Politicen list za slovenski národ.
P« pošti prejeman Teljfi: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl.. za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt ieta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opr&vništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ll,6. uri popoludne.
«štev. 221.
V Ljubljani, v torek 29. septembra 1885.
T.el i lile XI'S I.
Vabilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini sloTcnski dnevnik na katoliško - konservativni podlagi,
nastopil bo s 1. oktobrom zadnjo četrtletje XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošiljat vij o naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. na-naročnikom še prav posebno priporočamo.
„Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo „Slovenca".
Državni zbor.
Z Dunaja, 28. sept.
Volilni protesti.
V današnji seji državnega zbora prebral se je zapisnik protestov, ki so iz raznih krajev došli zoper posamezne volitve. Največ jih je iz Galicije. Razun tega pa so tudi iz Dalmacije došli protesti skoraj zoper vse tamošnje volitve. Skovani so večidel vsi po enem kopitu in v eni kovačnici tako imenovane avtomistične, to je lahonske stranke, in oče vsem je znani bivši poslanec baron Lapenna, ki si je mnogo prizadeval, da bi bil letos izvoljen v Dalmaciji, pa mu je povsod spodletelo, dasi je žrtoval
v ta namen prav mnogo denarja. Zdaj poskuša svojo srečo s protesti, pa bode baje toliko opravil, kakor z volitvami samimi. Slovenske pokrajine bodo izmed obilnega števila zanimali protesti, ki so vloženi zoper tamošnje volitve. Razun štirih protestov zoper volitev Novomeško, došel je protest štajarskih slovenskih volilcev zoper izvolitev poslanca Ausse-rerja, dalje protest zoper volitev poslanca Franče-skega v Istri. Izmed drugih protestov omenjam protesta Dunajskih volilcev zoper volitev Edvarda Suessa v drugem okraju Dunajskem, pa okoli 20 protestov, ki so jih gališki židje poslali zoper volitev rabinarja Blocha. Vse te volitve bode imel pretresati poseben odbor, ki se bo volil v eni prihodnjih sej.
Oddelki.
Za potrditev drugih volitev se je danes, ko so nekteri poslanci storili prej še obljubo, izžrebalo devet oddelkov po 39, oziroma 40 udov, ki so se precej potem konštituirali. Srečkanje naneslo je tako, da imajo levičarji v dveh oddelkih, namreč 1. in 5. večino. V drugih oddelkih so desnični poslanci v večini, kar se je pokazalo pri volitvah načelnikov in njih namestnikov Bili so pa izvoljeni za
predsednika: namestnika: zapisnikarja: V I. odd.: Suess Ed.; grof Belcredi; Fuss in Kaunitz.
n	n-	ud ll	Schindler in
., 11- ., Rieger; baron Suttner; ... ,
Kindermann.
., Iii. „ Czartoriski; grof Coronini; Fuchs, Schönborn.
Tir	r,,	, jt	Derschatta in
„ IV.	,,	Clain Kili.;	dr. Kopp:	„ , . ,
Bobszinski.
„ V.	„	Vidulič;	dr. Zotta;	Dirich in Stibitz.
„ VI.	„	Smolka;	Posselt;	Klun in Steiner.
„ Vil.	„	Groholski;	bar. Sehwege];	Slavik in Fiegel.
,, VIII.	„	Hausner;	Chlumecky;	Bohaty in Kaizl.
rv	ii i , t,	grof Starszenski
„ IX. „ Hohenwart; Pauer;	b . „
in Goess.
Vsi oddelki bodo zborovali jutri, da se posamezni volilni akti izroče posameznim poročevalcem; oddelkom samim so se danes izročili po javnem žrebanju.
Poljski časniki poročajo, da bodo dr. Smolka zopet izvoljen za predsednika državnemu zboru, ker je to sklenil poljski klub. Ker hočejo tudi levičarji voliti Smolkata, čes, da boljšega in bolj prizanesljivega predsednika na desnici ne najdejo, in bi Poljaki z levičarji imeli večino, ako bi se tudi drugi klubi desnice upirali, zato se tudi desnični klubi ne bodo protivili predsedništvu dr. Smolkata, ko je poljski klub sklenil njega zopet kandidirati. Hohen-wartov klub bode imel sejo danes in se najbrže tudi že o volitvi predsednikovi konečno odločil. —■ Prihodnja seja bode v petek 2. oktobra ter bo ua dnevnem redu volitev predsednikova.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. septembra. Notranje dežele.
Najnovejši iu najzanimiveji dogodek v naši notranji politiki je prestolni govor, s kterim je v soboto presvitli cesar otvoril državni zbor. Ta prestolni govor odlikuje se po svoji zmernosti in konservativnem značaji memo druzih svojih prednikov, ter z mirnostjo našteva, kaj bodo morali poslanci vzajemno z vlado še vse storiti, preden se spravi državni voz Avstrije na tisti tir, kjer bo potem gladko tekel in se bodo narodi na njem bolje počutili, kakor so je to do sedaj godilo. Ves prestolni govor je na to zasukan, da se mora pozornost od slej nadalje bolj obračati narodno-gospodarskim zadevam, kakor pa nevspešnim brezplodnim prepirom za državni jezik in druge take nepotrebnosti, ki so jih Nemci v poslednjih letih na dan spravili. Presvitli cesar je tako politiko v letošnjem prestolnem govoru sam obsodil z besedami: „Pričakujem, da bote potrebe prebivalstva popolnoma in temeljito pretehtovali in ocenjevali, ker so mnogo bolj pomenljive, kakor pa marsiktere strankarske borbe. Ako te srečno rešite, smete biti preverjeni Moje in prebivalstva najtopleje zahvale." Kaj hočete več? Ako presvitli cesar sam obsodi nevspešne prepire za zatirano nemško narodnost in za intabulacijo nemškega jezika na našo narodnost za postavni državni
LISTEK.
Z doma domú.
(Potopisna črtica.)
Dobrna slovi ravno tako zavoljo svojih toplic, kakor posebno zavoljo lepe okolice, ktera v poletnih mesecih skoro več tujcev privabi, kakor kopališče. Tudi jaz sera letos uamenil saj en del te prekrasne okolice natančneje si ogledati.
1.	Iz prijazne dolinice, kjer je o svojem času tekla moja zibeljka, me je pot najprej pripeljala na Klanec, tukaj se poti obračajo na več strani. Izbral sem isto nadaljujočo cesto, ki vodi do neke dokaj prostorne kmetije in od tod do lepo ležeče farne cerkve sv. Jošta na 1107 metrov visokem Kozjaku. Najviši vrh ljudstvo imenuje Špik.
2.	Fara sv. Jošta je ena izmed najvišjih na južnem Štirskem. Lansko leto so pridni farani prav čedno novo cerkev v gotiškem slogu sezidali in jo tudi primerno okinčali. V isti postavili so tri al-tarje; od teh je glavui sv. Joštu, lovi stranski Materi Božji, desni pa sv. Jožefu posvečen. Prejšnja cerkev jo bila jako pomanjkljiva, ter so jo bržčas mogočni Celjski grofi sezidali, ker je pri njej bil vzidan grb s tremi zvezdami.
