. štev. V Ljubljani, v četrtek . januarija 1879. Letnik VII. Inseratl ae sprejemajo in vel j A triatopna vratu: 8 kr., če ae tlaka lkrat, 1- H II ii II ^ i» ^ H II II II 3 || Pri večkratnem tiakanj ae eeiia pritueruo zmanj&u. R ok o pi si ne vračajo, nefrankovana pisma ae ue «prejemajo. N troinino prejema opravni&tvo (adm uiatriicija) in ekajedicija na Citarem trgu h. it. 16. i »I ' Politični lisi za slovenski narod. Po pošti prejeman velja Za celo leto . . 10 gl. — kr za polleta . , 6 „ — la četrt leta . . •_> „ 50 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta, . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom posiljan velj/i 60 kr. več ua leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in alcer v torek, četrtek in «obuto. Nas mladi naraščaj, i. Ooidan so je nekdo iz Notranjskega pritožil v „Narodu" čez mlade uaše uradnike, da ne uradujejo po Blovenski, in da bo sploh silno mlačni v narodnih zadevah. „Narod" je „svoje" ljudi se ve da skušal opravičevati. Pa tisti dopis je še premalo povedal. Kdor opazuje naš mladi naraščaj v in-teligenciji, se bo kmalo preveril, da od teh ljudi nimamo rešitve pričakovati, akoravno so bili že stokrat „up in temelj boljše bodočnosti" imenovani. Dokler so v šolah, in od starišev preskrbljeni, so navdušeni za narod in druge lepe reči. Kedar stopijo pa v javno življenje, prične se ostudno kruhoborstvo, laskanje in priklanjanje. Mož, ki bi se dali za narodnost preganjati, ni vič med mlajšim uradni-štvom, ampak „up boljše bodočnosti" se potuhne in ukloni pri vsaki pril« žnosti; ne samo da nič ne stori za narodno stranko, ampak dostikrat jej naravnost nasproti dela, iu pri volitvah še na ono stran voli, čeravno ga nobena postava k temu siliti ne more. Boji se ta zarod najmanjše zamere, zato od njega ne smemo pričakovati slov. uradovnnja. Kedar pa taki uradniki, ki so v kancliji svojo narodnost morda lOkrat zatajili, prej ko je berič dvakrat vrata odprl, kedar taki zvečer v krčmo pridejo, se obnašajo kot narodnjaki, samo da povsod „zmernost" povdarjajo in naravno navdušenje zatajujejo ter tako vse bolj mlačno delajo. O takih narodnjakih bi se pač smelo reči: „ker nisi ne gorak , ne mrzel, ampak mlačen, te bom iz svojih ust pljunil!1' Kje je bil tisti „up boljše bodočnosti'1 ob času volitev? Ali se niso skoraj vsi poskrili, ali pa z onimi vlekli? Neresuično je, če se ;-eče:„bom službo zgubil'-; ni je take postave , da bi smeli uradnika zavoljo glasovanja odstavitii; vse, kar morejo, je to , da ga prestavijo; ko bi pa vsi uradniki, ki se „domačine" imenujejo, narodno volili, ali zamorejo vse prestaviti ? Trd h Nemcev nam vendar ne morejo za sodnike itd. sem poslati! Treba je le vzajemnega ravnanja. Če se le en sam poganja, vsi drugi pa strahopetno zbežijo, potem tisti edini se ve da ne more zidu pre-dreti. Toda če se postave drži iu ua njo sklicuje , potem se mu ne bo dosti zgodilo. Pa naši mladi uradniki niso za to, ker se boje vsake žrtve, vsake bolečine, vsake zamere. Temu je mnogo kriva, če hočemo odkritosrčni biti, „Narodova" izgoja. Smeli bi pred „Narod" stopiti in ga vprašati: Kaj si iz naše mladine naredil?! Pač se je vedno povdarjala značajnost, pa kako hoče biti človek znnčajen. ki je neznačajeu v najsvetejših, t. j. v verskih čutih? Kako bo zvest ljudem, kdor ni zvest Bogu? Kje bo našel m/č vztrajnosti in potrpljenja, požrtvovalnosti in odkrite besede, ako nima tolažbe v veri, „da so blaženi oni, ki za pravico preganjanje tr{,e?" Reklo se je: „ideja bo delala, ideja jim bo moč dajala." Zdaj vidimo uradniški in učiteljski naraščaj , kako ga redi in navdušuje ideja — brez vere! Ali niso značajni možje med njimi že skoraj izjeme? Mi smo to že dolgo opazovali, pa smo molčali, da bi se ne reklo, da nalašč prepira iščemo. Kjr je pa „Narod ' sam prvi spregovoril o tej zadevi, mislili smo, daje čas , enkrat resnico povedati. Novoletna premišljevanja. Od liervaško-slovenake meje. II. Bridko ironijo in istinito satiro je naslikala pri Bleiweisovi svečanosti slavnostna igra „Berite Novice," V bistvu je danes še vse ravno tako, kot ae je tam predstavljalo. Kedaj pa in kako bomo vpeljali uradovanje v narodnem jeziku? Mislite li, da s § 19 ali s kakim posebnim zakonom? Optimistični Slovenci čakate zastonj. Zapomnimo si Slovenci: kar imamo, to smo storili, smo si priborili sami, skoro brez višje pomoči. Paragrafi in vse take reči se nam nasproti mečejo v koš... Za koga se pa naj slovenski uraduje? Za nas! Prisilimo toraj, da se nam piše po domače. Kdo pa bo prisilil in kako? To je gotovo edino le od tebe odvisno, inteligenca slovenska. Kmetovalec ne bo prvi tega začel, ker mu k temu manjka moralne moči, a ko mu ti pokažeš pot, potem be on tvoja prva in najmočnejša