oođnsKi__
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 18. 5.1987. LETO XXVI., ŠTEVILKA 9
23. maj praznik
občine Domžale 50 let shoda Ljudske fronte
na Taboru nad Ihanom
Proslava na Taboru nad Ihanom v soboto 23. maja ob 11. uri skupni odhod udeležencev ob 10.30 izpred doma družbene samozaščite v Ihanu
Ob našem prazniku in
50-letnici shoda Ljudske fronte
Letošnji občinski praznik slavimo ob 50-letnici shoda Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom. Preteklo je pol stoletja od 23. maja 1937, od dogodka, ki je tako pomemben in tudi značilen za našo bližnjo zgodovino, za NOV, da ga lahko uvrstimo med' največje zgodovinske trenutke na našem ožjem zemljepisnem področju.
Ta shod je pokazal voljo ljudstva, njegovo odločenost, da ni zadovoljen s stanjem v družbi. Ta shod so organizirali člani KPS. Izveden je bil en mesec in pol po ustanovnem kongresu KPS na Čebinah in je že realiziral naloge iz manifesta tega kongresa. Tudi za današnje razmere je udeležba ljudi na shodu po svoji številčnosti ter po organizacijskih in drugih dimenzijah vredna občudovanja. Shod ni bil legalen, udeleženci so bili izpostavljeni nevarnosti policijskega pregona, organizatorji pa so bili postavljeni pred sodišče. Zgodovinsko nesporno je, da so shod organizirali komunisti, neposredno pa je priprava vodla celica KPS Dob-Prevoje, katere sekretar je bil Viktor Avbelj-Rudi. Zgodovinski dogodki po shodu so osupljivo natančno pokazali, da so bila predvidevanja in opozorila, izražena na zborovanju, upravičena. Nevarnost vojne, neustrezna ukrepanja uradne politike, socialne krivice, vse to se je stopnjevalo in doseglo svoj vrh v teku druge svetovne vojne, med NOV in revolucijo. Sposobnost naprednih strank, zlasti pa KPS, da so združile delavce, kmete in napredno inteligenco, da so bile sposobne družbene analize in mobilizacije ljudi, so tiste lastnosti, ki so tudi povedle ljudi v boj za narodno osvoboditev in revolucijo. Osebne lastnosti, ki so jih imeli revolucionarji, so bili eden izmed temeljnih pogojev za zaupanje delovnih ljudi. Prav predanost komunistov, njihova načelnost in trdnost na začrtani poti ter tovarištvo, so dajali osnove za njihovo zgodovinsko vlogo.
Po petdesetih letih ugotavljamo, da živimo v povsem drugačnih gospodarskih, političnih in družbenih okvirih. V sedanjih težavah pa nam manjka prav osredotočenje na bistvene zadeve, mobilizacija vseh sil in revolucionarno vizionarstvo, ki je sposobno žrtvovati zgodovinsko in družbeno preživeto za prehod v višjo, naprednejšo fazo. Preveč sil izgubljamo na tehtanju vseh možnosti in posledic, ponovnemu razpravljanju o že sprejetih odločitvah. Ne želimo v celoti z vsemi posledicami uresničiti načela, da naj delo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj delavca pa tudi OZD in skupnosti.
V občini smo v teh petdesetih letih dosegli razvoj, ki so si ga tedanji udeleženci lahko le želeli. Ta razvoj je razmeroma hiter in velik tudi v primerjavi z drugimi občinami. Tudi v letu dni od zadnjega praznovanja občinskega praznika smo bogatejši za številne pridobitve na vseh področjih življenja in dela. Sedanji gospodarski in družbenopolitični trenutek označujejo administrativni posegi na področju cen in osebnih dohodkov, kar zožuje samoupravljanje, kot eno največjih pridobitev naše revolucije. V teku so razprave o spremembi ustave in zakona o združenem delu, v realizaciji je nov obračunski sitem, ki bo imel za posledico tudi spremembo financiranja družbenih potreb v občini in republiki. Vse to nam nalaga zahtevo po večji ustvarjalnosti, učinkovitosti ter družbeni produktivnosti. Dosegli pa jih bomo, če bomo sposobni ločiti bistveno od manj bistvenega, zgodovinsko in družbeno napredno od preživelega. Za vse to pa nam daje svetal vzgled zgodovinsko izročilo shoda Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937. V okviru SZDL, ki je zgodovinska naslednica Ljudske fronte, preko delegatskega sistema, v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, storimo nov korak osvobajanja človeka, samoupravnega odločanja na vseh področjih življenja in dela.
Predsednik Skupščine obine Domžale Peter PRIMOŠ1Č, dipl. pravnik
J
Ljudskofrontni shod 23. maja 1937 na Taboru nad Ihanom je pokazal tesno povezanost, moč in odločnost naprednih delavskih in kmečkih množic domžalskega in kamniškega območja v boju za temeljne pravice slovenskega naroda v jugoslovanski državi, ki naj bi temeljila na demokraciji, enakopravnosti in socialni pravičnosti, ter za občečloveške ideale svobode,.ki jih je ogrožal fašizem. Posebno mesto mu daje dejstvo, da je bil neposredno po ustanovnem kongresu KPS najbolje pripravljen in najbolj množični shod na Slovenskem, z udeležbo številnih privržencev Ljudske fronte iz Ljubljane, njegov potek pa je bil pomemben izraz sprejemanja in uveljavljanja zgodovinskih usmeritev čebinskega manifesta. Zato ni le pomembna prelomnica v revolucionarnem gibanju v tedanjem kamniškem okraju, temveč ima tudi širši pomen.
Bazen revolucionarnega gibanja na domžalskem območju sredi tridesetih let
Velika gospodarska kriza je do skrajnosti poslabšala tudi socialnoekonomski položaj delavstva v tovarnah domžalskega območja. Pravico, Ha se organizirano v strokovnih organizacijah — sindikatih in bojuje za boljše gmotne in delovne pogoje, je delavstvo doseglo šele po hudih spopadih s podjetniki. Zmagovita dvomesečna stavka papirničarjev na Količe-vem, najdaljša leta 1935 na Slovenskem, je odprla pot za organiziranje delavstva v vseh večjih obratih v Domžalah in okolici, zlasti v sindikatih krščanskosocia-
pokazala njihovo medsebojno zavezništvo, ki ga je treba še poglabljati. Boj koliških papirničarjev je ustvaril tudi prve temelje za ljudskofrontno povezovanje.
Ljudskofrontno gibanje, ki se je začelo na Slovenskem na pobudo partije sredi leta 1935, si je postavilo za nalogo združiti napredne delavske, kmečke, izobra-ženske in sploh vse demokratične sile v boju zoper fašistično nevarnost, za izbojevanje demokratičnih in socialnih pravic delovnih množic ter za rešitev nacionalnega vprašanja. Posebej je združitev množic v Ljudsko fronto kot temeljni pogoj za odvrnitev neposredne fašistične ogroženosti slovenskega naroda ter za izbojevanje njegovih nacionalnih in socialnih
Priprave za shod na Taboru
Ker so oblasti prepovedale Ijud-skofrontne shode, jih je partija začela organizirati v obliki »izletov«. Prvi tak »izlet«, dejansko ljudskofrontni shod, je bil 2. maja 1937 nad Črnučami, teden dni kasneje pa na Starem gradu nad Zalogom, ki se ga je udeležilo tudi okoli 10 komunistov in privržencev iz območja Doba iz Prevoj. Ti so sprejeli pobudo Toneta Tomšiča, da organizirajo ljudskofrontni shod na domžalskem območju. Agilni aktivist ljudskofrontnega gibanja kmet Polde Miš z Gorjuše je predlagal naj bi bil shod na Taboru nad Ihanom. Tu je bil pri cerkvi in mežnariji primeren pro-
sklenilo poslati domžalski orož-niški postojanki nadan shoda okre-pitev 15 orožnikov, policijska uprava iz Ljubljane pa za nadzor več agentov. Priprave na ljudskofrontni shod na Taboru so bile torej iz obeh strani temeljite.
Potek shoda 23. maja 1937
V nedeljo, 23. maja, so okrog 9. ure začeli prihajati po različnih poteh najprej domačini. Teh se je zbralo okrog 600, med njimi tudi 80 kmečkih posestnikov. Za udele-
prišle do izraza glavne zahteve Ljudske fronte oziroma ustanovnega kongresa KPS. Po govorih so udeleženci shoda prepevali revolucionarne pesmi, tudi himno Ljudske fronte, pozdravljali z dvignjeno pestjo, zbirali prispevke za Rdečo pomoč in delili napredno literaturo. K slavnostnemu vzdušju so prispevale tudi številne slovenske zastave, ki so jih zboro-valci improvizirali z rutami treh barv. Razpoloženje na shodu je bilo takšno, da ni nikakršno orožniško in policijsko posredovanje ne moglo uspeti, zato se shoda niso upali nasilno razgnati.
Okrog poldne je glavnina udeležencev v strnjeni povorki odšla s Tabora proti Dobu, kjer so se zborovalci šele pozno popoldne razšli. Šele ob razhodu so se upali orožniki posameznike legitimirati in poskušali zvedeti, kdo so organizatorji shoda. Čez nekaj dni je bilo 11 domačinov aretiranih. Z gladovno stavko pa so izbojevali izpustitev iz zapora. Tako se je shod tudi v tem pogledu za organizatorje uspešno končal.
Slovenski ti narod izmučeni, bedni, v borbo za delavsko — kmečko oblast, proč črno nasilje, proč hlapci nevredni, mi hočemo mir, blagostanje in čast.
Ko pade nasilja moč temna, prevarana, svobodni volili si bodemo pot, bo kmetov vsa zemlja, delavcev tovarna in srečen slovenski bo delovni rod.
Ljudskofrontni shod na Taboru
žence iz Ljubljane je bil organiziran skupni prihod z železniške postaje v Domžalah. Odtod je Viktor Avbelj vodil kolono peščev in kolesarjev na čelu s tedaj prepovedano slovensko zastavo proti Dobu in Krumperku. Tu so kolesarji shranili kolesa in~se nato po gozdni poti napotili na Tabor. Med nad 400 udeleženci z ljubljanskega območja so bili poleg organizatorja Toneta Tomšiča tudi številni znani partijski delavci: članica CK KPS Pepca Maček, kandidat za člana CK KPS Oskar Ko-vačič, Vida Bernot, Angelca Oce-pek, Maks Stermecki, Ivan Kreft, Tone Dolinšek ter mnogi sindikalni funkcionarji. Koje povorka prišla na kraj zborovanja pod cerkvijo na Taboru, so bili orožniki in policijski agenti že zbrani v gozdu in pri mežnariji. Zato so se organizatorji shoda sestali in se dogovorili, da bo namesto Ivana Krefta govoril domačin krojaški pomočnik in dijak Ivan Kočar, udeležence pa bo pozdravil v imenu prebivalstva domžalskega območja Polde Miš.
V obeh govorih in v parolah, ki so jih  vzklikali  udeleženci, so
Velik odmev shoda
Ljudskofrontni shod na Taboru je široko in dolgo odmeval kot vidni izraz uspešnega dela partije pri akcijskem povezovanju demokratičnih delavskih in kmečkih sil na domžalskem območju in širše v tedanjem kamniškem okraju. Kot se vidi iz obsežnega članka o njem v časopisu Naš list, ki so ga izdajali grobeljski misionarji, je režimske kroge poleg množične udeležbe krščanskosocialističnega delavstva prizadelo zlasti dejstvo, da so organizatorji uspeli pridobiti na shod tudi mnoge kmete, ki jih je klerikalni tabor smatral za svoje zveste privržence. Shod je povečal število aktivistov Ljudske fronte in tako ustvaril pogoje za nove ljudskofrontne akcije.
Ob sklepu naj poudarimo, da je ljudskofrontni shod na Taboru eden znanilcev in mejnikov tiste poti, ki je napredne ljudske množice privedla v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, v revolucionarni boj za nacionalno in socialno osvoboditev.
Miroslav Stiplovšek
»Shod Ljudske fronte na Tab1 nad Ihanom 23. maja 1937 je bil obsegu, organiziranosti in po I binski usmerjenosti ena od I uspešnih množičnih manifest* ki jih je takrat organzirala Ljud' fronta. Tako uspešen je bil j zaradi tega, ker so se takrat začeli v praksi uveljavljati skl; ustanovnega kongresa Kom] stične partije Slovenije, njeg ocene, predvidevanja in smerni ki so bile močna spodbuda za 1 partijskim organizacijm in vse' njenemu članstvu.
Pa tudi če ti sklepi in smernic' niso mogli še neposredno vpli'1 na organizacijo shoda in na i govo vsebino, je brez dvoj celotno razpoloženje ljudi na ' boru pomenilo eno od tis političnih manifestacij, ki so tal po ustanovnem kongresu K uresničevale njegove politi' sklepe in tako v praksi potrjevi njihovo realnost in pravilnost.
Ljudska fronta, ki se je ■ domžalskem območju že pr uveljavila, je po shodu na Tab' na široko odprla vrata in moć povečala vrste svojih pristašev aktivistov. Kakor so uspehi, ki jih v prejšnjih letih dosegli dela, v znanih štrajkih na Duplici, K' cevem in drugje močno dvig1 idejno in politično zavest delaV v tovarnah in postavili tem« solidarnosti delavcev in kmet tako sta ljudskofrontno gibanj« posebej tudi shod na Taboru, zitivno vplivala na utrjeva interesne povezanosti delavce* kmetov ter povzročila vse v* zanimanje vaškega prebivalst' kmetov — gospodarjev, za y gramska načela Ljudske fro oziroma kmečko-delavskega gi' nja.
Veliki shod Ljudske fronte Taboru je pomenil za tisti čas it' takratne razmere zelo pomem'' politični dogodek, ki je še dO' vplival na razvoj naprednega g'| nja v teh krajih...« Bil je »p tično-revolucionarno dejanje ti nejšega pomena in vpliva« govora in spominskega člaf Viktorja Avblja-Rudija leta 197
listične Jugoslovanske strokovne zveze, ki je tedaj odločno prešla na napredne pozicije. Že v kratkem času si je sindikalno organzirano delavstvo izbojevalo precejšno izboljšanje svojega položaja.
Moralno in gmotno pomoč stavkajočim papirničarjem so organizirali zlasti komunisti z območja Doba in Prevoj, ki so nato konec 1935. leta osnovali partijsko celico pod vodstvom sekretarja Viktorja Avblja. Legalno partijsko glasilo Ljudska pravica je ob boju na Koli-čevem poudarilo, da je materialna podpora kmetov, malih obrtnikov in trgovcev stavkajočim delavcem
osvobodilnih ciljev poudaril ustanovni kongres KPS.
Ljudskofrontno gibanje na Slovenskem je pod različnimi imeni in različnih oblikah kljub oblastnemu preganjanju doseglo pomembne uspehe. Na domžalskem in kamniškem območju je bila glavni pobudnik in organizator ljudskofrontnih akcij partijska celica Dob—Prevoje. Kmečko-delav-sko gibanje kot oblika ljudske fronte se je v kamniškem okraju posebej razmahnila v prvih mesecih leta 1937, o čemer je večkrat pisal ljudskofrontni list Neodvisnost.
k "3prede^ trgovsko gostinska DO
Jjj£" NAPREDEK
n.sol. o. domžale
TOZD OPREMOTEHNA IN
TOVARNA POHIŠTVA »MEBLO« Nova Gorica
vam do 25. maja nudita ugoden nakup pohištva POGOJI:
— 6 mesečni kredit
— 30% polog
— 5,83 % obresti na odobreni kredit
— brezplačna montaža ali
— 9 mesečni kredit
— 30% polog
— 12,5 % obresti na odobreni kredit
— brezplačna montaža
IZKORISTITE UGODNOSTI, KI VAM JIH NUDI NAPREDKOV SALON MEBLO DOMŽALE.
stor za večje zborovanje, Tabor pa je bil lahko dostopen z dobske in ihanske strani. Tone Tomšič, ki si je z Vido Bernotovo, Viktorjem Avbljem, Poldetom Mišem in Stankom Starinom ogledal predlagani kraj za shod, je ugotovil, da je dobro izbran.
Zagotovitev množične udeležbe in posebej ustrezne sestave zboro-valcev je bila za celico Dob-Prevoje zahtevna naloga. Posamezni partijci so dobili v pripravah na shod posebne zadolžitve glede ureditve prostora in organiziranja prihoda zborovalcev na Tabor, vsi komunisti in simpatizerji pa so dobili nalogo, da agitirajo za udeležbo na shodu. Večina tovarniškega delavstva na domžalskem in kamniškem območju je bila organizirana in organizatorji shoda so udeležence lahko pridobili prek sindikalnih funkcionarjev, najbolj uspešno iz Bonačeve tovarne na Količevem, kjer je vodil priprave Franc Bukovec. Tudi kmečka mladina je bila zelo dovzetna za ljudskofrontne ideje in jo je bilo lahko pridobiti za udeležbo na shodu. Veliko osebne agitacije od hiše do hiše pa je zahtevalo zlasti pridobivanje tudi kmečkih posestnikov za prihod na Tabor. Komunisti in simpatizerji so v pripravah na shod uspeli zagotoviti množično udeležbo prebivalstva domžalskega in kamnniškega območja.
Medtem so tudi v Ljubljani in okolici — na Vevčah, v Sostrem, Zalogu, na Črnučah in Jezici uspešno potekale priprave na »izlet«, za katerega so poleg tovarniškega delavstva partijski forumi organizirali tudi udeležbo večjega števila izobražencev in študentov.
\^se te obsežne priprave niso ostale prikrite oblastem in uprava Dravske banovine je 19. maja 1937 poslala sreskim načelnikom in policijskim upravam okrožnico, v kateri je zahtevala, da preprečijo izrabljanje izletov Ljudske Ironte za širjenje komunističnifi idej. Okrajno načelstvo Kamnik je zato
Zadnja stran brošure Tabor nad Ihanom, v kateri je dr. Miroslav Stiplovšek opisal značilnosti ljudskofrontnega gibanja v Sloveniji ob ustanovnem kongresu KPS, razmah revolucionarnega gibanja na domžalskem območju sredi tridesetih let, priprave potek in pomen ljudskofrontnega shoda 23. maja 1937 ter zgodovinske znamenitosti Tabora nad Ihanom. Brošura obsega 28 strani in je izšla kot 54. zvezek v zbirki Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, ki jo izdaja založba Komunist v Ljubljani.
73
7
B4C
M3
XD
I Podeljena srebrna priznanja P J t/ OF in srebrni znaki ZSS *
Tudi letos sta Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS za posebne dosežke na področju družbenopolitične in društvene ter samoupravne dejavnosti podelila srebrna priznanja OF in srebrne znake ZSS, ki so bili podeljeni na osrednji prireditvi ob DNEVU OF in PRAZNIKU DELA.
SREBRNA PRIZNANJA OF so prejeli:
STANE HABE za dolgoletno aktivno in prizadevno delo na področju kulturne dejavnosti, predvsem za razvoj in delo Glasbene šole, Zveze kulturnih organizacij in Kulturne skupnosti v naši občini, kakor tudi za njegov prispevek v delu krajevne skupnosti Slavko Šlander ter različnih komisijah v okviru OK SZDL in OS ZSS Domžale.
MILAN JENČIČ za prispevek v NOB ter aktivno povojno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Mengeš, je tudi dolgoletni družbeni delavec, saj je dolgoletni predsednik Lovske družine in Turističnega društva Mengeš. S svojo tehtno besedo, zlasti pa z zgledom je veliko prispeval k razreševanju problematike v KS Mengeš.
ANTON KRALJ za aktivno udeležbo v NOB (borec Kamniškega bataljona in Slandrove brigade, komandant bataljona). Po vojni je opravljal vrsto najodgovornejših funkcij v KS in družbenopolitičnih organizacijah v Dragomelj Pšata, kjer je še vedno aktiven predsednik KO ZZB NOV. Kljub starosti je vzoren aktivist,zlasti v ZZB NOV.
BRANE MOČNIK za dolgoletno aktivno delo v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah v Krašnji, kjer je opravljal vrsto najodgovornejših funkcij (predsednik KK SZDL, sveta KS). V Krašnji ga poznajo kot prizadevnega aktivista, tudi društvenega delavca (predsednika Gasilskega društva), ki je pomembno prispeval k razvoju KS.
ANTON PAJER — za sodelovanje v NOB ter dolgoletno družbenopolitično in društveno delo tako v KS Ihan kot širši družbenopolitični skupnosti. Več mandatnih obdobij je aktivno delal kot član samoupravnih organov, je aktiven član Svobode Ihan tec KO ZZB NOV. Poznanje kot predan pedagoški delavec in aktivni član ZRVS.
EDO VOLLMAJER za aktivno delo v krajevni skupnosti Rova, kjer je in opravlja vrsto najodgovornejših funkcij tako v družbenopolitičnih organizacijah kot v krajevni samoupravi. Zlasti so pomembna njegova prizadevanja na področju SLO in DS, aktivno dela v predsedstvu KK SZDL, tudi v delovni organizaciji je aktiven član samoupravnih organov.
SREBRNE ZNAKE ZSS so prejeli:
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSS MLINOSTROJ za doseženo stopnjo predanosti in pripadnosti kolektiva pri uresničevanju skupnih ciljev pri odpravljanju motenj pri samoupravni in poslovni politiki ter uspešno delo pri zagotavljanju družbenega standarda delavcev.
KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSS PAPIRNICA KOLIČEVO za
prizadevanja ter dosežen uspeh pri izboljšanju delovanja sindikalne organiziranosti, za vložen trud pri uresničevanju sanacijskega programa ter za izboljšanje delovanja na področju inovativne dejavnosti v delovni organizaciji.
ZINKA BOHTE za zavzeto in tvorno sodelovanje v akcijah osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije v TOZD Filc Mengeš. V delovni sredini je s svojim delom veliko prispevala h krepitvi in ugledu sindikalne organizacije.
TONČKA FARKAS za prizadevno opravljanje delovnih nalog, dolgoletno delo v sindikatu ter za ustvarjanje samoupravnih odnosov med delavci v delovni organizaciji INDUPLATI TOZD Proizvodnja.
MARI KOSEC za tvorno sodelovanje v akcijah osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenijales Radomlje, kjer je z uspešnim delom veliko prispevala h krepitvi kulturnega življenja delavcev v tej delovni organizaciji.
MARIJA ZUPAN za zavzeto in uspešno vodenje sindikalne organizacije ter za ustvarjanje samoupravnih odnosov med delavci. Velik je njen prispevek k organizacijski krepitvi in vsebinski opredelitvi nalog v sindkalni organizaciji v LEK TOZD Kemija.
MIRAN ZUPANČIČ za zavzeto in uspešno vodenje osnovne organizacije ZSS v TOSAMI TOZD Filtri. S svojim delom je veliko prispeval h krepitvi medsebojnih odnosov med delavci, kar se kaže v dobrih poslovnih rezultatih. Vsem dobitnikom priznanj ISKRENE ČESTITKE!
M.
Skupinski posnetek letošnjih nagrajencev občinskega sveta ZSS Domžale
Letošnji dobitniki priznanj OF, ki so bila vročena na svečani prireditvi 24. aprila 1987 v novi rinmžalski Ki-nodvorani
Svečana prireditev ob dnevu OF in 7. maju
»Šivala je deklica zvezdo« — lep predpraznični doživljaj
Na vsakoletni proslavi dneva OF .— 27. aprila in 1. maja podelijo občinska priznanja OF in ZSS. Letos je bila prireditev v novi kinodvo-rani v Pomžalah in sicer v petek, 24. aprila 1987. Slavnostni govornik na svečanosti, ki se je je udeležilo mnogo občanov, je bila Vera Vojska, predsednica OK SZDL Domžale. V svojem prispevku je poudarila neprecenljive zgodovinske pridobitve, ki jih je v začeti revolucionarni proces prinesla OF, hkrati pa je podčrtala temeljne naloge, ki nas v težkih kriznih časih čakajo. V uresničitvi jasno začrtane programske linije je izhod iz stanja, kakršno ne more in ne sme obveljati.
Poseben doživljaj pa je bil glasbeno — literarni recital, ki ga je pripravil Tomaž Habe. V vsebinsko povezani z glasbo in petjem mešanega pevskega zbora iz Mengša prepojeni idejni lok je vnesel vse tisto, kar človek ob prazniku mora začutiti in doživeti. Izredno lep kulturni doživljaj, ki so ga sklenili s podelitvijo priznanj OF in ZSS je bil vsem navzočim lep praznični uvod v prvomajske dneve.
Svečani govor predsednice OK SZDL Domžale Vere Vojska na proslavi dneva OF in prvega maja v domžalski Kinodvorani
Na proslavo so pionirji prinesli tudi kurirčkovo torbo in ji priložili svoje sporočilo
S
s
5
1
FRANC GNIDOVEC — PREJEMNIK ZLATEGA ZNAKA ZSS
Na predlog Občinskega sveta ZSS Domžale je ob 1. maju Franc Gnidovec, predsednik zbora združenega dela in dolgoletni sindikalni aktivist, prejel Zlato priznanje Zveze sindikatov Slovenije. V obrazložitvi ni bila poudarjeno le njegovo dolgoletno sindikalno delovanje, temveč zlasti njegova povezanost z interesi delavskega razreda, osebna skromnost, pa vendar z delom izkazana doslednost in nepopustljivost v uresničevanju nalog. Skupaj s sodelavci zna oceniti stanje in predlagati dobre rešitve, pri katerih tudi sam sodeluje in usmerja njihovo uresničevanje. Njegova bogata aktivnost je prisotna na vseh področjih dela. Bil je večkrat predsednik osnovne organizacije sindikata, predsednik delavskega sveta, stalno pa je aktiven član različnih komisij. Pole svoje aktivnosti V okviru delovne organizacije je veliko svojega truda vložil tudi v delo krajevne skupnosti in občine. Tov. Gnidovcu ob prejemu najvišjega priznanja Zveze sindikatov Slovenije iskreno čestitamo!
V.
SLAVKO PIŠEK — PREJEMNIK PRIZNANJA ZVEZNE KONFERENCE SZDLJ
Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije podeljuje najboljšim posameznikom, krajevnim skupnostim, delovnim organizacijam in drugim za njihove dosežke pri krepitvi krajevne samouprave in za zasluge in uspehe pri razvoju socialističnega samoupravljanja priznanja. Enega izmed letos podeljenih priznanj je prejel tudi SLAVKO PIŠEK, dolgoletni aktivist tako v krajevni skupnosti Mengeš kot v občini Domžale.
