroskeptično gibanje Glavo gor!, ki je uživalo podporo nekdanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Volilna udeležba, na katerih je okoli 8,4 milijona volilnih upravičencev izbiralo 200 poslancev parlamenta, je bila 59-odstotna. Predčasne parlamentarne volitve so bile razpisane po večmesečni vladni krizi, ki je poleti z oblasti odnesla desnosredinsko vlado premiera Petra Neča-sa. Pričakovati je bilo, da bodo volivci, razočarani nad težkim gospodarskim položajem v državi in korup-cijskimi škandali, mandat podelili levim strankam. so prepričani, da je ne bodo našli. Skratka, gre za ljudi, ki so izgubili vsako upanje. Stanje je najhujše v južni Italiji in med mladimi. Od 3.075.000 brezposelnih v drugem tromeseč-ju jih je skoraj polovica v južni Italiji (1,458 milijona), več kot polovica pa je bilo mladih (1.538.000 oseb med 15. in 34. letom starosti, od katerih 935 tisoč med 25. in 34. letom starosti). Če se osredotočimo na t.i. potencialno delovno silo, je največ ljudi, ki ne išče službe, v južni Italiji. Teh je namreč 1.888.000 od 2.998.000. Kar zadeva mlade, je bilo 538 tisoč potencialnih delavcev med 15. in 24. letom starosti in 720 tisoč med 25. in 34. letom starosti. Po podatkih zavoda Istat je bilo v drugem tromesečju 650 tisoč zaposlenih s skrajšanim delovnim časom oz. manjšo plačo, več kot 2,5 milijona ljudi (200 tisoč več glede na isto obdobje leta 2012) pa jih je bilo proti volji zaposleno s polovičnim delovnim časom. Zdravnik, odgovoren za smrt Michaela Jacksona, odslužil kazen LOS ANGELES - Nekdanji osebni zdravnik pokojnega pop zvezdnika Michaela Jacksona bo JUTRI izpuščen iz zapora, saj je odslužil dveletno kazen zaradi uboja, je sporočila njegova odvetnica Valerie Wass. 60-letni Conrad Murray je bil leta 2011 spoznan za krivega nenaklepnega uboja. Porota je ugotovila, da je bil odgovoren za smrt pevca, ker mu je za zdravljenje nespečnosti predpisoval močna pomirjevala. Murray je bil obsojen na štiri leta zapora, a so mu kazen zaradi lepega vedenja skrajšali. Po poročanju medijev se želi po prihodu iz zapora znova ukvarjati z zdravniškim poklicem. Gruzijci po desetih letih volijo naslednika Sakašvilija TBILISI - Gruzijci bodo danes po desetih letih izvolili naslednika predsednika Mihaila Sakašvilija. Zmaga se obeta zavezniku njegovega političnega tekmeca, premierja Bidzine Ivanišvili-ja. Po volitvah se bo v skladu z ustavnimi spremembami velik del ključnih pooblastil prenesel z novega predsednika na premierja. Volitve predstavljajo konec Sakašvili-jevih dveh mandatov na položaju, kolikor jih dovoljuje zakonodaja. Od tega je zadnje leto zaznamoval napet odnos med njim in predsednikom vlade, milijarderjem Ivanišvilijem. Prav kandidatu slednjega se na volitvah obeta zmaga. Gre za celo v domovini doslej slabo poznanega 44-letnega Giorgija Margvelašvilija, ki je krajši čas zasedal položaj ministra za izobraževanje. V Beogradu pokopali Jovanko Broz BEOGRAD - V Beogradu so včeraj z vojaškimi častmi pokopali Jovanko Broz, vdovo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Pokopali so jo v Hiši cvetja na Dedinjah ob njenem soprogu. Jovanka Broz je umrla prejšnjo nedeljo v starosti 88 let.Pred Hišo cvetja so se že pred prihodom krste s posmrtnimi ostanki zbrali številni Beograjčani, da bi se poklonili spominu »zadnje ikone Jugoslavije«, kot je Jovanko Broz označila nemška tiskovna agencija dpa. ŠPORT Nedelja, 27. oktobra 2013 20 APrimorski r dnevnik Ob 10.30 VN Indije NEW DELHI - Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) bo na dirki za veliko nagrado Indije začel s prvega startnega mesta, sedmič v tej sezoni in 43. v karieri. V Greater Noi-da pri New Delhiju je 0,75 sekunde zaostal njegov rojak Nico Rosberg, tretji je bil Britanec Lewis Hamilton (oba Mercedes). Edini tekmec Vettla v boju za naslov svetovnega prvaka Španec Fernando Alonso (Ferrari) je bil osmi. Za skupno slavje v sezoni 2013 bo dovolj že peto mesto. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Latvala prevzel vodstvo BARCELONA - Finec Jari-Matti Latvala (VW) vodi po drugem dnevu relija po Kataloniji. Po devetih od skupno petnajstih hitrostnih preizkušnjah letošnje predzadnje dirkešnje za svetovno prvenstvo je na drugem mestu Španec Daniel Sordo (Citroen), ki zaostaja 1,6 sekunde, tretji pa je Belgijec Thierry Neuville (Ford) z zaostankom 29,3 sekunde.Na četrtem mestu je Francoz Sebastien Ogier (VW), ki si je že pred dirko v Kataloniji zagotovil naslov svetovnega prvaka. alpsko smučanje - Tina Maze zelo razočarala na krstnem nastopu v Soldnu Massi: »To je alarm« SÖLDEN - V taboru Tine Maze ne skrivajo, da so po 18. mestu na uvodnem veleslalomu sezone svetovnega pokala v Söldnu šokirani. Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze in njen življenjski sopotnik, je po nastopu povedal: »Ta nastop je sprožil alarm. Potrebno je urediti stvari in drastično reagirati. Ze po prvem zavoju sem videl, da smo danes 'mrtvi'.« Da ne bo polemik, je Massi takoj poudaril, da za slab izid ni kriva zamenjava trenerja Livia Magonija z njegovim rojakom Walterjem Ronconijem, serviser pa je ostal Andrea Vianello. »Nimam nobenega dvoma v smuči in serviserja, če bi mogel priseči, bi prisegel prav na ti dve stvari. Lahko bi tudi dejal, da je bila Tessa Worley danes slabša, Maria Höfl Riesch je padla, Lindsey Vonn ni prišla. Lara Gut pa je bila dobra že na treningih ... Tina Maze je pač taka, da tedaj, ko ji ne gre, ji pač ne gre. Ima kondicijo, smučarsko bazo, tehniko in material. Glava pa je zelo kompleksna. Tudi ni mogoče, da bi prišel kak psiholog in s čarobno palico vse uredil. Ne bo, je pa tu cel kup dejavnikov. Zaupanje v novega trenerja, v lastne sposobnosti, v druge ob njej ... Pritisk je obstajal po tako uspešni nogomet - D-liga Triestina v gosteh boljša od pepelke V vnaprej igrani tekmi nogometne D-lige je Triestina v kraju Borgo Valsugana končno prišla do prve zmage v gosteh. Domači Union Ripa je premagala s 3:0. Vsi goli so padli šele v drugem polčasu, dosegli pa so jih Go-deas v 14., Da Ros v 16. in Sesso-lo v 26. minuti. Triestina je pred to tekmo na štirih gostovanjih iztrgala le točko, tokrat pa je igrala napadalno in bila prepričljivo boljši tekmec od svojih nasprotnikov, z zmago pa se je tudi izvlekla iz spodnjega dela lestvice. Na zadnjem mestu je sam prav Union Ripa, tako da bo treba počakati še nekaj časa, da bdo navijači vedeli, ali se Triestini res obetajo boljši časi. ACEGAS - Tržaški košarkarski prvoligaš bo tekmo prvenstva Legadue Gold odigral danes v Jesiju (18.00) proti domači ekipi Fileni, ki ima na lestvici le dve točki, dve manj od Tržačanov. ŽENSKE - Prvi derbi ženske košarkarske A2-lige v tržaški športni palači je osvojila mestna Ginnastica Triestina. SGT je z 59:52 premagal miljski Interclub. ROKOMET - Tržačani so bili v tem krogu A1-lige prosti. Iyi-di: Oderyo - Boyen 28:31, Meran - Pressano 27:25, Brixen - Volo-gen 27:17, Cassano Magnano -Mzzocorona n.p. prejšnji sezoni. Je Slovenka, ki prihaja iz majhne vasice. Jasno, da je bil pritisk. Ne iščem izgovorov, toda včasih pade v to staro Tino. Ze velikokrat v preteklosti smo naredili prave poteze in se je po padcih pobrala ter osvajala odličja. Tudi tokrat bom ostal ob njej in poiskali bomo rešitve,« je še dejal Massi. Zelo razočarana je bila seveda tudi Mazejeva. »Ze zadnjih nekaj tednov zavoji na treningih niso bili taki, kot bi si želela; tudi danes je bilo tako. Potem pa prideš na tako zahtevno strmino s pritiskom favoritke, kar je zelo težko. Če imaš malo negotovosti, je težko spustiti smuči. To se je danes videlo. Nisem imela ritma. Ta dan bom morala čim prej pozabiti in se osredotočiti za naprej,« je dejala. Ze po prvi vožnji je bila z več kot dvema sekundama za vodilno in poznejšo zmagovalko Laro Gut iz Švice na šestem mestu, po finalu pa je zdrsnila na rob dvajseterice. Za Laro Gut je bila to prva veleslalomska zmaga sploh in prva za Švico na tem ledeniku. Razočarani so tudi v italijanskem taboru. Edina dobra novica je ta, da je Nadia Fanchini dosegla v drugi vožnji najboljši čas, a je je bila po prvi šele na 29. mestu je ta rezultat zadostoval le za končno 14. mesto. Takoj za Tino se je uvrstila Denise Karbon, Francesca Bri-gnone pa je po 10. mestu v prvi vožnji končala šele na 25. mestu. »Nobena se ni držala smernic, ki smo jih zastavili poleti,« je bil razočaran Magoni. Danes bo na vrsti moški veleslalom. Po napovedih bo sončno in toplo kot včeraj, ko so na razplet tekme gotovo vplivale tudi visoke temperature. Izidi: 1. Lara Gut (Švi) 2:25,16; 2. Kathrin Zettel (Avt) +0,84; 3. Viktoria Rebensburg (Nem) 2:26,44; 4. Anna Fenninger (Avt) 2:26,57; 5. Tina Wei-rather (Lie) 2:26,74; 6. Mikaela Shiffrin (ZDA) 2:26,78; 7. Maria Pietila-Holm-ner (Šve) 2:27,07; 8. Jessica Lindell-Vi-karby (Šve) 2:27,33; 14. Nadia Fanchini (Ita) 2:28,01; 18. Tina Maze (Slo) 2:28,21; 19. Denise Karbon 2:28,22; 25. Federica Brignone (obe Ita) 2:28,75; 29. Katarina Lavtar (Slo) 2:29,71. Tina Maze med tekmo v Soeldnu ansa Rainer Schönfelder odložil smučke Avstrijski alpski smučar Rainer Schonfelder je končal aktivno športno kariero. Slalomski specialist je v dolgoletni karieri petkrat zmagal na tekmah za svetovni pokal, ob tem pa je osvojil tudi dve bronasti odličji na zimskih olimpijskih igrah v Torinu leta 2006 ter dve srebrni na svetovnem prvenstvu v Bormiu leta 2005.Le-ta 2004 je smučar, ki je bil znan tudi kot veliki zabavljač, zmagal tudi v slalomskem seštevku svetovnega pokala, skupno je v slalomih 16-krat stal na stopničkah. odbojka - A1 -liga Manià izgubil v Perugii V vnaprej igrani tekmi odbojkarske A1-lige je Modena, za katero igra