zaslomba. Pišimo toraj, čas je že, sami slovenske uloge oddajajmo jih pri vseh uradih, tirjajmo slovenske odloke, ne odobrujmo iz zgolj toži j i-vosti nasprotnih — po „eldoradu prostosti", po naši ustavi ceio se nam mora zadovoljiti. Ne ustrašimo se koj rezke besede, ostrega pogleda, tudi ne črne knjige, y ktero utegne eden ali drugi zapisan biti s početka... celej po-vodnji slovenskih ulog se ne bo mogoče ustavljati.. naša stvar bode prišla slednjič do zmage. In do koga bi se prej obrnil, kakor do tebe, ti dično mi svečenstvo slovensko? Tebi gorko bije srce za tvoj ljud. Ti si mu rešilo jezik pogina, ti si mu postavljalo temelj v slovstvu, loti se resno še te imenitne zadače Solza. Kdo ni se še nikdar v svojem življenji posolzil? Dete se rodi in vže se mu vtrinjajo po nežnem licu gorke solzice. In poprej ko se človek nazaj vrne v krilo matere zemlje, kolikokrat se še razjoče! Kdo bi zamogel na šteti in preračuniti vse one položaje iu tre-notke, v kterih zemljičana hote ali nehote po silijo solze? Iz skušnje vsakdo zna, da je ta svet —dolina solz — vallis lacrymarum. Smelo bi se skoro reči: človek se rodi v joku iu umrje v joku. Ta majhna, drobna kapljica v čudapolnem očesu — solza, ki se d;i hipoma zbrisati , je ukljub svojej navidezni neznanosti vendar stvar, o kteiej se lahko pove marsikaj , kar posameznim ni tako znano, kakor jim je solza vsakdanja reč. Iz česa obstoji ta izvanredna tekočina? Slučajno ti naznanja to nekoliko vže ime sol - za. Glavni del je sol in potem na-tron, fosforkislo apno in fosforkisli natron. Sol in natron podajata solzam oni posebni, pekoči, solnati okus. Glede njihovih lastnosti pravi narod, da so grenke, bridke; a to ni po vsem resnično. One prav za prav niso grenke in bridke, nego solnate. Solze prihajajo iz solzne žleze, ktero najdeš nad cčesom pod gornjo trepalnico poleg senic. Od tod se razlivajo po celem očesu skozi prav tenke cevi. Naj bedimo ali spimo, one so v naših očeh in zvirajo neprestano. Iz svojih finih luknjic se razprostirajo leskeče črez površnje senice in očesa ter podajajo očesuej puučici oni svitli, živi, čisti pogled , ki je ne-varljivo znamenje zdravja. Da se ta solzna tekočina redno razliva po očesu, vzročuje ne-preuehljivo gibanje in Bklepanje trepalnic, kar je tudi neobhodno potrebno; kajti solze se suše nnglo iu zginjajo naglo. Razven tega še odhajajo skozi dve majhni cevki v nosnice. Če se torej močno jočeš, mora ti robec dvojno službo opravljati. V obče treba le prav malo solzne tekočine, da se ohrani oko čisto, jasno, bliskajoče. Kdo zdrave pameti ne bi vskliknil pri opazovanju tega čudežnega dela stvarnikovega — očesa: Gospod! velik si v vseh slojih delih — tudi v najmanjših ! Kako modra, skrbna, previdna, (ulovita ti je naprava naših očes! Kaj bi bilo brez solzne tekočine z očmi onih , ki so pri-morani kretiti se po prahu, opravljati svoj posel pri dimu in ognju? N. pr. mlatci, ki so na Skednju in praha ne vidijo, dimnikarji, kterih obraze težko od saj ločiš; kovači, ki vsled velike vročine vedno z očmi mižukajo, kakor bi mehe gonil. Oslepili bi reve, ko ne bi čistila solzna rosa njihovih očes nesnage, ko ne bi jih polnila z mokroto, kadar suhe postanejo. Pade ti v oko, bodi karkoli: smet, pczdir, resa, keberček, mušica, hipoma se napolnijo oči čistih solz, ki začnejo iz njih teči, da zmanjšajo žgečo bolečino in odstranijo reč, ki reže kakor živo apno nežno očesno kožico. Dotakne li se dim, prebliščeča luč, mrzel zrak očesa, solzi se in si tako samo opomore. Vsem ni moči, jednako se solziti pa jokati. Nekterim celo ni dano, da bi jokali. Kakor znano, zasolzijo se najlajše in najrajše ženske in otroci, to pa zarad bolj nežne organizacije živcev. Možje lahkokrvnega, občutljivega temperamenta se jočejo najgosteje, vpelji jezik slovenski na važno mesto uradov, ktero mu pristuje po božjem in natornem pravu. Ne recite, da vaša moč ne sega do zelenih miz. „Z malega raste veliko." Začnite pri Bebi in s časoma prodrli boste i do onih ! Uradujte svoje župnijske uloge po slovensko, uradujte s svojimi biskupskimi redništvi slovensko. Pri teh se je dozdaj že zadosti nem-škutarilo in talijančevalo. Nikari sami sebe ne bijte po obrazu, kaj se boste sramovali slovensko uradovati, ko ste vsi domačini in ste se zmir kazali rodoljube. Id naši vladike, po kterih žilah teče slovenska kri, bodo občnemu zahtevanju morali vstreči in marsikteremu izmed njih bo zaigralo srce, ko bo videl spolnjeno željo, ktero je nekdaj gojil v mladenškem srcu. In svoje izkaze in potrjila, pojasnila in spričevala na razne urade, ali bi tega ne mogli pisati po domače ? Ali ni dobiti že po vseh slovenskih tiskarnah slovenskih blanketov za to? kaj je še treba, kakor nekoliko besed pripisati zraven? K čemu