3. Razgled od že imenovanega Špika je zelo daljen in krasen: ob severni strani se pred tvojimi očmi vzdiguje mogočna Velika Kopa (1539 m.) proti sinjemu nebu, kot kraljica širokega Pohorja, ktero se ti tje do Maribora razteguje; od tod proti za-padu vidiš Golovec (Koralpe 2137 m.), za tem gore okoli Judenburga na gorenjem Štajerji, na zapadni strani pa mogočne gore koroške. Dalje sreča tvoje oko po vrsti visoke gore sv. Uršule (1700 m.) s slovito romarsko cerkvijo, oziroma podružnico k Staremutrgu, Peca z visokostjo 1980 metrov, velikanski Obir, ki meri do 2000 metrov, slednjič še Golčavske planine, kjer v zrak štrlijo leto in dan s snegom pokriti orjaki: Radoha, Ojstrica, Rinka, Skuta in Griutovec. Potem zaglodaš pri Mozirji Boskovec (1590 in.) iu daljo proti jugu in jugovzhodu hribe med Savo in Savinjo, na vzhodu pa pogorje, kakor je to: Konjiška Gora, Boč, Donački hrib tik Slatine in visočine ob Sotli. Med vsemi imenovanimi gorami, ki jih vidiš raz Špika, se pa razprostirajo cvetoče ravnine, tako rodovitna La-budska, divna Šaleška, pa krasua Savinjska dolina, vse obsejaue z mnogobrojnimi hišami, kakor tudi z neštevilnimi cerkvami, gradovi in razvalinami, ki nas živo spominjajo ua nekdanjo mogočnost iu lesk. — Zares čaroben prizor!
Hoda je na Kozjak okoli pol tretjo uro. Za težave, ki jih imaš med potom, odškoduje te stotero gori opisani razgled.
4.	Na severni strani Kozjaka pripelje te pot, ki je za tamošnje razmere precej pripravna, v dobri poldrugi uri do okrajne ceste Velenje-Slovenjegraške ravno pri takozvani Hudi luknji. To je soteska, ktera je skoz to nastala, da se na obeh straneh tik ceste in zraven tekočega potoka, Pake, velikanske pečine, iz samega dolomita obstoječe, strmo in visoko vzdigujejo. V tem kraji se nahaja neka podzemeljska votlina, ktera ima svoj začetek blizo de-reče Pake. Skoz isto teče potok, ki so na zapadni strani hriba, pod kojim je ta malo širok, pa tem bolj visok in dolg prerov naravski, blizo cerkve sv. Vida v zemljo izgublja.
5.	V dupljo že omenjeno je zelo težavno priti, tudi je ni lahko natančneje preiskati. Omeniti je treba, da se v zadnjem delu, kjer je mali ribnik, ki meri kakih 25 □ metrov in je baš precej globok, pa še tudi prej na 15 do 20 metrov visokem stropu vidi čisto bela skorja — siga ali kamen-kapnik (Tropfstein).
0. Na desni strani ceste, vštric dupljinega uhoda, ki ti jo ob levi strani, ako si proti severu obrnjen, stoji pod pečino, nalašč zato izdelano.
jezik, bi se človek vendar nadjal, da bodo Nemci v državnem zboru, levičarski pogorelci, to sprevideli in opustili mlačvo prazne slame. Bog daj, da bi jo, nadjati se pa pač toga ni!. Vsekal» pomenljivo je pa, da prestolni govor, ki ga je grof Taaffe so-stavil, prav nič ne omenja naših razmer z drugimi državami. Kajti opomba: „Naše razmere proti zu-iianjim državam so vseskozi vgodne in si vzajemno prizadevamo mir ohraniti, kterega tako zelô potrebujemo", je res le mala izjava! Lansko leto omenjal je prestoini govor Skier nievic, letos je grof Taaffe navidezno pozabil, da je bil cesar v Krome-riži, kamor je tudi ruski car prišel. Zakaj ne omenja niti z jedno besedico prevrata na Balkanu? Menda za to, ker Taaffe sam še ne vé, kakošen bo njegov konec in kaj bo Avstrija med tem vkrenila. Negotovosti noče objavljati, vgibati pa še manj in zato je tiho.
Nedavno smo pisali, da je Lienbacher odobril misel, da bi poleg nemškega in madjar-skega teksta na bankovce tudi češčina prišla. Lienbacher to svojo izjavo popravlja, češ, da on ni tako govoril, ker v resnici ne vé zakaj da bi se le če-ščini ta prednost med vsemi drugi avstrijskimi jeziki, nemščino izvzemši, dovolila. Temveč je on pripo-znal le, da mu je pač vse eno, ali so na bankovcih zopet vsi jeziki, kakor so svoje dni že bili, ali pa no. Kak dobiček da bi pa ravno Čehi od nekaj besedi češkega teksta na bankovcih imeli, pravi Leien-bacher, mu ni še uraljivo. Ravno tako mu ne gré v glavo, zakaj da bi se ta pravica edino le Cehom priznala. Dalje mož tudi dvomi, da bi Madjari kedaj dovolili, da poleg madjarščine tudi drugi jeziki pod krono sv. Štefana običajni, na bankovce pridejo. Dvorni svetnik Lienbacher je toraj tukaj več priznal, kakor pa je Čehom ljubo; kajti oni so pravico na bankovcih zastopani biti le za-se zahtevali. Lienbacher priznal jo je za vse narodnosti, kar je tudi popolnoma pravično. Papirnat denar ni druzega nego pobotnica za to in to vrednost. Zato pa naj bode tudi tak, da ga bode vsak razumel, ker ima vsakdo z njim opraviti.
Nemški klub izdal je svoj manifest ali bolje svoj program, na podlagi kterega si hoče prizadevati, če se bo dalo Avstrijo dvigniti iz njenih tečajev! Da se bo to zgodilo, začeti hočejo jo spodkopavati prav spodaj pri temelju, na kterega se sedanja Avstrija opira. Ustave, tiste decemberske ustave, ktero so liberalni Nemci pod Giskrovim ministerstvom sami skovali, so so sedaj naveličali, ker jim Slovani branijo, da bi jo po svoje zlorabili, in jo hočejo odstraniti. Prav tako, le proč ž njo! Da se odstrani, je po mislih nemškega kluba že zato silno potrebno, ker je Avstrija na njeni podlagi nemštvu nevarna!! Kdo se ne bo smejal taki bedariji in vendar jo imajo v svojem programu. Nevarna mu je zarad tega, ker ima ravno ta preklicana ustava med drugimi tudi nek § 19, kteri Slovanom enake pravice zagotavlja, kakor Nemcem, kar pa vendar ne more biti. Dokler bo imel Slovan enake pravice z Nemcem in če tudi le na papirji, tako dolgo se pravi Nemec ne more srečnega čutiti, ou je zatiran v lastni deželi. Proč toraj z ustavo, proč s § 19, da se ne bo Nemec zatiral! Dalje tem ljudem ni všeč, daje še Galicija v avstrijski zvezi. Po vsi sili hočejo jo iz Avstrije izluščiti in proč vreči. Vzrok, da jih Galicija tako bôde, je njeno zgoljslovansko prebivalstvo in poljski klub v državnem zboru, ki sedaj na desnici odločno odvaguje. Oesko-slovanski pokrajini Cehi in Morava ste tudi odločno slovanski deželi, toda vsaka izmed njiju je več ali manj z Nemci našpikana in to s takimi Nemci, ki bi bili že danes rajši Prusjani kakor pa jutri. Tega v Galiciji ni. Ondi ne poznate druzega čuta, kot avstrijskega in poljsko-slovanskega. Ravno zarad tega žeič se je iznebiti, da bi potem v državnem zboru prevladali. Toda ne bo nič. Šest
spomenik, kterega je podružnica c. kr. kmetijske družbe v Slov. Gradcu nepozabljivemu nadvojvodi Ivanu, vstanovitelju ceste, ki skoz Hudo luknjo peljä, postavila. Kamen ima sledeči napis: „Mögen auf ihr noch späte Enkel wandern. 1830." To stezo je namreč dal napraviti imenovani dobrotnik dežele naše.