tudi Števerjanec Loris Manià, s 3:2 (22:25, 25:21, 25:16, 20:25, 15:11) izgubila v Perugii. Manià je v polju sprejel 19 žog z 90% izkoristkom, en sprejem je zgrešel. Za Modneo je Poljak Bartman dosegel 21 točk, pri gostiteljih pa Aleksander Ata-nasijevic 22. EP 2015 - Slovenski odbojkarji bodo v drugem delu kvalifikacij za EP 2015 igrali v skupini A s Poljsko, Latvijo in prvouvrščeno ekipo skupine 3 iz prvega dela. Za moške kvalifikacije je prijavljenih 44 držav, EP pa bo leta 2015 v Bolgariji in Italiji. Neposredno pa sta že uvrščeni državi gostiteljici ter Rusija, Srbija, Francija, Nemčija in Belgija. TENIS - Kitajka Li Na in Američanka Serena Williams sta se uvrstili v današnji finale letošnjega zaključnega turnirja WTA v Carigradu z nagradnim skladom šest milijonov evrov. KOŠARKA - Liga ABA: Radnički -Union Olimpija 81:66 (15:14, 38:34, 60:47); Cibona - Cedevita 66:51; Zadar -Mega Vizura 75:81. MARATON - Na Gospodarskem razstavišču v slovenski prestolnici so uradno odprli Volkswagen 18. ljubljanski maraton. Tek na 10.000 m se bo danes začel ob 8.30, teka na 42 in 21 kilometrov ob 10.30, že 10 minut prej bo start paraplegikov na najdaljši razdalji. Za te teke se je prijavilo 14.714 udeležencev iz 40 držav. TRENER - Adam Nawalka, nekdanji nogometni reprezentant, je postal selektor nogometne reprezentance Poljske. Naslediku Waldemarja Fornalika so za cilj postavili uvrstitev na EP 2016 v Franciji. NOGOMET Barceloni prvi »el clasico« BARCELONA - Prvi letošnji derbi španskega prvenstva se je na stadionu Camp Nou končal z zmago Barcelone, Real Madrid pa redkih priložnosti, ki jih je imel, ni znal uspešno konkretizirati. Zmaga je bila sladka tudi za novega zvezdnika Kataloncev, Brazilca Neymara (na sliki levo), ki je že v 19. minuti lepo preigral svojega branilca in povedel svoje moštvo v vodstvo. Po golu je Barcelona še pritiskala, a s Khediro je bil bolj nevaren Real. V drugem polčasu je Barcelona uspešno uspavala igro, dokler se ni prebudil Cristiano Ronaldo. Njegov strel je odlično odbil Valdes, enkrat ga je v kazenskem prostoru morda nepravilno zaustavil nasprotnik. Benzema, ki je v zadnjih 30 minutah zamenjal bledega Baleja, je s strelom od daleč zadel prečko, 13 minut pred koncem pa je na 2:0 izid postavil Alexis Sanchez. Real je zadetek z Jesejem dosegel šele v sodnikovem podaljšku. nogomet Italijanska A-liga Inter zmagal po enem mesecu Na San Siru je padla Verona MILAN - Po enem mesecu je Inter končno spet prišel do prvenstvene zmage. Sinoči je s 4:2 premagal Verono. Dva gola je dosegel že v prvih 12 minutah (av-togol in Palacio). Potem ko je Verona znižala zaostanek s Carrizo (32), sta pred odmorom zadela tudi Cam-biasso in Rolando. V drugem polčasu je za goste zadel še Romulo. Popoldanska tekma: Sampdiria - Atalanta 1:0 (0:0). Strelec: Mustafi v 56. min. Vrstni red: Roma 24, Napoli in Juventus 19, Inter 18, Verona 16, Fiorentina 15, Atalanta 12, Milan in Lazio 11, Torino, Udinese in Cagliari 10, Parma in Sampdoria 9, Livorno in Genoa 8 Catania in Sassuo-lo 5, Chievo 4, Bologna 3. Danes ob 12.30 Napoli - Torino, ob 15.00 Bologna - Livorno, Catania - Sassuolo, Chievo - Fiorenti-na, Juventus - Genoa, Parma - Milan, Udinese - Roma, ob 20.45 Lazio - Cagliari. B-LIGA - Izidi 11. kroga: Bari - Trapani 1:1, Brescia - Siena 2:2, Carpi - Latina 1:1, Juve Stabia - Empoli 0:2 Lanciano - Padova 1:0, Palermo - Varese 0:0, Spezia - Modena 2:1 Ternana - Crotone 2:3, Reggina - Pescara 2:3, jutri Novara - Cesena, v torek Cittadella - Avellino. 1. SLOVENSKA LIGA - Zavrč - Krka 3:0 (3:0); Triglav - Olimpija 1:0 (1:0); Domžale - Rudar Velenje 0 .0; Gorica - Luka Koper 3:0 (1:0). Danes: 15.00 Celje - Maribor. ŽENSKE - Kvalifikacije za žensko SP 2015 na koprski Bonifiki: Slovenija - Nemčija 0:7 hockey in line Polet spet gladko zmagal Polet ZKB Kwins - Civitavecchia Skating 8:2 (2:1) Polet ZKB Keins: Galessi, M. Kokorovec, Medeot (1), Battisti (2), S. Kokorovec, Fabietti (2), Mariotto (2), Hidudu, Montenesi, Zol, Poloni, deiacco (1). Hokejinsti in line Poleta so tudi v drugem domačem nastopu na Pikelcu, ki je bil obenem tudi drugi prvenstveni nastop A2-lige sploh, vnovič dosegli gladko zmago, tokrat le z golom manj kot na prvi tekmi proti Sambenedette-seju. Polet je že od vsega začetka potisnil nasprotnike na njihovo polovico igrišča, kljub temu (ali pa morda ravno zato) v prvem polčasu ni uspel redno prebiti obrambe gostov. Kljub velikemu številu priložnosti so namreč gostitelji zadeli le dvakrat, gostje pa so jih enkrat presenetili v nasprotnem napadu. Polet je v drugem polčasu zvabil goste iz njihovega obrambnega kvadrata in tako imel več manevrskega prostora. Posledica tega je bil šest golov. Po vodstvu s 4:2 je Civitavecchia še enkrat zadela, nato pa morala priznati premoč domačih »konjev«. /—- nogomet - V promocijski ligi Popolen preobrat v Štandrežu, Vesna zadnji hip do točke odbojka - V Venetu prvo gostovanje Sloge Tabor Televita v državni B2-ligi Spet tie-break, a uspešen ŠPORT Nedelja, 27. oktobra 2013 21 S tekme v Križu kroma Tudi trener Murra je bil zadovoljen in dejal: »Zmaga je zelo pomembna za lestvico. Fantje dobro trenirajo med tednom, se trudijo in si zaslužijo take trenutke. Igrali smo boljše v prvem polčasu, v drugem smo malo popustili, saj nam ni uspelo obdržati enakega ritma kot v prvem.« Vesna - San Giovanni 2:2 (1:1) Strelc: 1:0 Gianneo v 19. 1:1 b 36. min., 1:2 v 67. min. in Škrbin v 88. min. Vesna: Carli, G. Kerpan, Rebula, Božič, Škrbina, Pin, Dragosavljevic, Vitali (Maddalena), Božičič, Muie-san, Gianneo (Bubnich). Trener: Zanuttig. Izenačujoči zadetek Luke Škrbine ob koncu drugega polčasa je predstavljal pošten zaključek uravnovešenega srečanja. Boljše so sicer začeli Križani. Izkušeni vratar črno-rdeče enajsterice Donna, je resneje posegel v 10. minuti nad prostim strelom iz sredine. Domači igralci so bili najbolj nevarni ravno iz prostih strelov in kotov, kjer so si tudi ustvarili povod za vodstvo v 19. minuti. Po predložku iz kota in gneči pred vrati je sodnik Carlevaris doso-dil enajstmetrovko Vesni, ki jo je Gianneo tudi uspešno izvedel. V drugi polovici prvega polčasa pa so mladi gostje le postali nevarnejši. Vesnini branilci so na levem boku večkrat dopuščali prodore proti Carlije-vim vratom, kar je bilo usodno v 38. minuti. Iztegnjena noga Vesninega branilca na črti kazenskega prostora je zrušila vezista San Giovannija, sodnik pa je zelo prepričano spet pokazal na belo točko, s katere je za 1:1 poskrbel Botta. Pred premorom bi lahko gostje tudi povedli, vendar se jim je, po preusmerjenem strelu, z odličnim posegom zoperstavil kapetan Carli. Tudi v drugem polčasu so v uvodnih minutah prednjačili gostje. Čeprav je Gorann Kerpan lepo prodiral po desnem boku, ritem Vesninih srednjih igralcev je bil prepočasen, napad pa preveč statičen. V 65. minuti je z volejem publiko predramil Muie-san, ki pa je žogo brcnil previsoko nad prečko. Takoj zatem pa je v 67. minuti po prvem neuspešnem prodoru San Giovannija, odbita žoga prišla do Ca-tere, ki je z odlično izvedenim strelom premagal Car-lija in s pomočjo spodnjega dela prečke poskrbel za mojstrski zadetek. Vse je kazalo na slavje gostov, vendar je kriško moštvo zbralo še zadnje moči in s precejšnim tveganjem pritiskalo na nasprotnikova vrata. Izenačenje je bilo še na dometu Zanuttigovih varovancev. V to je bil najbolj prepričan Škrbina, ki je predložek iz kota z glavo uspešno potisnil v mrežo. Ob tem dogodku je moral igrišče zapustiti Božičič, ki si je po prepiru z nasprotnikovim branilcem zaslužil rdeči karton. Ozračje je bilo vse do konca precej naelektreno, tudi na tribuni, kjer bi skoraj prišlo do pretepa. K sreči je trikratni sodnikov žvižg pomiril živce tako nogometašev kot gledalcev. Prvi letošnji neodločeni izid pa predstavlja zasluženo točko, vsaj tako je po srečanju dejal Vesnin predsednik Roberto Vidoni: »Srečanje je bilo popolnoma dopadljivo, korektno in na dobri tehnični ravni. Ekipi sta igrali zelo odprto, kar je seveda dopuščalo marsikateri protinapad. S svojimi igralci pa sem nadvse zadovoljen.« Vratar in kapetan kriške Vesne Edvin Carli pa je pogrešal razigranost, predvsem vezne linije:»Žal smo nekoliko zatajili na sredini igrišča, včasih pa smo bili v obrambi preveč odkriti. Proti mlajšim in prav tako ambicioznim tekmecem pa je tak izid, kljub našim hibam, sprejemljiv.