si naročujete nemške? In starejših župnikov— ali ne bodo z veseljem podpirali mlajši pomočki , ki so bolj vešči v peresu ? In ako imate poslati kaj v ptuje kraje — ni-li latinščina cerkveni jezik? Pa vi duhovniki slovenski, vi ste tudi lahko desna roka narodnim županom. Vi obračate lahko ves svoj vpliv na to, da oni sami, ali po svojih pisarjih jamejo uradovati v jeziku, kterega ljudstvo razume. Pomočkov k takemu uradovanju jim ne manjka, obrazci slehernih ulog dobivajo se pri tiskarjih; pomočnih knjig jim je spisal celo neki okrajui glavar. Deželnih in državnih zakonikov v slovenskem jeziku je že na gromade. Kako dolgo se bodo še župani smešili s tisto nemško čobodro, ktero pošiljajo uradom? Mari bi po domače napisana listina bolj ne ugajala, kakor mešanica, iz ktere ni razvideti, kaj da hoče ? Le pojdite k obravnavam uradnim, kako nenaravno, pa tudi kako žalostno je to, ko se o prizadetim govori in obravnava v njem ptu-jem, nerazumljivem jeziku! In kolikrat se največji potrebi naš jezik strašansko trpinči, da se sme že glede na to šteti med mučeni-ške jezike. Ko bi ti dvoji uradi, duhovski in občinski, jeli svoj jezik v istini čislati ter mu odkazali častni prostor, kteri mu pripada, potem bi narodno uradovanje pri oblastnijah samo od sebe sledilo. In to se mora zgoditi, ako hočemo dospeti do boljše bodočnosti. Narodnim duhovnikom in župauom sledili bodo kmalo i narodni učitelji, notarji, advokati itd. Pa tudi v rodovinskih krogih je marsikaj gnjilega, kar se mora odstraniti. Količkaj bolj omikani krogi ne smejo se sramovati slovenskega pokolenja. Rodbina po slovenskih trgih in mestih naj pri svojem naraščaju nadomesti doma, kar v šoli ne najde, domače ognjišče naj mu tudi zanetuje ogenj domoljubja. Kedaj bo vendar enkrat že drugače ? kedaj bodo vendar rodbine na slovenski zemlji nehale čislati le, kar je ptuje, domače pa prezirati. Slovenska in slovanska knjiga, slovenska govorica, pesen, slovenska zabava mora prodreti v domače dvorane. Zakaj se nam na ljubo ptujec ne poslužuje našega jezika in vi, celo društvo, njemu samcu dvorite? In kamor prideš, le časnike nemške , in o vsem se po-dučuješ, kako se godi v „rajhu", v Afriki in Avstraliji; ako te pa popraša kdo o domačih zadevah, so ti španjske vasi. Čemu se daješ nalagovati nemškim časopisom in se jim daješ iz sebe norčevati ter to plačuješ s svojim denarjem, ko bi ti slovenski časniki dobro služili, ki se hvalno potegujejo tudi za tvojo pravico! Žalostna premišljevanja ob začetku leta I Kedaj se bode vse to spremenilo, kedaj na boljše obrnilo? čas je že, da se resno poprimemo dela ua vseh straneh, kjer nam še manjka. In manjka nam, kakor smo videli, še dosti. A to mnogo tudi po lastni krivdi. Ako hočemo imeti svojo domovino svobodno in srečno, posvetimo jej vse svoje moči. Kakor so drugi narodi, kakor so najbližji naši bratje Hrvati dospeli do lepše prihodnosti, da se bomo res čutili gospodarje ua svojih tleh. Prvi nevspeh nas oplašiti ne sme; vedimo, da zdrave ideje vselej zmagajo, ker to tirja tek zgodo-dovine, tek najnovejše, zgodovine ua jugu, kjer je res vzhajala slovanska zarija ob Balkanu. Glejmo, da se prej ko prej po našem prizadevanj; spolnijo besede narodnega pro-roka pesnika: „Krasno bo sad slovenske reči ob uri dozorel." a- m. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani 8. januarija. ]?Iinisterstvo bo menda ostalo tako dolgo, da se nove volitve za državni zbor dovršijo. žolčnatega, čemornega, jeznega pa najredkeje. Solze nadomestuje pri njih huda jeza. Ako vidiš takega kamenitega osorneža jokati, smeš prepričan biti, da ga tare strašna bolečina: vsaka prelita solza ga peče v očesu kakor živ ogenj. Kakove solze pa bi vse razločevali? Hinavske, prihuljene ali kakor narod pravi: mačkinje solze. Po sili se solziti je sicer težka umetnost, laskav človek preskoči tudi ta prelaz brez mnogega napenjanja. Prigodi se ti kaj hudega, ima sicer oni, ki ti je v sreči prijatelj, v svojih očeh solze, dela se, kakor bi te hotel te obžalovati; a znotraj mu se srce smeja samega veselja zavoljo tvoje nezgode Mnogim se dozdeva neverjetno, celo smešno, a vendar je tako, da zamore človek tudi v joku napredovati, nekako posebno spretnost doseči, pravi virtuoz postati. Pesnik Ovid pripoveduje, da so živeli o njegovem času ljudje, ki so se posebej vadili v tej umetnosti: discunt lacry-mare, quoque volunt plorant tempore. Pri starih narodih, kakor Grkih in Rimljanih, je bila navada, da so pred pogrebom in pri okoli mrliča plakali in jokali tako zvani žalo valci in žalovalke. Ko je Prijam iz Ahilovega šotora svojega umorjenega sina Hektora v Trojo pripeljal in ga na mrtvaški oder položil, nastavil je okoli njega pevce, ki so vodili žalovanje. Edni so zdihovaje