7.	Ako po cesti kakih pet minut dalje proti severu greš iu se potem na levo obrneš, dospeš v četrt ure težavnega hoda po veliki strmini do druge špilje, ki ui veliko manjša od prve. V njej najdeš, rekel bi, kovačnico narave, v kteri ta že tisoče let nareja podobne izdelke, kakor v Postojnski jami, — sigo, kapnik, ki se tamkaj v precejšnji velikosti nahaja, tii od tal kviško moleči, tam pa spet v lepih podobah z oboka viseči. No daleč od te votlino je še tretja manjša, do ktere je pa že pot od ceste, tembolj še pa ozki vhod pretežaven.
8.	Ako od Hude luknje dalje proti severu potuješ, zaglcdaš na njenem izhodu faro Dolič in ob lovi na hribčeku razdrtine grada Waldeck. V omenjeni vasi se cesta, po kteri si dozdaj hodil, združi z ono, ki bi te iz Konjice-Vitanje tii sem pripeljala. Dolgo gorovje, ki ga na desni strani vidiš, to je Kozjak, o kterem sem precej v začetku govoril.
let naskakavali so dan na dan sedajo vlado, pa ji niso mogli do živega, pač pa so sami sebe vnicili do onemoglosti. Združene levice ni več in ravno njeui najhujši govorniki bili so njeni grobokopi. Sedaj so le še podobni vjetim škorpijonom, ki konečno sami sebe pikaje pomore.
Marij ar ske merodajne kroge je Filipo-peljski pretres še huje ostrašil kakor Turke same. Vže so izumili tri točke, okoli kterih se mora avstro-ogerska monarhija od slej na dalje sukati in na noben način odstraniti, če hoče, da se ne bo Madjauom zamerila in te točke so: 1. Avstrija ne smč pod nikakim povodom Turčije ovirati, če bi se ji potrebno zdelo z orožjem v roki po iztočni Ru-meliji vdariti. 2. Naj v balkanskem vprašanji Avstrija ne postopa posamič, temveč vzajemno z drugimi državami in 3. Avstrija ne sme sedanjih ho-matij porabiti; ne da bi si priklopih Bosno in Hercegovino, ne da bi se pomaknila proti jugu — proti Solunu. To so Vam najnovejše tri točke, ktere za enkrat vso madjarsko politiko prešinjajo. Nam se zdi jedna tako bedasta, kakor druga, Madjarom se pa ne smejo zameriti, ker so že od nekdaj veliki prijatelji gnjile Turčije.
V u hib j <» države.
Bolgarski knez šel je po iztočni Rumeliji na vojaški pregled. Vrnivši se je sporočil velesilam, zakaj da je to storil, kar je jako hvalevredno. Aleksander je šel, da je stražnikom na meji prepovedal, da ne smejo na Turke streljati; dalje da je vojaškim načelnikom naročil vsakega prijeti, kdor bi hotel oborožen turško mejo prestopiti in konečno, da je Turke po iztočni Rumeliji zagotovil, da se jim bo varnost življenja, prostost in premoženje čuvalo, dokler se bodo pošteno ebnašali in da Bolgarija ne išče vojske s Turkom, pač pa le svojo prostost. Orožja jim ne bo še pobiral, ker se je prepričal, da se mu ni bati hudega. Minuli petek vdeležil se je celo v Filipopelju mohamedanske službe božje za sultana. Turki so ga povsod navdušeno sprejemali. Reči se mora, da Aleksander svoj posel izvrstno razume in se bo tako tudi najlaglje obdržal na prestolu, če tudi bi mu ga vladna Rusija navidezno rada spodnesla.
Najnovejše novice iz srbske kraljevine so vse polne vojnega duha, in na to kažejo, da je Srbija na boj pripravljena, ki ji žuga v podobi vstaje v njenih radikalnih krogih. Kakor znano, odpravila je za sedaj tiskovno svobodo in morajo vse tiskovine poprej k vladi v cenzuro, preden smejo v tiskarno. Radikalne liste, ki so le prestrupeno pisali, je pa kar naravnost zatrla. V Belemgradu so o bulgar-skem zjedinjenji tega mnenja, da se je napravilo s sporazumljenjein Avstrije, Nemčije in Rusije. V tem združenji vidi pa Srbija nevarnost za-se, kajti ravnotežje na Balkanu ni več pravo. Bolgarija se je zdatno poveličala in da ne bo mir v nevarnosti, poveličati se mora tudi Srbija. Zato bode ta gledala, kaj bi se dalo dobiti proti jugu, če tudi z orožjem v roki, samo da se zopet ravnotežje napravi. Tukaj se mora pač človek vprašati, ali je ravnotežje tii zarad miru, ali pa mir zarad ravnotežja? Srbija menda misli, da ravnotežje zarad miru, ker je jela škiliti po stari Srbiji in Macedoniji, kteri si misli za stalno pri-kiopiti. Opraviti bode imela mnogo, preden se ji to posreči, če se ji kdaj posreči. V sosednji Albaniji, kjer tako miru nikdar ne poznajo, je ravnokar vse kviško; roparske škipetarske ali arnavtske tolpe vlačijo se kakor jesenska megla čez hribe in doline ter ropajo in more, kakor se jim poljubi. Turčija se za vse to še ne zmeni ne. Srbi bodo šli prej ko ne tjekaj kristjanom na pomoč, ker se Avstrija ne briga za tiste kraje pod Novim Bazorom med južno Srbijo, Bolgarijo in Adrijo ležeče. Mobilizuje se prav pridno po celi kraljevini. Kar jih je bilo prvič pod orožje
9.	Ker nisem imel namena tii dalje potovati, sem se pri imenovanem razpotji vrnil ter jo proti Velenji udaril. Na tem potu so mi bile razvaline grada Salek prvo, kar se mi je opombe vredno zdelo. — Šaleška grada sta o svojem času bila dva ter sta bila v nemiru, ki je zavoljo dediščine Celjskih grofov nastal, razdrta. Gornjega grada menda potem niso več pozidali, ker vedo zgodovinarji o njem, da že leta 1681 se ni več od njega videlo, nego golo razsuto zidovje. Pač pa so spodnji grad še enkrat postavili in še sedaj se vidi trivogelni turen-stražnik in zraven istega sled graščinske kapelice.
Tik ceste stoji cerkvica, sv. Andreju posvečena, v gotiškem slogu zidana. Blizo tam je v soteski tudi slap, ki čez takozvano „Velenjsko peč" pada.