« (mar) mladinci Kras v Trstu osvojil pomembne točke za sam vrh San Luigi - Kras 0:1 (0:0) Strelec: 30. minuta Caselli Kras: Karan, Costa (Miniussi), Castellano, Bianco, Sineri, Simeoni, Pe-tracci (Racman), Krizman, Halili (Ves-covo, Nali), Giani, Caselli. Trener: Campo. Kras je v tržaškem derbiju odnesel vse tri točke, s katerimi se je približal vrhu lestvice. Igra obeh ekip je bila vseskozi zelo intenzivna in agresivna, a v mejah dovoljenega. Na zelenici v bistvu ni prevladala nobena od dveh ekip, vsaka si je priigrala nekaj priložnosti, na koncu pa so bili uspešnejši igralci Krasa, ko je v drugem delu Caselli z glavo premagal vratarja po podaji Castellana. Juventina-Sangiorgina 2:1 (1:1) Strelca za Juventino: 46. Morsut, 78. Vukovič Ju-ventina: Sorci, Morsut, Racca, Ghirardo (od 71. Stabile), Sellan, Manfreda, Palermo (od 78. Concion), Zorzut, Bečirevič (od 71. Giolo), Markič, Vukovic. Trener: Mur-ra. Rumen karton: Ghirardo, Sellan, Markič, Giolo. Juventina se je z zmago nad Sangiorgino spet vrnila v boj za prva mesta in prvič zmagala na dveh zaporednih tekmah. Tri točke so še bolj dragocene, saj je premagala neposrednega tekmeca. Vsi igralci zaslužijo pohvalo, ker so se srčno borili do konca in predvsem, ker niso obupali po prejetem zadetku. Že od samega začetka so domačini pritisnili na plin in ustvarili tri priložnosti. Prvo je zapravil Bečirevič, ki je v 17. minuti neoviran v kazenskem prostoru slabo streljal. Štiri minute kasneje je Markič poskusil z razdalje, njegov strel pa je nasprotnikov vratar odbil v kot. Slednji je moral spet posredovati v 30. minuti, ko je Palermo preigral nasprotnikovega branilca in streljal iz težkega položaja. Vse je kazalo, da bo Juventina zadela, vendar so gostje nepričakovano povedli: v 34. minuti je nasprotnikov napadalec, ki je bil skozi celo tekmo trn v peti za Ju-ventinino obrambo, iz prostega strela zadel v zgornji desni kot. Gol ni zmedel domačinov, ki so potrpežljivo čakali na priložnost in jo po prečki Bečireviča dočakali prav ob izteku polčasa, ko je izenačil Morsut. V drugem delu se je zmanjšal ritem igre in srečanje je bilo bolj izenačeno. Gostje so imeli priložnost na začetku, Juventini pa ni uspelo ustvariti nevarnih situacij. Trener Murra je opravil vse zamenjave in prav ena od teh je izpeljala akcijo za zmagoviti gol: Stabile je potegnil po levem boku, podal do bolj oddaljene vra-tnice in našel prostega Vukoviča, ki je zadel. Ob koncu tekme je bilo vzdušje v slačilnici enkratno in igralci Juventine so se upravičeno veselili zmage. Casalserugo - Sloga Tabor Televita 2:3 (18:25, 25:18, 28:26, 17:25, 15:17) Sloga Tabor Televita: Bolognesi 18, Cet-tolo 10, Jerončič 6, Vasilij Kante 18, Ambrož Pe-terlin 0, Sirch 9, Matevž Peterlin (libero), Iac-carino 5, Mirko Kante, Princi 0. Trener Gregor Jerončič Sloga Tabor Televita je včeraj drugič v dveh kolih odigrala pet setov, tokratna tekma je (spet) trajala več kot dve uri. Casalserugo ni tista ekipa, ki je lani izpadla iz lige in bila potem vanjo vključena spet poleti, saj so jo popolnoma spremenili in bistveno okrepili in načrtujejo vsaj miren obstanek. Slogaši so začeli dobro in v prvem setu tudi brez večjih težav prišli do 25. točke. Zapletati se je začelo v drugem nizu, ko je na dan prišla trenutna homogenost domače ekipe, ki je set osvojila in prisilila Slogaše k predaji tudi v tretjem, ko je šlo za pravo maratonsko bitko in potem ko so našim odbojkarjem zmogli od-ščipniti kar 6 točk prednosti. To pa ni strlo naših fantov, ki so ponovno pokazali, da se težke trenutke lahko premaguje z veliko značaj-nostjo: nasprotnika so nadigrali in ga prisilili k igranju tie breaka. Kot sam rezultat kaže, je bil tudi ta niz zelo izenačen, pa čeprav so Slo-gaši ob menjavi igrišča vodili z 8:5. Casalserugo se ni hotel predati, skušal je greniti našim pot do zmage, vendar jim Sloga Tabor Televita tega ni dopustila in je veliko več s srcem kot pa s samo tehniko osvojila niz in s tem prvo letošnjo zmago. Z rezultatom smo lahko seveda zelo zadovoljni, saj je naša ekipa tudi tokrat, podobno kot pred tednom dni, kazala še dokajšnje vrzeli v homogenosti in v kontinuiteti svoje igre, a je kljub temu prišla do točk, oziroma zmage. Res je igra bila še preveč nihajoča, veliko je še takih napak, ki nasprotniku prepoceni prinašajo točke v setih, a glede na srčnost, s katero naši fantje igrajo in trmo, s katero se lotevajo dela, lahko upravičeno pričakujemo v prihodnjih mesecih dober vzpon. (INKA) ŽENSKA C-LIGA Zalet - Virtus 1:3 (20:25, 25:23, 21:25, 18:25) Zalet: Babudri 14, Balzano 16, Gruden 1, Cvel-bar 6, Costanitni 5, A. Grgič 7, Gridelli 3, Spanio 3, Škerl, Preprost 0, Štoka 0, Presfilippo (libero). Čeprav poraz ni povsem nepričakovan, Virtus je namreč združeno ekipo že premagal tudi v pripravljalnem obdobju, so dekleta naše ekipe včeraj razočarale, saj so tokrat postregle s precej bledim nastopom in Tržačanke so povsem zasluženo osvojile pokrajinski derbi. Zalet je tekmo začel brez pravega navdiha. Nato je napad nekoliko stekel in je brž izenačil 13:13, toda zaradi slabega sprejema naših igralk je Virtus v hipu dosegel vodstvo 14:19, Zalet pa je reagiral prepozno, da bi lahko set osovjil. Tudi drugi set ni obetal nič dobrega. Virtus je tako stalno vodil, pri izidu 11:14 pa je le prišlo do preobrata. Povod zanj je bila dvojna menjava, po kateri sta na igrišče stopili Sara Preprost in Sharon Costantini, Zalet pa je tedaj dosegel delni izid 7:0, vodstvo pa je v končnici obdržala začetna postava, zadnji dve točki je prispevala Vera Balzano, morda edina, ki za sinočnji nastop zasluži povsem pozitivno oceno. Zalet je sicer vodil tudi v začetku tretjega seta, vodstva z 10:13 pa žal ni znal obdržati. To je bil tudi začetek konca. Virtus je prevzel vodstvo, osvojil set, v zadnjem pa je Zalet dokončno popustil in to brez prave reakcije. Trener Bosich je s pogostimi menjavami postave (prvič letos je za nekaj točk igrala tudi Jessica Štoka) skušal doseči boljši učinek, a zaman. »To je bil korak nazaj. Ko imaš v ekipo mlade igralke, ki zavzemajo ključne vloge, je pač normalno, da pride do nihanj. Najbolj me jezi, da dekleta tokrat niso igrale dovolj borbeno, saj nam je prav borbenost doslej najbolj pomagala priti do točk,« je povedal Bosich. Njegovo kolega na klopi Virtusa Ful-vio Dapiran je pohvalil složnost svojih igralk, posebno pa nastop sicer rezervne igralke Adriane Bucich, Lisa Grippari pa je na krilu dosegla kar 21 točk. »Zdi se mi, da se izboljšujemo,« je dejal. Bolj razpoloženi Zalet bi vsekakor proti temu nasprotniku lahko dosegel več. (ak) MOŠKA C-LIGA Volley club - Olympia 0:3 (17:25, 15:25;20:25) Olympia: Hlede 1, Pavlovic 5, Juren 8, Komjanc 5, Peršolja 10, Terpin 18, Plesničar (L1), Čavdek (L2), Magajne 0, Lavrenčič 6, Vogrič 1, Černic 0. Združena ekipa, ki si je letos za cilj postavila napredovanje v B2-ligo, je v svojem krstnem nastopu z levo roko premagala tržaški Volley club, ki ne spada v krog favoritov. Trener Marchesini je poslal na igrišče različne postave, igrali so prav vsi in ni nikogar, ki ne bi s svojim nastopom zadovoljil. Posebno so se izkazale »rezerve«, ki pa to najbrž ne bodo, saj so že pokazali, da lahko v vsakem trenutku zamenjajo svoje soigralce. Vsaj za večino tekem bo to bržkone veljalo. Tokrat so začeli Hlede kot podajalec, Pavlovic in Peršolja na centru (6 na 7 v napadu), Juren in Terpin na krilu, Komjanc kot korektor in Plesničar kot libero. Združena ekipa je v vseh treh setih visoko povedla, gostiteljem je težave povzročal že servis gostov. Hlede je enakomerno zalagal z žogami vse tri svoje krilne tolkače, najbolj prodoren pa je bil Ter-pin s kar 75-odstotnim izkoristkom. Življenje so si fantje zagrenili le v tretjem setu, ko so že vodili s 16:9, nato pa je bilo 18:17. vendar so se pravočasno spet zbrali in v končnici gladko prevladali. Soča Zbds - Prata 0:3 (18:25, 9:25, 15:25) Soča: Russian 4, Waschl 3, Lupoli, Manfreda 2, Cobello 5, Čavdek (L1), Corsi 4, S. Komjanc 1, Fio-relli, Komjanc K., Franzot, Margarito (L2). Trener: Markič. Prata je bila enostavno premočna za Sočo, ki je tako doživela drugi prvenstveni poraz. Mladi So-čani so sicer začeli spodbudno in izenačeno začeli prvi set, predvsem po zaslugi zelo dobrih servisov. V tem elementu je izstopal Russian, ki je dosegel na tekmi kar štiri »ace«. Nato pa so mladi igralci trenerja Mar-kiča storili nekaj naivnih napak in set prepustili nasprotnikom. Tudi v drugem nizu so Corsi in soigralci dobro začeli, nato pa popolnoma popustili, tako da je Prata z desetimi zaporednimi točkami zlahka osvojila niz. Domači so namreč preveliko grešili, niti menjave trenerja Markiča pa niso uspele spremeniti stanja na igrišču. Gostje so povedli tudi v tretjem nizu, Ü] Obvestila AŠK KRAS obvešča, da potekajo v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku sledeči treningi: rekreacija namizni tenis ob torkih in četrtkih od 20.00 dalje; namizni tenis začetniki vsak dan 16.30-18.00, tekmovalci pa 18.00-20.00; otroška telovadba ob sredah 16.30-17.30; razgibalna telovadba za starejše ob torkih in petkih 8.309.30. Pridružite se nam. SK DEVIN prireja Smučarski sejem od 6. do 17.novembra 2013 v nakupovalnem centru GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: zbiranje rabljene opreme: sreda 6. in četrtek 7. novembra od 10 do 19.30. Prodaja: Sobota 9. in 16.novembra od 10. do 19.30 in Nedelja 10. in 17.novembra od 10. do 19.30 - Pon. 11., Tor. 12., Sre 13., Čet. 14., Pet 15. novembra od 15.30 do 19.30. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., od 18. do 21. ure; sobota, 9., od 16. do 21. ure; nedelja, 10., od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org Združena ekipa Olympia zmagala v Trstu kroma domači pa se niso predali in povedli pri izidu 9:8. Nato pa so popustili predvsem v sprejemu in močni Prati prepustili zmago. Kljub porazu pa so domači fantje pokazali veliko želje do igre. (av) MOŠKA D-LIGA Sloga Tabor - Pulitecnica Friulana 3:1 (19:25, 25:22, 25:17, 25:23) Sloga Tabor: Antoni 6, Cettolo 2, Milič 6, So-sič 6, Taučer 14, Trento 11, Rauber (libero), Berdon, Felician 0, Guštin 4, Leo, Markežič 1. Trener Danilo Berlot Slogaši so odlično začeli svojo pot v D ligi. Slo-gaši so sicer začeli nekoliko negotovo, bili so pod pritiskom in se nikakor niso zmogli sprostiti. Gostje so odlično sprejemali in še bolje branili, takoj prevzeli pobudo in bili v vodstvu od začetka do konca niza. Že v drugem setu so se stvari povsem spremenile: Sloga Tabor je izboljšala svojo učinkovitost v polju, istočasno se je seveda tudi bistveno izboljšala udarna moč na mreži, kjer so bili naši igralci absolutno boljši od nasprotnikov. Odločilne za zmago so bile tudi taktične izbire trenerja, ki je na igrišče poslal tudi mlajše igralce, najbolj pa se je obrestovala zamenjava vlog med igro, saj je Antoni zaigral na centru, njegovo vlogo korektorja pa je prevzel Jordan Trento. Oba sta bila na »novi« poziciji veliko bolj učinkovita, kar je seveda obrodilo zaželene sadove. Slogaši so izenačili stanje v setih, v tretjem zmagali brez težav, pa tudi v četrtem jim je uspelo ubraniti vsa prizadevanja gostov, da bi izsilili vsaj tie break. (INKA) 22 Nedelja, 27. oktobra 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / košarka - Poraz okrnjenega Jadrana Franco po visokem vodstvu 17 točk Zamujena priložnost Jadran Franco - Mestre 70:71 (28:26, 56:39, 60:58) Jadran: Ban 24 (2:4, 8:13, 2:6), Slavec 12 (3:3, -, 3:6), Marusic 6 (4:6, 1:3, -), Franco 3 (-, 1:1, 1:8), Malalan 10 (2:2, 4:9, -), Ridolfi 7 (3:4, 2:4, 0:2), M. Batich 8 (1:3, 2:2, 1:3), n.v. De Petris, Leghissa, Žerjal. Trener: Mura. Bržkone nihče v openski Polispor-tivi, ki so jo tokrat poživili navijači Me-ster z zastavami in bobni, ni pričakoval, da bo Jadran Franco po visokem vodstvu 56:39 (plus 17!) po drugi četrtini ostal na koncu praznih rok. Pa vendar je tokratna zgodba imela nesrečen konec. Trener Mura je razloge iskal predvsem v utrujenosti svojih varovancev, ki so v drugem delu tekme ostali čisto brez orožja. Naj spomnimo, da je Jadran igral brez Daniela Baticha, De Petrisa, Matija Batich pa je kljub bolečinam stopil na igrišče in odigral celih 24 minut. Gostje iz Mester so svoje vrline pokazali že v prvih minutah, ko so poved-li 7:16. Nalet pa je Jadran vendarle zaustavil v drugem delu prve četrtine, ko je z osmimi zaporednimi točkami Boruta Bana (na koncu 24 točk, na sliki) nadoknadil zaostanek, s Slavcem pa povedel na 23:20. V treh minutah je bil skratka delni izid 14:4. Napadu je Jadran dodal še pozornejšo obrambo, vse skupaj pa se je stopnjevalo do konca druge četrtine -v tem delu se je izkazal tudi mladi Ridolfi, ki je odigral skoraj 20 minut. Višek so bile zadnje tri minute prvega polčasa, ko je naveza Ban-Slavec zapečatila delni izid 10:0 in ponesla Jadran na maksimalni naskok 17 točk (56:39). V tem delu Mestre niso dobile rešitve v napadu, odbite žoge pa so prepustile Jadranu, ki si je tako priigral več lahkih protinapadov. Jadran pa je v drugem delu tekme obmolknil. Mestre so v uvodu tretje četrtine hitro pokazale, da prve tri zaporedne zmage niso bile naključne. V napadu sta vajeti prevzela Chinellato (z izkušnjami v mladinskih reprezentančnih ekipah) in Delle Monache, ki sta skupaj dosegla 14 od 19 točk v tej četrtini. Z delnim izidom 2:17 je bil visok naskok Jadrana torej izničen (58:58). Jadran je edini koš iz igre po 15 poskusih dosegel šele v zadnji minuti. Mestre so nato spet povedle 64:66, Jadran pa je zaman garal v obrambi, saj se večina pridobljenih žog ni prelevila v točke. V napadu je tudi sprva razpoloženi Borut Ban ostal brez idej, Malalanu so vse preveč podajali zaključne žoge, česar pa ni vajen, Slavec in ostali pa so se preveč zanašali na samostojne akcije. Še tri minute pred koncem je Jadran vodil (70:69), vendar v končnici je zmanjkalo hladnih glav. Minuto pred koncem je Batich zgrešil oba prosta meta, zadnje dva napada pa je Jadran zapravil hitro, tako da so Me-stre imele dovolj časa, da je Chinellato zadel odločilni koš za četrto zaporedno zmago. (V.S.) deželna c-liga Breg popustil v zadnji četrtini Isontina - Breg 69:60 (20:18, 36:38, 48:53) Breg: Metz (-, 0:2, -), Gelleni 4 (-, 2:5, 0:1), Crismani (-, 0:1, -), Semec 4 (2:2, 1:5, 0:1), Spigaglia 17 (-, 4:7, 3:5), Cigliani 3 (-, 0:1, 1:6), Kos 14 (-, 4:10, 2:3), Grimaldi 18 (8:10, 5:11, -), n.v.: Gregori, Mattiassich, Coretti, trener Vatovec SON: 13 Po visokem domačem porazu iz prejšnjega kroga se Breg tudi iz Folja-na vrača praznih rok. Igralci Brega so tokrat igrali mnogo boljše kot na prej-njem srečanju v Dolini in po tretji četrtini celo vodili za pet točk. Usodna pa jim je bila zandja četrtina, ko so veliko grešili tudi enostavnih metov, v obrambi pa so dopuščali, da so jim košarkarji Isontine zlahka uhajali na koš. Tekma se ni začela najboljše za Vatovčeve varovance, saj se je že v uvodnih minutah poškodoval enden izme dstebrov ekipe, organizator igre Metz. Igral je v drui četrtini še nekaj minut, nato pa je občutil bolečine v nogi in je moral dokončno zapustiti igrišče. Po daljšem obdobju je spet igral Cigliani, ki seveda še ni v najboljši formi, bo pa v naslednjh tekmah Bregu zelo koristen. »Igrali smo zbrano in dobro tri četrtine, v zadnji pa smo neverjetno popustili, tako da je bil poraz neizbežen,« je po koncu tekme dejal Bregov spremljevalec Walter Mocor. (lako) MOŠKA D-LIGA Sokol tokrat slabše Sokol - Santos 62:68 (15:24, 37:36, 50:55) Sokol: Ferfoglia 9 (3:6, 3:5, -), Umek 3 (-, -, 1:3), Doljak 4 (4:4, -:1, -), Štokelj 25 (8:12, 7:9, 1:3), Sossi 5 (1:2, 2:3, -), Hmeljak 4 (-, 2:3, 0:3), Budin 4 (-, 2:3, -), Hrovatin 7 (1:1, 3:6, 0:1), Ušaj (1:2, -:2, -), Coloni, Peric, Daneu. Trener: Lazarevski. PON: Doljak. Sokol v drugem krogu D-lige ni ponovil predstave iz prve tekme: »Igrali smo preveč egoistično in nepovezano. Vsak je sam silil na koš,« je bil po tekmi razočaran trener La-zarevski. Začetek je pripadel Santo-su, ki je dosegel 24 točk predvsem po zaslugi nepazljive obrambe Sokola. Pristop k igri so Nabrežinci vendarle popravili v drugi četrtini, ki je bila po prikazani igri najboljša. V tem delu so nadoknadili vseh 9 točk, izstopal je predvsem natančni Niko Štokelj (na koncu 25 točk) in prodoren Saša Ferfoglia, tako da so pred odmorom povedli s 36:34. Edinega vodstva pa Sokol ni ubranil dolgo: v tretjem delu so gostje spet povedli in vodstva niso več izpustili. Sokol se je še dvakrat približal na dve točki, vendar kaj več ni zmogel. Vse preveč je bilo napak (predvsem zgrešene podaje), tekmo pa so pogojevale tudi nekatere sporne sodniške odločitve. (V.S.) Domači šport Danes Nedelja, 27. oktobra 2013 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Lumignaccu: Lumignacco - Kras Repen 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Mariano; 14.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje; 14.30 v Krminu: Cormonese - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Nabrežini: Aurisina - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola; 14.30 na Padričah: Gaja - Pro Staranzano; 14.30 v Trstu, Ul. Sanzio: Cgs -Primorje DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Repnu: Kras -Ronchi NARASČAJNIKI - 10.30 v Krminu: Cormonese -Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Virtus Corno NAJMLAJŠI - 8.45 na Opčinah: Roianese - Kras; 10.30 v Korenu: Virtus Corno - Sovodnje ODBOJKA UNDER 19 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Spacapan: Olympia - Win Volley PN; 16.00 v Repnu: Sloga Tabor - Pasian di Prato UNDER 15 DEŽELNI - 16.00 v Villi Vicentini: Villains - Olympia KOŠARKA UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Cordenonsu: Cordenons - Jadran ZKB UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - Azzurra Jutri Ponedeljek, 28. oktobra 2013 ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 21.00 v Trstu: CUS Trieste - Zalet Sloga KOŠARKA UNDER 19 ELITE - 20.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Falconstar primorski_sport face book 4 Športel: Šesti dan Sergija Štoke Jutri bo prvi dan v tednu. Gost v studiu oddaje športel pa je dosegel že šesti dan. Kako mu je to uspelo bo gledalcem razkril ob 18.00 na televiziji Koper v živo. Na nihajoči stol se bo vsedel Sergij Štoka, ki ga je italijanska zveza klasičnega karateja nagradila po dolgih letih trenerskega truda z visokim "činom" v tej disciplini. Njega bo za Shinkai klub spremljal trener Elija Hrovatin. V oddaji pa bosta prisotna tudi predsednik Slovenske klasične karate zveze, Roman Pavlovič in trener ter selektor državne reprezentance Marko Mitrovič, ki s Shinkai karate klubom zelo dobro sodelujeta.Tokratni prispevki bodo poročali o sobotni nogometni tekmi Vesne in o prvem nastopu združenih odbojkarskih goriških moči v moški C ligi. Sodelavec Jari Jarc je pripravil anketo z naslovom Zamejska trdoglavost. orientacijski tek - Gaja zaključila sezono na visokem 2. mestu v deželi Šport za vse starosti Člani in članice orientacijske sekcije Gaje so prejšnji konec tedna zaključili tekmovalno sezono. V Repnu so na zadnji tekmi Deželnega prvenstva okronali nadvse uspešno sezono, v kateri je klub kot lani osvojil visoko drugo mesto v deželi. K temu gre dodati še deset prvih mest na skupni razvrstitvi, v kateri so upoštevali pet od sedmih rezultatov. Deželno prvenstvo je od marca do oktobra vključevalo namreč sedem tekem v petih zvrsteh orientacijskega teka, štirikrat so ga-jevci tekmovali v naši deželi, po enkrat v Avstriji in Sloveniji (tekmi sta veljali tudi za Trofejo treh dežel), v štafeti pa v Trentinu, saj deželna zveza sodeluje pri organizaciji nekaterih tekem s Tri-dentinskim gornjim poadižjem in Venetom. »Število udeležencev na tekmah je odvisno od kraja, saj se ob tekmovalcih na vsaki tekmi zbere tudi skupina amaterjev iz tistega kraja. Število vpisanih je spremenljivo, približno jih je 200, od katerih pa je približno 70 % tekmovalcev,« je pojasnil Fulvio Pacor, duša orientacijskega odseka pri Gaji. V naši deželi tekmuje na uradnih tekmah 12 društev, štiri tržaška, eno goriško, pet vi-demskih in dve iz pordenonske pokrajine. Prvo mesto je na deželnem prvenstvu tudi letos osvojila ekipa iz Maniaga Semiperdo, ki ima zgodovinsko tradicijo. Tam je dozorela večina italijanskih prvakov, člani pa prihajajo od vsepovsod, tudi iz Trsta. »Orientacijski tek se v naši deželi počasi spet prebuja. V Italiji sodimo nekako na 7. ali 8. mesto, najmočnejši klubi so v Trentinu in v Venetu. Na število tekmovalcev in članov vpli- Tekmovalci Gaje, levo Fulvio Pacor vajo največkrat dejavnosti kluba. V Maniagu pomagajo klubu profesorji športne vzgoje, ki so sami tudi tekmovalci, hkrati pa privabljajo mlade,« je pojasnil Pacor. Dres Gaje je letos nosilo 36 tekmovalcev in približno 50 amaterjev (ki niso vpisani v zvezo), Slovencev in Italijanov. »Članstvo je mešano, vseskozi pa smo pozorni na dvojezi-čnost. Naj le spomnim, da smo mi prvi uvedli dvo- jezičen pravilnik na Dijaških igrah,« se je pohvalili koordinator sekcije. Starost večine se suče med 30. in 40. letom, vse več pa je tudi mladih od 9. leta dalje (na uradna tekmovanja se lahko vpišejo sicer od 13. leta dalje). »Gre vsekakor za šport za vse starosti. Seveda so najboljši tekmovalci stari med 30. in 40. letom, ker so takrat ob kondici-ji na višku tudi tehnične sposobnosti.