popevali, drugi pa samo jokali. Za njimi so stokale žene : ........nrtrtd d tlaav a aoidovg, {¡(¡■(¡vcov t ¡¡dg^ovs, oite atovoeGoa,v /c doiSr/v, oi filv uq tO(iT]Vtov , ¿m d t (Ttevn^ovTo yvrcuxtg. Taki najemniki so se morali poprej dobro uriti, da so povoljno rešili svojo nalogo. Se ve, da so bile njihove solze kaj suhe, ker <>fi-cijelne. Storili so jih pa več, kakor ktere je zguba zadela. Iloracij pravi: .....conducti plurant in futiere Et faciunt prope plura dolentibus animo. Vzgledov priučenega jokanja tuli dandanes ne manjka. Slovita francoska igralka Ra-chel, ki nikakor ni bila premehkega srca, ampak je imela bolj resen, mrzel narav, znala je vendar na odru tako strastno in privabljivo je DiiaJ0^81'1 80 Sledalci vselej ihteli in se v pogrebu |80lzah toPili-__(DalJe sledi-) Zastran IIohiic še zmirom ne vedo, kteri polovici države bi jo prilepili, ali bi jo kar za se pustili ; tudi se še ne ve , ali bo Bosna ustavnega življenja deležna ali ne. Hrvatski <>bxor (IX. 2.) piše: Kakor čujemo, ljubljansko državno odvetništvo tožilo je pri sodniji vrednika „Nar. Lista" Biankinija zarad niegovega govora na banketu v Ljubljani o Bleivveisovi 701etni slavnosti. Razlog tožbi se neki išče v besedah govorni-kovih, da je Avstrija samanajbolja pospešnica , Italie irredente", potiskujoč Slovane v kot. — Vrednik .,Jug. Stenografa" g. Bezenšek, kteri je steuografoval vse govore, bil je zarad tega že zaslišan v Zagrebu. Radovedni smo res, kako ča se zvršiti ta stvar in po kterem §. kaz. zak. če se podpreti kaznjivost teh besedi. 41 uginiri hiitollAkc cerkve v Rt it »ii i dontšajo časniki razne novice, češ, Rim je sprejel nasvete škofa Strosmajerja , in po njih hod« v Sarajevu katoliški škof , v Zvorniku, Banjiluki pa v Travniku bodo le včliki ali vesoljni škofovski namestniki, in stvar to ima dognati z vlado papežev nuncij na Dunaju. Vendar na to hrvaški „Obzor" opominja , da II m tacih dejanj svojih ne raz-glašuje prevred in da iz zanesljivega vira sme povedati, naj se časuikarjem, kteri bi po tacih poročilih časih le radi kaj dobrega podali, v tem oziru nikar ne verjame. Oftcrski fiJHnčni minister Szapary je objavil proračun za I. 1789. Iz njega posnamemo: rednih stroškov je 238 miljonov gold., prehodnih stroškov 1 850.000, investicije 6,884.000 gld. Rednih dohodkov 221 milj., prchoduih dohodkov 2 900.000. Vseh stroškov je 246.902.104 gld., dohodkov pa 224,099 706 gld., tedaj primanjkuje 22,802.398 (za 1,680.982 gld. več ko lani). \ B*rs»s;i so naredili Mladočehi nek tabor zoper staročeske mestne odbornike. Dr. ¡Sladkovsky se je poganjal za Nemce (!) češ, da jim gre sedežev v mestuem zboru; (Nemci si znajo že sami pomagati, in ne potrebujejo, da bi jim Sladkov8ky pomagal — opomb, vredn.); nadalje je tožil, da je Praga jako nezdravo mesto, in da so trga Staročehi krivi. Govoril je še Staročeh dr. Vašaty, pa vladni komisar mu je besede vzel. Tako vidimo Mladočehe zopet na stari poti razdruženja, v ljubeznjivi zvezi z nemškutarji. Poslanec Scltoiicrer je sklical svoje volilce v Windigsteigu in v Ottenschlagu, in jih prašal, če so z njim še zadovoljni, odkar je tiste besede izgovoril v državnem zboru? Na obeh krajih so mu izrekli svoje zaupauje, to se pravi po domače, da so zadovoljni z njegovimi besedami in da si žele združenja z Nemčijo. Kaj so potem vredne nasprotne izjave? Ali se ne bo reklo, da so umetno narejene ? V nanje države. Na Francoskem so se vršile volitve za senat (gosposko zbornico). Republi-kunci so pridobili 41 sedežev, tako da bo v zbornici 176 republikancev in 119 konservativcev. Konservativne stranke se same slabe, ker se nečejo v eno samo stranko zediniti. Vsled teh volitev bo menda vojni minister Borel odstopil. Med Tiiiiisom in Francijo še zmirom Sancy-eva zadeva ni poravnana. 7l.lll .1nci se še. vedno po robu postavljajo in nečejo Črnogorcem Podgorice odstopiti. Groze, da bodo na črnogorsko mejo poslali 10.000 mož. Rusija pa se ne bo pustila od albanskih tolovajev za nos voditi; ona neče prej podpisati trdnega miru, dokler ni Turčija izpolnila vseh pogojev berlinskega kongresa. Zato je Turčija sama primorana, Albance krotiti, in to je Rusiji tudi obljubila. Izvirni dopisi. Iz Novega mestrt, C. januarja. Že iz več krajev naše ljube domovine se je slišalo, kako se usmiljeni ljudje prizadevajo o mrzlem zimskem času olajšati žalostno stanje revnejšolske mladine a tem, da jej priskrbujejo tople zimske obleke. Tudi Novomesto ni za-CBtalo. Lansko leto že je sprožil obče čislani g. Ivan Tomažič, podpredsednik čitalnice novomeške, željo, naj se po izgledu ljubljanske čitalnice tudi tukaj poskusi v tej zadevi kaj storiti. Rečeno, storjeno. Čisti znesek čitalnične predstave in pa mili darovi douesli so toliko, da je bilo 8 učencev in 12 učenk z zimsko obleko preskrbljenih. Pri razdelitvi. 