Preveč bi bilo funkcij, ki jih je opravljal, če bi hoteli našteti vse, zato le zapišimo, da je Slavko Pišek dobil priznanje za svoje predano, požrtvovalno delo na vseh področjih, pri čemer pa je potrebno izpostaviti tudi njegov delež pri organiziranju kulturnega življenja v občini, kjer posebno skrb namenja ljubiteljskemu delu društev. Poznamo ga kot vestnega in predanega družbenopolitičnega in društvenega delavca, ki s svojimi dolgoletnimi izkšnjami in pripravljenostjo prispeva k nadaljnjemu razvoju samoupravnih in delegatskih odnosov na vseh področjih življenja in dela. Priznanje je vsem dobitnikom podelil Jože Smole, predsednik Republiške konference SZDL Slovenije, ki je med drugim poudaril: »Posebej moram poudariti pomen pozitivnega zgleda, ki nam je vse bolj dobrodošel, saj nam v družbi nasploh še vedno manjka tista učinkovitost, ki bi si jo želeli." Dobitniku priznanja iskrene čestitke! V.
-   OBČINSKI POROČEVALEC
t
STRAN 3
Program prireditev ob 23. maju prazniku občine Domžale
16. maj ob 8. uri
ob 9. uri ob 11. uri ob 18. uri
17. maj ob 9. uri
21. maj ob 20. uri ob 20. uri
22. maj ob 18. uri
ob2030uri
23. maj ob 9. uri
od 9.—1030 ob I030uri ob 11. uri
ob 16. uri ob 19. uri
24. maj ob 9. uri
ob 10. uri
26. maj ob 20. uri
28. maj ob 20. uri
Tekmovanje v streljanju na umetne golobe za prvaka občine Domžale na strelišču Lovske družine Pšata v Dobovljah
Meddruštveni kegljaški turnir Športnega društva Invalid Domžale na kegljišču Repovž V. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije v Delavskem domu na Viru Tekmovanje harmonikarjev v Domu družbene samozaščite na Hribu (Krajevna skupnost Velika vas — Dešen)
3. kolesarski maraton v organizaciji Kolesarskega kluba »Hrast« Dob izpred Osnovne šole Martin Koželj Dob
Predavanje Staneta Stražarja »Skrivnostni svet pod zemljo« v Knjižnici Domžale Odprtje razstave lesorezov Matjaža Brojana v prostorih krajevne skupnosti Mengeš
Odprtje večnamenske ploščadi ob osnovni šoli v Mengšu s celodnevnim športnim in kulturnim programom
Kulturno zabavni večer v letnem gledališču na Studencu
Odprtje razstave »Revolucionarno gibanje na domžalskem območju 1935—1941« v Domu družbene samozaščite v Ihanu
Kulturni program pred Domom družbene samozaščite v Ihanu
Pohod na prireditveni prostor na Tabor izpred Doma družbene samozaščite v Ihanu
Osrednja proslava ob prazniku občine Domžale in 50. letnici shoda Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom
X. tek »Po poteh aktivistov NOB« v Trzinu
Odprtje poslovno-stanovanjskega objekta v Vrhpolju
Tradicionalni mednarodni modelarski miting s kulturnim programom na vzletno-pristajalni stezi v Radomljah
Srečanje relejnih kurirjev NOV Gorenjske na vrtu Restavracije Pošta v Domžalah
Koncert Mešanega pevskega zbora Domžale in Okteta bratov Pirnat ob njunih jubilejih v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah
Odprt je razstave »Revolucionarno gibanje na domžalskem območju 1935—1941« v Knjižnici Domžale
30. maj ob 8. uri
ob 10. uri ob 18. uri
4. in 5. junij ob 16. uri
6. junij ob 10. uri
13. junij ob 9. uri
Tradicionalni avto rally v spomin padlih borcev in narodnega heroja Matija Blejca-Matevža v Mengšu
Ženski košarkarski turnir na igrišču Partizan Mengeš Kolesarski kriterij po ulicah Domžal
Streljanje z malokalibrsko puško v kamnolomu v Trzinu
Moški košarkarski turnir v Športnem parku v Domžalah
Orientacijski pohod na območje Šumberka, Krumperka in Okla
Ob obisku Andreja Marinca in Viktorja Avblja v naši občini:
Enak položaj za obrtnike
Tako zahtevo so na obisku Andreja Marinca in Viktorja Avblja v Domžalah postavili domžalski obrtniki.
Na obisku v domžalski občini sta se 16. aprila mudila član predsedstva SRS Andrej Marine in Viktor Avbelj, član sveta federacije. S predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in direktorji nekaterih delovnih organizacij sta se pogovarjala o trenutnem gospodarskem stanju v občini, glavni temi pogovorov pa sta bili kmetijstvo in obrt.
Po ogledu Heliosovega tozda Tovarne lakov in barv v Količevem je Milan Marolt, predsednik domžalskega izvršnega sveta, povedal, da so v občini zadovoljni tako s poslovanjem delovnih organizacij v minulem letu, kot tudi v prvih letošnjih mesecih. Največja problema pa sta še vedno devizne spodbude (nekatere delovne organizacije jih niso dobile niti za lanski izvoz) in visoke bančne obrestne mere. Andrej Marine je v razpravi opozoril na probleme v kmetijstvu. Po njegovem mnenju je zadnji čas, da uredimo politiko cen. S prodajo mleka namreč kmetijski proizvajalci v povprečju pokrijejo le 70 odstotkov proizvodne cene, pri mesu pa 65 odstotkov. Na ta način je ogroženo 15-letno sistematično delo v slovenskem kmetijstvu, ki je kljub majhnim spodbudam dosegalo vsako leto boljše rezultate. Na obisku v domžalskem obrtnem združenju so obrtniki oba gosta seznanili s težavami, s katerimi se soočajo. Številni obrtniki vse teže plačujejo prispevke in davke, nezadovoljni pa so tudi zato, ker niso v enakopravnem odnosu z delovnimi organizacijami.
Viktor Avbelj in Andrej Marine med obiskom na Obrtnem združenju v Domžalah, kjer so jima predočili naše izkušnje in pojasnili probleme, s katerimi se obrtniki ukvarjajo
V objektu SPB-1 v Domžalah so pred dnevi odprli novo delovno organizacijo INDE, ki bo z znanjem zagotavljala smotrnejšo izrabo energetike v industriji
Nova delovna organizacija v Domžalah INDE:
Tovarna za znanje
16. aprila so v Domžalah v objektu SPB-1 svečano odprli novo delovno organizacijo, ki se je kot ideja porodila nekaterim strokovnjakom v institutu Jožef Štefan. Gre za delov no organizacijo — ki bo delovala kot inženiring na področ' ju industrijske energetike.
Ob otvoritvi, ki so se je udeležili poleg domžalskih predstavnikov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij tudi Andrej Marine, Viktor Avbelj, Marko Bule, dr. Boris Frlec in drugi, je bilo povedano, da gre z ustanovitvijo INDE za pomembno gospodarsko dejanje, za klasično podjetje visoke tehnologije. V njej zato niso začeli ropotati stroji, ki bi dajali železo ali žvepleno kislino, kot je naravo novorojene organizacije poskušal z njenirh nasprotjem opisati dr. Tomaž Kalin, direktor J. Štefana. Konkreten izdelek INDE tudi ne bodo novi stroji (če si seveda pri tem odmislimo potrebne mikroračunalnike, ki pa jih za INDE tako ali tako izdelujejo kooperanti), pač pa projekti računalniške, programske in strojne opreme, tehnološke in ekonomske študije, itd. Tako izdelane rešitve bodo pripomogle k temu, da »bodo v industriji električno in toplotno energijo bolj varčno uporabljali«, je dejal dr. Miha Tomšič, duhovni oče takih sistemov, pa torej tudi INDE.
Druga pomembna značilnost INDE je vsekakor njena poveza- ' nost s prostorom, v katerem se je ideja o njej porodila, odsekom za energetiko pri Institutu J. Štefan: Tako njeni zaposleni (dve tretjini inženirjev, tretjina tehnikov), kot direktor mag. Zoran Marinšek, prihajajo iz omenjenega odseka. Od tam bodo prihajali strokovnjaki tudi v prihodnje in tja se bodo občasno iz INDE tudi vračali; takrat pač, ko bo njihova dejavnost zahtevala raziskovalno delo.
Na odseku za energetiko J. Štefana so od leta 1978, ko so se začeli ukvarjati s sistemi za racionalno rabo elektrike, kasneje pa šej toplote, razvili in prodali take sisteme več kot 40 tovarnam oz. kot jim pravijo, partnerjem. Za vgrajevanje sistemov je namreč nujno sodelovanje.
Upati je, da bodo uporabni rezultati znanja iz INDE že kmaluj pomemben dejavnik v varčnejši, energetiki naše družbe.
M. R-l
Trenutek z otvoritve nove DO INDE
1/l/lUnablfoal P.0
ZPS DO ML1NOSTROJ, tovarna strojev
Študljanska 5
DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge:
1. KLJ UČAVNIČAR1. — 3 delavci — za nedoločen čas — 3 mesečno poskusno delo
Pogoji: poklicna šola kovinske smeri, 5 let delovnih izkušenj
2. KLJUČAVNIČAR II. — I delavec — za nedoločen čas — 3 mesečno poskusno delo
Pogoji: poklicna šola kovinske smeri, 3 leta delovnih izkušenj
za nedoločen čas
3
3. KLJUČAVNIČAR III. — 1 delavec mesečno poskusno delo
Pogoji: poklicna šola kovinske smeri ali skrajšan program usmerjenega izobraževanja — obdelovalec kovin, 1 leto delovnih izkušenj.
Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite- v 8 dneh po objavi na naslov: ZPS ML1NOSTROJ Domžale, Študljanska 5, Splošno-kadrovski sektor, 61230 DOMŽAL!;. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Meti obiskom tovarne Helios na Količevem
Novo vodstvo medobčinskega sveta:
Vera Vojska, predsednik Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije
Zaradi odhoda dosedanjega predsednika Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije tov. Milana Mariniča na novo dolžnost v Zvezni konferenci SZDL Jugoslavije, so pred dnevi v Ljubljani izpeljali postopek in volitve novega predsednika.
Na volilni seji, ki je bila konec aprilaiso za novo predsednico Medobčinskega sveta izvolili Vero Vojska, dosedanjo predsednico Občinske konference SZDL Domžale. Njena izvolitev pomeni lepo priznanje naši znani družbenopolitični delavki in glavni urednici Občinskega poročevalca, pa tudi naši organizaciji SZDL za dosedanje uspešno delo. Ti uspehi pa zavezujejo tudi za naprej. Hkrati pa se kažejo dobri tudi za uspešno koordinirano delo v aktivnostih tega medobčinskega organa, kar se bo zagotovo pokazalo v frontnem delovanju na terenu...
Direktor DO Glas Podravine tov. Kušanič izroča spominsko darilo glavni urednici Veri Vojska
Pred dnevi so nas obiskali predstavniki uredništva Glasa Podravine iz pobratene občine Koprivnice. Gostje so se najprej oglasili v našem uredništvu, sprejel jih je predsednik Šob Domžale Peter Primožič, kasneje pa so si ogledali nekatere novogradnje naše občine. Pred našim občinskim praznikom bo redakcija časopisa Glas Podravine pripravila o naši občini daljši članek, za katerega je podatke posredoval predsednik občine Peter Primožič
Na naši največji prašičji farmi v Ihanu so pred časom odkrili značilne znake kužne bolezni s strokovnim imenom ptičje ali aviarne tuberkuloze. Ker gre za kužno bolezen, so na farmi ukscnili vse, kar je za take primere predvideno in potrebno. Veterinarska služba Slovenije je takoj po ugotovitvi tuberkuloze na ihanski farmi prašičev tudi ukrepala in prepovedala promet živih živali s farme, razen za zakol, poostrila je vse veterinarsko sanitarne preglede v klavnicah, kjer koljejo ihanske prašiče, takoj pa so začeli tuberkulinizirati plemenske živali na farmi in iskati vire okužbe. Preiskali so golobe iz okolice tovarne močnih krmil ter druge materiale. Vsi testi so bili negativni, zato domnevajo, da je do okužbe prišlo s krmili. Dosedanji rezultati kažejo, da ima 44 odstotkov pitancev začetne tuberkulozne spremembe na črevesnih bezgavkah. Tuberkulinizacija plemenskih živali je dala pozitiven rezultat pri 21,9 odstotka primerov. »Na drugih farmah v Sloveniji — razen nekaj primerov v Ljutomeru, — nismo ugotovili nobene tuberkulozne živali,« je 7. maja 1987 povedal dr. Dušan Pirih, direktor republiške veterinarske uprave.
Škoda bo vsekakor velika, v teh dneh jo je težko ocenjevati, kot je v množici domnev tudi težko postaviti kakršnokoli kategorično trditev. Delavci in vodstvo na ihanski farmi si z nadčloveškimi napori prizadevajo, da bi položaj omilili, četudi bo, kot predvidevajo, sanacija potekala najmanj štiri mesece. Posebej se bojijo za obstoj plemenskega selekcijskega gradiva, ki je rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela strokovnjakov na farmi. Škoda v tej smeri bo še posebej boleča.
Dela in raziskave tečejo in morda bo ob dnevu izida časopisa kaka stvar že bolj jasna in dorečena. Na farmi bodo tuberkulinizacijo ponavljali vsak mesec^dokler vse reakcije ne bodo negativne dva meseca zapored. Šele tedai se bo spet začelo za ihanski kolektiv, ki v teh dneh vlaga ogromne napore, spet kolikortoliko normalno delo.
M. Brojan
Farma
v
Ihanu
ogrožena
Naše tri godbe
na prvomajsko jutro
Jutranja, prvomajska budnica na Jerovškovi ulici v Mengšu
H^nnHHHHKHKjjjnHj
Domžalska godba pred svojo stalno prvomajsko postojanko gostiščem Keber
Godba na pihala Moravče na prvomajsko jutro v Moravčah
Steklina ponovno v domžalski občini__
Več primerov stekline pri lisicah je bilo na območju občine Domžale ugotovljeno v letih 1979 do 1981. Posamezni primeri stekline pri lisicah so se sicer še pojavljali v naslednjih letih, vendar bolezen ni bila razširjena. V letu 1987 pa se je s steklino obolelih lisic močno povečalo v sosednjih občinah in sicer v občini Kamnik, Zagorje in Litija. Bilo je pričakovati, da se bo steklina razširila tudi na območje občine Domžale. V letošnjem marcu predvsem pa v aprilu je bilo ugotovljeno več primerov stekline pri lisicah. Stekle lisice so bile ugotovljene v naslednjih krajevnih skupnostih: Velika vas—De-šen, Peče, Moravče, Zlato polje, Rafolče in Dob. „ Steklina se širi z ugrizom bolnih z'vali, ki s slino izločajo viruse. Ker je steklina nalezljiva in ne-
ozdravljiva bolezen pri živalih in 'ludeh, moramo izpolnjevati predpisane preventivne ukrepe:
1 Psi morajo biti enkrat letno cepljeni proti steklini, mladi psi pa takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Lovski psi, ki se uporab-'jajo za lov, morajo biti cepljeni 2-krat letno.
2. Psi morajo biti privezani ali Zaprti; kadar pa so zunaj bivališča, Morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti zaprte.
Lovci so dolžni pokončati pote-Puške pse in m^čke. Lahko pa ubijao tudi druge pse in mačke, če so 200m od hiš in 50 m od gospodarja.
3. Živali, ki so prišle v stik s steklo živaljo, je treba ubiti ali pa j'h izolirati za tri mesece v karantenskem prostoru.
4. Če klinično zdrav pes ali klinično zdrava mačka poškoduje človeka, je potrebno psa ali mačko opazovati 10 dni in v tem času žival tri-krat pregledati na stekli-
no. Preglede na steklino opravlja Veterinarski zavod Kamnik-Dorn-žale, Perovo št. 20.
5. Vsakobčan je dolžan prijaviti vsak sum, da je žival zbolela za steklino. Sum na steklino je utemeljen:
— če je domača žival, lisica ali drugi sesalec divjadi kazal bolezenska znamenja, na osnovi katerih je mogoče sumiti, da seje pojavila steklina, (nenormalno obnašanje živa'
— če je domača žival, lisica ali drugi sesalec divjadi poškodoval človeka ali domačo žival; y
— v vseh primerih pogina lisic. Ljudje, posebno otroci, naj se
izogibajo stikom z divjimi živalmi ter potepuškimi psi in mačkami. V primeru, če lisica ali druga divjad pride v bližino ljudi in se nenormalno obnašajnaj obvestijo lovsko organizacijo, oz. najbližjega lovca, ki bo poskrbel za potrebne preiskave. Če človeka poškoduje stekla žival, mora takoj poiskati pomoč v najbližji ambulanti.
i
Iz UIS Domžale
Srečanje komunistov v domžalski hali
Občinski komite ZKS Domžale je v petek, 8. maja 1987 pripravil v domžalski hali srečanje komunistov domžalske občine, ki se ga je poleg častnega občana naše občine Viktorja Avblja-Rudija udeležila tudi Tina Tomlje, članica predsedstva CK ZKS (sicer govornica na tej prireditvi), nekateri drugi člani centralnega komiteja, nosilci partizanske spomenice, predsednik medobčinskega sveta ZKS tov. Andrej Ambrožič ter drugi.
Navzoče je pozdravil predsednik predsedstva OK ZKS Domžale Lado Škrjanec, ki je ob pozdravu tudi poudaril, da gre za dalj časa načrtovano srečanje domžalskih komunistov, srečanje, ki sovpada v dnevu, ko praznujemo 50 letnico ustanovnega kongresa ZKS na Čebinah. Istočasno pa je srečanje pripravljeno v dneh, ko pričakujemo naše prireditve ob občinskem prazniku, ko v občini prav tako praznujemo 50 letnico: shoda ljudske fronte na Taboru nad Ihanom.
Zvoki godbe Milice, ki je pripravila stilno izredno zanimiv, izvajalsko zahteven koncert, so srečanju dali svečano obeležje, ki mu je vsebino dala v slavnostnem govoru Tina Tomlje.
V svojem prispevku je poudarila dimenzije če-binskega dejanja, obletnico — 50 letnico prihoda tovariša Tita na čelo partije ter nadaljevala z oceno
današnjega stanja. Kljub pisanim in izrečenim usmeritvam, programom in kongresom so naši premiki na bolje zelo počasni, vendar so! ZK kot ustvarjalna sila te družbe je izpostavljena kritiki, mora pa biti sposobna uresničiti naloge, ki stojijo pred nami. Mladi morajo biti v tem uresničevanju eden najpomembnejših dejavnikov.
Krivda za stanje, kakršno je, gre v precejšnji meri po oceni Tine Tomljeve med drugimi pripisati tudi dejstvu, da družbenih usmeritev danes ne sprejemamo tako, kot smo včasih Titove besede.
Še vedno smo premalo organizirani, usposobljeni, prešibki smo, da bi uspešneje branili samoupravljanje pred raznimi napadi, tudi pred centralizmom in separatizmom.
Delavci zahtevajo pravične družbenoekonomske odnose, sodobnejšo organizacijo dela, pravičnejše osebne dohodke. Gospodarski problemi vplivajo na stopnjo zavesti. Vsi si moramo potruditi za uresničevanje najbolj ključnih vprašanj razvoja. V odpravi največjih gospodarskih nasprotij je pot za ureditev razmer. Svoje izvajanje je Tina Tomljetova sklenila s pozivom, da vztrajamo na Titovi poti.
V zaključnem delu so 150 komunistom, ki so stopili v ZK pred letom 1950 podarili knjižna darila, tovariško srečanje, ki je sledilo, pa je ob zvokih citer Tanje Zaje potrdilo, da so takšna, s kulturnim dejanjem prežeta srečanja tudi v prihodnje tista oblika srečevanja, ki si ga komunisti za medsebojno spoznavanje želijo.
B.
občinski poročevalec
STRAN 5
Predstavljamo vam:
V našem rednem predstavljanju krajev in ljudi, ki so večini občanov neznani in doslej še niso bili predstavljeni, je prišel na vrsto majhen kraj, komaj streljaj oddaljen od Krašnje. Leži ob cesti proti Trojanam v krašenski krajevni skupnosti. Da smo se odločili za predstavitev tega kraja in ljudi, je več vzrokov.
Spodnje Loke in bližnje ŽIROVŠE sta kraja, ki živita zanimivo, predvsem pa ustvarjalno. Občani obeh vasi so neverjetno prizadevni, z vso silo usmerjeni v napredek svojih dveh krajev, za kar so tudi sami pripravljeni prispevati marsikaj: v denarju, materialu, delu... Ze doslej imajo kaj pokazati!
Le 28 hiš in nekako 100 občanov v njih je z delom že doseglo — če se nekaj hoče doseči
Zbiralnica mleka v Spodnjih Lokah, ki so jo občani zgradili sami. Dnevno prinesejo v to zbiralnico od 200 do 300 litrov mleka
Tuslično društvo »Pobudnik« je temelj aktivnosti
Silvo Resnik, predsednik turističnega društva »Pobudnik« Spodnje Loke — Žirovše
Pravzaprav mnogokaj v kraju Silvo prevzame na svoja pleča. Ob tem pa tega sam ne poudarja, to so povedali drugi. Ostaja skromen, čeprav z velikim žarom pripoveduje o dosežkih, ki so jih v kraju že uresničili. Obrtnik — ključavničar je, vendar se zdi, da na to čisto pozabi, ko gre za krajevne interese.
Najprej telefon
»Kot se smešno sliši, so temelj vsega napredka v kraju veselice. Z organizacijo in dobičkom prve smo pristopili k gradnji telefonskega omrežja, ki resda še ni razvito; potreb je mnogo, zanimanja za pridobitev telefonov tudi — možnosti je manj, saj sta ta čas v Spodnjih Lokah in Zirovšah samo dva telefona: v vsakem kraju po eden«.
Pobude iz »Pobudnika«
Občani obeh krajev se že od vsega začetka zavedajo, da jim nihče ne bo ničesar poklonil, da je vsaka pridobitev možna le z največjim prizadevanjem njih samih. Tudi v KS Krašnja jim niso mogli zagotovili in uresničiti ko-
munalnih zahtev, zato so se v Spodnjih Lokah odločili, da bodo sami obračali svoj, z lastnim delom in prizadevanji zbrani denar. Res je, želel bi ga obračati in o njem odločati kdo drug, vendar je to stanje preseženo... In prav je tako...
Odločili so se sami, da ustanovijo turistično društvo, ki je v kratkem času postalo temeljno družbeno osveščeno okolje iz katerega v resnici izhajajo pobude za vsakršen napredek kraja. Hkrati pa je to društvo tudi operativno, je organizator mnogih delovnih akcij.
Med temi — kot pove predsednik,— so že očistili pešpot na Lim-barsko goro, organizirali so dvoje
Glavno besedo pri ognju v Spodnjih Lokah (iz kotla je prijetno dišalo) so imeli mladi. Golaž je prijetno teknil...
Najbolj znan rojak Spodnjih Lok:
Pisatelj Fran Maselj -Podlimbarski
Fran Maselj - Podlimbarski sodi po svoji življenjski poti in svojem pisateljskem  delu  med značilne
Fiojave slovenskega družbenega živ-jenja na koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Sam pravi o sebi: »Pač sem v mladosti želel, da bi postal velik in globok mislec..., toda dolga sužna služba je odpeljala tok mojih misli v navadni vsakdanji tir, tako, da o meni prihodnji veki ne bodo govorili; v vrste onih pisateljev, ki jih imenujemo ogledalo ali celo stvarnike prihodnjih časov, nidar ne vstopim«.
Po nazorski usmerjenosti je bil Podlimbarski pristaš zmernega liberalizma, sicer pa silno zaveden Slovenec in Slovan ter sociajnb čuteč človek. V svojem pisanju je bil bolj posnemovalec mladoslo-venskih pisateljev, kakor pa utiralec novih poti; vendar je pomemben, ker je v zakladnico slovenske literature prispeval zgodovinsko značilne podobe bosenske pokrajine in njenih ljudi v osemdesetih letih preteklega stoletja.
Rodil se ie 23. novembra 1852 polgruntarskem kmetu v Spodnjih Lokah pri Krašnji pod Limbarsko goro. Šolal se je v Krašnji in v Ljubljani; kot sedmošolecje 1872 zaradi ljubezenskega razmerja moral izstopiti iz gimnazije in služil nato štiri leta vojaščino; ko jo je opustil, si je zaman prizadeval, da bi dobil primerno službo al i da bi ga sprejeli v četrti letnik učiteljišča; tako bi si odprl pot na . vseučitefjišče in študiral zgodovino. Naposled je spet oblekel vojaško suknjo in kot častnik služboval po raznih garni-zijah na Dunaju, v Dunajskem Novem mestu, v Košcah na Slovaškem, v Dol. Tuzli, v Tridcntu, v Terezinu na Češkem in nazadnje v Olmucu. Po 32 letih vojaške službe je stopil v pokoj. Zaradi Gospodina Pranja je bil v prvi svetovni vojni obdolžen veleizdaje. Umrl je v konlinaeiji v Pulkavi na Dolnjem Avstrijskem 19. septembra 1917. Po vojni so njegove telesne ostanke prepeljali v Ljubljano in ga poko-oaii kot narodnega m učenika.
Podlimbarski je sprva pisal po zgledu rojaka Andrejčkovega Jožeta in Josipa Jurčiča. Iz gradiva, ki se mu je nabralo v številnih notesih, je zasnoval črtice, povesti in novele iz. bosenskega in domačega življenja. Za svoje pisanje dolgo ni naše! priznanja. Iz snovi, ki mu jo je dalo dolgo službovanje, je objavil dela: Krokarjev Peter, Hadžija Mato. Markiea, Gospod Plaper, Stričevi darovi, Plaznik in kirasir Martin, Kako sem prvikrat romal. Iz ljubljanskega predmestnega življenja, ki ga je dobro poznal, je zajel povest Gorski potoki (1895). Povest se obrača proti obrekljivosti in je v njej pisatelj uporabil spomine iz dijaških let. Leta 1897 je napisal črtici Siniea in V vojaškem arhivu. Iz življenja v vasi in v Ljubljani je zajeta Potresna povest iz potresnih dni 1895, ki v nji ostro biča ljudsko praznoverje. Leta 1902 je v LZ priobčil dobro realistično povest Tovariš Damijan. Bivanje na Moravskom mu je navdihnilo Moravske slike (LZ J904).