« Približno 15 jih je doma iz Padrič in Gropade, ostali pa prihajajo z Opčin, Trsta, celo iz Milj in Sesljana. Starejši se kondicijsko pripravljajo sami ali v skupinah, najpogosteje trenirajo tek, tehnično plat pa vadijo pod vodstvom trenerjev, pravih prostovoljcev. »Z otroki sicer gre drugače. Zanje je to še igra, mi jih skušamo predvsem učiti branja karte in legende ter uporabe kompasa, tek je v otroških letih drugorazreden,« še razlaga Pacor. Med izstopajočimi tekmovalci Gaje je mladi Andraž De Luisa, ki je tudi član slovenske mladinske reprezentance in bo nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu na Portugalskem. »Izstopa predvsem zato, ker se zelo trudi, volje po napredovanju mu ne manjka. Hkrati pa je nastopil na res veliko tekmah, kar nedvomno pomaga,« je Pacor ocenil nastope De Luise. Tudi na deželni ravni je De Luisa potrdil odlično formo (prvi v kategoriji M16), na najvišjo stopničko pa so letos stopili še Chiara Sepin (W35), Lorenza Pra-vato (WC), Leonardo Bonfiglioli (M14), Peter Ferluga (M35), Paolo Pizzamus (M45), Mauro Clemente (M50), Fulvio Pacor (M55) in Gian-franco Siega (M60). Zadnja tekma v Repnu je bila le uradni zaključen sezone, saj se bodo promocijske tekme vrstile še naprej. V kratkem bodo objavili zimski koledar promocijskih tekem, med katerimi bo tudi tradicionalna tekma Brez meja v organizaciji padriške Gaje. Tudi letos bo tekma vključena v Zimsko kraško prvenstvo (ZKOP). Veronika Sossa / MANJŠINE Nedelja, 27. oktobra 2013 503 nedeljski intervju - Alessandro Zacchigna Tekač si, ko se zaveš, da je tek zelo važen del tvojega življenja Odgovorna služba mu odjeda veliko ur, a kljub temu Alessandro Zacchigna, 39-letni oče treh otrok, veliko in vneto teče. V svojem uradu, od koder se razpira lep razgled na tržaško nabrežje, je v Križu udomačeni Nabrežinec spregovoril o zdravilnih učinkih teka in zasvojenosti z njim. Če ne bi imeli tega pogovora, bi šli teč? Po pravici povedano, sem danes že šel. Kdaj? Ob uri kosila. Odmor za kosilo navadno ni zelo dolg. Ste startali kar iz urada in tekli po tržaških ulicah? Ne, šel sem na stadion na Kolonjo. V eni uri in pol se da. Vsekakor navadno grem teč zvečer ali zjutraj. Kdaj tečete, ko se odločite za jutranje ure? Okoli 7.20. Tečem 50 minut, največ 55, tako da sem ob devetih lahko v službi. Če ni delavnik, lahko seveda tečem več. Vi ste deželni funkcionar Furla-nije Julijske krajine. Kaj pravzaprav delate? Tu smo na finančni direkciji, kjer se v glavnem ukvarjamo s proračunom. Jaz sem direktor oddelka, kjer se ukvarjamo z ravnotežjem v deželnih financah. Sledimo državnim zakonom, ki se tičejo dežel, in recimo, kar se večkrat omenja, deželnemu paktu stabilnosti. Gre za stresno delo? Bolj ali manj vedno. Odvisno od obdobja. Oktober, november in december so najhujši meseci. Huda sta tudi maj in junij, medtem ko januarja ali februarja lažje programiraš svoje delo. Z leti se vsekakor privadiš. Stres se pojavi, ko se ne prilagajaš določeni situaciji. Ko se naučiš prilagajanja, je stres manjši. Ste tudi s tekom krepili sposobnost premagovanja stresa? Tek je moja tretja življenjska dimenzija. Drugi dve sta delo in družina. Delo mi jemlje deset ur dnevno, petkrat na teden. Tek kot moja tretja življenjska dimenzija gotovo pripomore, da je v mojem življenju vse uravnovešeno. To sem prepričan. Niste povedali, koliko časa namenjate družini ... Eno uro ali še manj zjutraj, potem še čas od večerje do ure, ko se gre spat. Ob sobotah in nedeljah sem seveda veliko več z družino. Niste veliko doma, ampak si vseeno privoščite tek. Kako to sprejemajo žena in otroci? Zavedam se, da sem zelo srečen, ker je moja žena zelo pametna. Zaveda se, kako je tek zame bistven, saj je del mojega življenjskega ravnotežja. Gotovo so trenutki, ko bi bilo lepše, da bi bil doma. Da mi to uspe, skušam narediti vse, kar se da. Zato po delu grem teč enkrat ali največ dvakrat tedensko, druge dneve skušam opraviti zjutraj ali kot danes ob kosilu. Konec tedna pa je druga zgodba. Ob sobotah in nedeljah vedno tečem. Mislim, da bi lahko na prstih ene roke preštel nedelje, ko v zadnjih desetih letih nisem šel teč. Kljub temu mi žena ne teži. Nasprotno. Ni vsaka žena taka ... Imava tri otroke. Eden je star osem, drugi šest in tretji eno leto in pol. Zato je v taki situaciji še bolj redko, da te žena razume. Sem zelo srečen. Kaj rečejo otroci, ko se odpravite na tek, namesto da bi bili z njimi? Odkar so rojeni, vidijo, da grem teč, zato so navajeni. Kdaj se je začela ta vaša navada? Pred približno desetimi leti, ko sem enostavno nameraval shujšati. Tehtal sem deset kilogramov več, kot jih tehtam sedaj. Začel sem z bratom svoje žene, tekla sva po trikrat na teden. Leta 2005 sem se udeležil svojega prvega polmaratona, to je bilo v Nabrežini. Brez specifičnega treninga sem tekel pod uro in pol. Kar je za rekreativca na prvem polmaratonu odlično. Od takrat me je tek začel zanimati vedno več, čeprav so se v letih pridružili prvi, drugi in potem še tretji otrok. Tudi na delu so se stvari spremenile. Odgovornost je postala večja. Kljub vsem tem spremembam mi je uspelo ohraniti določeno ravnotežje. To sem zmogel tudi s tekom. Jaz se točno zavedam, kako bi bilo brez teka. Veliko bolj bi mislil na delo, medtem ko mi tek omogoča, da sem z mislimi drugje. Menite, da bi tekli počasneje, če ne bi imeli tako stresnega dela? Stres je namreč lahko gorivo ... Ha ... To vprašanje je zanimivo, ker v resnici nimam odgovora. Ne vem, kako bi bilo. Če bi imel drugačno delo, bi Alessandro Zacchigna kot tekač (desno) in v svojem uradu kot deželni funkcionar verč verjetno lahko tekel več in bi bolje programiral svoje tekaške obveznosti ... A pravega odgovora nimam. Niste še tekli maratona? Ne, nisem nikoli poskusil. Maratoncem stres včasih pomaga. Ker morajo teči tudi po tri ure sami, jim prav pride, če imajo kako skrb. Drugače bi morali razmišljati samo o kilometrih, minutah in sekundah, kar je s psihičnega vidika uničujoče ... Zame je malo drugače. Ko imam več delovnih in drugih skrbi, težje pre-sežem določeno mejo trpljenja. Pride trenutek, ko med tekmo dosežeš 90 % svojih moči. Tisti trenutek je odločilen. Če iztisneš še malo, bo tek dober. V nedeljo (na devetkilometrski tekmi Su e zo pei clanz v Boljuncu - op. ur.) sem končal na sedmem mestu. Ni slabo. A ko sem dosegel tisto odločilno mejo, sem spoznal, da to ni dan za trpljenje do cilja. Stres in skrbi, ki sem jih nakopičil na delu, so privedle do tega, da nisem mogel dati vsega iz sebe. Vsak redni tekač vsaj sanja o maratonu. Zakaj vas ne mika tek na 42.195 metrov? Sem bolj nadarjen za proge, ki merijo od sedem do dvajset kilometrov. Taki teki me tudi bolj motivirajo. Tekme so hitrejše in jih lahko odtečeš več na leto, ker ni takega napora, da bi še dolgo časa čutil utrujenost. Tudi polmara-tonov ne tečem veliko, maksimun sta zame dva na leto. DJ Linus v svoji knjigi o teku deli tekače na zagnane samotarje in sproščene tekače, ki raje tečejo v družbi. Res obstaja tako stroga delitev? Jaz tečem skoraj vedno sam, saj mi čas, ki ga imam na razpolago, ne omogoča drugega. Če pa mi uspe teči s kom drugim, mi je všeč. Bi pa rad povedal, da tudi če tečem sam uro in tri četrt, se sploh ne dolgočasim. Tudi če tečete v krogu na stadionu? Na stadionu ne tečem več kot petdeset minut. Grem redko na stadion. Kje tečete ponavadi? Ali po gozdu ali po cesti, v glavnem pol in pol. Najraje med Križem in Prosekom ali tudi do Samatorce, Sale-ža, Zgonika in Repniča. To navadno delam ob nedeljah. Srečaš avte, vidiš ljudi ... To je zanimivo. Koliko meri vaš najdaljši trening? Redkokdaj sem tekel več kot 22 km. Enkrat 28. Se vam prijatelji posmehujejo, ker toliko tečete? Na začetku so se, zdaj so navajeni. Mislite, da lahko postaneš odvisen od teka? Gotovo postaneš odvisen. Meni se zdaj zdi nemogoče, da bi popolnoma opustil tek. Tekač postaneš takrat, ko se zavedaš, da je tek zelo važen del tvojega življenja. V bistvu že nuja? Da, tek postane nuja, ki pa ne obremenjuje tvojega stanja. To je zelo važno. Tek mora biti nekaj, kar ti olajša vsakdan in življenje nasploh. Ne sme biti nekaj, kar ti dodatno oteži življenje. Priznam, da so trenutki, ko se tudi jaz obremenjujem zaradi teka, recimo, ko moram slediti programu priprav na pol-maraton. Strogo sledite programom treninga in tekaškim razpredelnicam? Sem samouk. Seveda sem bral knjige in revije o teku, rad se pogovar- jam z drugimi in jih sprašujem, kako trenirajo. A programom, ki bi bili napisani, sledim zelo redko. Se torej strinjate, da je treba programe, ki jih izdelajo strokovnjaki, prilagajati svojim občutkom? Popolnoma! Videl sem različne programe in jih primerjal med sabo. Se ti skoraj zdi, da moraš imeti čas samo za tek in počitek. Jaz si teden za tednom začrtam program v mislih in se ga potem fleskibilno držim. Sem pač odvisen od delovnega dne in od družinskih obveznosti. Imate tekaški dnevnik, v katerega vpisujete vsak trening in tekmo? Imam navadno agendo, kakršne recimo delijo po bankah. Zapisujem si vsak trening in tekmo. To vedno. Zapišete samo čas in pretečene kilometre, ali pripišete tudi kak vtis? Kar sem pretekel in čas. Samo to. Nikoli nobenega komentarja, niti po tekmah? Ja, po tekmah dam zraven kakšno besedo. Samo kakšno besedo. Kdaj ste zapisali vaš najboljši vtis? Verjetno lani po Miramarini, to je tekma (16, 6 km), ki gre od Prose-ka do Miramarskega gradu. Tudi na Baviseli pred par leti, ko sem končal »in crescendo«, je bil zelo dober občutek. Pomislil sem, da bi z istim ritmom lahko komod tekel še nekaj kilometrov. Če končaš v polni moči, tudi po nekaj dneh še vedno čutiš adrenalin. Ste takrat postavili osebni rekord v polmaratonu? Ne, za nekaj sekund ga nisem takrat. Kdaj ste ga? Nekaj let prej, leta 2009, prav tako na Baviseli. Kateri čas ste postavili? 