12. dec. 1877 1., je izrekel gospod podpredsednik željo, naj bi se pač pričeto delo leto za letom ponavljalo. Ta blagodušna želja se je letos kaj lepo vresničila. Milodari, ktere nabirati sta blagovoljno prevzela gospoda Ivan Tomažič in profesor A. Derganc, in pa čisti doneski čitalniške predstave v ta namen, znesli so čez 260 gld. Ogromna, kaj ogromna svota za tako majhno mesto, ktera Novomeščanom gotovo čast dela, zlasti če se pomisli, da niso samo učenci ljudskih šol, ampak tudi dijaki višje gimnazije, ki se obilno podpirajo. Gutovo je malo mest, ki bi se glede radodarnosti z Novomeščani primerjati zamogla. Dne 22. decembra pret. leta o petih po poludue zbralo se je precejšnje število odličnih gospej in gospodov v čitalnični dvorani. Posredi je stala miza z obleko in darovi bogato obložena. Gospod podpredsednik ogovori zbrano občinstvo ter v lepem, primernem govoru s prirojeno mu zgovornostjo razloži, kako se je ta za otroke vesela naprava v Ljubljani pričela, kukosoL]ub ljauo posnemala druga mesta, in tudi že lansko leto Novomesto, ter povdarja, da le kršanstvo rodi pravi humanizem, kakor o času apostolov, ko je bil med vernimi v resnici pravi blaženi komunizem, — tako o času sv. Nikolaja, tako še tudi dandanes. — Po ogovoru razdeli gospa Ekel-ova, so-pruga okrajnega glavarja, otrokom darila. Ob-daro\amh je bilo 13 učencev in 16 učenk s popolno zimsko obleko. Po razdelitvi je sledila gledališna predstava na korist čitalnice. Due 29. decembra p. 1. volil se je novi čitalnični odbor. Vdeležitev je bila kaj živahna, bajti prišlo je čez 50 udov. Izvoljeni so bili večinoma stari odborniki: za predsednika gospod grof Barbo, za podpredsednika g. vikar Ivan Tomažič, za tajnika g. prof. Poljanec in za blagajnika g. Zeidl. Novi odbor je sklenil napeti vse moči v to, da se „Narodni dom" dodela. Bog pomozi! Na novega leta dan je bilo srečkanje. Čisti znesek je za čitalnične potrebe odločen. ■ k Mozirja 4. prosenca. Naša čitalnica imela je 29. dec. p. 1. svoj letni zbor. Bilo je na dnevnem redu poročilo blagajnikovo in volitev novega odbora , v katerega so zopet voljeni delavni možjč. Enoglasno so voljeni v odbor za predsednika g. Rad Škoflek, za podpredsedmka zopet g. Iv. Govedič, občespoštovana in značajna rodoljuba, ki že od početka v čitalničnem odboru marljivo delujeta; za denarničarja g. Jos. Kotnik in odbornika čitalnična soseda podpornika, trgovca g. Iv. Štular in g. Iv. Tribuč. Počastil nas je bil s svojo navzočnostjo gospod c. kr. .oamestnijski svetovalec, okrajni glavar celjski. Predsednik, zahvalivši se za skazano mu zaupanje , je izrekel, da mu bode prva Bkrb, s pomočjo odborovo vstrajno delati na prospeh narodne čitalnice. Došel je bil čitalnici tudi telegram od sosedne sestrice, vranske čitalnice, čestitajoč novemu odboru, ki je bil z enako čestitko ondotni novi odbor in čitalnično skupščino telegrafično pozdravil. Zabava s petjem vrš eča se pozno v noč v prav domačem duhu bila je jako zanimiva ter nam prav vesel večer uapravila. V napitnicah spominjali smo se hvaležno naših slavnih jubilarjev g. Dav. Trstenjaka, g. dr. Kočevarja in g. dr. Jan. Bleiwei8a, očeta Slovencev, ktere naj Bog v blagor, čast in slavo slovenskega naroda še mnoga leta ohrani! Čitalnica ima časopise: „Slov. Narod," „Slovenca", „Novice", „Slov. Gospodarja". „Sočo", „Edinost", , Zvon" „Vrtec", „Politik" ter Matične in Mohorjeve knjige. Vsem društvenim podpornikom in prijateljem pa bodi izrečena najtopleja zahvala za domoljubno podporo; naklonite blagovoljno še v bodoče čitalnici prijateljstvo in potrebuo podporo, da bode v svojem namenu veselo napredovala v prospeh, čast in veselje gornjesavinskih domoljubov. Ea Bfuiiitj» 6. januarja. He (O denarnem stanji Ogerske nekoliko.) Gospodarstveni časopis, kterega izdaja ogerska akademija, pri-občuje v svojem zadnjem broju članek sedanjega finančnega ministra, ogerskega grofa Julija Szaparya pod naslovom „Študije prora-čunove". Ta članek piše o ogerskih proračunih od leta 1868 do zdaj, torej obdeluje celo de-setletuo dobo dualizma. Prvi del tega spisa obsega izkaz dohodkov ogerske „države", drugi razhode ali stroške, tretji pa ima bilanso državnih posestev. Iz tega pr,merjenja se razvidja, da so v letih 1869, 1870 in 1871 dohodki bili večji, nego so bili ustanovljeni v proračunu. Izjemo so delala samo državna posestva, ki so leta 1871 dala za 4 miljone dohodkov manj, nego se je računilo. Leta 1872 so dohodki translitavski kolikor toliko bili taki kakor so se proračunali, le državna posestva so dala za 6 miljonov manj. Leta 1872 b;lo je vseh rednih dohodkov za 11 miljonov manj, nego je hotel proračun. Posestva državna so