Po upokojitvi je pisal dosti sobodneje in tudi odločneje je izražal svoje narodno in politično prepričanje: Vojvoda Pero in perica (LZ 1906), Iz starih zapiskov (LZ
1908) . Iz lastnega življenja je napisal Povest Ivana Polaja (LZ
1909) .
Njegovo najobsežnejše m najbolj popolno delo pa je avtobiografski roman Gospodin Franjo (Slovenska Matica 1913). V podobi inženirja Franceta Vilarja je romanu upodobil samega sebe; /. nadrobnim orisom bosenskih razmer je v romanu pokazal na zlo avstrijske okupacije Bosne ter izpovedal svoje politične, socialne in kulturne ideje ter strastno vero v slovanstvo in jugoslovanstvo. Delo je vzbudilo veliko pozornost, saj je izšlo v razburljivih časib tik pred prvo svetovno vojno. Avstrijska oblast je roman zaplenila, Slovensko Malico razpustila, pisatelja pa poklicala pred vojaško častno sodišče ter ga konfinirala.
Delo Frana Mastja-Podlimbar-skega cenimo predvsem zaradi njegovega revolucionarnega jugoslovanskega patriotizma. V romanu Gospodin Franjo je prikazal podobo in delo zavednega slovenskega izobraženca meti bratskim bosen-skini ljudstvom.
Rojstna hiša Frana Maslja-Podlimbarskega v Spodnjih Lokah pri Krašnji
Predstavljamo našega občana tekmovalca v avlo-krosit...
Kmetija je imeniten poligon... za avtocross...
Janez Štrukelj — Mikov Ivan iz Spodnjih Lok pri Krašnji je 33 leten kmet, pravzaprav samostojen kmet, ki živi in se preživlja izključno z dejavnostjo kmetijstva. Glede na velikost kmetije (13ha obdelovalne zemlje in 16ha gozdov) v njegovem primeru niti ne gre za majhno kmetijo. Izhajajoč iz njene velikosti se človeku takoj predoči obilica kmečkega in drugega dela, ki ga človeku narekujejo letna obdobja na kmetiji, predvsem pa 18 glav goveje živine, ki jo Ivan v hlevu ima. Ker je žena zaposlena, je pravzaprav v glavnem vse prepuščeno njegovim rokam in občasni pomoči, ki jo poišče. Pa vendar ima svoj hobby — Ivan vozi avtocross. Pa kako uspešno! Lani je denimo v Tunjicah — v dirki za republiško prvenstvo celo zmagal. To pa je bil tudi razlog, da smo poiskali Janeza Štruklja-Mikovega, in se z njim zapletli v zanimiv pogovor.
»Nekaj kmetijskih površin, travnikov imam na težko dostopnih krajih. Ker sem imel živino na paši, sem moral priti do nje tudi na take kraje. Da bi to lahko storil, sem si pričel pripravljati avto. To mi ni predstavljalo večjih problemov, saj sem vešč ravnanja in voženj s traktorjem. }
Kmalu pa je prišlo povabilo iz AMD Kamnik, da naj pridem v Tunjice, saj so v tem avto-mo'o društvu ustanovili to dejavnost. Zvedeli so namreč za moje navdušenje in tako sem poslal avto-crosist, eden izmed šesterice, kolikor nas je v društvu.
Tako ob svojem delu treniram na svojem terenu, na njivskih poteh (uredil sem si avto iz starega 2300ccm' Forda), ob sobotah pa hodim na treninge v TUNJICE. Svoje športno udej-stvovanje plačujem sam. Ob tem
bi poudaril veliko pomoč kolega Ivana UDOVČA, ki mi stoji ob strani v vseh fazah avtomeha-ničnih in avtokleparskih popravil. Brez njegove pomoči hi sam težko zmogel celotno breme treningov, pripravo stroja, tekmovanj. Lani sem že zmagal na dirki za republiško prvenstvo (10.000 gledalcev v Tunjicah) med 12 tekmovalci, na dirki treh dežel Alpe-Adria (Avstrija, Madžarska, Jugoslavija) pa sem osvojil sedmo mesto. Doživel sem okvaro na kolesu, saj sem dobršen del proge prevoz.il z blokiranim kolesom.
Pa prihodnost? Počakajmo kako se bo Mikov Ivan, ta vsestranski športnik-entuziast, sodelavec, organizator — odrezal letos.
Želimo mu vso srečo!
Tekmovalec Ivan Štrukelj med vožnio
tekmovanj ljudskih godcev, izredno uspelo smučarsko tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo kar 136 tekmovalcev. Prizadevni športni delavec Ivan Štrukelj je v kraju izredno delaven, pri smučanju priskoči na pomoč smučarski učitelj Brane Sraj. Človek ne bi verjel, vendar je res, da so si v kraju sami izdelali svoje »ra-trak« vozilo, ki jim stepta pobočje za smuko, kupili so lastno vlečnico...
Sredstva dobijo z organizacijo veselice, s prireditvijo »Vaška trgatev«, ves izkupiček pa namenjajo za komunalno urejanje svojega kraja ...
Kako so gradili razsvetljavo
V Spodnjih Lokah - Zirovšah so si že zdavnaj postavili cilj — krajevno razsvetljavo. Lotili so se dela. vendar se je delo precej zavleklo (cena pa povečala) zaradi nasprotovanj od drugod, potrebna je bila celotna dokumentacija, načrti. Namesto da bi ves projekt krajevne razsvetljave stal 160 milijonov starih dinarjev, je veljal 510 milijonov.
Dobršen kar lep del tega denarja je zagotovilo Turistično društvo »Pobudnik«, občani so sami prispevali , vsaka hiša po en drog, opravili so izkope, raz vlekli kabel in drugo.
Ob tem v vasi ne morejo v dovolj veliki meri izraziti zadovoljstva nad pomočjo in pripravljenostjo pomagati, ki so je bili deležni v Razvojnem zavodu Domžale. Posebej so poudarili prispevek Antona Preskarja pa Marka Kuken-berga ter tudi Primoža Tonklija.
Paberki iz Spodnjih Lok:
Starejši občani iz Spodnjih Ijok in Zirovš na ves glas hvalijo mladince, saj jim le-li kadar je treba — obilo priskočijo na pomoč. »Izredni so,« pravijo. Obstaja celo ideja, da hi se mladi organizirali v mladinski sekciji turističnega društva. Bravo, mladi! Ko bi bilo povsod tako!
Kulturnega društva v vasi sicer ni, je pa pripravljenost priskočiti na pomoč Lukovča-nom. Oh vsakoletni rokovnjaški prireditvi se 10—15 občanov te vasi obleče v starinske kostume, na glavo potisnejo nenavadna (rokovnjaška) pokrivala, vpre-Žejo konje v starinski voz — pa so skupina v rokovnjaški prireditvi. Predstavljajo kmete tedanje dobe (lani so pripeljali na prireditev celo tele), pa sejmarje, jaro gospodo ali kaj drugega!
Preko glavne ceste v smeri proti Limharski gori je videti staro gotsko znamenje sv. Valentina in sv. Peregrina. Kot pripoveduje J uretova mama sta se na mestu, kjer stoji znamenje obrnila proti dolini in proti vasem ter mahala z rokama: »Po tej dolini nikoli ne bo preveč dobro, nikoli preveč slabo...«
Preko Razvojnega zavoda so za ureditev javne razsvetljave prejeli 260 milijonov starih dinarjev družbenih sredstev.
Načrti in še enkrat načrti
Naslednja stvar, ki jo imajo prizadevni krajani že pred očmi, pa je asfaltiranje cest, kar pa ne bo majhen zalogaj. Kljub temu se pogumno lotevajo načrtov v zvezi s tem, načrtujejo pa že tudi, kje bodo dobili denar za vse to! Največji delež bodo — zagotovili sami. Že od letošnjega prvomajskega srečanja bo ostal kak dinar, načrtujejo še eno družabno prireditev, veselico, Vinsko trgatev in drugo.
Občani
govore:
Marija Korošec, kmetica:
Kot kmetici in vdovi mi ni posebej lahko, čeprav dobre volje ne izgubljam. 3,5ha imam zer.i Ije, 3 glave živine, tako da lahko oddajam nekaj mleka. Kakih 15 nas je, ki" vsakodnevno prinašamo mleko. Sama ga oddam dnevno 18—20 litrov. Dela ni malo, saj celo molzem ročno. Hiša stoji v bregu, tako da se kar utrudim. Ob večjih delih mi k sreči priskoči na pomoč hči.
Frančiška Maselj, gospodinja:
Da, po svojem možu sem s slavnim pisateljem kar malo v sorodu... V kraju, kjer živimo, se dobro razumemo, sama pa skušam pomagati v turističnem društvu kot blagajničarka. V kraju imamo zelo razvilo konjerejo, dobro pleme imamo v hlevu, tako da se ta reja živinoreje kar lepo razvija.
Naše okolje še ni toliko onesnaženo, lovski okoliš, ki ga ima na skrbi lovska družina Lukovica je kar urejen, tudi gobarski tereni so lepi, čeprav ne želim delati prevelike reklame zanje. Precej se bojimo stekline, ki je spet na pohodu. Pa to še zapišite: mačk je preveč!!
Marija Klopčič, delavka v zbiralnici mleka:
Povedati moram, da so krajani našo zbiralnico mleka zgradili v glavnem z . lastnimi močmi, zlasti seveda tisti, ki nosijo sem mleko. Celo v materialih, lesu so nekaj primaknili. Poleg tega so nekoliko pomagali s krediti tudi v Emoni in KZ Lukovica. Dnevno sprejmem v zbiralnici 200 do 300 litrov mleka, če so količine manjše pa okrog 150 litrov. Sicer pa moram povedati, da naši kmetje s ceno mleka, ki jim ga plačajo, niso zadovoljni, saj se ne morejo sprijazniti s tem, da je liter Radenske dražji od litra mleka.
Kar se mene tiče sem zadovoljna, rada imam svoje tri rejence, Jero, Vesno in Janeza, upam da tudi oni mene.
5223
1
misija partizanskih kurirjev pri občinskem odboru ZZB NOV Domžale obvešča:
»rečanje partizanskih kurirjev ^OV Gorenjske bo v Domžalah
Bil je partizanski kurir in to mu je bil življenjski smisel in ponos, zato je po osvobodi njegovo življenje izpolnjevalo delo za boljšo organizacijo bivših partizanskih 'rirjev. Njegov nemirni duh je vedno znova iskal poti, po katerih bi prenašali vrednote OB na mlade.
Njegova drzna zamisel obeležiti nekdanje kurirske postaje relejnih linij na orenjskem je bila uresničena z odkritjem štirideset obeležij. Želel je zagotoviti, da »eležja ne bi bili le mrtvi simboli preteklosti, zato je zasnoval pot od obeležja do 'eležja »Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske« in si prizadeval, da Pot spominov čim prej zaživela.
FRANCI FOJKAR — JANKO JELOVŠKI ni dočakal dneva, da bi na to pot stopil z dadimi, katerim jo je z vso ljubeznijo namenil. (Prepis iz »Vodnika« avtorja Janeza avčiča-Orlova).
Da, po sledeh partizanskih ku-Uev. Besede same po sebi veliko vedo. Za kurirji na njihovih hodih niso ostajale uhojene :ze. Za njimi so ostajale le sledi [še te za sovražnika nevidne. Iz leva v dan so vijugale po drugih 'bočjih, skozi druge kraje in iselja, preko drugih brvi in ostov, skozi številne sovražnice zanke, vedno pa je sled pripe-da nadoločeno mesto, razen v •imerih, ko je postala rdeče obar-ina s krvjo borca-kurirja. Takih "imerov pa ni bilo malo, saj je mo na območju Gorenjske med OB padlo preko 100 relejnih ttrirjev.
Naša pot po sledeh partizanskih lirirjev se bistveno razlikuje od asičnih planinskih transverzal.
ne gre za osvajanje vrhov in biranje žigov. Naša pot je pot etlih tradicij NOB in revolucije - naša pot je pot spominov.
0 spominskih obeležij
0 Gorenjski
|Po vsej Gorenjski je bilo v letih 180—1982 postavljenih 40 spo-inskih obeležij na krajih, kjer je ed vojno delovalo prav toliko lejnih kurirskih postaj. Vloga teh »staj in kurirskih zvez je opisana fnonografiji relejnih kurirjev in lejnih zvez v Sloveniji med NOB. t te so bile tiste vezi, tiste za [vražnika nevidne niti, ki so ivezovale vse elemente narodno-jvobodilne borbe. Osnovni dejav-k v tej celotni organizaciji, kot Idi V NOB na sploh, je bil človek. ^ ie bil borec - partizan - kurir.
Avtor knjige »Partizanski kurji« Rado Zakonjšekpravi: Orga-izacija relejnih kurirskih zvez, je delovala  v  vseh okupi-
nih pokrajinah Slovenije, je bila tkaj edinstvenega, saj česa ta-!ga ni poznal ostali proti fašizmu
bojujoči svet. Kaj takega ali vsaj Jdobnega niso imela niti odpor-iška gibanja drugod po Evropi,« 'ipoveduje.
Naloge kurirjev so bile izjemno j'htevne, zato so bili kurirji obrani borci, ki so jih krasile lr>e kot so hrabrost, iznajdljivi, požrtvovalnost, drznost, pa "Ji izredna telesna kondicija. Po Ffju, snegu je moral kurir na pot,
1 Je bila včasih dolga tudi 10 ur in pc. Čeprav je bil oborožen, je bilo Vegovo najmočnejše orožje naj-
PČkrat
le presenečenje m zvijača.
Uspešno prebijanje skozi sodnikove zasede, čez zasnežena
'onočja, skozi gozdove, mesta in laselja je zahtevalo prav takega |'°veka. Kurir ni priznaval niti javnih niti pokrajinskih meja, ;ai šele meja, ki jih je določil okupator. Sava in druge reke na ?01'en.jskem zanje niso bile ovira. Uu> zastražena železniška proga an,i. ni bila nepremagljiva. Na v°i' poti je bil povsem samosto-:1- Sam je odločal tudi v najtežjih ^"utkih, edini svetovalec in vod-"k mu je bila njegova visoka za-'est.
; partiz.anski pesnik Matej Bor je ^Pisal: »Kadar čez gozdove rjo-*;JU viharji, drevesa se svojih ko-^nin zavedo«. Ljudstvo Gorenj-Se je v najtežjih časih zavedlo j "Jih korenin in te korenine ne le ?,So zdržale, temveč so po vseh L ?ri'h postale še močnejše, še I Tli« zasejane v prelepo, ne pre-T[ radodarno gorenjsko grudo. I y0 te »najmočnejše korenine« so-,10 tudi gorenjski relejni kurirji.
Srečno pot mladi!
S to željo nadaljuje tov. Janez Kavčič-Orlov, sedanji predsednik odbora kurirjev za Gorenjsko z vabilom, ter pravi: »Vsa spominska obeležja so postavljena na mestih, (enoje tudi v naši občini na Prevo-jah), ki so dostopna vsakomur, tako najstarejšim kot najmlajšim. Osnovna zamisel in želja, ki nas je vodila pri izvedbi te zahtevne akcije je bila, da v spomin na požrtvovalno delo partizanskih kurirjev postavljena obeležja ne bi bila prepuščena pozabi in obsojena na propad.
Ce bi naštevali vse smotre in cilje teh pohodov ali bolje rečeno obiskovanja spominskih obeležij -spomenikov naše slavne preteklosti, bi težko prišli do konca. Vsekakor je eden najvažnajših ciljev te poti ohranitev spomina na težka leta in revolucijo. Obenem je to počastitev spomina na tiste borce-ku-rirje, ki niso dočakali svobode in katerih kosti trohnijo po teh pobočjih. Predvsem pa je ta pot izročilo mladim rodovom, kako je treba ljubiti svojo domovino, se zanjo boriti in, če je treba, tudi žrtvovati.
Podatki v »Vodniku« temeljijo na izjavah in prispevkih še živečih partizanskih kurirjev, komandirjev relejnih kurirskih postaj, komandantov in komisarjev relejnih linij, ter danes obstoječih komisij kurirjev pri občinskih odborih ZZB. Marsikaj bi nam najbrž lahko povedali tudi kurirji, ki jim je sovražnikova krogla pretrgala nit življenja. Tudi po vojni je mnogo preživelih kurirjev onemelo pod domačo gorenjsko rušo.
Kakšna je bila ta »kurirska vojska« nam nazorno kaže podatek, da se je samo na relejnih kurirskih postajah na Gorenjskem med NOB zvrstilo kar 636 kurirjev, s povprečno starostjo 16 do 19 let. Torej po številu že kar močna partizanska brigada. Mladinci so uspešno kljubovali vsem sovražnikovim ukanam. Če bi te neustrašne borce združili v eno udarno enoto, bi z vsemi vrlinami, ki so jih krasile, zagotovo predstavljali tako udarno silo, ki ji ne bi bila kos niti najbolj izurjena specijalna Hitlerjeva enota.
Kurirji so vedeli, za kaj se borijo, zato so v boju neomajno vztrajali kljub vsem težavam in nevarnostim, ki so jih spremljale in kljub bolečim izgubam tovarišev, s katerimi so delili dobro in zlo. Teh pa ni bilo malo. Preko 100 kurirjev je padlo, preko 30 kurirjev pa je bilo ranjenih. Sovražniku je uspelo ujeti le 14 kurirjev, torej dva od-
stotka, vendar z njimi ni našel skupnega jezika. Ujeti živega partizanskega kurirja je bila prava umetnost, še veliko težje pa je bilo pripraviti ujetega kurirja do tega, da bi izdal svoje tovariše, svoj narod in revolucijo.
Taki so bili partizanski kurirji. Domoljubi, borci, junaki posebne vrste, v povojni zgodovini ne ravno preveč opevani. Zato naj jim bo vodnik in pot »Posledeh« skromno priznanje.
Poleg relejnih kurdskih zvez je obstojala v NOB še ogromna vojska drugih kurirjev in vezistov. Bili so to kurirji glavnega štaba in pokrajinskih odborov, terenski kurirji, okrajni in okrožni ter kurirji vojaških linij, ter bataljonski in brigadni kurirji ter vezisti. Vsi ti, še živeči kurirji so v celoti vključeni v svojo domicilno enoto, v »Odbor IV. brigade VDV partizanskih kurirjev in vezistov Slovenije« .
Pokroviteljstvo nad njimi imajo »Združene organizacije podjetja PTT Slovenije«.
Tovariško srečanje!
Partizanski kurirji tudi po vojni ne mirujejo. Prav zaradi delovanja kurirskih zvez, ko se mnogokrat niti niso medsebojno poznali drugače, kot samo po ilegalnemu imenu ali samo po »šifri« dogovorjenemu znaku na »javki« ali na terenu in ker so danes precej starejši in tudi bolj radovedni, se prav zaradi tega danes radi sestajajo. (Avtor tega sestavka je šele po 35 letih našel kurirja, s katerim je imel dolgo časa javko).
Kurirji, vključeni v komisijo za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB ali druge odbore, radi prisluhnejo mladim v njihovih potrebah in željah. So delavni in radi spremljajo kurirčkovo pošto, predavajo po šolah, organizirajo in radi so prisotni na spominskih pohodih. Ena takih akcij je pohod po Titovi poti čez Karavanke v Tržiču, smuk Karavanških kurirjev na Jesenicah, spominski pohod v Mojstrani z preko 1500 udeleženci, po poti spominov NOB Domžale, pohod v Topolu na Katarini, ob »žici okupirane Ljubljane« itd. Gorenjski kurirji imajo tudi domicil nad pionirskimi odredi na dveh osnovnih šolah, v krajih kjer so bile kurirske postaje. Toda akcija 40 spominskih plošč na Gorenjskem je bila krona vsemu delu nekdanjih kurirjev.
Zato so kurirska srečanja vedno dogodek,na katerega radi pridejo.
n * Je, da je sovražniku uspelo tu iit!atri 'Zluvati posamezno »kore-°". toda njo je takoj prepletla j?Va; Padlega kurirja je zamenjal j pi, ki je nadaljeval njegovo
In sedaj VABILO!
Letošnje osmo srečanje partizanskih kurirjev Gorenjske, bo v nedeljo 24. maja 1987 ob 10. uri v Domžalah na vrtu »Gostišče Pošta«.
To vabilo velja vsem nekdanjim kurirjem, ki so vključeni v domžalsko komisijo, da s svojci pridejo na naše srečanje.
Vabimo vse občane, posebno pa šolsko mladino, kajti srečali se boste z nekdanjimi partizanskimi kurirji iz vseh osmih Gorenjskih občin.
Izveden bo krajši kulturni program, nekdanji kurirji in prizadevni sodelavci bodo prejeli priznanja, enako pa jih bodo dobili tudi vsi, ki so prehodili našo gorenjsko pot »Po sledeh kurirjev Gorenjske«.
S tem se gorenjski kurirji pridružujejo praznovanju praznika občine Domžale.
Sodelovanje občin z društvi in klubi naših delavcev na začasnem delu v tujini je izrednega pomena, saj predstavlja najboljši način za krepitev temeljnih smotrov samoorgani-ziranja in prispeva k tesnejšim stikom z domovino, krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, utrjevanju samozaščite ter izboljšanju in obogatitvi programov dela društev.
Ena izmed držav, v kateri je na začasnem delu v tujini precej Slovencev, je tudi Švica, v kateri naši rojaki aktivno delajo v okviru 4 slovenskih društev, zadnje je bilo pred 10 leti ustanovljeno SLOVENSKO KEGLJAŠKO DRUŠTVO SLOVENIJA RUTI, ki ima svoje prostore v gostišču Schoneg v Ruti-ju, mestecu nedaleč od Zuricha. Ivo Perčič, sedanji predsednk društva, je eden izmed ustanovnih članov tega društva, ki je pred 5 leti v okviru DOGOVORA o sodelovanju z društvi naših rojakov v Švici, začelo sodelovati z Občinsko konferenco SZDL Domžale.
Na prireditvi, ki jo je društvo pripravilo ob 10-letnici svojega dela in 5-letnici svojega sodelovanja z OK SZDL Domžale in na kateri je poleg učencev slovenske dopolnilne šole sodeloval tudi ANSAMBEL TINETA STARE-TA, je bilo poudarjeno, da je bilo naše skupno sodelovanje uspešno in da smo nudili društvu pomoč pri doseganju temeljnih ciljev, ki smo si jih zastavili v dogovoru: ohranjanju nacionalne integritete, jezika, kulture, potrjevanju pripadnosti socialistični neuvrščeni samoupravni Jugoslaviji, krepitvi bratstva in enotnosti med našimi
Za komisijo kurirjev Domžale predsednik: Jurij VULKAN
Ugotovitve sanitarne inšpekcije v zvezi s sumom zastrupitve s hrano v nekaterih osnovnih šolah v Domžalah, Preserjah in Radomljah
Odkod zastrupitev? Povzročitelj neznan
Sanitarno inšpekcijo so delavci Osnovne šole Josip Broz-Tito dne 26. februarja 1987 nekaj čez poldne obvestili, da ima nekaj otrok, po zaužitju kosila iz prejšnjega dne, težave s prebavo. Ker je bilo kosilo pripravljeno v centralni kuhinji Osnovne šole Vencelj Perko in dostavljeno v razdeljevalne kuhinje Osnovne šole Radomeljske čete, Preserje in podružnični šoli Dragomelj in Jarše, smo takoj tudi tu poiskali informacije o zdravstvenem stanju otrok. Povsod so poročali o obolelih s prebavnimi motnjami, še najmanj iz osnovne šole Vencelj Perko. O sumu zastrupitve s hrano je bil obveščen Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana, ki je tako pristopil k raziskovanju virov in obsega zastrupitve oz. infekcije s hrano.
Ugotovljeno je bilo, da so v centralni kuhinji osnovne šole V. Perko 25. 2. 1987 pripravili 690 kosil, sestavljenih iz kostne juhe z zdrobovimi žličniki, pire krompir, pečen piščanec in solata korenček — grah. Vse surovine so bile sveže, piščanec pa isti dan dobavljen iz KK Radgona, TOZD Mesoizdelki. Po termični obdelavi so obroke dostavili v razdeljevalne kuhinje. Iz razgovora z zaposlenimi in inšpekcijskega ogleda vseh kuhinj se ni moglo ugotoviti, da bi bila kršena higienska načela pri pripravi, transportu in razdeljevanju kosila. Po 5 urah so se pojavili prvi primeri obolelih, največ pa po 8 do 10 urah po zaužitju kosila. Obolelo je 370 učencev z dokaj netipičnimi in milimi znaki, predvsem slabostjo, krči v trebuhu in diarejo, le 4-6 otrok je bruhalo in le dva sta imela povišano temperaturo. Zdravstveno pomoč je iskalo 8 otrok, vendar zdravstvena služba, verjetno prav zaradi netipičnih simptomov ni diagnozirala zastrupitve s hrano (alimentarno toksiko infekcije). Epidemija se je hitro polegla, vsi oboleli so ozdravili v 2-3 dneh brez posledic. Izostanek s pouka ni bil večji kot običajno.
Sanitarna in veterinarska inšpekcija ter Zavod za socialno medicino in higieno so po obvestilu in pregledu vseh kuhinj začasno prepovedali uporabo vseh prostorov in odredili temeljito čiščenje. Obenem so bili vzeti vzorci kosila, svežega piščanca in posameznih sestavin kosila na bakteriološko preiskavo. Vseh sedem vzorcev je bilo higiensko neoporečnih, ustreznih. Z delovnih površin, posode in pribora so bili vzeti mokri brisi na snažnost, ki so pokazali, da so bile kuhinje tisti čas snažne. Tudi ciljani brisi na salmonele so bili negativni. Vsem zaposlenim v kuhinjah so bili vzeti brisi nosu in grla, vendar preiskava ni izolirala enterotoksičnih (strupenih) stafilokokov. Iz blata zaposlenih in nekaterih obolelih otrok v laboratorijih tudi niso izolirali patogenih črevesnih bakterij.
Isti dan je Higiensko-epidemiološka služba zdravstvenega doma jemala vzorce pitne vode iz vodovoda, analize pa so pokazale ustreznost vode.