10.	Od tod nimaš več daleč v dobro znani trg Velenje.
a) Tii pred vsem zapaziš na griču, ki se ravno za trgom vzdiguje, Velenjski grad. O tem povzamem iz gosp. Orožnove knjige („Das Dekanat Šchallthal") naslednjo zgodovinsko podatke:
Gori imenovana zgrada je že v šestnajstem stoletji imela kapelico, ktero je leta 1853 tedanji posestnik, grof Hubert Harncncour, dal ponoviti in dostojno okinčati; posvetil jo je pa Škalski dekan, čast. g. Andrej Urek, dne 19. novembra istega leta.
sklicanih, so vsi že prišli in že se zopet že v drugič vabijo. Konji in vozovje moralo je po celi deželi že 27. t. m. pripravljeno biti. Poslaniki po inostranstvu dobili so ukaz vsem ondi živečim Srbom naročiti, da naj se nemudoma domu povrnejo. Poslanec Horvatovič v Petrogradu poklican je na vojsko. Avstrijski poslanec v Belemgradu, grof K h e wen-fa tiller odpotoval je na Dunaj po inštrukcije. Razburjenost proti Bolgarom je po celi deželi silno velika. Le radikalci izražajo jim sočutje. Sedaj le se bo Srbija pokazala, ali stoji kot kraljevina na trdnih nogah ali ne. Podobna bo najnovejšim železnim blagajuicam, ktere se, če so dobre, tudi v ognji ne pokončajo in osebino ohranijo nepokvarjeno. Okoli in okoli nič kot revolucijon in tudi doma menda ne bo brez upora. Sedaj se bo pokazala njena prava vrednost.
Po Macedoniji, pravijo, da vse mrgoli slovanskih agentov, ki narodu prigovarjajo in ga opo-zorujejo, da je došel pravi trenutek, ako se hočejo stresti turškega nasilstva. Knez Aleksander je pa velesilam naznanil, da za Macedonijo ne prevzame nobene odgovornosti in da je zarad tega strogo za-povedal Bolgarom vsakojake agitacija ondi skrbno ogibati se. Kogar bi zasačili, ga bodo ojstro kaznovali.
Turčija misli Angleže za besedo prijeti. Kakor že znano, je bil ravno sedanji Salisbury, ki si je pri sklepanji Svetoštefanskega miru največ prizadeval, da je nastal nestVor iztočna Rumelija, češ, da bode to nekaka predstraža Carigradu in Turčiji sploh. Sedaj, pravi Sultan, je čas, da širo-koustni Salisbury dokaže, ali mu je res na tem kaj ležeče, da se mod Angleško in Turčijo tesneje prijateljstvo napravi, ali mu je bilo edino na tem ležeče, da bi se Egipta znebil, ko je Drummund Wolfa v Cagigrad mešetarit poslal. Turčija je sicer se do vseh velesil obrnila z vprašanjem, kaj se njim zdi ta nezaslišana bolgarska predrznost, najbolj je pa Angleže pridušila, da naj ji svetujejo, kaj ji je storiti. Preden dojdejo odgovori, pa Turčija pridno vojake skupaj spravlja, da če bi ji velesile udrihniti rekle, ue bo še le po orožji gledala. Kakor se čuje, sta ji menda Rusija in Nemčija odgovorili, da je res nezaslišano, kar je Aleksander knez bolgarski dovršil, vendar se pa ta njegov korak ne dotika le Turčije temveč cele Evrope. V očigled tega naj Turčija le mirna počaka, Aleksandra Battenberga bo že Evropa sama podučila ter z njim poračunila, da bo pomnil, kedaj je šel v Filipopelj evropejski mir kalit. Vse, kar Turčija za sedaj lahko iu brez škode stori, je pritožba, da se ji krivica godi. Tako ste rekli omenjeni velesili; če je res, smejo Bolgari zadovoljni biti, kajti sultan bo prisiljen združenje pripoznati, ker mu bo Evropa tako svetovala.
Petrograjski „slovanski podporni odbor" sklenil je v spomin združenja Bolgarov vstaGOviti tri štipendije po 500 rubljev za bolgarske dijake. Dalje namerava ravno ta odbor naložiti zaklad za opro-ščenje iztočne Rumelije in če bo treba se bode tudi armada prostovoljcev oborožila in v Bolgarijo poslala. Bolgarskemu knezu so čestitala vsa slovanska dobrodelna društva Petrograjska, Kijevska in Odeška, kakor tudi metropolit v Kijevu, Moskvi in Varšavi; ravno tako mu je poslal čestitko srbski bivši metropolit Mihael, ki sedaj v Moskvi živi. Poleg teli spominjale so se ga tudi razne druge imenitne osebe. V Odesi nabrali se že 500.000 rubljev za oproščeuje iztočne Rumelije in Macedonije. Vladna Rusija se sicer silno jezi nad knezom Aleksandrom, da ji je tako grdo štrene zmedel, vendar pa se je že izrekla, da če tudi bo ta njegov nepremišljen korak on s svojo krono plačal, združenih Bolgarov vendar ne bode osodi prepustila, ter jih hoče braniti, naj se tudi sama za nje z Evropo v boj zakoplje. To je govorjenje, ki se za slovansko državo, kakor je Rusija, spodobi.
Prvi nam po imenu znani lastnik grada je neki Gundacker Velenjski (Gundacker von Welen) in sicer 1. 1275. Za tem se v imenovanem spisu omenja še dvajset gospodov, ki so do 1. 1858 bili imetelji re-čenega posestva. Znamenitosti na njem sta dva vodnjaka, kterih je jeden 29, drugi pa 14 sežnjev globok, dalje lepe kleti in orožnica.
b)	V Velenji je mala cerkev. Ta je začetkoma bila v gotiškem slogu sezidana in je še le 1. 1858 fari sv. Martina pri Šaleku kot podružnica pripadla. Dolga je 12, široka pa v ladijinem prostoru 4 sežnje. Glavni altar posvečen je blaženi Devici Mariji.
Razun glavnega ima cerkev še tri stranske al-tarje; levi je posvečen sv. Janezu Ev., desni ss. aposteljnoma Filipu in Jakobu; tretji stranski altar pa stoji v kapeli, ki je cerkvi prizidana in je posvečena sv. Jarneju.
c)	Onim, ki pridejo iz Slovenjegagradca v Velenje, peljii iz tega trga cesta na desno, t. j., proti zahodu v Šoštanj, tudi lep iu star trg v Skalski dolini, na levo pa k sv. Janžu na Peči in potem na Dobrno. Todi sem tudi jaz svoje potovanje nadaljeval.
(Konec prih.)
Izvirni dopisi.
Iz Šentvida nad Ljubljano, 28. sept. O nadaljevanji 8001etnice in druge zadeve.) Včeraj so bile na vrsti procesije iz Polhovega Gradca, Horjula, Št. Jošta iu Črnega vrha, ki so kot hčere imele priti pozdravit svojo staro mater. Prav željno smo jih pričakovali in pripravili se na kolikor moč slovesen sprejem. A vreme, vreme! To je bilo viharno in deževno in bali smo se, da pričakovanih ne bo ali vsaj le pičlo število. Pa slava jim! Niso se vstrašili slabega vremena, ne dolge poti, marveč prišli so s svojimi gg. duhovniki v dolgih rajdah, le namestu bander nosili so križe.