dala 5, neposredni davki pa za 3 milijone manj, nego se je proračunalo. Leta 1874 je primanjkljej v rednih dohodkih znašal okroglo 20 milijonov. V tem letu so vsi dohodki, razen pristojbin, ostali kolikor toliko za pioračuuami. Največji razločki pa so se kazali v rubriki državnih posestev, t. j. 8 in pol milijona. Leta 1875 bilo je dohodkov za 18 milijonov manj, nego se je proračunalo, primanjkljeja je bilo v rubrikah: državna posestva 5%, neposredni davki 5, tabakov monopol 3 milijone goldinarjev. Leta 1876 je znašal primanjkljej 11 milijonov. Državna posestva so prinesla 2, neposredni davki pa zopet 5'/2 milijonov manj. Leta 1877 pokazal se je izjemoma boljši vspeh; številke pa niso natanko navedene. Stroški po sestavljenji ministra Szapa-rya znašajo: leta 1870: 2257/I(„ leta 1876: 258'2/5, leta 1876: 2437/10, leta 1878 241 milijonov goldinarjev. Velikansko rasto obresti, ki jih plačujejo Ogri za svoje dolgove: leta 1870: 7y4, leta 1873: 25'/5, 1876; 41J/5, leta 1878 pa že 52 milijonov goldinarjev. Dolgovi so poskočili od leta 1867 do 1876 z 256 na 657 milijonov, to je, VBako leto za 40 milijonov goldinarjev; posestvo pa je zra -stlo samo za 300 miljouov, toraj za 100 milijonov manj, nego dolgovi. Ako primerjamo dolg s premoženjem, kaže se nam zgube na njem po 10 milijonov na leto. Treba pa je pomisliti, da so v tem „premoženji1, vštete tudi državne železnice s 110 milijoni in obresti na poroštva od privatnih železnic, t. j. 80 '/2 milijonov. Pri tej točki minister izraža svojo nezadovoljnost z železnicami, češ, da ne vozijo po pravih krajih in zato premalo donašajo ogerski mošnji. Ako bodo Ogri tako gospodarili , potem jim bo treba kmalu vzeti boben v roke ter vprašati: ,,Ki ad tiibb — egy, ketto ? — kdo da več, k prvemu, drugemu" itd. Potem pač ni čuda, da so okrali „Slovaško Matico", da so hoteli dobiti velike srbske Tokolijeve štipendije v svojo oblast; „omen" je tudi to, da so pošiljali turškim tepeškacem sablje ter častili Turčijo, kajti „gleiche seelen findensich". Nam Slovanom je to gotovo prav , ako inad-jarški globus zgine, saj nam je škodoval zmirom in povsod duševno in materijalno. Ako se torej ta azijatsko-hunska glorija tako naglo temni, nam je gotovo všeč , in toliko nekri-stjanski uže smemo biti, da Madjarom privoščimo to, česar so iskali. Na konci pa še nekaj. Slišal sem včasi, da tudi na tej strani reke Litve včasi kak goldinar zmanjka. Nek hudomušen človek mi je celo trdil, da so pri nas v letih 1867 do-zdaj razmere še dvakrat slabše postale , nego li v domovini paprike. Ko bi hotel torej gospod Depretis tako dober biti, da bi nam postregel tako, kakor je Szapary svojim rojakom ! Saj smo prepričani, da računiti zna dobro. Domače novice. V Ljubljani 8. jauuarja. (Načelnik računskega oddelka) in višji računski svetnik pri deželni vladi Kranjski po-stal je g. Jožef S t a u d a c h e r , dosedaj računski svetnik v Celovca. (Baron Jožef Žvegelj), sekcijski načelnik pri vnanjem ministerstvu, dobil je za svoje izvrstno delovanje pri berlinskem kongresu železni red I. vrste, s kterim je sklenjen naslov „Vzvišenost" — „Excellenz" in čast tajnega svetnika. {„Slavija in Slovenija." Poslano.) Dasi je uže mnogo časa poteklo, odkar je občno zavarovalna banka ,,Slovenija" v Ljubljani v likvidacijo stopila, ni se ie vendar zavoljo tega popolnem polegla nevolja in razburjenje, ktero v mnogih slučajih prehaja na banko „Slavijo", ker se podobni imeni teh dveh popolnem različnih zavodov preradi zamenjate. Vsled tega je podpisano glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Pragi primorano izreči: da banka „Slavija" ni bila z 1 i k v i-dirajočo banko „Slovenijo" nikdar v kakej poslov nej zvezi in to temveč, ker ste si ti dve zavarovalnici uže po bistvu različni, kajti banka „Slavija" je osnovana na podlagi vzajemnosti, banka „Slovenija" pa je bila ustanovljena na delnice ; dalje, da je banka „Slavija" po Kranjskem, Koroškem, Štirskem in Primorskem poslovala uže štiri leta predno je bila banka „Slovenija" ustanovljena ter ko-nečno, da je glavno ravnateljstvo banke „Slavije" v Pragi, one banke ,,Slovenije" pa je bilo v Ljubljani. Častito občinstvo naj bode zagotovljeno, da Bi bode podpisano glavno ravnateljstvo kakor doBlej, tudi odslej prizadevalo, da vsem njegovim opravičenim terjatvam zadosti ter da ee bodo odškodnine točno in brez odloga tudi za naprej izplačevale. — Vsakoršna pojasnila pa podaja na zabtevanje naš glavni zastop v Ljubljani na Dunajski cesti 7. Glavno ravnateljstvo vzajemne zavarovalne banke „Slavije" v Pragi. Dr. Ivan Jtfabek, Dr. Jozip Milde, ri.vnatelj. ravratelj. Dragotin Peter Eheil, Franc Novak, ravnatelj. glavni tajnik. Bazne reči. — Duhovske spremembe v tržaški Êkttïji : Č. g. Matija