Iz vseh teh bakterioloških preiskav se ugotavlja, da povzročitelji obolenja niso patogene bakterije. Povzročitelj tudi ni bil solanin, to je strup, ki se nahaja v nezrelem ali kalečem krompirju, ki lahko ostane v krompirju, če ni bil zadosti olupljen in lahko povzroči podobne znake zastrupitve. Čeprav nismo mogli ugotoviti količine solanina v krompirju, ker nobena institucija pri nas ni opremljena za tovrstne raziskave, smo solanin, kot možen povzročitelj izločili, ker je bil pripravljen krompir ustrezno očiščen, predvsem pa, ker so oboleli nekateri učenci, ki krompirja sploh niso jedli. Zavod za socialno medicino in higieno kot strokovna institucija za raziskavo vira in obsega zastrupitve s hrano v Ljubljanski regiji navaja v svojem končnem poročilu, da za nastalo obolenje med učenci niso uspeli ugotoviti povzročitelje, zaradi zelo splošne in mile klinične slike pa tudi niso mogli sklepati na povzročitelja.
narodi in narodnostmi in še posebej k večji povezanosti z domovino.
Naše sodelovanje pa smo prenesli tudi v osnovne celice, saj z društvom sodeluje tudi Kegljaško društvo Domžale, največji uspehi pa so bili doseženi pri povezovanju Osnovne šole Šlandrove brigade in slovenske dopolnilne šole v Rappersvvillu, saj so učenci izmenjali obiske in tudi sicer skozi pisma in druge stike utrjevali medsebojno prijateljstvo in krepili medsebojne vezi. SKD Slovenija ni veliko društvo, saj šteje le blizu 40 članov, je pa društvo, v katerem so vsi člani aktivni, saj vsi ne le da želijo/temveč hočejo delati in sodelovati. Poleg družabnih srečanj, različnih piknikov, prireditev za otroke, so najpomembnejši tekmovalni uspehi, saj so tako društvo kot nekateri posamezniki vrsto let najuspešnejši kegljači ne le v Švici. Ni turnirja, kjer SLOVENIJA ali njeni člani ne bi posegli po najžlahtnejših odličjih, znani pa so tudi kot dobri organizatorji različnih kegljaških turnirjev, ki vedno zelo dobro uspejo. Tako bodo tudi letos pripravili velik kegljaški turnir posvečen 10 letnici društva, katerega pokrovitelj bo naša Občinska konferenca SZDL.
SKD Slovenija je tudi v veliko pomoč učieljem, ki v tem delu Švice organizirajo in izvajajo dopolnilni pouk v materinem jeziku, saj se je prav njihovemu pozitivnemu odnosu do te dejavnosti in veliki pripravljenosti dosedanje tovarišice Marije Martelanc kot Osnovne šole Šlandrove brigade potrebno zahvaliti, da sta bila izpeljana oba obiska otrok v domovini. Naše petletno sodelovanje, ki je vseskozi temeljilo na dogovorjenih in usklajenih programih, lahko ocenimo kot uspešno, saj smo ga neprestano širili, in dvigali njegovo kvaliteto. Na tak način smo izboljševali tako delo SKD Slovenija kot delo naše občinske konference. Obenem pa smo se vseskozi zavedali, da zlasti s krepitvijo števila neposrednih stikov tako med posamezniki kot med SKD Slovenijo in OK SZDL Domžale lahko še bolj povežemo naše skupno delo, ki bo še naprej od nas vseh terjalo veliko razumevanja in dobre volje. Le na tak način bomo lahko uresničili skupni cilj, da bom vsi skupaj prispevali, da bo sleherni naš delavec v tujini ne glede na njegov namen povratka v domovino dobro informiran o svoji domovini postal ambasador samoupravne socialistične Jugoslavije.
V programu skupnega sodelovanja za prihodnji dve leti smo si začrtali tudi obisk večjega števila članov SKD Slovenije v naši občini. Radi bi namreč, da občino, s katero sodelujejo, podrobneje spoznajo, da spoznajo ljudi, s katerimi sodelujejo in da na osnovi novih spoznanj naše skupno delo še bolj zaživi. Že danes jim kličemo: „DOBRODOŠLI V DOMAŽALAH ROJAKI IZ SKD SLOVENIJA RUTI"!
V.
Socialistična zveza danes
V pripravah na letošnje volitve v vseh organizacijah SZDL je Občinska konferenca SZDL Domžale v okviru Kluba samoupravljalcev občine Domžale pripravila delovni razgovor o SZDL DANES, v katerem je sodelovala tov. Silva Jereb, avtorica knjižice SZDL KOT VSELJUDSKO GIBANJE IN FRONTA VSEH ORGANIZIRANIH SOCIALISTIČNIH SIL. V razpravi pa je poleg prisotnih predsednikov KK SZDL, predsednikov KO ZZB NOV in sekretarjev OO ZKS v KS sodeloval tudi tov. Jože Šteh, član Izvršnega odbora Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije.
V uvodnem delu se je tov. Jereb zaustavila pri temeljnih problemih tako sodobne družbe kot socialističnih sil, eden izmed njih je zanesljivo ta, kako bo delovni človek oblikoval takšne družbenoekonomske in demokratične odnose v družbi, da bo lahko nadzoroval in k humanim ciljem usmerjal družbeni razvoj, da bo delovni človek resnično sam subjekt odločanja v ekonomiki, politiki in kulturi. Iz tega je bila potem izpeljana vloga socialistične zveze, ki mora biti organizacija delovnih ljudi za učinkovito družbeno akcijo, nazorno je bil prikazan njen položaj pri uresničevanju delegatskega sistema in sploh življenja in dela tako temeljnih okolij kot širše družbenopolitične skupnosti.
Razprava, v kateri je sodelovalo zelo veliko prisotnih udeležencev, se ni dotikala le SZDL, temveč je bila zelo aktualna, saj so v njej razpravljalci opozorili na vrsto odprtih problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem aktivnem delu v SZDL. V.
7
DP
flflŠE HRflJEl/HE SKUPflOSTI
Novo iz KS Mengeš
Odprtje ploščadi, postaje, obnovitev KD...
Pred občinskim praznikom 22. maja bo tudi v Mengšu slovesno, saj bo odprta večnamenska ploščad, ki je glavna pridobitev mengeške krajevne skupnosti v zadnjem času. Prav tako dobivajo končno podobo avtobusna postajališča, pred durmi pa je tudi obnova kulturnega doma, ki ga bodo obnavljali čez poletje, v pripravi pa je še cela vrsta drugih del, o katerih vas bomo pravočasno obvestili. Vsekakor je treba takoj ugotoviti, da se v Mengšu vendarle premika in da denar iz samoprispevka krajanov prihaja na pravo mesto, oziroma se vrača k ljudem.
22. maja vsi na ploščad!
Največji praznik bo v petek pred občinskim praznikom, ko bo mengeška večnamenska asfaltna ploščad pred šolo dana v uporabo tako šolarjem kot drugim krajanom. Za vse tiste, ki morda še ne vedo, kje je to, naj povemo, da je večnamenska ploščad lepo vklopljena v športni park 8. julij, na njej pa se bodo lahko odvi jala tako košarkarske tekme kot odbojkarska tekmovanja, prav tako pa bo dovolj prostora za mali nogomet in rokomet, namenjena pa ni samo športnim dejavnostim šolarjev oz. krajanov, ampak bodo na njej lahko tudi vsa največja zborovanja, shodi in tudi veselice. Mengeška krajevna skupnost bo tako dobila objekt v osrčju kraja, po površini pa je bistveno večji kot letno gledališče, saj meri kar 3500 kvadratnih metrov, torej 50 x70m. Dela so izvajali delavci SCT in Komunalnega podjetja Domžale, tajnik mengeške krajevne skupnosti Dare Ogrinc pa pravi, da je treba še posebej pohvaliti tehničnega direktorja domžalskega komunalnega podjetja Jožeta Duhovnika, ki se je še posebej izkazal pri sodelovanju, seveda poleg vseh domačih organov. Prostor okoli ploščadi je zastavila in hortikul-turno uredila mengeška Semesa-dika, pri čiščenju in urejanju okolice pa je veliko naredila tudi mengeška šola oz. učenci s prizadevnimi pedagogi.
Na dan odprtja se bodo ves dan odvijale slovesnosti, ki jih bodo učenci OS Matija Blejc-Malevž začeli že dopoldne, popoldne od petih naprej pa se bodo predstavljale na ploščadi sekcije TVD Partizana (od državne kotalkarske prvakinje do karateja, košarke, odbojke itd.), slavnosti koncert bo imela tudi Mengeška godba p.v. Francija Lipičnika, po uradnem odprtju pa bodo mengeški tenisači poskrbeli tudi za splošno zabavo in pravcato veselico za staro in mlado.
Športni park dobiva
dokončno podobo
Ob večnamenski ploščadi, na kateri se bo prav gotovo odvijal velik del športnega, kulturnega in družabnega življenja v Mengšu,na prostemjbo teniška sekcija pri TVD Partizanu dogradila tudi še dvoje teniških igrišč, tako da se bo lahko s tem športom ukvarjal prav vsakdo, kdor bo to želel. Do sedaj je bila kapaciteta premajhna, z dodatnim dvojnim igriščem pa bo rešeno tudi to. Glavni pri organizaciji tako velikega dela je predsednik tehniške sekcije Marjan Golob, ki tudi vabi vse na delo in seveda pozneje tudi k užitkom tega vsestranskega športa.
Pred gredicami pa se hkrati gradi tudi prostor za skok v daljino in višino ter za met krogle, oziroma mala atletska steza, ki bo
Prizadevni člani turističnega društva Domžale so s prostovoljnim delom polepšali videz klopi iz našega mesta
nadomestila tisto, kar so doslej športniki pogrešali.
Ob trojnem turnirskem teniškem igrišču pa naj bi se kaj kmalu dogradilo tudi balinišče, ki že nekaj časa čaka na ureditev. Navo-ženi gramoz se je doslej že dovolj »usedel«.
Treba pa je pohvaliti krajevne organe, da so uredili divje smetišče, ob Pšati, s pomočjo SKIS-a, tako da je zdaj park v celoti lepši in ga ne kazi dolgoletno smetišče ob robu.
Tudi postaje kmalu nared
V Mengšu so začeli urejati tudi avtobusna postajališča. Prav taka bodo tudi v Topolah in tudi v Loki, če se bodo Ločani sporazumeli glede zemljišča, kjer naj bi stalo. Lesena postajališča s pločevinasto streho — enaka imajo v vsem kamniškem kotu — izdeluje zasebnik Anton Kose, ki je imel največ posluha za to delo. Zanimivo je tudi to, da bodo postajališče v Topolah postavili gasilci udarniško sami, kar je treba še posebej pohvaliti.
Tako bomo v Mengšu dobili na postajališčih končno tudi streho nad glavo in bo zapolnjena vrzel v ureditvi kraja. Postavitev je bila prvotno predvidena že za lani, nato pozimi, če bi bila blaga, toda zaradi snega se je vse skupaj zavleklo prav do zdaj.
Tisti, ki uporabljamo postajališča, smo se končno oddahnili.
Kdaj prenovljeni Kulturni dom?
Tudi mengeški Kulturni dom bodo začeli vsak čas obnavljati. Rok pričetka obnove je 20.—25. maj, dokončanja pa pred kurilno sezono. Tako ne bi trpele prireditve, ki jih bo možno preusmeriti na ploščad. O ploščadi pa še to: Da se ne bi spremenila v tekmovališče motoristov, bo ograjena, zaprli pa bodo tudi dostope do parka.
Kulturni dom bo doživel temeljito prenovo, ki bo stala več kot sedem starih milijard dinarjev. Obnoviti bo treba streho, urediti boljšo izolacijo na sploh, prenovili centralno gretje, temeljito popraviti oder, obnoviti garderobo in avlo s stranišči, na novo urediti električno napeljavo in še več manjših del. Za prihodnje leto bo
Izvrsten boutique domžalskih slaščic »JURČEK«
Priju/na slaščičarka Mira Kolar v našem prvem boutiqeu izvrstnih slaščic
Pravzaprav je Pleščeva pekarna slaščic v Depali vasi že dolgo znana, saj je oče Franc, sicer družbeni delavec in vnet ribič (dolgoletni predsednik ribičev v Domžalah) — že trideset let pri enem poslu — peki piškotov. In to piškotov, da se reče!! Iz domače moke, jajc, po domačih receptih že trideset let dišijo izdelki iz Depale vasi proti Domžalah...
Za enako »piškotarsko« pot pa se je odločila tudi hči Mira Kolar, ki pa je segla v svojih ambicijah na področje izdelovanja kvalitetnega peciva. »Velikokrat se je zgodilo«, pripoveduje prijazna, v belo oblečena slaščičarka Mira, »da so gostje zahtevali kvalitetno pecivo, tako najboljše, kakršno je moč izdelati'«
Mira se je v hiši tik ob očetovi prodajalni piškotov lotila ročnega izdelovanja piškotov kot so kokosovi rogljički, smetanove palčke, linški piškoti, lešnikovo in medeno pecivo...
Ko se pogovarjamo o delu, ki ga je Mira pravkar začela, nam je povedala, da bo to pecivo sicer nekoliko dražje, bo pa prve kvalitete. Pripravljena je uresničiti večja naročila za ohceti, pogostitve, družabne in druge priložnosti. Pripravlja poseben izdelek DARILNO ŠKATLO z vsemi mogočimi dobrotami v njej...
Za večja naročila na tel. 724-131 bo treba poklicati nekaj prej (najbolje en teden), sicer pa bo za sproti vsega dovolj na voljo.
In še o imenu tega našega prvega boutique-a izvrstnih slaščic. »Jurček« je mali Mirin sinek, ki nas je ob obisku pričakal v belem predpasniku kot pravi slaščičar. Mali Jurček ima svojo pekarno. Občani pa tudi... M-Ž
ostala samo še obnova oz. zamenjava stolov, kjer pa bo priskočilo na pomoč Kinematografsko podjetje Ljubljana, ki je obljubilo za prihodnje leto tudi drugo platno. Vsekakor pa se ne bo moglo že letos jeseni več zgoditi, da bi sedeli v mrzli dvorani ali da bi elektrika preprosto odpovedala, kot je letos na več javnih prireditvah.
V mengeški krajevni skupnosti se vendarle premika in zato smo občinskega praznika še toliko bolj
veseli, pa čeprav gre to za naša sredstva, iz tistega 0,5% samoprispevka, ki je namenjen za domače potrebe. Pri tem pa je treba dati priznanje tudi vsem krajevnim organom, ki so se spopadli z vso papirno in administrativno vojsko, da se bo sploh kaj premaknilo. Drugače bi tudi ta denar izgubil na vrednosti, tako pa bomo krajani vendarle dobili marsikaj za več desetletij.
Ivan Sivec
V sklopu različnih izobraževalnih oblik v zvezi komunistov so pred časom v šoli Venclja Perka pripravili predavanja za delavce v vzgoji in izobraževanju.
Zgled dobrososedstva, sodelovanja:
Z roko v roki za 1. maj
Mnogokje so ljudje sprti, ne razumejo se, namesto, da bi si pomagali —si nagajajo, marsikje pa je ta beseda mnogo premda za to, kar se dogaja. Zvedeli pa smo, da je vendarle še moč najti tudi take sosede, kjer so ljudje za prvi maj našli skupno besedo, kjer so si iskreno stisnili roke, kjer so se poveselili in odprtih src doživeli delavski praznik.
Tako je bilo v Varškovi ulici v Domžalah, tako je bilo na že tradicionalnem srečanju prebivalcev Vodovodne ulice v Domžalah, Mačkovcih in še marsikje.
Občani — prebivalci in vi-kendaši nad vasjo Račni vrh pa so, kot poroča Marjan Kaliman »stopili skup« in praznik dela praznovali delovno.
Z akcijo, ki je razbremenila proračun krajevne skupnosti, so navozili gramoz na cesto v vasi, jo popravili v vsej dolžini in začutili, da so eno...
Vsem tem in takim za lepo izbrano praznovanje praznika dela gre vse priznanje. Ko bi le imeli mnogo posnemalcev ...
TOM
Letošnji
prvi maj
na Morav škem
Letos so bili prvomajski prazniki res lepi, sončni in topli, zato so jih Moravčani in okoličani množično preživeli v naravi, na tradicionalnih shodih, pohodih, izletih, obiskih svojcev, prijateljev, nekaj pa tudi na delovnih mestih in pri kmečkih opravilih. Povsod so poskrbeli za priložnostne proslave ob kurjenju kresov ob zvokih glasbe in igranju Moravske godbe z nastopom mažoretk in bobnarjev.
Na sam praznični dan je bilo po moravskih ulicah živahno, korakali in igrali so godbeniki, v izvajanju svojih točk pa so sodelovale mažoretke in bobnarji, nI pa manjkalo tudi krajanov. Slovesno je bilo tudi po drugih krajih Moravske doline. Tudi tod so bili prisotni godbeniki, mažoretke in bobnarji, oblečeni v praznične obleke, s pripetimi nageljčki na gumbnicah.
Koder pa teh shodov ni bilo, delavski praznik ni šel kar tako mimo, o čemer priča velik obisk najrazličnejših Izletniških točk in nasploh krajev, ki jih na ta dan ljudje obiskujejo že desetletja. Prvomajski prazniki so za nami. Kje in kako so preživeli praznike naši občani, je vprašanje, ki smo ga zastavili:
Rajko Kosmač, delavec zaposlen v ŽITO Ljubljana, TOZD Mlini Vir:
Prvomajske praznike sem preši vel v naravi. Na predvečer praznika pa sem sodeloval pri kresovanju v Kraščah. Na sam praznični dan v zgodnjih jutranjih urah, sem se pridružil budničarjem na motorjih. Praznike sem nreživel enkratno, v družinah prijateljev in domačih. Pretekla leta sem bil za praznike na odluženju vojaškega roka v Karlovcu.
Janko Erminio, delavec, zaposlen v Papirnici Količevo:
Na praznični dan sem se v dopoldanskih urah udeležil praznovanja na Vrhpoljah, kjer je igrala Moravska godba, sodelovale pa so tudi mažoretke in bobnarji. Kasneje sem bil še na Miklavžu, kjer se nas je zbrala cca 450 ljudi iz mnogih krajev; domačini in tujci. Sem prihajam že več let, ker uživam v naravi. Gledal sem nogomet — igrali so mladi in stari. Kdor je zmagal, je dobil za nagrado zaboj piva ali kokte. Bilo je veselo. Mnogo je bilo obiskovalcev tega turističnega kraja, ob glasbi tudi ni manjkalo plesalcev.
Vida Svetlin, kmetica njega Tustanja:
upokojenka iz Spod-
Za praznike sem bila večji del doma, saj sem krmila živino, kuhala, pospravljala ln sprejemala obiske. Predvsem pa sem se posvetita branju časopisov: Občinskega poročevalca, Kmečkega glasa, Naše obrambe in Vzajemnosti. Tako so mi prazniki kmalu minili, ostali pa mi bodo spomini na lepo preživete dni.
Janez Vidergar, delavec, zaposlen LEK Mengeš:
Za prvomajske praznike sem delal v popoldanski izmeni/saj sem na takem delovnem mestu, da proizvodnje ne ustavimo. Po končani službi sem se udeležil prvomajskega srečanja — budni-čarjev na Količevem. Bilo je veselo razpoloženje ob igranju, petju, plesu in ob dobrem golažu in kapljici sem se veselil pozno v noč. Lani sem bil z družino doma, se dobro spočll, ker sem bil drugače v ■ službi,
Mojca Cerar, delavka v TOSAMI Vir pri Domžalah:
Za praznik OF sem bila skupaj s starši in sorodniki na izletu na Sllvni nad Vačami. Obiskali smo obeležje GEOS. Bilo mi je kar všeč. Na sam praznik prvega maja pa sem bila na srečanju delavcev Tosame na Studencu. Tudi tam je bilo enkratno, igrala je tudi Moravska godba, nastopale mažoretke in bobnarji. Ostale dneve sem bila doma. Tako so mi prazniki brž minili, pričelo se je redno delo. Jože Novak
KULTURO IO KUITURDE PRIREDITVE
Ob dveh petnajstletnih jubilejih razgovor z zborovodjo in dirigentom Tomažem Habetom
Tomaž Habe je Domžalčan od nog do glave. Predstavljati ga sploh ni potrebno, saj je tako, kot v naš kraj — vrčaščen tudi v glasbo, mnogo zvrsti glasbe. Kot nemara ni inštrume^a, ki ga Tomaž ne bi znal igrati, ni glasbene zvrsti, kjer ni poskusil preveriti svojih ustvarjalnih moči. Morda ga premalo poznamo kot skladatelja otroških pesmi (izdal je že nekaj knjižic z otroškimi pesmimi) zagotovo pa je najbolj odmevno dolgoletno delo zborovodje mengeškega pevskega zbora DKD Svoboda Mengeš in simfoničnega orkestra Domžale—Kamnik. V kratkem časovnem razmiku sta praznovala jubileja — 15 letnico obstoja tako mengeški zbor kot tudi simfonični orkester. Zborovodji in dirigentu Tomažu Habetu smo ob tej priložnosti (s kančkom zamude) zastavili nekaj vprašanj, na katera je takole odgovarjal:
IS let delovanja simfoničnega orkestra Domžale—Kamnik je lep jubilej, pa je menda kljub jubileju se marsikaj nedorečenega...
Temeljno vprašanje za delovanje orkestra je vprašanje prostora, saj ga nimamo. Stalno se selimo, tako, da ne moremo delati nemoteno, kje bi člani vedeli, da je to njihov prostor. Večkrat smo delali v mrzlih prostorih, kot toplih.
Drugi problem so kadri, ki se izredno hitro 'menjavajo, zlasti godalci. Tretje: premalo se zavedamo, daje treba že enkrat zagotoviti status orkestra. Problem so tudi kadri, saj se je sodelovanje orkestra z Glasbeno šolo oslabilo, upamo pa, da bo šlo na bolje, saj je postal ravnatelj šole tov. Savnik predsednik orkestra.
Kako je z denarjem? Ali imamo v občini denar za obstoj orkesta ali ga nimamo? Smo pripravljeni zagotoviti denar zanj aH ne?
Verjetno se v Domžalah sploh ne zavedamo, koliko taka stvar stane. Pred leti smo bili sposobni, da smo orkestrašem kupili vsaj strune, sedaj še tega ne. Sicer pa gre za visoke stroške. Pravzaprav stane vse, karkoli ukreneš ali želiš narediti. Potrebni so t.i. substituti, ki stanejo, niso pa največji strošek. Praktično pa nenehno preseljevanje ob tem, ko nimamo niti ene primerne t.j. optimalne dvorane za naše nastope, stane še največ. Če želimo narediti kakršenkoli pre-, mik, ne gre brez velikih stroškov, saj je to specifična oblika »trans-, porta«.
Pravijo, da so z novoletnimi koncerti veliki stroški...
Trdim, da s samimi koncerti ni toliko stroškov, kolikor jih je s pri-
pravo dvoran, ker niso usposobljene za naše nastope. Če jih želimo kolikortoliko pripraviti — to stane...
Koliko nastopov letno pripravite z orkestrom? Gre za priložnostni novoletni orkester ali za celoletno delo?
Naše delo je celoletno, saj v enem letu — vsaj lani je bilo tako — opravimo 13 nastopov v treh programih. Mislim, da delo orkestra opravlja pomembno poslanstvo v glasbeni vzgoji naših občanov. Le-ti mislijo, da orkester obstoja samo za novoletne koncerte, čeprav temu ni tako.
AH imate poleg gmotnih tudi druge probleme?
Izdelek vsakega amaterskega sestava naj bo to zbora ali orkestra mora biti čimbolj profesionalen. To pa zahteva tudi profesionalen pristop k delu, ob tem pa je težko najti čas za vzdušje, družabnost ali veseljačenje ...
Je delo z ljudmi lahko aH ni?
Žal moram pri svojem delu gledati na to, da dosežem svoj cilj? Pri tem moram tvegati, da pridem v konflikt z določenimi osebami, včasih marsikako stvar tudi po-žrem; sicer pa moram mnogokrat priganjati) včasih ukrepati neljubo, če želim priti premočrtno do svojega cilja.
Kakšna je prihodnost orkestra? Ga bomo še imeli ali — kot se govori — je njegov obstoj vprašljiv?
Po dolgem času se je konsolidiral odbor orkestra, jaz sem se — razen strokovnega dela — umaknil od drugih opravil. Če organizacijsko nismo sposobni kot okolje pripraviti vseh pogojev za delo orkestra,
Poziv študentom in dijakom
Pozivamo študente in dijake, ki boste v letu 1987 opravljali dela v združenem delu preko Študentskega servisa — dislocirana enota Domžale, da se vpisi in podaljšanje pričnejo s 1. junijem 1987. Sedež Študentskega servisa je v stavbi DPO na Ljubljanski 70 (pri avtobusni postaji).
Za pridobitev študentske izkaznice potrebujete:
— osebno izkaznic o
— indeks (študentje), potrdilo o šolanju (dijaki)
— dve sliki ■— 100 din
— potrdilo o začasnem bivanju
Za podaljšanje študentske izkaznice potrebujete:
— indeks (študentje), potrdilo o šolanju (dijaki) Obveščamo vse, ki ne morejo nadaljevati študija in se ne morejo zaposliti, da lahko preko Zavoda za zaposlovanje opravljajo dela v združenem delu preko Študentskega servisa. Zato vsi, ki ste zainteresirani za delo, ne dobite pa redne zaposlitve, se oglasite na Zavodu za zaposlovanje v Domžalah.
Uradne ure Študentskega servisa v Domžalah: Pon: 11.00 — 15.00 ure Tor: 11.00— 15.00 ure
Sre: 8.00 — 12.00 ure 13.00 — 17.00 ure
Čet: 11.00
— 15.00 ure
Pet: 8.00 — 12.00 ure
MLADINA IŠČE PRIDNO DELAVKO
Občinska konfereca ZSMS Domžale bo zaposlila Študenta, ki bo opravljal delo na Študentskem servisu v Domžalah. Študent bo zaposlen za dobo treh mesecev (junij, julij in avgust). Svoje vloge pošljite na naslov:
Dislocirana enota ŠS OK ZSMS Domžale Ljubljanska 70/11
SERVIS VSEH VRST PLINSKIH ŠTEDILNIKOV IN PEČI
Mitja Borovnik, Preserje 7. ulica št. 9, (za šolo). Naročila sprejemam tudi po telefonu št.: 50-140. Priporočam svoje storitve!
potem koncertov ne bo več, tudi novoletnega nastopa ne ...
Kakšen je tvoj pristop pri izbiri programa?