Šentviščani, njim na čelu č. g. župnik, sprejeli so jih s slovesno procesijo, ktero se je vdeležila tudi šolska mladina in tukajšnje delavsko društvo z zastavama. Gosp. župnik je pozdravil došle z jako lepim in primernim nagovorom, potem so jih vpeljali v cerkev, kjer je bilo slovesno sv. opravilo, ktero je opravil preč. g. J. Kulavie, kanonik in semeniški vodja ; z leče pa je govoril č. g. profesor F. Križnar.
Končal se je ta slavnostni dan s slovesnim popoldanskim opravilom. Vse je bilo navdušeno in videlo se je, da vsak dobro umé pomen te slovesnosti. Da so to slovesnost poveličavali lepo vbrani zvonovi s svojimi veselimi glasovi in možnarji z mogočnim pokanjem, tega mi ni treba dostavljati. Vse pa je bilo v najlepšem redu, pobožnih ljudi tudi deževno in kislo vreme ni motilo. To nam smé biti porok, da se bo slavnost vseskozi tako lepo izvršila, kakor se je pričela.
Nekaj posebnega je tudi bilo še to, da je s Horjula prišla še požarna bramba v lepem številu. Šentviščanom je bilo tako všeč, da so brž jeli misliti, kako bi tudi oni napravili tako požarno brambo. Gotovo bo iz tega kaj. Saj pa tudi ne bo pretežko, ker se kar v delavskem društvu lahko sestavi požarna bramba, ki ne bo le koristna, ampak tudi potrebna, česar nas lahko prepriča vsak požar. Treba je edino le brizgalnice, drugo je vse lahko. Vode ne manjka, tudi bi lahko napravili bajarje, iz kterih bi o požarnih nesrečah imeli dosti vode za brizgalnice, po zimi pa dosti ledii, kterega bi lahko prodajali v Ljubljano za lep denar.
H koncu omenim naj še lepega pogreba, ki smo ga imeli v petek. Umrl je namreč stari posestnik in poštenjak g. Zakotnik, po domače „Kaufinann". Kako je bil čislan, kazal je najbolje njegov pogreb, kterega se je razen velike množice ljudstva vdeležilo tudi sedem gg. duhovnikov. Za njim žalujejo trije sinovi, med njimi en duhovnik v Istri, in ena hči. Bodi blag spomin vrlemu možu!
Iz Kokre, 28. sept. Tukaj imamo hude nalive, vsled kterih so vode čudovito narasle. Menda že več kot deset let ni bilo take povodnji. V nedeljo po poludne dosegel je ljuti element vrhunec svoje raz draženosti. Gledali smo raz mosta, kako je nesla peneča Kokra mogočne hlode s seboj, ktere je po brala nekje v zgornjih krajih. To je bilo gromenje in šumenje med skalovjem! Mogočni hudourniki: Mešenik, Hudi graben, Kisovec, Mlinšica, Vobenca, Beli potok in kakor se že imenujejo — vsi so besni pridivjali v dolino ter napolnili zeleno Kokro s svojim umazanim plavilom. Škode vendar ni posebno, ker teče reka po globoki strugi. Lep prizor je zlasti v zgornji Kokri, kjer se vlivajo mogočni slapovi čez visoke stene v globočino.
Iz Kamnika, 24. sept. (Sv. misijon.) Kolikor hujše boje mora biti katoliška cerkev s svojimi sovražniki, toliko bolj se vzbuja med njenimi udi zavest, toliko bolj se zbirajo okoli nje kakor okoli svoje dobre matere in se drug drugega navdušujejo k ne-vstrašljivi srčnosti v boji za najdražjo svetinjo sv. vere. Jako dobro in izvrstno sredstvo za probujenje katoliške zavesti so pa sv. misij oni. Ali pregovor pravi, da je vsaka dobra reč redka in ta pregovor ima z ozirom na misijon v našem kraji polno veljavo in moč. Skoro 170 let se je že povrnilo v morje večnosti, kar je bil v Kamniku zadnji misijon. Vodili so ga oo. jezuitje v cerkvi na Žalah. Da jo bil ta menda prvi misijon v naši okolici velikega po mena za ves kraj in je mnogo vplival na versko življenje, spoznamo lahko po tem, da so po njem še leta šteli.
Hvala Bogu, zadnjo 12 dni smo imeli enako srečo, ker v Kamniku smo imeli po tolikem pre< molku zopet enkrat sv. misijon. Imeli so ga čč. oo. Iazaristi v tukajšni farni cerkvi za domačo in ne-
ktere sosednje fare. Različni občutki so sprehajali ljudi pri začetku misijona, premnogim je bil misijon neznan in zato so še imeli nekteri razne predsodke o njem, ali ti so se z vsakim dnevom bolj zgubljali, vsak govor je privabil novih poslušalcev in to tudi mnogo takih, ki se v začetku niso mislili vde-ležiti misijona. Tako se je zgodilo, da je bila cerkev vedno bolj obilno obiskovana navzlic obilnemu delu na polji in doma. Na mali Šmaren, v nedeljo in pa na dan sklepa se je pa zbrala taka množica, da je morala ostati dobra tretjina zunaj cerkve, ki je zelo velika. Kako blagodejno in plodonosno so vplivali govori in druge pobožnosti, ki so sklenjene z misi-jonom na srca vernikov, se je najbolj videlo pri spovednicah, ki so bile dan na dan kar oblegane in to ne samo v farni cerkvi, kjer je večinoma spo-vedovalo 12, včasih še 14 duhovnikov, ampak tudi v ne manjši meri pri oo. frančiškanih. Ob 2. uri zjutraj že ali pa že o polunoči so čakali spovedenci pred cerkvenimi vrati, da bi tako vsaj mogli priti na vrsto. Ljudje, ki so že leta in leta zanemarjali svojo dolžnost, so zdaj ginjeni po izvrstnih govorih, kot krotke ovčice prišli k spovednici iskat dušnega miru, kterega so tudi v polni meri zopet zadobili. Kako prijetno je bilo pač slišati po končani spovedi tacega srečnega človeka, ki je z radostnim srcem naznanjal svojim prijateljem notranje veselje in srečo. Obhajanih je bilo še čez 5000 oseb.
Svoj vrhunec je pa dosegla misijonska slavnost na dan sklepa. Kakor je sicer navada, se je tudi na tem misijonu blagoslovil misijonski križ. (Podoba Izveličarjeva je delana na Tirolskem.) Po končanem blagoslovljenji je vzdignilo misijonski križ 5 meščanov, ki so ga v slovesnem sprevodu nesli med potrka-vanjem zvonov in krasnim petjem in pobožnimi molitvami po mestu. Najprej je šla šolska mladina (dekleta so bile belo oblečene), na to pevci in pevke, na to oni meščani z misijonskim križem, na to čč. oo. frančiškani, drugi duhovniki, ki so sodelovali med sv. misijonom in preč. g. dekan. Za njim se je pa vrstila tolika množica vernega ljudstva, kolikor je menda še pri nobenem slavnostnem sprevodu Kamniku ni bilo. Kaj ginljivo je bilo videti, kako je vse ljudstvo brez razločka glasno molilo rožni venec in tako pokazalo, da se ne sramuje svoje vere. Za časa sprevoda so bile ulice, po kterih je šel sprevod, razsvitljene in prodajalnice zaprte. Vsa čast za to našim vernim meščanom, ki so tako obilno obiska-vali ves čas misijon in so se tudi ta dan vdeležili sprevoda v tolikem številu. Tu se je videlo, da je Kamniško meščanstvo še vedno verno v resnici in se ne sramuje svoje vere. Ta dan pa tudi kaže, da v Kamniku ni dosti tal za protiversko hujskanje, ktero je nevgoden veter „z onstran goni" k nam zanesel. Bog daj moč našemu dobremu meščanstvu, da bi svoje versko prepričanje še dolgo časa tako stanovitno in tako odločno kazalo v vseh slučajih življenja, kakor ga je za časa sv. misijona.