Dubrovič, dosedaj župnik pri sv. Jakobu v Trstu, je dobil faro M. B. Pomočnice (pri stan m sv. Antonu) v Trstu, č. g. Ivan Štefan, novoposv., imenovan je duh-pom. v Beršecu; č. g. Jože Skerl pa duh. pom. pri sv. Jakobu v Trstu na mesto č. g. Stre-kela, ki gré v Mile ; č. g. Andrej Hrovat, duh. pom. v Munah, gre začasno v pokoj. — Umrli so: č. g. Angel Groz č, korar v PiraLu; č. g. Fr. Grtgor c, župnik v Tinjanu, in č. O. Iler-magora Roina v Pazinu, starosta frančiškanov te provincije. R. I. P. Y lavantinski škofiji je razpisana Drameljska župnija do 25. t. m. Čast. g, Fr. Ozmtc pa je postal župnik pri sv. Mariji v Wurmbergu. — Učiteljske službe so razpisane : V Šturijah, Planini, Pcdragi, Temu in Su-horji, tkraju postojmkim, pa na Slapu. — Bosenske vradneNovine izhajajo v no\em letu v latinici in v cirilici; poprej so se tiskale le v latinski gajevici. — Kakor na Srbski m, tako hočejo tudi v Črni-gtri Rusje vstanoviti in plačevati več narodnih Sol, na Cetinji celo gimnazijo, dc se v njih razlagoval bode jezik ruski. — Iz 01 o muca se je imel sv. treh kraljev dan knez nadškof napraviti na pot v Rim, da bi učinil sv. Očetu svoj poklon in zahvalil se mu za čestitke in darove, ktere mu je papež bil poslal k njegovemu jubileju škofovskemu. — Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. G. g. Ignacij Wencajs, nad-učitelj pri sv. Križu poleg Turna (Thurn-Gal-lenstein), Lorenc Letnar, učitelj v Dobu, France Breznik v Tersteniku; potem so dtfinitivni postali zač. učitelji France Kaliger v Toplicah, Jakob Gostiša v Trebnem in France Šetina v Črnomlju. — G. Gantar iz Bele Cerkve v Studenec. Gdč. Neža Zupan, učiteljica, v za-Bebno šolo dekliške sirotnišnice na Poljanah (tukaj). Spraš. učit. kand. gg. Bogomir Krener pride v Voklo pri Kranji, in M. Kos v Veliki Gaber litijskega okraja. — Na Štajarskem do bil je g. Luka Lavtar, učitelj na mariborskem pripravnišču 1. priklado, v Šoštanju pa so osnovali obrtnijski kurz. — Zabavnika ,.Alte und Neue Welt" prišla sta te dni na svitlo 5. in 6. snopič, ki obsegata: 5. snopič: Das Gnadenbild von Marienburg. Ein Thronerbe. Cultur lämifer in der Kutte. Die Ilaidenlöcher bei Goldbach. Eine Ilaidenblüthe. Die getreue Alte von Husum. Katholische Zeitgenossen. Dr. Anton Gruscha. Unsere beliebtesten Pelzlieferanten. Kindesthiänen. Prinz Eugen's Zug nach Bosnien. Bilder aus Aepypten's Hauptstädten. Auf Alsen. Heitere und eruste Bilder aus dem Kriegsleben. Allerlei: Die industrielle Verwehrtung der Sonnenwärme. Dante im Kloster Avellana. — Altes Eisen. — Fossler Büthenstaub. — Das Paradies der Ehescheidungslustigen. Ein Fischerdorf auf dem Eise. - Auflösung des Rösselsprungs in Nr. 11 — Charade. — Vertrauliche Correspodenz. Podobe pa so: Das Guadenbild von Marienburg. — Höhler,Wohnungen im Grauftbal. — Ilöhleu-wobnungen am Fusse des Iloppeluberges. — Die Heidenlöcher bei Ueberlingen. — Dr. Anton Gruscha. — Ein Liebling der Pelz lüindler (der Nörz). — Dante im Kloster Avel lana. — Initiale W. — Eine bosnische Depu tation vor Prinz Eugen. — Ansicht von Kairo Die Amru- Moschee. — Ein Fischerdorf auf dem Eise. — 6. snopič: Die heilige Nacht. Ein Thronerbp. Nachruf. üiorg Freiherr von Dyherrn. Eine Haidebiüthe. Novelle. Bilder aus Aegyptens Hauptstädten. Auf Alseu. We;b nachten. Eine brasilianische Stcca. Das todte Kind. Allerlei: Unsere Bilder. Ein Riesenttollen. — Weisse Gemsen. — Ein türk. Musikant. — Auflösung des Kiithsels in Nr. 14. — Preis-Rebus. — Pres - Rösselsprung. — Ver-traul. Corresp. Podibe pa so: Die heil ge Nacht. — Des Kindes Weihnachtstraum — Vor einem Hotel in Kairo. — Eine Sakie. Initiale W. — Unterm Christbaun). — Der Weihnachtspudding. — Winterl che Schultoilette. Vsako leto izide 18 snopičev, t. j. vsake 3 tedne eden, z mnogimi podobami in oljnato brezplačno premijo „Leon XIII" ali pa ,,an-geljski pozdrav", ki je vzlasti jako krasna, in se zamore po 24 kr. snopič prejemati v vsak knjigarn', ali pa naravnost po pošti. Eksekutivne dražbe 10. januarija: 3. Ogrizek iz alare vasi, 3. Simiič iz Studenega, 3. Šaju iz Palčja, 3. Čepek iz Voli1 , 2. Vidigoj iz Stare Sušice, 3. Srebotnak iz Orelika, vti v Postojui. 3 Šunkar i» Vioevfca , 3. Hočevar iz Dolenjega Brnika, v Kranji. 3. Grahov iz Sn.erja, 2 Fa-tur iz Zagorja, v Bistiici. 3. Svciger iz Bušine vasi 3. Pašič iz Branovič, 2. Malešič iz Sadovice, 3. O lic iz Križevske vasi, 1. Jelenič iz Dol, 3. Ivec, iz Malin VBi v Metlilii. 2. /ima iz Aspega , v Radolici. 2. Vidmar iz Markova, 1. Petek iz Znojil v Kamniku. 2. Vrenk iz Zagora v Litiji. 2. Maliorič iz Pobliee v Lohi 2. Zr.idaršič iz Lazov, 3. Hiti iz Osredka, 2. Bihovc iz Babnega polja, 2. Černe iz Štruklje ve vasi, 2 Za-krajSek iz Slrmica, 2. Kraaovec iz Novo vasi, 2. Čeme iz Ponikev, 2. Hiti z Runarskega, 2. Zalar is Rudol fova, vsi v Ložu. 2. Balkovec iz Hrasta v Črnomlji 3. Premem iz Poreč v Vipavi. 