Znano je: v določeni meri zabavamo, v precejšnji meri vzgajamo. Nekaj je vedno treba posredovati znanega, nekaj prijetnega za ljudi. Ob tem opravljamo nemalo kulturno poslanstvo...
Zgodilo se je, da so mi ob prireditvi »Sreča je umreti za svoj narod« prišli občani in mi rekli: »Doslej violin nismo marali, paste nam pokazali take svetove glasbe, da bo odslej naš odnos do te glasbe čisto drugačen.«
Hkrati ob 15 letnici simfoničnega orkestra praznujejo enak jubilej tudi pevci — pevke mešanega pevskega zbora DKD Mengeš...
V Mengšu me je že pred leti pritegnila zgledna organizacija, dobršna mera lokal-patriotizma, ki je v Mengšu prisoten, navsezadnje pa pripravljenost za razumevanje raznoterosti (niansiranje) programa od renesanse do takega programa, ki ni ravno ljudski; pa čeprav sem moral včasih požreti kako bridko...
Koliko koncertov je bilo v teh letih?
Ne vem točno, čeprav kroniko sicer vodim. Nastopov je vsako leto od 13—16. Če bi denimo izpustili novoletne koncerte, ki so čisto drugačni po pristopu, načinu petja, potem bi lahko naštudirali program in dosegli kakovost, s katero nas ne bi bilo sram v Mariboru. Sicer pa brez lažne skromnosti lahko ugotovim, da smo sicer ne v slovenskem vrhu zborovskega petja, ampak nekje blizu vrha...
Ne moremo se resnici na ljubo primerjati z akademskimi zbori, v krogu amaterskih pevskih zborov, ki so nam primerljivi in jih je pri nas kakih 15, pa se zlahka.
Kaj pa repertoarna politika, odločanje o programu, pesmih, ki jih boste peli...
Programskega sveta v zboru nimamo, predloge za nove pesmi izberem sam; pevce poskušam prepričati, da so pesmi, ki jih pojejo, zanje prave. Skozi pesmi se navsezadnje ne vzgajajo samo poslušalci, temveč tudi pevci sami. Koje tak uspel nastop za nami, mi pevci mnogokrat dajejo prav, da smo se odločili za tak in tak repertoar...
Kako komentirati prav neverjetno pevsko produkcijo v naši občini?
To, da imamo v občini kar okrog 40 zborov, je pravzaprav izredno zanimivo, predvidevam pa, da bo tega še čedalje več. V naši občini se je glasbena dejavnost zelo razmaknila, celo v vsaki krajevni skupnosti. Po svoje pa je to tudi slabo, saj dobrih pevcev ni toliko, zlasti še, ker neke prave srednje šole z glasbeno vzgojo nimamo. Prehod od osemletke do zrelih pevcev ostaja neizpolnjen ...
To, kar se dogaja pri nas, je gotovo največja dosežena množičnost na Gorenjskem. Tradicija šolskega petja, mnoga kulturna društva, širina povzroča nekakšno razvodenitev, kar ni dobro... Poudaril bi prav pomanjkanje »prehoda« od osnovnošolskega petja pa do zrelega prepevanja po naših zborih.
Lep primer je dekliški pevski zbor Metke Pichler, ki "pomeni tak uspešen most, o katerem sem govoril.
Ob tem moram povedati, da nisem pristaš polovičarstva, rekel bi nekompletnih ambicij. Vsak zbor bi moral težiti za tem, da uresniči celovečeren program, ne pa v sodelovanju s tem ali tem ... Delo je prvo; resnost zahtevam od .sebe, zahtevam jo od drugih, če sem vložil v priprave toliko in toliko svojega dela. Tukaj sem
lahko dosleden, čemur bi eni lahko rekli, da sem tiran...
15 let skupnega dela je dolga doba...
15 let je dolga doba, tako da že tudi jaz omahujem, ko je treba nadaljevati naprej.
Kritičen si do drugih. Si do sebe tudi?
Tehnični spodrsljaji mene ne motijo. Če pa se ne da ljudi premakniti tudi na čustvenem področju, potem, naj se tako delo pusti. Skoda je napora!
Je v Domžalah mnogo navidezne kulture, blefa, pozerstva, snobizma?
Jaz mislim, da ga je. Delček tega je že v tem, da še vedno nimamo v Domžalah dvorane, ki bi imela ustrezne pogoje za kulturno delovanje amaterskih skupin. Kolikor ljudi se okrog kulture vrti — sicer jih je malo in so predani kulturi, pri ostalih pa se vse razvodeni. Teh slednjih je tudi precej. Pri nas v Domžalah imamo to srečo, da vsaj tisti, ki se vrtijo okrog kulture — držijo skupaj, da niso skregani, kot je primer drugje. Zato tudi še lahko ustvarimo nekaj več kot drugje...
Kakšna je sinteza tvojih dosedanjih izkušenj dela na glasbenem področju kulture v domžalski občini?
Kot prvo bi poudaril odnos do glasbe. Gre za odnos v ljudeh vzbuditi veselje do glasbe. V Domžalah smo to že naredili. Drugo bi podčrtal zahtevo približati ljudem pravo kulturo, delček kulture, kolikor jo lahko z amaterizmom približamo.
Tretje pa je materialno-organi-zacijska plat. Sprašujem se, kaj bo, ko bo stara garnitura opustila organizacijske ambicije. Kontinuitete ni videti. Žal...
Kritičen si do narodno-zabavne glasbe? Kako pojasnjuješ ta svoj odnos?
Tukaj ne gre za umetnost, gre za zabavo. Nisem nasprotnik te glasbe, saj sem v najlepših letih delal za Planšarje, kjer sem jim uvedel rogove.
Ljudi žal nismo vzgajali, dati znali razlikovati kaj je izpovedno, kaj je komercialno, kaj je želja po zaslužku. Mislim, da je to del zabave za ljudi, ki tudi mora obstojati.
Žal mnogi mislijo, da so kulturni, če so dvakrat letno na koncertu kakega ansambla. Valček, polka je zame zabava — in nič drugega ... Seveda je vse to daleč od umetniških dosežkov ...
Dobro uro trajajoč klepet s Tomažem Habetom je izzvenel v svojstveni inventuri naše kulturne dejavnosti, naših prizadevanj zlasti v glasbi. Kaj vse ima Tomaž pokazati iz preteklosti!! Pa prihodnost ga čaka, kjer bi želel napisati učbenik o solfeggiu, ki ga nimamo, zbirka pesmic tudi še čaka, da bo dokončana, načrtov, ki jih nosi sam v sebi, za Tast no rabo pa je - - kot pri vsakem od nas — tudi precej. Da bi jih le uresničil, Tomaž!
M. Brojan
Program knjižnice za mesec maj
Sreda, 13. maj ob 17. uri
GLAVA V PESKU — lutkovna igrica za otroke Izvaja lutkovna skupina podružnične šole Franc Per Vido iz Krašnje
Sreda, 13. maj ob 20. uri
MLADI DOMŽALSKI LIKOVNI IN LITERARNI USTVARJALCI
Otvoritev razstrave in literarni večer
Četrtek, 21. maj ob 20. uri SKRIVNOSTNI SVET POD ZEMLJO Predavanje z diapozitivi jamarja Staneta Stražarja
Četrtek, 28. maj ob 20. uri
USTANOVITEV KPS IN REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOMŽALSKEM OBMOČJU
Otvoritev razstave '
Vsak torek ob 17. uri bodo ure pravljic.
Videoprojekcije: Ponedeljek, 18. maj ob 17. uri ČAS BREZ PRAVLJIC
Sreda, 20. maj ob 17. uri RISANKE
Četrtek, 21. maj ob 17. uri ZVEZDICA ZASPANKA
Torek, 12. maj ob 17. uri
DEKLICA VEKA — Gledališka predstava za otroke Dramskega krožka Podružnične šole Krtina
Sreda, 13. maj ob 17. uri
GLAVA V PESKU — lutkovna igrica za otroke Lutkovnega krožka Podružnične šole Krašnja
SNEŽAKI — KORENJAKI — Lutkovna predstava Lutkovni krožek OŠ Vencelj Perko
Sreda, 13. maj ob 20. uri
MLADI LIKOVNI IN LITERARNI USTVARJALCI DOMŽAL Literarni večer in otvoritev razstave
Ponedeljek, 18. maj ob 17. uri
ČAS BREZ PRAVLJIC — videoprojekcija filma
Sreda, 20. maj ob 17. uri RISANKE — videoprojekcija
Četrtek, 21. maj ob 17. uri
ZVEZDICA ZASPANKA — videoprojekcija
Četrtek, 21. maj ob 20. uri SKRIVNOSTNI SVET POD ZEMLJO — Predavanje jamarja Staneta Stražarja
Sreda, 27. maj ob 20. uri
LITERARNI VEČER MARJANA SLEVCA S KITARISTKO KATARINO HALINGER
Četrtek, 28. maj ob 20. uri
USTANOVITEV KPS IN REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOMŽALSKEM OBMOČJU— Otvoritev razstave
ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO Angelca Mlekuž, Šaranovičcva 36a, Vir
Cenjene stranke obveščam, da bo po prvomajskih praznikih sprememba v delovnem času. Lokal v prihodnje ne bo odprl v sobotah, ampak ob ponedeljkih.
DELOVNI ČAS:
ponedeljek, torek, sreda od 12. do 19.30 ure četrtek   in   petek   dopoldne   od   7.30   do   11. ure. popoldne od 13.30 do 19. ure
sobota zaprto
»RIPORtK AM SE ZA OBISK!
52
Srečanje:
Pevska tradicija v Domžalah
Govorita Roman Ravnic, zborovodja mešanega pevskega zbor Domžale in predsednik zbora Janez Jernejčič
Roman Ravnic dve leti vodi domžalski mešani pevski zbor, ki je naslednik pevskega zbora Svoboda Domžale. Ko ga sprašujem o prvih dneh v Domžalah, mi o tem, kako seje odločil, da pride v naš kraj, pove, da se je za to odločil potem, ko je videl, da je prišel med prave ljudi. »Hitro smo z njim našli skupen jezik,« pripoveduje predsednik zbora Janez Jernejčič, ki je bil prav tako naš sogovornik. Skupaj smo podčrtali nekatere uspehe zbora v zadnjih dveh letih, skupaj smo tudi skušali pogledati v prihodnost, v delo, ki zbor še čaka...
Ravnic: Prav Izbral pevsko oko-lje
Ob prihodu v Domžale je trajalo kar pol leta, predno smo se vsi spoznali, dasmo prišli skupaj, da smo si dopovedali eden drugemu kaj bi sploh radi, na čem bo temeljilo naše delo. Moje izkušnje so iz Jesenic. Delal sem v mladinskih sestavih kot učitelj (glasbe op. M.B.) sem prepeval tudi v učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič, v zboru Lipa zelenela je in še kje!
Jernejčič: V dveh letih precej nastopov
Lani in letos je nastopov nekoliko več kot v prejšnjih letih; tako na proslavah, nastopih »Gremo na prejo«, revijah in podobno...
Jernejčič: Vsak pevododja da nekaj svojega
Daleč od tega smo, da bi skušali omalovaževati to, kar so dosegli prejšnji pevovodje. Res pa je, da vsak človek prinese nekaj novega: s svojo osebnostjo, znanjem, ambicijami, nastopom. Pri Ravnicu pa je bilo to »svoje, posebno« — za nas osvežitev, nekaj novega, to izhaja iz dela s pevci, navsezadnje se kaže tudi v rezultatih.
Janez Jernejčič podčrtuje, da je Roman Ravnic vnesel izrazit smisel pri izboru programa, saj je repertoar izredno zanimiv in pri pevcih lepo sprejet...
Ravnic: Pozabljena zakladnica pesmi
Pri izbiri programa se izogibam tistega, ki ga vsi zbori več ali manj po celi Sloveniji pojejo; gre za nekako 200 pesmi, zadaj pa je več tisoč pesmi, ki ležijo po revijah, literaturi, arhivih.
Jernejčič: Pevcev je pa premalo!
Čudno je to, da nam ravno v tako velikem kraju, kot so Domžale manjka pevcev. Sopranov, altov nam zlasti manjka, sicer pa bi želeli v svoje vrste pritegniti pevce najrazličnejših glasov; tudi moških. Z veseljem jih vabimo v naše vrste in ponujamo svojo pevsko družbo...
Ravnic: Nov način dela
Moram reči, da se da pri formalnem delu enkrat tedensko zelo malo narediti, zato smo se. lotili dela v skupinah, s korepeti-torji. Razdelimo si delo, po skupinah ga opravimo hitreje, pravzaprav čas prepolovimo. Imamo pa seveda še rezerve, saj bi z več korepetitorji lahko študirali še uspešneje.
Jernejčič: Priznanja ob jubileju
Letos praznuje naš zbor 35 let delovanja; ob tem ne mislimo pripravljati kakega velikega praznovanja, čeprav brez nastopov seveda ne bo šlo. Bomo pa letos prvič podelili zborova priznanje za vse tiste, ki so doprinesli velik delež k ohranjanju zborove tradicije. Podelili jih bomo nekdanjim pevcem, katerih prispevek zboru je znaten in ki so peli v zboru mnogo let. Nekaj ljudi je, ki so peli v zboru 20, 30 let in si tako priznanje zagotovo zaslužijo.
Ravnic: Zanimivo se je lotevati nečesa novega, drugačnega
Idejo, da bi pripravili enotemat-, ski večer sem si želel že dolgo, da bi bilo v ljudskem duhu, spevno, prijetno za ljudi. Takšni so tudi teksti Valvazorja, ki sem jih šelel vključiti, spoznal citrarko Tanjo Zajčevo... Zakaj bi bili koncerti vedno enaki, zakaj jih ne bi popestrili. Tako smo pripravili koncert »Gremo na prejo« ...
V okviru takega pristopa so možne še druge kombinacije, tematsko zaokrožene na eno temo. Ni nujno, da je tak koncert ljudsko obarvan.
Jernejčič: Kako bomo praznovali
Ob prazniku bomo pripravili spored, klasičen koncert, pravzaprav polovico programa, drugo polovico pa naš prijateljski zbor z Vrhnike, s katerimi sodelujemo že dolga leta...
Jernejčič: Petje resnično druži...
Najboljši dokaz, v koliki meri so ljudje s srcem pri petju, je udelež-
S pesmijo skozi življenje
„Ne bojte pesmi se, ki jih prepeva tvoj pevec, ti, tvoj ljubi, tvoja mati, in ki jih pel do zadnjega bo dneva!"
F, Prešeren
„Kaj veseli bi ne peli", s to pesmijo je Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš zaključil svoj jubilejni koncert ob 15. letnici uspešnega delovanja. Poslušalci, ki so v petek, 10. aprila ob 20. uri napolnili dvorano Kulturnega doma v Mengšu, so samo potrdili izredno priljubljenost in uspešnost tega zbora. Pod vodstvom zborovodje, prof. Tomaža Habe-ta, so v dveurnem programu predstavili svoj zahteven in obsežen repertoar. V petindvajsetih pesmih je bilo zaobseženo področje renesančne glasbe, svetovne romantike, slovenske glasbene ustvarjalnosti, narodne pesmi, manjkale pa niso niti večno zelene melodije in odlomek iz popularne opere „Prodana nevesta". Ves trud, ki so ga pevci in zborovodja vložili v ta večer, je bil poplačan s številnimi aplavzi. Težko je prikazati vzdušje, ki je vladalo v dvorani, težko je najti prave besede, kajti kraljevala je pesem. Mogoče se vse sliši preveč evforično, vendar lepoto in radost tega pevskega večera vam lahko potrdijo številni poslušalci.
V potrditev uspešnosti tega večera govorijo tudi številna priznanja, ki so jih dobili člani zbora, zbor in njihov zborovodja prof. Tomaž Habe. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični je uspešnost mengeškega jubilanta potrdil s Srebro značko, zborovodja pa je za svoje dolgoletno delovanje dobil Zlato značko, ki je eno izmed najvišjih priznanj na področju zborovske glasbe v Sloveniji. In prihodnost?
Število mladih članov zbora in dosedanje uspešno delovanje sta le dva izmed zagotovil, da bo zbor še naprej uspešno deloval in sam priredil še marsikateri lep večer zborovske glasbe. RINO
ba na vajah. Ta je zelo v redu, saj smo letos dosegli izrdno dobro udeležbo. To kaže na pevsko veselje, kot se je kazalo v pripravah na koncert »Gremo na morje« ...
na konceret »Gremo na prejo« ...
Pri koncertu »Gremo na prejo« moram poudariti še izrdno velik delež Milana Mariniča, ki je prečistil Valvazorjev tekst in vložil tudi sicer svoj izredno velik ustvarjalni delež.
Nove ideje...
Za prihodnje želimo, to je ideja zborovodje Romana Ravnica, pripraviti tudi koncert ljudske pesmi, ki so jih prepevali tukaj, v teh krajih, ki so morda celo tukaj nastale. To je ena od novih idej, možnosti za naprej... Takih pesmi, ki nekje čakajo, je mnogo. Skozi skladbe, ki jih prinašamo poslušalcem, je treba sicer oprav-
ljati neko posebno poslanstvo, vzgajanje na poti v novo, ne pa kot se pri polovici zborov dogaja, da prepevajo skoraj docela pesmi iz čitalniške dobe. Vloga zbora je, da kaže tudi pot naprej.
Jernejčič: Dogovarjamo se v glasbenem svetu
O našem delu, programu se dogovarjamo v glasbenem svetu, v katerem so seveda pevci, ki povedo svoje mnenje. To je demokratična oblika soodločanja o programu, izboru pesmi, kar našemu delovanju samo pomaga. Ob 35 letnici delovanja lahko ugotavljamo, da je zbor vendarle na vzpenjajoči se poti napredovanja, izpopolnjevanja, to pa je fisto, kar še za naprej kaže dobre obete. Korenine prepevanja so trdne in za take se bomo trudili pevci mešanega pevskega zbora Domžale tudi v prihodnje.
M. Brojan
Letošnje kulturne prireditve pred durmi:
NABUCCO NA STUDENCU
V vsakoletnih prizadevanjih članov Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana se letos obeta bogato nadaljevanje tradicije kakovostnih prireditev v letnem gledališču na Studencu. Kot smo izvedeli, bosta že na začetku poletne sezone pripravljeni v tem vse bolj obiskovanem letnem kulturnem hramu dve zanimivi prireditvi.
Prva:
— Veseli večer v Škocjanu 22. maja 1987 ob 21. uri.
Nastopili bodo dekliški pevski zbor, moški pevski zbor in godba na pihala iz Moravč; poleg njih se bodo predstavili še člani ansambla Franca Miheliča (v njihovem sestavu igrata dva Moravčana) ter Tone Fornezzi Tof in Simona Vodopivec.
Druga: „
— Opera Giuseppe Verdi: »Nabucco« 21. junija 1987 ob 21.30.
izvaja orkester in ansambel SNG Opera iz Ljubljane; prireditev bo nedvomno vrhunec kulturnih pevskih prireditev letošnje sezone v občini, saj bo nastopilo preko 200 nastopajočih.
V primeru slabega vremena bo Veseli večer dan kasneje, opera Nabucco pa 26. junija 1987 ob 21.30.
V avgustu bodo člani Kulturnega društva Miran Jarc pripravili ljudsko igro »Divji lovec« F. S. Finž-garja ob 25 letnici njegove smrti.
GROBLJE 1987
Program stilnih koncertov v Muzeju Jelovškove umetnosti
Vokalna koncerta
torek, 26. maja 1987 ob 20. uri Moški pevski zbor Liko Verd, Vrhnika Zborovodja: Tone Jurjevčič
torek, 2. junija 1987 ob 20. uri Oktet bratov Pirnat Umetniški vodja: Tone Juvan
Mešani pevski zbor Domžale Zborovodja: Roman Ravnic
Instrumentalni koncerti
torek, 9. junija 1987 ob 20. uri
Kvartet trombonov, Ljubljana
Lojze Kranjčan, Emil Spruk, Aleksander Grašič,
Alojz Bezgovšek
torek, 16. junija 1987 ob 20. uri Novi ljubljanski kvartet
Monika Skalar—violina I, Karel Žužek — violina II, Franc Avsenek — viola, Stane Demšar — violončelo Gost: Zdenka Kristl-Marinič — violončelo
torek, 23. junija 1987 ob 20. uri Borbala Dobozv — čembalo, Madžarska Zorica Četkovič — čembalo, Beograd
petek, 26. junija 1987 ob 20. uri Komorni orkester Domžale — Kamnik solist: Jože Kotar — klarinet dirigent: Tomaž Habe
sreda, 1. julija 1987 ob 20. uri Zagrebški solisti
Prodaja vstopnic: Zveza kulturnih organizacij Domžale, Ljubljanska 36, telefon 721-350 in uro pred vsakim koncertom.
Mešani pevski zbor DU Domžale pod vodstvom Staneta Habeta
LETNI KONCERT MOŠKEGA IN ŽENSKEGA ZBORA DU DOMŽALE_
Jesen življenja pesem pa mlada
V dolgoletni zgodovini zborovskega prepevanja domžalskih upokojencev v moškem, ženskem in mešanem sestavu zbora so se pevci pred dnevi oddolžili z lepim celovečernim koncertom svojemu prijatelju, skladatelju Slavku Mihelčiču ob njegovi 75 letnici. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo avlo osnovne šole Šlandrove brigade, je z navdušenjem pozdravilo petje domžalskih upokojencev, ki se zadnja leta z uspehom predstavijo vsaj enkrat letno s celovečernim samostojnim koncertom.
Koncerta so se med drugimi udeležili predsednik komisije za Kulturo pri ZDUS Slovenije Jože Jurač, prof. Andrej Štrukelj, nekdanji predavatelj na Pedagoški akademiji, predsednik Sob Domžale Peter Primožič, predsednik Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek in »■ edsednik' ZKO Domžale Siv 'a> Pišek ter častni člani zbora Alfonz Avbelj-Savo, Ivan Kopač in Janez Grčar iz Dragomlja.
V počastitev skladateljevega življenjskega jubileja so pevci pod vodstvom dolgoletnega pevovodje Staneta Habeta (22. leto vodenja moškega zbora) zapeli posebej za to priložnost izbran program, ki je med drugimi obsegal tudi šest pesmi slavljenca Slavka Mihel-čiča. Med temi pesmimi je publiki najbolj ugajala stara slovenska pesem v priredbi Slavka Mihelčiča »Stoji, stoji Ljubljan'ca«, ki jo je z žametnim glasom obarval solist Rok Lap. Ta pesem je občinstvu ugajala v toliki meri, da so jo morali zaradi dolgotrajnega a-plavza celo ponoviti.
Ob sklepu koncerta, ki je trajal dobri dve uri, je spregovoril predsednik društva upokojencev Domžale Jernej Lenič, ki je podal izčrpno biografijo in oris skladateljevega    ustvarjalnega opusa
Slavka Mihelčiča. Ob tem se mu je tudi zahvalil za vse, kar je napravil za slovensko zborovsko in instrumentalno dejavnost ter se zahvalil tudi v imenu študentov akademije, in dijakov nekdanjega učiteljišča. Med navzočimi so bili tudi nekateri njegovi dijaki in študenti.
Zbora sta se skladatelju obdolžila z grafiko akademskega slikarja Zelenka, Jernej Lenič pa mu je podaril lep šopek v imenu upokojencev in skladateljevih študentov, zahvalili pa so se mu tudi predstavniki Republiškega odbora slabovidnih in slepih. V zaključni besedi se je skladatelj Slavko Mihclčič za izrečene čestitke, dobre želje, darila in prelep koncert iskreno zahvalil, ob tem pa je poudaril, da je pot k glasbenim dosežkom dolgotrajna, polna odpovedovanja in vztrajnosti pri hotenju uresničevati kakovostno glasbeno vokalno poslanstvo. Kakorkoli, tudi v primeru zadnjega koncerta gre za izjemno lep glasbeni doživljaj, ki ga navzoči še dolgo ne bodo pozabili. Melodije citrarja Tomaža Plahutnika, odlična spremljava pianistke Milke Živulovič ob pesmi sužnjev opere »Nabucco« ter besede povezovalke Marine Rugelj, so bile samo še v potrdilo izjemnega vtisa.
M. Brojan
Slavljencu, skladatelju Slavku Mihelčiču izreka čestitke ob življenjskem jubileju — 75-letnici predsednik DU Domžale Jernej Lenič
o7(yJLova, 2 ei'230 12)om£a&
IZDELAVA VSEH VRST TISKOVIN, DOPISOV, VIZITK IN BLOKOV.
LADI NA ZA SLO:
Peščine in zna je — samozaščita
V mesecu aprilu je organizacijski odbor v okviru O! konference SZDL Domžale pod vodstvom Ranka C in bo velikem sodelovanju Osnovne šole Edvard Kare zin pripravil že 8. tekmovanje mladih v poznavanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite
'delovale so vse osnovne šole, kakor pi dijaki srednje kovinarske injarsko-galanterijske šole, ki so v iviru pohoda po območju krajevne trpnosti Trzin pokazali veliko /na-ja iz orientacije, reševanja nalog iz »znavanja orožja, azimuta in upora-
VDIOKLUB
bc protipožarnih sredstev nuđenja prve pomoči. Pri je bil tudi teoretični del, znanja iz civilne za.šlite, p topografije, učenci so pc poznavanje uporabe užim nih rastlin ter pisali o akt
ske jva Triu
kbr tudi ahteven obsegal racije in ili svoje zdravil->/. skrbi
Mavrica Radomlje
Fotokino klub iz Radomelj dno pripravi svoj občni zbor po Imskem festivalu, ki ga ima vsako |o marca. Tako najlažje člani, 'ijatelji in kritiki kluba ocenijo uštveno delo.
Poročilo predsednika kluba je lo obsežno in je zajemalo težave, pehe, napake in izgubljene pridnosti dramske, fotografske in imske sekcije. Poleg priznanj, hval in medalj, ki so jih mavri-rji prejeli v Zadru, Bački Topoli, Ibcu in Mariboru, je velikega po-pna tudi razstavni prostor, ki ga jejajo v sejni sobi radomeljskega ilturnega doma.
Prisotnost tovarišev ■ Gorze ni bila zgolj pr< ampak je odražala veli ki jo krajevna skup svojemu društvu.