Vem, da govorim iz srca vseh mnogoštevilnih obiskovalcev sv. misijona in da sem le tolmač njihove želje, ako se tii zahvalim oo. laz ar i s to m za ves trud, ki so ga imeli z nami in nauke, ki so nam jih v toliko meri podali. V prvi vrsti je pa naša dolžnost, da se zahvalimo našemu preč. g. dekanu, ki so nam naklonili milost sv. misijona in se niso niso bali ne silnega truda in ne obilnih stroškov, ampak so brez ozira na to le skrbeli, da odpro svojim vernikom nove studence milosti in dušnega miru. Bog jih živi še mnogo let na srečo in blagor vse fare, posebno pa Kamnika. Hvala pa tudi drugim gg. duhovnikom, ki se tako neutrudljivo pomagali bodisi v spovednici ali sicer in pa tudi pevcem in pevkam, ki so pod tako spretnim vodstvom poveličevali s svojim petjem misijonsko slavnost.
Domače novice.
(Bogoslovne šole v Ljubljani) se prično prihodnji ponedeljek, oglasiti se pa je treba že v soboto, B. oktobra.
(Glasbena Matica) imela je v soboto zvečer v dvorani Ljubljanske čitalnice svoj občni zbor, kterega se je mnogo občinstva vdeležilo, kar se sme smatrati za dokaz, da je priljubljenost tega društva od leta do leta večja. Podpore je društvo dobilo 200 goldinarjev od c. kr. naučnega ministerstva, 500 gld. od mestnega zastopa in 50 gld. od kranjske hranilnice. Šolo je obiskovalo 100 učencev in bodo v bodočnosti podučevali 4 učitelji. Društveno staluo iu nedotakljivo premoženje znaša 1100 gold. Pri volitvi
novega odbora izvoljena sta bila načelnik in blagajnik per acclamationem jednoglasno zopet. Na novo so prišli v odbor gg. Pirnat, če lešnik in S ve te k.
(Godba v „Zvezdi") bo jutri popoludne ob pol petih.
(Iz blaznice na Studencu) ušel je včeraj popoludne Anton Rape iz Bleda doma.
(Razpisana) je učiteljska služba v Tujnicah letno plačo 400 gld. za staluo, oziroma tudi začasno. Prošnje do 14. oktobra.
(Nemškega [?] mesta Celja) čast je silno omadeževana, ker se je „Slovensko pevsko društvo" drznilo ondi napraviti prvo svojo veliko veselico. No, pa to bi človek še vse prenašal, ko bi taiste že le v kazini ne bilo; tega pa noben pošten nemšk želodec ne preuese, da se nemška kazina oskruni s slovansko zabavo! Zarad tega jih pa tudi krč zvija tiste Celjske hude nemčurje, da se prav za prav ne ve, ali imajo kolero ali koliko. Kako pa je slovensko društvo v kazino zašlo, prašal bo ta in oni. Tako-le: Celjski nemčurji imajo večinoma vse Celjske gostilničarje tako pod komando, da so jih res vstrahovali zažugavši neskončno gorje vsakemu, kdor bi se drznil „Slovensko pevsko društvo" pod svojo streho sprejeti. Edini kazinski restavrater v hotelu pri „Slonu", si je mislil, da četvorica njegovih nemških „štamgostov" celo leto ni toliko vredna, kakor bi se pri Slovencih na jeden dan zaslužiti dalo in jih je sprejel. Dobil je sicer dvoje pisem in pa 800 goldinarjev, da naj Slovencem odpove, česar pa mož ni storil. Od tod toraj tolika besna jeza v zagrizenem nemškem taboru.
Nemčurji, vidoč, da se Slovencem kljubu temu dobro godi, najeli so hitro vso Celjsko poulično druhal, in nek Negri preskrbel jo je s piščalkami da naj gre Slovence pred kazino dražit in piskat jim. Računili so namreč, da bodo naši ljudje kar bruhnili venka, na poulično sodrgo, na kar bi bili nemčurji pritisnili in pretep bi se bil pričel. Toda naši, na čast jim bodi rečeno, mislili so si: „der Gescheidtere gibt nach und der Esel schreit weiter" ter so vseskozi mirno kri ohranili, to seveda na ve-veliko jezo Celjskih srakoperjev, da jim niso hoteli ponuditi priložnosti za boj. Najeli so si toraj mestno godbo ter so si napravili v hotelu „zum Löwen" tudi „dober dan". V kazini svirala je vojaška godba same slovenske, pri nemčurjih „zum Löwen" pa same nemško-pruske. Zagrizenost pri teh ljudeh je tolišna, da se ne da popisati in da poštenim zmernim Nemcem že sama preseda. Toda zadosti je od te strani.
Oglejmo si veselico iz druge — lepše strani. Zbrali so se pevci iz vseh slovenskih pokrajin. Iz Ljubljane šla je tjekaj pevska četvorica, in je bila sijajno sprejeta ter med petjem nad vse odlikovana. Sploh se je veselica prav krasno vršila. Petje je bilo uzorno lepo, kakor nam svedoki pripovedujejo, ki so ga poslušali in tudi c. kr. vojaška godba Mariborskega pešpolka fmlt. baron Beck zasluži občno pohvalo. Nemčurje je tudi to nezmerno grizlo, da so Slovenci vojaško godbo dobili, sami je pa nikdar več ne dobe zarad svojega prusijaustva.
(Povodnji) napravile so po Gorenjskem, zlasti okoli državne železnice, precej veliko škodo. Sava že zdavnej ni bila tako velika, kakor je sedaj. Promet^na c. kr. državni železnici med Trebižem in Jesenicami je vstavljen.
(Prva gorenjska kmetska posojilnica) vstano-vila se je v Podbrezjah in ima namen dobivati si denarja z zadružnim kreditom, dajati posojila svojim zadružnikom ter sprejemati denar na obresti. Jamčenje zadružnikov za poroštvo je obmejeno. V ravnateljstvu so: Anton Zamik za ravnatelja; Franc Pavlin za denarničarja; Janez Arnež, Anton Ivržič in Aleš Pavlin pa za odbornike.
(Šest bikov muriškega plemena) prodala bo c. kr. kmetiška družba kranjska 3. oktobra v Novem mestu na javni dražbi proti gotovini za polovično ceno lastnega nakupa. Kdor bi takega bika kupil, obveže se, da ga mora najmanj dve leti za pleme obdržati. Na dražbo pripuščajo se lo Kranjci.
(Dolenjsko pevsko društvo in čitalnica v Novem mestu) priredita na večer 4. oktobra združeno zabavo, h kteri se vljudno vabijo vsi p. n. udje. Začetek točno ob 8. uri.