1h 16' 50''. Takrat sem treniral manj kot zdaj in veliko razmišljam, zakaj je tako. Pisatelj Murakami Haruki v svoji knjigi O čem govorim, ko govorim o teku, piše, da mu po štiredesetem letu nikakor ni uspelo izboljšati svojega dosežka na maratonu. Vsako leto naj bi bil vsak maratonec neizbežno počasnejši za vsaj minuto. Mislite, da to res velja? Če treniraš na enak način, boš gotovo tekel hitreje pri 30-ih kot pa pri 45-ih letih. Ni dvoma. Opažam pa, da se veliko ljudi izboljša tudi po štiridesetem letu. Tu gre enostavno za to, da iz leta v leto izboljšujejo način treniranja. Poznam ljudi - nekatere primere imamo tudi v Trstu - ki so se pri 40-ih ali 45-ih neverjetno izboljšali. Vas je žena že vprašala, kdaj nameravate končati s tekom? Ona pravi, da bo trajalo še par let in da bo potem dovolj. Verjamete tej napovedi? Se strinjam, da ne bom tekmoval še deset let. Prej ali slej se bom verjetno res odločil, da ne bom več tekmoval. Zena čuti, da sem naveličan tekmovanj. Je to res? Tistega posebnega pričakovanja pred tekmovanji ne občutim več. To je res. Toda manjša želja po tekmovanju še ne pomeni, da vas bo minila tudi želja po teku ... Zelja po teku gotovo ne. Po tekmovanju verjetno ja. Opažam, da sem zadnje čase manj zagrizen. Ni več tiste želje, da v zadnjih kilometrih prehitiš nekoga. To moram priznati. Peter Verč 24 Nedelja, 27. oktobra 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Klepelutke - Piknik 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 15.25 Avtomobilizem: Formula 1, VN Indije, prenos dirke 17.25 Show: Do-menica in 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Serija: Un passo dal cielo 23.40 Speciale Tg1 Rai Due Rai Tre ša 10.5012.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Dok.: I viaggi di Life 14.00 Dnevnik 14.40 Donnavventura 15.30 Film: Quo Vadis? 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il comandante Florent 21.30 Nad.: Tempesta d'amore 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 Paesi che vai. Luoghi, detti, comuni 10.25 Maša 12.20 Linea Verde 13.30 17.20, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in... l'Arena 15.15 Pole Position Italia 1 7.00 Risanke 9.35 Dok.: Voyager Factory 10.00 La Palma e l'Abete 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Quelli che il calcio 18.10 Šport: 90° minuto 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 22.40 La Do-menica sportiva 7.20 Nad.: La grande vallata 8.15 Film: Le fatiche di Ercole 9.55 Serija: New York, New York 10.45 TeleCamere - Salute 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1\2 ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 22.35 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 22.50 Show: Sostiene Bollani u Rete 4 7.25 Superpartes 8.15 Nan.: Vita da strega 9.20 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Ma- HM Nedelja, 27. oktobra Um! Rail, ob 21.10 Adriano Olivetti. La forza di un sogno Italija 2013 Režija: Michele .Soavi Igrajo: Luca Zingaretti, Stefania Roc-ca, Francesca Cavallin, Antonella Ba-varo in Serena Rossi Televizijska nadaljevanka, drugi del bo na sporedu jutri, pripoveduje o Adrianu Olivettiju. Razsvetljenem inženirju, sinu pomembnega industrijca iz Ivree v Pie-montu, ki se je med prvimi posvetil programaciji in izdelavi računalnikov. Adriano je bil star komaj petnajst let, ko je prvič prestopil prag družinskega podjetja. Takoj po koncu druge svetovne vojne pa se je zaradi očetove smrti že zelo mlad znašel na krmilu Olivettija. Njegovo inovativno vodenje je prepričalo delavce in sindikate, a tudi konkurenco. Rezultati njegove moderne vizije so bili na dlani. "Lettera 22" je postala simbol Italije in danes je razstavljena v številnih svetovnih muzejih, tudi v MoMi v New Yorku. Nekaj let kasneje pa je Adriano, zaradi nasprotji z mlajšim bratom zapustil vodstvo podjetja in se posvetil organizaciji socialnega modela, ki je v kratkem naredil prav Olivetti eno najbolj inova-tivnih realnosti na tem področju. Zgodba, ki jo je režiral Michele Soavi, v resnici tudi vnuk Adriana Olivettija, pripoveduje o življenjski paraboli moža, ki je prispeval ogromno sodobni zgodovini Italije. La l LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Film: Navigator 11.30 Nad.: Cuo-re d'Africa 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Il giovane Toscanini (dram.) 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il com-missario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Miss Italia 2013 ^ Tele 4 23.20 Film: Malena (rom., i. M. Bel-Iucci) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.00 Nad.: Elisa di Rivombrosa 11.30 Le storia di Melaverde 12.00 Mela-verde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Talent show: Io canto 6.00 14.00 Motociklizem: MotoGP, VN Japonske, prenos dirke 7.00 Fuo-ri giri 7.55 Nan.: Hannah Montana 8.30 Nan.: Provaci ancora Gary 8.45 Film: I rac-conti del brivido - Fantasmagoriche av-venture 10.40 Film: R. L. Stine's I racconti del brivido - Non ci pensare 12.25 Dnevnik 13.00 Sport Mediaset - XXL 15.00 Film: Jack e il fagiolo magico 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.40 Film: Da ladro a poliziotto 21.30 Luci-gnolo 2.0 VREDNO OGLEDA pop Pop TV Khoo 15.50 Film: Čarovniki s trga Waverly 17.40 Serija: Okusi brez meja 18.15 Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.05 Film: Pravi moški (i. A. Judd, H. Jackman) 22.55 Film: Elvis je odšel A Kanal A 6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 12.3019.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke 10.15 Nan.: Polna hiša živali 10.45 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Slovenski pozdrav, pon. 14.20 17.15 Slikovitih 55 14.50 Projekt Na deželi 15.20 Film: Ko me več ne bo 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Podelitev Borštnikovega prstana 21.20 Nad.: Oblast 22.25 Dok. serija: Village folk 22.40 23.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Slovenski magazin (t Slovenija 2 6.55 Skozi čas 7.35 Globus 8.20 Slovenski magazin 8.45 Turbulenca 9.20 Alpsko smučanje: svetovni pokal, veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 10.20 Avtomobilizem: Formula 1, VN Indije, prenos dirke 13.55 Rad igram nogomet 14.35 Žogarija 15.10 Nogomet: evropska liga, Zulte Waregem - Maribor, pon. 17.10 Jadranje: Barkolana, pon. 17.45 Rokomet: kvalifikacije za SP, Slovenija - Srbija (ž), prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Ljubljanski maraton 20.50 Koncert 21.30 Dok. odd.: V pričakovanju sodnega dneva 22.45 Judo: mladinsko SP, reportaža 23.15 Zaigraj še enkrat, sam. Jr Slovenija 3 6.10 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.10, 21.30 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.50 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.35 11.15, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.05 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.10 Tedenski napovednik Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 „Q" 15.35 Potopisi 16.05 Odissea isolana 17.05 Avtomobilizem 17.25 Le parole piu belle 18.00 Dok.: Lipica, kraj ki je konju dal ime 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Est - Ovest 19.50 Kino Premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Giacomo Gorzanis 22.30 Lynx Magazine 23.00 Rokomet Tv Primorka 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Žogarija -Srbija finale 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Ukradena svetilka 20.00 Na Postojnskem 20.30 Dr. Žiga Andolšek - aktualno o Stanovanjskem skladu RS 21.00 Preverjamo kakovost 21.30 Slovenijo čutim 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani 8.20 Čarovnije Chrissa Angela 8.45 Serija: Inovatorji 9.40 ŠKL - Šport mladih 10.40 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Na-vihanci iz Benidorma 12.55 Film: Izmišljeni 15.05 Film: Prekrokana noč 17.05 Serija: Merlinove pustolovščine 18.00 Volan 18.35 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 19.10 Pazi, kamera! 20.00 Top Gear 21.10 Top 4 s Tjašo Kokalj 22.10 Svet - Povečava 22.40 Film: Alien proti predatorju 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.20 Nan.: Morske deklice - H2010.45 Film: Tru-manov show (dram., i. J. Carrey) 12.45 Nad.: Mentalist 13.50 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 14.20 Serija: Kuharski dvoboj tortic 15.15 Serija: Mala pariška kuhinja z Rachel RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evrora-dijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjem tednu se boste odtujili od prijateljev. V odnosih boste pasivni in nestrpni do drugače mislečih. Na delovnem mestu boste padli v rutino, dnevi pa vam bodo minevali hitro. m^l BIK 21.4.