Predsednik ZOTK to-v težkih denarnih časih društvo, da ostane eno iznajdljivo in prodorni;
Ker ima klub zelc opremo, so si zadali . finančni načrt, ki ga uresničiti edino z. ve udeležbo in pomočjo / turne skupnosti, Z.KO l skupnosti.
stika in 'olarna, pomoč, t nudi
Maglič je odbudil še bolj
■ nošeno iciozen o mogoče lastno O f'K, Kul-■r krajevne
LIGITROP
Pogovor s koprivniškimi mladinci in družbenopolitičnimi organizacijami občine Koprivnica
Obisk domžalskih mladincev v Koprivnici
Delegacija domžalskih mladincev je 7. aprila obiskala mladince iz pobratene Koprivnice. Namen obiska le bil predvsem seznaniti vodstvo Občinske mladine in JPO v občini Koprivnica o dogajanjih v Sloveniji ozi-°ma o dogajanjih z mladimi na temo plakat, odhod 'tafete, MDA in' o samem konceptu dneva mladosti v Pogradu. Po razgovoru je bilo čutiti, kako narobe si 1rvaški mladinci razlagajo plakat, odhod štafete in ^'adinske delovne akcije v Sloveniji, zato so bili veseli Joiska in spoznanja, da le ni vse tako črno, kot je bilo Povedano.
V drugem delu obiska v Koprivnici pa smo si skupaj gledali delovišče občinske delovne akcije »Koprivnica "'«• Dogovorili smo se za izmenjavo brigadirjev, ki 5°do sodelovali na občinski mladinski delovni akciji.
Del razgovora pa je tekel o skupnem sodelovanju ?bčinskih mladinskih organizacij v združenem delu.
bi predvsem povečati sodelovanje med mladimi v aruženem delu Koprivnice in Domžal; seveda ne samo °delovanje z obiski, temveč z izmenjavo izkušenj ""adih strokovnjakov iz združenega dela.
Menimo, da moramo tako in podobno sodelovanje s obrateno Koprivnico še vnaprej podpirati in s tem atrJevati prijateljske vezi med obema občinama.
zs
P§'ed trase za občinsko mladinsko delovno akcijo Koprivnica "7.
Mladi strelci na tekmovanju v Trzinu med strelsko preizkušnjo. Na tem tekmovanju so se v teoretični in praktični obliki pomerili na temo Mladi v SLO in DS
/a čisto okolje, osnovnošolci pa so od-, govarjali tudi na vprašanja iz poznavanja pomnikov NOB v okolici trzinske šole ter življenja Edvarda Karde-lja.
Vse ekipe so se pomerile tudi v streljanju in prav tu so že nekatere dobile prednost, ki je vplivala tudi na dokončno uvrstitev posameznih ekip. Samo tekmovanje je pokazalo veliko teoretičnega in praktičnega znanja tako osnovnošolcev kot srednješolcev, ki se bodo iako kasneje lahko vključevale v aktivnosti na področju SLO in DS, pokazalo pa je tudi, da nekatere šole na tem področju naredijo veliko, nekatere pa precej manj, čeprav je tudi res, da jc bilo tudi na tem tekmovanju imeti nekaj sreče.
Sicer pa so največ točk dosegli učenci Osnovne šole Edvard Kardelj Trzin, ki
so zasedli I. in 3. mesto, 2. mesto pa je med osnovnošolskimi ekipami pripadlo osnovni šoli Josip Broz Tito. Med srednješolci je bila najboljša ena izmed ekip kovinarske šole. Prvourvrščeni ekipi osnovnih šol sta se skupaj z ekipo srednješolcev, ki je zasedla prvo mesto uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo koncem maja na Vrhniki, kjer vsem skupaj želimo uspešno sodelovanje." Prijetno vzdušje na osnovni šoli Edvard Kardelj Trzin je popestrila tudi razstava na temo SLO in DS, učenci so si zlasti lahko ogledali fotografije orožja, pa tudi vsi udeleženci in strokovne ekipe, ki so se trudile, daje tekmovanje potekalo v redu. Vse najboljše ekipe so prejele priznanja, medalje ter knjižna darila, ki jih je prispeval Sekretariat za LO naše občine. V.
NA OBČNIH ZBORIH ČLANOV ZOTK:
Radioklub YU 3CAB
Radioklub Domžale je ena najbolj delavnih enot Zveze organizacij za tehnično kulturo naše občine. Svoje delo so pregledali na občnem zboru, ki so ga pripravili 9. aprila. Poleg članov društva, so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki prijateljskih društev, Zveze radioamaterjev Slovenije, sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo in predstavnik OK SZDL in OK ZKS.
V svojem poročilu je predsednik društva nanizal zanimivosti, uspehe in težave v delu društva: lani je 10 tečajnikov uspešno naredilo izpit za C razred, letos jih je na tečaju 17; na vseh republiških in državnih tekmovanjih zasedajo visoka mesta, na višjih frekvencah so vedno med prvimi; lani je državna reprezentanca, v kateri so bili domžalski radioamaterji, na svetovnem prvenstu na Norveškem zasedla visoko mesto, letos pa je na 3. svetovnem prvenstvu ekipa mladincev, v kateri so bili radioamaterji iz naše občine, osvojila srebrno kolajno; opremljali so dva tekmovalna objekta na Slivni in Menini planini; /. veliko pomočjo in razumevanjem mengeške krajevne skupnosti so ustanovili sekcijo v Mengšu; izvedli so tečaj ..Računalnik v radioamaterski praksi",. . . Še bi lahko naštevali uspehe, a prav je, da omenimo tudi težave: kons-(ruktorska dejavnost ne more zaživeti zaradi pomanjkanja denarja; ker zasedajo prva mesta, so dolžni organizirati tekmovanja, kar zopet pomeni dodatni strošek; prostore imajo podprte z lesenimi bruni; energija, ki je za društvo največji strošek, se draži, financiranje tehnične kulture pa je še vedno neurejeno. . .
Člani radiokluba so se ob koncu zahvalili sekretariatu za ljudsko obrambo, ki jim pomaga pri nakupu postaj in izvolili nov upravni odbor. Odboru le zaželimo, da bo društvu, ki je znalo najti sožitje med starimi in mladimi, uspelo zagotoviti prostore, ki jih nujno rabijo.
VABILO MLADIM
na shod mladih z AGROPOPOM, ki bo v Lukovici, 23. maja 1987 s pričetkom ob 19.00 uri v rokovnjaškem gozdičku v Lukovici. Pridite, ne bo vam žal!
V življenje z ostrino...
Prvi servis za brušenje vseh vrst ročnih rezil (škarij, nožev, dlet in drugega orodja)
V naših prostorih na Mas-Ijevi ulici (za domžalskim Kurivom) vam nudimo servis športne opreme, opravljamo komisijsko prodajo rabljene športne opreme in počitniškega pribora, predvsem pa odpiramo nov servis za bru-
šenje vseh vrst rezil. Občane opozarjamo, da nam lahko prinesejo v brušenje rezila vseh vrst ročnih in motornih kosilnic.
Za večja naročila (brušenje kompletov oz. garniturnih rezil) vam nudimo poseben popust.
Jure Podgoršek Masljeva 6 (za Kurivom) Domžale
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
Občinska organizacija Rdečega križa pripravlja v občini Domžale 19. vse slovensko akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, šotorov, pohištva in tekstilnih odpadkov.
AKCIJA ZBIRANJA BO ZADNJI ČETRTEK V MESECU MAJU 28. 5. 1987 OD 17.—19. URE
— akcija zbiranja bo potekala po določenih zbiralnih — centrih kamor bodo občani dostavili darovane predmete.
— organiziran bo tudi štab akcije telefonska št. štaba je 721-246 za večje predmete (pohištvo) sporočite po telefonu teden dni pred pričetkom akcije.
NAMEN IN CILJI AKCIJE:
Z akcijo želimo uresničiti predvsem naslednje cilje:
— razvijanje socialistične solidarnosti med ljudmi, ustvarjanje novih možnosti za sprotno reševanje socialne problematike in potreb po tovrstni pomoči,
— razvijanje solidarnosti med organizacijami RKS in RKJ z odstopanjem dela zbranega blaga,
— obnavljanje zalog za pomoč v morebitnih naravnih ali drugih hudih nesrečah v SRS, SFRJ ali v tujini,
— preverjanje organizacijske, mobilizacije in operativne sposobnosti organizacije RKS,
— opozarjanje na pomen zbiranja sekundarnih surovin in njihova vračanja industriji, še posebej tekstilnih odpadkov, neuporabnega tekstilnega blaga in papirja.
ZBIRALIŠČA:
1. KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA (sedež, pisarna — KS) bivša OŠ
2. DRUŠTVO UPOKOJENCEV (Simona Jenka
— bloki)
3. DOM UPOKOJENCEV — VHOD Cesta talcev
4. STARI DOM UPOKOJENCEV (SIS — Ljubljanska 36)
5. HALA — KOMUNALNEGA CENTRA (vhod
zadaj)
6. POKLICNA ŠOLA DOMŽALE (nasproti HE-LIOS Domžale — Ljubljanska 105)
7. OSNOVNA SOLA ŠLANDROVE BRIGADE (glavni vhod)
8. TRGOVINA ZA-BORŠT (REPE)
9. KRAJEVNA SKUPNOST IHAN (Gasilski dom)
10. GASILSKI DOM STUDA
11. GLAVNO SKLADIŠČE (Veljka Vlahoviča 4b
— zaklonišče)
12. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ — Dom počitka Mengeš
— Samopostrežba Blejčeva ul.
— Loka — Gasilski dom
13. KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE (Gasilski dom Jarše)
14. KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE (OŠ Radomlje)
15. KRAJEVNA SKUPNOST VIR (KS Vir)
16. KRAJEVNA SKUPNOST DOB (Osnovna šola Dob)
17. KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE (Partizanski dom Moravče)
18. KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN (OŠ Edvarda Kardelja)
. 19. KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ-PSATA (Osnovna šola)
OBČANE OPOZARJAMO, DA BOMO AKCIJO ZAKLJUČILI OB 19. URI, zato naprošamo, da dostavijo predmete do 17. ure.
Predmete bomo zbirali še dodatno v GLAVNEM SKLADIŠČU in ne po zbirnih centrih. Glavno skladišče je na V. Vlahoviča 4b (zaklonišče) prvo sredo v mesecu juniju od 16.—18. ure. Predmete dostavite na ta naslov.
Vsa gospodinjstva bodo prejela pismena obvestila. Opozarjamo, da pouličnega zbiranja ne bo. Zbiranje je organizirano po zbirnih centrih kot so navedeni in objavljeni.
OORK —DOMŽALE ŠTAB AKCIJE
JANKO MOČNIK
STROJNO ČIŠČENJE TALNIH OBLOG
ČIŠČENJE itisona, tapisona, vseh vrst preprog
ČIŠČENJE, ZAŠČITA IN POLIRANJE marmorja, kamna, PVC oblog
Krašce2
61251 MORAVČE
tel.: 061/342 261 int. 26 — dopoldan
ŠPORT • ŠPORT .ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠP
Zmagovalci teka po ulicah Domžal v kategoriji članov: 1. mesto Martin Kavka (AK Olimpija — državni reprezentant), 2. mesto Roman Lazar AK Domžale, 3. mesto Janez Blažič ADK Domžale
Start teka po ulicah mesta Domžale dne 23. aprila 1987 (kategorija mlajših pionirjev)
Udeleženci člani AK Domžale na krosu v Kopru in v Ljubljani, koder so osvojili vrsto odličij ♦•
MENGEŠKI POHOD NA RAŠICO USPEL
Planinsko društvo Janez Trdina iz Mengša je tudi letos pripravilo vsakoletni Pohod na Rašico. Udeležilo se ga je preko 250 pohodnikov, kar je ena izmed največjih, če ne že kar največja številka doslej. Pohodniki so imeli priložnost začeti pohod na štirih štartnih mestih: Črnuče, Trzin, Domžale in Mengeš. To omogoča, da se pohoda ne udeležijo le občani iz naše občine, ampak tudi iz ostalih, predvsem ljubljanskih. Na ta način se širi krog udeležencev, sklepajo se nova znanstva in pokaže se ljudem pot na lepo izletniško točko. .
Rašica je vrh, ki je zlasti prikladen za poldnevne izlete. Poti na vrh niso zahtevne, so pa lepe in večinoma potekajo po gozdu. Žal se je tudi v to idilo že zazrla civilizacija s svojimi cestami, po katerih gozdni delavci odvažajo les. Tudi tukaj je ekonomija premagala ekologijo — škoda!
Dve novosti sta spremljali letošnji pohod. S prvo društvo poskuša stimulirati pohodnike, da bi jim" pohod prišel v kr;. Gre za značke, ki jih bodo udeleženci dobili in sicer: po treh sodelovanjih bodo dobili bronasto, po šestih srebrno in po desetih udeležbah zlato značko. Druga novost je tek na Rašico. Letos udeležencev praktično ni bilo, čeprav so jih na koncu čakale diplome in za prva mesta majhna, a lična darila. Vsi vemo, da ljudje precej tečejo; tudi na težavnejših progah. Zato preseneča tako slaba udeležba na krosu.
Pohod je bil v soboto, 25. aprila. Zaradi tega si vse pohvale zaslužita osnovna šola iz Radomelj in osnovna šola Olge Avbelj, ki sta organizirano pripeljali svoje učence na pohod. Veselje je bilo pogledati nasmejane osnovnošolske obraze po končani hoji na Mengeški koči, ki so govorili: »Se bomo prišli!«
Boris Mušič
Domžalski košarkarji nadigrali
Smelt OJimpijo
Za zaključek letošnje košarkarske sezone so pripravili domžalski košarkarski delavci prijateljsko tekmo med novim prvoligašem Smelt Olimpijo in domačim moštvom Helios Domžale. Prijateljsko tekmo, ki si jo je v dvorani OŠ Venc-Ija Perka ogledalo okrog 300 ljubiteljev košarke, so izkoristili tudi za uradno slovo od igralcev prvega moštva Ostermana, Koširja in Vrhovnika, ki so prenehali z aktivnim nastopanjem.
Domžalčani, ki jih je okrepil Mariborčan Mirt, so povedli z 2:0, nato pa so prevzeli pobudo igralci Smelta Olimpije. Ob polčasu so vodili Ljubljančani za 14 točk (56:42), v 27. minuti pa so si predvsem po zaslugi razpoloženega Tovornika priigrali največjo prednost na tekmi (78:58). V zadnjih desetih minutah tekme so ljubljanski košarkarji napravili preveč napak v napadu in obrambi, kar so gostitelji s pridom izkoristili in v 38. minuti prvič izenačili (97:97), pol minute pred koncem pa so si ob napaki Ljubljančanov v napadu zagotovili zmago z izidom 107:104.
Domžalski košarkarji so torej ob zaključku sezone razveselili svoje zveste navijače s presenetljivo zmago proti najkakovostnejšem slovenskem košarkarskem moštvu, kije v celo sezoni utrpelo le tri poraze. Resnici na ljubo pa je potrebno dodati, da so igralci Smelt Olimpije prikazali v Domžalah bledo igro s številnimi napakami. Vendar pa opravičilo za njihov poraz proti "na papirju" za razred slabšemu nasprotniku ne more biti niti odsotnost Vilfana, Zdovca in Kotnika, niti malenkostna pomoč domžalskih sodnikov Jarca in Strnada domačim igralcem v zadnjih minutah. Ljubljančani pa zaslužijo tudi grajo za nešportno vedenje v zadnjih minutah tekme, s katerim so si nabrali tri tehnične napake, Djurišič pa nekaj sekund pred koncem celo izključitev. V moštvu Heliosa Domžale sta se odlikovala predvsem Mirt z 32 in Škerjanc s 25 točkami, na listo strelcev pa so se vpisali tudi Maren (15 košev), Kotnik (13), Kovačič (11), Zlatkovič (4), Vrhovnik (3), Kržan in Trifunovič (2). V moštvu Smelt Olimpije pa je bil najučinkovitejši Tovornik, ki je dal kar 40 košev, od tega je bil sedemkrat uspešen pri metu za tri točke.
Igor Matičič
Tek po ulicah Domžal
Telesnokulturna skupnost Domžale in Atletski klub Domžale, sta ob. praznovanju ustanovitve OF in 1. maja organizirala v četrtek, 23. aprila 1987 ob 17. uri tradicionalni Tek po ulicah ' Domžal. Tekmovanje je potekalo v 9 starostnih kategorijah od najmlajših pionirjev in pionirk do članov in veteranov. Ker je bila prireditev pripravljena kot športna manifestacija, je bilo pričakovati precej večjo udeležbo, predvsem osnovnošolcev, pa se večina osnovnih šol ni udeležila tekmovanja.
Celotna izvedba je bila zaupana Atletskemu klubu Domžale' (sodniki, redarji, tekmovalci), na sami prireditvi je sodelovalo preko 50 članov Atletskega kluba Domžale. Tekmovanje je potekalo po dogovorjenem urniku, prvi trije v posameznih kategorijah so prejeli medalje, katere je podelil podpredsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Domžale tov. Franc BREČKO.
Zmagovalci so postali:
— pionirji A — 1100 m — Primož ŽAVBI, čas 3:28, OŠ Josip Broz Tito;
— pionirke A — IlOOm — Silvana ĐURINAC, čas 3:32, AK Domžale
— pionirji B Edvard Kardelj
— pionirke B Matija Blejca
— mladinci —
— mladinke -Domžale
— člani —3300 m
- IlOOm — Andrej BARBIČ, čas 3:02, OŠ
- IlOOm — Sabina FLERIN, čas 3:49, OŠ
2200 m — Matjaž SELJAK, Kamnik ,
- IlOOm — Mateja CERAR, čas 3:29, AK
— članice Domžale
— veterani — 3300 m Domžale.
- Martin KAVKA, čas 9:30, AK Olimpija
IlOOm — Liljana HORVAT, čas 3:20, AK
Milan VIDMAR, čas 10:38, AK
Marjan GORZA
Na republiškem prvenstvu v dviganju uteži:
Obetaven nastop Kovačiča
Rekordno število tekmovalcev iz vseh petih slovenskih težkoatlet-skih klubov, izenačeni boji in izvrstna organizacija — so poglavitne značilnosti letošnjega republiškega prvenstva v dviganju uteži za starejše mladince, ki so ga v domžalski hali komunalnega centra pripravili delavci Težkoatlet-skega kluba Domžale.
Na prvenstvu je nastopilo 37 dvigalcev uteži iz Ljubljane, Celja, Titovega Velenja, Škofje Loke in Domžal. Po izidih sodeč raste v Sloveniji obetaven rod mladih dvigalcev uteži, pri čemer posebej izstopata državna reprezentanta
MLADINSKI ODSEK
PD JANEZ TRDINA MENGEŠ
Dragi mladi gorniki!
Mladinski odsek je že na vrhuncu priprav za tradicionalno vsakoletno taborjenje, ki ga bomo letos organizirali v Krnici v času od 27.6. do 5.7.1987.
Krnica, ki je ena najlepših dolin naših prekrasnih Julijskih Alp, leži med mogočnimi vrhovi. Na zahodu jo obdajata Prisojnik in Razor, na jugu kipi v nebo Kriška stena, na vzhodu pa stoji orjaški zid Škrlatice in njenih sosedov, ki je zlasti slikovit v večernem soncu, ko se te vrtoglave stene obarvajo s prekrasnp škrlatno oarvo.
Tabor bomo postavili nekako na višini 1100 m. To pomeni, da bo to pravi raj za naša sajasta pljuča. Vsakdanji hrup se bo umaknil tišini pod šotori, oči pa bodo počivale na zelenju in vrhovih.
8 dni skupnega življenja bomo posvetili hribolazenju in planinski šoli na prostem. Vsemu temu bomo dodali še zabavo po vaših potrebah — te potrebe pa so in naj tudi bodo velike. Nikakor pa ne smemo pozabiti na hrano iz domače kuhinje, ki bo natanko po vašem okusu.
Okvirna cena je 16.000 din. Vanjo je vključeno: trije obroki hrane dnevno, prevoz in organizacija. Prijavnice za to enkratno doživetje dobite na mengeški in radomeljski osnovni šoli oziroma na PD Janez Trdina Mengeš vsako sredo od 19. do 20. ure. Na istem mestu lahko dobite tudi vse informacije ali pa se obrnete na Borisa Mušiča (tel. 737-412). Odzovite se našemu vabilu. Planinski pozdrav!
Mladinski odsek
Domšalčan Sašo ivovačič in Celjan 1 Marko Uranker."
SAŠO KOVAČIČ je v kategoriji do 75 kilogramov telesne teže naj- . boljši mladi jugoslovanski dviga-lec uteži, zato ga čaka tudi veliko nastopov v dresu z državnim grbom. Pred kratkim je nastopil na tekmovanju za Donavski pokal, kjer je v močni mednarodni konkurenci osvojil solidno šesto mesto, v i' tem mesecu pa bo nastopil tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži, ki bo v Beogradu.
Uvrstitve domžalskih dvigalcev uteži — do 52 kg: 6. Iztok Hribar, 7. Boštjan Račič, do .60kg: 2. Janez . Car, do 67,5kg: 2. Bojan Hribar, 7. Darko Lampret, 8. Boštjan Pavlic, do 75kg: 1. Sašo Kovačič, 5. Janez Cerar, do 82,5 kg: 6. Jure Štiftar, do lOOkg: 2. Matjaž Burnik.
I. Matičič
J
Prijavnica
za* občinsko mladinsko delovno akcijo »Spominski, park Kreumperk '87«, ki bo trajala od 21. junija do i 11. julija 1987.
Ime in priimek:......................................................................■.....„..................................1
Naslov:.......................... .....................................■.......................................................................1
Telefon (doma):..................................................................................................................I
Rojen (dan, mesec, leto): .........................................................................................
Šola — Delovna organizacija: ......................................................................
Naslov:....................................................................................................................................I
Telefon (šola, služba): ..................................................................................................
Problemi v delovni organizaciji oz. šoli: DA NE (obkroži)
Član ZK od leta:
DA (od leta) NE
(obkroži)
Številka obleke:........................................čevljev: ........
Želim sodelovati v naslednjih aktivnostih:
Šport:
a) košarka
b) nogomet
c) namizni tenis
d) šah
e) lokostrelstvo
D ............................................
2. Kultura:    a) recitacija
b) glasba
c) dramski krožek
d) ...................................................
3. Krožki:
e)
a) fotografski
b) taborniški
c) planinski
d) '.......................:............
4. Tečaji:
e)
a) jahanje
b) vozniški izpit A in B
c) ....................................................................
Ker je MDA kot tabor in lahko prideš na akcijo ob vsakem času od 21. junija do 1 1. julija 1987, želim sam sodelovati:
od.................. ...........do.................................
Podpis udeleženca:......................................................................................
Podpis staršev (v kolikor je mlajši od 16. let):
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
objavlja
osnutek prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj
JAVNA RAZPRAVA
OSNUTKA PREDNOSTNE LISTE 13. JAVNEGA NATEČAJA ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA DRUŽBENIH STANOVANJIH, ZGRAJENIH S SREDSTVI ZA SOLIDARNOST
Na osnovi 28. in 29. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestnik občine Domžale št. 8/82), Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale objavlja osnutek prioritetnega vrstnega reda 13, javnega natečaja za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost, objavljenega v Občinskem poročevalcu št. 2 z dne 4. 2. 1987.
S to razpravo odpira Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu javno razpravo o osnutku prednostnega vrstnega reda. Javna razprava bo trajala 15 dni od objave v Občinskem poročevalcu.
Vsak občan ima možnost dati pripombe na prioritetni vrstni red za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Nosilec javne razprave je Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 76, Domžale.
Seznam prosilcev za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost
Zap. št.
Vrsta vloge
Občani z niž. doh.
Upokojenci invalidi
1. Kompletne vloge prispele v roku 94
2. Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev 13
3. * Nekompletna vloga prispela po roku 1
SKUPAJ:
108
OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI:
Prioritetna lista kompletnih in v roku oddanih vlog po preverjenem številu točk, ki so prispele na 13. javni natečaj:
Zap. št.
Priimek in ime, naslov
Št.   Št. druž. točk članov DO
1. ZABNIKAR FRANČIŠKA C. Radomeljske čete 24, Radomlje
2. HRIBAR ALEKSANDRA Vranke 2, Blagovica
3. FRELIH PAVLA Železniška 2, Domžale
4. PETERKA ZVONKA C. padlih borcev 51, Domžale
5. PAUNOV SPASE Trdinov trg 6/a, Mengeš
6. MILANOV1Č ANĐELKO Detelova 2, Domžale
7. AVBEIJ MARIJA Stegne 1, Moravče
8. ZA LAŽNI K MIRO Prevoje 57, Lukovica
9. ADLEŠIČ MARKO
Ihan 31, Domžale 10.   MATUŠ MARIJA
Prešernova 34, Radomlje MOČIČ MIČO Kolodvorska 4, Domžale
12. ZUPANČIČ ANDREJ Vodovodna 4, Domžale
13. MAVČEC MAJDA Ihan 84, Domžale
14. GRAD1ŠEK DRAGICA Kidričeva 9, Mengeš
15. ČERNOHORSKI MIRO Ljube Šercerja 1, Domžale
16. N1KOLIČ JOŽICA Cesta talcev 9/C, Domžale
17. VUK JOSIPA Koširjeva 20, Domžale
18. ŠARKEZI ANGELA Trojane 61, Trojane
19. OSTROŽNIK FRANČIŠKA Hribi 7, Trojane
20. MRAVI JE MARTINA Hribi 3, Trojane
21. PROKIČ SLAVOUUB Kidričeva 9, Domžale
Gostišče
73    2 Stari Kovač, Rad.
69    2 Mojca Lukovica
69    4 Slovenija vino Ljubljana
22.	VUČK1Č M1RSAD				77.
	Slamnikarska 21/B, Mengeš64		3	Ingrad Celje	
23.	IKIC M EHO				78.
	Ljubljanska 83, Domžale	64	3	Močnik Frane, Domžale	
24.	KOVAČ FRANČIŠKA.			Kima Črnuče	79.
	Groblje 2, Domžale	63	2		
25.	DURAŠEVIČ KATARINA				80.
	Zupančičeva 3, Domžale	63	3	1 oko Domžale	
26.	ČEBUIJ JOŽE				81.
	Rakefova 6, Trzin, Mengeš 63		5	liki Ljubljana	
27.	DORMIS MARIJA				82.
	C. Radomeljske čete 24,				
	Radomlje	63	2	Induplati Jarše	
28.	MARKOV1Č ANTONIJA				83.
	Pelcehova 35, Radomlje	63	2	Induplati Jarše	
29.	JENC JANA			OŠ Venclja Perka	
	Kidričeva 39, Mengeš	62	3+1		84.