(Za zgradbo železnice) iz Radgone v Ljutomer dobil je inženir Bernu t h dovoljenje za 6 mesecev, da sme začeti priprave.
(Preiniranje živine na Primorskem.) V Tolminu so se 21. sept. 1885 premije za konje delile
in so dobili: A. Za kobile z žreb e ti: 1. Andr. Mašera iz Kobarida 35 gold. 2. Jože Levpušček iz kanalskega Loma 20 gld. 3. Janez Lapajne iz Ponikve 15 gold. — Srebrne svetinje: 1. Jože Miklavčič iz Kobarida. 2. Jakob Maligoj iz Karainja.
—	B. Mlade breje kobile: 1. Andr. Uršič iz Svine 25 gld. 2. Miba Skočir iz Staregasela 20 gld. 3. Janez Volarič iz Sužida 15 gold. — Srebrne svetinje: 1. Anton Lapajne iz Pečine. 2. Peter Podgornik iz Pečine. — C. Eno- in dveletne kobilce: 1. Valentin Pregel iz kanalskega Loma 15 gold. 2. Anton Sovdat iz Sraasti 10 gld. 3. Jak. Hrast iz Tonrina 10 gld. — Srebrne svetinje: Anton Kavčič iz Ljubinja in Andr. Mašera iz Kobarida.
22.	septembra v Gradiški: A. Za kobile z žrebeti: 1. Leonard Andrian iz Ogleja 35 gold. 2. Natal Baldasi iz Verse 25 gold. 3. Leonard Altran iz Ogleja 15 gold. 4. Martin Suligoj iz Cepovana 15 gold. — Srebrne svetinje: 1. Alfred Lenasi iz Gorice. 2. Nik. Rikercen iz Gorice.
—	B. Za mlade breje kobile: 1. Angelo An-tonelli iz Terca 25 gld. 2. Miha Pascolet iz Fiumi-cella 20 gold. 3. Janez Antonelli iz sv. Martina 15 gold. 4. Štefan Šuligoj iz Cepovana 15 gold. — Srebrno svetinjo: 1. Janez Dimiani iz Villevi-centine. — C. Eno- in dveletne kobilce: 1. Boštjan Pacco iz Cervinjana 15 gold. 2. Domenik Candusi iz Romansa 10 gold. 3. Jak. Calligaris iz Rude 10 gld. — Srebrne svetinje: 1. L. Do-nato iz Rude. 2. Jak. Marici iz Brune. 3. Franjo Batistuta iz Skodovaka.
23.	septembra v Pazinu: A. Za kobile z žrebeti: 1. Matija Zulič iz Cepiča 35 gold. 2. Jože Buršič iz Cepiča 20 gold. 3. Fortunat Lupetina iz Pičina 15 gld. 4. Tomaž Lubičič iz Cepiča 15 gl.
—	Srebrne svetinje: 1. Dr. Janez Canciari iz Poreča. 2. Jože Peculič iz Brda. — B. Za mlade breje kobile: 1. Teodor Toreti iz Plovirja 25 gl. 2. Jože Hrovat iz Pasa 20 gold. — C. Eno- in dveletne kobilce: 1. Matija Honovič iz Cepiča 15 gld. 2. Tomaž Lubičič iz Cepiča 10 gld. 3. Ant. Nežič iz Cepiča 10 gold. — Srebrne svetinje: 1. Janez Pavlišič iz Novakov. 2. Anton Smilovič iz Tupljaka. 3. Mat, Karlič iz Tupljaka. 4. Tom. Ber-dar iz Novakov.
Družba sv. Cirila in Metcda in njene podružnice.
(Dalje.)
Nato prevzameta dva gospoda zapisavanje udov. Oglasilo se jih je 50 in sicer 4 pokrovitelji, ki so plačali po 100 gld. enkrat za vselej; 13 vstanov-nikov, ki so dali po 10 gld. enkrat za vselej; 31 letnikov, ki bodo leto za letom plačevali po 1 gld. in dva podpornika z 10 kr. na leto.
Odbor se je volil per acclamation in je bil izvoljen za prvomestnika notar g. Gogala; za blagajnika g. Robič in za zapisnikarja g. Lah. Namestniki so jim: prvomestniku g. Praprotnik; blagajniku g. dr. Stare in zapisnikarju prof. dr. Požar.
Podpisana svota iznaša po objavi g. Hribarja 600 gld. Za ime se ji določi: „Prva Ljubljanska poddružnica."
Dr. Bleivveis obžaluje, da se zbora niso vdeležili duhovniki, kakor bi bil društveni namen to zaslužil. Kajti tacih poddružnic, kakor je ravno vstanovljena prva, morala bi biti v vsaki fari v Ljubljani po jedna.
„Prva poddružnica Ljubljanska" vstanovljena je na podlagi sledečih pravil:
§ 1. Prva poddružnica Ljubljanska družbe sv. Cirila in Metoda je oddelek te družbe na podlagi njenih ob enem sprejetih pravil.
§ 2. Poddružnice namen je podpirati in pospeševati vse, kar je namen glavni družbi.
§ 3. Sredstva, da se doseže ta namen, so:
I.	Dobava potrebnih denarnih pripomočkov. Ti so:
a)	Doneski družbenikov;
b)	darila;
c)	z oblastvenim privoljenjem narejeni nabori;
d)	prihodki od napravljenih besed, zabavnih shodov, dramatičnih in drugih dopuščenih iger,
beril in razlag.
II.	Napravljanje zborov poddružnice in nje na-čelništva, da se dopolni naloga, ki je po pravilih glavne družbe poddružnicam odkazana.
§. 4. Družbeniki so:
a)	Pokrovitelji, ki plačajo enkrat za vselej najmanj 100 gld.;
b)	vstanovniki, ki plačajo enkrat za vselej 10 gld.;
c)	letniki, ki plačujejo po 1 gld. na leto;
d)	podporniki, ki plačujejo po 10 kr. na leto, in
e)	častni udje, ktere po nasvetu družbenega vodstva izvoli velika skupščina zarad njihovih zaslug za družbene namene.
Družbenik sme biti vsakdo, moški, ženska ali pravna oseba, ki se oglasi, da če spolnjevati družbene dolžnosti.
Družbeno vodstvo jemlje te oglase na znanje in sme sprejem odreči, ne da bi mu bilo treba povedati zakaj.
§ 5. Sedež poddružnici je v Ljubljani. § 6. Društvenikov pravice in dolžnosti vstanov-ljajo pravila glavne družbe.
§ 7. Opravila te poddružnice oskrbljuje:
a)	Poddružnični zbor;
b)	načeluištvo.
§ 8. Kaj je treba, da so sklepi poddružničnih zborov veljavni, vstanovlja § 12. pravil glavne družbe.
§ 9. Prva poddružnica v Ljubljani voli enega prvomestnika, zapisnikarja in blagajnika, ter za vsacega od teh, ako je potreba, po enega namestnika. Ti opravitelji so poddružnično načelništvo. Ono ima pravice, če kteri načelnik odstopi, izvoliti mu za čas do prvega rednega zbora izmed poddružničnih udov namestnika.