-20.5.: Bodite pozorni na priložnost, ki se vam bo ponudila ob koncu prihodnjega tedna. Dobra zamisel bo pripomogla k uspehu vašega kolektiva in doseganju ciljev. Deležni boste pohvale. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Veliko časa boste posvetili osebnim interesom, ki vas bodo navdajali s pozitivno energijo in dobrim počutjem. Ljubezen: bodite pošteni do partnerja. Zaupajte mu svoja čustva. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Prijetno sre-«« čanje vam bo poživilo prihajajoče dni. Veliko pozornosti boste namenili osebi, ki je v vaše življenje vstopila pred kratkim. Pazite, da to ne bo slabo vplivalo na vaša prijateljstva. LEV 23.7.-23.8.: Prizanesite (^^r si s pretirano natančnostjo. Samokritičnost bo pripomogla k izboljšanju rezultatov, če pa boste preveč kritični do sebe, vam bo vzela voljo. Vzemite si več časa za prijatelje! DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je teden, poln preizkušenj in zanimivih dogodkov. Izkoristite vsak trenutek in se ne predajajte lenobi, ki se vas bo polotila. Na delovnem mestu se boste odlično ujeli s kolektivom. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu se boste spopadali s pomanjkanjem potrpežljivosti. Zaradi osebne neprilagodljivosti lahko imate na delovnem mestu težave pri spopadanju s težjimi izzivi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Naslednji teden bo za vas precej naporen. Zavoljo zadanih ciljev se bo potrebno odpovedati prostemu času, saj vam lahko spodleti. Ljubezen: ne bojte se izpovedati vaših čustev. STRELEC 23.11.-21.12.: Navdušenje in pozitivna energija bosta poskrbela za odličen teden. V službi boste uživali v zahtevnejših miselnih izzivih. Šele ob koncu tedna se boste oddaljili od obveznosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Več časa vložite v doseganje ciljev, ki se sami od sebe ne bodo izpolnili. Napolnite se s samozavestjo. Na delovnem mestu boste na trenutke zmedeni in brez prave koncentracije. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Med vami in nekim znancem se stvari ne bodo razvijale kot načrtovano, za kar bo kriva vaša nestrpnost. Za nekaj časa se oddaljite od osebnih težav. RIBI 20.2.-20.3.: Prevzeli vas bodo popolna brezskrbnost in prijetna čustva. Ribe, ki niste v partnerskem razmerju, lahko pričakujete spremembe na tem področju. To vas bo še bolj navdalo z zagonom. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. oktobra 2013 25 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Squadra Antimafia 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Adriano Olivetti - La forza di un sogno 23.30 Aktualno: Porta a porta 7.00 Risanke 8.05 Sorgente di vita 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nad.: Settimo cielo 10.00 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.55 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nan.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Show: Pechino Express - Obiettivo Bangkok 23.30 Show: Made in Sud 23.40 Film: Delitto perfetto O Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Provaci ancora Gary 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Simpso-novi 14.35 Nan.: What's my destiny Dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.30 Nan.: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two broke girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nad.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Show: Colorado 0.00 Tiki taka - Il calcio e il nostro gioco La 7 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Reportaža: Mi manda Rai Tre 11.10 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nan.: La signora del West 15.50 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le stra-de di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 21.05 Report 22.50 Sfide U Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Ieri e oggi in Tv 12.05 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.55 Film: Perry Mason - La bara di ve-tro 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta colonna -Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quinta colonna 23.50 Terra! 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no- 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Dok.: Bor-go Italia 7.50 Dok.: Italia da scoprire 8.15 Aktualno: Salus Tv 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 19.55 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 15.40, 18.40 Risanke in odd. za mlade 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Umetni raj 23.40 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 13.30 Med valovi 14.25 Kaj govoriš? 14.50 Dok. odd.: Smrt pokopališča 15.55 Podelitev Borštnikovega prstana, pon. 17.30 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 To bo moj poklic 19.00 23.20 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 20.50 Nad.: Kraj zločina 22.25 Predstava: Agata Schwarzkobler (T Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.25 Poslanski premislek 6.35 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, prenos 15.05 Poslanski premislek 15.45 Satirično oko 16.35 Tedenski napo-vednik 17.50 19.30, 21.45 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 20.30 22.5G Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Tednik 23.20 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Šola 15.00 Ciak Junior 15.30 Lynx Magazine 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Omaggio a Sergio En-drigo 17.30 Istra in... 18.00 23.10 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 20.00 Medi-teran 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 23.00 Presek 1 Tv Primorka 8.35 9.00, 10.30, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.4516.45 Pravljica 9.3018.30 Naš čas 11.00 Novice, Videostrani 17.30 ŠKL 19.30 Žogarija v Postojni 20.00 Dr. Žiga Andol-šek - aktualno o Stanovanjskem skladu RS 21.30 Predstavljamo 22.30 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 Risanke 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 Tv Prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.05 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.05 Nan.: Pod eno streho 14.00 Nan.: Naša mala klinika 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 22.00 24UR - zvečer 22.30 Nad.: Zvit in prebrisan 23.25 Nad.: Kaliforniciranje Kanal A 6.55 Risanke 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 Faktor strahu ZDA 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Trenutki pred smrtjo 13.50 Nan.: Sanjska upokojitev 14.45 Film: Pravi moški 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Šola za pare 17.05 Nan.: Na kraju zločina - New York 19.00 Nan.: Blažen med ženami 19.25 Nan.: Očkoti 20.50 Film: A smo že tam? 21.50 Film: Memphis Belle RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence - 1. nad.; 18.00 He-vreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik: 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, IRIS Ponedeljek, 28. oktobra Iris, ob 21. uri Carnage Francija, Poljska, Španija 2011 Režija: Roman Polanski Igrajo: Christoph Waltz, Kate Winslet, Jodie Foster in John C. Reilly V sklopu, ki ga kanal Iris posveča Po-lanskemu, bo tokrat na sporedu eno režiserjevih novejših del, Carnage. Zgodba je povzeta po zelo uspešni gledališki igri Yasmine Raza, ki je s sivolasim Romanom sodelovala tudi pri pisanju filmskega scenarija. Film je v celoti postavljen v majhno newyorško stanovanje. Tam se srečajo starši dveh otrok, da bi se pogovorili in razčistili, potem, ko sta se njuna sinova pretepla v bližnjem parku. Razlike in konflikti kmalu privrejo na dan. Najprej med paroma, saj Penelope in Michael želita izvedeti, kako bosta Nancy in Alan disciplinirala sina, kasneje pa se s stopnjevanjem napetosti na površje prebijejo tudi stare zamere znotraj parov, pa tudi odnos vpletenih do sebe in do svojega položaja v družbi. Kar trije od štirih igralcev se ponašajo z oskarjevo nagrado in to se pri interpretaciji posameznih vlog še kako pozna. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non... ; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capodi-stria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 6 Nedelja, 27. oktobra 2013 POLETNI FOTOUTRIP '13 ÉÉU4 ÊL Pošiljamo vam sliko s Primorskim dnevnikom na počitnice z VN Belgije 2013 F1 Lep pozdrav od RupaTeamZgonik r. ^JJ* * i J tj V'v' Vremenske napovedi.... Fabio BSIBf^"'' • NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Vr iiV". i ■ v jrc ■ V M te Z- ■ ■ d r..B - .. Tudi letos smo prejeli preko sedemdeset fotografij z različnih koncev sveta. Hvala, drage bralke in bralci, ker ste ponesli Primorski dnevnik v svet. Ker ste ga vkrcali na letalo ali ladjo, ga stisnili v gorniški nahrbtnik ...se s svojim mobilnikom povezali na našo spletno stran in Primorski dnevnik brali tudi na plaži. Hvala, ker ste Primorski brali med potovanjem in »b'ndi-mo«, ali preprosto na domačem vrtu ali terasi, saj je letošnje počitnice marsikdo preživel doma. Hvala, ker ste si vzeli čas in dali duška svoji domišljiji: nekatere fotografije so res zelo posrečene, čestitamo! H4< J Ukinjen Lettova vii. _' nrttairnri. . Tudi morska deklica je "pokukala" v Primorski dnevnik Nikolaj Kovačič 1 Ejfc IMU, | lejšif ^p^FHtn^ ie treba sr Vse fotografije so objavljene 0? na naši spletni strani "" www.primorski.eu. jfc- . Hvala vsem za sodelovanje! 0 i 5 ^ W t K ■ La mia nipotina m Matilda .aura Lynn Wallander London Hyde park -tedenski počitek pred novim šolskim letom Chiara Di Stanislao Zadnje novice iz Trsta robert ■ PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 27. oktobra 2013 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 27. oktobra, ob 16.00 / Simone Cristicchi e Jan Bernas: »Magazzi-no 18«. V četrtek, 31. oktobra, ob 20.30 / Serena Dandini: »Ferite a morte«. Dvorana Bartoli Danes, 27. oktobra, ob 17.00 / Gianni Borgna: »Una giovinezza enormemente giovane«. / Ponovitve: v torek, 29. in v sredo. 