				Domžale	
30.	TOPOLOVEC BEKIRA				
	Prešernova 17, Domžale	62	4	Krna Štempihar, Domžale	85.
31.	PAVLOVIČ MARIJA				
	Depala vas 49, Domžale	62	2	Kta Kamnik	86.
32.	musič rustf:m				
	Kidričeva 29, Mengeš	62	4	Titan Kamnik	
33.	RUTAR DARINKA				
	Ljube Šercerja 10, Domžale62		2	Napredek Domžale	87.
34.	SLAPAR NEZA				
	Podrcčje 76, Vir, Domžale	62	2	VVZ Kamnik	88.
35.	ČAUŠEVIČ HANIFA				
	Ljubljanska 80, Domžale	61	2	SCT Ljubljana	89.
36.	TIGANJ RASIMA				
	Depala vas 24, Domžale	61	2	ZD Domžale	
37.	DURIČ MILKA				90.
	Perkova 20, Domžale	61	2	Slovenijalcs Radomlje	
38.	CUNK SILVA				91.
	Pelcehova 82, Radomlje	61	2	Induplati Jarše	
39.	ORAŠČANIN SILVA				92.
	Pelechova 35, Radomlje	61	2	Induplati Jarše	
40.	LAHOVECIDA				
41. 42. 43. 44.
45.
46.
47. 48.
49. 50. 51. 52. 53. 54.
55. 56. 57.
58. 59. 60.
Murnova 3, Domžale
61
68	2	Dom počitka Mengeš	61.
68	4	Melodija Mengeš	62.
67	4	Kom. podjetje Domžale	63.
67	3	Univerzale Domžale	64.
67	1	Alpetour Škofja Loka	65.
66	4	Pivovarna Union Ljubljana	66.
66	2	Šraj Martin, Radomlje	67.
66	3	Helios Domžale	68.
66	3	Alprem Kamnik	69.
66	4	Termit Domžale	70.
65	3+1	Trak Mengeš	71.
65	4	Tosama Domžale	
65	3	Univerzale Domžale	72.
65	3	Slovenijalcs Radomlje	73.
65	2	Gostišče Konšek, Trojane	74.
65	4	Gostišče Konšek, Trojane	
65	3	Gostišče Konšek, Trojane	75.
64	3	Siovenijales Radomlje	76.
MISLFJ IGOR Borova 4, Vir, Domžale 60 DRČAR DANIJELA Tolstojeva 9, Vir, Domžale 60 BARISIČ ST1PO Kettejeva 11, Domžale 60 BLAZEVIČ VIDA C. padlih borcev 74, Domžale 60 HADŽIČ ZEHIDA Žnidaršičeva 11, Vir, Domžale 60
milosavijf:vič
BLAGICA
Bistriška 3, Radomlje 60
hus1č RABIJA
Lukovica 19, Lukovica 60
ŠEKIČ MEVLA
Sr. Jarše 23, Domžale 60
novak elizabeta Hribi 7, Trojane 60 škr.ianc zdrav ko Škrjaneeyo 11, Radomlje 59 erklavec miroslav Dragomelj 24, Domžale 59 SKIFRID MARTINA Zadružniška 29, Mengeš 59 MIJIČ OURO
Pelechova 37, Radomlje 59 ILIČ ANČKA Homec vii, št. 18, Radomlje 59 PROŠEK ŠTEFKA Dragomelj 4, Domžale 59 NIKOLIČ BORO Ljubljanska 1, Domžale 58 SV RTA N ANA Bukovčeva 37, Vir, Domžale 58 MAKSIMOVIČ JOVANA Študljanska 41, Domžale 58 ŠKORIČ EMA
Trdinova 7, Mengeš 58 FISTKR BOJAN Krakovska 10/A, Domžale 57 GLUŠIČ MARIJA Ljubljanska 71, Domžale 57 TOPLIČAN DRAGO Kamniška 12, Domžale 57 PRAŠNIKAR STANISLAV Šlandrova 3, Radomlje 57 BRNABIČ MARIJA Ljubljanska 101, Domžale 57 GAMBIROŽA TATJANA Vcljka Vlahoviča 2/A, Domžale 57 PRAŠNIKAR VOJKO Trg svobode 7, Moravče 56 PEVEC Vil j KM Miševa 22, Domžale 56 M1JAILOV1Č DURDI.IA Ljubljanska 138, Domžale 56 SMRDELJ STANKA Depala vas 49, Domžale 56 GABROVEC JUSTINA Slamnikarska 21/C, Mengeš 56 ŠERBEC GOJKO Šaranovičcva 19, Vir, Domžale 55 KUAJIČ MUN1BA Cesta talcev 10, Mengeš 55 KARO SILVO Brdo pri Ihanu 14, Domžale 55 UDOVČ MARIJA Veljka Vlahoviča l/A, Domžale 55 DOLENC SLOBODAN Imoviea 7, Lukovica 55 ŽAVBI STANE Krtina 19, Dob- 54
3 Sr. kov. in gal. šola Domžale
4 Papirnica Količevo
3 Induplati Jarše
2 Papirnica Količevo
2 Labod Ljubljana
4 Toko Domžale
3 Siovenijales Radomlje
4 OŠ Janko Kersnik Brdo
3 OŠ Venclja Perka Domžale
1 Gostišče Konšek, Trojane
4 Avtotchna Ljubljana 3 Polikem Ljubljana
3 Ona-On Ljubljana
4 Papirnica Količevo
2 Napredek Domžale 4 Jugotekstil ljubljana
3 Lek Ljubljana
4 ZD Domžale
2 Papirnica Količevo
2 Titan Kamnik
3 Kima Črnuče
2 Napredek Domžale
3 Razvoj zavod Domžale 3 Žito Ljubljana
2 Polikem Ljubljana
3 VVZ Domžale
4 Meso Kamnik
3 IMP Promont Črnuče
3 Lek Ljubljana
2 Siovenijales Radomlje
2 Avtomontaža Ljubljana
4 Kragolnik Vili, Domžale
5 Utok Kamnik
1 Samostojni športnik
3 Tosama Domžale
2 Avtohiša Ljubljana
3 Titan Kamnik
SMOLNIKAR JANA
Kamniška 12, Domžale 54
KOČAN HAFIS
Sr. Jarše 1, Domžale 53
MAKOVF.C SONJA
Sr. Jarše 17/a, Domžale 53
ŠIRCKU CVETKA
Vodnikova 8, Dob 52
D1ZDARKVIČ ADILA
Kettejeva 11, Domžale 52
jklf;čkvič škmso
Saranovičeva 27, Vir, Domžale 51 krčuij HKLKNA Mlakarjeva 22, Trzin, Mengeš 51 TRAPIČ NEVENKA Ihan 159, Domžale 50
GAJ1Č DRAGICA
Lukovica 15, Lukovica      48 1
TODOROV1Č BOSILKA
Veljka Vlahoviča 2/1),
Domžale 47 4
STOJANOVIČ CVETKO
Savska 2, Domžale 46 3
MITKOVSKA JKLKNA
Vegova 13, Moravče 44 4
ROVTAR JOŽKF
Veljka Vlahoviča 2/B,
Domžale 42 6
PKNKO 1RKNA
Zupančičeva 11, Domžale   39 3 JKLKČKVIČ RKMZO Ljubljanska 84, Domžale   39 3 JANIČEVIČ ANDA Veljka Vlahoviča 2/1), Domžale 38 3
93. SOBERN1K saša
Pernetova 1, Trzin, Mengeš 38 3
94. UDOVIČ VINKO Zupančičeva 7, Domžale    36 3
Jugobanka Ljubljana Papirnica Količevo Kom. podjetje Domžale Emona-Globtur Ljubljana Siovenijales Radomlje
Žito Ljubljana
Iskra ljubljana
OŠ Šlandrove brig. Domžale
Napredek Domžale
OŠ Šlandrove brig. Domžale
ŽG Ljubljana
VVZ Domžale
Varnost Ljubljana Napredek Domžale Melodija Mengeš
OŠ Venclja Perka Domžale
1 B — Banka Domžale SCT Ljubljana
BORCI, UPOKOJENCI, INVALIDI
1. LOŽAR VERA
Zg. Koseze 10, Moravče    62 1
2. STOJANOVIČ JAVORKA Rakefova 25, Trzin,
Mengeš 62 3
NE IZPOLNJUJFJO RAZPISNIH POGOJEV:
Zap.
št.    Priimek in ime, naslov
Opombe
I.   ZENKOVIC HAD.1ERA
Grajska 2, Loka, Mengeš OD 71.833 din na družinskega člana EMERŠIČ BOJAN
OD 87.417 din na družinskega člana
2. 3. 4.
5. 6. 7.
8. 9. 10.
11. 12. 13.
Prevoje 56, Lukovica UR1N1Č STOJAN Pelechova 37, Radomlje ŠLAJMER ANA Veljka Vlahoviča I/D, Domžale IKIČ SKNAD
Slamnikarska 21/c, MengešŽena nezaposlena BJELANOV1Č BORO Šentpavel 4, Domžale HAFNKR STKFANIJA Preserje VI. št. 15, Radomlje
TABAKOVIČ MINKA Slamnikarska 7, Mengeš ŽIVIČ MARIJA
OD 67.032 din na družinskega člana
OD 86.224 din na družinskega člana Žena nezaposlena Žena nezaposlena
Odklonila solid. stanovanje v Krašcah
Mož nezaposlen Iz tega stanovanja se je
Mavsarjev trg 5, Domžale  v solidarnostno stanov, vselil Huskič
VUK KATA Bokova 50, Homec, Radomlje GAL1R DRAGO Kettejeva 11, Domžale SMAJLOVIČ FKRID Študljanska 22, Domžale AVDIČ IBRAHIM Savska 52, Domžale
Iz tega stanovanja se je
v solidarnostno stanov, vselila 'Caric
Iz tega stanovanja se je
v solidarnostno stan. vselila Knez
Iz tega stanovanjska se je
v solidarnostno stan. vselil Husič
Bil lastnik stan. hiše v času natečaja
NKKOMPLKTNA VLOGA PRISPKLA PO ROKU
1. MANOLKV MANOL Savska 2, Domžale
Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu HKLKNA KF.RČ, l.r.
ŽIVILSKA
INDUSTRIJA
KAMNIK
»Mercator-Eta — Živilska industrija Kamnik, Kaju-hova pot 4 potrebuje za delo pri predelavi povrtnin za nedoločen čas večje število delavk,
OD od 140.000.—do 180.000.—din
in delavcev za delo v skladišču, OD 160.000.— din.
Za delo med počitnicami od 1. julija dalje zaposlimo tudi večje število učencev in študentov.
Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije.«
BČINSKI POROČEVALEC
12
38
ISCEMO PRAVE KADRE!
Ali ste ambiciozni
Ob organiziranju malih produkcijskih enot
To kar se vam zdi danes nemogoče, lahko jutri uresničite
— ali ste mladi, polni idej, ambiciozni?
— ste starejši, izkušeni in še vedno niste dosegli cilja v poklicu?
— ste diplomirani inženir strojništva, elektrotehnike, ali druge ustrezne usmeritve
— znate sami narediti kaj novega?
— želite spremeniti delovno okolje?
— zaupate vase?
— če ste odgovorili na več kot dve vprašanji pritrdilno, berite naprej
— VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri ter
— eno leto delovnih izkušenj.
Kandidati lahko računajo na:
— pestro in zanimivo delo
— izpopolnjevanje ter izobraževanje v stroki
— stimulativen osebni dohodek.
Pišite nam -izkušnje! •   Pokličite nas govor!
PREMISLITE! — opišite svoje dosedanje delovne
dogovorili se bomo za osebni raz-
Svojo odločitev nam sporočite v 8 dneh po objavi na naš naslov: OK ZSMS Domžale, Komisija za razvoj malih produkcijskih enot, Ljubljanska 70/11, 61230 Domžale.
VAS ZANIMA DELO NA SODOBNEM RAČUNALNIKU IBM S/38?
Če vas zanima in bi želeli delati pri projektiranju ali programiranju v sredini z dolgoletno tradicijo, oglasite se v naši delovni organzaciji.
Vabimo strokovnjake z izkušnjami, pripravnike, pa tudi študente, ki bi se po končanem študiju z našo štipendijo želeli zaposliti pri nas.
Iščemo tudi marljive sodelavce ali sodelavke za delo v proizvodnji (predenje, tkanje, šivanje, barvanje tkanin). Poleg solidnih osebnih dohodkov in družbenega standarda vas bo gotovo pritegnila trdnost pomlajenega tlsoččlanskega kolektiva, ki dve tretjini celotnega prihodka pridobi na tujih trgih.
Lahko nam pišete, se oglasite osebno ali nas pokličete po telefonu na št. 721-911 — kadrovska služba.
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI NOSILCIH SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA DOMŽAL E
O B J A V L J A
PROSTE POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI — ŠTIRI POČITNIŠKE PRIKOLICE IMV V KAMPIH PUNTANA VRSAR (2) IN KAZALINA BANJOLE (2)
Prikolice so opremljena za bivanje petih odraslih oseb. Najemnina je 30.000 dinarjev za deset dni bivanja, turistično takso pa plača vsak sam.
Prijave za letovanje pošljite v pisni obliki na naslov: Osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih, Vir, Šaranovičeva 21a, Domžale. Zadnji rok za prijavo je 15. maj 1987, ko bo komisija za letovanje pregledala prispele prijave in opravila razpored prijavi jencev.
V prijavi navedite: ime in priimek, točen naslov, pri katerem obrtniku ste zaposleni, ali imate šoloobvezne otroke in v katerem razredu ter vsaj dva termina, ki bi vam ustrezala za letovanje (glavni in rezervni). Prijavi priložite tudi dokazilo o plačevanju sindikalne članarine.
PRAVICO UPORABE POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI IMAJO SAMO ČLANI SINDIKATA, PREDNOST PA IMAJO ČLANI, KI DO SEDAJ ZMOGLJIVOSTI ŠE NISO KORISTILI.
POHITITE S PRIJAVAMI!
Cenjenim kupcem nudim kompleten izbor vseh vrst etuijev, moške in damske listnice, denarnice, moške in ženske pasove ter opravljam popravila usnjenih izdelkov.
Se priporočam!
PAVLI NATAŠA Ljubljanska 91 Domžale
HELIOS
1 O/l) Tovarna jedilnih in tehničnih olj Oljarna Domžale,
0. sub.O., Vir, Sončna 2
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za:
1. KURJAČA
Pogoji: — KV strojni ključavničar
— 1 leto delovnih izkušenj
— izpit za upravljanje visokotlačnih kotlov
— poskusno delo
2. RAUNERJA
Pogoji: — KV delavec (po možnosti živilske stroke) ali končana osnovna šola
— poskusno delo
V obeh primerih se delo opravlja v 4 izmenah.
3. TAJNICO
Pogoji: — administrativni ali ekonomski tehnik
— 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi začetnik)
— poskusno delo
— delo se sklepa za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Hclios Kemična industrija Domžale, Količevo 2,. 61230 Domžale.
TOZD KEMIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov, r.o., Mengeš Kolodvorska 27.
objavlja   prosta dela in naloge: TEHNIK
za delo v obratu za finalizacijo in ekstrakcijo drog.
Pogoji: — srednja šola kemijske ali usnjarske smeri, V. stopnja
— 6 mesecev delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik
— delo je izmensko
— poskusno delo je 60 dni (ne velja za pripravnike) POMOŽNI DELAVEC
za delo na polju pri vzgoji sadik v toplih gredah in rastlinjaku.
Pogoji: — končana osnovna šola
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 30 dni
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi kadrovsko-pravni sektor delovne organizacije LEK Ljubljana, Verovškova 57.
ZA USTANAVLJAVLJANJE NOVE DELOVNE ORGANIZACIJE S PODROČJA INDUSTRIJSKE AVTOMATIKE VABIMO V NAŠO SREDINO
1. STROJNE INŽENIRJE za najzahtevnejša dela na področju industrijske avtomatike
Pogoji:
— VIL stopnja strokovne izobrazbe s področja strojništva in
— eno leto delovnih izkušenj.
2. ELEKTRO INŽENIRJE za najzahtevnejša dela na področju ind. avtomatike in računalništva
Pogoji:
— VIL stopnja strokovne izobrazbe s področja elektro smeri
— eno leto delovnih izkušenj
3. DIPLOMIRANE EKONOMISTE za najzahtevnejša dela na področju prodaje in planiranja naših uslug na tržišče
Pogoji:
— VIL stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri ter
— eno leto delovnih izkušenj
Kandidati lahko računajo na:
— pestro in zanimivo delo
— izpopolnjevanje ter izobraževanje v stroki
— stimulativen osebni dohodek.
PREMISLITE! Pišite nam — opišite svoje dosedanje delovne izkušnje.
— Pokličite nas — dogovorili se bomo za osebni razgovor.
Svojo odločitev nam sporočite v 8 dneh po objavi na naš naslov: OK ZSMS Domžale, Komisija za razvoj malih produkcijskih enot, Ljubljanska 70/11, 61230 Domžale.
Strojno čistim vse vrste talnih oblog. Oblazinjeno pohištvo ter brusim in lakiram parket. Tel.: 724-233.
Dime Darko, Triglavska 7, 61235 Radomlje
objavlja   prosta dela in naloge
TOZD Invest servis, vzdrževalna dejvnost, r.o., Ljubljana, Verovvškova 57 DELOVNA ENOTA Mengeš, Kolodvorska 27
VODJA ENERGETSKE SKUPINE
za vodenje in organizacijo dela energetske skupine
Pogoji: — V. st. strojne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 60 dni
VODJA ENOTE SKLADIŠČENJA
za delo v skladišču tehničnega materiala
Pogoji: — V. st. strojne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 60 dni
VEČ KLJUČAVNIČARJEV
za delo pri vzdrževanju in proizvodnji opreme
Pogoji: — IV. st. kovinarske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— delo je dvoizmensko
— poskusno delo 60 dni
ORODJAR
za izdelovanje orodij in rezervnih delov
Pogoji: — IV. st. kovinarske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 60 dni
DELAVEC
v gradbeno transportni skupini
Pogoji: — priučen zidar ali druga obrtniška stroka
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 30 dni
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Ljubljana, Verovškova 57
KUHAR za lokacijo Mengeš za delo v družbeni prehrani
Pogoji: — Iv. st. gostinske smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— delo je organizirano v več izmenah
— poskusno delo 60 dni
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi kadrovsko-upravni sektor delovne organizacije Lek, Ljubljana, Verovškova 57.
„PLASTENKA" — Predelava plastičnih mas 61235 RADOMLJE, C. Radomeljske čete 55
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
— obdelovalec kovin — strugar — rezkalec — eno delovno mesto.
Kandidat mora imeti ustrezno izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poizkusno delo je 3 mesece.
__'
Komisija za delovna razmerja TOZD PTT Domžale
objavlja prosta dela in naloge
1. dostavljanje ptt pošiljk na področju Domžal if Mengša
2. opravljanje ptt storitev na ptt enoti Domžale j
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod točko 1. skrajšan program UI ali končana osnovna šola
Pod točko 2. tri — ali štiriletna šola usmerjenega izobraževanja
Trajanje poskusnega dela je 3 mesece.
Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov TOZD PTT Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale.
\
VIDEO STORITVE, PRIKLJUČITVE, NABAVA, FILMI; TEL.: 721-367
Euro
AV
iMjfOillVHSUUc^
i ■ B* ■ 1    SUnd*d VMS J /
HiFi
ZA MENGŠANE IN MORAVČ ANE, KI BEREJO...
Knjižnica Domžale — enota Mengeš, obvešča bralce, da bodo na njihovo željo spremenjene uradne ure in dnevi, ko bo knjižnica odprta.
Nov delovni čas v Mengšu bo: Ponedeljek od 16.15 do 19.15 ure
Četrtek od 16.15 do 19.15 ure
Knjižnica Domžale — enota Moravče bo odprta ob sredah od 13. do 18. ure.
Knjižnica Domžale
Mali oglasi
NUJNO iščem dopoldansko varstvo za enoletnega sina v (Domžalah) Dobu ali okolici. Tel.: 721-686, dopoldne.
V spomladanski prodaji ugodno prodam BMX kolo (skoraj novo), pony kolo, garderobno steno. Tel.: 723-031.
Prodam vlečno kljuko za katrco...Tel.: 723-027.
Iščem zanesljivo varstvo za leto starega Blaža, na našem ali vašem domu, na relaciji Domžale—Ljubljana. Od avgusta dalje. Dun-dovič Nada, Prešernova 32, Domžale.
Pizzerija NASTRAN Radomlje, Prešernova 19, zaposlimo kuharico za peko pizz. OD po dogovoru. Javite se na tel.: 722-471.
Montaža in popravila TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš. Tel.: 737-194.
Prodam morske prašičke. Rajk, Ul. 7. avgusta 11, (blok) Dob.
Prodam dve ovci. Planine Peter, Trnjava 4, Lukovica.
Instruiram matematiko, fiziko ™ osnove elektrotehnike. Tel.: 737-455.
MONTAŽA NOVIH TER POPRAVILA OBSTOJEČIH TV ANTEN Sašo Pavlic, Ljuba Šercerja 4. Domžale. Tel.: 722-240
, Prodam globok in športni voziček PEG ter nosečniško garderobo... Tel.: 723-486.
„ Zaposlim delavca za nedoločen cas za izdelavo gumijastih predmetov; OD po dogovoru. Kolenc, Trzin, Jemčeva 12.
Novo dvosobno stanovanje 49m2 v Mengšu prodam. Informacije po 'el.: (061)323-846.
Kupim starejši pianino. Naslov v uredništvu!
, Instruiram uporabo IBM PC računalnikov in aplikativnih programov: LOTUS 123 — za urejanje tabel in poslovno grafiko.
Profesionall Editor — za urejale . teksta. Informacije po tel.: 72l-427(od 16. ure dalje).
Preklicujem, da nisem plačnik dolgov, ki bi Jih napravil Haupt-•ban Franc, Srednje Jarše 98 pri Domžalah in opozarjam pred nakupom stvari od njega, ker so Ukradene ali so skupna lastnina. Hauptman Jana, Sr. Jarše 98, »nižale.
Mlada tričlanska družina išče neopremljeno stanovanje v Domžalah ali okolici. Ponudba pod šifro: »Nujno«.
Šivalne stroje (gospodinjske) popravljam. Po stroj pridem na dom in vam popravljenega dostavim. Tel.: 832-315.
Dvosobno stanovanje za krajši ali daljši čas nujno najamem. Delno predplačilo. Tel.: 331-411 int. 37, Vidmar.
KV šiviljo sprejmem v delovno razmerje, delo v eni izmeni. OD 200.000.— din. Retelj Vida, Kidričeva"! 0, Domžale.
OBRTNIKI če želite pomoč pri vašem delu, imam prostor s trofaznim tokom in široko znanje strojnega ključavničarja, če ste zainteresirani pokličite po telefonu 486-336 (po 20. uri).
Pohvala pošten jakin ji!
Občanka D.Š. s Savske ulice v Domžalah je v februarju letos izgubila dragoceno zlato verižico z velikim medaljonom. Ko je prišla v uredništvo skorajda ni Imela nobenega upanja, da bi verižico in medaljon zaradi velike vrednosti kdaj prejela nazaj. V časopisu smo objavili poziv najditelju bolj »kar tako«, da si D.S. ne bi očitala, kako nI storila vsega, da bi dragocenost, ki ji je neprecenljiv spomin na mamo, prejela nazaj.
Pa se je nemogoče le zgodilo: verižico z medaljonom je D.Š. vrnila najdlteljica ANA URBANI JA z VIRA, Tolstojeva 1.
Kaj naj rečemo? Morda to, da se na naš poziv v časopisu to ni zgodilo prvič in da smo Domžal-čani bolj pošteni ljudje kot se komu zdi in kot se morda — imamo za poštene sami. Tovarišlci ANI URBANU A pa za njeno poštenost vse priznanje.
B.
Ob boleči Izgubi našega dragega
MIRKA JERMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pisno aH ustno izrekli besede sočutja In sožalja, se poklonili Mirku na poslovitvi v Ljubljani, in ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti v Kamniku. Posebno se zahvaljujemo borcem Kamniškega bataljona In Šlandrove brigade za izkazano čast svojemu partizanskemu komandantu. Za izraze spoštovanja Mirkovemu liku in delu se zahvaljujemo Skupščini občine In družbenopolitičnim organizacijam občine Domžale, odboru Skupnosti borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra in odboru aktivistov OF kamniškega okrožja. Hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili Mirka ob slovesu in ohranjate spomin nanj.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža in očeta
MILANA ERJAVŠKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala dobrim sosedom in prijateljem za pomoč in izkazano pozornost, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, tov. Janezu Hribarju za poslovilne besede. Hvala praporščakom in pevskemu zboru za zapete žalo-stinke. Še posebno se zahvaljujemo zdravnikom za dolgoletno skrb za njegovo zdravje.
Še enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoči žena in sinova.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni v 50. letu starosti zapustil naš dobri mož, ati, brat, zet, svak, stric in tast
PAVLE URANKAR iz Limbarske gore
Iskreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem zdravnikom in sestram zdravstvenega doma Moravče za požrtvovalnost, Moravski godbi, pevcem, gospodu župniku in govornikoma za zadnje poslovilne besede ob odprtem grobu. H vala za darovano cvetje, izražena sožalja terveliko spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
Delovni čas:
vsak dan od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega ata, brata in strica
IVANA VESELA iz Sp. Kosez 11
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, številnim znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru J. Kersnik, Martinu Capudru za govor na domu, Antonu Kosu za govor pri odprtem grobu, nosilcem prapor-jev in konjeniškemu spremstvu. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam karkoli darovali ali pomagali.
Vsi njegovi"
ZAHVALA
Ob izgubi drage tete in sestre
ANČKE JEMEC Kralove tete
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jI poklonili cvetje in nam Izrazili sožalje, ter nam pomagali. Hvala obema brdskima župnikoma ter g. župniku Cerarju za opravljen pogrebni obred ter pevcem. Zahvaljujemo se tov. Antonu Kosu za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat Iskrena hvala.
Vsi njeni.
Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, v naših srcih za vedno živiš.
V SPOMIN
3. maja mineva 10 let, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustil ljubi mož, skrbni ata, stari ata In stric
FRANC ŠTELE iz Spodnjih Jarš 25
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njegovi.