Načelništvo si samo naredi svoj opravilni red. § 10. Načelništvo se shaja v seje, da ga prvo-mestnik skliče ali če polovica poddružničnih udov to zahteva. Seja je sklepčna, če je vsaj polovica načelničnih udov pričujočih. Odločujoča je nadpo-lovična večina pričujočih.
§ 11. Prvomestnik zastopa poddružnico na zunaj in pri družbenem vodstvu.
§ 12. Poddružnične odpravke in razglasila podpisuje prvomestnik; ako je zadržan, pa njegov namestnik.
§ 13. Prepire med poddružničnimi udi, izvirajoče iz poddružničnih razmer, razsoja načelništvo. Proti tem razsodbam je odprta pritožba do razsod-ništva družbe sv. Cirila in Metoda, ktero razsoja tudi vse druge iz družbenih razmer nastale prepire neposredno in brez priziva.
§ 14. Poddružnica se razide
a)	po sklepu družbenega vodstva;
b)	ako se število udov zmanjša na manj ko dvajset;
cj po sklepu poddružnice same.
Ako se poddružnica razide, je zastran uvrstitve njenih udov v drugo poddružnico ravnati po pravilih glavne družbe.
§ 15. Ako se prva poddružnica v Ljubljani iz kterega-koli vzroka razide, pripade vse njeno premoženje družbi sv. Cirila in Metoda.
(Dalje prih.)
Razne reči.
—	Slavnost vkladanja temeljnega kamena za kapelo pri samostanu dominikaneric v Ilaking-u je zvršila svitla nadvojvodinja Marija Valerija, pokroviteljica imenovanim redovnicam. Kardinal nadškof Ganglbauer je imel slovesno sv. mašo, in potem je zvršila slavnost nadvojvodinja Marija Valerija. Vzvišeni cerkveni dostojanstvenik zahvalil se je svitli nadvojvodini za delavno podpiranje pri kapeli in je k sklepu slovesnosti dal cerkveni blagoslov. Slavna pokroviteljica je pogledala potem samostan in šolo dominikaneric.
—	Apostolski delegat za Kitajsko. V Rimu mislijo, za Kitajsko poslati apostolskega delegata (polnomočnika), kteri bi bil splošni prednik vseh misijonov, kolikor jih je že tam in kolikor jih še bode in neposrednji prepostavljeni vsem apostolskim vikarjem, ki so po posameznih misijonskih okrajih. Na vzhodu je že sedem takih apostolskih delegatov, ki nimajo kacega diplomatiškega znaka, ampak spadajo k propagandi, namreč v Carigradu, za Evropsko Turčijo, v Kahiri za Egipet in Arabsko, v Atenah za kraljestvo Grško, v Vzhodni Indiji, v Mesopotamiji, v Kurdistanu in v Mali Armeniji, v Perziji iu Asiriji. Ti niso pri kaki vladi poverjeni, njih opravilo je izključljivo cerkveno, tako da so kakor prvaki misijonsko dežele. Ako bo tedaj na čelu kitajskih misijonov apostolski delegat, stvar nima kacega politiškega, marveč izključljivo cerkveni pomen.
Telegrami.
Innsbruck, 29. septembra. Južno železnico od S a 1 u r n a do N e u m a r k t a raztrgala je povodenj; državna cesta jo tudi pod vodo. Promet jo vstavljen. Adiža izstopila je na več krajih. Prometne zveze pretrgane.
Bukarest, 29. septembra. Da se no bo reklo, da Rumunija agitira, opustile se bodo letos celo velike vojaške vajo. Kralj bo samo posadke pregledal.
Bukarest, 28. septembra. Rumunska vlada je svoje čete v Dobruži zdatno pomnožila.
Bukarest, 28. septembra. 18.000 Bolgarov obstopilo je državne meje. Prostovoljcev oglasilo se je že 10.000 mož, in jih je 8000 od teh samo v Slivnem.
Berolin, 28. septembra. Knez Bismark odpotoval je v Friedrichsruhe. (Tudi ruski minister Griers jo vsled včeranjega telegrama tjekaj namenjen. Vr.)
Umrli so:
24.	sept. Janez Kelbelj, krojač, 33 let, sv. Petra cesta št. 37, jetika.
25.	sept. Marija Golmaier, postrežnica, 7G let, Kurja vas št. 1, vodenica.
V bolnišnici: 25. sept. Prane Pavlin, gostač, 26 let, Carier. — Marija, Šmajd, gostija, 83 let, Marasmus senilis.
T u j c i.
27. septembra.
tri Maliču: Miroslav Breind), železn. nadzornik, s soprogo, z Dunaja. — Jakob Klingler, trg. pot., z Dunaja. — H. Kalkhoff, trgovec, iz Reinscheida. — Emil Obacli, inženir, iz Gradca. — Jakob Meuz, zasebnik, iz Trsta. — V. Habitra, zasebnik, iz Beljaka.
Pri Slonu: Ignacij Schreker in Marka Pollak, trgovca, z Dunaja. — Rozalija Ernst, pevka, z materjo, iz Gradca. — Kat. Bruskovič, trg. soproga, iz Curzole. — Dr. Marušič, fuž. zdravnik, iz Pliberka.
Pri Bavarskem dvoru: Vaelav Vokač, c. k. feldve-belj, s soprogo, iz Zadra. — Ignacij Černivc, krojač, z.Jezera.
Jurij Schenk, obrtnik, z Jezera. — Ferdinand Strel, učitelj, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvoru: Alojzij Mostl, profesor, iz Gorice.
Pri Avstrijskem caru: R. Kleinlerchor, trg. pot., iz Lienza. — Gothard Zupan, zasebnik, iz Logatca.
Pri Virantu: Peter Montanelli, magistratni uradnik, s soprogo, iz Trsta. — Josip Merhar, posestnik, iz Dolenje vasi.
—	E. Tomšič, posestnik, iz Trebnja.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
29. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka) Sreberna ., 5% ,, 100., (s 16% davka) 4% avsir. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini .	.....
Nemške marke......
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 liklt. 8 gi. 10 kr., — domača 7 gl. 44 kr. — Rž 5 gl. 92 kr. — Ječmen 4 gl. 30 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 5 gl. 46 kr.
—	Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 2 gl. 98 kr.
Vsim prijateljem, zlasti vsim gg. duhovnim sobratom, kteri so imeli z menoj v neljubi pravdi sočutje, naznanjam, da ino je vsled pritožbe g. nasprotnika tudi slavna naddeželna sodnija v Gradcu popolnoma nekrivega spoznala.
V Ledinah, 28. septembra 1885.
(1)	Janez Demšar, župnik.
82 gi.	15 kr.
82 „	60 n
109 „	45 „
98 „	85 „
863 „	
282 „	75 „
125 „	50 „
y I	2 „
0 „	94 „
61 n	75 „

m
im«
B
Ravnokar jo izšla ter se dobiva v Katoliški J fBukvami v LJubljani knjiga:	-Ai
Kmetom y pomoč.
M. Narodno-gospodarska razprava. M
m	c • ,	m
•	Spisal
'S (1)	IVAN BELEC,	ff
r^r	* ' k	ISr
^ Knjiga obsega 9 pol v osmerki. — Cena ji je 25 kr., ljf[ 'Mi I10 P0®" ^ kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi »3;
jednajsto brezplačno.	®