30., ob 21.00 ter v četrtek, 31. oktobra, ob 18.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki Oder V ponedeljek, 4. novembra, ob 12.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. V četrtek, 7. novembra, ob 20.00 / Aleksander Nikolajevič Ostrovski: »Gozd«. V petek, 8. novembra, ob 20.00 / Aleksander Nikolajevič Ostrovski: »Nevihta«. V soboto, 9. novembra, ob 10.30 in ob 16.00 / Jaka Ivanc: »Mali medo«. V ponedeljek, 11. novembra, ob 10.00 / Po Franu Milčinskemu: »Butalci«. / Ponovitev: v torek, 12. novembra, ob 10.00. Mali oder V sredo, 30. oktobra, ob 20.00 / Eugène Ionesco: »Morilec«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V torek, 29 oktobra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Hamlet« V sredo, 30. oktobra, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. V ponedeljek, 4. novembra, ob 19.30 / Rudi Šeligo: »Svatba« / Ponovitev: v torek, 5. in v četrtek, 7. novembra, ob 19.30. V ponedeljek, 11. novembra, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. Mala drama V ponedeljek, 4. novembra, ob 20.00 / Evripid: »Alkestida«. / Ponovitev: v četrtek, 7. novembra, ob 20.00. V torek, 5. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 6. novembra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V ponedeljek, 11. novembra, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. V torek, 12. novembra, ob 20.00 / Do-rota Maslowska: »Pri nas je vse v redu«. Slovensko Mladinsko Gledališče Danes, 27. oktobra, ob 19.00 / Vito Taufer: »Portreti«. / Ponovitve: v ponedeljek, 28. oktobra, ob 19.00 in v ponedeljek, 4. novembra, ob 19.00. V torek, 29. oktobra, ob 20.00 / L. Visconti, S. Cecchi D' Amico, E. Medioli: »Nedolžni, (L'innocente)«. / Režija: Diego De Brera. MGL Veliki oder Jutri, 28. oktobra, ob 18.30 / Komedija / Carl Sternheim: »Iz junaškega življenja meščanov«. V sredo, 30. oktobra, ob 19.30 / Ljubezenska drama / Miroslav Krleža: »Adam in Eva«. / Ponovitev: v četrtek, 7. novembra, ob 18.00. V ponedeljek, 4. novembra, ob 13.00 / Komedija / William Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Mala scena V sredo, 6. novembra, ob 15.00 / Učna predstava / Jasen Boko: »Gledališka ura«. / ob 20.00 / Komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. Studio MGL V četrtek, 7. novembra, ob 20.00 / Psihološka drama / Viktorija Rangelova: »Gola«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 29. oktobra, ob 20.30 / Wolfgang Amadeus Mozart: »Un flauto ma-gico«. / Režija: Peter Brook. Ponovitev: v sredo, 30. oktobra, ob 20.30. V sredo, 6. novembra, ob 21.00 / Raphael Gualazzi - Happy Mistake Tour. Gledališče Miela V torek, 5. novembra, ob 20.00 »Trie-ste is Rock predstavlja« rock'n'roll večer: The Quireboys, Bonafide in Gonzales. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V soboto, 9. novembra, ob 20.45 / Koncert / Nastopajo: Münchner Symphoniker orchestra, dirigent: Andriy Yur-kevych, solist: Nobuyuki Tsujii klavir. GORICA Kulturni dom Četrtek, 24. oktobra ob 21.00 / v sklopu Jazz & Wine Of Peace Festival 2013, s projektom "Experience" se glasbena skupina Quintorigo iz Romanje predstavlja s čudovitim repertoarjem nepozabnega Jimija Hendrixa. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica na ogled je zadnji fotografski projekt Jannisa Kounellisa. Razstava bo odprta do 6. januarja 2014. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. GORICA Galerija Kulturnega doma je na ogled fotografska razstava: »Prva«. Ob 50-le-tnici poleta prve ženske kozmonavtke na svetu v vesolje, Valentine Vladimi-rove Tereškove. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TRNOVCA Galerija center Škerk: še danes, 27. oktobra je na ogled razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani«. preko 250 originalnih fotografij in razglednic, uniforme in dokumenti, topografske karte in drugi takratni vojaški in civilni predmeti. Obrtniški izdelki vojakov in drugi zgodovinski materjal. Urnik: od 10.30 do 18.00. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavi- tev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ACCA = italijanska črka • EDSON = eno od imen nogometaša Peleja • KALS = kraj pri Grossglocknerju • PECOS = reka v Teksasu • RHIN = francosko ime za reko Ren • TARI = stari kovanci več sredozemskih držav 28 Nedelja, 27. oktobra 2013_RADIO IN TV SPORED ZA DANES / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 980 Anticiklon, ki se zadržuje nad Italijo in Balkanom ohranja vremensko stabilnost in v nižjih plasteh zadržuje vlažen zrak, v višjih predelih pa močne suhe in tople tokove. \e v Od obale do Predalp bo dopoldne spremenljivo oblačno vreme z možno meglo. Čez dan bo možno rosenje, ki bo verjetnejše na vzhodnem pasu. V Alpah bo vreme le zmerno oblačno, največ jasnine bo v visokogorju, kjer bo pihal precej močan veter; temperature pa bodo nadpovprečne za ta čas. Danes bo v vzhodni Sloveniji še precej jasno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen zahodni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 16 do 22, na vzhodu do 24 stopinj C. TOLMEČ /P 015/16 TRBIŽ O 7/19 VIDEMO 12/20 ČEDADo" 13/19 CELOVEC , 08/20 A KRANJSKA G. _05/17 O TRŽIČ 8/18 S. GRADEC O 4/20 ^ KRANJ O CELJE 10/20 O LJUBLJANA O 13/20 GORICA 15/20 O N. GORICA O 14/18 A N. MESTO 10/21 O PORTOROŽ O POSTOJNA 013/17 KOČEVJE y Nu ČRNOMELJ Jutri bo na celotnem deželnem ozemlju prevladovalo oblačno vreme. V nižinskem pasu bo rahlo deževalo, v hribih pa bodo padavine zmerne. V torek kaže na dodatno poslabšanje. Jutri in v torek bo v vzhodnih krajih sončno z občasno povečano oblačnostjo. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bo rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. TOLMEČ 015/17 č 4t CELOVEC 012/19 S. GRADEC 011/17 TRBIŽ O 9/17 VIDEMO 14/20 ČEDADo* 15/19 KRANJSKA G. 010/17 O TRŽIČ 12/17 CELJE 12/19 O KRANJO LJUBLJANA 015/18 GORICA 17/20 O N. GORICA 0 16/19 POSTOJNA O 15/16 N. MESTO 14/21 O 3 KOČEVJE 'N ČRNOMELJ O 2006 - Nad okoli 1500 m je bilo izjemno toplo za konec oktobra. Na Voglu (1535 m) so namerili 21,4 °C, na Rogli (1492 m) se je ogrelo do 19,7 °C in na Kredarici (2514 m) do 13,6 °C. Najtopleje je bilo sicer v Metliki s 26,8 °C. Danes: ob 5.07 najvišje 17 cm, ob 14.24 naj- _ nižje 0 cm, ob 15.38 najvišje 0 cm, ob je Morje je mim°, o 22.41 najnižje -22 cm. 5 temperatura S Jutri: ob 5.55 najvišje 25 cm, ob 13.05 naj- morja 18,2 sto-nižje -9 cm, ob 17.57 najvišje 6 cm, ob pinje C. 23.47 najnižje -26 cm. -tr N .......ii LU KJ ÛC ® Ü 500 m . . . . .....22 2000 m . . 1000 m . . . . .....18 2500 m . . .........9 1500 m..... .....14 2864 m . . .........6 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vre- i— menom 2,5, v gorah do 3. Od jutri odprt tudi Ellis Island V amazonskem gozdu vegetarijanske piraje in opice, ki predejo NEW YORK - Ameriška zvezna služba za nacionalne parke se je odločila, da bo jutri po letu dni ponovno odprla otok Ellis, skozi katerega je v letih 1829 do 1954 šlo okrog 12 milijonov priseljencev v ZDA. Otok je od leta 1998 uradno del države New Jersey, čeprav ga največ turistov obišče iz mesta New York. Obisk nekdanje imigracijske postaje je povezan z obiskom Kipa svobode s trajekti iz parka Battery v New Yorku oziroma trajekti iz parka Liberty v New Jerseyju. Otok svobode in otok Ellis sta se zaprla lani oktobra, ko je New York zalil orkan Sandy. Obnova obeh otokov po orkanu Sandy bo zvezno vlado stala 77 milijonov dolarjev. RIO DE JANEIRO - V amazonskem gozdu se skriva še veliko presenečenj. V zadnjih štirih letih so tam odkrili 441 novih živalskih in rastlinskih vrst, med njimi piraje, ki se hranijo z rastlinami, ter opice, katerih mladiči zadovoljstvo izražajo s predenjem, so opozorili v okoljevarstve-ni organizacije World Wildlife Fund. Pirajo, ki se prehranjuje z algami, so odkrili v Braziliji. Ribo so poimenovali Tometes camunani. Opice z rdečerjavo brado, katerih mladiči predejo, pa so odkrili leta 2010. Vrsta pripada družini opic titi, poimenovali pa so jo Callicebus caquetensis. ^ StzOw»- 013/2Ö14- 7 programskih kombinacij: izberi pot svojega srca! UPRIZORITVE SSG TRST V SEZONI 2013/14 Nina Raine - Plemena od 8. novembra Spiro Scimone - Dvorišče, Koli od 10. januarja Anton Pavlovic Čehov - Striček Vanja od 14. marca Yukio Mishima - Pet modernih nô dram od 9. maja GOSTUJOČI PREDSTAVI V OSNOVNEM ABONMAJU Aleksander Nikolajevič Ostrovski - Nevihta 21. in 22. decembra Iztok Mlakar - Sljehrnik 15. in 16. februarja MODRI PROGRAM John Patrick Shanley - Dvom 7. decembra eVolution Dance Theatre - Electric city 25. februarja Choderlos de Laclos, Christopher Hampton - Nevarna razmerja 28. marca Anton Foerster - Gorenjski slavček 13. junija 2014 v Operi Ljubljana ( z avtobusnim prevozom) ZELENI PROGRAM Balletto di Roma - Contemporary tango 26. novembra Magnifico & Srbski vojni orkestar Stanislav Binicki 27. decembra Enrico Luttmann - Sen 20. februarja William Shakespeare - Hamlet 15. aprila RDEČI PROGRAM Aldo Nicolaj - Parole, parole ali Ni bila peta, bilaje deveta 30. januarja Andrej Rozman Roza - Passion de Pressheren 6. februarja Nebojša Pop-Tasic - Marlene Dietrich 4. marca Svetlana Makarovič - Krizantema na klavirju 4. aprila Informacije in vpisovanje abonmajev pri blagajni v ulici Petronio 4 Urniki: pon. 10.00 -15.00/17.00 - 20.00, tor - pet 10.00 - 15.00 Postani naš prijatelj na facebooku!