1. Glavič iz Klečet v Žužemberku. Umrli so: Od 4. do 6 januarija: Edvard Valenfa , soin. adj. 61 1., vsled pljučnice. Ana Ravnihrib , kram. ž. 70 1., za prsno vodenico. Edvard Pupo, hiš. pos., 62 let., za vodenico. Fianc Jelovčan, ključ. pom. o. 14 d , vsled sušice. Listnica opravnišvta. č. g. A. B. žapn. na V. Je bilo že prej vse plačano (3/1 in 1/7 1878). Poslano smo vpisali za tek. leto. Č. g. Kr. F. v. J. Pišete: Zdi se mi, da za drugo polovico nisem plačal , tedaj pošljem i. t. d. Poslano smo prejeli, pa zapisali za 1. polovico pret. leta. Če bi bila zmota, sporočite uam, da jo popravimo. Č. g. A, Ž. kapi, v. T. Prosimo še za četrtletje pret. leta. Č. g. B. U. žup v V. Poslanih 2'/, gld. vpisali za tek. leto; kor za pret. leto je bilo že prej plačano (dvakrat po 6 gld.). G. A. V. posestn. na D. Plačano do konca januarja tek. leta. Č. g. V, A. kapi v St. P. Popolno prav. Plačano za prvo polovico tek. leta. G. J. G. učitelj v St. Težko sicer, k.>r nas enake nadloge — če ne še veče — stiskajo; pa bodi si, dokler se okoljščine ne spremeni. č. g. P. J. župn. na lt. Prejeli; plačano do konec junija tek. leta. Č. g. M. Fr. župn. v L. Prejeli ter vpisali 10 gld. za pret. leto; 1.20 dali kat. družbi, ter ostalih 8.80 vpisal« za tek. leto. Č. g. J. G. kapi. v K. Ne manjka nič, ampak je še ostalo za I. Četrtletje tek. leta. SI. br. dr. v V. Nam je prav žal 1 Gotovo pa nas hnj se zadeva, kakor Vas, Do zdaj nam ni še nobeno dr. enake ponudbo storilo. Č. g. T. V. kapi. v S. Prejeli ter zadostuje do konca juuija tek, leta. Več čč. gg. naročnikom: Prav nič zamere! Danes nam je poslano toliko zaleglo, kakor bi bilo pred pol letom. Če sem ter tje svoje dolžnike zarad zaostale naročnine potirjamo . nam smete verjeti, da taklli naročnikov in plačnikov nimamo nikoli pred očmi. Mnogo gospodom: Lepo hvalo za spomin! Srečno novo leto! Č- g. A. P. kapi. v B. Prosimo še za '/, leta. Č. č. gg. A, Z. vik. v B. in M. K. župn. v 8. Že prav; smo popolno zadovoljni. č. g. J. A. kapi. v M. Vse plačano, ¡za tek leto ostalo še 60 k v. Č. g. J. S. kapi. v St. L. Prosimo šo za pol leta. Č. g. J. K. kapi. v Č. Za preteklo ne bo kaj v led devati, ker je že vse v redu. č. g. J. K. kapi. v St. J. p. T. Jadranski glasi se dobivajo pri g. uiitelju Kosovelu vČruicah. P. Cer-nice b Gorz. Blg. B. P. J. v M. Prav imate; pa kaj hočemo? Saj veste: Omnis generis musicoimm etc. Trlrurnllrne ilvimriir cen» 7. januarja. Papirna renta 62.20 — flreberna r-nta 63.86 — ¿lata renta 73 86 — l8601etno državno m.sojilo 113 80 "«nkitie akcije 781 — Kreditne akcije 221 10- L.mdon '17 06 — Srfiirc 100.— — Ce«, kr cueilli 6 57. —20 frankov 9.36. I>eii«rstvmn> cene 4. januajra. Državni fondi. Denar. Blago 5*, avstrijska papirna renta . • • 62 20 62.30 6", renta v srebru .... 63 36 63.46 1% renta v zlatu (davka prosta) 78.60 73.UO Srečke (loži) 1864. 1. . . . 108.76 109.25 „ „ 1860. 1.. celi. . a 114 76 116.- „ „ 1860. 1., petinke 123— 123.60 Premijski listi 1864. 1., . . . • . 141.25 141.76 Zemljiščine odveznice. 99 50 Kranjske, koroške in primorske po 5', 91- 91.60 Ogerske po 6"t..... 79 26 80 25 Hrvaške in slavonske po 5"0 , 84.25 84.90 75.25 Delnice (akcije), 787.- 789.— Unionske bank- ... 67 60 68— 216 25 Nižoavstr. eskoinptne družbe . a 766.-- 740,— Angio-avstr. banke .... 99 50 99 26 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. V. • 163.25 163 60 Tržaške „ 100 „ k. d. . 117.75 118.25 u .• 60 „ „ •i ' 62 — 63 — Hudenske „ 40 gld. a. V, 27.50 28,— Salmove „ 40 „ u »» • 38 50 39.- Halfti-jeve „ 40 „ »i » • 27 60 27 75 Clary-jeve „ 40 „ ■it M 23 75 29 60 St. Génois ,, 40 „ u o • 34.25 35 25 Wiudischgrätz-ove „ 20 ,, »1 ■i * 29 — 29 60 Waldstein-ove „ 40 „ II » 22 50 23. - Srebro iu zlato. Ces. cekini ...'.., , , 5 57 5.58 Napoleonsd'or...... 9.33 9.34 Srebro ...... • • 100 - 100.- Javna zahvala. Milodari, ktere nabirati sta blagovoljno prevzela velečastita gospoda Ivan Tomažič in c. kr. profesor in okr. šolski uadzornik A. Dergatic, in čisti znesek gledališke igre, ktoro je napravila v ta namen novomeška čitalnica, pripomogel je, da je bilo 13 učencev in 16 učenk s toplo zimsko obleko preskrbljenih. V imeuu obdarovanih se izreka omenjenima gospodoma, slavnemu čitaluičnemu odboru, pa tudi vsem dobrotnikom s tem najtoplejša zahvala. Vodstvo deške in dekliške ljudske šole novomeške. Naznanilo. Sklicujoč se na svoje priporočilo v lanskem letu, jemljem si čast Vas zopet opozoriti na svojo zalogo pravih voArrsiil) mvcč odgosp. Alojzija Baderja v Gorici, ktere so tudi v pretečenem letu v Pariški svetov ni razstavi bile odlikovane z b r