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj...
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
21. maja 1987 mineva leto dni žalostiiod kar nas je nenadoma zapustil naš dragi očka, sin, brat in stric
DARKO LASIČ iz D tmžal
Spomin nate b* ostal živ In tudi čas, ki beži, ne b t izbrisal solza, ne bolečin. Hvala v; »m, ki se ga spominjate, obiskuje e njegov grob in prižigate svečke.
Vsi njet;ovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža
PAVLA KOSMAČA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Posebna zahvala dr. Hacetu za res požrtvovalno lajšanje bolečin. Lepa hvala župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi godbi za žalostinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoča žena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, tasta in strica
JANEZA KOTNIKA iz Prevoj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vašča-nom Vrbe za pomoč pri nesreči. Zahvaljujemo se gasilcem in krajevni skupnosti za Izrečene poslovilne besede, nosilcem praporov, pevcem, ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste mu poklonili toliko lepega cvetja.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
t. junija mineva 4 mesece,od kar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MILKA KOSMAČ Štebalova mama iz Drtije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku ter pevcem iz Moravč za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
S cvetjem ti grob krasimo,
v trajno ljubezen in spomin,
cvetje s solzami orosimo,
a v srcih je še vedno polno bolečin...
V SPOMIN
MILANA PREMOŽIČA iz Petelinjka
15. junija mineva 10,!eto,odkar si v cvetju mladosti zapustil nas, naš najdražji: sin, brat, stric, nečak. Hvala vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižgete lučke.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
TEREZIJE KURENT iz Trzina
se iskreno zahvaljujem g. župniku za opravljen pogrebni obred, zvonarjem za lepo zvonenje, cerkvenemu pevskemu zboru Trzin, moškemu pevskemu zboru iz Mengša, dr. Meti Zenkovič, vsem sorodnikom, mojim dobrim sosedom, Blaževim, Zalo-garjevim, družini Ulčnik, članom strojne skupnosti Trzin, KUD Franc Kotar Trzin, gasilskemu društvu Trzin, Kmetijski zadrugi Domžale in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enknit hvala.
sin Franci z družino.
V SPOMIN
20. maja mineva 1 leto, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustil ljubi mož, skrbni ata in stari ata
DRAGO JANČNIK iz Domžal
Tvoj korak je obstal, tvoj lepi glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš
ali v naših srcih za vedno živiš. Hvala  vsem,   ki   mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
S tiho bolečino v srcih žena Kati iri vsi njegovi.
Čeprav je ugasnila lučka njenega življenja, ona ostaja med nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame JOŽEFE PRISLAN
še zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem in nosilcem prapor-jev ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem njenim prijateljem, znancem sosedom iz Radmirja in okolice, ter vsem, ki ste darovali cvetje in Izrekli sožalje.
Prislanovi.
ZAHVALA
Ob smrti našega ata
ANTONA MOHARJA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja in se ga spomnili z blago mislijo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem dobrim sosedom, zlasti pa patro-nažni sestri Bredi Kavka za večletno zdravstveno nego našega ata. Hvala Zvezi borcev Domžale,
sindikatu DO Žito, pevcem pevskega zbora »Janez Cerar« za občuteno zapete žalostinke ter g.1 župniku za opravljen obred
Žalujoči hčerki Mara In Tončka z družinama.
NAŠA DOMŽALSKA KRONIKA
Pod povečevalnim steklom:
Naše praznovanje ali epistola staršem
Prvi maj in vse, kar je v zvezi s praznovanjem tega delavskega praznika, je za nami, uspešno smo prebrodili veselje in skrbi, ki i so jih prinesli ti nekoliko podaljšani prazniki — skoraj že počitnice. Čas je naposled, da pogledamo tudi v ozadje tega praznovanja, ki nam je bilo letos naklonjeno tudi z izjemno lepim vremenom.
Prvo, kar človek opazi, je to, da se celotno praznovanje nekoliko prenaša s praznika, z dneva I. maja že na večer prej, ko se zdi, da je povsod najvažnejše, da bodo veliko, kar se da veliko po-kurili. Kresovi, njihovo število in obseg gredo preko vseh razumnih meja! Kot da v vsakem od nas ždi prikrit piroman, ki se naposled slastno poteši z doživetjem ognja: čim večjega tem bolje. Pa ne le ognja iz dn>, polen, smeti, vejevja, dračja! To ne zadošča več!! Da kres zagori kot je treba, da gre kres do nebes, so potrebne odpadne barve, razredčila, laki, petrolej, gume, čimveč gum! Potem je kres večji, gori kot Sodoma in Gomora — oči se iskrijo, dosegli smo svoje...
Noč pa ima svojo moč in tudi izzaspanih mladoletnikov, mnogih še otrok potegne zaspanost, dremavico.   Kje je  še jutro!!
■MdMMHMMMHM
Iz.pušniki so brž preč, pomladno prvomajsko jutro pa tako daleč...
Hrup, ki je nemara največji kvalifimtor stopnje užitkov mnogih mladih, je gospodar z.adnje aprilske noči in prvega majskega jutra. Mladoletniki, mnogi še otroci, noro divjajo, mnogi pod okriljem sinoči popitega alkohola na kresovih tja do jutra; razmršeni, premraženi, ubitih pogledov in prekrokanega videza, vendar veseli v duši: prazniku so dali svoje...
Petnajsterico takih nočnih ka-lilcev miru, kalilce počitka drugih občanov so delavci domžalske milice pripeljali na postajo; mladi, rosno mladi, celo otroci so bili med njimi. Morda je bilo komu rešeno življenje... Koliko jih roka miličnikov to noč ni dosegla? Mnogo!! Morda jih bo dosegla drugo leto, četudi bi morala doseči starše, kot denimo tistega očeta, ki se je nad akcijo miličnikov jez.il ali pa onega, ki se na budnici sploh ni razburjal, ko je s smehom pripovedoval, kako njegovega 15-letnega sina celo noč ni bilo domov...
»Še postelje ni prišel pogret,« se je s smehom pobahal pred družbo razigranih jutranjih prvomajskih praznovalcev.
In kaj povedati za konec?
Morda to, da je bilo vsega že konec, ko se je pravkar začelo: prvomajska praznična budnica ob šestih zjutraj, praznovanje začeto tako, kot nekoč:
z rdečim nageljnom in troboj-nico na prsih...
M. Brojan
Časopise
kradejo, mar ne?
Nekateri domžalski občani ob tem članku zardevajo...
V naši ulici ima kar 7 hiš svoje kuhinje obrnjene na ulico in od tam, če stanovalci hočejo, lahko sledijo dogajanjem ha ulici. To pa je dovolj, da sta se ujela dva »tička«, ki nam zjutraj na vse zgodaj jemljeta DELO in ga nosita v službo, kjer ga očitno tudi prebirata.
Kako se je ujel eden od njiju? Bilo je 10. ali 11. ali celo 12. novembra; nekako 5.35 zjutraj je bilo. Po malem je ponoči snežilo in na cesti sta bile le dve sledi-; en odtis ženskega čevlja in še drug otroški. Kmalu se je pojavil še tretji odtis velike noge z značilnim podplatom. Le kako minuto pozneje pa je bila v snegu še sled kolesarja, ki prinaša časopis. Zgodnji opazovalec je odšel po časopis in v snegu odkril sled, da je moška sled zavila k cevi, kjer naj bi bil časopis. Žal pa ga še ni bilo. Lastnik se je hitro odpravil za sledmi moškega čevlja v snegu in pot ga je pripeljala prav do praga hiše, iz katere je prišel »pošteni« bralec dnevnika »Delo«.
Naslednjega dne je omenjeni bralec res dobil DELO, vendar mu je lastnik hiše podtaknil točno leto staro številko DELA in v njem znotraj nalepljen listek, naj vendar neha s tem nepoštenim opravilom ali pa bo ves primer objavljen v časopisu. Pa tudi s flešom ga je čakal, vendar se mož ni več pojavil. Sedaj menda hodi po drugi ulici. Ujela pa je neka žena še enega časopisnega tatu, ki mu nihče ne bi zaradi splošne javne uglednosti pripisal takega dejanja.
Občani smo po krivici dolžili mlade študente, ki hodijo na vlak. Mladi! Oprostite nam in hvala vam za vašo poštenost...
Prizadeti občan iz Domžal
Kaj vem o svojem kolesu
znamka (moško, žensko).............................................M...............Ž
tip...........................................
številka ...........................
osnovna barva......
dodatna oprema spoznal bi ga po:
Vsak dan se dogaja:
»Kolo so mi ukradli«
Vsakodnevno se pri dežurnem miličniku na postaji milice pojavljajo občani, ki ga ogovorijo z zgornjimi besedami. Na žalost so tatvine koles in koles z motorjem tako pogost pojav, da le redko mine dan brez kraje tovrstnega prevoznega sredstva.
Kakor se širi želja in potreba po čim cenejšem prevozu ter rekreaciji se tudi veča število tistih, ki si hočejo to zagotoviti na način, da oškodujejo druge, poštene ljudi.
Postaja milice vsako leto evidentira in raziskuje preko 100 tovrstnih kaznivih dejanj, približno toliko pa je tudi koles in koles z motorjem, ki so najdeni, pa lastnika ne najdejo. Če sem prištejemo še število koles in koles z motorjem, ki jih občani kupujejo, ne da bi preverili izvor ter kolesa, ki jih odvržena (pred tem so bila nekomu ukradena) občani najdejo in ne izročijo pristojnemu organu kot to določa predpis, ampak zadržijo zase, potem je število koles, ki na nepošten način zamenjajo lastnika, zares ogromno.
V prostorih za hrambo najdenih koles in koles z motorjem na postaji milice se vsakih nekaj mesecev nabere celo več deset koles, ne da bi se dalo ugotoviti lastnika. Za to je vrsta vzrokov, bistveni pa je v tem, da ukradeni občani o svojih kolesih ne vedo niti osnovnih podatkov. Na podlagi pomanjkljivih podatkov pa delavci postaje milice kljub veliki želji raziskati krajo, na žalost ne morejo dosti storiti.
rri vsakem pogrešanju kolesa ali kolesa z motorjem je nujno o tem takoj obvestiti postajo milice, pred tem pa seveda kolo vedno puščati primerno zavarovano in zaklenjeno. Da bi delavci milice kolo lahko iskali in tudi našli, pa jim morajo oškodovanci nuditi čimveč podatkov.
Namen tega prispevka je občane spomniti na zgoraj opisane dolžnosti predvsem pa, da bi vsak, ki poseduje kolo ali kolo z motorjem takoj v priloženi obrazec vpisal za vsako kolo, ki ima vse zahtevane podatke. Na ta način bo z. lažjim srcem krajo prijavil in tudi "pričakoval in pričakal, da bo ukradeno kolo dobil nazaj.
Hvala
in še enkrat hvala!
Ognjeni zublji so uničili vse! Vendar so prijatelji, sosedje, sodelavci, delovne organizacij, nadčloveška prizadevanja posameznikov, so dokaz, daje človek človeku prijatelj in rešitelj "v času, ko sam spion ne ve, ali bo se kdaj sploh našel pot izhoda k življenjski svetlobi.
Za plemenitost vseh, ki so naši družini povsem na novo osvetlili jutrišnji dan. Beseda HVALA ni vrednota, ki bi poplačala vse njihove napore in prizadevanja, vendar v nemoči iskanja kvalitetnejše zahvale smo sposobni izreči tisti odkriti in skromni HVALA, HVALA
— delovni organizaciji VARNOST Mengeš
— Kemični čistilnici JERMAN
— Osnovni šoli Matije Blejca — Matevža Mengeš
— delovni organizaciji INDU-PLATI Jarše
— delovni organizaciji GRADITELJ Kamnik
— Občinskemu sindikalnemu svetu Domžale
— hišnemu svetu Slamnikarska ulica Mengeš
— Krajevni skupnosti Mengeš
— družinam: Rcpnik, Ogrinc, Borojcvič, Rozman, Skok, Cvrtila, Reberšek
— stanovalcem Slamnikarske ulice in Glavarjeve ulice v Mengšu
— vsem Mengšanom, ki so kakorkoli priskočili na pomoč pri saniranju pogorelega stanovanja.
Zavedamo se, da ste si vsi, ki ste kakorkoli sodelovali v tej pomoči, prislužili več kot besedilo iiVALA. Tisto nekaj več pa bo trajen spomin človeški solidarnosti, ki nam je omogočila nadaljnje življenje, otrokom pa nadaljnje šolanje in perspektivo.
Družina ŽAGAR Mengeš, Slamnikarska 21 b
NAGELJ
V času popularnega dajanja raznih nageljnov, bodečih než in gorjač — pripenjam Sekretariatu za ljudsko obrambo svoj — nagelj!
V prispevku o Praprečah, listih Zgornjih in Spodnjih sem tožil nad nepravilno pisavo imena kraja. Kmalu po izidu Poročevalca sem dobil »poziv.< in na kuverti pravilno izpisan kraj — prej to ni bil nikoli. Torej so sestavek prebrali, se zamislili in — ukrepali! Zato tov. Arnušu in njegovim sodelavcem pripenjam svoj — Pra-preški — nagelj.
Drugim pa — »gorjače« še rastejo...
Milan Drčar Zg. Prapreče 12 Lukovica
13.4. 1987
Tega dne v dopoldanskem času je obrtnik, ki se ukvarja s sitotiskom D.M. iz Domžal, v delavnici na Pe-lechovi 11 v Preserjah pral sita. Pri tem je umazanija oziroma barva odtekala v odtočni kanal in nato prosto v kanal Mlinščice. Kljub opozorilu zaposlenih Slovenijalesa ni opravil vsega, da bi preprečil odtok umazanije in s tem onesnaženje Mlinščice, tako, da je bila potrebna intervencija delavcev milice. Ugotovljeno je bilo, da zaradi odtekanja odplake ribji zarod ni bil ogrožen je pa barvilo spremenilo barvo vode v potoku. Barvanje vode menda za D. M. nebo poceni...
Istega dne dopoldne je bilo ugotovljeno, da je iz cisterne v kletnih prostorih SPB-1 iztekla večja količina kurilnega olja. Do izteka olja je prišlo na ceveh med prečrpo-valno postajo in kurilnico, vendar vzrok zaenkrat še ni točno znan. Del olja, to je približno 5000 litrov, je stekel v lovilne jaške, ostala količina pa je verjetno stekla v zemljišče pod cisterno. Pišemo »verjetno« , kajti morda je dobila noge...
Ob 17.40. uri je občanka Č. M. iz Študljanske ceste v Domžalah prijavila, da ji je dne 9. aprila 1987 verjetno nekdo ukradel psa volč-jaka starega 3 mesece. Storilec zaenkrat še ni znan, pes pa bo nekaj časa honorarno lajal še zanj...
14.4. 1987
20 minut po polnoči je z osebnim avtomobilom z neprimerno hitrostjo iz Loke pri Mengšu proti Do-benu vozil občan L. J. iz Loke. V ostrem desnem ovinku ga je zaneslo in vozila ni več obvladalter zapeljal levo preko ceste in trčil v drevo. Pri trčenju je voznik dobil udarec v glavo, na vozilu je nastala škoda v višini 200.000.— din, udarec po žepu pa še pride...
Ob 23.55. uri sta dva gosta iz gostinskega lokala Jaka bar v Homcu na postajo milice pripeljala močno vinjenega 30-letnega M. J., ki začasno stanuje v Domžalah. Navedeni se je v lokalu predstavljal za delavca organov za notranje zadeve oziroma inšpektorja in motil goste pri pitju. Občana sta ga pripeljala na postajo milice saj je bil zelo »težak«. Težko bo tudi njegovo počutje še nekaj časa.
15.4. 1987
Dopoldne je občanka z Muljave v Mengšu sporočila, da je pred časom neznani moški pred vrati hiše pustil vrečko z oblačili in čevlji. Ker se lastnik še ni javil, bodo predmeti dostavljeni uradi za najdene predmete. Kaj takega: prišli so naposled tudi časi, ko ne le odnašajo, temveč tudi prinašajo...
V popoldanskem času so miličniki morali dvakrat intervenirati na Krakovski ulici v Domžalah. Vinjeni D. J. je doma razgrajal in pretepal ženo ter ji grozil, s tem pa motil tudi otroke. Namesto D. J. sporočamo opravičilo: Vino je krivo...
16.4. 1987
V popoldanskem času sta v Trz.inu prodajala oblačila 21-letni J. Š. in 32-letni I. R. oba doma iz Kočevja. Ker za prodajo nista imela ustreznih dovoljenj, sta bila privedena na postajo milice ter izročena v postopek tržnemu inšpektorju. Možakar že ve, kako je treba. Ima prakso...
Ob 19.45. uri je občanka P. N. stanujoča v Ljubljani na postajo milice prinesla žensko torbico. Navedeno torbico je pozabila v prostorih AMD na Krakovski ulici v Domžalah občanka O. M. iz Mengša. Pozabljena torbica jebila še isti večer vrnjena lastnici. Bravo P. N., pa hvala za poštenost...
Ob 20.50. uri je močno vinjeni M. M. hotel priti v gostilno Jalsovec v Mengšu z namenom, da dobi pijačo. Ker mu vrata lokala niso odprli je v jezi razbil dve okenski stekli. Še pred prihodom miličnikov se je odpeljal neznano kam. Zoper povzročitelja škode bo podana kazenska ovadba. »Lični opis« že imajo...
17.4. 1987
Občan S. M. iz Črnuč je sporočil ob 12. uri, da je tega dne na relaciji Radomlje—Bakovnik izgubil poli-vinilasto vrečko z osebnimi dokumenti. Najditelj se še ni javil občan, pa bo nove dokumente dobil na občinskem sekretariatu za notranje zadeve, hranilno knjižico pa v Banki. Ena sama vrečka, pa toliko potov ...
18.4. 1987
Ob 12. url SO prosili za intervencijo na Trojanah 16. Stanovalec V. L. je prišel domov vinjen ter zmerjal in grozil sosedom. Šele po prihodu in na prigovarjanje miličnikov se je pomiril in šel spat do iztreznitve. Jutri prične znova... Tako je to...
Nekaj po 17. uri so delavci DO Semesadika Mengeš kurili v bližini lokalne ceste Mengeš—Vodice, podrast. V bližini kraja kurjenja je bil gozd. Ker je pihal močan veter, je obstojala nevarnost, da se ogenj razširi na gozd zato so jih delavci milice opozorili, in so ogenj poga-
sili. Morda pa so testirali hitrost prihoda mengeških gasilcev ...
Ob 20.30. uri so sporočili iz i gostilne »Pri Matičku« v Trzinu, da je zmanjkala krogla za biljard rdeče barve. Storilca miličniki takoj na kraju niso uspeli dobiti, ampak ga še ugotavljajo...
Občanka Ž. M. je ob 21.45. uri prijavila, da ji je neznan voznik trčil v parkiran osebni avtomobil na Ume-kovi ulici na Viru. Pri tem ji je poškodoval zadnji levi del vozila in povzročil približno 50.000 din škode ter odpeljal naprej, ne da bi oškodovanki nudit svoje podatke. Ali je pričakovala, da jo bo čakal s pušeljcem? Pač pa ga bodo poiskali možje v modrih oblekah ...
19.4.1987
V noči iz 18. 4. je neznanec vrgel v steklo luči javne razsvetljave pri gasilskem domu v Studi kamen in steklo razbil. S tem je povzročil približno. 20.000.— din škode. Študijam, Si miljam —preveč kiksov, pa občani šparajo...
V popoldanskem času je S. I. iz Hribov nad Trojanami sežgal v kotanji zraven hiše smeti. Zaradi nepazljivosti se je ogenj razširil in je zagorela suha trava v okolici ter podrto drevo. Zaradi možnosti, da bi se požar še bolj razširil, so intervenirali gasilci, vendar niso imeli posebnega dela. Zagorelo je približno 500 m2 trave, pri tem pa škoda ni nastala. K sreči! Občan S. I. pa je bilo vseeno vroče; ne od ognja...
Hitro ukrepanje občanov je v popoldanskem času pripomoglo k temu, da je bil takoj prijet storilec tatvine ure na Mengeški cesti v Trzinu. 61-letni A. F. doma iz Maribora. Možak se klati po raznih krajih Slovenije in se je tokrat sprehodil tudi po Trzinu. Vstopil je v nezaklenjeno stanovanjsko hišo občana L. J., šel v spalnico ter tam ukradel moško ročno uro. Izročil jima je tudi svojo osebno izkaznico. Napako sta naredila, ker nista o tem takoj seznanila delavce milice. Storilec je odšel v smeri Mengša in bil še isto popoldne prijet. Plačal bo, bojimo pa se, da ne bo imel iz česa...
20.4. 1987
V popoldanskem času je bilo ugotovljeno, da seje preteklega dne v Turnšah pojavila lisica, katera se je čudno obnašala in napadla psa. Lisico so pokončali in obvestili Veterinarski zavod. Lisica »sumljivega obnašanja«se je pojavila tudi v Ratolčah. Približala se je privezanemu psu in se ni pustila pregnati. Zaradi suma, da je zbolela za steklino, sojo pokončali in bo tudi v tem primeru Veterinarski zavod preveril njeno zdravstveno stanje. Stekl ina je očitno pred vrati...
Ob 22.50. uri so iz gostilne »Keber« v Domžalah sporočili, da je tja prišla ženska z majhnim otrokom ter je pod vplivom alkohola in noče zapustiti lokala. Miličniki so ugotovili, da je močno vinjena J. V. doma iz Mengša zahtevala alkoholno pijačo. Bila je opozorjena in napotena domov. Zaradi neprimernega ravnanja z otrokom oz. neprimerne vzgoje pa so bili seznanjeni s primerom tudi socialni
delavci, otroku -
Morda pa mati že kaže - kam se naj ne podaja....
22.4. 1987
V noči iz 20. 4.Je bilo vlomljeno v priročno skladišče gradbenega podjetja Graditelj Kamnik na Zavrteh v Mengšu. Storilec je ukradel kotno brusilko, vrtalni stroj, večje kladivo z gumijastim ročajem, 50 metrov trožilnega kabla in nekaj denarja. Skupna materialna škoda znaša okrog 250.000.— din. Pa kaj vam je ljudje: v delo silite, tam pa ni denarja!!!
23.4. 1987
Med 11. in 11.15. uro je bila nekoliko nepazljiva občanka D. S. iz Domžal. Na Kolodvorski ulici je »parkirala« svoje kolo, na kolesu pa nezavarovano pustila košaro iz črnega skaja. V njej je imela frizerski pribor. Neznanec je cekar snel in ga odnsel neznanokam. Se že frizirajo...
V večernem času je na Zavrteh pustil nezaklenjeno kolo z motorjem občan U. D. iz Domžal. Neznanec je kolo z motorem znamke To-mos A 3 ELSG bele barve, vredno okrog 350.000.— din odpeljal. Nekdo si ga je izposodil, odtujil, prisvojil, prilastil, no... ukradel...
24.4. 1987
Nekaj pred 14. uro sta kršila predpise 15-letni K. A. iz Trzina in sošolec R. B. iz Domžal. S kolesi z motorjem sta peljala čez cestno-že-lezniški prehod v Domžalah, v času ko so bile zapornice spuščene. Ker sta bila brez dokumentov, so ponju prišli starši, ki so potrdili njuno identiteto. Imeli so srečo: bila sta cela...
25.4. 1987
V noči iz 24. 4. je neznanec ukradel občanu S. R. iz Vira 30 sadik jabolk različne vrste. Sadike so bile zasajene na vrtu oškodovanca in jih je storilec izruval ter povzročil okrog 30.000.— din škode. Na, sedaj pa že posajeti ni več varno...
Malo po 23. uri je bila postaja milice obveščena, da je nekdo v gostilni Jalšovec v Mengšu izvršil krajo. Na kraju so miličniki ugotovili da je to storil »stari znanec« M. M. Še pred prihodom miličnikov je pobegnil in odnesel steklenico enci-jana. Bojimo se, da vsebine iste steklenice ne bo moč vrniti...
27.4. 1987
Tekom popoldneva je na Ljubljanski cesti razgrajala občanka Z. I. Ugotovljeno je bilo,'da je pod vplivom alkohola in da se prepira s sosedi ter jih žali. Tudi prihod miličnikov jo ni pomiril, tako. Ha so jp morali pridržati do iztreznitve. Ženske, ženske, kje je že 8. marec...
28.4. 1987
V času od 24. 4. je neznanec iz delovnega stroja ob cesti Krtina— Dob v bližini Doba ukradel približno 100 litrov nafte. Storilec je odtrgal ključavnico-obešenko na pokrovu rezervoarja in nalto nato-čil, ter oškodoval podjetje,SCT za približno 20.000,— din. Se že peljejo — na nafto... Iščite Diesel...
Človek ne bi verjel.
Nova turistična sezona je pred vrati. Pomlad diha s polnimi pljuči, na vsakem koraku vidimo trud, prizadevanje, napor, da bi bili naši kraji lepši, bolj ure-j jeni, čistejši...
V Domžalah je že nekaj let viden očiten napori turističnih delavcev, da uredijo center mesta; vidna? so prizadevanja komunalcev, da bi nam zagotovili v okviru možnosti kar največjo mero snage, čistoče: odvažajo smeti, kosovne odpadke, čistijo, pometajo ceste...
Prizadevajo si, da bi nam bilo življenje lepše, okolje bolj urejeno, naši kraji prijetnejši.
Vsako leto znova prekopljejo zelenice, navozijo zemljo, ki — kot bi izpuhtela — izgine. Pobrigajo sej za zavarovanje teh del, nasadov, travišča, ki naj bi f zraslo na teh prekopanih in s semenom posejanih površinah.
Pa ni časa, da bi seme vzklilo. Povsod, prav povsod jojše preden pokuka trava iz zemlje, zahodima,. pohodimo, zacokljamo, potacamo, zatolčemo. Varovalne količke izrujemo ali polomimo pa je vse urejeno...
Komunalni inšpektor in delavci milice so nemočni, da bi lahko uspešneje stopili na prste temu družbeno škodljivem pojavu in tistim, ki store, da naša prizadevanja niso uspešna.
'Ali ne znamo tisti, ki smo nekoliko bolj kulturni, uničevalcem našega okolja vsaj svetovati ali jih" samozaščitno pograjati?
Je mar res prav vsem (tudi nam) vseeno, da smo namesto varuhov okolja nemarneži, ignoranti rli celo kaj hujšega.
--... ,j,— «t. .....»»n... ...—,--